Slovenci Gimnazija

OLSKI LETOPIS
GIMNAZIJE JOETA PLENIKA

LJUBLJANA
2012/2013
V vzpodbudnem okolju do znanja za jutri!
OLSKEMU LETOPISU 2012/2013 Gimnazije Joeta Plenika Ljubljana na pot!

Dragi in spotovani dijakinje, dijaki, uiteljski zbor s sodelavci, stari in strokovna
javnost, tretje leto zapored Vam v branje ponujamo olsko kroniko, v kateri predstavljamo
bogato ivljenje in delo nae ole, doseke in priznanja naih dijakov in njihovih uiteljev oz.
mentorjev ter sodelavcev ole.
Vizija nae ole je vizija ole, v kateri dijaki pridobivajo znanje z lastno aktivnostjo ob
strokovni razlagi in pomoi ter mentorstvu izkuenih profesoric in profesorjev in si tako
vsestransko razvijajo sposobnosti in svojo osebnost ter prevzemajo lastno odgovornost za lep uni uspeh. Vizija
nae ole je tudi vizija olske skupnosti, v kateri se udejanjajo spotljivi odnosi in kjer se prepletata ustvarjalnost
in mladostna iskrivost in tem ciljem smo sledili tudi v preteklem olskem letu.
Tudi v olskem letu 2012/2013 je naa ola v okviru pilotskih projektov strokovno aktivno sodelovala z
Zavodom za olstvo RS v procesu posodobitve gimnazijskega programa in z veseljem vas vabim, da v priujoem
letopisu preberete poroila naih pilotskih projektnih timov in se seznanite z njihovimi cilji in doseki ter
mnenji dijakov.
V letonji pomladi in poletju skupaj z Ministrstvom za olstvo in port, sedaj MIZ, konujemo gradnjo
venamenske olske jedilnice in razdelilne kuhinje in spremljajoih prostorov v kleti ole. Zaradi protipotresne
ojaitve temeljev ole in kleti so dela potekala poasi in z zamudo. Novi olski prostori bodo velika pridobitev ne
samo za olsko prehrano, pa pa tudi za kroke, kulturne prireditve in kot multimedijska predavalnica za seminarje.
Zapisane dejavnosti predstavljajo samo del bogatega in pestrega ivljenja in dela nae gimnazije in
potrjujejo ugotovitev, da sta bila ivljenje in delo gimnazije tudi v preteklem olskem letu zelo pestra, kar se je
odraalo v olskem uspehu. Mnogi nai dijaki so prejeli za svoje doseke na unem, kulturnem ali portnem
podroju pohvale, priznanja ali nagrade. Ponovno se je izjemno izkazal na francoski gledaliki kroek, ki je na
mednarodnem festivalu dosegel visoko priznanje za gledaliko igro, to pa potrjuje ugotovitev, da so nai dijaki
zelo sposobni na razlinih podrojih lovekovega delovanja in da se razvijajo v iroko razgledane dobrosrne
osebnosti. Iskreno se zahvaljujem profesoricama Mojci Kolenik in Simoni Granfol, ki sta zbrali in uredili tudi
letonji letopis, profesoricam in profesorjem pa za zanimiva poroila.
elim vam prijetno in zanimivo branje o dosekih naih uspenih dijakov, njihovih mentoric ter mentorjev.
Lepi dogodki in dobri rezultati, ki smo jih skupaj ustvarili v preteklem olskem letu, nam bodo v spodbudo in
hkrati dokaz, da je z vztrajnim in strokovnim delom ter uenjem mogoe dosei visoke cilje.
Ravnatelj Anton Grosek, prof. pedagogike
V Ljubljani, 18. julija 2013
Gradbena dela so se zaela zunaj ole in nadaljevala v kleti
Zgodovina ole
Gimnazija Joeta Plenika Ljubljana je v
svoji zgodovini ve kot stoletnega obstoja zamenjala veliko nazivov in doivela tevilne selitve.
Leta 1896 je bila pod okriljem ljubljanskega upana Ivana Hribarja in z denarno
pomojo Josipa Gorupa, veletrgovca in veleposestnika z Reke, ustanovljena Mestna vija deklika ola, ki je svoje prostore dobila
v Zoisovi hii na Bregu 20. Mestni dekliki
licej, ustanovljen 1907, se je preselil v novo
poslopje Mladike na Bleiweisovi cesti. Vija
deklika ola se je zdruila z licejem, v poslopju pa so bili e osnovna in gospodinjska ola,
trgovski teaj in internat. Zaradi potreb asa
je vodstvo liceja sestavilo uni nart za ensko
realno gimnazijo in reformno ensko realno

gimnazijo. V olskem letu 1919/20 se je odprl
prvi razred Mestne enske realne gimnazije in
peti razred Reformne enske realne gimnazije. Licej je prenehal delovati v olskem letu
1924/25. Mestna enska realna gimnazija se je
od leta 1936 postopoma preoblikovala v ll. dravno ensko realno gimnazijo.
Zaradi italijanske zasedbe Mladike leta
1942 si je morala ola poiskati nove prostore
na loenih lokacijah. Po koncu vojne so Mladiko spremenili v vojako bolnico, zato vrnitev v stare prostore ni bila ve mona. ola
je dobila nove prostore v takrat e nedograjeni stavbi na ubievi 1 in se v olskem letu
1947/48 preimenovala v VI. gimnazijo.
1958 sta se Klasina gimnazija s Preihove

8 in VI. gimnazija s ubieve 1 zdruili v IV. gimnazijo, ki je leto dni delovala v prostorih na
Preihovi 8. Septembra sta se zdruili IV. gimnazija in II. gimnazija na Poljanah ter se preselili
v zgradbo na ubievi 1. Dobili sta naziv II. gimnazija (splona in klasina).
Leta 1963 sta se gimnaziji znova razdruili
in v zgradbi na ubievi je ostala II. gimnazija.
Ob stoletnici rojstva Ivana Cankarja 1976 je dobila ime Gimnazija Ivana Cankarja.
Z uvedbo usmerjenega izobraevanja 1981
je ola postala Srednja ola Ivan Cankar za splono kulturo in elektroenergetiko. Oddelki za
splono kulturo so se 1982 preselili na Strossmayerjevo 1, kjer je v letu 1984/85 olanje zakljuila zadnja generacija dijakov pod nazivom ole
s ubieve 1. Septembra 1982 se je na ubievo
preselila Srednja zdravstvena ola (Srednja ola
za medicinske sestre in Babika ola). Splone
predmete so na njej pouevali profesorji Gimnazije Ivana Cankarja.
V olskem letu 1990/1991 so se pod okriljem
Srednje zdravstvene ole odprli trije gimnazijski
oddelki. ola je dobila ime Srednja zdravstvena
ola in gimnazija Ljubljana. Naslednje olsko
leto se je gimnazijski del raziril e na devet oddelkov.
Leta 1997 se je Srednja zdravstvena ola preselila v novo zgradbo na Poljansko cesto. S olskim letom 1997/98 je gimnazijski del ole, ki je
ostal na ubievi 1, dobil naziv Gimnazija Joeta
Plenika Ljubljana.
S pravnomono odlobo o denacionalizaciji
so 27. 08. 2004 olski prostori Gimnazije Joeta Plenika Ljubljana postali last Ministrstva za
olstvo in port. Leta 2008 je bila gimnazija z
Odlokom o razglasitvi spomenikov naravne in
kulturne dediine na obmoju obine Ljubljana
Center med Akerevo, Tivolsko in Slovensko

cesto razglaena za arhitekturni spomenik.
Prostorska ureditev
Gimnazija Joeta Plenika ima 22 uilnic, 1

laboratorij za kemijo, 1 laboratorij za biologijo,
1 raunalnico, 17 pisarn in kabinetov za uitelje
ter jedilnico in razdelilnico hrane v kleti. Pouk
portne vzgoje pa poteka v prostorih portnega
centra Tivoli. Glede na vpisano tevilo dijakov
primanjkuje nekaj uilnic, vendar se reuje prostorska stiska tako, da ima vsak razred 1x tedensko pouk v popoldanskem asu.
Vzdrevanje in varovanje ole:
Botjan Break (vzdrevalec une tehnologije); Drago orevi (hinik); Mevlida ejvanovi Debi, pela Strelec, Vukica uki,
Muniba Bajramaj in istilni servis AKTIVA (ienje ole); SINTAL (varovanje ole)
Prehrana:
Na oli je bila organizirana topla olska malica v vrednosti 2.42 , ki jo je za nas pripravljal
zunanji dobavitelj Slorest. V povpreju je bilo na
malico naroenih 550 dijakov. Dnevno so bili zagotovljeni tirje jedilniki, od katerih sta bila dva
mesna (topel in hladen) in dva brezmesna (topel
in hladen). Dijak, prijavljen na olsko malico, je
imel monost izbire menija teden dni vnaprej
preko e-Asistenta. V primeru odsotnosti se je
preko lahko odjavil za naslednji dan. Priblino
190 dijakov je prejemalo subvencionirano malico. Malico so dijaki pojedli v asu glavnega odmora v razredih. Malica je bila zagotovljena tudi
za vse dijake na portnem dnevu in ekskurzijah,
prevzeli so jo na avtobusu. olska kosila za dijake in zaposlene so bila organizirana v restavraciji
Romansa 1971 in Restavraciji 2000 v Maxi-ju .
5
Ravnateljstvo in sodelavci ole
Uiteljski zbor
Anton Grosek, ravnatelj

Botjan Bojadiev, pomonik ravnatelja
Tajnitvo in raunovodstvo: Milena Jazbinek (poslovna sekretarka), Tina Urih (raunovodska referentka), Damjan Herti (pisarniki referent)
olska svetovalna sluba: Marja Jager igon in Nua Ferjani
olska svetovalna sluba je vodila vpisni postopek, pomagala dijakom, uiteljem in starem pri reevanju morebitnih teav in se ukvarjala z dijaki s posebnimi potrebami. V okviru svoje izobraevalne
dejavnosti organizira predavanja in delavnice v okviru ole za stare.
Knjinica: Nada Paki, Maja Pavi
olska knjinica obsega arhivski del in italnico, kjer imajo dijaki tudi monost uporabe raunalnika.
V italnici potekajo razline aktivnosti: dijaki se uijo, akajo na pouk, potekajo razlini sestanki, vasih pouk manjih skupin in individualno delo z dijaki.
V letonjem olskem letu imamo ob koncu evidentirano 24 200 enot. Od tega smo letos poveali obseg
za 467 enot v skupni vrednosti priblino 7030evrov. Naroeni smo na 57 razlinih asopisov in revij
za dijake in uitelje.
V ubeniki sklad je bilo vkljuenih 30 naslovov ubenikov. Dijaki so si lahko izposodili celoten komplet ubenikov ali posamezne ubenike po izbiri. Ubenike si je izposodilo 668 dijakov.
Ime in priimek profesorice/profesorja
Predmet
Darinka Ambro
Bobnar Miranda
Botjan Bojadiev
Alenka Cvetkovi
Vesna eh tok
Marija Detela Perko
Ignacio Escriche Rubio
Nua Ferjani
Jasna Fajfar
mag. Joica Flis Sujan
dr. Nadja Gnamu
Simona Granfol
Marija Gruden
Anja Grini
Dominika Hudnik
Dezider Ivanec
Karolina Ivanec
Goran Jablanov
SLO
FRJ
MAT
MAT
FRJ
GLA
PJ
PSI
MAT
ANJ
LUM, UZG
NEJ
LAB KEM
VZ
PSI
MAT
MAT
VZ
Razredniarka/
razrednik
2. B
4. B
2. F
1. C
4. D
3. A
Nadomestni/-a
razredniarka/razrednik
2. G
1. B
1. D
2. E
1. G
4. D
2. C
2. A
4. C
Robert Jamnik
Predmet
Robert Jamnik
Ida Janar
Dragica Kadunc
Urula Kastelic Vukadinovi
Boris Kham
Sonja Kitak
Irena Klander
Barbara Klemeni
Marko Kolbezen
Mojca Kolenik
Andreja Koelj
Helena Kregar
Aleksandra Saka Kuan
dr. Terezija Krbus
Sabina Lepen Nari
mag. Andrej Leskovic
Pia Lenik Buar
mag. Branka Marini
Ana Medveek
Melita Megli
Cvetka Mlinar
Judita Mohar
Katarina Nagode
Nada Paki
Irena Paradik
Martina Peenko tuhec
Majda Peec
mag. Mojca Podlipnik
mag. Andrea Premik Bani
Jurij Robi
Joe Senica
mag. Darja Silan
Alenka Smole Legat
Anja Sovi
Lara Stele alamon
Nataa ipek
Antonija pegel Razbornik
Anamarija timec
mag. Selma tular Mastnak
Svit turm
mag. Joica Virk Rode
Veronika Vizjak
mag. Tomi Zebi
Irena Zorko Novak
Maja Zupe
iva eljeznov
LAB FIZ
GEO
ZGO
SLO, PJ
FIZ
FIZ
ANJ
ANJ, PJ
VZ
SLO
INF
KEM
KEM
GEO
BIO
FIL
ITJ
ANJ
VZ
VZ
NEJ
SLO
SLO
LAJ
ZGO
UME
FIZ
KEM
BIO
LAB BIO
VZ
BIO
NEJ
ZGO
SLO
SLO
MAT
ZGO
MAT
GEO, ZGO
SOC
PJ
INF
ANJ
ANJ
SLO
Razredniarka/
razrednik
Nadomestni/-a
razredniarka/ razrednik
3. E
2. E
3. F
2. D
3. B
1. A
4. F
1. F
2. C
3. C
1. B
2. A
4. C
3. D
4. A
3. G
4. G
1. E
1. D
2. G
1. G
4. E
Pripravniki v olskem letu 2012/13: za slovenino Minka Obid (od junija epar).
3. C
3. B
2. D
1. E
2.B
4. E
4. F
3. A
3. F
2. F
1. C
1. F
4. G
1. C
3. G
3. E
1. A
4. B
3. D
4. A
Organi ole
Svet ole
Notranji lani: Joica Flis Sujan, Andrea Premik Bani, Veronika Vizjak, Irena Zorko Novak, iva eljeznov (predsednica), predstavnika
Vlade: Danica Cerar, Danijela Trkan, predstavnik MOL: Iztok Kordi; predstavniki starev:
Roman Kolar, Vojko Kunaver, Andreja Novak;
predstavnika dijakov: Petra Doles, Maja tepec.
Zapisnike sreanj je pisala Mojca Kolenik.
Sreanja lanov sveta ole in obravnavana problematika:
1. SESTANEK SVETA OLE 27. 9. 2013
Dnevni red:
1. Pregled in potrditev zapisnikov:
- 3. korespondenne seje sveta ole z dne 19.
4. 2012
- 12. sestanka sveta ole z dne 22. 8. 2012
- 4. korespondenne seje z dne 4. 9. 2012
2. Poroilo o delu v olskem letu 2011/2012
(poroa g. ravnatelj)
3. Predstavitev Letnega delovnega narta GJP
za olsko leto 2012/2013 (predstavi g. ravnatelj)
4.
Pritobena komisija za olsko leto
2012/2013 (od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013)
5. Sklepanje sveta ole o plaevanju nadomestnih listin
6. Zaetek postopka pridobivanja soglasja
pred razpisom prostega delovnega mesta
ravnatelja
7. Predlogi in pobude lanov sveta ole
8. Razno

Dnevni red:
1. Pregled in potrditev zapisnika 13. sestanka
sveta ole, 27. 9. 2012
2. Potrditev novoizvoljenih lanov sveta ole
(predstavnika starev in predstavnika dijakov)
3. Razpis prostega delovnega mesta ravnatelja
4. Sprejem in potrditev asovnega narta v
zvezi s postopkom imenovanja ravnatelja
5. Sklepanje sveta ole o plaevanju nadomestnih listin
6. Predlogi in pobude lanov sveta ole
7. Razno
Dnevni red:
1. Pregled in potrditev zapisnika zadnje seje
sveta ole z dne 8. 1. 2013
2. Odpiranje vlog kandidatov za razpisano delovno mesto ravnatelja.
Dnevni red z dopolnitvami:
sveta ole z dne 31. 1. 2013
2. Predstavitev in sprejem letnega poroila za
leto 2012: raunovodsko poroilo 2012 z
izkazi in pojasnili in poslovno poroilo za
leto 2012 (predstavita ravnatelj g. Anton
Grosek in raunovodkinja)
3. Predstavitev in sprejem finannega narta
za leto 2013 (predstavita ravnatelj g. Anton
Grosek in raunovodkinja)
4. Ocena delovne uspenosti ravnatelja za leto
2012 (okronica MIZK 14. 2. 2013)
5. Poroilo o informativnem dnevu (poroa
ravnatelj g. Anton Grosek)
6. Razno
7. Seznanitev sveta ole z anonimnimi pismi.
9

Dnevni red:
sveta ole dne 21. 2. 2013
2. Obravnava predloga cenika za obane za
opravljanje mature
3. Obravnava priakovanega odgovora Inpektorata RS za olstvo in port
4. Pregled dospelih mnenj o kandidaturi za
ravnatelja Antona Groska (uiteljski zbor,
svet starev, dijaka skupnost, MOL)
5. Razprava o kandidatu za ravnatelja
6. Izbira ravnatelja Gimnazije Joeta Plenika
Ljubljana s tajnim glasovanjem
7. Razno
Dnevni red:
sveta ole dne 14. 3. 2013
2. Poroilo ravnatelja o uresnievanju sklepov
sveta ole, in sicer 6. in 8. sklepa z dne 21. 2.
2013 in 3. sklepa z dne 14. 3. 2013 (poroa
A. Grosek)
3. Poroilo o vpisu v 1. letnik za olsko leto
2013/14 po prvem prijavnem roku (poroa
A. Grosek)
4. Seznanitev z mnenjem MIZK k predlogu
za imenovanje Antona Groska za ravnatelja
Gimnazije Joeta Plenika Ljubljana
5. Imenovanje ravnatelja Gimnazije Joeta
Plenika Ljubljana
6. Razno
7. SESTANEK SVETA OLE 14. 6. 2013,
korespondenna seja
Dnevni red:
1. Izdaja soglasja pred uvedbo postopka javnega naroanja na podlagi 3. toke 5. lena
Zakona o olski prehrani
10
olska maturitetna komisija
lani: Alenka Cvetkovi, Tea Golob (zunanji

lan), Anton Grosek (predsednik), Dominika
Hudnik, Robert Jamnik, Cvetka Mlinar, Tomi
Zebi (tajnik), iva eljeznov
olska maturitetna komisija je skrbela za
pripravo, organizacijo in izvedbo mature na oli.
V olskem letu 2012/13 je spomladi v 7 etrtih
letnikih maturo opravljalo 215 dijakov. Vsi dijaki so obvezno opravljali maturo iz slovenine,
matematike in tujega jezika. Na nai oli so lahko izbirali med pripravami na naslednje izbirne
predmete: tuji jeziki (ki se jih pri nas pouuje),
zgodovina, umetnostna zgodovina, geografija,
biologija, kemija, fizika, psihologija, sociologija,
filozofija in informatika. Spomladi je 29 dijakov
opravljalo fiziko, 28 dijakov biologijo, 32 dijakov
kemijo, 21 informatiko, 52 dijakov geografijo,
29 dijakov zgodovino, 17 dijakov sociologijo,
4 dijaki filozofijo, 80 dijakov psihologijo in 52
dijakov umetnostno zgodovino. Angleino je
opravljalo 177 dijakov, nemino 18 dijakov,
francoino 8 dijakov in 37 panino.
Rezultati mature za olsko leto

2011/12
V spomladanskem roku je opravljalo maturo
186 dijakov. Karin Vegelj in Drejc Derganc sta
postala zlata maturanta.
Svet starev
Predstavniki in namestniki starev po razredih v olskem letu 2012/13:

1. A: Nina Pirnat, 1. B: Darja Zorc Maver, Urula
Krisper, 1. C: Senka ifkovi Vrbica, Duan Janji,
1. D: tefan Tomanovi, Andrej Ilc, 1. E: Mojca Hitiketa, Vojko Kunaver, 1. F: Dijana Alagi, Aljoa
Peenik, 1. G: Anja Dambasovi, Bojana Ribnikar,2. A: Bojana Drago, Slavko Modic, 2. B: Polona Maver, Matja Zorko,2. C: Ale Kranjc Kulan,
Nadja Viak Media 2. D: Andreja Novak, Tjaa
Gruenfeld, 2. E: Irma Kuhar, Ale Kravanja, 2. F:
Renato Stropnik, Ingrid Mizgur, 2. G: Aljoa Kolenc, Mojca erne, 3. A: Vesna Emri Matko, Branka tigl, 3. B: Tina K. Premik, Nataa Serga, 3. C:
Brigita Plavec, Alojzij Pezdirc, 3. D: Melanija Niki
Gaea, Suzana Bagari, 3. E: Blanka Grmek, Borut
Tome, 3. F: Janez Kokalj, Anja Fabiani, 3. G: Marko Obot, Tatjana Jamnik, 4. A: Barbara Rednak
Robi, Roman Kolar, 4. B: Karmen Kosor, Robert
Tomi, 4. C: Toma Tekavec, Zvezdana Novak, 4.
D: Duan Ozimek, Anastazija Jarc, 4. E: Joe Kermanc, Marjana Mastinek utar, 4. F: Zdenka
tepec, 4. G: Gregor Sluga, Romana Kobal.
Svet starev vodi tudi olski sklad, ki zbira prostovoljne prispevke starev in drugih donatorjev ter
upravlja z zbranimi denarnimi sredstvi.
Upravni odbor olskega sklada je v letu
2012/2013 deloval v sestavi: Zdenka tepec (predsednica upravnega odbora olskega sklada), lani:
Ale Kranjc Kulan, Dragica Radi (predstavnika
starev), Jure Ilc (predstavnik dijakov), predstavnice uiteljskega zbora Helena Kregar, Irena Paradik in Cvetka Mlinar (podpredsednica upravnega
odbora olskega sklada), Botjan Bojadiev (pomonik ravnatelja) ter Anton Grosek (ravnatelj).
olski sklad je imel 4 sestanke ter 4 korespondenne seje. S prostovoljnimi prispevki starev so bile
financirane sledee dejavnosti: sodelovanje Gimnazije Joeta Plenika Ljubljana na mednarodnem
srednjeolskem festivalu frankofonskega gledalia 2013 (Saint Malo), mednarodna izmenjava v
paniji, Plenikov naravoslovni tabor, izvenolska

dejavnost tudija okolja, dravna tekmovanja iz tujih jezikov in nemki jezikovni tabor v Pliskovici.
Denarna sredstva so bila namenjena tudi skladu
Filantrop za pomo dijakom v finanni stiski.
Dijaki parlament in varuh

dijakovih pravic
Mentor: Botjan Bojadiev

lani: Luka Krhlikar (predsednik), Saa tepec
(podpredsednica), Jure Ilc (predstavnik 1. letnikov), Tamir Morris (predstavnik 2. letnikov),
Rok Punik (predstavnik 3. letnikov), Drejc
Derganc (predstavnik 4. letnikov), Gregor Botjani (predstavnik za sodelovanje z DOS), Pia
Piskernik Benedii (tajnica). Varuhinji dijakovih pravic sta bili Petra Doles in Nina Burger.
Dijaki parlament Gimnazije Joeta Plenika
Ljubljana je imel v olskem letu 2012/2013 ve plenarnih sreanj in delovnih sreanj predsedstva dijakega parlamenta. Predstavniki Dijakega parlamenta so aktivno sodelovali pri razpravi na predstavitvi
kandidata za ravnatelja gimnazije. Svoje mnenje o
kandidatu je Dijaki parlament oblikoval na sestanku 22. 2. 2013. V okviru Dijakega parlamenta so se
dijakinje in dijaki aktivno vkljuili v razpravo o novih
olskih pravilih. Svoje pobude in predloge so podali
na sestanku, ki ga je v ta namen sklical ravnatelj gimnazije. Delovna komisija dijakega parlamenta za
razreevanje pritob in varuhi dijakovih pravic v tem
olskem letu niso obravnavali pritob.
23. 01. 2013, na dan rojstva
arhitekta Joeta Plenika, so predstavniki dijakega parlamenta poloili venec na njegov grob.
Predstavniki dijakega parlamenta so bili v letonjem olskem letu zelo aktivni
v Dijaki skupnosti Ljubljana in Dijaki organizaciji Slovenije. O svojih dejavnostih in projektih so
redno poroali na sejah.
11
1. a
Sploni program s
poglabljanjem
naravoslovnih
predmetov
Tuja jezika:
angleina in nemina
Razredniarka:
Helena Kregar
12
Janja Adami
Matic Antekolovi
Zul Badraa
Ruben Bernard Dominko
Eva Bizilj
Greta Camaj
Urka Cijan Brki
Jaka Deman
Marko Gabrovek
Gaper Germ
Katja Gradiek
Klemen Hamiti
Jaka Janar
Gaper Kregar
Jure Krui
Maja Narobe
Nika Nikolov
Alja Janez Pirnat
Edvin Puri
Tim Resnik
Janja Setnikar
Urban Sodnik
Urban Suhadolnik
Roza antej
Gaber ebenik
Nina tigl
rt vajger
Jakob Trdina
Rok Vidmar
Miha Weiss
Pia Caroline Adami

Ane Arh
Dhyan Anaja Bani
Nea Blatnik
Domen Maj Fras
Martina Grabnar
Nika Jagodic
Tala Koren
Maa Koak
Bistra Kralj
Eva Lah
Tom Macarol
Tim Maver
Jot Meko
Nina Mui
Uro Nari
Martin Ogrin
Lara Pavli
Nina Pove
Matja Razdrih
Nataa Seizovi
Luka Skubic
Lana tangl
Nika Trebuak
Ela Zajek
Nikolina Zdravkovi
Ana nidari
1. b
Sploni program
s poglabljanjem
druboslovnih
predmetov
Tuja jezika:
angleina in francoina
Razredniarka:
Katarina Nagode
13
1. c
Sploni program
s poglabljanjem
druboslovnih
predmetov
Tuja jezika:
a
angleina in italijanin
:
Razredniarka
Joica Flis Sujan
14
Nea Baar
Pia Cesar
Jakob Gazi
Adrijana Gonin
Laura Gore
Laura Henigman
Gaper Hlupi
Jure Ilc
Dajana Janji
Martina Klun
David Lavri
Tibor Male
Ines Marjeti
pela Merdavs
Luka Merkui
Eva Mesari
Maa Miheli
Sara Osredkar
Maruka Padar
Tadej Perhaj
Urka Petra
Domen Primec
Petra Ramak
Sabina Rednak Stana
Katra ilc
Ajda teblaj
Gaja Vesnaver
Mile Vrbica
Eva Marina Vukosavljevi
Domen Zemlji
Maa agar
Ivona Atanaskoska
Klara Babnik
Lovro Bulc
an Debevec
Luka Demar
Tilen Fabjani
Kristina Gradiar
Ajla Hamuli
Aljoa Ilc Konan
Kiar Istini
iva Jereb
Matej Koroec
iva Kozin
Nina Kri
Biljana Markovi
Erma Nuki
Nejc Pavli Damijan

Dijana Pavlovi
Ane Pear
Klara Proji Antolovi,
Maa Rojec
Tilen Skok
Maja oba
Dominika Tomanovi
Klara Trstenjak
Nina Verbnik
Rok Vuga
Urh Zavodnik
Vesna eleznik
1. d
Sploni program s
poglabljanjem
druboslovnih predmeto
v
Tuja jezika:
angleina in nemina
Razredniarka:
Antonija pegel
Razbornik
15
1. e
Sploni program
s poglabljanjem
druboslovnih
predmetov
Tuja jezika:
angleina in panina
Razredniarka:
Nataa ipek
16
Ema Babnik
Markus Butoln Koplan
Nina iman
Kaja Dolenc
Andrej Hlastan
Rok Konar
Ajda Koak
Nejc Krajnc
Tara Rhiannon Kukec
Zana Kunaver
Jerneja Maek
Tina Modrijan
Tjaa Mui
Dunja Pevec
Tia Posavac
Martin Potoan
Teja Props
Nina Ravbar
Katja Seek
Luka Setnikar
Hugo Smeh
iva keta
Rebeka krjanc
Hana uteri
Gaja vigelj
Matic Tesner
Alma Nadine Alagi

Bruno Buar
Tinkara Cerar
Maks Ciuha
Natalija epon
Nika ernigoj
Jakob Dolenc
Luka Dremelj
Petra Gerdin
Jakob Je
Zala Karpov
Tilen Kos turm
Tim Kralj
Tamara Krin
David Marjanovi
Eva Medle Rupnik

Mina Meja
Nika Peenik
Marua Pinter
Eva Pirnat
Tjaa Potonik
Anastasia Sergeeva
Arne Simoni
Tim avs
Robert ega
Matija Tomi
Jure Ulen
Maja Viintin
Kaja Voki
1. f
Sploni program s
poglabljanjem tujih jezikov
Tuja jezika:
angleina, nemina ali
panina in italijanina
ali latinina
Razredniarka:
Sabina Lepen Nari
17
1. g
Sploni program s
poglabljanjem tujih
jezikov
Tuja jezika:
angleina, nemina in
francoina ali panina
Razredniarka:
Selma tular Mastnak
18
Venera Amza
Neja Brulc
Nina uruvija
Leodita Dushaku
Jakob Erulj
Anja Frank
Jana Godea
an Guzej
Bla Heri
ejla Huski
Nina Kaplar
Emilia Kelbi
Klara Kriaj
Manca Kunstelj
Ajda Luovnik
Nina Mustar
Gregor Peaver
Sanja Petrovi
Kristian Reeti
Kaja Ribnikar
Nea Rozman
Mark Slevec
Anja Struna
Kaja kodlar
Katja Tepina
Vid Tome
Klara Tomi
Iris Turkalj
Jan Voje
Katarina Vukosav
Haris Agovi
Jan Ahai
Domen Antoni
Nea Brankovi
Nika Dostal
Tina Dovjak
Ivan Filipi
Neja Frkal
Urban Gruden
Nea Hozjan
Miha Hribovek
Nejc Hvala
Jernej Izda
Katja Kisovec
Florijan Kocbek
Branka Koji
Danijel Krupljanin
Ana Lambi
Erika Mlinar
Marko Modic
Maks Evgen Obeler
Anamarija Pirnat
Mark Smerdu
Marko etinc
Luka utanovac
ida Talovi
Lan Terseglav
Daniel Vojinovi
2. a
Sploni program
s poglabljanjem
naravoslovnih predmetov
Tuja jezika:
angleina in nemina
Razrednik:
Majda Peec
19
2. b
Sploni program
s poglabljanjem
druboslovnih
predmetov
Tuja jezika:
Razredniarka:
Miranda Bobnar
20
Ura Aleksi
Jot Bobnar
Zarja Bregant
Tja Cvek
Vitja retnik
Aleksandra Damjani
Maja Dobnika
Matic Dobrovoljc
Sara orevi
Sofija Gaji orevi
Laura Glaner
Primo Glavi
Maa Horvat
Pia Jenko
Nejc Klemei
iga Klemeni
Klemen Kunaver
Nastja Meglen
Martin Miklavi
Kaja Modic
Tjaa Pirnat
Zala Redelonghi
Maj Straus
Katja Usenik
Gal Zorko
Lan Zupani
Tjaa Zver Sijei
Alan Beganovi
Lara Burkat
Lena Capuder
Luka Centa
Alja Fojkar
Peter Gruden
Edi Ibrahimkadi
Nika Janei
Sara Jeraj
an Jonke
Petra Koncilja
Katja Kranjc
Ula Kranjc Kulan
Nika Krape
Katja Lenari
Maj Lenari
Dejan Luki
Karolina Medja
Nina Mislej
pela pernjak
Tinkara Tihelj
Jure Velkavrh
Lara Vui
Anja agar
Karel gajnar
2. c
Sploni program
s poglabljanjem
druboslovnih predmetov
Tuja jezika:
a
Razredniarka:
Pia Lenik Buar
21
2. d
Sploni program
s poglabljanjem
v
druboslovnih predmeto
Tuja jezika:
angleina in nemina
Razredniarka:
Barbara Klemeni
22
Katja Bitenc
Nastja Brlan
Duan Bursa
Bla Damjan
Ajda Flerin
Kristina Taja Gruenfeld
an Hafner Petrovski
Naja Kebe
Timon Kokalj
Jan Kosi
Gaper Kosma
Jelena Kovaevi
Jaka Lampi
ejla Leti
Martin Majcen
Marua Moina
Nejc Moina
Tilen Mramor
Jan Novak
pela Novak
Timotej Pernat
Klementina Pirc
Alja Pirnat
Matej Mio Prodanovi
Anuka Skubic
Andra Strgar
Veronika Nikolaja tefanec
Ana Tajhmajster
Sara Tomai
Alja Verli
Bart Vii
Zala Vonina
Maa nidari
Aja Bizaviar
Marja Bizjak
Ju Boko Kuhar
Tajda Buar
Bine Debeljak
Simon Debeljak,Petra
Doles
Maa Filipi
Nejc Hoevar
Nea Jenko
Jure Klenovek
Maa Knapi
Darja Kohek
Diana Kranjc
Nika Kravanja
Katja Kvas
Marua Lampreht
Bartolomej Lapajne
Tara Milinski
Katarina Mlja
Maja Prosen
Eva Robida
Eva Slova
Maa kof
Kristina Tisnikar-Horvat
Lana Turnek
Taja Urbani Rak
Eva Vidigaj
Eva Zupani
2. e
Sploni program
s poglabljanjem
Tuja jezika:
angleina in panina
Razredniarka:
Ura Kastelic Vukadinovi
23
2. f
Sploni program s
Tuja jezika:
ali latinina
Razredniarka:
Jasna Fajfar
24
Urka Debelak
Matic Drear
Kristina Evdakova
Monika Gregorc
Tajda Hari
Kaja Juratovac
Jure Klajder
Sara Kresal
Maja Krlji
Kaja Lampret
Rebeka Lebinger
Jan Lesar
Jure Lesar
Kaja Marinek
Nataa Mehle
Eva Mizgur
r
Tamir Morris Grays Potoka
ik
orn
Tov
i
Mu
a
ricij
Pat
Eva Papi
Matja Pogorelec
Nina Stropnik
Kristjan arac
Lana Marija irovnik
Anja kraba
Janina teblaj
Lara Turk
pela Vrtovec
Gregor Zaletel
Tatjana Zuki
Tina Boh
Mark Caserman
Tjaa erne
Katarina ernivec
Lea Elezovi
Sabina Golji
Katarina Igliar
Peter Kmecl
Ana Kolenc
pela Kos
Patrik Etienne Kristl
Katja Marinko
Kristina Matijai
Sara Mehlin
Teja Nagli
Mark Novak
Nina Oblak
Rok Omahen
Marua Oraem
Katja Orehek
Hana Radilovi
Tina Rai
Neja Stoilkovsky
Urula Svetek
Nea imenc
Jaka utej
Timotej Regent Veras
Tisa Vrtovec
Alma Zupani
Janko igon Rudman.
2. g
Sploni program s
Tuja jeziki:
angleina, nemina in
Razredniarka:
Anamarija timec
25
3. a
Sploni program
s poglabljanjem
Tuja jezika:
angleina in nemina
Razrednik:
Goran Jablanov
26
Tea Adamlje
Urban Aman
Anja erne
Anja Emri
Jernej Furlan
Gal Graanin,
Katarina Habjan
Hana Hanek Turnek
Ester Jontez
Erazem Keran Kuzman,
Dijana Kosi
Sebastjan Kralj
Martin Kraovec
Mark Lukek
Rok Mokorel
Maa Plenik
Nejc Prelovek
Rok Punik
Rene Rus
Jon Sepin
Miha Simoni
Jaka Tilen Strle
Jasmina Sulji
Jan malc
Jurij teblaj
Matic tigl
Matic Trobec
Andra Verli
Alja Volkar
Filip Jure Vuzem
Jure Zajc
Peter avbi
Jaka Ambroi
Naja Belec,
Tim Blatnik
Sara Cimiroti
Gaia Gavez
Rebecca Gliha
Rok Hafner
Sara Henigman
Tara Herman
Katarina Hiti
Jasna Kogej
iva Kolenc
Sara Koir
Tit Lagler
Barbara Murn
Aljoa Obradovi
Pia Plotajs
Irena Podbevek
Nal Premik
pela Rek
Gaja Rihar
Andrea Savi
Irena Semeni
Bla Serga
Eva Skok
Matija Franc Sotlar
Rebeka Strah
Vesna Strli
Tea kodlar
Satja uteri
Peter Tomi
Veronika Vii
Tibor Vrh
Katja Zabukovec
Polona ibert
3. b
Sploni program
s poglabljanjem
Tuja jezika:
Razredniarka:
Mojca Kolenik
27
3. c
Sploni program
s poglabljanjem
Tuja jezika:
a
Razredniarka:
Melita Megli
28
Alja Broi
an Erulj
Eva Garibaldi
Lucija Jerin
Sara Klopi
Bla Kupljenik
Iza Logar
Klemen Lunar
Zorica Malinova
Pia Panti Golinar
Tia Pavleti
Mateja Pezdirc
Ana Marija Plavec
Ana Podraj
Manca Pogaar
Anja Poganik
Sanja Radovanovi
Miha Ravbar
Klara Rupret
Fia Rus
Ju Smoli
Nina Stubiar
Nina vigelj
David Tabakovi
Lara Valjavec
Eva Vrhovec
Lina Zobec
Hana Zupani
Rok os
Miha Avsec
Lenart Bagari Pranikar
Nik Gaea
Maja Grosman
Tea Janei
Peter Kastelic
Domen Kilar Pahernik
Nejc Kobal
Janez Krevel
Laura Lampi
Vesna Lazi
Anja Leskovek
Dejan Levstek
Alma Malko
Lukas Miheljak
Jure Novak
Jernej Ogrin
Matic Pesek
Zala Lea Pove
Rajan Rajnar Kralj
Kristina Rakini
Iza Recelj
Matej Rotar
ane Suhadolnik
an Sunik
Tim imenko
Nataa Tomc
Tamara Vovk
Anton Zalokar
Petra Zupan
Aljoa ivadinov Zupan
i
Tina uek
3. d
Sploni program s
poglabljanjem
Tuja jezika:
angleina in nemina
Razrednik:
Andrea Premik Bani
29
3. e
Sploni program
s poglabljanjem
Tuja jezika:
angleina in panina
Razredniarka:
Ida Janar
30
Anja Baak
Nina Bani
Drenusha Barbatovci
Aljuka Bona
pela Dolenc,
Miran Domajnko
Alex Engelman
Eva Erbenik
Sara Galii
Polona Gerjol,
Nua Gril
Ida Grom
Eva Jurko
Luka Kralj
Marua Kraovec
Domen Kregar
Jaa Kela
Lana Lagudin
Mark Lapuh
Lara Maek
Ana Marija Mandi
Veronika Mrak
Anja Pevec
Pia Popovi
Jean Luka Prezelj
Elma Roi
Nina Slobodnjak
Nejc teblaj
iga Tome
Toma Ular
Valerija Urbani Begi
Anna Vidovi
Pika Bavda
Maja Bradeko
Samanta Flere
Lea Golob
Lara Gregorc
Emina Harai
Kim Jamnik
Tea Jurevi
Barbara Kokalj
Ema Kranjc
Tara Lavriv
Tina Mehle
Elvedina Pervi
Teja Pirnat
Matic Ponikvar
Andrijana Prokopovi
Sandra Radovi
Lovro Roi
Mateja Srnjak
Lidija Subai
pela ajnovi
Lea epec
pela koporc
Sergej Varljen
Ula Vidmar
Maa Voli
Pia upan Muck
3. f
Sploni program s
Tuji jeziki:
ali latinina
Razredniarka:
Sonja Kitak
31
3. g
Sploni program s
Tuji jeziki:
angleina, nemina in
Razredniarka:
Alenka Smole Legat
Daa Bitenc
Marko Bricelj
Monika Cukor
Maja ope
Pia Falami
Nika Gracar
Mark Grossman
Tadeja Holer
Jan Hudeek
Irma Imamovi
Ane Jamnik
Rok Kokoinek
Andreja Kos
Katja Kovai
Gorazd Levinik
Klara Lombar
Tamara Mijatovi
Vid Mravlje
Nua Oblak
an Obot
Ana Amber Rot
Matev Seljak
Silvija utej
Manca Topole
Sara Vidovi
Tesa Vilar
Igor ibert
Tibor Bari Palmi

Ana Borovac
Rok op
Marko Fabijani
Katarina Fier,
Andreja Grahovac
Ana Gruden
Timotej Jelen
Roman Kolar
Lena Levstik
Tina Matja
Gregor Mlja
Klara Nemani
Nejc Okorn
Gregor Pavli
Pia Benedii Piskernik

Nina Ponikvar
Urban Prosen
Lovro Robi
Eva Rovek
Jan Sotoek
Tilen Turk
Janja Zalonik
Primo Zalonik
Rok Zalonik
Matic Zibelnik
Matev Zorec
Ane abjek
4. a
Sploni program
s poglabljanjem
Tuja jezika:
angleina in nemina
Razredniarka:
Darja Silan
Vsak trenutek ivljenja je vreden, da ga doivite v njegovi polnosti: da se ga veselite in v njem zorite, v
modrosti in prijaznosti do sebe, do soloveka, do narave
32
33
4. b
Sploni program
s poglabljanjem
Tuja jezika:
Razredniarka:
Vesna eh tok
iva Ahac
Anja Babnik
iga Bertoncelj
Jan ebular
Mark Deleja,
Drejc Derganc
Tamara Drnovek
Tadej Grmek
Karolina Jankovi
Matija Jenko
Kaja Kobal
Nadja Kodra
Lara Kosor
Andra Kraovec
Veronika Kumar
Monika Lavri
Anja Peteh
Bernarda Sjekloa
Lana Sluga
Nik Stefani
Taja Sterle
Nina tupica
Samo Tome
Luka Tomi
Sara Velkavrh
Rebeka Zajc
Kristina ebovec
Kristijan itnik
Anja nidari
Mlade oi so svetle lui, ki v njih plameni svetloba pomladi Naj ta plamen ne ugasne niti takrat, ko bo
naa skupna fotka le e nostalgien spomin na vaa razburkana in nepozabna gimnazijska leta.
34
Ana Babnik
Jan Brelih Hatuni
Marko Demir
Mario Dimitrakovi
Maa Dremelj,
Matic Erdani
Anja Gavri
Martin Grad
Anamarija Gspan
Julija Karas
Urka Keber,
Luka Klemenek
Maa Koorok
Nina Kren
iga Kukec
Zoia Murgelj Stibri

iga Novak
Klemen Podgorek
Jana Polak
Urka Karolina Potokar
Lara Rebernak Senar
Valentina Slodnjak
Katja panja
Renato vara
Maja Tabakovi
Neja Tekavec
Luka Trek
Petra Vegelj
Nea Zagorc
Teja Zavrl
4. c
Sploni program
s poglabljanjem
Tuja jezika:
a
Razredniarka:
Mojca Podlipnik
Vztrajno delo premaga vse.

(Publij Vergilij Maron)
35
4. d
Sploni program
s poglabljanjem
Tuja jezika:
angleina in zaetna ali
nadaljevalna nemina
Razrednika:
Dezider Ivanec
Eno dejanje pove ve kot tiso besed.
36
Tina Barain
Christian Dimitrakovi
Miha Ferk
Tjaa Globonik
Gorazd Groelj,
Sara Hadi
Jan Jakovina
iga Jarc
Nea Juha
Andreja Kamnik
Domen Kmeti,
Toma Knavs
Iza Kokoravec
Sara Kovai
Miha Lampret
Jernej Loboda
Petra Lokar
Anja Malavai
Helena Ogrin
Nik Ogrin
Tjaa Ozimek
Matev Pikec
Barbara Pirnat
Petja Plavak
Jan Poherc
Tjaa Prodan
iga Rode
Marjana Rus
Tjaa Skvara
iga Sotlar
Maja ebenik
an Tratar
Michelle Zajc
Andrej abnikar
Ambro Ahec
Nina Burger
Marua ia
Nina unik
Sara Jereb
Robin Tigran Kermanc
Ulla Urka Koevar
Tanja Koji
Luka Krhlikar
Ana Lambergar
Daa Lampi
Sara Merkun
Metka Pirnat
Tina Pirnat
Laura Poherc
Nika Porenta,
Maja Prtain
Tina Rajh
Maja Slapnik
ana Smrekar oki
Ajda olinc
Ema pan,
Tjaa penko
Manca utar
Ajda Stina Turek
Teja Urbanc
Ane Vavken,
Karin Vegelj
Luka Vodopivec
Danijela Zuki
Ana itko
Urka ontar
4. e
Sploni program
s poglabljanjem
Tuja jezika:
angleina in panina
Razredniarka:
Veronika Vizjak
Konec je zaetek neesa, kar se nikoli ne kona.
37
4. f
Sploni program s
Tuji jeziki:
ali latinina
Razredniarka:
Terezija Krbus
Denys Bilash
Lea asar
Gaja Frelih
Matea Frii
Maa Gerdin
an Gregori
Jerneja Harmel
Manca Jeleni
Timotej Hugo Kemr
Katja Kobilek
Kristjan Koar
Taja Kramar
Gaper Kranja
Ana Lovin
Anela Macanovi
Maja Miheli
Pia Peek
Ana Penik
Arne Radelj
Miha Rotar
Jan Sojer
ovi
Anja epec ,Saa imunk
Saa tepec
Lara trukelj
Gregor Trobec
Sara Vii
Patricia Vraber
ana Vrhovnik
Benjamin Zoreti Gajser
Prijatelji se ne pozabijo, prijatelji so vedno tu, prijatelji so zato, da se tolaijo, spodbujajo, karajo in
pohvalijo. Ta medsebojna vez je trajna. Poiite me in pomagala vam bom.
Vaa Zia
38
Maa Arhar Milenkovi

Gregor Botjani
Matev Buh
Natalija Bukovec
Tina Celarc
Simona eh
Marko Gerati
Anja Golob
Karmen Grubeli
Tjaa Hrovat
Simon Janu
Monika Klun
Ema Kobal
iga Kobal
Anita Kopa
Nina Kosma
Jan Krek
Kaja Lavri
Neja Lavri
Veronika Lesjak
Eva Lipej
Eva Marinek
Eva Matjai
Nika Novak
Ura Rot
Nina Smole
Jan ober
Ivana oki
Anja vajger
Jan Topliek
Martin Valinger Sluga
Nina Vernik
Nataa Vukosavljevi
4. g
Sploni program s
Tuji jeziki:
angleina, nemina in
Razredniarka:
Lara Stele
Naj bo ivljenje do vas radodarno z izzivi, uspehi, novimi spoznanji in sreo - ne le tisto, ki jo bodo vam
priarali drugi, temve predvsem s tako, ki jo boste obutili, ko boste sami osreili druge.
39
Status portnika in status kulturnika
Slovenina
V olskem letu 2012/13 smo imeli 101-ga

dijaka s statusom portnika in sicer:
Status portnika:
ples: Ana Babnik, Lina Butko, Barbara Ciber,

Drejc Derganc, Kristina Drnovek, Maa Filipi,
Rebecca Gliha, Nika Gracar, Nua Gril, Ana
Gruden, Maa Horvat, Petra Koncilja, Taja
Kramar, Marua Kraovec, Sara Kresal, Katja
Lenari, Veronika Lesjak, Lena Levstik, Ana
Marija Mandi, Kaja Marinek, Katarina Mlja,
Aljoa Moderndorfer, Patricija Mui Tovornik,
Steven Osterc, Primo Pavli, Anja Peteh, Urka
Polovak, Pia Popovi, Zala Redelonghi, Lovro
Roi, Klara Rupret, Eva Slova, Nina Smole,
iga Sotlar, Lidija Subai, Ina Sulji, Anja
epec, Liza kodi, Tea kodlar, Nina vigelj,
Petra Vegelj, Sara Vii, Ula Vidmar, Manca
Zajec, Eva Zupani, Anja agar;
nogomet: Matej Cevc, Miran Domajnko, Tadej
Grmek, Edi Ibrahimkadi, an Tratar, Matic
Zibelnik;
rokomet: Anja Baak, Nik Hvala Stojanovi,
Luka Krhlikar, Maa Voli; odbojka: Anita
Kopa, Domen Kregar, Jaa Kela, Laura
Lampi, Tim imenko Peter avbi; jahanje:
Urka Karolina Potokar, Lara Senar Rebernak,
Ura Rot;
plavanje: Jaka Tilen Strle;
atletika: Anja Pevec; smuanje: Tara Herman,
Monika Lavri; tenis: Bla Kupljenik; golf: Nik
Gaea;
navijaka skupina: Ida Grom, Lucija Jerin,
Peter Kastelic, Lara Valjavec, Eva os;
plezanje: Peter Kastelic; kajak: Manca utar;
karate: Patricija Vraber
kolesarstvo in gorsko kolesarstvo: Peter Kastelic
40
Strokovni aktivi
Status kulturnika:
Barbara Bortnik, klavir, Denys Bilash, petje,

Anja Emri, klavir, Maja Filipovi, klavir, solo
petje, Neja Frkal, flavta, Katarina Fier, klavir,
Katarina Ganik, petje, Kristina Taja Gruenfeld,
balet, Tjaa Hrovat, klasino solo petje, pop
solo petje, Rok Kokoinek, jazz, zabavna glasba
jazz bobni, pela Kos, klavir, prena flavta,
Veronika Kumar, jazz, zabavna glasba, Anja
Leskovek, klavir, Dunja Pevec, pevski zbor,
Anja Poganik, pevski zbor, Nataa Tomc, jazz
zabavna glasba, kontra bas, Ajda Stina Turek,
jazz, zabavna glasba in godalni orkester, Jakov
Voltolini, petje, violonelo, Anja nidari,
godalni orkester
lanice aktiva: Darinka Ambro, Minka epar (pripravnica od 1. 2. 2013), Ura Kastelic
Vukadinovi, Mojca Kolenik, Judita Mohar,
Katarina Nagode, Lara Stele alamon (vodja),
Nataa ipek, iva eljeznov
Sodelovanje v olskih projektih: Timski pouk,
Medpredmetno sodelovanje, Digitalno opismenjevanje, Samoevalvacija, Uenje uenja
Sodelovanje pri drugih olskih dejavnostih:
informativni dan, Plenikovi dnevi, predavanja
in delavnice v okviru OIV (dravljanska kultura,
vzgoja za druino, mir in nenasilje, knjinina
informacijska znanja), koordinacija, priprava
gradiva in izvedba medpredmetne ekskurzije za
2. letnike
Organizacija dejavnosti:
- tekmovanje za Cankarjevo priznanje: mentorice Darinka Ambro, Mojca Kolenik,
Judita Mohar, Katarina Nagode, Lara Stele
alamon, Nataa ipek, iva eljeznov (48
dijakov se je udeleilo olskega tekmovanja
za Cankarjevo priznanje. 17 dijakov je prejela
bronasto Cankarjevo priznanje: 9 izmed njih
se jih je udeleilo podronega tekmovanja; dijakinja Nika Trebuak, 1. B, je dobitnica srebrnega Cankarjevega priznanja.)
- bralna znaka:mentorice Mojca Kolenik,
Nataa ipek in iva eljeznov
- sodelovanje na srednjeolskem nateaju za
najbolji haiku: mentorici Mojca Kolenik in
Katarina Nagode
- sodelovanje na literarnem nateaju za najboljo basen: mentorica Mojca Kolenik (objava v zborniku nateaja Andrea Savi, 3. B)
- gledalike igre: mentorica Nataa ipek (upanova Micka)
- olski asopis Joe: mentorica Nataa ipek

- ekskurzija: organizacija, priprava gradiva in
izvedba medpredmetne ekskurzije za 2. letnike (Primorska Ura Kastelic Vukadinovi,
avstrijska Koroka Nataa ipek, Prekmurje
Lara Stele alamon, Dolenjska Minka epar, Kras Judita Mohar); Lara Stele alamon
je bila koordinatorica ekskurzije.
- filmski abonma (mentorici Lara Stele alamon in Nataa ipek)
- organizacija OIV: iva eljeznov (vodja)
- izvajanje OIV: Mojca Kolenik, iva eljeznov
(vzgoja za druino, mir in nenasilje); Katarina
Nagode, Nataa ipek (dravljanska kultura);
Lara Stele alamon (knjinino-informacijska
znanja)
- organizacija fotografiranja in maturantskega almanaha: Nataa ipek
- olska kronika: Mojca Kolenik (vodja in lektoriranje)
Sodelovanje z intitucijami izven ole, prispevki na konferencah in simpozijih:
- Republiki izpitni center: Darinka Ambro,
Mojca Kolenik, Katarina Nagode, iva eljeznov (zunanje ocenjevalke na maturi); Mojca
Kolenik in iva eljeznov (strokovni izvedenki za slovenino na maturi); Darinka Ambro
(strokovno delo v Dravni predmetni komisiji
za splono maturo za slovenino)
- ZRS: Darinka Ambro (Predmetna razvojna skupina za slovenino, spraevanje pri strokovnih izpitih za slovenino), Mojca Kolenik (delovna skupina
za Uresnievanje kurikula ob podpori IKT)
- Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,
Partnerstvo fakultet in ol: Katarina Nagode
(tudenti na praksi)
- MIZ: Mojca Kolenik (mentorica pripravnici
Minki epar)
41
Matematika
lani aktiva: Botjan Bojadiev, Alenka Cvetkovi, Jasna Fajfar, Dezider Ivanec, Karolina Ivanec, Antonija pegel Razbornik (vodja), Selma
tular Mastnak
Medpredmetno povezovanje, Digitalno opismenjevanje, Samoevalvacija, Uenje uenja
informativni dan, Plenikovi dnevi
- olsko in dravno tekmovanja iz logike:
41 dijakov na olskem tekmovanju (13 bronastih priznanj), 5 dijakov je sodelovalo na
dravnem tekmovanju, osvojeni sta bili 2
srebrni priznanji (Pia Caroline Adami, 1. B,
Branka Koji, 2. A), vodja tekmovanja Karolina Ivanec
Dravno tekmovanje iz znanja logike e
od leta 1986 in je med tekmovanji iz znanja v
Sloveniji eno najbolj mnoinih. znanja logike, loginega miljenja in lingvistike. otroke in mladino spodbujali k raziskovanju ter
uili loginega razmiljanja in odloanja, kar
postaja ena najbolj pomembnih sposobnosti
in vein sodobnega loveka na vseh podrojih
dela in ivljenja (http://www.zotks.si/www/
portal/sl/stran.asp?id_tema=840&id_strani_
var=843)
- olsko tekmovanje iz matematike (Kenguru): 48 dijakov, vodja tekmovanja Dezider
Ivanec (25 bronastih priznanj)
- regijsko tekmovanje iz matematike: 12 dijakov, 9 srebrnih priznanj (Pia Caroline Adami, 1. B, Ana Borovac 4. A, Tja Cvek, 2. B,
Maj Fras, 1. B, Gal Graanin, 3. A, Klementina Pirc, 2. D, Martin Ogrin, 1. B, Janja Setnikar, 1. A, Mile Vrbica, 1. C)

- Republiki izpitni center:Botjan Bojadiev,
Alenka Cvetkovi, Jasna Fajfar, Dezider Ivanec,
Karolina Ivanec, Selma tular Mastnak in Antonija
pegel Razbornik (zunanji ocenjevalci na maturi)
- Konferenca SIRIKT 2013: Selma tular Mastnak (Facebook od krepitve kljunih kompetenc za vseivljenjsko uenje do ekolokega
koledarja projekta Comenius Nature)
- ZRS: Antonija pegel Razbornik (delovna skupina za Uresnievanje kurikula ob podpori IKT)
PROJEKT EdUmatics
mednarodno povezovanje pri
pouevanju matematike
lanice projekta na GJP: Alenka Cvetkovi,

Jana Pali in Antonija pegel Razbornik
Letos smo zakljuili triletni evropski projekt
EdUmatics (European Development for the Use
of MathematicsTechnology in Classroom), v
katerem je sodelovalo 10 evropskih univerz in
srednjih ol. Slovenijo sta zastopali Fakulteta
za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani
in Gimnazija Joeta Plenika Ljubljana. V
projektu smo razvijali in preizkuali materiale za
izobraevanje uiteljev matematike za uporabo
tehnologije pri pouku. Pri preizkuanju gradiv
in snemanju promocijskega filma so sodelovali
tudi dijaki nae ole. V triletnem sodelovanju
smo izmenjali tevilne izkunje in razvili model
seminarja za uitelje, ki ga je mo integrirati v
izobraevanje uiteljev v vseh partnerskih dravah.
Rubio (tuji uitelj za panino), Joica Flis Sujan (angleina in nemina), Simona Granfol
(nemina), Ura Kastelic Vukadinovi (panina in slovenina), Irena Klander (angleina), Barbara Klemeni (angleina in panina), Pia Lenik Buar (italijanina), Branka
Marini (angleina), Cvetka Mlinar (nemina, vodja aktiva), Nada Paki (latinina),
Alenka Smole Legat (nemina), Will Tomford
(tuji uitelj za angleino), Andrea Valenti (tuji
uitelj za italijanino), Veronika Vizjak (panina), Irena Zorko Novak (angleina), Maja
Zupe (angleina)
informativni dan, Sreanja, predavanja in delavnice v okviru OIV: knjinina informacijska
znanja (Simona Granfol)
- projekt Obogateno uenje tujih jezikov v
sodelovanju z ZRS (glej projekte)
Dan jezikov
V sredo, 26. septembra, smo v organizaciji Mirande Bobnar in Veronike Vizjak, praznovali
evropski dan jezikov. Na radiu uba International smo z glasbeno oddajo, v kateri smo lah-
ko prisluhnili pesmim v slovenini, latinini,

francoini, italijanini, nemini, angleini
in panini v veselem razpoloenju, prikazali pestrost jezikov, ki se pouujejo na nai oli.
Pesmi v razlinih jezikih so izbirali dijaki pri
posameznih jezikovnih predmetih v razredu ali
z glasovanjem na spletni strani Jezikovne ube.
Za zabaven glasbeni radijski potep sta poskrbela voditelja Janezzz (Ane Jamnik) in DJ Selko
(Matev Seljak), ki sta nam popestrila odmore
tega dopoldneva.
- La fte de la musique na II. Gimnaziji v
Mariboru 21. junija (glasbeni veer), na katerem sta sodelovali pevka Veronika Kumar in
pianistka Rebeka Zajc iz 4. B s pesmijo Charlotte Gainsbourg L'un part l'autrereste.
- na izboru za Ruto Quetzal
- frankofonski dan v Celju: Dijaki ve ol so
pripravili Beckettovo dramo En attendant
Godot (akajo Godota), in sicer je vsaka
ola odigrala eno sceno. V igri so sodelovali
dijaki (1. B: Luka Skubic, Matja Razdrih,
Uro Nari; 2. B: Martin Miklavi). Mentorici: Miranda Bobnar in Vesna eh tok, reiser
Victor Thimonier.
Gostovanje avstrijskih dijakov iz Dunaja
Vodja: Joica Flis Sujan
11.4.2013 je nao olo obiskala skupina dunajskih srednjeolcev z razredniarko gospo Bri-
Tuji jeziki
lanice aktiva: Miranda Bobnar (francoina),

Vesna eh tok (francoina), Ignacio Escriche
42
43
gitte Ammer Weis. Obisk je potekal v okviru

sodelovanja med udeleenkama meddravne
izmenjave slovenskih in avstrijskih uiteljev v
olskem letu 2011/12. Dijaki z Dunaja so si v
okviru obiska ogledali uno uro v olskem muzeju, nato pa so jih pri pouku sprejeli nai dijaki
3. D, ki so pripravili zanimive predstavitve nae
ole, Ljubljane in Slovenije (mentorica Alenka
Smole Legat). V nadaljevanju je est dijakov 3.
G popeljalo goste po Ljubljani. Predstavili so jim
znamenitosti in utrip mesta ter se z njimi druili
v popoldanskih urah. Upamo, da se bomo lahko
v prihodnjem olskem letu z dijaki odzvali vabilu na povratni obisk Dunaja.

- obisk dijakinj iz Gvatemale: delavnice na oli
(mentorica Veronika Vizjak)
- izmenjava s pansko olo iz Cordobe: vodja
Ura Kastelic Vukadinovi (glej ekskurzije)
- jezikovna tekmovanja: angleina, nemina,
panina, francoina
- jezikovne bralne znake: angleka bralna znaka
EPI Reading Badge, nemka bralna znaka Epi
Lesepreis, francoska bralna znaka Epi lecture,
panska bralna znaka Epi lecturain bralno tekmovanje Lepota romanskih jezikov navdihuje
Izmenjava z gimnazijo Jacques Cartier v Saint-Maloju(Francija)
Vodja: Miranda Bobnar, Katarina Nagode (spremljevalka)
44
V tednu od 7. do 14. aprila 2013 so se dijaki, ki

se na nai gimnaziji uijo francoino, udeleili
izmenjave v obmorskem mestecu Saint-Maloju,
kjer so za kratek, a dragocen as lahko spoznali
ivljenje svojih francoskih sovrstnikov.
Z letonjo izmenjavo je naa ola nadaljevala
sodelovanje, ki se je razvilo z gimnazijo Jacques
Cartier e pred 5 leti v okviru mednarodnih
projektov. Dijaki so spoznali ivljenje na oli,
ogledali so si zgodovinsko mestno jedro in
ostaline prvotnih rimskih naselbin ter spoznali
strateko pomembno obrambno vlogo, ki jo je
mesto Saint-Malo igralo skozi zgodovino. Obiskali so tudi Rennes, glavno mesto Bretanije, in
biser atlantske obale, Mont Saint-Michel, kjer
se iz skale v morskem zalivu izraa mogoni
samostan. Upamo, da se bo projekt izmenjave
lahko nadaljeval tudi z raziskovanjem meja, ki
so v zgodovini potekale ez slovensko ozemlje.
Pri raziskovanju zgodovinske tematike, povezane z mejami Evrope, je sodelovalo 9 dijakov
iz razlinih letnikov: 1. B: Pia Caroline Adami;
2.B: Maja Dobnikar, Aleksandra Damjani, Pia
Jenko, Maj Straus; 3. B: Sara Cimiroti, Sara Henigman, Sara Koir in Vesna Strli).
- francoski gledaliki kroek: udeleba na
mednarodnem festivalu Fetlyf v Saint Maloju v Franciji, javna generalka na oli in predstava v gledaliu Glej (mentorice Miranda
Bobnar, Vesna eh tok, Irena Zorko Novak;
glej ekskurzije)
- e-asopis Joseph v francoini
- nateaj za najbolji haiku 2013: V letonjem

olskem letu smo ponovno sodelovali na nateaju, ki ga razpisuje Gimnazija Vi za najbolji haiku v slovenini, angleini, panini, francoini in italijanini.
- strokovna ekskurzija v London (vodja Joica
Flis Sujan, glej ekskurzije)
- Nemka jezikovna diploma in organizacija
Nemkega jezikovnega tabora v Pliskovici v
sodelovanju z dijaki iz Lendave (vodja Simona Granfol, glej projekte)
Doseki dijakov na dravni ravni:

- angleina: 3 bronasta priznanja na tekmovanju iz znanja jezika: Jurij teblaj, Lenart Bagari Pranikar, 3. D in Barbara Murn, 3. B
- nemina: 2 zlati priznanji na tekmovanju iz
znanja jezika (Andreja Kos, 3, G in Domen
Kilar Pahernik, 3. D)
- panina: 2 srebrni priznanji na tekmovanju iz znanja jezika (Ema Kobal in Kaja
Lavri iz 4. G), 5 bronasta priznanja na tekmovanju iz znanja jezika (Eva Matjai iz 4.
G, Sara Galii in Nina Bani iz 3. E)

- Republiki izpitni center: zunanje ocenjevalke na maturi (za angleino Joica Flis Sujan,
Barbara Klemeni, Branka Marini, Irena
Zorko Novak zunanja ocenjevalka in lanica Dravne predmetne komisije za splono
maturo za angleino; za nemino Alenka
Smole; za panino Ignacio Escriche Rubio,
Ura Kastelic Vukadinovi, Veronika Vizjak
zunanja ocenjevalka in lanica Dravne predmetne komisije za splono maturo za panino)
- ZRS: Simona Granfol (Predmetna razvojna
skupina za e-nemino, sodelavka e-olstva,
vodja delovne skupine za Uresnievanje kurikula ob podpori IKT), Alenka Smole, Branka
Marini in Maja Zupe (lanice delovne skupine za Uresnievanje kurikula ob podpori
IKT)
- zalobe: Simona Granfol in Alenka Smole
(evalvatorki ubenika za nemino pri zalobi
Rokus)
- Slovensko drutvo uiteljev panine: Veronika Vizjak (predsednica), Ignacio Escriche Rubio (Izvedba delavnice Ideas para dar
a conocer No soyun libro a los alumnos
v okviru seminarja Kako spodbujati branje
(panske) knjievnosti v razredu?: priprava
elektronskih prosojnic in predstavitev unega
gradiva; sodelovanje pri sestavljanju in popravljanju nalog za tekmovanje iz jezika)
- Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta:
Partnerstvo fakultet in ol (Miranda Bobnar,
Vesna eh tok, Urula Kastelic Vukadinovi,
Branka Marini, Veronika Vizjak), sodelovanji pri raziskavi mag. Sae Podgorek Spletna
una pot (Miranda Bobnar, Pia Lenik Buar
in Veronika Vizjak)
- Instituto Cervantes v Ljubljani, Veleposlanitvo panije v Ljubljani in zaloba Malinc: sodelovanje profesoric panine pri
45
projektih, tekmovanjih in festivalu panine

za osnovnoolce
- RTV Slovenija: medijsko opismenjevanje v
anglekem jeziku (mentorica Maja Zupe)
Zgodovina in geografija
lani aktiva: Ida Janar, Dragica Kadunc, Terezija Krbus, Anja Sovi, Anamarija timec (vodja), Svit turm
Sodelovanje v olskih projektih: Medpredmetno povezovanje, Digitalno opismenjevanje, Samoevalvacija, Uenje uenja
informativni dan, Plenikovi dnevi, Sreanja,
predavanja in delavnice v okviru OIV: dravljanska kultura
- olsko tekmovanje iz zgodovine: mentorica
Dragica Kadunc (tekmovanja se je udeleilo 17
dijakov, 3 so prejeli dravno bronasto priznanje)
- koordinacija raziskovalne dejavnosti: mentorica Anamarija timec
- geografska ekskurzija za maturante, terenske vaje za maturante: Terezija Krbus
- zgodovinsko-geografska ekskurzija v Pariz:
vodja Svit turm
- organizacija medpredmetne ekskurzije za 2.
letnike: Kras (Ida Janar), Primorska (Dragica Kadunc), Prekmurje (Terezija Krbus) in
Dolenjska (Anamarija timec)
- Republiki izpitni center: Dragica Kadunc,
in Anamarija timec (zgodovina), Svit turm
(geografija) zunanji ocenjevalci na maturi
- ZRS: Anamarija timec (soocenjevanje raziskovalnih nalog v okviru projekta Zaupajmo v
lastno ustvarjalnost), Anja Sovi (delovna skupina za Uresnievanje kurikula ob podpori IKT)
46
- Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,

Partnerstvo fakultet in ol: Anamarija timec (tudenti na praksi)
portna vzgoja
lani aktiva: Anja Grini, Goran Jablanov,

Vid Koblar (nadomeanje), Marko Kolbezen
(vodja), Ana Medveek, Melita Megli, Joe
Senica
informativni dan
- organizacija portnih dni: dva portna dneva za 1., 2. in 3. letnike: jesenski portni dan
(pohod na Toko elo in po razlinih vrhovih
Slovenije, pustolovski park Postojna, spust s
kajaki po slapovih Krke, gorsko kolesarjenje
in plezanje v Bohinju in zimski portni dan:
smuanje in deskanje, drsanje in sprehod

okoli Blejskega jezera, sankanje v Martuljku,
zimski pohod (Tamar ali Krnica), krpljanje
- aktivnosti v okviru evropskega tedna mobilnosti in sodelovanje v projektu Diham
ples in ivim ples: mnoini ples v srediu Ljubljane, namenjena ozaveanju
o skrbi za okolje in kakovosti ivljenja v
mestu
- organizacija zimskega in poletnega tabora:
zimski tabor je bil v Heiligenblutu v Avstriji v
trajanju tirih dni (smuanje, deskanje); vodja
Marko Kolbezen, spremljevalca Goran Jablanov in Vid Koblar.
- priprava in spremljanje dijakov na tekmah
srednjih ol: odbojka, rokomet, koarka, nogomet, plavanje, atletika
- doseki dijakov: 1. mesto na dravnem tekmovanju v deskanju na snegu (Zala Lea Pove, 3. D), 3. mesto na dravnem tekmovanju
v deskanju na snegu (Katarina ernivec, 2.
G), 1. mesto s plesalci Kazine (Tala Koren) in
3. mesto s plesalci Kazine (Ana Babnik).
- ZRS: Goran Jablanov (delovna skupina za
Uresnievanje kurikula ob podpori IKT)
Glasba in likovna umetnost
lanice aktiva: Marija Detela Perko, Nadja

Gnamu (vodja), Martina Peenko tuhec
Sodelovanje v olskih projektih:Timski pouk,
informativni dan, Plenikovi dnevi, Sreanja
- razstava risb in slik dijakov na temo Izraanje ustev: razstava je bila pripravljena v
okviru Plenikovih dnevov in Sreanj. Likov-
na dela dijakov so nastala na temo ilustracij

Jelke Reichman (gostja letonjih Sreanj)
- priprava plakatov za dogodke na Plenikovih dnevih
- ogledi razstav s 1. letniki: Nogomet, Mestna galerija Ljubljana, september 2012; Joni
Zakonjek, Galerija Equrna, maj 2013; Buen
Ondo, Galerija Equrna, april 2013; Andrej Jemec, TR3, maj 2013; Bogdan Bori, CD, marec 2013. V asu informativnega dne sta bila
za vse prve letnike organizirana vodena ogleda po stalni zbirki Moderne galerije v Ljubljani in retrospektivni razstavi Marka utaria.
- ogledi razstav z 2. letniki: Nogomet, Mestna
galerija Ljubljana, september 2012; 50 let Mestne galerije, Mestna galerija Ljubljana, februar 2013; Milan Eri: Nepregledna razstava,
Mestna galerija Ljubljana, december 2012.
- Mednarodni interdisciplinarni znanstveni
simpozij Pomen barve, 24. in 25. maja 2013
v Preernovi dvorani SAZU v Ljubljani: Nadja
Gnamu, Pomen barve pri Kapoorju in Turrellu
- ZRS: Nadja Gnamu (delovna skupina za
Uresnievanje kurikula ob podpori IKT)
Strokovne ekskurzije: tridnevna ekskurzija v
Firence (glej ekskurzije) in enodnevna ekskurzija v Benetke
Mentorice: Miranda Bobnar in organizatorici
Nadja Gnamu in Martina Peenko tuhec
Odpotovali smo zgodaj zjutraj z naega venega pristania Dolgi most. V Benetkah smo
se pe odpravili proti trgu Sv. Marka. Med potjo smo si ogledali Scuolo Grande di San Rocco s Tinttoretovimi poslikavami. S kolegico sva
skupino razdelili na dva dela in jih popeljali na
ogled poslikav. Naslednji spomenik, ki smo si ga
ogledali, je bila cerkev Santa Maria Novella. Ob
47
arhitekturi smo ponovili osnove gotike in se e

posebej ustavili ob Tizianovi sliki Assunta. Pot
smo nadaljevali do trga Sv. Marka, kjer smo si
ogledali cerkev, Doevo palao Torredell Orologio. Popoldne smo se z vaporettom odpravili
po Canalu Grande, ki velja za glavno beneko
ulico na vodi. Z eno besedo: res krasen izlet.
Biologija
lani aktiva: Sabina Lepen Nari, Andrea Premik Bani (vodja), Jure Robi, Darja Silan
Sodelovanje v olskih projektih: Medpredmetno povezovanje, Digitalno opismenjevanje, Samoevalvacija, Uenje uenja
informativni dan, Plenikovi dnevi, Sreanja,
predavanja in delavnice v okviru OIV (zdravstvena vzgoja), medpredmetni projektni dan
v ZOO Ljubljana, predstavitev pouka z IKT za
gostujoe uitelje
- izvedbe pouka izven uilnice: terensko delo (z
maturanti), Botanini vrt Ljubljana, sodelovanje v akciji Oistimo Slovenijo
-projekti: mednarodni projekt Comenius NaTurE (Naravna bogastva Evrope), projekt
O2 (osveanje mladih o nevarnosti kajenja),
projekt Klub 25 (osveanje mladih o pomembnosti krvodajalstva)
Tekmovanje Proteus
Mentorica: Sabina Lepen Nari
Pod okriljem Zveze za tehnino kulturo Slovenije
(ZOTKS) in Drutva uiteljev biologije Slovenije
(DUBS) smo sodelovali na tekmovanju v znanju
biologije za Proteusovo priznanje. Dijaki so tekmo-
48
vali na dveh ravneh. Za 1. in 2. letnike je bila letonja izbrana tema Biodiverziteta slovenskega morja.
Dijaki 3. in 4. letnika so preizkuali svoje znanje iz
biolokih vsebin po obsegu obveznega programa
za splono gimnazijo. olskega tekmovanja se je
pod mentorstvom profesoric biologije udeleilo 82
dijakov; 21 dijakov je osvojilo bronasto priznanje, z
dravnega tekmovanja pa sta se dva dijaka vrnila s
srebrnim priznanjem: Dhyan Anaja Bani, 1. B, in
Florijan Kocbek, 2. A. S sodelovanjem na tekmovanju smo na oli irili in poglabljali e usvojeno
znanje iz biologije ter spodbujali dijake pri nadgrajevanju uporabnega znanja s podroja biologije nad
zahtevnostjo rednega olskega programa.
Tekmovanje v Znanju o sladkorni bolezni
Mentorica: Sabina Lepen Nari
Pod okriljem Zveze drutev diabetikov Slovenije

smo organizirali tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni. olskega tekmovanja se je udeleilo 20
dijakov pod mentorstvom prof. Sabine Lepen Nari. Polovica dijakov je dosegla bronasto priznanje, na dravno tekmovanje pa so se uvrstili najbolji trije in vsi trije so dosegli srebrna priznanja:
Branka Koji, 2. A, Florijan Kocbek 2. A in Tina
Rai, 2. G. S tekmovanjem smo med dijaki irili in poglabljali pomen zdravega ivljenjskega
sloga, s katerim poskuamo prepreiti vse bolj
pogosto pojavljanje sladkorne bolezni v mladosti.
Projekt: Krvodajalstvo, pojem solidarnosti in
prostovoljstva
Mentorica: Andrea Premik Bani
Krvodajalstvo smo predstavili tako kot vsako leto v 2. letnikih v okviru OIV, zdravstvena
vzgoja. Dijakom 4. letnikov smo projekt Krvodajalstvo, pojem solidarnosti in prostovoljstva
predstavili med mladinskimi urami.
Za zakljuek so tistim dijakom krvodajalcem, ki so

letonje olsko leto prvi
darovali kri in postali lani
Kluba 25, podelili priznanja na koncertu, namenjenim prav njim, na
dan krvodajalcev, 4. junija 2013. Ve o kampaniji si lahko preberete na http://www.ljubljana.
ozrk.si.
Projekt: O2
Mentorica: Andrea Premik Bani
Vsako leto poteka na nai
oli Projekt O2 za vsakega
v okviru kampanije HELP.
O2 za vsakega je mladinsko vodena kampanja,
ki ozavea mlade o negativnih uinkih aktivnega in pasivnega kajenja ter o nemoralnih prijemih tobane industrije. Projekt poteka v okviru
gibanja Brez izgovora (www.noexcuse.si).
S pomojo vrstnikega uenja spodbujamo
mlade k pogovoru o tobaku, o pasivnem kajenju, o nemoralnih prijemih tobane industrije
in obenem promoviramo zdrav ivljenjski slog.
Ministrstvo RS za olstvo in port priznava tako
obliko izobraevanja kot napredno. Tako smo
45-minutne delavnice, ki potekajo v vseh oddelkih 1. letnikov in so vkljuene v letni delovni
nart. Ve o kampanji lahko najdete na www.
o2zavsakega.si.
tudij okolja
Medpredmetni timski predmet v 2. letniku naravoslovnega razreda.

lanici tima: Helena Kregar (kemija) in Darja
Silan (biologija)
Sodelovanje v olskih projektih: Comenius
NaTurE, Timski pouk, Medpredmetno povezovanje, Digitalno opismenjevanje, Samoevalvacija, Uenje uenja
Plenikov tabor, informativni dan, Ekoola, sodelovanje v okviru projekta Comenius NaTurE
(Naravna bogastva Evrope)
- Plenikovi dnevi: predstavitev naravoslovnih
dejavnosti (Plenikov tabor, Ekoola, astronomska opazovanja)
- Strokovno predavanje: Kako nahraniti 9
milijard ljudi? (dr. Rok Miheli, Fakulteta za
agronomijo); Energetski pogledi na krizo (dr.
Peter Novak)
- ogledi filmov, razstav in delavnice: obisk
laboratorija za eksperimentalno kemijo na
Intitutu Joefa Stefana v Ljubljani; ogled
fotografske razstave National geographic v
Tivoliju in Razkrita udesa reke biotska pestrost diatomej Ljubljanice; ogled centralne
istilne naprave v Zalogu

- Univerza v Ljubljani, Partnerstvo fakultet
in ol (priprava vzornih ur za tudente biologije)
- Republiki izpitni center: Sabina Lepen Nari, Darja Silan (zunanje ocenjevanje maturitetnih nalog)
- ZRS: Andrea Premik Bani (delovna skupina
49
- ekskurzije: Meica (obisk rudnika svinca in

obisk Centra srednjih ol na Ravnah)
- akcija zbiranja hrane in materiala za male
ivali: dijaki 1. A so zbrano hrano in material
za male ivali odnesli na drutvo Lajka
Kemija
lanice aktiva: Marija Gruden, Helena Kregar,

Ana Mihianac (nadomeanje), Aleksandra Saka Kuan, Mojca Podlipnik (vodja)
Plenikov tabor, informativni dan, Ekoola, sodelovanje v okviru projekta Comenius NaTurE
(Naravna bogastva Evrope)
- tekmovanje iz znanja kemije: mentorica
Mojca Podlipnik (11. marca 2013 je potekalo
olsko tekmovanje iz znanja kemije, udeleba 42 dijakov; dobitniki bronastih Preglovih
plaket so: Marko Gabrovek, Janja Setnikar
in Urban Suhadolnik iz 1. A, Domen Maj
Fras iz 1. B, Mile Vrbicaiz 1. C, Jerneja Maek iz 1. E, Tinkara Cerar in Arne Simoniiz1. F, Nastja Megleniz2. B, Tina Rai iz2.
G, an Obot iz3. G in Gorazd Groelj iz 4. D)
- kemijski kroek: eksperimentalni del
kroka sta vodili asistentka Ana Mihianac
in Helena Kregar, teoretini del je izvedla
Mojca Podlipnik (udeleba 12 dijakov)
- vodeni ogledi za dijake: vodja Helena
Kregar (pivovarna Union, marec 2013,
udeleba 20 dijakov; ola eksperimentalne kemije na Intitutu Joefa Stefana pod
vodstvom mag. Tomaa Ogrina,vaje so
potekale od februarja do aprila 2013, udeleba 12 dijakov)
50
Sodelovanje z intitucijami izven ole:

- Zveza za tehnino kulturo Slovenije
(ZOTKS): Aleksandra Kuan je sodelovala
v ocenjevalni komisiji za dravno tekmovanje iz kemije za O in S
- ZRS: Helena Kregar in Mojca Podlipnik
(delovna skupina Uresnievanje kurikula
ob podpori IKT)
Fizika
lani aktiva: Robert Jamnik, Boris Kham (vodja), Sonja Kitak, Majda Peec
Medpredmetno povezovanje, Digitalno opismenjevanje, Samoevalvacija
Zaupaj v lastno ustvarjalnost, Plenikov tabor,
Comenius, mednarodni projekt EAAE Sunrise
Project, informativni dan
- tekmovanje iz znanja fizike: mentorica Majda
Peec
- tekmovanje iz astronomije: mentor Boris
Kham
- kroek astronomije: mentor Boris Kham
Doseki dijakov na dravni ravni: dijak Gal Graanin 2. A, bronasto priznanje iz znanja astronomije
- Republiki izpitni center: Boris Kham, Sonja
Kitak in Majda Peec (zunanji ocenjevalci na
maturi)
- Konferenca Poti do kakovostnega znanja naravoslovja in matematike: Alenka Cvetkovi
in Boris Kham (referat Ujeti krivuljo poti
Sonca ez dan in jo opisati z matematinim
orodjem)
- Mednarodna konferenca EDUvision: Boris

Kham (Opazujmo globoko vesolje)
- objava v strokovni literaturi: Boris Kham v
Spiki (Sanjska no na Mali planini, Ujeti krivuljo poti Sonca ez dan, Toplotni tol s Sonca,
Ujeta no na Kureku), Boris Kham v Fizika
v oli (Opazujmo globoko vesolje)
Psihologija, sociologija in filozofija
lani aktiva: Nua Ferjani, Dominika Hudnik (vodja), Andrej Leskovic, Joica Virk Rode
Sodelovanje v olskih projektih: Medpredmetno sodelovanje, Samoevalvacija, Uenje uenja
informativni dan, Sreanja (Nua Ferjani),
predavanja in delavnice v okviru OIV: vzgoja
za druino, mir in nenasilje (Dominika Hudnik
in Joica Virk Rode), knjinina informacijska
znanja (Andrej Leskovic)
- projekt Prostovoljno socialno delo: mentorica Joica Virk Rode (Obisk v Domu upokojencev Tabor 17. 10. 2012, sodelovanje na
martinovanju v Domu upokojencev Tabor 7.
11. 2012, novoletni program v Domu upokojencev Tabor 4. 12. 2012 in 11. 12. 2012, obisk
brezdomcev in kulturni program 24. 1. 2013.
Pri pripravah in obisku sta sodelovala tudi
Dominika Hudnik in Andrej Leskovic.)
Obisk doma za stareje je bila zame ena dobra izkunja. Najbolj mi je bilo ve, ko smo peli pesmi
in igrali na harmoniko, ob tem pa so se stareji
zelo zabavali in z nami tudi peli.
Sara,Polona 3.E
Obisk doma za stareje se mi zdi zanimiva izkunja, ki je nas mlade spomnila, da so tudi stareji
pomemben del nae drube. Prav na njih je odgovornost, da razne obiaje in tradicijo prenesejo
naslednikom. Menim, da so bili veseli naega obiska in druenja z nami. Z veseljem bi se e kdaj
udeleila podobnega dogodka.
Veronika Mrak, 3.E
Obiskovanje in druenje z otroki v vrtcu

vse leto, sodelovanje z drutvom Soitje pri
izvedbi paraolimpijskih iger 17. 5. 2013,
sodelovanje pri predstavitvi prostovoljnega
dela na informativnem dnevu.
- olski humanistini kroek: mentorji
Dominika Hudnik, Joica Virk Rode in
Andrej Leskovic (Dijaki s profesorji svobodno razpravljajo o svobodno izbranih
temah s podroja humanistike in druboslovja in se tako navajajo na iskanje
humanih reitev za sobivanje vseh ljudi.
V okviru humanistinega kroka je v olskem letu 2012/2013 potekal le filozofski
kroek za dijake tretjega letnika, ki ga je
51
vodil Andrej Leskovic. Mentorji so zbirali

prispevke za glasilo olskega humanistinega kroka Humanist, ki bo izlo predvidoma v olskem letu 2013/2014.)
Sodelovanje z institucijami zunaj ole:
- Univerza v Ljubljani, ZRS, Center za brezdomce, otroki vrtec, Dom upokojencev
Tabor, Drutvo Soitje: Joica Virk Rode
v okviru prostovoljnega socialnega dela z
dijaki
- Filozofska fakulteta in Fakulteta za drubene
vede Univerze v Ljubljani: Joica Virk Rode,
mentorstvo tudentom na pedagoki praksi
- ZRS: Nua Ferjani in Joica Virk Rode
(delovna skupina za Uresnievanje kurikula
ob podpori IKT)
Informatika
lani aktiva: Botjan Break, Robert Jamnik,

Andreja Koelj, Selma tular Mastnak, Tomi Zebi (vodja)
Sodelovanje v olskih projektih: Medpredmetno povezovanje, Samoevalvacija, Uenje uenja, Digitalno opismenjevanje
informativni dan
- kroek za pripravo na tekmovanje Bober:
mentor Botjan Break
- tekmovanje Bober: mentor Botjan Break
Fakulteta za raunalnitvo in informatiko
Univerze v Ljubljani je gostila e drugo dravno
tekmovanje v raunalnikem razmiljanju
in pismenosti Bober, ki ga organizira
raunalniko zdruenje ACM Slovenija
(http://tekmovanja.acm.si/bober)
- ogled razstave GOTO 1982 z maturanti:
mentorica Selma tular Mastnak
52
preteklih olskih let. Tri skupine dijakov je obveznosti iz obveznega dela OIV opravilo e med
olskim letom poleg pouka.

- Republiki izpitni center: Tomi Zebi (zunanji ocenjevalec na maturi)
- ZRS: Selma tular Mastnak (delovna skupina
Obvezne izbirne vsebine in

olske interesne dejavnosti
Vodja: iva eljeznov
Med 4. in 8. marcem smo na oli organizirali

OIV, portni dan in predmaturitetne preizkuse
za 4. letnik. V tem asu so dijaki opravljali nekatere dejavnosti obveznega dela OIV, zaostale
obveznosti iz preteklih olskih let, predmaturitetne preizkuse, imeli portni dan, predstavitev
izbirnih maturitetnih predmetov v povezavi z
nadaljnjim tudijem, delavnice o varnosti v cestnem prometu, opravljali so teaj prve pomoi,
se udeleili ekskurzij in Plenikovega tabora.
Razpored dela:
1. Dejavnosti obveznega dela OIV vzgoja za
druino, mir in nenasilje, dravljanska kultura, zdravstvena vzgoja in knjinina informacijska znanja: opravljali so jih dijaki 1. in 2.
letnika, in sicer 4., 5., 7. in 8. marca 2013.
2. Prijavljeni dijaki 3. letnika so imeli 4. in 5.
3. 2013 teaj prve pomoi.
3. Dijaki 3. letnika so imeli 6. 3. 2013 delavnice o varnosti v cestnem prometu.
4. Dijaki 3. letnika so imeli 7. 3. 2013 predstavitev izbirnih predmetov na maturi v povezavi z nadaljnjim tudijem.
5. Dejavnosti obveznega dela OIV za dijake
3. letnika: tisti dijaki, ki svojih obveznosti e
niso opravili, so morali 4. in 5. 3. 2013 opraviti svojo zaostalo obveznost v dogovoru z
mentorjem, ki je vodil skupino, v katero so
bili razporejeni. Opravljeno predpisano tevilo ur obveznega dela OIV je pogoj za uspeen
zakljuek 3. letnika.
6. Predmaturitetni preizkusi (4., 5., 6., 7. marec
2013) dijaki 4. letnika.
7. portni dan za dijake 1. in 2. letnika je bil v
sredo, 6. 3. 2013, za dijake 3. in 4. letnika pa v
petek, 8. 3. 2013.
8. Plenikov tabor (5.8. 3. 2013)
9. Mednarodna izmenjava s pansko olo iz
Cordobe (3.10. 3. 2013)
10.
Interdisciplinarna ekskurzija v London
(4.7. 3. 2013)
11. Interdisciplinarna ekskurzija in Pariz
(4.8. 3. 2013)
12. Umetnostnozgodovinska ekskurzija v Benetke (5. marca 2013)
1. Dejavnosti obveznega dela OIV

a) Tri skupine vzgoje za druino, mir in nenasilje dijaki 1. B, 1. E in 2. G.
b) Tri skupine dravljanske kulture dijaki 1.
A, 1. D in 1. G.
c) Dve skupini knjininih informacijskih
znanj dijaki 2. C in 2. E.
d) Tri skupine zdravstvene vzgoje dijaki 1. C,
1. F in 2. F.
Od marca do junija so bile izvedene tudi delavnice za dve skupini zdravstvene vzgoje (2. B in
2. D) in ena skupina knjininih informacijskih
znanj (2. A).
2. Tabori
a) Prvi jezikovni tabor za nemko jezikovno diplomo (16. 6.18. 6. 2013)
3. Prijavljeni dijaki 3. letnika so imeli teaj
CPP in prve pomoi.
4. Dejavnosti obveznega dela OIV za dijake
3. letnika: tisti dijaki, ki svojih obveznosti
e niso opravili, so morali do 19. junija 2013
opraviti svojo zaostalo obveznost v dogovoru
z mentorjem, ki je vodil skupino, v katero so
bili razporejeni. Opravljeno predpisano tevilo ur obveznega dela OIV je pogoj za uspeen
zakljuek 3. letnika.
Med 18. in 21. junijem smo na oli organizirali OIV, teaj CPP in PP ter jezikovni tabor. V
tem asu so dijaki opravljali nekatere dejavnosti
obveznega dela OIV ter zaostale obveznosti iz
53
portni dnevi
Jesenski portni dan za 2. letnike

as: 12. 9. 2012

as: 12.9. 2012
RAZRED
RAZRED
SMER
VODJA
SPREMSTVO 1
SPREMSTVO 2
1. A
Slivnica
A. Grini
H. Kregar
B. Break
1. B
Sveti Primo
A. Medveek
K. Nagode
A. Cvetkovi
1. C
Sleme
D. Silan
J. Flis Sujan
I. Paradik
1. D
Bistrika planina
M. Megli
A. pegel Razbornik
S. Kitak
1. E
Polhograjska gora
M. Kolbezen
N. ipek
V. Koblar
1. F
Blejska koa
B. Kham
S. Lepen Nari
M. Peenko tuhec
1. G
Slavnik
G. Jablanov
S. tular Mastnak
N. Gnamu
Med vonjo na Dolgi most sem se naslonila na

steklo avtobusa in razmiljala o dnevu. Bila sem
zelo zadovoljna s portnim dnevom, saj sem izvedela veliko novih stvari o svojih soolcih. Mislim,
da se mi bo ta dan za dolgo vtisnil v spomin.
Maja oba, 1. D
Med vonjo proti Ljubljani smo bili vsi bolj

druabni, slualk sploh nisem potreboval.
Pogovor je tekel po vsem avtobusu in opazil sem,
da nas je portni dan e nekoliko bolj povezal
kot razred.
Tilen Skok, 1. D
portni dnevi, predvsem takni, kot je bil ta, so

vedno dobrodoli, ker se mnogi uenci ne ukvarjajo s s portom in ne hodijo v gore. Nekateri bi
lahko taken nain preivljanja prostega asa tudi
vzljubili in iveli bolj zdravo.
Edvin Puri, 1. A
54
Na tem izletu sem zelo uivala in mislim, da ga

ne bom nikoli pozabila.
Janja Adami, 1. A
Sicer pohodov ne oboujem, a to je bil res pohod

in pol. Zapomnila si ga bom za vse ivljenje, saj je
bil kljuni dogodek, da smo se spoznali med seboj
ter si tako poiskali prijatelje za vse ivljenje.
Katja Gradiek, 1. A
SMER
VODJA
SPREMSTVO 1
SPREMSTVO 2
2. A
Sleme
D. Silan
M. Peec
K. Nagode
2. B
Vremica
G. Jablanov
M. Bobnar
A. Cvetkovi
2. C
Zelenica
B. Kham
P. Lenik Buar
V. Koblar
2. D
Konjica
A. Grini
B. Klemeni
N. Gnamu
2. E
Blejska koa
M. Megli
U. Kastelic V.
A. Smole L.
2. F
Sv.Jakob
M. Kolbezen
S. Kitak
J. Robi
2. G
Velika planina
A. Medveek
A. timec
D. Ambro

as: 10. 9. 2012
Vodja dejavnosti: Anja Grini
Spremljevalci: Miranda Bobnar, Botjan Break, Pia Buar-Lenik, Goran Jablanov, Boris
Kham, Sonja Kitak, Vid Koblar, Marko Kolbezen, Alenka Smole Legat, Ana Medveek, Melita Megli, Andrea Premik-Bani, Joica Virk-Rode, Irena Zorko-Novak
Pustolovski park Postojna
Vodja parka nas je odpeljal na zborno mesto
in nazorno predstavil park ter podal varnostna
navodila. Aktivnosti v parku so potekale brez
vejih posebnosti. Dijaki so na razlinih smereh
sproali adrenalin. Vreme je bilo sonno.
podaljali, ker je bilo zelo lepo vreme. Pohod

smo zakljuili v Podutiku.
Zimski portni dan
as: 1. in 2. letniki 6. 3. 2013, 3. in 4. letniki 8.
3. 2013
Vodja dejavnosti: Melita Megli
1. Smuanje in deskanje: Turracher Hhe, Katschberg
2. Drsanje na Bledu in sprehod ob Blejskem jezeru
3. Drsanje in sprehod v Kranju
4. Sankanje v Martuljku
5. Pohod v Tamar
Veslanje s kajaki po Krki

Vreme je bilo sonno in toplo kot nala za spust
po vodi. Na nekaterih odsekih je bila voda zelo
nizka, kar je malo oteevalo veslanje, vendar so
nas izkueni vodniki lepo vodili po celotni poti.
Dijaki so se imeli lepo, vsi so uspeno priveslali
do cilja brez pokodb. Prijetno utrujeni smo se
vrnili v Ljubljano.
Pohod na Toko elo
Pot je bila primerna, vsi dijaki so jo brez teav
opravili. Na eljo dijakov smo postanek na vrhu
55
Tabori
Zimski portni tabor
as: 1. letniki od 12.1.15.1.2013, 2., 3. letniki
pa od 16.1.19.1.2013.
Vodja dejavnosti: Marko Kolbezen
e tradicionalno se je zimski portni tabor odvijal v Heiligenblutu. V tej slikoviti vasici pod
Velikim klekom (Grossglocknerjem) nas vedno
priaka gostitelj Martin in njegova druina. V
njegovem Gletscherblick penzionu imamo
namre bazo s prijetno urejenimi sobami in
odlino hrano. Vsak dan smo se po zajtrku odpravili na smuie in izboljevali tehniko smuanja ali deskanja.
9. PLENIKOV TABOR
NARAVOSLOVNI IN RAZISKOVALNI:
Moj odnos do narave
as: 5.8. 3. 2013

Vodja: Boris Kham
Spremljevalci: Darja Silan, Helena Kregar, Sonja Kitak, Ana Medveek, dr. Niko Ottowitz
(gost iz ZG/ZRG za Slovence, Celovec),
Udeleenci: 25 dijakov nae gimnazije in pet
dijakov Slovenske gimnazije iz Celovca
asopis Delo: Naravo in vesolje je treba

dojeti v ivo
Dijaki ljubljanske gimnazije Joeta Plenika v
Pliskovici odkrivajo lepote narave skozi astronomijo, kemijo in biologijo (H. Peternel Peauer, Panorama; et., 7.3. 2013)
Dijaki iz ljubljanske gimnazije Joeta
Plenika, po domae iz ubike, te dni ivijo
z naravo v Pliskovici na Krasu. Glave stikajo
v treh delovnih skupinah, prouujejo vodo,
56
risali so pot kometa, ki ga bomo v nedeljo

gledali s prostim oesom in budno preijo nad
lokalno floro in favno.
Vremenska napoved ni bila ravno obetavna.
Na taknih taborih je suho vreme zelo
zaeleno. A tudi de je vreme in mladei v
mladinskem hotelu Pliskovica ni isto ni
motilo, ker je veraj dopoldne na Krasu lilo
kot iz kafa. So se pa v prijetnem okolju, kjer
so nastanjeni, lotili teoretinih zank, opravljali
poskuse in optimistino vztrajali, da za
vsakim dejem posije sonce. Na Kras so prili
e v torek in si spotoma iz vseh naravoslovnih
vidikov ogledali Vilenico. Nabrali so tudi
nekaj materiala, da so veraj naravne pojave
lahko ponazarjali na avtentinih eksponatih.
Dijaki v skupinah kroijo tako, da so en dan
pri astronomiji, drugi pri biologiji in tretji
dan pri kemiji.
Srce in dua Plenikovih taborov je Boris
Kham, ki vodi astronomsko delavnico. Zdi
se mu zelo pomembno, da olarje spelje iz
formalnega okolja v naravo. Da jo zautijo,
kot pravi. Podobne tabore sem pripravljal
e leta 1976, ko sem uil v osnovni oli v
Kamniku, po vzoru prvega Slovenskega
astronomskega tabora. Sprva so bili tudi olski
tabori le astronomski, ker me pa najbolj
zanima zvezdnato nebo in sem tudi dijakom
hotel planete pokazati e z druge perspektive.
Takrat so mnogi zmajevali z glavo, e da se
mi malo mea. Zdaj pa e dvajset let, odkar
pouujem na gimnaziji, pripravljam tabore
za dijake. Mladi morajo v ivo doiveti
razsenosti vesolja, saj tako laje razumejo
naravne pojave, pove profesor.
Uenje in zabava
Namignem, da je precejnji zalogaj takole
pripravljati 30 pubertetnikov, strei njihovim
muham in e odgovarjati zanje, pa me profesor
Kham hitro prizemlji: Nobenih teav ni. Na
zaetku jim je treba predstaviti norme, jih

malo priganjati in se jim prilagoditi. Tudi
zabavamo se skupaj. S tako majhno skupino
uitelj lae vzpostavi pristen odnos. V razredu
to ni mogoe. Preve jih je pa e okolje je
bolj formalno. Veste, socializacija na taknih
taborih ni zanemarljiva. Ugotavljamo pa
tudi, da se veliko ve nauijo, ker ni nobene
prisile.
Nina, ki hodi v drugi letnik pritrdi: Sproeno
druenje mi veliko pomeni. S soolko sva bili
e lani na taboru. Ker sva bili zadovoljni, sva
se odloili letos ponoviti. Tu dobimo znanje,
ki ga v oli ne moremo. Vse je bolj zanimivo.
Fino je tudi, ker nam ni treba ves as sedeti
pri miru in biti tiho.Ko je Nina omenila
znanje, je Boris Kham dobil iztonico: al
znanje danes v Sloveniji ni cenjeno. To mi
najeda ivce. Si predstavljate, kako na dijake
delujejo informacije, ki jih vsak dan posluajo
o tem, kdo je ponaredil diplomo, kdo prepisal
magisterij, jebemti, kam to pelje?! Verjemite,
da je v teh razmerah teko ostati entuziast.
Jaz bi lahko el e v pokoj, dobil sem e vse
mogoe nazive, ne morem se pritoevati,
vendar imam pritiskov in sitnarjenja, ki jih
doivljajo ole v zadnjem asu, poln kufer.
Mnogim bi bilo hudo, e bi ga zaprl in z njim
za vedno odkorakal skozi olske duri. Tudi
Diani iz tretjega letnika, ki e tretji poira
Profesor Boris Kham je srce in dua e devetega

Plenikovega tabora. Foto: Joe Suhadolnik
informacije, ki jih profesor deli z njimi.

Naravoslovje je zakon. Ne smemo pozabiti,
da smo ljudje del narave. Na taborih me
najbolj pritegne praktino delo. Vse, ki smo
tu, stvari res zanimajo in v majhnih skupinah
se odlino dopolnjujemo. Seveda pa v prostem
asu lahko tudi malo pouramo, pove dekle,
ki se spogleduje s tudijem biologije ali
matematike.
Tudi na prut in teran
Helena Kregar na taboru vodi kemijske
delavnice: Kemiki smo prili na Kras pogledat
procese krakih pojavov. Nikakor pa ne bomo
mogli mimo dveh krakih znailnosti, pruta
in terana. Ko bo nehalo liti bomo obiskali
tudi vinogradnike in prutarno in si ogledali
postopke izdelave obeh dobrot. Veraj smo
se lotili izdelave kozmetinih izdelkov,
naredili smo okoladni glos za ustnice, danes
bomo kuhali milo in zmeali dnevno kremo.
Poskrbeli bomo e za kulinarine uitke, z
izdelavo sladoleda. Na intitutu Joefa tefana
so nam odstopili malo tekoega duika, zato
bomo sladoledno kremo zlahka ohladili in se
posladkali.
Tega se veseli tudi Urban, ki hodi komaj
v prvi letnik, pa so ga izkunje kolegov s
preteklih let prepriale, da se jim je pridruil:
Niti malo mi ni al. e v osnovni oli sem
se udeleeval vseh taborov, ker imam rad
raziskovanja v naravi. Super se poutim, ker
je precej sproeno. Veraj, ko je e vreme
dopualo, smo igrali tudi nogomet, s seboj pa
imam kitaro in zveer bomo prepevali. Rok
iz tretjega letnika, ki je na taboru tretji, je
namignil na Urbana in pripomnil, da se fazani
kar dobro obnesejo: Prav kul je. e pride
enkrat, gre vedno. Tu je zelo sproeno, isto
drugae kot sedem ur sedeti v uilnici. Saj ne
trdim, da so to ravno poitnice, v oli pa le ni
treba biti, pa e program je pester in zanimiv.
57
Vsi potrebujemo naravo

Od kemikov se preselim k biologom. Skupini
naeljuje Darja Silan, ki si biologije ne
predstavlja znotraj laboratorija in tirih sten.
Za spoznavanje ivega sveta je nujno izkustvo
v naravi. Dijaki morajo razumeti povezanost
ekosistemov. Opaam, da je dijakom pogosto
vse odve in da teko prenaajo tiino. Po
doloenem asu, e jih pravilno vpelje, pa
zanejo uivati. Ko odkrijejo, da smo ljudje del
narave, ko spoznajo to prvinskost, je drugae.
Okoljska vzgoja je danes izredno pomembna.
Saj veste, kako je danes s hrano, z zrakom, s
hrupom, s stresom. Vsi rabimo naravo. Tokrat
bomo poskusili zautiti Kras. Takoj, ko se bo
nebo zjasnilo, bomo li pogledat tudi jamo
z netopirji, iskali bomo prve spomladanske
ivali in rastline. Nekaj zvonkov smo nali
e veraj pa tudi ptii so nam e zapeli, je
navdueno povedala.
V njeni skupini je bil najpogumneji tretjeolec
Gal, ki je prav tako e tretji na taboru: Zelo
sem zadovoljen. Malo se sicer e spoznavamo,
ker so nas pomeali iz vseh razredov, a je
zanimivo. Po obrokih moramo sami pomiti
posodo, a se hitro navadi. Pomembno je,
da se bom nauil kaj novega. Razmiljam, da
bi tudij izbral kar v naravoslovnih vodah.
Andreja je tudi fazanka, prvi na taboru:
Zelo lepo mi je. V oli so nam predstavili e
prejnji Plenikov tabor in takoj sem vedela,
da je to zame. Nihe drug iz mojega razreda
se ni prijavil, a me ne moti, saj sem se hitro
spoprijateljila z vsemi dijaki. Tudi s Filipom
in Suzano, ki sta prila iz Slovenske gimnazije
v Celovcu.
Kje pa sta? Aha, dve roki sta e v zraku. Letos
se je tabora prvi udeleil tudi profesor Niko
Otovic, ki na celovki gimnaziji ui fiziko in
s seboj je pripeljal tiri dijake. Prej omenjena
sta sicer e malo plana, a po drezanju Filip
iz tretjega letnika le pove: Ja, vesel sem, da
58
sem s Slovenci. Sem e nael nove prijatelje.

Mislim, da imajo precej ve znanja kot mi, saj
pri pouku govorimo bolj v nareju, pa e jaz
sem bolj len. Vem pa, da se bom kljub temu
esa nauil. Suzano je v Pliskavico pripeljalo
zanimanje za astronomijo: Upam, da bodo
profesorji v redu. Na je super, teh pa e ne
poznam. Tudi v Avstriji poznamo tabore, me
je pa zanimalo, kako izgledajo pri vas.
Niko Otovic jo dopolni, da imajo, po njegovem
vedenju, v Sloveniji naravoslovni tabori daljo
tradicijo: To je lepa stvar. Slovenski dijaki so
nas zelo dobro sprejeli. Malo nas ovira vreme,
a upam, da bomo do petka lahko izvedli
vse kar smo si zamislili. Tudi moji dijaki so
navdueni. Zanje ima ta obisk e dodatno
vrednost, saj jim mednarodna socializacija
lahko prinese precej pozitivnih izkuenj.
Boris Kham za konec pripomni: Morda bi
moral izraziti rahlo razoaranje, ker se je za
tabor odloilo le 26 naih dijakov. Povabili smo
vse. Veste, pa finanni vidik tukaj sploh ne igra
vloge. Veino strokov pokrije ola iz olskega
sklada, dijake tirje dnevi stanejo le 50 evrov.
Bolj problematino se mi zdi, da preteni del
mlade generacije preprosto ni ne zanima. Z
niemer jih ne more pritegniti. A tisti, ki so
tukaj, odlino sodelujejo in preprian sem, da
bodo tudi marsikaj koristnega odnesli. Kdor
se enkrat udelei taknega tabora, se navadno
prijavi e vsako naslednje leto. (http://www.
delo.si/druzba/panorama/naravo-in-vesoljeje-treba-dojeti-v-zivo.html)
Ekskurzije
PANIJA: Mednarodna izmenjava
s pansko olo IES Alhakn II iz
Crdobe
as: 3.10. marec 2013 v paniji, 1.8. april
2013 v Sloveniji
Spremljevalki: Darinka Ambro, Ura Kastelic
Vukadinovi
Udeleenci: 21 dijakov iz 2. E, 2. F, 2. G in 3. E
ola Instituto de Enseanza Secundaria
Alhakn II iz Crdobe ponuja program obvezne
srednje ole (do 16 let) in dvoletni gimnazijski
program, ki ustreza 3. in 4. letniku nae
gimnazije. Obiskujejo jo dijaki stari od 12 do 18
let. Sodelovanje z omenjeno pansko olo se je
prielo na njihovo pobudo. Pred dvema letoma
je na izmenjavi z italijansko olo prof. Pia Lenik
Buar spoznala profesorja z omenjene panske
ole. V pogovoru z njo so se navduili nad
Slovenijo in nao olo, zato smo stopili v stik in
po privolitvi ravnatelja prieli z dogovarjanjem.
Izmenjave se je udeleilo 21 dijakov z nae
gimnazije in 19 panskih dijakov iz ole IES
Alhakn II iz Crdobe. Mednarodna izmenjava
je za dijake posebna prilonost sobivanja z
vrstnikom, irjenja medkulturnega dialoga,
ole prilagajanja in krepitve strpnosti. Tako
drugae doivijo svojo domovino, saj jo morajo

pribliati panskemu vrstniku. Zavejo se, koliko
lepega imamo, in nauijo se ceniti ter o tem
bogastvu s ponosom spregovoriti v tujem jeziku.
Z uporabo ve jezikov, predvsem slovenine in
panine ter tudi angleine, dijaki s pomojo
dialoga odkrivajo razlinost in multikulturnost.
Projekt torej vzpodbuja medkulturni dialog in
promovira jezikovno raznolikost in vejezinost
posameznika. Predvsem pa pripomore k njegovi
osebni rasti.
V asu priprav smo izvedli 2 medpredmetni
povezavi, in sicer pri slovenini (Federico
Garca Lorca in Sreko Kosovel) in umetnostni
zgodovini (arabska umetnost in arhitektura v
paniji). Dijake smo pred odhodom v panijo
razdelili v pansko-slovenske pare, da bi navezali
stik in se e prej bolje spoznali. Dopisovali so
si po Facebooku in elektronski poti. Tako so
postajali vedno bolji prijatelji in v njih je tlela
elja po sreanju.
Joj, imate smolo z vremenom. V Andaluziji
namre le redko deuje toliko dni skupaj. To
sta bili verjetno najbolj pogosto sliani povedi
na naem obisku v paniji. Podobno smo jim
tudi mi zatrjevali, da aprila v Sloveniji ni vedno
tako mrzlo in da tudi snega v tem obdobju po
navadi ni toliko. e se navzame nekaj pozitivne
naravnanosti, ki jo premore panski profesor
Paco, ugotovi, da tovrstne posebne vremenske
razmere privedejo do kakne nenadejane
nepozabne izkunje. e bi ne bilo v Sloveniji
toliko snega, bi nas avtobus pripeljal isto do
vhoda v Krino jamo. In potem se ne bi pe
sprehodili po prelepem gozdu in ne bi v snegu
videli medvedjih stopinj, esar do tedaj niso
doiveli ne panski ne slovenski udeleenci
izmenjave. e v Alhambri ne bi deevalo, vodiki
prav gotovo ne bi izroili kljua, ki odpira vrata
princeskinega stolpa z dobro ohranjenim in
udovitim okrasjem, ki ga je profesorica do
sedaj (kljub mnogim obiskom Alhambre)
59
videla le na fotografijah v ubenikih in vodiih.

Tipino vroo, suho Andaluzijo bomo imeli
prilonost spoznati na naih naslednjih
potepanjih po paniji. Tokratna je bila malo
drugana, vsekakor pa izjemna.
Pri panskih vrstnikih v Crdobi:

3.10. marec 2013
Crdoba, lejana y sola
Ko smo se pozno zveer odpravili iz Ljubljane
na dolgo pot po Italiji do letalia v Bergamu,
v vzhienem priakovanju celo no nismo
mogli zaspati. Po dvournem letu smo prispeli
v prestolnico Andaluzije, kjer sta nas priakala
profesorja iz panske ole. panija nas je sprejela
v deju, zato smo se zatekli v tipino pansko
okrepevalnico na kavo. Imeli smo sreo in
nebo se je zjasnilo. Obiskali smo vrtove kraljeve
palae, neko arabske utrdbe, Real Alcazar. Gre
za najstarejo kraljevo rezidenco v evropskem
merilu, ki je e v rabi. Nato smo si ogledali
staro mestno jedro Sevilje. Pot nas je vodila
med pomaranevci in palmami mimo arhiva
dokumentov, povezanih z osvajanjem Amerike,
do katedrale, kjer so nekateri pojedli ostanke
slovenske malice, nekateri pa so e okuali
tipine andaluzijske jedi v blinji restavraciji.
Ta dan bo ostal v posebnem profesoriinem
spominu, saj je po ve letih ponovno sreala
60
starega andaluzijskega prijatelja, tudi uitelja

panine. V pogovoru o nekdanjih asih,
obujanju spominov ter preigravanju znanja
slovenine smo zakljuili obisk Sevilje. Avtobus
nas je priakal ob reki Guadalquivir v bliini
stolpa Torre del Oro in znane bikoborske
arene Maestranze. Odpravili smo se v ne ve
tako daljno Crdobo in med potjo opazovali
andaluzijsko pokrajino, ki je navdahnila tudi
pesnika Federica Garco Lorco (Verdeque te
quieroverde) z nasadi oljk in belimi hiami. Pred
olo IES Alhakn II v Crdobi smo konno z
velikim navduenjem spoznali nae dopisovalce
in njihove stare, ki so nas pospremili domov in
nam pripravili pravo pansko veerjo.
V ponedeljek smo se zbrali v oli. Po uvodnem
ogledu posnetka o Crdobi ter pozdravnem
nagovoru ravnatelja in pedagoke vodje smo
spoznali nekaj profesorjev, malo pokukali po
oli in odli na zajtrk, ki so nam ga pripravili
v oli. Sledilo je dolgo priakovano potepanje
po Crdobi, enem od najlepih mest june
panije, kjer so se meale mnoge kulture, kar
je razvidno tudi v bogati arhitekturi (rimske in
arabske ostaline). Pred olo in po vsem mestu
so nas spremljali pomaranevci. e prvi obisk
nas je prevzel. Prvi smo obiskali idovsko
etrt, ki je postala naa vsakdanja sprehajalna
toka, kjer smo nakupovali darila za sorodnike
in prijatelje. Nepozabno doivetje je bil obisk
moeje (Mezquita), danes spremenjene v
katoliko cerkev simbol sobivanja razlinih

kultur v Crdobi.
Za enodnevni izlet smo se v torek odpeljali v
Granado, kjer smo doiveli Alhambro v deju
znamenito palao, v kateri so mavrski vladarji
iveli in vodili mesto. Dvorec, ki je bil zgrajen v
14. stoletju, predstavlja eno najlepih del arabske
arhitekture. Kljub slabemu vremenu smo uivali
v prelepem razgledu iz palae, prevzeti od njene
arhitekture in vrtov. Nato smo se okrepali
s prigrizki (tapas), ki jih dobi brezplano
ob pijai. Granada pa je tudi mesto, ki med
literarnimi navduenci slovi po kraju, kjer je ivel
in ustvarjal eden najvejih panskih pesnikov
znamenite generacije 27' Federico Garca Lorca.
Hia, v kateri je preivel svojo mladost in zadnje
dni pred smrtjo, stoji v srediu mesta v Huerti
de San Vicente. V njej so nastala pomembna
dela, med drugim tudi znameniti verzi Zeleno,
ki te ljubim zeleno. Ogledali smo si jo lahko le
nekateri srenei, saj je moen le obisk v manjih
skupinah. V spomin so se nam zarisale podobe
klavirja, na katerega je pesnik rad igral, njegovih
risb, na katerih so narti za kostume (za njegove
igre), spominjali se bomo tudi njegovih pisem
prijateljem in druini, slik.
V sredo smo obiskali palao Palacio de Viana z
raznolikimi notranjimi dvorii ter se sprehodili
po starem delu mesta, tudi po najoji ulici,
imenovani El pauelo (robek), po Roni ulici
(Callejn de las Flores) z belimi proelji, polnimi
ro, med trgovinicami s spominki ter ob reki

Guadalquivir. Obiskali smo trg, ki ga Cervantes
omenja v Don Kihotu (Plaza del potro), in hio, v
kateri popotnika med poletnimi meseci sprejme
v Cervantesa preobleen mladeni. Polni vtisov
smo se vrnili v olo na kosilo s panskimi dijaki
in njihovimi stari. Postregli so nam s tipinima
panskima jedema: tortiljo in dvema vrstama
paelle.
V etrtek smo se odpeljali v predmestje
Crdobe na ogled ostankov neko mogone
arabske palae Medine Azahare, ki jo je zgradil
kalif Abd-al-Rahmn III. v 10. stoletju ob
vznoju Sierre Morene seveda v deju, ki
je postal na stalni spremljevalec. Zato smo
morali obisk zanimivega arhitekturnega bisera
z razgledom na mirno andaluzijsko pokrajino
ob grievnatem svetu predasno zakljuiti.
Popoldanske aktivnosti smo nadaljevali na oli,
kjer so nam dijaki pod mentorstvom ene od
uiteljic zapeli, zaplesali in zaigrali na kitaro v
ritmu flamenka. Veer, poln ciganske glasbe,
ki je navduevala tudi pesnika Garco Lorco,
je nedvomno prevzel tudi nas, ki si bomo to
neverjetno izkunjo e radi in dolgo spominjali.
Nato je v roke vzel kitaro tudi na Miran in veer
je minil v duhu slovensko-panskega petja.
V petek nas je peljala na ogled slik
cordobskega slikarja Julia Romera kar ena
enega od profesorjev. Ve so nam bili tipini
andaluzijski motivi flamenka in kitare,
posebno pozornost pa so nam vzbudili
resni in otoni pogledi ensk, ki so odraz
asa, ko so bile enske podrejene eljam in
odloitvam mokih. Nato smo se podali k reki
Guadalquivir. Na poti smo vstopili v najvejo
cordobsko vinsko klet in obudovali podpise,
ki so jih na sodih pustile znamenite svetovne
in panske osebnosti. Reko Guadalquivir smo
prekali po Rimskem mostu, nato pa konno
uivali na soncu ob renem bregu. Sonce
je osvetljevalo tudi sonet, ki ga je svojemu
61
rojstnemu kraju Crdobi posvetil baroni

pesnik Luis de Gngora.
Soboto so dijaki preiveli s svojimi druinami.
Nekateri so odli iz mestnega vrvea, nekateri
so doiveli najlepi razgled na moejo, redki pa
odli celo na bikoborbo. Ker so imeli panski
vrstniki v asu naega obiska veliko testov, niso
bili z nami na vseh ogledih, zato je bilo sobotno
druenje zelo dobrodolo in nadaljevalo se
je pozno v no oz. v zgodnje jutro, ko smo se
morali posloviti in odpeljati v Seviljo na letalo.
Crdobo si bomo zapomnili po pomaranevcih,
lepi arhitekturi, po prijaznih ljudeh in nizkih
cenah, a tudi po majhnem tevilu priseljencev
in beraev. Vsekakor pa je bilo za dijake
najpomembneje, da so spoznali nove prijatelje
in bili sprejeti kot novi lani njihovih druin.
Obisk panskih vrstnikov v Sloveniji:

1.8. april 2013
Bela pravljica
V tednu od 31. marca do 7. aprila je panske
vrstnike iz Crdobe gostilo 21 dijakov nae
ole. Spremljala sta jih profesorja mentorja
Francisco Olmedo Cobos in Antonio Gonzlez
Carillo. Polni elje po ponovnem snidenju so
jih nai dijaki priakali v veernih urah na
Dolgem mostu. Deja smo se sicer navadili e
v Crdobi, a tukaj so bile temperature obutno
nije, po obronkih je bilo e precej snega, precej
nenavadno za ta as in toliko bolj nenavadno
za andaluzijske dijake. Prijetno utrujeni so se
odpeljali h gostoljubnim slovenskim gostiteljem.
akal jih je praznini velikononi ponedeljek, ki
so ga preiveli vsak po svoje z druinami. Mnogi
so odli proti Gorenjski na sneg, med njimi se
je rodil kaken nov smuar, sliali smo, da so
nekateri odli na ogled deurne gasilske postaje,
za ljubitelje konjev se je ponujal obisk Lipice ipd.
Prvi skupni dan, v torek, smo se zbrali v uilnici
62
26 in strnili vtise o tem, kakni smo Slovenci

in kakni so panci. Slovenci smo se seveda
spomnili na pansko odprtost, njihovo hrano,
zabavo, sonce. panci so izpostavili sneg in
mraz, delanje sneakov, barvanje pirhov in
tudi pregovorno prijazne slovenske mame.
Sledila je una ura slovenine, ki so jo skupaj
s prof. Darinko Ambro pripravile dijakinje 2.
E in 2. G. Preverili smo razumevanje nekaterih
besed, se nauili pozdravljati in teti. Sledilo
je preverjanje znanja in nagrade: kapa za
najboljega, obeska za kljue za naslednja
tekmovalca, zvezka s Tino Maze in okolada za
vse. Nato smo se podali na ogled znamenitosti
Ljubljane po skupinah (mostovi, trgi, kulturne
ustanove, javne ustanove, cerkve in spomeniki)
s konkretno nalogo. Obiskati so morali
znamenitosti, predstavljene (v panini) na
listu, si jih ogledati in jih kot dobri turisti
fotografirati tako, da bodo pokazali svoj pogled:
osebno fotografijo, na kateri so po monosti tudi
sami in ki prikazuje kaken detajl, ki se jim zdi
zanimiv. Po kosilu smo odli na vodeni ogled ene
od tematskih razstav Slovenskega etnografskega
muzeja in delavnico izdelave panjskih konnic.
Razdelili smo se v dve skupini: ena skupina je
odla najprej na ogled, druga na delavnico, nato
pa smo se zamenjali.
V sredo smo odli v Tivoli na teaj polke.
Profesorica portne vzgoje Ana Medveek
je pripravila pravo plesno uno uro in mnogi
panci so na koncu prekaali Slovence v

sukanju po parketu. Nato smo se vrnili v
olo, kjer sta profesorici Darinka Ambro in
Ura Kastelic Vukadinovi pripravili kratko
primerjavo ivljenja in dela pesnikov Federica
Garcie Lorce in Sreka Kosovela. Kljub temu
da se pesnika med seboj nista poznala, ju drui
precej podobnosti: ivela sta v priblino istem
obdobju, oba sta umrla mlada. Presenetljivo
sta si bili podobni celo njuni hii: Lorcova v
Granadi, ki smo jo obiskali v okviru panskega
dela izmenjave, in Kosovelova v Tomaju, ki smo
jo obiskali v soboto v okviru ekskurzije. Obe hii
sta beli z zelenimi polkni, obdani sta z naravo, v
obeh imata osrednjo mesto klavir oz. glasba in
umetnost. Prav tako so na oba pesnika vplivali
moderni tokovi: npr. na Lorco nadrealizem s
slikarjem in prijateljem Salvadorjem Dalijem, na
Kosovela sestrin prijatelj konstruktivist Avgust
ernigoj. V pesmih obeh pesnikov se zrcali
pokrajina, znailna za domae okolje: pri Lorci
nasadi oljk in pomaranevcev, pri Kosovelu
kraka pokrajina z bori in goliavami. Prav
tako oba uporabljata simboliko barv. Nato smo
izpostavili nekaj njunih pesmi, v slovenini in
panini, jih prebrali naglas, da so izzvenele
v jezikih obeh skupin dijakov. Povpraali smo
jih o vtisih in skuali poiskati nekaj osnovnih
vzporednic. Ugotovili smo, da sta si podobna
slogovno in vsebinsko. Zasledili smo kratke,
nominalne verze, izraeno slutnjo smrti ter
pomen glasbe z nekoliko zateglimi ritmi, s
katerimi izraata spoznanje o neharmoninem
svetu. Nato smo dijake povabili, naj v skupini
pod vtisom pesmi po lastnem izboru tvorijo
novo pesem ali pa naj nariejo, kar jim izbrana
pesem sporoa.
V etrtek smo odli na ekskurzijo na Gorenjsko.
Najprej smo odli v Radovljico v gostilno Lectar,
kjer je vsak udeleenec izdelal svoje lectovo srce
in ga potem v lini embalai odnesel domov. Tako
so si dijaki sami izdelali odlina darila za stare
ali prijatelje. Na tej ekskurziji nas je spremljal

tudi prof. geografije in zgodovine Svit turm, ki
nas je na poti proti Podljubelju opozoril na nekaj
znailnosti sveta, ki nas je obdajal: na kozolce,
melia, ledeniki izvor doline, po kateri smo
se peljali, viino vrhov v Karavankah ter dodal
zanimivost, da je v srednjem veku po poti, po
kateri smo se peljali, potekala trgovina z usnjem
iz Crdobe, ki je kasneje pripeljala do usnjarske
industrije v tem predelu Slovenije. Nato smo
odli v Adrenalinski park Podljubelj, obkroen
z zasneenimi gorami Karavank. Mnogi panski
dijaki so le nekajkrat v ivljenju videli sneg, zato
je bilo to posebno doivetje, ki so ga popestrili
s kepanjem in metanjem po snegu. Dan smo
zakljuili z obiskom Bleda, kjer smo mnogi
odli na kremne rezine ob prelepem razgledu na
jezero in Blejski grad.
V petek smo v oli natisnili fotografije, ki so jih
dijaki naredili v torek. Iz njih so izdelali plakate
o Ljubljani (in Sloveniji). Nato smo se pripravili
na sreanje s stari. Dijaki so izbrali nekaj
fotografij, s katerimi so eleli prikazati, kaj vse
so doiveli. Mnoge fotografije so nam prikazale
tudi njihovo druenje izven aktivnosti v okviru
ole, iz katerih je bilo razvidno, kako dobri
prijatelji so postali, kako lepo so se imeli tudi v
asu, ko niso bilo pod nadzorom uiteljev. Prav
to pa je poglavitni del izmenjave: splesti nove
prijateljske vezi.
Nae druenje smo zakljuili s sobotno
63
Zakljuili smo z vonjo skozi Portoro in sliati

je bilo precej elja, da bi radi vse to ponovno
doiveli letos poleti. Najpomembneje je bilo, da
so se v vseh teh dneh spletla trdna prijateljstva,
zato je bilo slovo naslednje jutro teko.
Izmenjave so najbolji nain potovanja.
Spoznavanje novih ljudi in njihove kulture je
nekaj vsakdanjega. V Cordobi smo kljub slabemu
vremenu preiveli nepozaben teden, veliko videli
in veliko govorili v tujem jeziku. Navezali smo
se na nae panske druine, ki so nas zelo lepo
sprejele. Dobili smo nove prijatelje med panci
in med Slovenci. Na kratko, bilo je super in
izmenjave res toplo priporoam.
(Miran Domajnko, 3. E)
celodnevno ekskurzijo na Notranjsko, Kras

in Primorsko. Avtobus nas je z Dolgega mosta
odpeljal do Krine jame, ki je bila izjemno
doivetje. Na poti po gozdu smo med drugim
videli medvedje odtise v snegu. Pred vstopom v
jamo so nam dali gumijaste kornje in svetilke,
nato smo odli na vodeni ogled v angleini v
dveh skupinah. Navduevali smo se nad kapniki,
tekoo vodo, vonjo s olnom po jezeru, videli
spee netopirje in dele okostja jamskega
medveda. Polni vtisov smo pot nadaljevali
proti Tomaju, kjer smo obiskali Kosovelovo
domaijo. Kosovelova knjinica iz Seane nam
je omogoila dvojezino vodenje (v slovenini
in panini). Izkunja je bila zelo pozitivna,
morda tudi zato, ker smo dijake predhodno
pripravili z delavnico o Lorci in Kosovelu ter z
opozorili na avtobusu. Nato smo obiskali Trst.
Opozorili smo jih na Slovence v Trstu danes
in v preteklosti, na zgodovinske okoliine, ki
so s tem povezane, ter na sobivanje razlinih
narodnosti v mestu in okolici. Na koncu
smo obiskali Piran, ki je navduil vse pance.
64
Izmenjava je definitivno posebna izkunja,

ki jo, e jo doivi s pravimi ljudmi, za vedno
nosi v spominu. Prav tako kot ljudi, navade,
nain ivljenja in miljenje, ki si ga spoznal v
obiskani dravi. Pristop je drugaen od obiajnih
turistinih poitnic. Je bolj poseben in pristen in
seveda bolj zabaven.
(Maa Knapi, 2. E)
Ko smo odli na pot, me je bilo poteno strah, kaj
in kako priakovati vse skupaj. Vendar pa so e
po prvem dnevu v paniji strah in dvomi izginili.
Enotedenske izkunje, ki je bila prekratka, ne bom
pozabila nikoli. Kljub temu da sree z vremenom
nismo imeli, mi je vsaka malenkost naih ogledov
in trenutkov ostala svetlo narisana v spominu.
Malo mi je al, da nismo imeli monosti toliko
asa preiveti z naimi panci, ampak vseeno
je tu dobra stran, saj sem navezala nove stike
tudi s Slovenci. S svojo panko sva se ujeli ve kot
preve, hrana je bila boanska, veeri s panci
prav tako; in tudi moja cela druina je bila
enkratna. Take izmenjave bi morale biti vekrat
na leto.
(Tajda Buar, 2. E)
FRANCIJA (Saint Malo):

francoska dramska skupina na
mednarodnem frankofonskem
festivalu gimnazijskih gledalikih
skupin FETLYF
as :7.14. 2013
Spremljevalke: Miranda Bobnar, Vesna eh
tok, Katarina Nagode, Irena Zorko Novak
Udeleenci: dijaki in dijakinje 4. B in 3. G: Rebeka Zajc, Veronika Kumar, iva Ahac, Luka Tomi in Drejc Derganc, 4. B, ter Pia Falami, 3. G.
Tudi z letonjo predstavo francoskega gledalia
Gimnazije Joeta Plenika Ljubljana z naslovom
Je m'appelle Juliette Binoche / MOJE IME JE
JULIETTE BINOCHE so igralci na mednarodnem festivalu frankofonskega gledalia FETLYF v Saint-Maloju v Franciji pokazali izredno
kakovostno igro, za katero so na omenjenem
festivalu dobili tudi priznanje.
Za vsakoletni frankofonski gledaliki festival
Fetlyf v Saint-Maloju v Franciji, letos jubilejni
deseti po vrsti, je francoska dramska skupina
Gimnazije Joeta Plenika Ljubljana, ki se je festivala udeleila e tretji, pripravila predstavo
z naslovom Je m'appelle Juliette Binoche, ki
govori o olskem/institucionalnem nainu pouevanja tujega jezika, tj. francoine in njegove
kulture. Predstava je oblikovana kot kola delov
literarnih besedil Eugena Ionesca, Jacquesa Preverta in Raymonda Queneauja, dodali pa smo
jim e razline dele lekcij iz ubenika za uenje
francoine in dve glasbeni toki.
Literarne in ubenike predloge so nam ponudile prilonost, da se poigramo z realnimi pa
tudi isto nesmiselnimi situacijami, s katerimi
se tako uitelji kot uenci sreujemo pri procesu
uenja tujega jezika.
Predstava ima 6 prizorov. Upotevati smo morali zahteve organizatorja festivala, ki poteka na
odru tamkajnjega mestnega gledalia: as trajanja ne sme presegati 20 minut.
Letonjo predstavo so pripravili dijaki in dijakinje
4. B in 3. G razreda: Rebeka Zajc, Veronika Kumar,
iva Ahac, Luka Tomi in Drejc Derganc (4. B)
ter Pia Falami (3. G). Koreografija v etrtem prizoru je delo dijaka Drejca Derganca. Tekstovno,
idejno in reijsko pa so jih vodili Vesna eh tok,
Irena Zorko Novak in Miranda Bobnar.
Igralci so s svojimi mentorji odpotovali v Saint
Malo v nedeljo, 7. aprila. Spremljajoe dejavnosti festivala (sestanki, gledalike delavnice,
obiski kulturnih prireditev, sprejemi in skupni
izleti) so se priele naslednji dan. Bili smo tudi
gostje na eni od tamkajnjih osnovnih ol, kjer
so igralci odigrali nao igro in izvedli kratek
teaj slovenine za uence. Tudi ti so nam
pripravili kratek program, predvsem pa smo
bili prijetno preseneeni, kako so uitelji svoje
uence pripravili na na obisk: za dobrodolico
so uenci stene uilnice polepili z odlomki iz
slovenske knjievnosti v izvirniku, na policah
so bile izvirne slovenske knjige, uitelji pa so z
uenci pred naim prihodom obravnavali tudi
nae dramsko besedilo. al je bila sredina povorka, v kateri se predstavijo vse igralske skupine in ki je tradicionalni uvod v uradno otvoritev
festivala, letos zaradi izredno slabega vremena
prestavljena na soboto. Gledalike predstave so
se priele v sredo zveer in trajale vse popoldneve in veere do sobote zveer, ko se je festival
65
zakljuil z nepozabno sklepno prireditvijo.

Letos se je na festivalu predstavilo 22 gledalikih
skupin, 16 tujih in 6 francoskih. Organizatorji so
se letos odloili podeliti priznanja vsem sodelujoim skupinam (razen domaim) za enega od
elementov v igri, ki jih je e posebej preprial.
Igre je ocenjevala irija mladih, ki je nai igralski
skupini podelila priznanje za kakovost dramske
igre igralcev. Dvorana je bila po predstavi na nogah, estitke pa so padale z vseh strani! Bravo
nai mladi igralci!
Nasploh pa je bilo letos opaziti dvig kvalitete
predstav, ki so nudile veliko gledalikih uitkov.
Zelo smo bili poaeni, da je bila astna predsednica letonjega jubilejnega festivala ga. Bronka
Straus z Ministrstva za izobraevanje, znanost in
port RS, ki je ena od ustanoviteljic festivala. Z
obiskom nae predstave pa nas je poastil tudi
astni konzul republike Slovenije, g. Alexandre
Hgo Devza-Barrau.
Teko je z besedami opisati izjemno gledaliko
in prijateljsko vzduje, ki preveva festivalske
dneve. Pisana druina mladih predstavlja eno
samo veliko nasmejano druino, skupaj z druinami gostiteljicami in prebivalci mesta!
Festivala se udeleujemo zaradi gledalia, vendar je ta mnogo ve: je festival mladih z vseh koncev sveta, je festival druenja in prijateljstva, kot
v zahvalnem pismu mladim igralcem pie tudi g.
Michel Debauve, predsednik festivala Fetlyf:
16. april 2013
Vam, mlade igralke in igralci!
66
Zavesa 10. evropskega frankofonskega gledalikega festivala se je spustila.

Zahvaljujo vam, je ta evropski festival izobraevanja uspel, pripomogli ste, da smo doiveli
nepozabne trenutke! Brez vas tega festivala ne
bi bilo: prikazali ste izjemne predstave, ki so
ponovno pokazale kakovost vaega dela in vao
nadarjenost. Dovolite mi, da se vam za vae delo
iskreno zahvalim! V teh asih, ki veljajo za teke, smo zahvaljujo vai mladostni razigranosti
in nadarjenosti preiveli nekaj lepih svetlih dni.
Zaradi vas ostaja upanje za rojstvo boljega sveta:
VI STE NOSILCI PRIHODNOSTI
Ta evropski festival je nosilec upanja, opaja se z
mladostnim navduenjem. Poleg umetnikih in
jezikovnih dosekov me je prevzelo predvsem
tudi veselje, ki je spremljalo jubilej, veselje, ki
se poraja iz gledalike umetnosti in druenja z
mladimi: vrve mladih iz razlinih drav, njihova velikodunost, spontano druenje in medsebojno zaupanje.
Na vas mladih je naa, vaa Evropa: ivahna,
vesela, odprta na vse strani, radovedna, kako je
drugod, bogata zaradi razlik med nami, Evropa,
ki vam mora dovoliti , da se poutite doma TUKAJ in povsod.
Vedite, da vas gledalie usmerja k enotnosti in
odprtosti.
Hvala, za to, kar ste nam omogoili doiveti! Naj
ivijo mladi!
ITALIJA: Toskana (Pisa-LuccaFirence)

as: 27. 10.29. 10. 2012
Spremljevalke: Nadja Gnamu, Miranda Bobnar, Martina Peenko tuhec
Udeleenci: ekskurzija je bila namenjena predvsem maturantom pri predmetu umetnostna
zgodovina, ki so na njej opravili tudi prvi praktikum iz praktinega dela maturitetnega izpita.
Ekskurzije se je udeleilo tudi nekaj zelo zainteresiranih dijakov iz drugih razredov.
Ekskurzija v Toskano je potekala v skladu s
predvidenim programom, ki nam ga je z vztrajnostjo in dobro voljo uspelo uresniiti kljub
slabemu vremenu in za ta as nepriakovanim
akalnim vrstam pred umetnostnimi spomeniki.
Prvi dan je bil namenjen ogledu znamenitega
romanskega spomenika, arhitekturnega kompleksa v Pisi (katedrala, krstilnica, kampanile
in Campo Santo) ter enemu lepih toskanskih
mestec, Lucci, kjer smo, poleg sprehoda po starem mestnem jedru, pozornost namenili predvsem oarljivima srednjevekima cerkvama sv.
Mihaela in sv. Martina. V veernih urah smo
prispeli na kraj nae nastanitve, v Montecatini
Terme, zdraviliko mesto v bliini Firenc, kjer
nas je v hotelu e akala teko priakovana veerja.
e je bil prvi dan posveen preuevanju posebnosti in znailnosti srednjevekih arhitekturnih spomenikov (romanika in gotika) v Italiji,
sta naslednja dneva potekala v znamenju zgodnje italijanske renesanse. Drugi dan smo se
takoj po zajtrku odpeljali proti Firencam, mestu, ki slovi kot rojstni kraj renesanse in v celoti
velja za enega najvejih kulturnih spomenikov
v Evropi. Oglede smo zaeli v starem mestnem
jedru pred Staro palao (Palazzo Vecchio), si
ogledali trg z Loggio de ilanzi in zbirko an-
tinih ter renesannih skulptur, kip Davida

ter razkoen Neptunov vodnjak ter se odpravili proti florentinski stolnici, ki jo krona ena
najlepih kupol renesannega sveta. Deeven
dan smo zakljuili v galeriji Uffizi. S kolegico
Martino Peenko tuhec sva skupino dijakov
razdelili v dve skupini in ju peljali na dobri
dve uri dolg ogled po galerijskih zbirkah, ki se
ponaajo z biseri srednjeveke, renesanne in
barone umetnosti.
Tudi zadnji dan je bil zapolnjen z umetnostjo
in intenziven. Z izjemo nekaterih srednjevekih spomenikov (florentinski baptisterij in
cerkev Santa Croce) je bil namenjen raziskovanju renesanne cerkvene (San Lorenzo, Zavetie za najdenke, Mediejska knjinica, Santa
Maria Novella) in palane arhitekture (palai
Medici-Riccardi in Rucellai), pa tudi zgodnjerenesannemu kiparstvu (Rajska vrata na florentinskem baptisteriju, cerkev Orsanmichele)
in slikarstvu (Masaccio). ele proti veeru, ko
nam je uspelo zakljuiti z ogledi, smo se odpravili proti Ljubljani.
K strokovno kakovostni izpeljavi ekskurzije
so v veliki meri prispevali tudi dijaki z maturitetnimi praktikumi oz. predstavitvami
izbranih umetnostnih spomenikov. Dijaki
so izbrane teme predstavili jasno, nazorno in
strokovno ustrezno ter jih posredovali v domiljenih, suverenih in prepriljivih govornih
nastopih. Njihova zavzetost in iv interes je
bil za vse razveseljiv in e posebej spodbuden
za obe profesorici, ki sva ekskurzijo strokovno vodili. Z izjemo nekaterih splonih orisov
renesanne arhitekture, kiparstva, slikarstva,
Michelangelovega opusa ter e nekaterih, ki
so bili predstavljeni na avtobusu med potjo, so
bili praktikumi predstavljeni na kraju samem,
v neposrednem stiku in pristnem sreanju z
umetninami.
67
ANGLIJA: London
as: 4.7. 2013
Spremljevalci: Joica Flis Sujan (vodja), Barbara Klemeni, vodi
Po vrnitvi z ekskurzije v London z veseljem ugotavljamo, da je ekskurzija lepo uspela, celo muhasto
angleko vreme nas je prijetno presenetilo, tako da
smo imeli dva topla sonna dneva. e posebej je
treba pohvaliti vse udeleence, da so bili kljub napornim ogledom ves as dobre volje in so vztrajno
in radovedno odkrivali London in Cambridge, kamor smo se odpravili na izlet. Mnogi so e ob vrnitvi spraevali, kdaj gremo naslednji v London.
elimo si, da bi si naslednji ogledali tudi kakno
predstavo in bi tako spoznali tudi veerni kulturni
utrip Londona; e bo dovolj navduencev, nam to
mogoe uspe e v prihodnjem olskem letu.
e nekaj vtisov dijakov
Let do Londona je bil prijeten, saj smo imeli zelo
lepo vreme. Zastraujoi so bili le napotki: V primeru, da pristanemo na morju, imate pod sedeem reilne jopie s pialko... Veina je e letela z
letalom, za nekatere pa je bilo to prvi.
Po pristanku smo se z avtobusom odpravili na
panoramski ogled Londona, kjer smo videli Big
Ben, London Eye, Towerof London, London
Bridge, Westminster Bridge, St. Paul's Cathedral,
TheShard in e mnogo drugih znamenitosti. Povsod smo opazili znailne taksije, dvonadstropne
avtobuse in telefonske
govorilnice, najbolj pa so
nas zanimali lokali Starbucks, ki jih v Sloveniji e
ni, v Londonu pa so bili
na vsakem koraku. V naslednjih dveh dneh smo
si ogledali e univerzitetno sredie Cambridge, se
peljali po Temzi do Greenwicha, nakupovali na
Oxford Street, videli kraljiine dragulje, se peljali
s panoramskim kolesom (London Eye), si ogledali naravoslovni muzej, Buckinghamsko palao in
Trafalgar Square. Vsako jutro smo imeli na voljo
angleki zajtrk, na veerjo pa smo hodili v razline pube. Vasih smo se peljali z avtobusom, drugi
z vlakom ali podzemno eleznico. Presenetilo nas
je, kako so se vsi Londonani do nas obnaali res
prijazno in kako mnoice ljudi brez prerivanja
vstopajo in izstopajo iz podzemne eleznice. Na
anglekem letaliu smo imeli nekaj manjih teav s potovalkami, saj so tam glede tega res strogi,
nekateri pa so si nakupili preve stvari in jih niso
mogli spraviti v rono prtljago, zato so jim na pomo priskoili soolci in profesorici. Po dveh urah
vonje nad oblaki smo pristali v Ljubljani.
Najbolj sem uivala ob pogledu z westminstrskega
mostu na najvijo stavbo The Shard s sonnim zahodom v ozadju. eprav me angleka hrana ni preve navduila, mi je bil London zelo ve in upam,
da se bom e kdaj vrnila.
Pia Caroline Adami, 1.B
Super mesto, komaj akam, da se vrnem! Dobra
druba, videla sem veliko novih stvari, ki so preprosto
udovite. Love you London, can't wait to come back!
(Pia Cesar, 1. C)
Presenetili sta me prijaznost in vljudnost ljudi!
(Laura Gore, 1. C)
Bilo je udovito! Let z letalom me je malo skrbel,
a je bilo vse OK. Najbolj zanimiva je bila vonja s
panoramskim kolesom.
(Jure Ilc, 1.C)
68
SLOVENIJA (PREKMURJE,
DOLENJSKA, PRIMORSKA,
KRAS) IN AVSTRIJA (KOROKA) medpredmetna strokovna
ekskurzija za 2. letnike
as: 4. 6. 2013
Udeleenci: 156 dijakov/-inj drugih letnikov
Spremljevalci: 15 profesoric in profesorjev
V Prekmurje je odlo 29 dijakov, spremljale pa so jih profesorice Terezija Krbus, vodja ekskurzije v Prekmurje, Nua Ferjani in
Lara Stele alamon. Po krajem postanku na
Trojanah so dijaki obiskali rimsko nekropolo v
empetru in si ogledali zdravilie v Radencih.
Pot jih je nato vodila v Cankovo, rojstni kraj
knjievnika Avgusta Pavla, v Bogojino, kjer so
si ogledali cerkev Gospodovega vnebohoda, ki
jo je prenovil Joe Plenik, in v lonarski muzej
v Filovcih. Zadnji postanek na njihovi poti je
bil mlin na Muri v Vereju. Dijaki so se seznanili z geografskimi, kulturnimi in zgodovinskimi znailnostmi prekmurske pokrajine, podrobneje spoznali arhitekturno stvaritev Joeta
Plenika ter ivljenje in delo znanih knjievnikov: Lojzeta Kozarja, Mika Kranjca in Ferija
Lainka.
Znailnosti Krasa je spoznavalo 28 dijakov.
Najprej so se ustavili v Seani in v Kosovelovi
rojstni sobi posluali predavanje o Kosovelovem ivljenju in njegovih pesmih. Nato so se
pe odpravili po Kosovelovi poti od Seane do
Tomaja, kjer so si ogledali turistino kmetijo
kerlj (suilnico, ivali in del posestva z oljkami, sadovnjaki) in se okrepali s krakimi suhomesnimi specialitetami. V Tomaju so
obiskali tudi Kosovelovo domao hio. Sledil
je kratek postanek v Lipici in ogled tipinega
krakega naselja Lokve s cerkvijo sv. Mihaela,
Taborskim stolpom, Fabianovo muzejsko trgovino, Lokevsko prutarno in gostilno Muha.
Dijake so spremljale profesorice Ida Janar, Judita Mohar in Marija Gruden. Vodja ekskurzije
na Kras je bila Ida Janar.
Profesorice Anamarija timec, vodja, Helena
Kregar in Minka epar so popeljale 29 dijakov na Dolenjsko. Ogledali so si turjaki grad
(Dalmatinova kapela, porona dvorana), v Velikih Laah spoznali Levstikovo in Stritarjevo ivljenje ter delo, vribnikem rokodelskem
centru pa izdelovanje viter in nain struenja
lesa. V Koevju so si v nekdanjem Sokolskem
domu, dananjem ekovem domu, ogledali
film o Koevarjih. Spoznali so tudi razvoj slovenske zgodovine od Karantanije do danes in
si ogledali dvorano, v kateri je zasedal Zbor
odposlancev slovenskega naroda. V Koevski
Reki jim je upnik Joe Milinovi predstavil
novo cerkev sv. Janeza Krstnika in Jamov kriev pot. Profesorice spremljevalke so poskrbele
za dodatno razlago o zgodovini, knjievnosti in
okolju.
Ekskurzije na Primorsko se je udeleilo 35
dijakov, spremljale so jih profesorice Ura Kastelic Vukadinovi, Anja Sovi in Martina Peenko tuhec, ki je bila vodja ekskurzije. Prvi
postanek te skupine je bil v Hrastovljah, kjer so
si dijaki ogledali tamkajnjo znamenito cerkev
in fresko Mrtvaki ples. V Kopru so si ogledali
mestna vrata in mestni trg ter se uili o srednjevekih mestih. Sledil je vodeni ogled Luke
Koper, nato pa mesta Piran, kjer so se dijaki
seznanili z dvojezinimi napisi.
Dijaki, ki so odli na avstrijsko Koroko, so si
najprej v Celovcu ogledali Planetarij, nato pa
so posluali predavanje o zamejski knjievnosti na slovenski gimnaziji v Celovcu. Sledila
sta vodena ogleda Celovca in Gospe Svete. Na
avstrijsko Koroko je v spremstvu profesorjev
Boris Khama, vodje ekskurzije, Natae ipek in
Dragice Kadunc, odlo 35 dijakov.
69
Interesne dejavnosti
olski razvojni tim
olska improliga
Spoznavanje kitajske kulture in jezika
Koordinator: Botjan Bojadiev

Mentor: Sao Stare
Udeleenci: iva Ahac, Katarina ernivec, Lea
Elezovi, Rebeka Zajc, Matja Poredo (nekdanji dijak)
Koordinator: Anton Grosek

Mentorici: Chixu Daiwei, Katja Simoni
V letonjem olskem letu je mentorstvo ILA

ekipe Venek upskih prevzel Sao Stare. Imeli
so 94 ur vaj, tekem ter predstav. Ukvarjali so
se z osnovami improvizacijskega gledalia
upotevanje prostora, gradnja likov, razlinih
statusov. Imeli so govorne in gibalne vaje,
vadili so medsebojno sodelovanje ter gradnjo
prizorov za celoveerno improvozirano
predstavo. ilarji so imeli monost udeleevati
se skupnih odprtih vaj v organizaciji KUD
KIKS. Poleg ligakih tekmovanj so nastopili
tudi na informativnem dnevu, na Plenikovih
dnevih, na dobrodelnih predstavah ter
zastopali olo na impro tekmovanju Mladi
Maestro v tednu Mladih v Kranju in zmagali.
Udeleili so se projekta ImproKlet, ki je nastal
v sodelovanju ILE in 1. programa Radia
Slovenija, improvizirali so neposredno v
eter in nasmejali tisoe poslualcev. S svojim
nastopom so prili v polfinale.
S svojim igranjem so je iva Ahac letos
prisluila nagrado za najboljo ilarko sezone.
70
V okviru OIV smo imeli na oli brezplani teaj

Spoznavanje kitajske kulture in jezika, ki je potekal ob sredah od 14.30 do 16.00 v uilnici 25 v
4. nadstropju nae ole.
Teaj se je po predstavitvi, ki je bila 25. 10. 2012,
zael po jesenskih poitnicah 7. 11. 2012 in je
potekal do spomladi v obsegu 60 PU, povpreno tevilo udeleencev je bilo 10.
Pouevali sta uiteljici kitajine, in sicer uiteljica iz Kitajske ChixuDaiwei in sinologinja
Katja Simoni. Teaj je bil za dijake brezplaen,
stroke za kitajsko uiteljico je plaal Konfucijev intitut z Ekonomske fakultete v Ljubljani in
delno sodelujoe ole.
Uno gradivo je priskrbel izobraevalni center
IC iz Ekonomske fakultete v Ljubljani preko
partnerske ustanove Konfucijev intitut v Ljubljani s sedeem na EF.
Teaj je bil po mnenju dijakov zelo zanimiv in
koristen, zadovoljstvo sta izrazili tudi uiteljici.
Upamo, da bo postopno teaj prerasel v fakultativni pouk ali celo v pouk kot tretji tuji jezik na
osnovi novega unega narta in morebitne uvrstitve v normative ministrstva za olstvo.
lani: Darinka Ambro, Botjan Bojadiev,

Simona Granfol, Anton Grosek (vodja), Marja
Jager igon, Ura Kastelic Vukadinovi, Anamarija timec, iva eljeznov
Delo olskega razvojnega tima (v nadaljevanju RT) na Gimnaziji Joeta Plenika
Ljubljana poteka v okviru posodabljanja gimnazijskih programov. Pri tem razvojni tim
sodeluje z ministrstvom za olstvo, ki nudi
finanno podporo, ter z zavodom za olstvo,
ki pomaga z izobraevanji in s strokovnim
svetovanjem. ola je v okviru projekta vkljuena v Konzorcij gimnazij s sedeem na Gimnaziji Ptuj.
Tim vkljuuje vodje posameznih olskih projektnih timov in usklajuje nartovanje, izvedbo in evalvacijo vseh na nivoju ole. Tako
so vkljueni v delo RT vsi olski projekti:
Timsko pouevanje, Medpredmetno povezovanje in uporaba IKT, Uenje z uporabo prenosnih raunalnikov, Samoevalvacija, Obogateno uenje tujih jezikov, Informatizacija
ole, Unesco, Comenius in Ekoola.
RT skrbi za nartno izobraevanje uiteljskega zbora in skupno nartovanje pedagokega dela ter vzgojnega delovanja. Organizira predavanja, delavnice in druge oblike
izobraevanja v sodelovanju z Zavodom RS
za olstvo. Za specifina izobraevanja posameznih projektnih timov so skrbeli timi v
okviru svojega nartovanja.
Naa ola nenehno posodablja svojo pedagoko prakso, ie nove poti do znanja in to
eli ohraniti tudi v prihodnje. To se odraa
v sistematinem organiziranem medpredmetnem povezovanju pri rednem pouku in tudi
v okviru OIV (raziskovalni tabori, medpredmetne strokovne ekskurzije), pri timskem
pouku ter v sodelovanju tujih uiteljev pri

pouku tujih jezikov.
V olskem letu 2012/13 smo e tretje olsko
leto zapored vkljuili v urnik nadnormativno tevilo pedagokih ur (v nadaljevanju PU)
timskega pouka tedensko, in sicer pri pouku matematike, slovenine in angleine v
4. letnikih, pri pouku tujih jezikov v okviru
projekta Obogateno uenje tujih jezikov in
pri predmetu tudij okolja, skupaj ve kot 48
PU/teden. Poroila uiteljev in mnenja dijakov so pozitivna. Motivacija sodelavcev za
timsko delo se je poveala, sodelavci sproti
analizirajo stanje ter predlagajo in vpeljujejo
spremembe tudi samoiniciativno.
elimo zagotoviti e vejo kvaliteto vzgojno-izobraevalnega dela v okviru timskega
pouevanja in medpredmetnega povezovanja
ter poveati monost izbirnosti za dijake.
Razvoj ole se odraa v dobrih pedagokih
rezultatih, priznanjih na razlinih tekmovanjih, pestri ponudbi obolskih dejavnosti, udelebi na strokovnih ekskurzijah in v
zadovoljstvu dijakov s olskimi razvojnimi
projekti.
71
Projekti
Timsko pouevanje
Projektna skupina: Botjan Bojadiev, Joica
Flis Sujan, Dezider Ivanec, Barbara Klemeni,
Mojca Kolenik, iva eljeznov (vodja)
V olskem letu 2012/2013 smo na Gimnaziji
Joeta Plenika Ljubljana e etrto leto izvajali
timski pouk v 4. letnikih pri slovenini, matematiki in angleini. Poleg tega je timski pouk
potekal e pri tudiju okolja, pri panini, nemini, francoini in italijanini kot obogateno
uenje tujega jezika (gostujoi uitelj) in likovni umetnosti. Interaktivno timsko pouevanje
(ITP) je potekalo na nai oli tako, da so imeli
vsi oddelki vsaj eno uro ITP tedensko.
Projekt je e od leta 2009 vkljuen v projekt posodabljanja gimnazijskih programov na ZRS.
V okviru projekta smo pozorneje spremljali potek timskega pouka pri obveznih maturitetnih
predmetih v 4. letniku, in sicer v vseh 7 oddelkih
4. letnika.
Projekt je e etro leto vodila estlanska projektna skupina: Botjan Bojadiev (MAT), Joica
Flis Sujan (ANG), Dezider Ivanec (MAT), Barbara Klemeni (ANG), Mojca Kolenik (SLO),
iva eljeznov (SLO, vodja).
V olskem letu 2012/2013 smo nadaljevali s timskim preverjanjem in ocenjevanjem znanja, pri
emer smo v timskih parih vrednotili predvsem
kompleksne doseke dijakov na podlagi natannih kriterijev in opisnikov preverjanja in ocenjevanja znanja v skladu z ustrezno terminologijo,
ki smo jo spoznavali na izobraevanjih ZRS.
lani projektnega tima smo se udeleili dveh
sreanj na ZRS v okviru posodabljanja gimnazijskih projektov. Nai predstavniki so se udeleili tudi zakljunega sreanja lanov projektnih
timov in RT v Portorou.
72
lani projektnega tima smo v okviru strokovnih aktivov sodelovali z uitelji, ki v 4. letniku
timsko pouujejo slovenino, matematiko in
angleino. Aktivno smo sodelovali z ZRS in
opravljali predpisane naloge.
Na organizacijski ravni smo oblikovali time
dveh uiteljev za posamezni oddelek 4. letnika
(za slovenino, matematiko in angleino), TP
je razporejen po urniku in v tem asu je praviloma dodatna prosta uilnica za morebitni obasni vzporedni TP.
V olskem letu 2012/2013 so timsko uili naslednji pari:
slovenina
4. a: iva eljeznov in Mojca Kolenik
4. b: Katarina Nagode in Urula Kastelic Vukadinovi
4. c: Katarina Nagode in Urula Kastelic Vukadinovi
4. d: iva eljeznov in Mojca Kolenik
4. e: Lara Stele alamon in Judita Mohar
4. f: Nataa ipek in Urula Kastelic Vukadinovi
4. g: Lara Stele alamon in Judita Mohar
matematika
4. a: Botjan Bojadiev in Antonija pegel Razbornik
4. b: Dezider Ivanec in Jasna Fajfar
4. c: Karolina Ivanec in Jasna Fajfar
4. d: Dezider Ivanec in Alenka Cvetkovi
4. e: Karolina Ivanec in Jasna Fajfar
4. f: Dezider Ivanec in Alenka Cvetkovi
4. g: Selma tular Mastnak in Karolina Ivanec
angleina
4. a: Barbara Klemeni in Joica Flis Sujan
4. b: Irena Zorko Novak in Maja Zupe
4. c: Barbara Klemeni in Maja Zupe

4. d: Branka Marini in Maja Zupe
4. e: Irena Klander in Barbara Klemeni
4. f: Branka Marini in Maja Zupe
4. g: Irena Zorko Novak in Maja Zupe
Uitelji, ki smo sodelovali v projektu timskega

pouevanja, smo pridobili e veliko novih znanj
o timskem pouku, poglobili smo nae sodelovanje, bolj povezano smo nartovali delo in na
usposabljanjih smo lahko izmenjali izkunje z
uitelji drugih ol.
Delo smo spremljali v dnevniku timskih parov
v eAsistentu, konec leta pa so vsi dijaki 4. letnika in uitelji, sodelujoi v projektu, izpolnili
evalvacijski vpraalnik. Imamo svojo spletno
uilnico, v kateri so poroila in drugo strokovno
gradivo s seminarjev.
Ob zakljuku etrtega leta timskega pouevanja
na nai oli lani projektne skupine ugotavljamo,
da velika podpora dijakov in uiteljev timskemu
pouevanju obveznih maturitetnih predmetov v
4. letniku kae na smiselnost nadaljevanja projekta v naslednjem olskem letu.
Medpredmetno povezovanje
in uporaba informacijskokomunikacijske tehnologije
Projektna skupina: Darinka Ambro, Simona
Granfol (vodja), Helena Kregar, Andrea Premik
Bani, Antonija pegel Razbornik in Selma tular Mastnak
olski projektni tim koordinira in izvaja na oli
medpredmetne povezave, ki temeljijo na vsebini
ali/in orodju IKT (Digitalno opismenjevanje).
olski projektni tim sodeluje z Zavodom za olstvo v okviru projekta posodabljanje gimnazij-
skih programov od leta 2009. V letonjem letu

smo na podlagi vpraalnika ZRS izvedli evalvacijo svojega dela kaj od nartovanega nam je
uspelo bolj in na katerih podrojih moramo e
naprej uvajati izboljave.
Povzetek ankete za nao olo:
- uitelji dobro poznajo monosti in naine
medpredmetnega izvajanja kurikula in se zavedajo pomembnosti tega
- medpredmetne povezave so postale obvezni
del vseh projektnih timov (glej projekte) in
so smiselno vkljuene tudi v nartovanje strokovnih aktivov
- uitelji se za izvajanje medpredmetnih povezav izobraujejo predvsem v okviru svojih
predmetnih skupin na Zavodu za olstvo
- povezovalni elementi posameznih medpredmetnih povezav so razlini: vsebina, tema,
veina, kompetenca, orodje ; v veini primerov gre za kombinacijo ve elementov
- v letonjem letu smo zaeli razvijati nov nart
za izvajanje medpredmetnih povezav na ravni
posameznih letnikov (do sedaj smo imeli taken nart samo za digitalno opismenjevanje)
- medpredmetne povezave izvajamo praviloma
v okviru rednega pouka (tudi v okviru posameznih projektov) in/ali rednih strokovnih
ekskurzijah
- nartovanje medpredmetnih povezav vedno
vkljuuje skupno pripravo uiteljev, v kateri
uitelji opredelijo tudi nain izvedbe (razline
oblike sodelovalnega in timskega pouevanja)
Primeri izvedenih medpredmetnih povezav:
1. Obravnava besedila No soy un libro. Spoznavanje pisatelja J. M. Merina. Branje in
interpretacija knjige. (Ura Kastelic Vukadinovi, Veronika Vizjak in Ignacio Escriche)
2. Pisanje haikuja v angleini in panini.
(Veronika Vizjak in Irena Klander)
3. Pisanje haikuja v francoini in panini.
73
(Soizic Dupuy-Roudel in Ignacio Escriche

Rubio)
4. Pisanje haikuja v italijanini in panini.
(Pia Lenik Buar, Andrea Valenti in Ignacio
Escriche Rubio)
5. Gvatemala in socialna problematika te deele. (Joica Virk Rode, Veronika Vizjak)
6. Spoznavanje ivljenja in dela pesnika in
dramatika Garce Lorce. (Mojca Kolenik in
Ura Kastelic)
7. Lorca in Kosovel. Spoznavanje ivljenja in
dela obeh avtorjev ter primerjava med njima. (Darinka Ambro, Ura Kastelic Vukadinovi in Ignacio Escriche)
8. Spoznavanje ivljenja in dela pisatelja Miguela de Cervantesa. (Mojca Kolenik in
Ignacio Escriche Rubio ter Judita Mohar in
Ignacio Escriche Rubio)
9. panska tipkovnica: nastavitev panske
tipkovnice in spoznavanje ter uporaba
panskih simbolov. Oblikovanje in poiljanje prek elektronske pote kratke osebne
predstavitve v panini. (Andreja Koelj in
Ignacio Escriche Rubio)
10. Turizem v paniji. Spoznavanje podatkov o
razvoju turizma v paniji, s poudarkom na
masovnem turizmu. Primerjava s Slovenijo.
(Terezija Krbus in Ignacio Escriche Rubio)
11. Velelnik in vaje za mo. Uporaba velelnika
v avtentini uni situaciji (dajanje navodil v
panini). (Melita Megli in Ignacio Escriche Rubio)
12. Trgovina z drogami. Primerjava prekupevanja drog v Mehiki in v ZDA ter pogovor o
posledicah. (Ignacio Escriche Rubio in Will
Tomford)
13. ivljenje v ivalskem vrtu. (Andrea Premik
Bani in Alenka Smole Legat ter Andrea
Premik Bani in Miranda Bobnar)
14. Tematski sklopi: Uvod v renesanno umetnost, Romantika, Realizem in uvod v umetnost 20. stoletja v sodelovanju aktiva za
74
umetnostno zgodovino in aktiva slovenine

15. Izraanje ustev skozi likovno govorico
(Nadja Gnamu, Martina Peenko tuhec in
Nua Ferjani, Marja Jager igon)
Uenje z uporabo prenosnih

raunalnikov ali netbook
razrede
Projektna skupina: Darinka Ambro (slovenina), Nua Ferjani (psihologija), Simona
Granfol (priprava in vodenje projekta), Anton
Grosek (ravnatelj), Marija Gruden (kemija,
laboratorijske vaje), Goran Jablanov (portna
vzgoja), Robert Jamnik (fizika, laboratorijske
vaje), Ida Janar (geografija), Irena Klander in
Maja Zupe (angleina), Majda Peec (fizika),
Irena Paradik in Anja Sovi (zgodovina), Martina Peenko tuhec (umetnostna zgodovina),
Andrea Premik Bani (biologija, razrednitvo),
Mojca Podlipnik (kemija), Jurij Robi (biologija, laboratorijske vaje), Alenka Smole Legat
(nemina), Antonija pegel Razbornik (matematika), Selma tular Mastnak (IKT podpora),
Joica Virk Rode (sociologija)
Projekt Uenje z uporabo prenosnih raunalnikov ali netbook razred je triletni pilotni
projekt v okviru projekta Informatizacija slovenskega olstva in je nastal v sodelovanju z
Ministrstvom za olstvo in port (mag. Borut

ampelj) in Zavodom RS za olstvo (mag. Nives
Kreuh). V olskem letu 2012/13 smo zakljuili
nartovano delo v 3. letniku netbook razreda
in se pripravljamo na evalvacijo pedagokega
dela z uporabo IKT, ki je predviden za zadnji in
zakljuni del projekta.
Vsekakor pa se ob tem postavlja tudi vpraanje:
Ali naj bodo prenosniki v olah sasoma samoumevni?
Prenosniki so v olah e prisotni. Tudi pri nas
uporabljamo t. i. mobilno uilnico, ko dijaki prenesejo raunalnike v razred za izvajanje doloene
pedagoke dejavnosti pri posameznem predmetu.
Vasih igra podobno vlogo raunalnika uilnica.
Na osnovi naega dela pa lahko poudarimo, da
naj ne bo glavno vpraanje, ali naj uvajamo raunalnike v olo in izvajanje unega procesa, ali
ne, temve kako lahko raunalnike v oli in pri
izvajanju unega procesa smiselno uporabimo.
Zelo razirjeno mnenje, da nai otroci znajo
uporabljati nove tehnologije bolje kot mi in da
jih zaradi tega ni potrebno e bolj spodbujati
ali uiti o tem, ne dri v celoti. Na osnovi vpraalnikov, ki so jih dijaki e sproti izpolnjevali,
smo ugotovili, da je pri veini dijakov znanje
in uporaba raunalnika in interneta povezana z
dejavnostmi, ki so v veini primerov povezane z
zabavo in uporabo razlinih socialnih omreij.
In ta preskok od uporabe (samo) za zabavo do
uporabe za uenje ni samoumeven.
Kako uporabljati informacijsko-komunikacij-
sko tehnologijo za doseganje ali izboljevanje

unih dosekov v oli se moramo nauiti tako
mi uitelji kot tudi dijaki. To je tisti preskok, ki
nam vsem dela najve teav in bi mu morali nameniti najve pozornosti.
Izkunje kaejo, da z uporabo raunalnikov pri
pouku, e je ta seveda izhajajo iz unih ciljev
posameznega predmeta smiselno zastavljena,
lahko spodbujamo aktivnost dijakov pri pouku, njihovo splono motivacijo za uenje in jim
doloene une vsebine predstavimo na nain,
da jih lahko laje ali hitreje razumejo in se
jih potem seveda tudi laje in hitreje nauijo.
Sama uporaba raunalnikov pri pouku ne pomeni, da bodo zdaj dijaki prili do znanja brez
uenja. Samo pot do tja je mogoe drugana.
Uporaba novih tehnologij v une namene postaja sasoma samoumevna, kakna organizacijska oblika bi bila v ta namen najbolj primerna, pa bo verjetno odvisna od ole do ole,
uiteljev, dijakov in seveda tudi starev, kar je
verjetno tudi prav. In tudi e bodo prenosniki
samoumevni (tako kot telefoni), to e ne pomeni, da jih bodo potem dijaki morali uporabljali pri vseh predmetih in to isto vsako uro
(tudi e bi si sami mogoe to eleli). Uitelj e
vedno ostaja dodana vrednost pri pouku.
Oktobra 2012 so uitelji netbook razreda gostili delovno skupino Evropske komisije za matematiko, naravoslovje in tehnologijo v okviru
dejavnosti Education & Training. Delovna
skupina, ki je bila sestavljena iz ravnateljev,
visokoolskih predavateljev, raziskovalcev in
uiteljev, si je ogledala pouk z uporabo IKT in
se z uitelji pogovarjala in analizirala izkunje
z uporabo IKT za pedagoke namene. Naloga
te delovne skupine je, da pripravi nadaljnja
priporoila ministrstvom in olam po Evropi
na tem podroju in zato smo bili e toliko bolj
veseli, da jih je zanimala tudi naa izkunja in
pouk v netbook razredu.
75
Na osnovi dela v netbook razredu in nadgradnje naega dosedanjega dela, je bila na Zavodu za olstvo imenovana delovna skupina Uresnievanje kurikula ob podpori IKT, v katero
so vkljueni nai uitelji iz netbook razreda
in svetovalci Zavoda za olstvo za posamezna
predmetna podroja. 9. 3. 2013 je potekalo
prvo skupno usposabljanje na Zavodu za olstvo.
SIO (http://www.sio.si/no_cache/sio/novice/
novica/article/2265/), 11. 3. 2013, tevilo ogledov: 526, avtor: Igor Lipovek, Ko ima vsak dijak v razredu omreni raunalnik
V Ljubljani je potekalo usposabljanje uiteljev
gimnazije Joeta Plenika in pedagokih svetovalcev Zavoda RS za olstvo. Na Plenikovi
gimnaziji e tretje leto poteka projekt netbook-razred, v katerem ima vsak dijak pri
pouku svoj prenosni raunalnik. Zato so na
usposabljanju predstavili doseke pri predmetnem in medpredmetnem pouevanju in jih
ovrednotili.
Med delavnicami so bila predavanja, v katerih
so Simona Granfol, Anton Grosek, Marjeta
Doupona Horvat, Andreja Banik in Sao Stanojev predstavili delo v razredih z netbooki,
prednosti in pomanjkljivosti e-branja, nartovanje letne priprave in informacijska orodja v
podporo unim dejavnostim.
76
Obogateno uenje tujih jezikov 2

lanice: Miranda Bobnar, Vesna eh tok (koordinatorici za francoino), Joica Flis Sujan
(koordinatorica za angleino), Ura Kastelic
Vukadinovi (vodja olskega projektnega tima),
Pia Lenik Buar (koordinatorica za italijanino), Veronika Vizjak (koordinatorica za panino)
Tuji uitelji: Soizic Dupuy-Roudel (francoina), Ignacio Escriche Rubio (panina), Andrea Valenti (italijanina) in William Tomford
(angleina)
V olskem letu 2012/13 je naa ola sodelovala v projektu Obogateno uenje tujih jezikov 2
(OUTJ-2), ki je nadgradnja projekta OUTJ iz
obdobja 20102012. V projektu OUTJ-2 smo
pridobili status modelne ole in s tem pravico
in dolnost, da skupaj z Zavodom za olstvo oz.
pod njihovim vodstvom in mentorstvom izvajamo profesionalno usposabljanje z modeliranjem
timskega pouevanja pri treh romanskih jezikih
(italijanina, panina in francoina) ter kot
satelitska modelna ola tudi pri angleini.
Temeljni namen programov usposabljanja je bil
prikaz unih ur interaktivnega timskega pouevanja s tujim uiteljem ob upotevanju opazovalnega protokola, umeenim v eno od dveh
krovnih tematskih podroij projekta (medkulturna dimenzija pri pouku pouka jezikovnih in
nejezikovnih predmetov ter razvijanje strokov-
ne pismenosti v materinini in tujih jezikih).

V olskem letu 2012/13 smo na Gimnaziji Joeta Plenika Ljubljana izvedli pet profesionalnih
usposabljanj z modeliranjem timskega pouka.
Teoretini okvir usposabljanj je postavila vodja
projekta Katja Pavli kerjanc z uvodnim predavanjem. Po predavanju je sledila predstavitev
ole s poudarkom na pouevanju jezikov in na
timskem pouku, nato pa priprava na opazovanje
unih ur.
Pri francoini (izvajalke: Soizic Dupuy-Roudel, Vesna eh tok in Miranda Bobnar) smo se
v okviru projekta OUTJ-2 odloili za predstavitev vloge knjievnosti kot sredstva medkulturne
vzgoje pri pouku. Za to izbiro smo se odloili
iz dveh razlogov: prvi, ker gre pri knjievnih
besedilih za avtentino vrsto besedila v francoskem jeziku, in drugi, ker sodobneje metode
(ubeniki), ki jih uporabljamo pri pouku francoine za to stopnjo, tovrstne vsebine vkljuujejo v zelo omejenem ali celo ninem obsegu.
Glavni cilj tovrstne dejavnosti na tej stopnji je
priblievanje francoske knjievnosti dijakom,
razvijanje leksikalne zmonosti in spodbujanje
refleksije (tudi primerjalno s slovensko knjievnostjo) o temah in vsebini.
Pri italijanini (izvajalca: Andrea Valenti in
Pia Lenik Buar) smo se na prvem strokovnem
usposabljanju raziskovalno lotili teme intrakulturnosti in jo povezali z unim sklopom o bontonu in z jezikovnimi strukturami pogojnika in
velelnika. Dijake smo prav tako opozorili, da so
tudi znotraj posamezne kulture lahko precejnje razlike, ki lahko tudi pomembno vplivajo
na uspenost naega komuniciranja. V drugem
profesionalnem usposabljanju smo obdelavo
unega sklopa o mestu in podeelju povezali
z aktivnim dravljanstvom, ki je iroka in zelo
aktualna tema, kjer dijaki zavzeto sodelujejo, saj
smo skuali temo pribliati njihovim interesom
in starostnemu ter intelektualnemu nivoju.
Pri panini (izvajalca: Ignacio Escriche Rubio
in Veronika Vizjak) smo se odloili za uporabo
filma kot sredstva medkulturne vzgoje. V veini
primerov smo uporabili posamezne odlomke
iz filmov. V prvem strokovnem usposabljanju,
namenjenemu tudentom panine, smo film
uporabili za obravnavo tudentske izmenjave Erasmus. V drugem usposabljanju sta eno
olsko uro izvedla tuja uitelja Will Tomford
in Ignacio Escriche Rubio ki sta ob posnetku
iz You Tuba pokazala dva vidika problematike
mamilarskih kartelov (povezave med Mehiko in
ZDA). Drugo olsko uro smo uporabili film La
lengua de las mariposas za obravnavo panske
dravljanske vojne, ki temo predstavi na primeru osebne zgodbe.
Usposabljanja so bila zelo uspena tudi glede na
mnenje udeleencev, ki so pohvalili novo obliko strokovnega usposabljanja, ki je temeljilo na
opazovanju konkretnega realnega pouka. Glede
na izjemen uspeh tovrstnega usposabljanja, ki ga
je zasnovala vodja projekta OUTJ-2 Katja Pavli
kerjanc, se bo v naslednjem letu to nadaljevalo.
77
Samoevalvacija uvedba
sistema ugotavljanja in
zagotavljanja kakovosti
vzgojno-izobraevalnih
organizacij
Projektna skupina: Botjan Bojadiev, Simona
Granfol, Anton Grosek (vodja), iva eljeznov
V olskem letu 2012/2013 je Gimnazija Joeta
Plenika Ljubljana nadaljevala s sodelovanjem v
projektu Samoevalvacija uvedba sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraevalnih organizacij (uKVIZ), ki ga vodi ola
za ravnatelje. V skladu z razvijanjem kakovosti
vzgojno-izobraevalnega sistema je namen projekta uKVIZ usposobiti strokovne in vodstvene
delavce za uvajanje samoevalvacije in zunanje
evalvacije v ole. Na oli smo nadaljevali s spremljanjem dveh prioritetni ciljev. Doloena sta
bila kurikularni cilj RAZVIJANJE USTVARJALNEGA MILJENJA in cilj za stalia, vrednote, spretnosti RAZVIJANJE DELOVNIH
(UNIH) NAVAD IN SAMOSTOJNOSTI.
V olskem letu 2012/2013 se je projektna skupina nae gimnazije udeleila dveh delavnic ole za
ravnatelje; to sta bili 6. in 7. delavnica v okviru
projekta samoevalvacije. Prvo usposabljanje je
imela skupina 5. oktobra 2012. Vsebina delavnice
je bila na temoPoroanje in dolgoroneje nartovanje izboljav in samoevalvacije. Po usposabljanju so lani uiteljskega zbora na pedagoki
konferenci 14. 11. 2012 v skladu s smernicami
ole za ravnatelje in po navodilih projektne skupine izvedli aktivnosti na temo Pregled in ovrednotenje samoevalvacijskega poroila ter sodelovanje in komuniciranje z deleniki.
Drugo usposabljanje projektne skupine je bilo 12.
februarja 2013, vsebina delavnice je bila Model
samoevalvacije. lani uiteljskega zbora in projektna skupina za samoevalvacijo so pripravili
refleksijo o procesu spremljanja doseganja po78
sameznih ciljev. Zapisane refleksije so osnova za

nadaljnje nartovanje procesa samoevalvacije na
ravni ole.S tem je bila zakljuena 2. faza usposabljanja za samoevalvacijo.
Kurikularni cilj RAZVIJANJE USTVARJALNEGA
MILJENJA je bil dopolnjen z: DIJAKI POVEZUJEJO ZNANJE RAZLINIH PODROIJ (ZNOTRAJ
PREDMETA ALI MEDPREDMETNO). Aktiv (ali
posamezni uitelj) se je odloil, doseganje katere
oblike zastavljenega cilja bo spremljal v olskem letu
2012/2013. Mono je tudi spremljanje obojega.
Skupina za samoevalvacijo je tudi za drugo leto
projekta samoevalvacijeizbrala tri merila, s
pomojo katerih bomo vedeli, da smo zastavljeni cilj dosegli, in sicer:
- raven zadovoljstva uencev z urami, pri katerih se povezujejo razlina znanja znotrajpredmetno ali medpredmetno (kvantitativna/
kvalitativna merila)
- uenci znajo kritino izbrati, uporabiti in
ovrednotiti razlina znanja (in pristope) pri
reevanju problemov (kvalitativna/kvantitativna merila)
- za izboljanje ustvarjalnega miljenja oz. sposobnosti povezovanja znanja z razlinih podroij uporabljamo raznolike oblike in metode dela (kvalitativna in kvantitativna merila).
Tudi za spremljanje cilja s podroja stali, vrednot in spretnosti: DIJAKI RAZVIJEJO DELOVNE (UNE) NAVADE IN SAMOSTOJNOST je skupina za samoevalvacijo izbrala
tri merila, s pomojo katerih bomo vedeli, da
smo zastavljeni cilj dosegli, in sicer:
- izboljanje opravljanja domaih nalog (kvalitativno in kvantitativno)
- urejenost uilnic (npr. vodenje evidence v zbornici)
- zmanjanje izostankov in pravoasno prinaanje opraviil.
Konec avgusta 2013 so posamezni aktivi oddali
svoja poroila o spremljanju izboljav v skladu z
zastavljenimi cilji v olskem letu 2012/2013.
Uenje uenja
Koordinator: ravnatelj Anton Grosek
V olskem letu 2012/2013 se je na kolektiv vkljuil v izobraevanje Uenje uenja, ki ga organizira ola za ravnatelje. Naslov izobraevanja je
Usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje
kompetennega pristopa k pouevanju s spodbujanjem pridobivanja kljune kompetence uenje
uenja na vseh nivojih vzgoje in izobraevanja.
Naa ola je vkljuena v skupino UU-3. Prvo delavnico za celotni kolektiv sta predavateljici iz R
izvedli 31. 8. 2012, drugo 16. 10. 2012 (Globoko
in plitvo uenje) in tretjo 12. 3. 2013 (Globoko
uenje).
Koordinator projekta v oli za ravnatelje je dr.
Andrej Koren, vodja projekta je dr. Ana Vovk
Kore, Filozofska fakulteta UM.
Inovativna pedagogika 1:1 v lui

kompetenc 21. stoletja
mik Bani (biologija), Alenka Smole Legat (nemina), Anja Sovi (zgodovina), Antonija pegel
Razbornik (matematika in razrednitvo), Selma
tular Mastnak in Tomi Zebi (IKT podpora)
Ministrstvo za izobraevanje, znanost in port je
21. 12. 2012 na svoji spletni strani objavilo razpis za sofinanciranje projekta Inovativno pouevanje s pomojo sodobnih informacijsko
komunikacijskih tehnologij. Na podlagi naih
izkuenj in referenc na tem podroju smo bili povabljeni k sodelovanju in smo se v okviru konzorcija, ki ga sestavljajo Zavod Antona Martina
Slomka (ZAMS), Zavod RS za olstvo (ZRS),
Pedagoki intitut (PI), Center za poklicno izobraevanje (CPI), Fakulteta za naravoslovje in
matematiko (FNM), kofijska gimnazija Antona
Martina Slomka, Gimnazija Joeta Plenika Ljubljana, Biotehnika ola Maribor in 5 osnovnih
ol, prijavili na razpis in bili izbrani.
Kljuni stebri projekta so razvoj, izvedba in
evalvacija.
Namen projekta
Razviti izvedbene kurikule, v katerih bodo preizkuane inovativne strategije, modeli in pristopi pouevanja in uenja v razredu ter pri tem
uinkovito uporabiti rezultate in primere dobrih
praks.
Izvedbeni kurikuli morajo biti podprti in nadgrajeni s smiselno in uinkovito uporabo sodobne
IKT, uinkovitih e-storitev in kakovostnih e-vsebin, ki omogoajo vejo stopnjo individualizacije
in personalizacije pri pouku oz. uenju.
Projektna skupina na GJP: Nua Ferjani (psihologija), Simona Granfol (priprava in vodenje
projekta na oli), Nadja Gnamu (umetnostna
zgodovina), Anton Grosek (ravnatelj), Goran Jablanov (portna vzgoja), Mojca Kolenik (slovenina), Helena Kregar (kemija), Branka Marini
(angleina), Majda Peec (fizika), Andrea Pre79
UNESCO
Vodja: Alenka Smole
V olskem letu 2012/2013 je ola aktivno sodelovala na aktivnostih kot Unesco ola, in sicer na
nacionalni in mednarodni ravni.
V okviru projekta Inovativna pedagogika 1 : 1 v

lui kompetenc 21. stoletja bomo:
1. sodelovali pri pripravi izvedbenega kurikula
za gimnazijo z uporabo IKT
2. pri pouku smiselno uporabljali IKT
3. pri pouku smiselno vkljuevali e-storitve in
e-vsebine
4. razvijali e-storitve in e-vsebine
5. izvajali v sodelovanju s Pedagokim intitutom
evalvacijo dela v razredu
6. pripravljali primere dobre prakse
7. pripravili in izvajali dodatna izobraevanja
tudi za stare.
Za izvajanje projekta smo izbrali 1. D, ki ga vodi
Antonija pegel Razbornik.
4. 7. 2013 smo se udeleila skupnega usposabljanja na Zavodu Antona Martina Slomka v Mariboru. Po uvodnem plenarnem delu so uitelji
lahko najprej posluali o primerih dobrih praks
in nao olo so odlino predstavile Nua Ferjani (uporaba e-vpraalnikov pri pouku psihologije), Andrea Premik Bani (projektno medpredmetno delo pri biologiji) in Antonija pegel
Razbornik (uporaba apletov za samostojno raziskovalno delo dijakov pri pouku matematike).
Nato smo vsi uitelji s svojimi predmetnimi kolegi iz drugih ol in svetovalci Zavoda za olstvo
nartovali delo za naslednje olsko leto. Posebna
delavnica je potekala tudi za ravnatelje vkljuenih ol.
80
NACIONALNI PROJEKTI:
- Jezik kultura in tradicija (19. 10. 2012, Gimnazija kofja Loka, 4 dijaki)
- Dan lovekovih pravic (7. 12. 2012, O Joeta
Mokria, 6 dijakov)
- Branje moje sanje (6. 2. 2013, O Franja Goloba Prevalje, 4 dijaki)
- Voda kaj mi pomeni (22. 2. 2013, Srednja
vzgojiteljska ola in gimnazija Ljubljana, 6 dijakov)
MEDNARODNI PROJEKT:
- Festival pomladi (15. 3. 2013, Biotehniki center
Naklo srednja ola, 3 dijaki)
PILOTSKI PROJEKTI:
- V vzpodbudnem okolju do znanja za jutri Plenikovi dnevi
- 9. Plenikov tabor (Pliskovica)
OBELEITEV UNESCO DNI (svetovnih in
mednarodnih):
- Svetovni dan uiteljev (5. 10. 2012), Svetovni
dan filozofije (16. 11. 2012), Dan lovekovih
pravic (10. 12. 2012), Mednarodni dan ena (8.
2. 2013), Svetovni dan voda (22. 3. 2013)
Monosti uenja in pouevanja tujih

jezikov v spletnem unem okolju
Sodelovanje pri raziskavi mag. Sae Podgorek (Filozofska fakulteta).
Projektna skupina: Miranda Bobnar, Pia Lenik
Buar, mag. Saa Podgorek, Veronika Vizjak
Raziskava je bila izvedena v okviru doktorskega
tudija mag. Sae Podgorek na Pedagoki fakulteti UP. Zastavili smo si naslednje raziskovalno
vpraanje: kako teoretino utemeljeno vkljuiti
dejavnostno naravnan pristop uenja v spletnem unem okolju v pouk tujega jezika? Ugotavljali smo vpliv vpeljane novosti na motivacijo
dijakov za uenje jezika, na njihovo raven samostojnosti pri uenju ter na zmonost reflektiranja procesa uenja. Nadalje nas je zanimalo, katera znanja in zmonosti zahteva vloga uitelja
pri pouevanju s podporo IKT in kako vpeljava
novosti vpliva na njihov odnos do uporabe IKT.
Raziskavo smo prieli z nekaj skupnimi ter individualnimi sreanji, na katerih smo po jezikih
(francoina, italijanina in panina) doloili
teme ter cilje za delo v spletnem unem okolju
ter oblikovali spletne une poti v spletni uilnici. Pri naem delu nam je strokovno pomo in
neprecenljive izkunje ter znanje ves as nudila
mag. S. Podgorek. Sledila je izvedba unih ur
v spletnem unem okolju. Pomembno vlogo je
imela tudi evalvacija. Veina dijakov je reevala
anketo pred delom in po delu v spletnem unem
okolju, mag. S. Podgorek pa je z nekaterimi dijaki opravila intervjuje, kraje razgovore, s pomojo katerih je dobila pomembne informacije
povezane z uenjem v spletnem unem okolju.
Pri francoini (Miranda Bobnar) smo s pomojo spletne une poti raziskovali uporabnost
spletnih spregalnikov in slovarjev, orodij, s katerimi se dijaki neizogibno sreajo v vsakdanjem
ivljenju in jim lahko ob pravilni uporabi slui-
jo kot koristen pripomoek tako pri zaetnem

uenju tujega jezika kot pri kasnejem pisnem
sporoanju in razumevanju razlinih besedil v
tujem jeziku.
Za uenje uporabe tovrstnih orodij sta pomembna tehnini in vsebinski vidik. V ta namen je una pot vsebovala vpraalnik s kriteriji,
s pomojo katerih so dijaki preverili tehnino
delovanje spregalnikov in slovarjev (npr. ali je
potrebno rono preklapljanje med jezikoma,
ali sistem ponuja izgovorjavo besed) kot njihovo vsebinsko ustreznost in tonost (npr. ali so
prevedene besede izpisane s lenom ali drugim
indikatorjem spola, ali spregalnik oziroma slovar upoteva vepomenskost besede in ponudi
razline pomene).
Dijaki so v parih na primeru razlinih besed
preverili predlagane spregalnike in slovarje ter
na podlagi kriterijev izoblikovali lestvico najbolj
uporabnih spregalnikov oziroma slovarjev in jih
na koncu preizkusili na primeru kompleksnejih stavkov. S pomojo te une dejavnosti so se
dijaki seznanili z razlinimi vrstami francosko-slovenskih spregalnikov in slovarjev, ki obstajajo na spletu, ter pridobili zavedanje o koristnosti
in omejenosti strojnega prevajanja.
Prva spletna una pot pri italijanini (Pia
Lenik Buar) je bila na temo zdravega ivljenja (Vita sana) v 3. C. Delali smo v blok urah
s pomojo prenosnih raunalnikov, v dvojicah.
Pripravljena so bila besedila razlinih zahtevnostnih stopenj za bralno razumevanje na temo
zdrave prehrane (prehranska piramida, sredozemska dieta ipd.) ter sluno razumevanje. Na
koncu so morali dijaki sodelovati e v forumu
in predstaviti svoje prehranske navade, s pisnimi
komentarji pa so pokazali, da vedo, kakne so
zdrave prehranske navade. Vsebinsko so pokazali zelo visoko stopnjo poznavanja strokovnega
besedila (celo B2, saj se je tema tudi navezovala
na snov pri biologiji 3. letnika) in veina tudi
dobre spretnosti bralnega razumevanja, nekateri
81
pa tudi pisnega sporazumevanja (A2). Nekateri

so zatem pripravili tudi govorni nastop s ppt-predstavitvijo.
eprav so bili med poukom dejavni vsi dijaki in
so si med seboj tudi pomagali, pa niso izrazili
navduenja nad delom z raunalnikom, eprav
so imeli monost diverzificiranega dela. Na
preseneenje uiteljev se je izkazalo, da se niti
ne znajdejo z delom v spletni uilnici in imajo
teave z uenjem s pomojo raunalnika, da
ga preprosto ne uporabljajo toliko in ne znajo
uporabljati tako, kot si uitelji/odrasli to predstavljamo (nekaterim dijakom je bil problem
e osnovno delo s tehniko). Vsekakor so razlike med dijaki v uporabi raunalnika in spletne
uilnice zelo velike. Zanimivo bi bilo v bodoe
razmiljati o uporabi fb za uenje jezika, hkrati
pa vztrajati z navajanjem dijakov na samostojno
delo s spletno uilnico.
Nadaljevali smo z uporabo spletne uilnice, ker
je veliko dijakov kljub temu pokazalo ne le zanimanje. Vsebina je bila pripravljena na temo
geografija Italije, kar se je tudi medpredmetno
povezovalo z aktualnim poukom geografije,
vendar manj zahtevno, z manj preverjanja in
nadzora ter zopet z raznovrstnimi oblikami,
tako da so lahko izbirali besedila in aktivnosti
(kvize).
Najbolj uspeno delo je potekalo v 4. letniku
na temo Aktivno dravljanstvo Mesto in podeelje, kjer so dijaki uspeno reili vse naloge,
vendar tako, da so jih samostojno izvedli doma.
Zlasti v 1. letniku se je pokazalo, da so bili tisti
dijaki, ki so samostojno delali v spletni uilnici,
tudi bolj uspeni pri ocenjevanju. Povzamemo
lahko, da je dijakom ve izbirnost in dostopnost gradiv v spletni uilnici, e zlasti, e jih
vodimo s pomojo spletne une poti.
Pri panini (Veronika Vizjak) je bila izbrana
tema tisk in tiskani mediji, saj veina dijakov ne
bere tiskanih, ampak spletne asopise..
Delali smo s pomojo prenosnih raunalnikov
82
ali v raunalniki uilnici, e je bila na voljo. V

prvi uni uri je bil poudarek na kratkem pregledu bralnih navad, na spoznavanju posameznih
delov asopisa ter vrst asopisnih lankov. V ta
namen so dijaki delali z razlinimi anketami in
kvizi. Za konec une ure so dijaki s pomojo
foruma primerjali panski (El Mundo) in slovenski (Dnevnik) spletni asopis. Primerjali so
tako grafino podobo kot posamezne novice in
dele asopisov. V drugi uni uri so pisali (kratke) informativne novice. Najprej smo spoznali
nekaj znailnosti teh vrst lankov, nato so se dijaki sami lotili pisanja novice, ki so jo oddali v
forumu.
Ugotovitve
Dijaki niso tako raunalniko pismeni, kot smo
sprva mislili. Dela v spletnem unem okolju se
morajo nauiti ter spoznati njegove prednosti.
Naloga uitelja je, da poie primerne vsebine,
ki jih dijaki lahko delajo v spletni uilnici med
uno uro ter po njej. Velika prednost spletne
une poti je, da jo lahko dograjujemo in spreminjamo brez vejih teav, rezultati anket in
kvizov so dostopni takoj po reevanju, zato jih
lahko uitelj komentira e med samo uro. Dijaki
dobijo povratno informacijo o svojem delu takoj
in jim ni potrebno akati na uitelja, kar prispeva k veji avtonomiji.
Uitelji tujih jezikov si ne elimo, da bi spletna
uilnica postala le oglasna deska, kjer bi uitelji
objavljali gradivo, ampak naj bo iv organizem,
ki ga lahko s pridom izkoriamo za najrazlineje oblike uenja in pouevanja. Prav zato je
pomembno, da se uitelj izobrazi in spozna, kaj
mu delo v spletni uilnici ponuja in kaj od ponujenega lahko uporabi pri svojem delu. V zaetku je potrebno kar nekaj asa in dobre volje, da
usvojimo osnove oblikovanja spletne une poti,
sasoma pa v ospredje vse bolj prihaja vsebina.
Comenius: Naravna bogastva

Evrope Natural Treasures of
Europe - NaTurE
Projektna skupina: Ignacio Escriche Rubio, Ida
Janar, Boris Kham, Helena Kregar, Sabina Lepen Nari, Darja Silan (vsebinska koordinatorica), Selma tular Mastnak (olska koordinatorica), Barbara Klemeni
tudijsko sreanje projektnega tima COMENIUS NaTurE v Griji
Peta mobilnost projektnega tima Comenius
NaTurE je potekala od 25. do 29. septembra
2012 na Kreti, v mestu Lerapetra, v organizaciji
partnerske ole 1st EPAL Lerapetra. Mednarodnega sreanja so se udeleile naslednje drave:
Nemija, Italija, Francija, Litva, Poljska, Belgija, Turija in Slovenija. Namen sreanja je bil
evalvacija 1. leta projektnega dela, nartovanje
aktivnosti v 2. letu projektnega dela in izobraevanju ter predstavitvi posebnih, redkih vrst flore
in favne s Krete (Giannis Zaharakis, profesor
kemije na 1st EPAL Lerapetra). V okviru Centra
za izobraevanje okolja smo si ogledali Omalos
plateau-Viannos (Natura 2000 area), planoto na
nadmorski viini 1400 m, ki slui kot naravni
rezervat vode. Vodenje je bilo organizirano s
strani strokovnjakov s fakultete WWF Hellas.
Zadnji del sreanja je sprva potekal na oli 1st
EPAL Lerapetra, kjer smo si ogledali predstavitev in potek pouka. Nato pa smo se z ladjo odpeljali na otok Chryssi Island, ki je od Lerapetre
oddaljen 15 km. Na otoku smo si ogledali redke,
posebne vrste rastlin in ivali.
tijska ola iz mesta Derval v Bretaniji.

Po pristanku na parikem letaliu Charles De
Gaulle smo se s olskim avtobusom odpeljali do
naih gostiteljev. Vsi udeleenci projektnega sestanka smo bili nastanjeni v dijakem domu, ki
je del olskega kompleksa. V tem asu je potekala praksa 2. letnika, zato smo dobili to monost
bivanja v dijakem domu. 17. 10. smo dan zaeli
v oli, kjer nas je pozdravil ravnatelj. Sledila je
kratka predstavitev vseh udeleencev ter predavanje o naravnem regijskem parku La Brire, ki
ga v okviru projekta NaTurE raziskuje francoska
ola. Dopoldanski del je bil nato razdeljen v dva
dela. Uitelji smo se ukvarjali s predstavitvijo
audio slovarja za namene projekta; dijaki pa so
imeli portne igre v telovadnici. Popoldne smo
se skupaj odpeljali v mesto Nantes. Zaradi slabega vremena si nismo ogledali mesta, ampak
muzej v stari ladjedelnici, kjer so razstavljeni
modeli raznih likov iz narave, ki jih kustos upravlja kot neke vrste stroj (pti, rastline ...).The
Grand lphant and Galerie of the Machines de
l'Ile (http://www.lesmachines-nantes.fr/).
tudijsko sreanje projektnega tima COMENIUS NaTurE v Franciji

Od 16. 10 do 20. 10 2013 je potekala peta mobilnost mednarodnega projektnega tima Comenius NaTurE v Franciji v mestu Derval.
Projektni sestanek je organizirala srednja kme83
18. 10. je bil namenjen raziskovanju naravnega parka La Briere (http://www.parc-naturel-briere.fr/). Ves as je bila z nami ekipa
strokovnjakov, ki so zaposleni v tem parku.
Na prvi postanek so bila mokria pri mestu
Saint-Nazaire. Raziskovalec, g. Patrick Bonnet, nam je pokazal oto, njihov izobraevalni
center, ter ornitoloki park. Popoldne so nas s
tradicionalnimi nizkimi lesenimi olni domaini zapeljali po kanalih v la Briere, kjer smo
lahko doiveli pravi utrip velikega mokria.
19.10. Ta dan smo se odpeljali do obale Atlantika ter se udeleili ienja obale Pont-Mah,
Assrac,v asu velike oseke. Nabrali smo veliko vre odpadkov, ki bi jih sicer morje vedno znova odlagalo na obalo. istili smo na
obreju, ki je tudi zaiten in kjer se peene
obale ne isti ve strojno, ampak se smeti pobira rono, vse naravne ostanke (alge, lupine
koljk in polev ...) pa se pusti naravnim procesom. Ob vrnitvi smo se za kratek as ustavili
e v srednjevekem mestu Gurande.
Zveer so v oli priredili Bretonski veer z
ljudskimi plesi in glasbo. Dijaki pa so nam
stregli z razlinimi vrstami ajdovih palaink
(tradicionalna hrana v tem podroju Francije). Zadnji dan obiska v Franciji smo se sprehodili po mestu Nantes, njegovih kulturnih in
zgodovinskih predelih. Sledil je odhod vseh
udeleencev.
Nai gostitelji so nam v razmeroma kratkem
asu temeljito predstavili svojo olo, njihove
programe, zautili smo utrip ivljenja na oli;
spoznali smo tudi njihovo raziskovalno obmoje narodnega parka ter nekaj kulturnih
znamenitosti Bretanije. V mnogih pogovorih
pa so se izkazali kot prijazni, odprti ljudje, ki
jim tudi precejnje teave z angleino ne odvzamejo gostoljubnega sprejemanja nae tako
raznolike Comenius NaTurE- mednarodne
skupine.
84
tudijsko sreanje projektnega tima COMENIUS NaTurE v Nemiji
Ekoola
Projektna skupina: Jasna Fajfar, Robert Jamnik,
Helena Kregar (vodja), Sabina Lepen Nari,
Darja Silan
Od 23. do 27. aprila 2013 je potekala sedma mobilnost mednarodnega projektnega tima Comenius NaTurE v Nemiji v mestu Prien ob jezeru
Chiemsee. Namen sreanja je bil predstavitev
vseh produktov pojekta NaTurE na Kongresu
mladih, ki je potekal na gostujoi gimnaziji Ludwig Thoma Gymnasium v mestu Prien. V okviru omenjenega kongresa so dijaki predstavili:
analizo vpraalnika o dri, navadah in odnosu
dijakov do okolja (N=840), izvajane mobilnosti,
avdio-vizualni slovar, ekokoledar, dokumentarni film (vsaka drava po 5 minut). V okviru
mobilnosti smo si ogledali grad Ludwiga II. na
Herren Insel, predstavo z ujedami z vsega sveta
ob mestu Aschau (Falknerei Burg), Hio narave
v Salzburgu (Haus der Natur, Salzburg) in odli
na izlet v gore (Mount Kampenwand).
Prenoie za dijake je bilo organizirano pri
nemkih druinah.
V olskem letu 2012/13 smo vstopili v drugo

leto projekta Ekoola, v katerem smo izvedli
drugi del mednarodne metodologije sedmih korakov za naziv Ekoola.
Tako smo oivili in v redno delovanje vpeljali
naslednje aktivnosti:
- na osnovi ekopregleda smo uvedli opozorilne
letake za varevanje z elektriko, vodo in papirjem
- uvedli smo komplete koev za loeno zbiranje
odpadkov na oli
- loeno zbiramo zamake, baterije in izrabljene kartue ter tonerje
- prenovili in oivili smo Ekokotiek, v katerem
obeleimo akcije, projekte, razpise in svetovne dneve, posveene ekologiji.
Izvedli smo nekaj lepih in odmevnih projektov:
Evropski teden zmanjevanja odpadkov (mentorica Sabina Lepen Nari)
Dijaki so na mestih, kjer nastaja najve odpadkov, nalepili ustvarjalne opozorilne letake, ki so
nas skozi vse olsko leto opozarjali na pomen
manje uporabe embalae in smiselno porabo
materialov.
Zbiranje hrane in opreme za Zavetie malih
ivali (mentorica Helena Kregar)
V mesecu dni smo zbrali ve katel in vrek, polnih pasje in maje hrane, igra in druge opreme
za male ivali. Zbrani material smo odpeljali v
pasje zavetie Lajka v Ljubljani.
Eko-uba ko (mentorica Helena Kregar)
Dijaki so sami izdelovali koe za loeno zbiranje
odpadkov, najustvarjalneji ko je bil nagrajen
in stoji v avli ole pred zbornico.

Mladi poroevalci za okolje (mentorica Darja
Silan)
Dijaki 2. A so izvedli svoje ekoforenzine naloge
v okviru predmeta tudij okolja in jih objavili na
spletni strani predmeta, nekateri so svoja opaanja poslali na obinske slube za urejanje okolja,
vendar pozitivnih odgovorov na njihove ugotovitve oziroma pripombe e ne dobivamo.
Dravno tekmovanje iz znanja o ekologiji
Ekokviz (mentorja Sabina Lepen Nari in Robert Jamnik)
Letonja izbrana tema je bila energija. olskega

tekmovanja se je udeleilo 60 dijakov. Na dravnem tekmovanju so dosegli naslednje rezultate.
Dijana Kosi, 3. A, srebrno, Tinakara Tihelj, 2. C,
zlato priznanje. S tekmovanjem smo med dijaki
irili in poglabljali znanje in zavedanje o pomenu energije ter o pomenu varevanja z energijo,
saj bomo veino dananjih virov kmalu izrpali.
Dijake je skozi spoznavanje alternativnih monostih pridobivanja energije vodila osnovna
misel tekmovanja: Z energijo, za vizijo.
85
Dobrodelni koncert (mentorice Darja Silan,

Sabina Lepen Nari in Helena Kregar)
Med svetovnima dnevoma vode (22. marec) in
Zemlje (22. april) smo izvedi donacijsko akcijo,
v kateri smo dijaki, zaposleni in sindikat skupaj
zbrali 800 in jih poklonili druini iz Dravograda, ki je bila hudo prizadeta v novembrskih
poplavah na Korokem. Dobrodelni koncert je
bil 22. aprila v avli nae ole, nastopilo je skupaj 25 dijakov v glasbenih tokah (dijaki 3. A),
dijaki 2. A z razmiljanjem o zemlji in naem
odnosu do narave, dijakinja 3. B s svojo poezijo, prireditev pa sta povezovala Andra Verli
iz 3. A in Ema Kranjc iz 3. F.
Donacijo smo z dijaki 2. A odnesli na srednjo
olo Ravne na Korokem, kjer smo imeli krajo
slovesnost ob predaji denarja, nato pa e ogled
skrivnostnega sveta pod Peco z opuenim rudnikom svinca in cinka Meica.
Zemljo so nam posodili otroci (mentorica Helena Kregar)

Projekt smo izpeljali s pomojo predavanja
dr. Petra Novaka ob svetovnem dnevu vode,
22. marca. Posveeno je bilo ozaveanju in
razmiljanju o novih tehnologijah in dejanskih monostih nadomeanja klasinih virov energije z alternativnimi v Evropi in v
Sloveniji.
86
Drevo moje prihodnosti (mentorici Helena

Kregar in Alenka Smole)
Za organizacijo ASP Unesco ol so dijaki 3. B
izdelali veliko papirnato drevo, ki raste v ekokotiku in opozarja na prihodnost, ki jo doloa na
odnos do okolja. Izdelek kljub ustvarjalni ideji ni priel v oji tekmovalni izbor, saj so imela
prednost le iva, rastoa drevesa.
Obisk laboratorijev na IJS (mentorica Helena

Kregar)
Za dijake Ekoole, maturante kemije in dijake
tudija okolja pripravimo vsakoletni obisk laboratorijev za ekologijo, biokemijo in mikroskopske tehnike.
Odbor Ekoole se je sestal dvakrat, dijaki, ki so
predstavniki razredov za Ekoolo, pa so imeli tri
sestanke. Pomagali so pri urejanju ole in sodelovali pri izvedbi posameznih dejavnosti. Veseli
smo tudi njihovega kritinega odnosa do urejenosti prostorov, idej in pobud ter spodbujanja
soolcev do odgovornega vedenja do okolja v
oli.
Nemka jezikovna diploma

(Deutsches Sprachdiplom)
Projektna skupina: Joica Flis Sujan, Simona
Granfol (vodja), Cvetka Mlinar, Alenka Smole
Legat
Nemka jezikovna diploma, kraje DSD Deutsche Sprachdiplom, je mednarodno veljavna jezikovna diploma, ki slui kot potrdilo
za aktivno znanje nemine kot tujega jezika.
Izpite lahko opravljajo vsi uenci v nemkih in
certificiranih olah izven Nemije. Gre za izpit,
ki pod nadzorstvom nemkega ministrstva za
kulturo in izobraevanje poteka po vsem svetu
v enaki obliki. Izpit je mednarodno veljaven in
dokazuje aktivno znanje nemkega jezika, zato
je pomemben za tudij, pri iskanju zaposlitve,
dijakom pa omogoa tudi tudij na nemko
govoreih univerzah (Nemija, Avstrija, vica).
Nemko ministrstvo za kulturo in izobraevanje, ki organizira DSD po vsem svetu, ima pri
izbiri ol zelo stroge kriterije, zato smo e toliko bolj veseli, da smo letos dobili dovoljenje za
zaetek izvajanja priprav na izpit DSD II, ki ga
bodo dijaki lahko opravljali v 4. letniku (tudi
v povezavi z nemino na maturi, e bodo to
eleli).
V okviru priprav za zaetek priprav na Nemko

jezikovno diplomo smo v tem olskem letu izpeljali
1. nemki jezikovni tabor, in sicer v Pliskovici na Krasu, v terminu med 16. in 18. junijem
2013.
Udeleenci: Gimnazija Joeta Plenika Ljubljana in Gimnazija Lendava
Mentorice: Zorka Gergar (Gimnazija Lendava),
Simona Granfol, Alenka Smole Legat, Cvetka
Mlinar
Dijaki so imeli zelo pester program, ki se je zael zjutraj z gimnastiko v naravi in v nemkem
jeziku. Potem pa so sledile razline aktivnosti:
od posluanja, branja, pisanja, govorjenja in
projektnega dela, vse se je dogajalo. Ob veerih
pa so spoznavali nemko kulturo in deelo (film
Goodbye Lenin). Dijaki in dijakinje so vsak dan
pisali tudi dnevnik v nemkem jeziku in tako je
nastal blog Pliskovica DSD http://pliskovica.
blogspot.com/2013/06/tag-1.html.
87
9. Plenikovi dnevi
28.30. januarja in
Sreanja 2013, 22. januar
Skupina za Plenikove dneve: Botjan Bojadiev, Simona Granfol (vodja), Anton Grosek, Andrea Premik Bani
V ponedeljek, 28. 1. 2013, smo si v avli 1. nad.

lahko ogledali ahovski dvoboj med profesorjem Deziderjem Ivancem in dijaki/-njami
Gimnazije Joeta Plenika Ljubljana. Gre za
ahovsko prireditev, na kateri igra en igralec
istoasno z ve nasprotniki na ve ahovnicah.
Nato pa so nam nai ubai pokazali, kaj je to
IMPROLIGA.
V torek, 29. 1. 2013, so nas dijaki popeljali skozi razstavo slik Podobe Ljubljanskega barja.
Slike z razstave so posnete v raziskovalnem okolju projekta Comenius NaTurE.
88
Ane, Rok in Matev iz 3. G so predstavili 8.

mednarodni Plenikov tabor, ki je potekal v Planici (17.20. 6. 2012). Dijaki so nam predstavili
potek razlinih delavnic: astronomsko-fizikalne,
bioloke, kemijske, francoske, panske in improlige.
Gal, Rok in Jan iz 3. A ter Barbara, Polona in
Sara iz 3. B so poroali o mobilnosti v okviru
projekta Comenius na Portugalsko, v Turijo
in Francijo.
Ob 19.00 pa smo na terasi Gimnazije Joeta
Plenika Ljubljana pogledali v nebo. Pod vodstvom Borisa Khama, ki svoje znanje o zvezdnatem nebu nesebino iri med dijake, sodelavce
in iro javnost, in ob pomoi Roberta Jamnika
smo postavili teleskope ter si ogledali planet Jupiter in meglico M 42 v ozvezdju Oriona in razsuto kopico M 45 (Plejade) v ozvezdju Bika. Ob
tem smo poklepetali o irjavah vesolja.
V sredo, 30. 1. 2013, je bil na programu filmski in gledaliki veer.
Ogledali smo si igro upanova Micka in
Pri Novakovih ali tragedija sodobne druine. Igra upanova Micka idejno izhaja iz
istoimenske Linhartove komedije, vendar je
mono spremenjena: skrajana, poenostavljena,
posodobljena, dialogi so predrugaeni. Igra Pri
Novakovih ali tragedija sodobne druine pa je
dramatizacija Smolarjeve pesmi Bognedaj, da
bi crknu televizor. Obe igri sta drubenokritini
komediji. Igrali so ju dijaki 2. C.
Sledila je filmska projekcija Plenik se ni ni-
koli rodil in Janko Kersnik. Film Plenik se

ni nikoli rodil je eksperimentalni film dijakinje
Kristine Rakini iz 3. D, s katerim je na nateaju Kratki dokumentarni film o Pleniku, ki
ga je razpisal Muzej za arhitekturo in oblikovanje, dobila tudi nagrado. Pri izdelavi filma je
sodeloval tudi soolec Lukas Miheljak (montaa).
Film si lahko ogledate na spletni strani Muzeja
za arhitekturo in oblikovanje (http://www.mao.
si/Dogodek/Kratki-filmi-o-Plecnikovi-arhitekturi.aspx), kjer so film oznaili z naslednjimi besedami: Gre za eksperimentalen film. Grobozrnata slika poudarja dramatinost. Film je poklon
arhitekturi perennis Joeta Plenika in kritika
moderne arhitekture.
Drugi film govori o Janku Kersniku, naredili
so ga dijaki 3. D v okviru pouka slovenine
pri Darinki Ambro. Je film, s katerim so dijaki pokazali, da se lahko obveznega domaega
branja lotijo tudi malo drugae. Aljoa je napisal
scenarij, Jure je stal za kamero in Lukas je vse
zmontiral.
Sreanja 2013
KURTJAK, glasbenico in tudentko podiplomskega tudija muzikologije na Filozofski fakulteti,

ter MARIA KURTJAKA, izvrstnega kitarista in
mladega raziskovalca na Institutu Joef Stefan.
e Albert Einstein je ugotovil, da ni skoraj nikogar, ki bi bil povsem brez ustvarjalnosti. Izobrazba jo odkrije, pridnost jo nadgradi, znaaj
jo ohrani. Nai gostje so izredno ustvarjalni
in uspeni. So radovedni in zanima jih veliko
razlinih stvari in ponejo razline rei. Knjige
strastno berejo, nekateri jih tudi piejo ali pa v
njih riejo. Ustvarjajo glasbo, igrajo na klavir in
kitaro. Pleejo in pojejo, se s filozofijo spogledujejo, sodobne materiale v kemiji prouujejo.
Pogovor z gosti so vodili nai dijaki Janez Krevel, Tina Rai in Rok Kokoinek.
Z glasbenimi tokami so nastopili:
Ajda Stina Turek, ki nas je po uvodnem nagovoru gospoda ravnatelja ogrela s pesmijo Ne akaj
na maj, Tinkara Cerar, je na saksofon zaigrala
skladbo Fly me tothemoon, v duetu klavir-kitara
sta gosta Katarina in Mario zaigrala skladbo iz
Koncerta za kitaro v A-duru, II. stavek Siciliana
in Katarina je zapela Schubertovo pesem Ave
Maria, ki jo je na kitari spremljal Mario.
Skupaj smo doiveli igriv veer, ko se je kar iskrilo od ustvarjalnosti.
Idejna zasnova prireditve: Anton Grosek, Marja
Jager igon, Botjan Bojadiev
Idejna zasnova razstave: Nadja Gnamu in Martina Peenko tuhec
Avtorica prireditve: Marja Jager igon
22. 1. 2013: Rdea nit letonjih Sreanj je bila

ustvarjalnost.
Gostili smo: prof. dr. ALEA VODOPIVCA,
univerzitetnega diplomiranega inenirja arhitekture, JELKO REICHMAN, akademsko slikarko
in ilustratorko otrokih knjig in slikanic,
prof. dr. DRAGANA PETROVCA, doktorja pravnih znanosti in penologa, KATARINO
SREANJA
2013
Gimnazija
Joeta
Plenika
Ljubljana,
ubieva
ul.1
89
Nagrada ole
Uiteljski zbor Gimnazije Joeta Plenika Ljubljana je dne 5. 7. 2013 sprejel sklep, da prejmejo dijakinje
in dijaki ole priznanje oz. nagrado ole:
Priznanja ole prejmejo:

iva Ahac iz 4. B
Nina Bani iz 3. E
Tina Barain iz 4. D
Sara Galii iz 3. E
Maa Gerdin iz 4. F
Gal Graanin iz 3. A
Ida Grom iz 3. E
Ema Kobal iz 4. G
Andreja Kos iz 3. G
Maa Koorok iz 4. C
Kaja Lavri iz 4. G
Barbara Murn iz 3. B
Pia Piskernik Benedii iz 4. A
Jana Polak iz 4. C
Ajda olinc iz 4. E
Luka Tomi iz 4. B
Rebeka Zajc iz 4. B
Nagrado ole prejmejo:

Drejc Derganc iz 4. B
Gorazd Groelj iz 4. D
Veronika Kumar iz 4. B
Monika Lavri iz 4. B
Ajda Stina Turek iz 4. E
Karin Velelj iz 4. E

Sveana podelitev nagrad bo na kulturni prireditvi SREANJA ob Plenikovem prazniku, 23. januarja
2014, ob 19. uri.
Iskreno estitamo!
Ravnatelj: Anton Grosek
V Ljubljani, 15. 7. 2013
90
PUBLIKACIJA GIMNAZIJE JOETA PLENIKA LJUBLJANA 2012/13

Naklada: 400 izvodov
Uredili: Simona Granfol in Mojca Kolenik
Priprava podatkov: Anton Grosek in sodelavci ole
Zaloba: prijatelj&prijatelj d.o.o.
V Ljubljani, julij 2013
92

Slovenci Gimnazija

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Slovenci Gimnazija

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

OLSKI LETOPIS

GIMNAZIJE JOETA PLENIKA

V vzpodbudnem okolju do znanja za jutri!

OLSKEMU LETOPISU 2012/2013 Gimnazije Joeta Plenika Ljubljana na pot!

Gradbena dela so se zaela zunaj ole in nadaljevala v kleti

realno gimnazijo in reformno ensko realno

1958 sta se Klasina gimnazija s Preihove

Center med Akerevo, Tivolsko in Slovensko

Gimnazija Joeta Plenika ima 22 uilnic, 1

Vzdrevanje in varovanje ole:

Ravnateljstvo in sodelavci ole

Anton Grosek, ravnatelj

Ime in priimek profesorice/profesorja

2. SESTANEK SVETA OLE 8. 1. 2013

5. SESTANEK SVETA OLE 14. 3. 2013

olska maturitetna komisija

lani: Alenka Cvetkovi, Tea Golob (zunanji

Rezultati mature za olsko leto

Predstavniki in namestniki starev po razredih v olskem letu 2012/13:

paniji, Plenikov naravoslovni tabor, izvenolska

Dijaki parlament in varuh

Mentor: Botjan Bojadiev

Pia Caroline Adami

Nejc Pavli Damijan

Alma Nadine Alagi

Eva Medle Rupnik

Tibor Bari Palmi

Pia Benedii Piskernik

Zoia Murgelj Stibri

Vztrajno delo premaga vse.

Eno dejanje pove ve kot tiso besed.

Konec je zaetek neesa, kar se nikoli ne kona.

Maa Arhar Milenkovi

Status portnika in status kulturnika

V olskem letu 2012/13 smo imeli 101-ga

ples: Ana Babnik, Lina Butko, Barbara Ciber,

Barbara Bortnik, klavir, Denys Bilash, petje,

- olski asopis Joe: mentorica Nataa ipek

Sodelovanje z intitucijami izven ole, prispevki na konferencah in simpozijih:

lanice projekta na GJP: Alenka Cvetkovi,

ko prisluhnili pesmim v slovenini, latinini,

lanice aktiva: Miranda Bobnar (francoina),

gitte Ammer Weis. Obisk je potekal v okviru

V tednu od 7. do 14. aprila 2013 so se dijaki, ki

- e-asopis Joseph v francoini

- nateaj za najbolji haiku 2013: V letonjem

Doseki dijakov na dravni ravni:

Sodelovanje z intitucijami izven ole, prispevki na konferencah in simpozijih:

projektih, tekmovanjih in festivalu panine

- Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,

lani aktiva: Anja Grini, Goran Jablanov,

smuanje in deskanje, drsanje in sprehod

Glasba in likovna umetnost

lanice aktiva: Marija Detela Perko, Nadja

na dela dijakov so nastala na temo ilustracij

arhitekturi smo ponovili osnove gotike in se e

Pod okriljem Zveze drutev diabetikov Slovenije

Za zakljuek so tistim dijakom krvodajalcem, ki so

Medpredmetni timski predmet v 2. letniku naravoslovnega razreda.

Sodelovanje z intitucijami izven ole, prispevki na konferencah in simpozijih:

- ekskurzije: Meica (obisk rudnika svinca in

lanice aktiva: Marija Gruden, Helena Kregar,

Sodelovanje z intitucijami izven ole: