Gasilstvo V Mirni Peči

projektno delo O Toneta Pavka v olskem letu 2015/2016
Gasilstvo v Mirni Pei: projektno delo O Toneta Pavka v olskem letu 2015/2016
Uredil: Igor Zadravec
Izdala in zaloila: Osnovna ola Toneta Pavka
Za zalonika odgovarja: Danijel Brezovar
Jezikovni pregled: Barbara Gori in Simona Laknar Strahini
Slika na naslovnici: Gasilec (akril), Luana Ovnik, 9. a, pod mentorstvom Alee Sunik kedelj
Oblikovanje: Klemen Kramar
Tisk: ARTPRO fotografija oblikovanje tisk d.o.o., 500 izvodov
Mirna Pe, maj 2016
Zbornik smo izdali s pomojo Obine Mirna Pe.
CIP Kataloni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
614.84(497.4Mirna Pe)(082)
373.3.091.313(497.4Mirna Pe)(082)
GASILSTVO v Mirni Pei : projektno delo O Toneta Pavka v olskem letu 2015/16 / [uredil Igor Zadravec]. Mirna Pe : Osnovna ola Toneta Pavka, 2016
ISBN 978-961- 93608-9- 7
1. Zadravec, Igor
284711680
Osnovna ola
Toneta Pavka
projektno delo O Toneta Pavka v olskem letu 2015/2016
7
8
12
26
34
38
46
56
58
Predgovor
Zgodovinski pregled poarov v
Mirni Pei
Prostovoljna gasilska drutva
PGD Mirna Pe
PGD Globodol
PGD Hmelji
PGD Jablan
Prapori in podobe
Intervjuji
Gasilska tekmovanja
Gorenje, gaenje
Gasilska oprema
Prva pomo
O ognju, dimu in gasilcih
65
66
67
68
72
74
Obisk PGD Globodol

Gasilec na obisku
Poklici, ki reujejo
Obisk PGD Jablan
Evakuacijska vaja v oli
Literarno, likovno in glasbeno

ustvarjanje
Zadnje raziskave javnega mnenja o tem, kateremu

poklicu ljudje najbolj zaupajo, so pokazale, da dale
najve anketiranih zaupa gasilcem. Prav gotovo je
razlog v tem, da so gasilci eden najbolje organiziranih
delov civilne drube, osebnostno pa tudi portvovalni
in pripravljeni priskoiti na pomo ob poarih, potresih,
poplavah in drugih naravnih nesreah. Ker je sodelovanje
med gasilskimi drutvi v obini Mirna Pe in Osnovno
olo Toneta Pavka zelo dobro, smo si v olskem letu
2015/2016 zadali celoletni projekt, s katerim smo eleli
raziskati in osvetliti zgodovino gasilstva v Mirni Pei.
Uenci nae ole so pod mentorskim vodstvom uiteljev

raziskovali, sodelovali na nateajih, pripravljali plakate in
predstavitve, zbirali informacije, dokumente in razline
predmete, povezane z gasilstvom, ter obiskovali gasilska
drutva. V sodelovanju z gasilskimi drutvi in GRC
Novo mesto smo izvedli evakuacijsko vajo, ki je bila del
tehnikega dne, posveenega gasilstvu. Ob zakljuku
projekta smo pripravili razstavo, izdali priujoi zbornik ter
organizirali zakljuno prireditev.
Zahvaljujem se vsem sodelujoim uencem in njihovim
mentorjem za dobro opravljeno delo. Posebna zahvala
velja vodji projekta Igorju Zadravcu in oblikovalcu
zbornika Klemenu Kramarju ter vsem gasilcem, ki so v
projektu nesebino sodelovali in uencem na najlepi
nain predstavili poslanstvo gasilca.
Zaetki organiziranega gasilstva segajo v leto 1880, ko

je naduitelj Karel Kritof organiziral poarno brambo,
razvoj se je nadaljeval z ustanovitvijo prvega gasilskega
drutva leta 1902, danes pa so v obini Mirna Pe
delujoa tiri gasilska drutva.
Ravnatelj
Danijel Brezovar
Jera Parkelj, 3. b, pod

mentorstvom Renate
Fink Husi
Gozd med poarom (tempere), an Pove agar, 4. b, pod mentorstvom Mojce Stareini
Gasilci drvijo
po cesti na vso mo,
sirena pa vpije:
Na pomo, na pomo!
Ogenj je velik,
gori na vso mo,
ljudje pa vpijejo:
Na pomo, na pomo!
Gasilci prihite,
gasiti hite,
voda brizga naokrog,
ognja kmalu ne bo ve.
8
Poari v asu turkih vpadov

V tanico skrivnosti pa sta zaviti usodi krajev Mali
Vrh in Bika vas. Za Mali Vrh je v virih do 16. stoletja
uporabljeno ime Sv. Matev (St. Matheus), vas pa naj
bi stala na hribu okoli cerkve. Kaj se je zgodilo, da je
sedanje naselje postavljeno na hrib severno od cerkve in
imenovano Mali Vrh, pisni viri ne razkrivajo, zelo verjetno
pa je, da je vas pogorela. Podobna zgodba se je ohranila
v ustnem izroilu prebivalcev Bike vasi. Prvotna vas naj
bi stala severovzhodno od sedanjega naselja, ljudska
legenda pa pravi, da so jo v 16. stoletju pogali Turki.
Ogenj je e v davnini ogroal imetje in ivljenje naih

prednikov. Prva poroila o poarih pa so se ohranila od
druge polovice 15. stoletja naprej, iz asa turkih vpadov
na nae ozemlje. O poarih v srednjem veku je poroal
Janez Vajkard Valvasor. Tako pie, da so Turki leta 1441
na Kranjskem pogali 6 samostanov, 64 cerkva, 5 trgov
in nad 200 vasi. Ali so bile med njimi tudi vasi v okolici
Mirne Pei, ni izpriano.
Prvi prihod Turkov v Mirno Pe je naveden leta 1473.
Leta 1500 so zaradi nevarnosti pred Turki in drugimi
roparji utrdili cerkev svetega Kancijana v Mirni Pei z
zidom in stolpi. Tabor, kot so imenovali obzidan kraj,
je nudil zavetje tako okolikim prebivalcem kot tudi
trgovcem in voznikom, ki so potovali skozi vas.
Na turke prihode so opozarjali kresovi na hribih,

imenovani grmade. Ena pomembnejih v sklopu grmad,
ki je opozarjal na turke vpade iz smeri rnomlja do
Ljubljane, je bila grmada nad gradom Hmeljnik.
Rekonstrukcija tabora
v Mirni Pei in nart
ureditve okolice cerkve
sv. Kancijana z obrisom
obrambnega zidu. Vira:
Mirna Pe: zgodovina
dolenjskega kraja.
Dostopno na: sites.
google.com/sites/
zgodovinamirnepeci
[2016]. Slak, J., 2016.
Javni prostor kot zrcalo
skupnosti. Glasilo
obine Mirna Pe, t.
60, str. 5.
Poari v 18. in 19. stoletju

povzroil trikrat ve kode, kakor sta bila zavarovana.
Vas so po poaru obnovili, prav zato je v njej veina
starejih hi z letnico 1874.
Prvi veliki poar Mirne Pei, ki ga zasledimo v pisnih virih,

je omenjen v letu 1751. Na poar leta 1788, ko je Mirna
Pe v celoti pogorela, spominja ploa, ki je vzidana v
cerkvi na desni strani starega prezbiterija z napisom:
Gospod Gaper Grai, upnik in dekan v Mirni Pei,
je postavil 8. junija 1857 ploo v spomin na poar leta
1788 za asa g. upnika N. Wernekerja, doktorja sv.
Pisma in svetne modrosti. Na isti poar pa spominja tudi
slika na platnu, ki je shranjena v upniu.
Leta 1876 je v Jablanu pogorelo 8 kmetij s pridelki vred.

Za pomo pogorelcem so vaani priredili dobrodelni
koncert, vejo vsoto pa je prizadetim kmetom daroval
hmeljniki baron Wambolt.
Leta 1893 so v poaru, ki je zajel kmetijo Joeta Bartlja
v Mirni Pei, pogoreli hia, upa, pod, kozolec, hlev,
svinjak, vsi konji, ivina in praii ter tudi hini gospodar.
Leta 1865 je v velikem poaru pogorel skoraj ves Gorenji

Globodol. Pogorelo je kar 27 hi z 80 hlevi, skednji in
drugimi poslopji, 24 svinjakov, 25 kozolcev, 39 voz, vse
zaloge ita, 15 goved, 18 praiev in 1 ovca. koda
vsega, kar je pogorelo, je znaala 63.030 goldinarjev.
To pa je bilo e veliko huje, ker noben pogorelec ni bil
zavarovan.
Leta 1873 je 12. avgusta pogorela celotna Bika vas.
pogorelo je 29 hi, ve podov, kozolcev, pa tudi veliko
goveje ivine, svinj ter tudi kar ljudje niso mogli reiti. Od
vsega je ostala samo ena hia. Ljudje menijo, da je poar
povzroil neki mladeni, ko je kadil na senu. Zavarovana
sta bila le dva gospodarja, a je tudi tema dvema ogenj
Spominska ploa iz leta 1788 v cerkvi sv. Kancijana.

Fotografija: Maj Kastelic Tisovec, 7. b
Poara v Biki vasi leta 1873 in Globodolu leta 1865. Vira:

Kmetijske in rokodelske novice, 20. 8. 1873, l. 31, t. 34,
str. 277. Dostopno na: dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOCIQ1F2J78 [2016]. Zgodnja Danica: katoliki cerkveni list, 1.
5. 1865, l. 18, t. 13, str. 103. Dostopno na: dlib.si/details/
URN:NBN:SI:DOC-DT68B80Z [2016].
10
Poari v 20. stoletju

je v entjuriju ob italijanskem bombardiranju pogorelo
est gospodarskih poslopij. Ob prihodu nemke vojske
oktobra leta 1943 pa je zagorelo na Vrhpei in Gorenjem
Vrhovem, prav tako v Goriki vasi. V Gorenjem Globodolu
je oktobra leta 1943 ob spopadu med nemko vojsko in
partizani zgorelo trinajst gospodarskih poslopij in nekaj
stanovanjskih hi. V napadu partizanov na Mirno Pe je
bilo v Ivanji vasi maja leta 1944 poganih nekaj hi.
Po izgradnji dolenjske eleznice leta 1894 so vse

pogosteji postali gozdni poari, ki so jih zanetile
iskre vlaka. Vekrat je poar zanetila tudi strela, spet
drugi so ga povzroila slabo zavarovana ognjia in
dimniki, veina poarov pa je nastala zaradi loveke
malomarnosti, ki so jo zelo pogosto pripisali otrokom.
Velja omeniti, da so poare namerno podtikale tudi
zavarovalnice, da so pridobile nove stranke, po drugi
strani pa so jih podtikali tudi ljudje sami, da so od
zavarovalnic prejeli odkodnino.
Po drugi svetovni vojni je bilo ve poarov, ki so

veinoma prizadeli eno gospodarsko poslopje ali hio,
nekaj pa je bilo tudi gozdnih poarov.
V entjuriju je leta 1923 podtaknjen poar, ki je divjal celo

no, trem kmetom uniil hie, gospodarska poslopja,
krmo in precej ivine. Ljudje so reili le svoje ivljenje.
Med pogorelci je bil tudi Anton Pavek, oe pesnika
Toneta Pavka.
Pija Jaka, 9. b, Tina Kernc, 8. a, Eva Kolenc, 9. b,

Gaper Krevs, 9. a, Ema Parkelj, 9. b, in iga agar, 7. a,
pod mentorstvom Igorja Zadravca
Avbar, J., Pust, A., 2009. Globodol: prostovoljno gasilsko drutvo in znamenitosti kraja.
Globodol: PGD Globodol.
Digitalna knjinica Slovenije. Kmetijske in rokodelske novice, 18431902, l. 160.
Dostopno na: dlib.si [2016].
Digitalna knjinica Slovenije. Slovenec: politien list za slovenski narod, 18731945, l.
173. Dostopno na: dlib.si [2016].
Pust, A., 1987. Mirna Pe z okolico neko in danes. Mirna Pe: upnijski urad v Mirni
Pei.
Leta 1934 je ponovno zagorelo v srediu Mirne Pei.

Ponoi se je vnel nevaren poar v hlevu motociklistinega
dirkaa Ludvika Staria. Hlev je zgorel do tal, vgala pa
se je tudi hia. Tudi ta poar je bil podtaknjen.
Pogosto je pa gorelo v asu med drugo svetovno
vojno. Italijani so pogali Zajevo domaijo v Mirni Pei,
partizani pa zagali vilo Zajevih uiteljic. V letu 1942
Levo: pokodbe na strehah cerkve
sv. Kancijana in okolikih stavb
v Mirni Pei leta 1944. Desno:
slamnato krite hie v Globodolu v
asu druge svetovne vojne. Vira
fotografij: Knjinica Mirana Jarca
Novo mesto, Posebne zbirke Boga
Komelja ter Avbar in Pust, 2009.
11
Gasilsko drutvo (suhi pastel), Lara Vidic, 8. a, pod mentorstvom Alee Sunik kedelj
Kadar ogenj zagori,

Altea Ronja Cesar,
e se avto zaleti
3. a, pod mentorstvom ali dimnik zagori,
Mojce Luar
gasilni avto e hiti.
e poplava se zgodi
in drevo na tla zleti,
br poklii 112,
gasilci, to smo mi.
12
V obini Mirna Pe delujejo tiri prostovoljna gasilska

drutva: PGD Mirna Pe, PGD Globodol, PGD Hmelji
in PGD Jablan. Vsa so del Gasilske zveze Novo mesto.
Da lahko bolje delujejo, so drutva organizirana v
poarna obmoja, ki po povrini obsegajo: PGD Mirna
Pe 20,6 km2, PGD Globodol 13,3 km2, PGD Hmelji
9,1 km2 in PGD Jablan 5,5 km2. Ker pa nesree ne
poznajo meja, tudi drutva delujejo prek njih.
PGD Hmelji
Obina Mirna Pe, 2011. Operativni gasilski nart javne gasilske

slube obine Mirna Pe. Dostopno na: mirnapec.si [2016].
Poarni okolii gasilskih drutev v obini Mirni Pe na

zemljevidu v merilu 1 : 75.000
PGD Mirna Pe
PGD Jablan
PGD Globodol
13
Organiziranje poarne brambe

okolice, ki je dopolnil 18 let. Razporedili so ga v doloen
trop ali oddelek poarne brambe. Vsak na novo sprejeti
lan je moral dati astno obljubo, da bo dolobe pravil
vestno izpolnjeval. Prejel je uniformo, ki jo je smel nositi
samo ob poarih in slovesnostih.
Prostovoljno gasilstvo je ena od identitet slovenstva.

Prostovoljni gasilci so ve kot 140 let nosilci enega
najbolj neposrednih nael humanosti in solidarnosti
pomagati loveku, kadar je v stiski. V tem duhu je bila
leta 1887 v Mirni Pei ustanovljena tudi prostovoljna
poarna brambe, ki jo je prvi organiziral in vodil tedanji
naduitelj Karel Kritof.
Poarna bramba je imela tri oddelke: trop plezalcev,

trop kropilcev in trop varuhov. Plezalci so v primeru
poara zaeli gasiti ogenj in neposredne bliine. Reevali
so ljudi in imovino ter podirali poslopja, ki jih je ogenj
ogroal. kropilci so ogenj gasili, varuhi pa so skrbeli za
red ob poaru in na pogoriu ter varovali reeno imetje
pogorelcev.
Iz Pravil prostovoljne poarne brambe v Mirni Pei iz 13.

marca 1887 razberemo, da je bila prvenstvena naloga
poarne brambe poarna varnosti in pomo krajanom
pri drugih nesreah. Pravila so doloala ude ali lane
drutva: podpiralne in izvrevalne. Podpiralni udi so bili
lani, ki so plaevali letno lanarino, izvrevalni udi pa so
bile osebe, ki so posredovale v primeru poara ali druge
nesree.
Vsak trop je z veino glasov izvolil voditelja in njegovega

namestnika. Vsi trije tropi pa so za dobo dveh let izvolili
glavarja in njegovega namestnika. Glavar ali njegov
namestnik sta poveljevala oddelkom pri gaenju poara.
lan je bil lahko vsak prebivalec Mirne Pei in blinje

lanka o poarih leta 1904. Vira:
Slovenec, 12. 7. 1904, l. 32, t.
156, str. 4. Dostopno na: dlib.
si/details/URN:NBN:SI:DOCMXZC0N21 [2016]. Slovenec,
21. 11. 1904, l. 32, t. 266, str.
2. Dostopno na: dlib.si/details/
URN:NBN:SI:DOC-S9GU94E9
[2016].
Prva stran Pravil prostovoljne poarne brambe v Mirni

Pei. Vir kopije: arhiv O Toneta Pavka.
14
tevilo lanov: 182 (23 operativnih lanov)

Predsednik: Joe Zoran
Leto ustanovitve: 1902
Poarno obmoje: Bika vas, eence, Dolenji Podbort,
Golobinjek, Gorenji Podbort, Ivanja vas, Jele, Malenska vas, Mali
Kal, Mirna Pe, Orkljevec, Veliki Kal in Vrhpe
Gasilski dom: (Trg 23) zgrajen leta 1909, prenovljen leta 1946 ter
dograjen leta 1982 in 2002
Tehnina opremljenost: gasilno vozilo s cisterno (GVC-24/50
Renault), manje gasilno vozilo z vodo (GVV-1 Nissan), gasilsko
vozilo za prevoz motva (GVM-1 Renault), dve motorni brizgalni
(Ziegler 800l, Tomos 300l), dve potopni rpalki (Rosenbauer
600l, Rosenbauer 500l), dva izolirna dihalna aparata (Drgger),
elektrini agregat (L. D. Motor 5000W), est ronih radijskih postaj
UKV
Vodila pa sta tudi vaje, ki so bile za lane obvezne.
Od poarne brambe so prevzeli rono rpalko, po

ustanovitvi drutva pa so septembra leta 1902 kupili
novo, ki jo e vedno hranijo v mirnopekem gasilskem
domu. Ker pa takrat gasilskega doma e ni bilo, so
prostor za shranjevanje gasilske opreme najeli pri
razlinih mirnopekih posestnikih.
Pravila poarne brambe iz leta 1887 so podpisali lani

zaasnega odbora: Karol Kritof, Joef Bartelj, Alojz
Novljan, Josip Rus in Joef Parkelj.
Ker so tedaj bile hie in gospodarska poslopja pogosto
lesene in krite s slamo, so bili poari dokaj pogosti.
Ogenj, ki se je pojavil, je bilo teko ukrotiti in se je
hitro iril, saj so ognjeni zublji poslopja unievali eno
za drugim. V vsaki vasi je bila lua, imenovana kal, ali
vodnjak, da je bilo ob poarih za gaenje dovolj vode.
Leta 1905 so kupili zemljie za gasilski dom, ki so ga

otvorili 4. 1. 1909. Na slovesni prireditvi so poleg prvega
gasilskega doma v Mirni Pei blagoslovili tudi novo rono
rpalko.
V asu med prvo svetovno vojno in po prvi svetovni
vojni so se posvetili popravilu orodja in urejanju okolice
gasilskega doma. Drutvene prostore so od leta 1922
oddajali v najem obini, ki je v njej uredila olsko uilnico,
v kateri je prvi razred leta 1935 obiskoval pesnik Tone
Pavek.
Za potrebe gaenja je mirnopeka poarna bramba

kupila rono rpalko. Uspeno so pogasili kar nekaj
poarov, med drugim tudi poar na Podbortu leta 1892.
Ustanovitev gasilskega drutva
Zavest, da je potrebno v stiski e bolj trdno stopiti
skupaj, je spodbudila takratne napredne krajane Mirne
Pei Alojzija Hudeta, Antona Zajca, Joeta Bartlja,
Antona tembergerja, Ludvika Novljana, Franca Matoha,
Ivana Rozmana, Jakoba Parklja in Jakoba Krevsa, da so
1. februarja 1902 iz poarne brambe ustanovili gasilsko
drutvo. Za naelnika drutva je bil izvoljen Alojzij
Hude (ki je ostal poveljnik do svoje smrti leta 1927), za
namestnika Josip inkovec, za blagajnika pa Janez
Kostanjevec. Prvotno drutvo je telo 26 lanov.
Leta 1930 so nabavili prvo motorno brizgalno

Rosenbauer, leta 1934 pa e nov voz za prevoz motorne
brizgalne in gasilcev.
Po reorganizaciji gasilstva leta 1933 v takratni
Kraljevini Jugoslaviji se je prostovoljno gasilsko drutvo
preimenovalo v prostovoljno gasilsko eto. Zaradi
politinih nasprotovanj je v letih, ki so sledila, veliko
lanov zapustilo gasilske vrste, pogosto pa so menjali
Mirnopeki gasilci ob ustanovitvi drutva okoli leta 1902 s poveljnikom Hudetom na konju ter ob blagoslovu motorne brizgalne leta 1930 s poveljnikom Zupaniem. Vir fotografij:
Krevs in Zoran, 2002.
15
tudi predsednike in poveljnike drutva.
Leta 1999 so razgrnili sedanji prapor drutva. Ob

100-letnici drutva so leta 2002 kupili terensko
kombinirano vozilo Nissan, v ta namen pa so tudi
poveali in posodobili gasilski dom.
Leta 1938 je gasilski dom dobil elektriko. Po drugi

svetovni vojni so leta 1946 uilnico v gasilskem domu
preuredili v ambulanto, ki je tam delovala do leta 1960.
Zunaj so uredili vodnjak.
Med leti 2007 in 2012 je v zgornjem nadstropju

gasilskega doma svoj prostor najprej dobil en oddelek
ole, kasneje pa tudi vrtca.
Leta 1960 so kupili gasilsko vozilo na motorni pogon

znamke Ford. Ob 70-letnici drutva pa so leta 1972 pri
novomekem podjetju IMV kupili tudi nov gasilski kombi
za prevoz gasilcev in opreme ter motorno brizgalno
Ziegler. Leta 1977 so razvili drutveni prapor.
Leta 2014 je drutvo zamenjalo dotrajan gasilski kombi

za novo vozilo znamke Renault.
PGD Mirna Pe je po vseh letih delovanja postal
nepogreljiv del lokalne skupnosti. lani, ki s svojim
postovoljnim delom vedno priskoijo na pomo tako
v primeru razlinih nesre kot pri vsakodnevni oskrbi z
vodo, so krajanom Mirne Pei vzor in v ponos.
Ob 80-letnici sta bila obnovljena in razirjena tako

gasilski dom kot orodjarna. S pomojo Gasilske zveze
Novo mesto je drutvo kupilo prvo gasilsko cisterno
podjetja TAM za prevoz 4000 litrov vode, ki ni sluila
samo za pomo v primeru poara, temve so z njo
krajanom dovaali tudi vodo v primeru sue. Deset let
kasneje, leta 1992, je bilo vozilo generalno obnovljeno.
Leta 2005 so kupili nekoliko novejo cisterno, ele leta
2009 so vozilo zamenjali za sodobno cisterno znamke
Renault.
Pija Jaka, 9. b, Tina Kernc, 8. a, Eva Kolenc, 9. b,

Gaper Krevs, 9. a, Ema Parkelj, 9. b, in iga agar, 7. a,
pod mentorstvom Igorja Zadravca
Krevs, A., Zoran, J., 2002. Prostovoljno gasilsko drutvo Mirna Pe: 100 let. Mirna Pe:
PGD Mirna Pe.
Pei.
Zoran, J., Pikalo, L., 2012. 110 let gasilstva v Mirni Pei. Glasilo obine Mirna Pe, t.
46, str. 2021.
Leta 1995 so preuredili notranjost gasilskega doma,

proelje pa okrasili s sliko svetega Florjana. Istega leta
so kupili novo kombinirano vozilo za prevoz motva, leto
kasneje pa prvo visokotlano rpalko.
Gasilski dom v Mirni Pei okoli leta 1910 ter proelje po ureditvi ambulante leta 1946. Vira fotografij: Knjinica Mirana Jarca Novo mesto,
Posebne zbirke Boga Komelja ter Krevs in Zoran, 2002.
16
Gasilski dom in povorka leta 1972.

Vir fotografij: Pungerar, M. M.,
2005. Stereovizije. Dostopno na:
3via.org/stereovisions [2016].
lani drutva pred gasilskim domom leta 2014 s poveljnikom Antonom Levstikom (levo)
in predsednikom Joetom Zoranom (desno). Vir fotografije: PGD Mirna Pe.
Povorka ob stoletnici drutva v Mirni Pei.

Vir fotografij: PGD Mirna Pe.
Gasilski dom v Mirni Pei. Fotografiji: an

Kramar, 7. b
17
PGD Globodol je bilo ustanovljeno 16. novembra 1919.

Ustanovni lani so bili veinoma kmetje, gospodarji, ki
so uivali ugled med ljudmi. Pobudnik za ustanovitev
je bil tedanji predsednik PGD Mirna Pe, trgovec Alojzij
Hude, organizator in prvi predsednik pa Franc Kolenc.
Prvotno drutvo je telo 9 lanov. Istega leta so kupili
rono brizgalno Samsa in jo pripeljali iz Zagreba.
glasil: Pomoz, Bog! Leta 1935 so prejeli od Gasilske

zveze Kraljevine Jugoslavije iz Beograda okronico, da je
kraljevi Tomislav pokrovitelj gasilstva.
Gasilski dom v Gorenjem Globodolu je bil zgrajen leta

1929. Glavni prostor so e istega leta odstopili za
olsko uilnico, ki so jo uporabljali do leta 1947.
Med vojno so zaradi zaplemb s strani nemke vojske

motorno brizgalnico zakopali pod Lesarjev kozolec.
Gaenje med spopadi tako ni bilo mogoe niti ni bilo
dovoljeno.
Iz novomeke gasilske zveze so leta 1938 prejeli poto o

prepovedi veselic, zato so leto kasneje pripravili prireditev
brez plesa, ko so ob 20-letnici drutva iz Ljubljane
pripeljali prvo motorno brizgalno.
Leta 1933 so drutvo z novim zakonom preimenovali v

prostovoljno gasilsko enoto. Gasilski praznik so morali
praznovati 15. julija, lanstvo pa je moralo prisei kralju
Petru II. in pisno poroati gasilski upi o izvritvi tega
ukaza. Od upe so prejeli obvestilo o po novem
zakonu predpisanem gasilskem pozdravu, ki se je
Leta 1948 je izel nov zakon in prostovoljne gasilske

enote so ponovno postale prostovoljna gasilska drutva.
Tega leta so kupili voz fedrovc za prevoz motorne
brizgalne, orodja in motva. V uporabi je bil do leta 1963,
ko so ga zamenjali z novim.
Predsednik: Gregor Primc
Poarno obmoje: Dolenji Globodol, Gorenji Globodol, Gr Vrh,
Jordankal in Srednji Globodol
Gasilski dom: (Gorenji Globodol 38) zgrajen leta 1929, prenovljen
leta 1969, 1979 in 1999; gasilska orodjarna, zgrajena leta 1953,
prenovljena leta 1999 in 2016
Tehnina opremljenost: manje gasilno vozilo z vodo (GVV 1
Iveco), gasilsko vozilo za prevoz motva (GVM-1 Renault), dve
motorni brizgalni (Ziegler), dva izolirna dihalna aparata (Drgger),
ena rona radijska postaja UKV
Prvi predsednik PGD Globodol Franc Kolenc in gasilski dom pred drugo svetovno vojno.
Vir fotografij: Avbar in Pust, 2009
18
Leta 1952 je bila izdana odloba o ustanovitvi in

delovanju PGD Globodol, okraj Novo mesto. Ker so imeli
v Globodolu takrat dve brizgalni, dovoljena pa je bila le
ena, so leta 1953 med Srednjim in Dolenjim Globodolom
zgradili e en manji dom gasilsko orodjarno.
kasneje so kupili prvi dihalni aparat in pa UKV postajo.

Tekmovalne ekipe so ob koncu 80-ih in zaetku 90-let
dosegale izvrste rezultate na raznih tekmovanjih.
Leta 1995 so zamenjali gasilsko vozilo. Vozilo za prevoz
gasilne opreme proizvajalca TAM so leta 2000 nadgradili
z visokotlano rpalko in rezervoarjem vode. Uporabljali
so ga do leta 2005, ko so kupili gasilno vozilo z vodo
IVECO.
Leta 1954 so ustanovili desetino, ki se je istega leta e

udeleila tekmovanj. Pionirsko desetino so ustanovili leta
1971, ensko pa leta 1981.
Leta 1959 je bila ob 40-letnici drutva organizirana
gasilska vaja pri lui na vasi v Gorenjem Globodolu.
Leta 1999 je bil blagoslov obnovljenega gasilskega

doma in freske svetega Florjana, ki ga je naslikal Martin
Blatnik iz Velikega Lipovca. Po dolgih letih so obnovili tudi
gasilsko orodjano.
Leta 1963 so zamenjali gasilski voz, ki je bil v uporabi

do nabave gasilskega vozila. Ob 50-letnici drutva so
obnovili stari gasilski dom in priredili veliko praznovanje.
Leta 2008 so kupili potopno rpalko. Leta 2009, ob

90-letnici drutva, je stekla obnova feder voza, Joe
Avbar in Anton Pust pa sta napisala knjigo o delovanju
drutva.
Leta 1972 so kupili novo motorno brizgalno Ziegler, leta

1976 pa prvi gasilski avtomobil iz tovarne IMV Novo
mesto. Ta je sluil svojemu namenu do leta 1995.
Pred dvema letoma so od PGD Mirna Pe kupili tudi

gasilski kombi za prevoz motva. Drutvo je od leta 2000
pobrateno z DVD Priselci pri Karlovcu, danes pa je vanj
vlanjenih 120 lanov.
Ob 60-letnici delovanja so gasilski dom v Gorenjem

Globodolu poveali do velikosti, kot jo ima e danes.
Urejen je bil nov suilni stolp, streha in fasada. Ob
otvoritvi so razvili tudi prvi drutveni prapor.
Mojca Luar
Leta 1981 so dobili novo Tomosovo rpalko. Leta 1985

je bil nabavljen material za dograditev mansardnih
prostorov in elektrine sirene v gasilskem domu. Dve leti
Avbar, J., Pust, A., 2009. Globodol: prostovoljno gasilsko drutvo in znamenitosti kraja.
Globodol: PGD Globodol.
Levo: lani PGD Globodol pred

gasilskim domom leta 2014. Vir
fotografije: Tomazkos.com.
Desno: obnovljena rona vodna

rpalka iz leta 1919 (zgoraj) ter nakup
prvega gasilskega vozila leta 1976
(spodaj). Vir fotografij: Avbar in Pust,
2009.
19
Redna pota je vas prvi dosegla leta 1929, tiri leta po

tem pa so v kraju zgradili tudi prvi vodovod v mirnopeki
obini. Nov mejnik so vaani postavili e tiri leta
kasneje, ko so ustanovili prostovoljno gasilsko drutvo.
dom. Leta 1963 so v Dolenjskih Toplicah kupili tudi prvi

voz z gumijastimi kolesi.
Motorno brizgalno so dobili leta 1974. Ob tiridesetletnici
delovanja pa so avgusta 1977 prejeli tudi prvo motorno
gasilsko vozilo, ki so ga kupili v takratnem novomekem
podjetju IMV. Ob tej prilonosti so v Selu pripravili veliko
veselico in razgrnili nov drutveni prapor.
Na pobudo Joeta Kolenca in Franca Progarja so leta

1937 ustanovili PGD Hmelji. Prvotno drutvo je telo
15 lanov. Ti so tudi sami izdelali osnovno gasilsko
opremo in priskrbeli prostor zanjo. Gasilsko drutvo v
Mirni Pei jim je podarilo 4 tlane cevi v dolini 70 metrov
in nekaj druge drobne opreme. Na poare so se odpeljali
na lojternem vozu v konjski vpregi.
Kmalu po tem so se odloili, da v srediu vasi zgradijo

veji gasilski dom. S prostovoljnimi prispevki in delom
lanov so ga dokonali leta 1998. Od gasilcev z Dvora
so leto kasneje kupili rabljeno gasilsko vozilo, izdelano v
podjetju TAM. Nadgradili so ga z visokotlano brigalno za
hitro posredovanje.
Prvo rono rpalko so kupili v Pirniah in jo blagoslovili

junija 1939. Za okolike prebivalce je bila pridobitev
kljunega pomena, saj so bili poari pogosti, mirnopeki
gasilci pa precej oddaljeni. Leta 1951 so v vasi ob
vodnem izviru postavili majhen, le 35 m2 velik gasilski
Ker drutvo deluje na razgibanem obmoju osmih vasi,

so se leta 2008 odloili za nakup terenskega vozila
za gaenje gozdnih poarov. Ob blagoslovu vozila so
Gasilski dom PGD Hmelji

pred obnovo ter rona
rpalka iz leta 1939 in
gasilski voz iz leta 1963.
Vira fotografij: Gasilci.org in
Dolenjskilist.si.
20

Predsednica: Irena Pust
Poarno obmoje: eme, Dolenja vas, Globodol, Hmelji,
Hrastje, Poljane, Selo pri Zagorici in entjurij
Gasilski dom: gasilski dom (Hmelji 7), zgrajen leta 1950; novi
gasilski dom, zgrajen leta 1997, prenovljen leta 2016
Tehnina opremljenost: gasilsko vozilo za gaenje gozdnih poarov
(GVGP-1 Mazda), gasilsko vozilo za prevoz motva (GVM-1
Renault), tri motorne brizgalne (Jhstadt 1000 l, Rosenbauer 500
l, Tomos 300 l), tri potopne rpalke, dva izolirna dihalna aparata
(Drgger), tri rone radijske postaje UKV
razgrnili tudi nov prapor drutva, istega leta pa prejeli

tudi plaketo Obine Mirne Pe za prispevek k poarni
varnosti v obini.
Novo poglavje v zgodovini drutva pa je spisala lanska
enota tekmovalcev v spajanju sesalnega voda, ki je na
regijskih in dravnih tekmovanjih zaela posegati po
najvijih mestih. Za uinkovito delovanje ekipe in ostalih
lanov drutva so leta 2012 kupili gasilsko vozilo za
prevoz motva. Tekmovalna ekipa je z uspehi nadaljevala
in je leta 2015 poleg naslova dravnega prvaka postavila
tudi dravni rekord v svoji tekmovalni disciplini ter
zmagala na mednarodnih tekmovanjih na ekem in
v Murski Soboti. Za svoje doseke je ekipa istega leta
prejela tudi posebno priznanje upana obine Mirna Pe.
Z vrhunskimi uspehi nadaljujejo tudi v letu 2016, hkrati pa
gasilsko drutvo, ki ga vodi Irena Pust, v letonjem letu
prenavlja gasilski dom in njegovo okolico.
Klemen Kramar
lanska ekipa PGD Hmelji po zmagi na dravem prvenstvu v spajanju sesalnega voda
leta 2015: Miha Luar, Bla Zupani, Rok Reek, Botjan Ajdi, Jernej Lah in Mitja
Pust. Vir fotografije: PGD Hmelji.
Kos, T. Prevzem novega gasilskega vozila PGD Hmelji. Dolenjskilist.si, 19. 8. 2012.
Dostopno na: dolenjskilist.si/2012/08/19/83867 [2016].
Krevs, A., Zoran, J., 2002. Prostovoljno gasilsko drutvo Mirna Pe: 100 let. Mirna Pe:
PGD Mirna Pe.
Priznanja obine Mirna Pe. Glasilo obine Mirna Pe, t. 57, str. 4.
Prostovoljno gasilsko drutvo Hmelji. Glasilo obine Mirna Pe, t. 29, str. 19.
Pei.
nidari, M. Z novim vozilom tudi nad gozdne poare. Dolenjskilist.si, 31. 8. 2008.
Dostopno na: dolenjskilist.si/2008/08/31/7166 [2016].
lani PGD Hmelji ob novem vozilu za prevoz motva leta 2012. Fotografija: Kos, 2012
Vozni park PGD Hmelji in stari gasilski dom leta 2016. Fotografiji: an Kramaar, 7. b
21
PGD Jablan je najmlaje od tirih gasilskih drutev v

obini Mirna Pe. Leta 1978 se je v vasi porodila zamisel
o ustanovitvi vakega gasilskega drutva in preli so k
dejanjem. Vaani so se sami angairali ter prispevali
nekaj denarnih sredstev za nakup osnovne gasilske
opreme. Naslednje leto so zaprosili za ustanovitev
gasilskega drutva. Ker niso izpolnjevali pogojev za
ustanovitev, so postali podrunica mirnopekega
gasilskega drutva.
bilo ustanovljeno PGD Jablan. Drutvu je bilo dodeljeno

poarno obmoje vasi Jablan, Mali Vrh, Gorika vas,
Vrhovo in naselja ranga. Na prvem obnem zboru je
prisostvovalo 52 lanov.
S skupnimi momi in donacijami so leta 1985 sredi vasi
odkupili stanovanjsko hio, katere lastnica je bila Anica
Murgelj. Hia je sprva sluila kot orodjarna. Namenili so jo
kot prostor za bodoi gasilski dom, ki so ga zaeli graditi
leta 1995. V naslednjih treh letih je sledilo preurejanje.
Domu so razirili dvorie, uredili igrie, naslikali so
Florjanovo podobo na gasilski dom, razvili prapor in
se pobratili z gasilskim drutvom dinja vas. Odprtje
prenovljenega gasilskega doma je bilo 22. julija 1998.
elja po ustanovitvi drutva pa je bila velika. Zato so

se moje zaeli izobraevati, voditi desetine (pionirsko,
mladinsko, ensko in moko desetino), kupovati
opremo, uredili so tudi evidenco lanstva in, kar je najbolj
pomembno, iskali so monosti za gradnjo gasilskega
doma. V kroniki drutva zasledimo, da so leta 1981
zaprosili za ustanovitev prostovoljnega gasilskega drutva
Jablan. Pronji je bilo ugodeno in 10. januarja 1982 je
Skozi leta so dokupovali in nadgrajevali opremo, da so

lahko uspeno kljubovali poarom in drugim nesream.
Prvo motorno brizgalno so kupili leta 1984. Leta 1986
tevilo lanov: 203
Predsednik: Marko agar
Poarno obmoje: Gorika vas, Jablan, Mali Vrh, Vrhovo in ranga
Gasilski dom: (Jablan 20) preurejen iz kmeke hie leta 1985,
prenovljen leta 1998 in 2012
Tehnina opremljenost: gasilsko vozilo za prevoz gasilnih sredstev
(GVGP-1 Land Rover), gasilsko vozilo za prevoz motva (GVM-1
Renault), ena motorna brizgalna (Vatrosprem), dve potopni rpalki
(Loncin, Speroni), en agregat (Suzuki), trije izolirni dihalni aparati
(Drgger in MSA Auer), tri rone radijske postaje UKV
lani PGD Jablan pred gasilskim domom leta 2013. Vir fotografije: Lokalno.si.
22
so kupili kombinirano vozilo za prevoz motva, izdelano

v podjetju TAM, ki so ga leta 1999 zamenjali za vozilo
poizvajalca Renault. V letu 2004 so izvedli nakup
visokotlane rpalke z rezervoarjem vode na avtoprikolici.
Leta 2010 so kupili novo terensko vozilo Land Rover,
namenjeno gaenju gozdnih poarov. Novo gasilsko
vozilo Renault za prevoz motva so kupili leta 2013.
PGD Jablan je bilo ustanovljeno leta 1982 na pobudo vaanov,

ki so se zavedali pomena vasi in njene okolice, zato so jo eleli
im bolje zaititi. Njihov gasilski dom je bil predelan iz stare
stanovanjske hie v srediu vasi Jablan. Pod gasilskim domom
imajo tudi igrie, ki med drugim slui kot vako zbiralie in varen
prostor za igro otrok.
Drutvo teje okoli 200 lanov, od tega jih je dobra polovica
aktivnih. lan drutva lahko postane pri sedmem letu starosti.
Gasilci sodelujejo prijateljsko, humanitarno in portno. V drutvu
imajo 5 tekmovalnih ekip.
V drutvu skrbijo za redno izobraevanje svojih lanov. Dobro
sodelujejo z GRC Novo mesto, izobraevalnim centrom na Igu, kjer
se tudi usposabljajo in izobraujejo za svoje delo. Povezujejo se tudi
z ostalimi prostovoljnimi drutvi v obini Mirna Pe.
Zala Hrastar, 4. b, pod mentorstvom Mojce Stareini
Ob praznovanju 30-letnice drutva so prenovili podobo

gasilskega doma in pripravili gasilsko parado.
Nastale so tudi nove desetine, ki e vrsto let tekmujejo
na gasilskih tekmovanjih. Ker se izkueni lani zavedajo,
da na mladih svet stoji, veliko asa in truda namenijo
mlajim. Tako se vsako leto drutvo krepi in danes teje
okoli 200 lanov. Operativni lani se redno udeleujejo
raznih izobraevanj in usposabljanj. Predsednik drutva je
Marko agar, poveljnik pa Jure Drenik.
Prostovoljno gasilsko drutvo Jablan je bilo ustanovljeno leta 1982.

Drutvo teje okrog dvesto lanov, vanj pa sva vkljuena tudi jaz
in moj oka. V drutvu imamo terensko vozilo Land Rover in kombi
za prevoz motva. V orodjarni imamo zloene intervencijske obleke
in elade. To opremo ima tudi moj oka. Oka se je odloil, da
bo gasilec zato, da bo pomagal ljudem v nevarnosti in nesrei.
tirinajst let je bil poveljnik gasilskega drutva Jablan. Zdaj pa je
namestnik poveljnika. Jaz pa tekmujem v pionirski gasilski desetini.
Ko bom velik, bom tudi jaz gasilec.
Rok Jankelj, 3. b, pod mentorstvom Renate Fink Husi
Poleg doma se nahaja igrie, na katerem se radi

druijo mladi in malo stareji. V sklopu drutva deluje
tudi portna sekcija. S koarkarsko ekipo nastopajo na
raznih medobinskih tekmovanjih, organizirajo druabne
dogodke, kot so pohodi, in pomagajo tudi drugim
drutvom pri raznih portnih prireditvah.
Zdenka Mean
Gasilski dom PGD Jablan s portnim igriem. Fotografija:

an Kramar, 7. b
Gasilski vozili PGD Jablan: gasilsko vozilo za prevoz

motva (GVM) in gasilsko vozilo za prevoz gasilnih sredstev
(GVGS). Fotografija: Domen Matoh, 9. b
23
Prapori prostovoljnih gasilskih drutev so izdelani iz

svilene tkanine ognjeno rdee barve, visoki so 85 cm in
dolgi 110 cm.
Prapor ima na drugi strani podobo, ki jo doloi

prostovoljno gasilsko drutvo, in pod njo napis: na
pomo.
V sredini prapora je vtkan venec lipovih listov v zlati barvi,

v sredini venca pa je gasilski znak v zlati barvi. Gasilski
znak sestavlja elada, ki jo sekata roaja gasilske sekirice
in bakle. Nad vencem je v polkrogu napis: prostovoljno
gasilsko drutvo. Pod elado je izpisano z enakimi rkami
ime kraja. Na levi strani lipovega venca je izpisano leto
ustanovitve, na desni pa leto razvitja prapora.
Gasilska drutva razgrnejo svoje prapore ob sveanih

prilonostih: ob razlinih proslavah in prireditvah, ob
pogrebih lanov drutev, na vsakoletni velikononi
procesiji ter ob blagoslovu ob prazniku sv. Florjana.
Fotografije: Urh Kic, 3. b
Gasilska zveza Slovenije, 2012. Statut drutva. Dostopno na: gasilec.net/statut-gasilskezveze-slovenije [2016].
24
Sv. Florjan je bil astnik v rimski vojski na obmoju

dananje Avstrije, ki se je leta 304 uprl ukazu cesarja
Dioklecijana, da se mora pokoriti rimskim boanstvom.
Ker se ni elel odrei kranski veri, je bil obsojen na
smrt. 4. maja so mu okoli vratu zavezali mlinski kamen
in ga z mostu vrgli v reko Enns. Tradicionalno je svetnik
zato upodobljen kot rimski vojak z oklepom, meem in
elado. Ob njem je prapor z Jurijevim kriem ter mlinski
kamen z vrvjo.
V zaetku aenja so se mu ljudje priporoali v asu
sue. Kasneje je postal zavetnik vseh, ki so jim grozile
poplave ali utopitve. Postal je tudi zavetnik gasilcev,
zato na upodobitvah v roki pogosto dri golido ali vedro
z vodo, s katero gasi goreo hio.
V Mirni Pei smo nali 11 upodobitev sv. Florjana.
Pei.
Slika na gasilskem
domu PGD Hmelji
je trenutno v prenovi.
Fotografija: an
Kramar, 7. b
Slika na platnu v
gasilskem domu
PGD Mirna Pe. Vir
fotografije: PGD Mirna
Pe.
Na levi strani ladje

cerkve sv. Kancijana
je na okenski sliki
podoba sv. Florjana
velikosti 90 x 50 cm.
Izdelalo jo je podjetje
iz Innsbrucka ob
prenovi cerkve med
leti 1914 in 1921.
Fotografija: Maj
Kastelic Tisovec, 7. b
etrti zvon v cerkvi

sv. Kancijana je bil
vlit leta 1931 in tehta
1000 kg. Na njem je
napis: ive kliem,
mrtve objokujem,
strele razganjam. Vir:
Youtube.com.
Sliko na platnu za
PGD Globodol je
ustvaril slikar Janez
Plahuta, drutvu pa
jo je podaril rojak
Anton Pust. Vir
fotografije: Avbar in
Pust, 2009.
Manji zvon v cerkvi

sv. Pavla, ki je teak
69 kg in ima letnico
1968. Fotografija:
an Kramar, 7. b
Najstareja
upodobitev Mirne
Pei je na sliki sv.
Florjana, ki gasi
poar nad vasjo.
Goldensteinova slika
je velika 80 x 50
cm in je shranjena v
upniu v Mirni Pei.
Vir fotografije: Pust,
1987.
Drugi oltar v cerkvi

sv. Mateja na Malem
Vrhu je posveen sv.
Florijanu. Spodaj ima
sliko, na vrhu pa stoji
kip svetnika.
Sliko na proelju gasilskega doma

PGD Mirna Pe (levo) je leta 1995
naslikal slikar Braica. Fotografija:
Urh Kic, 3. b
Sv. Florjana na proelju gasilskega
doma PGD Globodol (v sredini) je
leta 1998 napravil slikar Blatnik iz
Velikega Lipovca. Fotografija: Maj
Kastelic Tisovec, 7. b
Sliko na gasilskem domu PGD
Jablan (desno) je prav tako
naslikal slikar Blatnik leta 2000.
Fotografija: Urh Kic, 3. b
25
Lan Brega, 3. a, pod

mentorstvom Mojce
Luar
Telefon zazvoni,
z blinje hie se zelo kadi.
Gasilec gasi goreo hio (kolani tisk), Ane Rovek, 2. a, pod mentorstvom Tatjane Kupljenik
Gasilno vozilo drvi,

da se za njim kar megli,
ogenj pa e kar gori.
Cev se razvije,
voda ogenj polije
in ta se skrije.
Ni ve ne gori,
zdaj smo mirni vsi.
26
Martin Krevs (v sredini) s lani

PGD Mirna Pe. Fotografija:
Domen Matoh, 9. b
Gasilci tvegajo ivljenje, da reijo druge ljudi. Pogovarjali

smo se s poveljnikom gasilskih drutev obine Mirna Pe
Martinom Krevsom, ki se je z veseljem odzval nai pronji
za intervju.
Kako se lani drutva razumete med seboj ali ste

med seboj povezani oz. ali prihaja kdaj do nesoglasij?
Koliko lanov teje drutvo? Koliko od njih je ensk?
Koliko ste bili stari, ko ste postali gasilec in ali ste se e

takrat videli v vlogi poveljnika?
Gasilci morajo biti vedno povezani, da dobro sodelujejo

na intervencijah, da so enotni.
V celi obini je 70 operativnih lanov oziroma gasilcev, ki

so usposobljeni, imajo teaje za razne dihalne aparate,
za delo z motorno ago in z nevarnimi snovmi. Vsi ti
gasilci gredo v poare, ko so poklicani. V operativni enoti
je samo ena enska, v drutvih pa je priblino 30 %
ensk.
Ko sem postal gasilec, sem bil star 18 let. Zdaj sem

gasilec e kar 39 let. Vsak gasilec z leti pridobi izkunje in
vsak gasilec ima izobraevanje na vsake toliko let in nato
lahko napreduje. Da postane poveljnik, mora imeti leta
27
izkuenj ali, kakor reemo, kilometrino. Ko sem bil mlad,

nisem razmiljal o tem, da bi postal poveljnik.
Kako mlade motivirate za sodelovanje v gasilskem

drutvu?
Sodelujemo z osnovno olo in tudi veliko starev je
gasilcev, zato jih prosimo, da vlanijo svoje otroke.
Kdo Vas je navduil za gasilstvo?
Prijatelji, znanci, gasilci. Kot otrok sem bil zmeraj z duo

povezan z gasilci.
Katera je Vaa najhuja izkunja v zvezi z

posredovanjem pri nesrei? Nam jo, prosim, opiete?
Kako na Vas vplivajo teki dogodki, smrtne rtve?
Velikokrat sliimo o dosekih mladih na gasilskih

tekmovanjih. Ali imate tudi Vi kaken doseek, na
katerega ste ponosni?
Imeli smo veji poar. Skupaj z GRC Novo mesto smo

gasili staro tovarno Krka. Gasilo se je priblino 12 ur in
prili so gasilci iz Ljubljane, Krkega in Novega mesta.
Vkljuenih je bilo preko 100 gasilcev in 30 vozil. To je bila
moja najveja izkunja. Smrtnih rtev nismo imeli nikoli,
imeli pa smo nekaj pokodovancev. Gasilec se v tekih
situacijah poskua pomiriti.
Udeleil sem se dravnega tekmovanja, trikrat smo bili

na tekmovanju z drutvom Mirna Pe. Zdaj so drugana
tekmovanja kot v preteklih letih na primer, tekmovanja
v spajanju sesalnega voda neko ni bilo. Pred leti so
bila tekmovanja med pionirji in mladinci. Bile so tri vrste
tekmovanj, zdaj pa jih je vedno ve.
28
Ali ste se kdaj ustraili situacije, v kateri ste se znali?
sredstva zanj?
Ne. Gasilci moramo vedno, kadar gremo v poar ali

na intervencijo, biti pripravljeni na vse. Gasilci se ne
ustraimo, mi smo vedno pripravljeni pomagati in
sodelovati z drugimi gasilci.
Vozila nam zagotavlja obina in po zakonu, ki nam ga

doloa Gasilska zveza Slovenija, imamo nad priakovanji
opremljena vsa drutva. V obini Mirna Pe imamo devet
gasilnih vozil, avtocisterno, vozila za prevoz motva in
vozila za hitro posredovanje. Zelo dobro smo opremljeni
z gasilnimi vozili.
Kako se je gasilstvo v Mirni Pei razvijalo skozi as

(tevilo lanov, pogoji za gasilstvo, finanna podpora,
odnos lokalne skupnosti)?
Kakna je vloga poveljnika drutva katere naloge

mora opravljati?
Moram rei, da ko sem jaz priel v drutvo, gasilstvo ni

imelo denarja. Dokler ni bila obina samostojna, ni bilo
dovolj opreme in imeli smo stara vozila. Zdaj, ko je Mirna
Pe samostojna obina, pa imamo gasilci nova vozila,
orodja in opremo.
Poveljnik mora skrbeti za orodja, opremo, tehnino

brezhibnost vozil in izobraevanje gasilcev. Delo
poveljnika je zelo odgovorno, saj odgovarja za vse
poare, za njihovo vodenje, da ne bi prilo do kaknih
nesre, mora odloati o tem, kako gasiti. Poveljnik ima
zelo veliko odgovornost.
Ali ima vsako drutvo svoj gasilski avto in od kod dobi
Kaj bi eleli sporoiti mladim? Kako bi jih spodbudili,

da postanejo lani gasilskega drutva?
Gasilci so druabni in znajo pritegniti mlade ter jih

zabavati. Gasilci ne hodijo samo na izobraevanje in vaje,
ampak se udeleujejo tudi prireditev in se druijo. Kdor
postane gasilec, je lahko ponosen. elimo si, da bi se
im ve mladih vkljuilo v gasilstvo.
Fitore Berisha in Maa Miheli, 9. b, pod mentorstvom
Barbare Gori
Obinski poveljnik Martin Krevs med gasilsko vajo v O Toneta Pavka marca 2016.
Fotografija: Domen Matoh, 9. b
29
Marjan Kocjan je lan Prostovoljnega gasilskega drutva

Mirna Pe. Redno pomaga ljudem pri gaenju poarov,
pa tudi pri bolj obiajnih reeh, kot je razvaanje vode.
Katere osebnostne lastnosti mora imeti vsak gasilec?

Mora biti vzdrljiv, potrpeljiv, mora razmiljati s svojo
glavo, biti pameten, ne sme riniti z glavo skozi zid ter
mora imeti tudi ut do soloveka in eljo pomagati
ljudem.
Kaj Vam pomeni gasilstvo?
Gasilstvo je kot neko drugo ivljenje, vsakodnevno si vpet

v to, ni pomembno, kdaj in kako bo zagorelo. V bistvu je
stil ivljenja.
Vas je bolj strah ognja ali vode in zakaj?
Bolj vode. Ogenj se da pogasiti, vode se ne da ustaviti.
Kdaj in zakaj ste se odloili za gasilstvo? Kdo Vas je

navduil?
Kako pogosto morate posredovati pri nesreah?

Vse manj, vesel sem, da je tako.
Za gasilstvo sem se odloil pri estih letih. V bistvu me je

navduil oe, on je bil gasilec e prej, potem sem pa jaz
nadaljeval tradicijo.
S katerimi nalogami se najpogosteje sreujete?
Veinoma s kaknimi dimnikimi poari in razvaanjem
Marjan Kocjan v pogovoru z uenkama. Fotografija: Domen Matoh, 9. b
30
vode. Vejih poarov v zadnjem asu na sreo ni.

Se Vam je e kdaj zgodilo, da ste bili pod stresom? Ali
lahko navedete kaken primer?
Vekrat. Stres je dejansko vedno prisoten, saj ko gre
gasit poar, ne ve, kaj tam lahko priakuje, ne ve,
kako obsena bo akcija.
Kateri del intervencije od poziva do prihoda z
intervencije je za Vas najbolj stresen?
Najbolj stresen je prihod na kraj.
Katera je Vaa najhuja izkunja v zvezi s

posredovanjem pri nesrei? Nam jo, prosim, opiete?
Spomnim se, ko je gorela sosedova hia. e preden so
prili gasilci z gasilnimi vozili, sem el v hio in poskusil
reiti, kar se je dalo, pa tudi lastnika hie sem odpeljal
ven.
lanska ekipa na tekmovanju v Mirni Pei leta 2016. Fotografija: Kristjan Brajer, 9. a
pomagat, ko je gorela hia in sva z oetom skupaj iz

hleva ven vlekla ivino. To je bil poseben trenutek.
Ali Vam je kdaj teko oditi od doma? Kako se druina

sooa z Vaim prostovoljnim delom?
Ste se med kakno nesreo ustraili za svoje ivljenje?
Velikokrat, ampak imamo vsa potrebna zaitna sredstva

in vem, kaj mi nudi ta zaita, vasih pa mora stopiti
tudi nazaj. Ob poaru imamo dihalni aparat in ko zane
piskati, moramo iti ven. Dihalni aparat nas varuje v
nevarni situaciji.
Kar se tie gasilstva, ne, to je del ivljenja, samoumevno

je, da je treba nekomu pomagati, ko potrebuje pomo.
Vasih je teko, ko sem cele dneve odsoten. Ko ni
poarov, je kup drugih preventivnih dejavnosti: razna
tekmovanja in vaje. Tega je veliko in zato je za domae
vasih malo hudo.
Ali menite, da dobite dovolj finanne podpore s strani

lokalnega okolja in drave?
Koliko asa potrebujete od klica do trenutka, ko ste v

popolni opremi v vozilu, ki pelje na teren?
Denarja ni nikoli dovolj.
Jaz, ki sem blizu doma, potrebujem okoli pet minut.
Imate morda eljo, da bi postali poklicni gasilec?
Je vedno prisoten strah in kako se z njim sooate?
To niti ne, ker imam e druge interese v ivljenju in svojo

slubo. Zaenkrat je prostovoljno gasilstvo popolnoma
dovolj.
Strah in stres sta vedno prisotna, ampak ob pomoi

drugih kolegov, ki so zraven, z besedami in z organizacijo
strah premagamo.
Anja Cegnar, 7. b, in Alja Kastelic, 8. a, pod mentorstvom

Barbare Gori
Gasilske akcije so polne adrenalina. Vam je kakna

gasilska akcija e posebej ostala v spominu?
e leta nazaj, ko sem bil e zelo mlad, sem el enkrat
31
Gasilci opravljajo pomemben poklic. Njihove glavne

naloge so gaenje poarov, reevanje ljudi in premoenja
ob naravnih in drugih nesreah ter pri tem nosijo veliko
odgovornost in vekrat tvegajo tudi svoje ivljenje. O
njihovem delu in opravljanju tekih nalog smo eleli
izvedeti ve, zato smo 23. marca 2016 v O Toneta
Pavka opravili intervju z Aleem Sintiem, lanom GRC
Novo mesto.
Katere naloge opravljate?
Opravljamo naloge zaite in reevanja gaenje

poarov, tehnina reevanja (v prometnih nesreah),
reevanje mak z dreves ter kar veliko intervencij s
keminimi sredstvi.
Koliko asa preivite na terenu?
Kaj vam pomeni poklic gasilca?
Letno imamo opravljenih okoli petdeset intervencij. Sama

dolina intervencij na terenu pa je zelo razlina in vedno
traja ve kot eno uro.
Kako irite svoje izkunje na mlaje lane?
Vae delo je zelo nevarno. Nam lahko zaupate

najnevarnejo izkunjo, ki se vam je vtisnila v spomin?
Gasilec je nain ivljenja, ni samo poklic.

Najve izkuenj prenesemo na mlaje v oktobru, ko je
mesec poarne varnosti. Takrat k nam pride ogromno
manjih skupin iz ol in vrtcev. Predstavimo jim nae delo
in tudi sami se lahko preizkusijo v krajih gasilskih igrah.
Bilo jih je kar veliko, najbolj pa se mi je vtisnilo v spomin

reevanje pokojnega prijatelja v prometni nesrei. Zgodilo
se je okoli este ure zjutraj, priblino pred dvema letoma.
Prijateljev avto sem takoj prepoznal po registrski tablici
Ale Sinti v pogovoru z uenkama. Fotografija: Matic Zupan, 9. b
32
in znamki avtomobila, vendar po prihodu na kraj nesree

smo vedeli, da mu veliko ne bomo mogli ve pomagati.
leta 2009 pa sem bil na olimpijadi v Ostravi na ekem.

Poklicni gasilci nismo udeleeni na toliko tekmovanjih
kot prostovoljni gasilci, vendar pa se udeleujemo
mednarodnih vaj, in sicer so to vaje irih sklopov.
Koliko asa ste e poklicni gasilec?

Poklicni gasilec sem e enajsto leto.
Ali nam lahko predstavite opremo gasilca?
Kdo oz. kaj vas je navduilo za gasilstvo in kdaj je bilo

to?
Oprema gasilca se deli na tri sklope vozila in oprema za

gaenje, vozila in oprema za tehnino reevanje ter vozila
in oprema za reevanje s keminimi snovmi ta ima ve
kot 1000 delov.
Navduil sem se sam. Namre na zaetku sem elel iti

med vojake, kasneje med policiste, na koncu pa sem
se odloil za poklic gasilca in leta 2004 postal poklicni
gasilec.
Ali vas druina podpira pri Vaem delu?
Zaenkrat me druina e vedno podpira, eprav je moja

ena vsaki, ko grem na intervencijo vedno v strahu.
Kakna je razlika med prostovoljnim in poklicnim

gasilcem?
Fitore Berisha in Maa Miheli, obe 9. b, pod

mentorstvom Barbare Gori
Poklicni gasilci so olani gasilci. Konano morajo imeti

peto stopnjo in po olanju prejmejo naziv poklicnega
gasilca. Prostovoljni gasilci delujejo prostovoljno. Poklicni
gasilci smo plaani za svoje delo, prostovoljni gasilci pa
svoje delo opravljajo brezplano.
Ali imate obutek, da se mladi zavedajo pomembnosti
gasilstva? Na podlagi esa tako sklepate?
Moje mnenje je, da se mladi te pomembnosti kar

zavedajo, sicer malo manj v mestih, v vaseh je zavedanje
o pomembnosti gasilstva veje. Ljudje vedo, da je
gasilcem vredno zaupati in verjamejo, da vedno naredijo
vse, da reijo lovekovo ivljenje.
Se udeleujete kaknih tekmovanj izven drave? e
da, kje?
Do leta 2010 sem bil prostovoljni gasilec PGD Kamnica,
Upravljanje lesteve s koaro. Fotografija: Domen Matoh, 9. b
33
Hidrant (tempere, tu), Ema Zajc, 8. a, pod

mentorstvom Alee Sunik kedelj
Nua ak, 3. b, pod

mentorstvom Renate
Fink Husi
Gasilka Mojca je pogumna bla,
ko je gor po lestvi la.
Poar je pogasila
in se hitro po lestvi dol spustila.
Na drugi strani ceste
je bil maek, veste.
Mojca hitro je skoila
in tudi maka je reila.
Taka je naa junakinja.
34
Prostovoljna gasilska drutva v Mirni Pei so zelo aktivna.

Poleg tega so uspena tudi na tekmovanjih. lani PGD
Hmelji so dvakratni dravni prvaki v disciplini spajanje
sesalnega voda. V nai skupini nas je zanimalo, kako
v razlinih PGD potekajo aktivnosti, ki pripeljejo do
nastopov na tekmovanjih. Zanimalo nas je, kaj odlikuje
najbolj uspene ekipe. Seveda ne gre brez temeljnih
podatkov o zgodovini PGD.
predsednikom PGD Jablan Markom agarjem sta se

pogovarjala Luka Udov in an Plavec. Vsem, ki ste
sodelovali pri iskanju odgovorov, iskrena hvala.
Mentor Robert Dragan
1. Kdaj je PGD prvi nastopilo na tekmovanju?
Za PGD Mirna Pe in za PGD Globodol ni zanesljivega

podatka. PGD Hmelji je na gasilskem tekmovanju prvi
nastopilo leta 1969, PGD Jablan pa leta 1982.
Pri sestavljanju vpraanj so sodelovali: an Plavec, an

Gaperi, Alja Kolenc, Kristjan Brajer, David Matoh,
Tim Krevs in David Krivec. Za pridobitev podatkov smo
se pogovarjali s predsedniki mirnopekih PGD. Tako se
je s predsednico PGD Hmelji Ireno Pust pogovarjal
an Retar, s predsednikom PGD Mirna Pe Joetom
Zoranom David Matoh, s predsednikom PGD Globodol
Gregorjem Primcem je pogovor opravila Jana Jarc, s
2. Kolikno je tevilo tekmovanj, ki se jih udeleite

vsako leto v vseh kategorijah?
PGD Mirna Pe vsako leto trikrat nastopi v spajanju
sesalnega voda v dolenjski ligi. Po enkrat nastopi
na tekmovanju, ki ga organizira PGD Hmelji, ter
na gasilskem avto reliju. PGD Hmelji nastopa na
obinskem prvenstvu, meddrutvenem (lokalnem)
lanska ekipa PGD Hmelji na pokalnem tekmovanju, ki so ga organizirali v Mirni Pei

februarja 2016. Fotografija: Kristjan Brajer, 9. a
Vitrina s pokali PGD Mirna Pe. Vir fotografije: PGD Mirna Pe.
35
tekmovanju, regijskem prvenstvu, dravnem pokalnem

tekmovanju, dravnem prvenstvu in na mednarodnih
temovanjih. PGD Globodol in PGD Jablan nastopita na
treh tekmovanjih letno.
V PGD Globodol so od leta 1981 osvojili sedem zmag,

dve drugi mesti in tiri tretja mesta na obinskih in
regijskih tekmovanjih v razlinih kategorijah.
PGD Jablan je osvojilo 3. mesto mladink na kvalifikacijah
za olimpijado.
3. Kje vse nastopajo PGD?
PGD Mirna Pe, PGD Globdol in PGD Jablan nastopajo

na obinskem, lokalnem in regijskem nivoju. Pred leti
so nastopali tudi na dravnih prvenstvih. PGD Hmelji
tekmuje na obinski ravni, meddrutveni (lokalni) ravni,
regijskem in dravnem prvenstvu, pokalnem dravnem
tekmovanju ter na mednarodni ravni.
5. Kaken je kriterij uvrstitve na dravno prvenstvo?
Najprej mora ekipa osvojiti eno od prvih treh mest na

nivoju tekmovanja v matini gasilski zvezi. Enako velja
za regijska tekmovanja. To velja v veini primerov in nato
sledi dravno tekmovanje. To velja za veino kategorij,
razen v tekmovanju v gasilskem kvizu in orientaciji za
kategorije pionirjev in mladincev, kjer samo 1. in 2. mesto
vodita na dravno tekmovanje.
4. Kateri so najveji uspehi?
PGD Mirna Pe se je v letih svojega delovanja e uvrstilo

na dravno prvenstvo.
6. V katerih kategorijah nastopa PGD?
PGD Hmelji je zmagovalec na mednarodnem

tekmovanju na ekem 2015. Zmagali so na dnevih
zaite in reevanja 2015 v Murski Soboti, dvakrat so
bili dravni prvaki v spajanju sesalnega voda (leta 2015
in 2016), osemkrat so zmagali na pokalnem tekmovanju
Gasilske zveze Slovenije v spajanju sesalnega voda,
petkrat zapored so bili obinski prvaki Mirne Pei (2011
2015). Regijski prvaki Dolenjske so postali leta 2015.
Osvojeni pokali PGD Hmelji v letu 2015. Vir fotografije: PGD Hmelji.
PGD Mirna Pe nastopa v naslednjih kategorijah: pionirji,

mladinci, lani, lanice, veterani. PGD Hmelji nastopa
v naslednjih kategorijah: pionirji, mladinci, pripravniki,
lanice A, lani A. Ekipe pionirjev, mladincev in
pripravnikov nastopajo e na gasilskem kvizu in gasilski
orientaciji. PGD Globodol nastopa v kategorijah: pionirji,
mladinke, lani. PGD Jablan pa v kategorijah pionirji,
mladinci, mladinke, lanice, lani A in B.
enska ekipa PGD Globodol na pokalnem tekmovanju leta 2016. Vir fotografije: PGD
Hmelji.
36
PGD Jablan je dobilo tolailni pokal, in sicer za zadnje

mesto na regijskem tekmovanju.
7. Kako pogosto vadite?
PGD Mirna Pe vadi dvakrat tedensko nekaj mesecev

pred tekmovanjem. PGD Hmelji vadi tri mesece pred
tekmovanjem, in sicer dvakrat na teden oziroma odvisno
od vrste tekmovanja. PGD Globodol v mesecu pred
tekmovanjem od tirikrat do petkrat tedensko. PGD
Jablan tri mesece pred tekmovanjem vadi enkrat do
dvakrat tedensko.
9. Kako potekajo priprave na tekmovanje (koliko asa,

koliko je treningov, nain ogrevanja, sproanje)?
PGD Mirna Pe se na tekmovanje pripravlja nekaj
mesecev prej. Vadijo dvakrat tedensko.
V PGD Hmelji so priprave zelo odvisne od tekmovanja.

Za pionirje in mladince, ki imajo tudi tekmovanja s
podroja znanj gasilstva, je priprava tudi tudijska. Za
lane A in lanice A v zimskem delu tekmuje samo est
lanov in poudarek je na spajanju sesalnega voda. Od
spomladi do jeseni tekmuje devet lanov in veliko je
fizine priprave, saj je na tekmovanju tudi tafeta. Sicer
se na zaetku treninga dobro raztegnejo, pred startom
pa se pove e nekaj motivacijskih besed. V novembru in
decembru imajo tudi reakreacijo v telovadnici.
8. Nam lahko zaupate kakno zanimivost ali

nenavadne dogodke, ki so se zgodili v drutvih?
lani PGD Hmelji so se na poti na tekmo ustavili zaradi

goreega vozila, ki so ga uspeno pogasili z gasilnimi
aparati. Na tekmovanje so prili z zamudo in na koncu
prepriljivo zmagali. Najpomembneje tekmovanje v
letu 2015 je bilo ZIR 2015. Na poti na tekmovanje so
na avtocesti naleteli na prometno nesreo. Ker so e
zelo zamujali na tekmovanje, so jih policisti pospremili
mimo nesree, da so pravoasno prili na tekmovanje.
Nastopili so kot zadnji ter zmagali in osvojili motorno
brizgalno, ki je bila glavna nagrada. Od leta ustanovitve,
1937, do leta 2011 je bilo osvojenih vsega 5 pokalov.
Od leta 2011 do 2016 so osvojili ve kot 80 pokalov. Od
tega so jih lani A osvojili 60.
V PGD Globodol so treningi, ki potekajo v mesecu pred

tekmovanjem, dolgi od 60 do 90 minut.
PGD Jablan zane s pripravami tri mesece pred
tekmovanjem. Vadijo enkrat do dvakrat tedensko. Na
treningih pripravijo opremo in teejo. Sproajo se s
sladoledom.
10. Koliko tekmovanj je PGD organiziralo do sedaj?
PGD Mirna Pe bo letos organiziralo e 19. pokal

Mirna Pe. PGD Hmelji je do sedaj organiziralo pet
tekmovanj; tri tekmovanja so bila meddrutvena (2013,
2014, 2015). Enkrat so organizirali regijsko tekmovanje
(leta 2015). Leta 2016 so organizirali dravno pokalno
tekmovanje. Nastopilo je preko 80 ekip iz Slovenije ter
Hrvake. Tekmovanje je potekalo v telovadnici stare
O Mirna Pe. PGD Globodol je do sedaj organiziralo
dve tekmovanji. PGD Jablan doslej e ni organiziralo
gasilskega tekmovanja.
Zmagovalna ekipa PGD Hmelji na mednarodnem turnirju leta 2015 v Murski Soboti. Vir
fotografije: PGD Hmelji.
37
Tia Luar, 3. a, pod

mentorstvom Mojce
Luar
Poar (tempere), Miha Rozman, 4. b, pod mentorstvom Mojce Stareini
Pokliem 112
in takoj je gasilni avto pri hii
doma.
Hiica gori, gasilec vzame cevi
in ogenj pogasi.
Gasilec odhiti,
pa e telefon zazvoni,
gasilni avto spet drvi,
k novi nesrei naproti hiti,
da reil bo ljudi.
38
Ogenj
Gorenje
Ogenj predstavlja eno najstarejih lovekovih iznajdb. V

prazgodovini je imel pomembno vlogo pri preivetju, saj
so z njim kuhali, si svetili in se pozimi greli. Ni povsem
pojasnjeno, kako je lovek odkril ogenj. Najbolj razirjeno
je preprianje, da so ogenj pazljivo vzdrevali, ko je v
gozd udarila strela in se je vgal. Ker ognja niso znali
prigati sami, so plemena skrbno straili. Kasneje naj bi
med oblikovanjem razlinega orodja sami zanetili iskre, ki
so prigale draje. Hranjenje ognja je bila dolgo asa ena
pomembnejih funkcij lovekega prebivalia.
Gorenje je kemijska reakcija gorljive snovi s kisikom, pri

kateri se sproa energija v obliki toplote in svetlobe.
Za gorenje so torej bistvene tri stvari: kisik, toplota in
gorivo. e enega od treh elementov poarnega trikotnika
odvzamemo, bo ogenj ugasnil.
Poznamo popolno in nepopolno gorenje.
Pri popolnem gorenju gre za eksotermno kemino
reakcijo oksidacije ogljikovodikov, ki potee pri visoki
temperaturi, e je dovolj kisika. Pri reakciji nastaneta
ogljikov dioksid in vodna para.
Danes je najbolj razirjeno izkorianje ognja za

ogrevanje in zgorevanje fosilnih goriv pri motornem
pogonu. Uporabljamo ga tudi za zabavo, ko priigamo
ognjemete, rojstnodnevne sveke in druge rei.
CH4(g) + 2O2(g) CO2(g) + 2H2O(g) + energija

Nepopolno gorenje pa je eksotermna kemina reakcija
oksidacije ogljikovodikov, ki potee, e ni dovolj kisika ali
39
Gorljive snovi in poari
pa so temperature prenizke. Pri reakciji nastajajo ogljikov

dioksid, ogljikov oksid (monoksid), vodna para in saje.
Papir se zelo lahko vname in hitro gori, zato reemo, da

je gorljiva snov. Goljive snovi so torej tiste snovi, ki pri
normalnih pogojih gorenja zagorijo.
2CH4(g) + 3O2(g) 2CO(g) + 4H2O(g) + energija

Veina produktov nepopolnega gorenja je kodljivih za
loveka. Ogljikov dioksid nam drai oi, zato uporabljamo
dimnike, skozi katere ogljikov dioksid uhaja na prosto.
Ogljikov oksid pa se vee na hemoglobin v rdeih krvnih
telescih (eritrocitih) v naem telesu 240-krat bolje kot
kisik. Tako eritrociti do celic v telesu ne morejo prinesti
dovolj kisika, kar lahko pripelje do zaduitve. Ogljikov
oksid je brez barve, vonja ali okusa in je zato zelo
nevaren plin. Zaradi tega ne smemo priigati avtomobila
ali drugih naprav z motorji na notranje zgorevanje
v zaprtih prostorih. Ogljikov dioksid nastaja tudi pri
nepopolnem gorenju plina, s katerim se ogrevamo ali
kuhamo ter ob poarih v stavbah. Znane so tudi tragine
nesree z ogljikovim oksidom, ko se je prismodila hrana
na tedilniku ali pa je tlelo pohitvo, ko je padel ogorek s
tedilnika na drva ali kamin.
Poar pa je nenadzorovano irjenje ognja. Glede na

vrsto gorljive snovi loimo razline vrste oziroma razrede
poarov.
Razred poara
Gorljiva snov
Primerno gasilno
sredstvo
razred A: poari gorljivih trdnih snovi
les, papir, slama,

tekstil, premog
voda, pena, ABC-prah
razred B: poari
vnetljivih tekoin
bencin, nafta, olja,

voski, laki, alkoholi,
benzen, smole
pena, CO2, ABC-prah
razred C: poar
vnetlljivih plinov
zemeljski plin, butan,

acetilen, vodik,
utekoinjen naftni plin
ABC-prah, CO2
razred D: poari lahkih

kovin
magnezij, aluminij v
prahu
D-prah
razred F: poari jedilnih jedilna olja in maobe

olj in maob
F-prah, posebna
tekoa gasila
Slavka Pejak
Prikaz gaenja z gasilnim aparatom z
ogljikovim dioksidom na tehnikem dnevu.
Najpogosteji vzroki poarov, ki jih povzroi lovek:

nepazljivost pri uporabi elektrinih in grelnih naprav (elektrinih
blazin, kaloriferjev, likalnikov, pei) ali njihova dotrajanost,
pokodovana in preobremenjena elektrina napeljava,
neoieni in slabo vzdrevani dimniki,
kajenje,
nepazljiva uporaba sve.
Vzroki poarov zaradi naravnih pojavov:
strela,
potresi,
vulkanski izbruhi,
toplota sonnih arkov.
40
Poskus nevidni gasilec

Pri kroku naravoslovna delavnica smo delali poskus
nevidni gasilec. Za poskus potrebujemo kozarec,
plastenko, sodo bikarbono, citronko, ajno sveko,
liko, vigalnik, vodo in papirnati tulec, ki ga izdelamo iz
papirja.
Vtisi uencev in uenk po poskusu

Maa Drenik: Poskus je bil odlien, ker je izgledal kot
arovnija.
Rok Lavri: Poskus mi je bil zanimiv, ker je ogljikov
dioksid izpodrinil zrak.
Tinkara agar: Poskus je bil dober, ker je sveka nevidno
ugasnila.
Martin Romanc: Poskus mi je bil kar ve, ker sem prvi
videl, da tako sveo ugasne.
Alja Murgelj, Jurij Hrastar, Lenart Kupljenik: Poskus je bil
zanimiv, ker je svea hitro ugasnila.
Jan Progar Brinjevec: Poskus je bil dober, ker nismo
potrebovali vode, ampak smo gasili z nevidnim plinom.
Jure Gaperi: Poskus mi je bil ve, ker sem videl, kako
ugasne svea, pa e nikoli nisem tega videl.
Postopek
1. Prigemo sveo in jo poloimo v kozarec.
2. V plastenko natoimo nekaj vode, nato pa s pomojo
papirnatega tulca damo v plastenko 1 lico sode
bikarbone in 1 lico citronke.
3. Ko se razvije reakcija, plastenko rahlo nagnemo v
kozarec, in svea ugasne. Ogljikov dioksid je izpodrinil
zrak.
Rok Lavri, 2. b
Tina Berkopec
Skica poskuska nevidni gasilec. Risba: Maa

Drenik, 2. b
41
Poskus balonek, ki mu ogenj ne more do ivega

Po izvedbi poskusa pa so komentirali poskus. Kaj se je
zgodilo z balonom?
Pri kroku naravoslovna delavnica smo izvedli poskus,

pri katerem smo napihnjen balon drali nad ognjem.
Uenci so pred izvedbo poskusa napovedali rezultat
poskusa. Kaj se bo zgodilo z balonom?
iga Kunik: Stopil se bo.
Tinkara agar, Alja Murgelj, Rok Lavri: Poil bo.
Martin Romanc: Na balonu se bo naredila luknja in zrak
bo el ven.
Jan Progar Brinjevec: Zrak v njem se bo segrel in vzletel
bo.
Maa Drenik: Naredila se bo majhna luknja in zrak bo el
ven.
Tinkara agar: rna barva je na balonu. Voda ni la ven,

ker je premrzla.
Martin Romanc: V balonu se ni luknja naredila, voda
ni la ven. Sveka ni ugasnila. Voda je bila premrzla in
sveka ni mogla narediti luknje v balonu.
Jan Progar Brinjevec: Na balonu se je poznala rjava
barva, ker je mrzla voda prepreila, da bi poil.
Rok Lavri: Ni se ni zgodilo. rna barva se pozna na
balonu, ker je bila voda mrzla. e bi se voda segrela, bi
balon poil.
Po izvedbi poskusa so uenci komentirali poskus. Kaj se

je zgodilo z balonom?
Uenci so e razmiljali, koliko asa bi lahko drali balon

z vodo nad sveo.
Vsi: Na balonu se je naredila majhna luknja. Zrak je el iz

balona in ugasnil sveo.
Rok Lavri: Ogenj je s svojo toploto predrl plastiko.
Jan Progar Brinjevec: Svea je segrela plastiko balona.
Tinkara agar: Pol ure. Potem bi se naredila luknja, ker bi

voda postala topla.
Martin Romanc: Balon bi poil ez nekaj asa.
iga Kunik: 5 ur.
Alja Murgelj: 1 uro.
Rok Lavri: 8 ur.
Jan Progar Brinjevec: 15 minut, ker bi se voda segrela
in ne bi ve pomagala.
V balon smo natoili nekaj vode, ga napihnili in

ponovno drali nad ognjem. Uenci so pred izvedbo
poskusa napovedali rezultat poskusa. Kaj se bo zgodilo
z balonom?
Tina Berkopec
Maa Drenik, Alja Murgelj, iga Kunik, Tinkara agar:

Spet se bo naredila luknja. Voda bo stekla ven. Svea bo
zato ugasnila.
Martin Roanc: Voda bo zaela pricati ven in ugasnila
bo sveo.
Rok Lavri: Ni se ne bo zgodilo. Samo na balonu se bo
poznala rjava barva.
Jan Progar Brinjevec: Ni se ne bo zgodilo, ker bo voda
prepreila, da bo balon poil.
42
Gorenje
V sredo, 22. marca 2016, smo imeli dan dejavnosti.
Pogovarjali smo se o gorenju, kaj vse je potrebno, da se
zaneti plamen ter kako ogenj pogasiti.
kozarca smo opazili saje, na stenah kozarca pa roso.

Kozarec se je segrel. V kozarcu je nastajal ogljikov dioksid
in vodna para, porabljal pa se je kisik.
Uiteljica je prigala sveo. Ogledovali smo si plamen in

ugotovili, da svea gori, ker ima dovolj kisika in gorivo
stenj. Sveo so v starih asih uporabljali za razsvetljavo,
tudi danes jo, ko pa se plamenu pribliamo, zautimo
toploto. Spoznali smo, da se pri gorenju sproa energija
(toplota) in da poznamo e vrsto drugih goriv: les,
premog, zemeljski plin, nafta. Premog, nafto in zemeljski
plin imenujemo tudi fosilna goriva, ker so nastala iz
ostankov odmrlih organizmov.
Pri drugi dejavnosti smo ugotavljali, koliko asa svea

gori. Uporabili smo tri razlino velike kozarce in tri enake
svee, vigalice in podlago. Prigali smo svee ter jih
istoasno pokrili s kozarci. Ugotovili smo, da je tista
svea, ki je bila v najmanjem kozarcu, najprej ugasnila,
sledila je svea v srednje velikem kozarcu, nazadnje pa je
ugasnila svea v najvejem kozarcu.
Izvedli smo tri dejavnosti, s katerimi smo eleli preizkusiti

in dokazati, da so za gorenje potrebni kisik, dovolj
visoka temperatura in gorivo. e kateri od teh pogojev ni
izpolnjen, ogenj ugasne. Pri gorenju pa nastajata ogljikov
dioksid in vodna para.
Prvo dejavnost smo poimenovali Ali ogenj res potrebuje
kisik za gorenje? Potrebovali smo sveo, vigalice,
kozarec in negorljivo podlago. Prigali smo sveo in
eznjo poveznili kozarec. Nekaj asa je svea e gorela,
potem pa je zaela ugaati in na koncu tudi ugasnila.
Ko je plamen ugasnil, se je iz stenja pokadilo, na dnu
Nato smo vajo spremenili, uporabili smo tri enake kozarce

in tri razlino velike svee, vigalice in podlago. Najveja
svea je ugasnila prva, nato srednja in na koncu e
najmanja. Lahko sklepamo, da je veja svea zavzela
vejo prostornino v kozarcu, posledino je bilo manj
zraka, natanneje kisika, zato je tudi prva ugasnila.
Tretja dejavnost se je imenovala Gaenje z ogljikovim
dioksidom. Uiteljica nas je izzvala z vpraanjem, ali bi
lahko sveo ugasnili e kako drugae. Nanizali smo kar
nekaj idej: polie prst in stisne stenj, pihne v sveko,
polije sveo z vodo. V nadaljevanju nam je pokazala
umeo tableto in nas vpraala, kaj lahko z njo naredimo.
Zanimivo. Spoznali smo, da iz nje izhaja ogljikov dioksid.
Ali ogenj res potrebuje kisik za gorenje? Fotografija: David Krivec, 9. a
43
Za izvedbo dejavnosti smo potrebovali: sveo, vigalice,

dva kozarca, balon in umeo tableto. umeo tableto
smo potisnili v balon, vanj natoili nekaj vode in stisnili
vrat balona. Ta se je v vodi topila in balon se je poasi
zael napihovati. Plin, ki je pri tem nastal, je ogljikov
dioksid. Zanj je znailno tudi to, da je gosteji od zraka.
Nato smo prigali sveo in ogljikov dioksid poasi
pretoili v kozarec, previdno prijeli kozarec in prelili
ogljikov dioksid na plamen svee. Svea je ugasnila,
saj okrog plamena ni bilo ve kisika, ampak le ogljikov
dioksid. Ugotovili smo, da gasilni aparati z ogljikovim
dioksidom delujejo enako. Ko z aparatom gasimo, ogenj
zaduimo z ogljikovim dioksidom in ker nima ve kisika,
ogenj ugasne.
poaru nastajajo, zdravju kodljivi. Manje poare lahko

pogasimo sami, npr. z mokro krpo ali odejo in z gasilnimi
aparati, ki morajo biti brezhibni ter skrbno nadzorovani.
Veje poare gasijo gasilci, naa naloga pa je, da jih
nemudoma pokliemo na telefonsko tevilko 112.
Dan dejavnosti je bil pouen in zanimiv. Veseli nas, da je
bila v oli le vaja, zavedati pa se moramo, da moramo vsi
olo skrbno varovati olo, da ne pride do poara.
Tjaa Gali, Eva Zupani in Nadja Jarc, 5. a, pod
mentorstvom Sanje Pavlini Vidic
Vtisi uenk po dnevu dejavnosti
Nadja Jarc: Najbolj so mi bile ve dejavnosti, e najbolj
me je pritegnila tista, ko smo imeli kozarce razline
velikosti in enako velike svee ter merili, katera svea bo
prej ugasnila.
Nina Malenek: V tem dnevu sem se nauila veliko
novega in zanimivega. Gorenje preneha, ko zmanjka
goriva ali ko zmanjka kisika ali ko se gorivo ohladi. Z
vodo ne moremo gasiti elektrinih napeljav, ker prevajajo
elektrino energijo. Ponovno so me navduili gasilci,
saj smo videli, kako gasijo ogenj z gasilnim aparatom,
opremo za reevanje in gaenje poarov, kot tudi gasilska
vozila, nekateri uenci pa so se lahko zapeljali en krog.
Ko smo zasliali poarni alarm, smo stekli ven na travnik.

Pred olo so bili zbrani gasilci, ki so gasili poar, nosili ven
pokodovance. Na sreo je bila to le vaja, vendar smo
lahko zautili, kako bi se poutili, e bi zares prilo do
poara. Ogledali smo si gasilna vozila in opremo. Z gasilci
smo se pogovarjali o poarih. Povedali so nam, da lahko
do poara pride v vsakem trenutku, najvekrat zaradi
nesree, pogosto pa tudi zaradi lovekove malomarnosti
in nepazljivosti. Poari povzroijo veliko materialno
kodo, prav tako so nevarni za ljudi, saj so plini, ki pri
Gaenje z ogljikovim dioksidom. Fotografija: David Krivec, 9. a
44
1. e poklie gasilce, se bodo na klic odzvali v 2

minutah (sprejem klica, zbiranje ekipe in opreme). e si
od gasilskega doma oddaljen 1 km, bodo na kraj poara
prili v 70 s. Koliko minut bomo akali na gasilce, e je
poar oddaljen 20,5 km od gasilske postaje?
4. Premer gasilske cisterne, ki jo lahko primerjamo z

valjem, je 1 m. Kolikna je dolina cisterne, e vanjo
lahko nalijemo 35 hl vode?
5. Gasilec potrebuje 15 l vode, da pogasi poar,
ki zavzame 1 m2 povrine. Koliko l vode porabi za
pogasitev 0,5 a poara?
2. Malo gasilsko vozilo porabi 1/13 koliine vode velikega

gasilskega vozila. Koliko l vode porabi malo vozilo v
2 min in 30 s, e pet vejih vozil porabi 1200 l v 1 min?
6. Prazna cev je debela 4 cm. Koliko debel kolut dobimo,

e 25 m dolgo cev navijemo na kolut? Izraunaj pribliek.
3. 7 enako velikih gasilskih vozil porabi 2569 l vode v

1 min. Koliko asa bi potrebovala 4 manja vozila, da
bi porabila enako koliino vode, e eno manje vozilo
porabi v 1 min 2/5 koliine vode, ki jo porabi veliko
vozilo?
Sestavila Alen Muhi, 9. a, in Toma Kebelj, 9. b, reevala

Teja utari, 9. a, pod mentorstvom Ane terbenc
Reitve nalog:
6. Skoraj 14-krat.
5. Potrebujemo 750 l vode.
4. Cisterna je dolga 4,5 m.
3. Manja vozila bi potrebovala 4 min in 22 s.
2. Malo vozilo porabi 200 l vode v 2,5 min.
1. akali bomo 25,9 minute.
45
Nina Rajelj, 3. b, pod

mentorstvom Renate
Fink Husi
Rona rpalka (svinnik), Nejc Korain, 8. a, pod mentorstvom Alee Sunik kedelj
Gasilec Samo je heroj,

mama mu pa zmeraj ree
ljubek zlati moj.
Vsi ga imajo radi,
ker so gasilci mladi.
Gasilec Samo se odloi.
In zane reevati.
Ko zakljui, pa gre spat.
Naslednji dan nima slube,
ker je dobil okube.
46
Znake izdelala Samo Brudar in Lovro Mima, pod mentorstvom Gordane Kmeti
V Sloveniji deluje priblino okoli 860 poklicnih in 123.000

prostovoljnih gasilcev. Delujejo na razlinih podrojih,
povsod pa s skupnim namenom pomagati civilnemu
prebivalstvu v primeru poara, elementarne ali druge
nesree ter nuditi podporo prebivalstvu. Osnovna
gasilska dejavnost vkljuuje opravljanje nalog zaite,
reevanja in gaenja ob poarih, izvajanje preventivnega
varstva ter dejavnosti zaite in reevanja ljudi ter
premoenja ob nesreah. Pri opravljanju razlinih
dejavnosti gasilci uporabljajo tudi razlino opremo.
povzroijo naravne sile. Gasilcih pri tovrstnih akcijah

reevanja in pomoi uporabljajo tudi pripomoke:
pripomoke za reevanje z viine in iz globine (lestve,
vrvi, naprave za uporabo vrvi, spustne in lovilne blazine),
pripomoke za reevanje iz ruevin (lomilne drogove,
gasilske sekire, klee, motorne age in drugo opremo),
prenosne elektrine naprave (agregate, naprave za
osvetljevanje).
Prometne in tehnine nesree
Gasilci posredujejo tudi v primeru nesre v cestnem,
eleznikem in zranem prometu, pri izlitju nevarnih
snovi ter v ostalih nesreah, ki jih povzroi lovek s svojo
dejavnostjo in ravnanjem. Zelo pogosto so gasilci prvi na
terenu, kadar se zgodi prometna nesrea. Njihova naloga
je, da iz vozila reijo ponesreence in zavarujejo kraj
nesree. Pri tem uporabljajo sredstva, kot so:
naprave za rezanje (strojne rezalne karje), razpiranje in
dvigovanje predmetov (zrane blazine, rona dvigala),
pripomoke za zajezitev in prerpavanje nevarnih snovi
(epi in zaporne blazine, rpalke za rpanje nevarnih
snovi, posode za prepreevanje izlitja nevarnih snovi,
vodne zavese).
Poari
Gasilci pri gaenju poarov uporabljajo:
naprave za obveanje, javljanje in alarmiranje,
varnostno opremo za zaito telesa in dihal (uniforma,
elada, obutev, delovni pas, dihalni aparati itd.),
gasilnike, druge naprave (izpihovalniki zraka, nahrbtne
brente, vedrovke) in pripomoke za gaenje (poarne
metle, pokrivala iz negorljivega platna, orodja za
odstranjevanje gorljivih predmetov itd.),
opremo za gaenje (brizgalke, rpalke, hidrante,
gasilske cevi, spojne elemente in drugo).
Elementarne nesree
Opremo vgrajujejo v gasilska ter reevalna vozila, ki so

namenjena razlinim vrstam gasilskega posredovanja.
Med elementarne nesree tejemo potrese, poplave,

plazove, naravne poare in druge nesree, ki jih
47
Gasilska vozila
Osnovna oprema gasilca
Za potrebe gasilskih in reevalnih intervencij stroka razvija

razlina gasilska vozila. Gasilcem omogoajo hiter prihod
na mesto poara ali druge nesree ter omogoajo hitro
in uinkovito gaenje in reevanje. Vsa gasilska vozila so
rdee barve, ki jih doloa tipizacija za gasilska vozila. Ta
razvrstitev doloa vrsto in namen gasilske opreme ter
koliino gasilnih sredstev, ki jo morajo imeti posamezna
vozila. Glede na namen uporabe razvramo gasilska
vozila v naslednje skupine:
Rona postaja (1) slui za sporazumevanje med lani

enote.
elada (2) slui za zaito glave.
Gasilska podkapa (3), gasilska uniforma (4) in gasilske
rokavice (5) itijo gasilca pred opeklinami.
Delovna obutev (6) slui za zaito stopal.
Dihalna maska (7) slui za zaito dihal.
Gasilski pas (8) slui za varovanje gasilca pri plezanju.
1. poveljniko vozilo (PV)

2. vozilo za gaenje
a. gasilno vozilo (GV)
b. gasilno vozilo s cisterno (GVC)
c. vozilo za gaenje s prahom in vodo (GVS)
3. vozilo za gaenje in reevanje z viin (AL, ZD, TD)
4. tehnino vozilo (TV)
5. orodno vozilo (OV)
6. cevno vozilo (CV)
7. vozilo za prevoz gasilnih sredstev (GVGS)
8. gasilski priklopnik (P)
9. druga vozila
10. gasilski oln (G)
2
3
1
4
7
5
Kristjan Saje, 9. a, pod mentorstvom Gordane Kmeti

Sestavo gasilskega
vozila z lestvijo in
koaro pripravila
David Dragan in
Bla Kastelic, 6. a,
pod mentorstvom
Gordane Kmeti
Gasilsko vozilo z lestvijo in koaro (ALK) GRC Novo mesto in gasilno vozilo s cisterno
(GVC) PGD Mirna Pe. Fotografiji: Matic Zupan, 9. b
48
Gasilca z opremo izdelale Maja Cesar, 6. a,

Nua Rapu, 7. b, in Anja Romanc, 6. a,
pod mentorstvom Gordane Kmeti
Picture Dictionary: Firefighting

Maj Kastelic Tisovec, an Kramar, Nea Make Beljan, 7. b, Anej Rajel, Rok Strojin, 6. a, in Katja tamcar, 7. b, pod
mentorstvom Klemna Kramarja
1 a fire engine carries hose and tools, and pumps water
2 a water tender transports only water to the fire
3 a fire truck (a ladder truck) carries large ladders that
extend from the truck but do not come off
4 a heavy rescue vehicle carries special equipment for
rescuing people in traffic or other accidents
5 a van transports firefighters and their equipment
6 a generator
7 a pump
8 a water hose
9 a nozzle
10 a fire blanket
11 a fire extinguisher
12 a fire bucket
13 a fire axe
14 a pike pole
15 a claw tool
16 a shovel
17 a spanner
(a wrench)
18 jaws of life
19 a chainsaw
20 a ladder
21 emergency lights
22 an emergency siren
a firefighter a person whose job is to put out fires
fireproof clothing (turnout gear, bunker gear) special
clothing that protects firefighters from high temperatures and
does not easily catch fire
a self-contained breathing apparatus (an SCBA) a device
that helps firefighters breath in smoke; made up of an air
tank, a pressure regulator, an air hose and a face mask
1 a helmet
2 a fireproof hood
3 a turnout coat
4 fireproof gloves
5 reflective stripes
6 turnout trousers
7 fireproof boots
8 a face mask
9 an air tank
10 a rappel belt
11 a portable radio
12 a fleshlight
49
Edwards, C., 2013. My First

Picture Encyclopedia. Show Me
Community Helpers. Capstone
Press: Mankato.
Parnwell, E. C., 1988. The New
Oxford Picture Dictionary. Oxford
University Press: Oxford.
1. GASILNI APARATI
Gasilnike nameamo na oznaena in zavarovana mesta,
ki so vedno lahko dostopna in primerno oddaljena od
kraja, kjer obstaja veja nevarnost poara.
Vsak gasilnik mora biti oznaen z naslednjimi podatki:

imenom gasilnega sredstva in oznabo primernosti
uporabe glede na razred poara,
vrsto in koliino gasilnega sredstva,
naslovom pooblaenega podjetja, ki je gasilnik polnilo,
datumom polnjenja in datumom kontrole,
navodilom za uporabo,
potrdilom o brehibnosti gasilnika.
Gasilnik obiajno sestavlja 7 elementov:
varnostni zati, varovalka
Priprava ronega gasilnika za gaenje:

gasilnik postavimo na primerno mesto in v varni razdalji
od poara,
sprostimo cev z ronikom za usmerjanje gasilnega
sredstva,
snamemo varnostno sponko,
pritisnemo vzvod na glavi oziroma pokrovu aparata,
naravnamo curek gasilnega sredstva na povrino
goree tekoine in pritisnemo vzvod na cevi.
vzvod
spojna cev
gumb za
aktiviranje
ronik, pitola
ohije aparata
nalepka s tehninimi podatki

in navodili za uporabo
olski gasilnik z ogljikovim dioksidom (5 kg). Fotografija: Matic Zupan, 9. b
50
Vrste gasilnih aparatov
b) gasilni aparati na CO2
Gasilni aparati (tudi gasilniki) so naprave za gaenje

zaetnih poarov. Gasilnike delimo glede na mobilnost
gasilnega aparata, koliino in vrsto gasilnega sredstva ter
nain delovanja gasilnika.
Aparati se med seboj razlikujejo glede na maso: na 2, 5,

10 in 30 kg.
Uporabljajo se za gaenje tekoih in plinastih snovi. Za
razliko od gasilnikov na prah lahko gasilnike na CO2
uporabljamo tudi za gaenje elektrinih naprav do
1000 V. Uporablja se jih predvsem tam, kjer ne elimo
imeti ostankov gasilnega sredstva. Najpogosteje
se uporabljajo v raunalnikih in telefonskih centrih,
laboratorijih, delavnicah z raunalnikimi stroji, muzejih,
arhivih, strojnicah.
Glede na mobilnost loimo:

a) prenosne gasilne aparate (masa od 1 kg do 20 kg),
b) prevozne gasilne aparate (masa nad 20 kg).
Glede na koliino in vrsto gasilnega sredstva pa loimo:
a) gasilni aparati na prah
Aparati se med seboj razlikujejo glede na maso:
gasilniki z maso med 1 kg in 2 kg se pogosto
uporabljajo v avtomobilih in avtodomih,
gasilniki z maso med 6 kg in 9 kg se veinoma
uporabljajo v vejih vozilih in zaprtih prostorih (plovila,
tovorna vozila, stanovanja, poslovni objekti),
gasilniki z maso 59 kg so zaradi tee postavljeni na
voziek in se uporabljajo v proizvodni industriji.
Gasilniki delujejo na princip duenja in ohlajanja snovi.

Pri gaenju s tem gasilnikom ne smemo gasiti ljudi in
ivali, ker ohlajen CO2 pusti resne posledice na zdravju.
c) gasilni aparati na peno
Aparati se med seboj razlikujejo glede na maso: na 2, 6
in 9 l polnila. Loijo pa se tudi glede na namen gaenja.
Ena skupina lahko gasi poare trdih in tekoih snovi,
druga pa poare olj in maob.
Namenjeni so gaenju poarov trdnih snovi (poar tipa

A), tekoih snovi (poar tipa B) in plinastih snovi (poar
tipa C). Posebna gasilnika na prah pa sta namenjena tudi
gaenju lahkih kovin (poar tipa D) ter gaenju maob
in olj (poar tipa F). Oba sta namenjena izkljuno tema
dvema tipoma poara.
Gasilnik na peno je zelo uporaben pri gaenju poara

tekoih snovi, saj nad goreo snovjo naredi plast pene in
tako ognju odvzame kisik za gorenje.
Ti aparati delujejo predvsem na princip duenja.
Pomanjkljivost teh gorilnikov je prevodnost elektrinega
toka, saj pena vsebuje vodo, zato jih ne uporabljamo za
gaenje naprav pod elektrino napetostjo.
Gasilniki na prah delujejo na princip hlajenja in duenja.

Slabost gasilnika pa je, da umae okolico poaria in je
prah zelo teko odstraniti.
Izpust pri uporabi gasilnika na prah (levo) in gasilnika na ogljikov dioksid (desno).
Fotografiji: Domen Matoh, 9. b
Gasilni aparati na prah, ogljikov dioksid, peno in vodno meglo. Vir fotografij: Resmarsafety.co.uk.
51
Gasilni aparati v oli
d) gasilni aparati na vodno meglo
Pregledali smo gasilne aparate v nai oli. Vena jih je na

prah.
Za gasilno sredstvo se uporablja ista voda. Majhne

kapljice omogoajo maksimalen hladilni efekt. Primerni so
za gaenje oseb, dragocenih predmetov ter elektronskih
naprav pod napetostjo.
Izmerili smo gasilnik pred kabinetom fizike. Gasilnik

je visok 39 cm in ima premer 16 cm. V izraunih smo
predpostavili, da je to oblika valja.
Ti gasilniki so novost na podroju gaenja in njihova

uporaba je zelo redka. Z uporabo teh gasilnikov je
posredna koda pri gaenju v primerjavi z drugimi
gasilniki najmanja. Predmeti v neposredni okolici
gaenja ostanejo e vedno uporabni.
a) eleli smo izraunati gostoto prahu. Najprej smo

izraunali prostornino gasilnika in nato s pomojo
podatka o masi, ki smo ga prebrali na gasilniku,
izraunali e gostoto.
Glede na nain delovanja loimo:
Izraunali smo prostornino jeklenke:
a) gasilnike s stalnim tlakom,

b) gasilnike, ki niso pod tlakom.
= 2
= 3,1459 82 39
= 7841,40864 3 = 0,0078411408 3
Prebrali smo, da je masa prahu 6 kg, in izraunali

gostoto prahu v aparatu:
= 6
gostota: =
6
0,008 3
=
= /
b) Vpraali smo se e, kako globoko bi se morali v vodi

potopiti, da bi obutili tlak, kot je v aparatu (15 bar).
=
=
/2
= 1500000
10000 /3
=
Izraunali smo, da bi ele 150 m pod vodno gladino utili

tlak 150 bar.
Grega Rade in Martin Zajc, 9. b, pod mentorstvom Ane
terbenc
olski gasilnik na prah. Fotografija: Matic Zupan, 9. b
52
2. GASILNA OPREMA ZA GAENJE Z VODO
Gasilne cevi
1. Gasilni hidrant se uporablja kot vir vode za gaenje.

Lahko je nadzemni, podzemni ali v obliki hidrantne
omarice.
2. Sesalna cev dovaja vodo iz vodnega vira do gasilske
vodne rpalke.
3. Sesalni ko prepreuje, da veji delci ali kamni ne
pridejo v vodno rpalko.
4. Gasilska vodna rpalka ali motorna brizgalna je
naprava z bencinskim ali dizelskim motorjem za rpanje
vode iz vodnega vira. V primeru poplav se uporablja
pretona rpalka, ki ima veji pretok.
5. Tlana cev je namenjena pretoku vode, ki pod tlakom
pride iz gasilske rpalke.
6. Gasilska spojka se uporablja za spajanje sesalnih in
tlanih cevi ter raznih naprav. Spojke so lahko tlane,
toge, slepe ali prehodne.
7. Dvojak razdeli ali zbere vodni curek na dve smeri.
8. Trojak za razdelitev ali zbiranje vodnega curka na tri
smeri.
9. Gasilski klju je pripomoek za odpenjanje ali
pripenjanje gasilskih cevi in drugih delov.
10. Ronik je naprava za uravnavanje hitrosti in obliko
vodnega curka.
Gasilne cevi se delijo glede na vrsto (namen uporabe) in

po dimenzijah.
Cevi glede na vrsto:
a) Sesalne cevi so namenjene za sesalni del (dovod
iz vodnega vira do rpalke). Ker sistem rpanja deluje
na sistemu podtlaka, morajo biti take konstrukcije, da
jih podtlak ne stisne. Obiajno so narejene iz gume in
armirane s platnom in jekleno ico. Obiajne doline so
1.6 m, obstajajo tudi dalje, in sicer 3 in 4 m.
b) Tlane cevi so namenjene za tlani del (od rpalke
do ronika). Obiajne so narejene iz krono tkanega
tekstilnega dela in z notranjo gumirano zaito, cevi
za visokotlane rpalke pa so e dodatno armirane s
platnom, da prenesejo veji tlak, in so praviloma manjih
premerov (13 in 16 mm izjemoma 25 mm). Dolina
standardnih cevi je 15 m (izjemoma 30 m za lestve).
Visokotlane cevi pa so navadno na navijalnikih in so
dalje (25, 30, 50, 100 m).

4
1
10
8
9
Vir fotografij: Webo.si.
53
Cevi glede na dimenzije:
Vpraanje: Cev kategorije B je dolga 25 m. Voda v cevi

tee s hitrostjo 0,76 m/s. Kolikna je izguba tlaka?
Odgovor:
Gasilne cevi se delijo glede na njihov premer:

A-cevi: premer 110 mm,

B-cevi: premer 75 mm,

C-cevi: premer 52 mm,

D-cevi: premer 25 mm.
100 : 25 = 4
0,1 : 4 = 0,025 bar
Vpraanje: C-cev je dolga 20 m. Kolikna je izguba tlaka,

e ve, da voda v cevi tee s hitrostjo 3,9 m/s?
Odgovor:
Primeri cevi
Tabela velja za tlane cevi. Delovni tlak je obiajni tlak
med gaenjem, preizkusni tlak je tlak, pod katerim so
preizkuali vzdrljivost cevi in pri razponem tlaku cev
raznese.
cevi
delovni tlak
16 bar
16 bar
16 bar
16 bar
preizkusni
tlak
25 bar
25 bar
25 bar
25 bar
razponi tlak
40 bar
50 bar
60 bar
50 bar
100 : 20 = 5
3,8 : 5 = 0,76 bar
Vpraanje: S tremi roniki napadamo na kraju, ki stoji

15 m nad rpalnim agregatom. Premer ustnikov je
12 mm. Dolina B-cevi od brizgalne do trojaka je 175 m,
od trojaka dalje pa je poloenih 3 x 45 m C-cevi. Kaken
tlak mora dajati agregat, e mora biti tlak na roniku
najmanj 3,5 bar?
Odgovor:
1 = 180 /, podatek za pretok ronika dobimo iz
tabele na spletu (p = 3,5 bar, d = 12 mm)
= 3 1 = 3 180 = 540 /, skupni pretok pred
trojakom
Izgube tlakov:
B-cev: 0,7 1,75 = , , 0,7 bar podatek s spleta
C-cev: 0,5 0,45 = , , 0,5 bar podatek s spleta
Trojak: 0,25 bar podatek s spleta
Viinska razlika: 15 m pomeni razliko 1,5 bar
Tlak na roniku: 3,5 bar
Vsota tlakov: 1,225 + 0,25 + 0,25 + 1,5 + 3,5 = 6,725 bar
Agregat mora delovati s tlakom 6,8 bar.
Tlak v ceveh z dolino pada. Kako pada, pa je odvisno

od pretoka vode, debeline cevi in zaetnega tlaka. V
tabeli so prikazane izgube tlaka v ceveh B in C za dolino
100 m cevi pri razlinih koliinah vode na minuto.
koliina vode B-cev
l/mm
hitrost (m/s)
C-cevi
izguba (bar)
hitrost (m/s)
izguba (bar)
100
0,78
0,2
150
1,17
0,4
200
0,76
0,1
1,56
0,6
300
1,14
0,2
2,34
1,3
400
1,51
0,4
3,21
2,5
500
1,89
0,6
3,9
3,8
600
2,26
0,8
4,68
5,3
800
3,03
1,4
1000
3,78
2,1
1200
4,54
3,0
Teja utari, 9. a, in Silva Opara, 9. b, pod

mentorstvom Ane terbenc
S pomojo tabele lahko izraunamo marsikaj.

Spojke za cevi razlinih
velikosti. Vir fotografij:
Webo.si.
C-cev
54
B-cev
A-cev
3. VRVI IN VOZLI
Gasilci pri svojem delu velikokrat uporabljajo vrvi,
saj jim omogoajo uinkovito uporabo varovalnih
pripomokov. Vozli jim sluijo tako za osnovno uporabo
vrvi (navezovanje, pritrditev) kakor za najzahtevneje
reevalne postopke. V okviru tehnikega dne so uenci
spoznali naine vezanja vozlov, ki jih gasilci najpogosteje
uporabljajo pri svojem delu.
Vrste vozlov
1. Vozli za navezovanje
Osmica je najpogosteje uporabljen vozel. Uporablja se za
navezovanje na plezalni pas in za medsebojno povezavo
vrvi pri spustih.
2. Vozli za samovarovanje
Biev vozel se uporablja za samovarovanje na sidriu in
izdelavo improviziranih sredstev.
3. Vozli za varovanje
Polbiev vozel se uporablja za spuanje bremen in
spuanje ob vrvi.
Podaljevalni vozel uporabljamo za podaljevanje vrvi
(razlino debelih) in izdelavo pomonih zank.
Tkalski ali abmulantni vozel slui za zvezovanje dveh
vrvi, ki so lahko tudi razline debeline, npr. e prekratko
vrv podalja s tanjo vrvjo.
Lara Barbo, 7. b, Luka Barbo, pela Korain, 7. a, an
Retar, Karin Rupnik, 7. b, Simon Saje, David Stopar, an
Verce, 8. a, in Julia Verhovec, 7. b, pod mentorstvom
Slavke Pejak
55
Gasilci se pri svojem delu sreujejo z razlinimi

pokodbami. Pri poarih so opekline ena najpogostejih
oblik pokodb. Opeklinske rane lahko nastanejo kot
posledica delovanja toplotne energije v obliki suhe
vroine (plamena, razbeljene kovine, vroega zraka) ali
pa dotika koe z vroimi tekoinami (paro, vrelo vodo,
oljem).
5. Opeenca prenesemo na varno (pazimo na morebitno

pokodbo hrbtenice).
6. Nadaljujemo s pregledom pokodovanca (e ne
kae znakov ivljenja, zanemo s temeljnimi postopki
oivljanja).
7. Odstranimo oblaila, ki niso prilepljena na rano
(oparine in opekline s keminimi sredstvi).
8. Opeklino hladimo v prvih 15 minutah, vsaj 15 minut
z vodo pri 15 C (pri otrocih najve 10 minut, pri vejih
opeklinah skrajamo as hlajenja na 5 minut).
9. Dokonamo zaetni pregled in ocenimo priblino
povrino opekline, kjer je to mogoe (zapiemo
si pomembne podatke o pokodovancu, e ima
pokodovanec opeklino dihalnih poti, je potreben
takojen klic na tevilko 112 in hladen obkladek na vrat).
10. Pokodbe oskrbimo po pravilih in vrstnem redu prve
pomoi.
Postopki prve pomoi pri opeklinah:

1. Pri vejih opeklinah in ve pokodovancih ter
pokodbah v zaprtih prostorih nemudoma pokliemo
pomo (telefonska tevilka 112).
2. Preverimo mesto nezgode in morebitne nevarnosti.
3. Pogasimo ogenj ali odstranimo vir toplote (zaduimo
plamen z odejo, plaem ali vodo, pri emer je potrebna
ustrezna usposobljenost).
4. Opravimo osnovni pregled pokodovanca (e so e
katere druge pokodbe).
Prenos ponesreenca na varno mesto
Osnovni pregled pokodovanca
56
Rano, ki je opeena, oskrbimo po naslednjem vrstnem

redu:
3. Zaradi predolgega in neustreznega hlajenja, zlasti pri

otrocih in pri obsenih opeklinskih ranah, se pogosto
pojavi podhladitev, ki mono oslabi loveki organizem.
1. Rano pokrijemo s sterilno gazo in povojem ali alu folijo

ter opeenca pokrijemo z odejo, da ga ne zebe. e na
kraju nesree ni druge monosti, pokodovanca zavijemo
v isto rjuho.
2. Opeklinskih mehurjev ne prediramo, opeenega
obraza ne obvezujemo.
3. Odstranimo nakit (prstane, veriice, zapestnice, ure) in
pas.
Valerija Dragan, 7. a, Alen Erpe, 8. a, Valerija Gaperi,

6. a, Tjaa Kebelj, 9. b, iga Saje, 7. b, Nastja Smrke,
6. a, Luka Udov, 7. a, Natalija Vodopivec in Hana
Vrhovec, 6. a, pod mentorstvom Botjana Srovina
Fotografije: Domen Matoh, 9. b
Napake, ki se najpogosteje pojavljajo pri oskrbi

opeklinskih ran:
1. Ran ne smemo mazati z mazili, saj s tem lahko
povzroimo okubo in podaljamo as celjenja.
2. Opekline ne smemo hladiti z ledom in hladilnimi vloki,
saj to povzroi dodatne pokodbe tkiva.
Temeljni postopki oivljanja
Zavarovanje ran in ponesreenca
57
Gasilec (tu, akvarel), Anja Vizlar, 9. a, pod

mentorstvom Alee Sunik kedelj
Urh Kic, 3. b, pod

mentorstvom Renate
Fink Husi
So vasih gasilci vozove imeli
in vanje so konje vpregli.
Na vozu so brizgalno imeli
in ob njej so gasilci sedeli.
So v vas prihiteli,
cevi razpeljali,
v dimnik gorei
se hitro podali.
Je voda brizgala
v ogenj gorei.
Je ogenj ugasnil,
gasilci vsi sreni.
58
Slikanice, kartonke in poune knjige
Marin, L. (2014). Gasilec Buba. Ljubljana: Grahovac.

Strebel, G., in Lips, R. (1995). Globi gasilec. Ljubljana:
HacVia.
Gasilci si zares zasluijo, da jih e od nekdaj po vsem

svetu spotujejo in obudujejo, zato poznamo tudi
mnoge otroke slikanice oz. kartonke z zgodbami, v
katerih nastopajo ti pogumni ljudje. Tudi marsikatera
pouna knjiga je napisana na to temo. Analizirali smo
vsebine posameznih otrokih slikanic, kartonk ter
pounih knjig o gasilcih in gasilstvu ter ugotovili, da
vsebina le-teh zajema podobne elemente.
V pounih knjigah je podrobneje opisan gasilski poklic,

gradivo je opremljeno tudi s tevilnimi ilustracijami, ki
bralcu omogoijo e lajo predstavo gasilskega dela.
Predstavljena je tudi oprema, ki jo gasilci uporabljajo pri
svojem delu, v mnogih besedilih pa je omenjena tudi
tevilka 112. V nekaterih so omenjene celo nesree, ki jih
gasilci vedno pogumno odpravijo.
Zgodbe v slikanicah in kartonkah se skoraj vedno

zanejo s klicem na pomo. Ljudje pokliejo gasilce, ker
so v nevarnosti, najpogosteje zaradi poara. Po klicu
na pomo gasilci z modrimi lumi in sirenami prihitijo
na pomo, s seboj pa pripeljejo mnoge pripomoke
(npr. brizgalno cev, lestev, gasilni aparat ). Zgodbe se
vedno sreno konajo: gasilci uspeno pogasijo poar,
po reevalni akciji pa se vrnejo na postajo ter oistijo in
pospravijo svojo opremo.
Kdor bi elel izvedeti ve o samem poklicu gasilca in

njegovi opremi, lahko posee po naslednjih knjigah:
Askew, A. (2010). Kdo vse nam pomaga: Gasilec.
Murska Sobota: Pomurska zaloba.
Havukainen, A., in Toivonen, S. (2013). Tine in Bine
veselo na delo. Ljubljana: KUD Sodobnost International.
Lepetit-Kecir, E. (2014). Gasilci in reevalci. Ljubljana:
Okai.
Muha, V. (2014). Najljubi poklic: Gasilec. Logatec:
A-knjiga.
Novak, T. (2006). Jeek Sneek in poar: kako pouiti
otroke o pravilnem ravnanju med poarom. Ljubljana:
Ministrstvo za obrambo RS, Uprava RS za zaito in
reevanje.
Niessen, S. (2008). Kaj dela gasilec? Tri: Uila
International.
Za potovanje v deelo branja navajamo nekaj primerov:

Bieber, H. (2009). Medo Jaka pri gasilcih. Tri: Uila
International.
Beaumont, E. (2014). Gasilec Mihec. Ljubljana: Oka,
otroka knjiga.
Haderlein, U. (2006). Medvedek in njegov gasilski avto.
Ljubljana: Karantanija.
Kovi, N. (pr.) (2013). Gasilski avto pri delu. Ljubljana:
Grahovac.
59
V svetu frazemov ter ugank

Ogenj in dim sta v reevalnih akcijah najhuja nasprotnika
gasilcev. S pomojo razlinih virov smo o njiju zbrali
tevilne stalne besedne zveze (frazeme) in jih tudi razloili
(zapisano v oklepaju).
O ognju
Bruhati/Klicati na koga ogenj in veplo. (Silovito ga
napadati z besedami.)
Priliti/Doliti olja na ogenj./Z oljem ogenj gasiti. (Koga e
bolj razburiti, razdraiti; poslabati poloaj, odnose.)
Za nekoga dati roko v ogenj. (Biti preprian, da je poten,
sposoben.)
Iti v ogenj za nekoga. (Vse rtvovati za njegove koristi.)
Imeti dve elezi v ognju. (Imeti dva narta hkrati za
dosego kakega cilja.)
Prekaliti se v ognju. (Veliko pretrpeti, prestati.)
Biti med dvema ognjema. (Biti v poloaju, ko ogroata,
delujeta dve nasprotujoi si sili.)
Igrati se z ognjem. (Lahkomiselno, neprevidno
izpostavljati se nevarnosti.)
Zatreti kaj z ognjem in meem. (Zatreti s silo, nasilno, z
orojem.)
Bati se koga/esa kakor ivega ognja. (Zelo bati se koga/
esa.)
Biti kot ogenj in voda. (Biti popolnoma razlino,
nasprotno.)
Dekle je ivi ogenj. (Dekle je zelo ivahno, ognjevito.)
Komaj odpre usta, e je ogenj v strehi. (Nastane prepir,
spor, veliko vznemirjenje, jeza.)
Raziriti se kot ogenj. (Raziriti se zelo hitro, mono.)
Biti vro kakor ogenj. (Biti zelo vro.)
Nekatere knjige, povezane z gasilstvom. Fotografiji: Kristian Resnik, 7. b
60
O dimu
Uganke
Biti (kot) dim za koga. (Ne obstajati.)
Le kdo nima rad ugank kratkih besedil za razvedrilo,

zabavo, iz katerih moramo uganiti opis doloenega
predmeta, pojava, osebe? Pobrskali smo po knjigah, na
spletu in nali nekaj primerov. Ko ne veste, kako preiveti
deevno popoldne, posezite po njih.
Biti prazen dim. (Nekaj ni uresnieno, izpolnjeno, ne

obstaja, je utvara.)
Biti ve dima kot ognja. (Biti ne preve resno, brez hujih
posledic.)
1. Pod pepelom tli

in v poar vzplamti.
(I. Cimerman)
Iti v dim. (Izginiti, propasti.)

Iti iz dima v ogenj. (Iti iz slabega v e slabi poloaj.)
Izginiti/Izpuhteti kot dim. (Hitro, neopazno izginiti.)
2. Polena objema, se lesu dobrika,

v pepel spreminja, po srcu mu stika,
njegov dom ognjena je pe,
ko hio segreje, ugasne, gre le.
(I. Cimerman)
Ni dima brez ognja./Kjer je dim, je tudi ogenj./Kjer se

kadi, ogenj se dobi. (Ni posledice brez vzroka.)
Ali ve?
Pregovori z ognjem nakazujejo oz. opozarjajo pred
doloeno nevarnostjo, ki prinaa ogromno kodo.
3. Kadar ogenj vzplamti,

hitro pridrvi
in ogenj pogasi.
(M. ugman irnik)
Ogenj velik je sovranik, naj dale bo mu na

predpranik.
Ogenj in slama naj bosta sama.
4. Dolgo je vozilo,
v trupu so cevi,
e jih mojster prime,
ogenj pogasi.
(A. Leskovec)
Iz majhne iskre vstane velik ogenj.

Na dve rei posebno pazi: na otroke in na ogenj.
Ogenj in voda dobro sluita, a slabo gospodarita.
Ako hia pogori, dolg na vrata leti.
Ako sosedova hia gori, pazi na svojo.
5. Najprej oblizne, potlej objame,

nato pa golta vse poez.
Ve ko ima hrane, bolj se razvname
njegov podivjani ples.
(A. Rozman Roza)
Ogenj vsako krevljo zravna.

Za ogenj nikoli ne reci hvala.
Pri zadnji hii se ogenj ustavi.
Iskra zage velik ogenj.
6. Kokoka zlatonoka
na zlatih jajecih sedi,
nam rna pieta vali.
(O. upani)
Kdor se igra z ognjem, naj se ne udi poara.
61
7. iva roa, ivo seme

Bog ne daj na nae sleme!
(O. upani)
15. Da gasilcu telefon zazvoni,

potrebno je vtipkati tevilke tri.
(Nina Rozman, 9. a)
8. S im gasilci prihitijo,
da ogenj pogasijo?
(Papijeva zbirka ugank)
16. Glasen zvok zatuli,

v modri barvi opozori,
da tam nekje gori.
(Domen Matoh, 9. b)
9. Kjer na rdeko lei,

trava ve ne brsti.
(Papijeva zbirka ugank)
17. Iz cevi prihitim,

proti ognju se borim
in ga s prijateljem gasilcem ukrotim.
(Domen Matoh, 9. b)
V sestavljanju ugank smo se preizkusili tudi sami in tako

napisali naslednje primere.
18. Iz jezera vodo dobim,

proti problemu odletim.
Iz zraka vodo spustim
in poar pogasim.
(Domen Matoh, 9. b)
10. Gasilci uporabljajo jo,

da ogenj z njo uniijo.
(Lara Luar, 9. a)
11. Iz njega pena prileti,
da ogenj pogasi
in tako hia ve ne gori.
(Lara Luar, 9. a)
Lara Luar, 9. a, Domen Matoh, 9. b, in Nina Rozman,

9. a, pod mentorstvom Simone Laknar Strahini
12. Gasilci jo uporabljajo,

da po njej lahko plezajo
in ljudi tako reujejo.
(Lara Luar, 9. a)
Cimerman, I. (1987). Neugnanke. Ljubljana: Delavska enotnost.

Keber, J. Slovar slovenskih frazemov [Elektronski vir]. Dostopno na: http://www.fran.
si/192/janez-keber-frazeoloski-slovar-slovenskega-jezika. Pridobljeno: 23. 3. 2016.
Krevs, A., in Zoran, J. (ur.) (2002). Prostovoljno gasilsko drutvo Mirna Pe 100 let.
Mirna Pe: PGD Mirna Pe.
Leskovec, A. (2009). Pisane uganke. Jezero: Morfem.
Ogenj v pregovorih. Dostopno na: http://pgd-zbk.si/o-drustvu/zgodovina-gasilstva/
ogenj-v-pregovorih/. Pridobljeno: 23. 3. 2016.
Papijeva zbirka ugank. Dostopno na: http://www.skb.si/dms/www-skb-si/PAPI/uganke/
Papi-uganke-2010.pdf. Pridobljeno 23. 3. 2016.
Pregovori, reki, izreki Dostopno na: http://www.gasilci.org/forum/viewtopic.
php?f=3&t=10832. Pridobljeno: 23. 3. 2016.
Rozman Roza, A. (2010). Uganke: 100 + 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Slovar slovenskega knjinega jezika [Elektronski vir]. Dostopno na: http://bos.zrc-sazu.
si/sskj.html. Pridobljeno: 23. 3. 2016.
ugman irnik, M. (2011). Razvozlanke. Jezero: Morfem.
upani, O. (2014). Mehurki in petdeset ugank. Ljubljana: Mladinska knjiga.
13. Lesena paliica

z rdeo glavico sem,
e me ob katlico podrgne,
se vgem.
(Lara Luar, 9. a)
14. Gasilci me obleejo,
da pred ognjem se zaitijo.
Bolj vidni v dimu so,
ker trakovi na meni svetli so.
(Lara Luar, 9. a)
Reitve ugank:
1. iskra 2. ogenj 3. gasilec 4. gasilski avto 5. ogenj 6. ogenj erjavica oglje
6. poar 7. gasilski avto 9. ogenj 10. voda 11. gasilni aparat 12. lestev 13.
vigalica 14. gasilska uniforma) 15. 112 16. sirena 17. voda 18. letalo za
gaenje
62
Anekdote
V svojih reevalnih akcijah, na gasilskih tekmovanjih
ali ob drugih prilonostih doivijo gasilci marsikatero
prijetno ali neprijetno izkunjo, ki ostane v spominu. V
nadaljevanju jih je nekaj navedenih.
Zgodilo se je v eencah, ko je zagorel hlev in so vse

podgane iz tistega hleva prile na Marof. Bilo jih je toliko,
da so kar lezle po stenah hi.
Sem lan tekmovalne ekipe veteranov gasilcev. Zgodilo

se je na Korokem v Ruah. Imeli smo tekmovanje s
tridelnim napadom pri gaenju poara. Jaz sem imel
nalogo, da razvijem C-cev do tono doloenega mesta.
To mesto ni bilo oznaeno, ker je to ena od vein. Za
lajo orientacijo pa sem na poligonu dal zmekan papir,
da bi vedel, do kod moram razvijati cev. Tekmovanje
se je zaelo in jaz veselo razvijem cev do nastavljenega
papirja. Po pregledu pravilnosti vaje pa je sodnik
ugotovil, da sem premalo razvil cev. ele nato sem
ugotovil, da je veter premaknil papir blije izhodiu, in
tako smo dobili kazenske toke.
Neke zimske noi sem zaspal okoli enih ponoi. Nekaj

minut zatem me je prebudilo mono trkanje po vratih.
Zbudila me je soseda in me panino prosila za pomo
pri gaenju, saj jim je zagorela hia. Bila je napolnjena
s slamo, zato je gorela e hitreje. Hitro sem vzel gasilni
aparat in odel do njene hie, ki je bila le nekaj minut
oddaljena od moje. Ko sem priel do hie, sem hitro
poklical gasilce. Hia je bila vsa v plamenih in eprav
so nas pripravljali na take trenutke na gasilskih vajah, je
bilo v ivo videno stokrat huje. V tem asu so hitro prili
gasilci in pripeljali veliko pene za gaenje ognja. K nam
je bil namenjen tudi gasilski avto, napolnjen z vodo. Hio
smo gasili, ko so gasilci dobili klic, da se gasilski avto
ne more pripeljati zaradi zaledenele ceste (ni imel prave
opreme). Nekaj ljudi je prilo e na pomo gasilcem, da
bi lahko pripeljali vodo in pogasili ogenj. Ni jim uspelo,
zato so vodo pridobili iz sosednje terne. Ta izkunja je
bila grozna, ampak na koncu smo le pogasili ogenj.
Pripovedovala Ana Cesar; zapisala Lara Luar, 9. a.
Pripovedoval Marjan Primc; zapisala Ema Parkelj, 9. b.

Nekega dne je pijan lastnik zagal svojo hio. Skupaj z
ostalimi gasilci smo prili na prizorie, ta gospod pa je
pel: e nikol se nismo tolk smejal, ko je hiica gorela,
urki so po luft letal in repe gor dral. Gospod ni
pustil, da bi pogasili hio, zato so ga policisti privezali za
brezo. Privezali pa so ga tako blizu, da smo ga morali
polivati z vodo, sicer bi e zagorel.
Pripovedoval Silvo Gorenc; zapisala Pavlina Gorenc,

9. a.
Pripovedoval tefan Krevs; zapisala Lara Luar, 9. a.

Nekega popoldneva je na Kalu zagorela hia. Jaz in e
en gasilec sva gasila ogenj. Moj sodelavec je gasil in
v rokah dral cev za gaenje in zaradi tako monega
pritiska mu je iz rok uel mutek (ronik za gaenje),
priletel meni v glavo in mi razbil elo. Takoj me je oskrbel
prisotni zdravnik.
Pripovedoval Anton Cesar; zapisala Lara Luar, 9. a.
63
Anej Tutin, 3. b, pod

mentorstvom Renate
Fink Husi
So gasilci prostovoljci
po navadi dobrovoljci.
e kaj vge se in gori,
eta gasilcev na pomo hiti.
Gasilski voz (akvarel, suhe barvice), Matej Cesar, 7. a, pod mentorstvom Alee Sunik kedelj
Hitro v roke vzamejo cevi,

e se ogenj pogasi.
e je nesrea ali potres,
gasilske pomoi nikoli ni preve.
Viuvi, viuvi, gasilski avto
e na pomo hiti.
64
V sklopu naravoslovnega dne smo se v torek, 29.

septembra 2015, odpravili v Gorenji Globodol, kjer
smo se sreali s predstavniki drutev, ki imajo sede v
Globodolu ali pa na podroju Globodola aktivno delujejo.
Poleg jamarjev in lovcev sta nas v srediu vasi priakala
lana Prostovoljnega gasilskega drutva Globodol
Botjan Jarc in Marko Tramte. Uencem sta najprej
opisala in prikazala delovanje vakega vodnjaka in jim
razloila njegov pomen v preteklosti. Odpeljala sta nas h
gasilskemu domu. Tam smo si ogledali opremo gasilca
in spoznali, da gasilci ne gasijo samo poarov, ampak
pomagajo tudi pri drugih nesreah. Z zanimanjem smo si
ogledali tudi gasilsko vozilo in se preizkusili v rokovanju z
gasilno cevjo.
Aktiv 1. triade
65
V petek, 22. januarja 2016, je uence 1. b obiskal

Nikin oka, poklicni gasilec Luka Piko. Predstavil jim je
delo poklicnih gasilcev in pripomoke, ki jih pri svojem
delu uporabljajo. Uenci so izvedeli marsikaj novega in
marsikatera zgodba jih je presenetila. Za preseneenje
pa so poskrbeli tudi sami, saj so izdelali gasilske kape
in se nauili ples na pesem znanega risanega junaka
Gasilca Sama. Z njim so se ponosno predstavili gasilcu.
Na olskem parkiriu so si ogledali e gasilsko vozilo
in opremo, ki mu pripada. Luki Piku so se uenci ob
slovesu zahvalili za pouno druenje, kar nekaj otrok pa
mu je zatrdilo, da se ez nekaj let zagotovo sreajo v
gasilskih vrstah.
Ane Slak: Gasilci imajo potapljaka oblaila za poplave,

gasilna oblaila za poar, za prometne nesree imajo
tudi gasilna oblaila, samo da so malo drugana. Videli
smo gasilni kamion, ki ima roke, sireno, vodo, gasilne
aparate, plug za sneg.
Sandi Novak: Zapomnil sem si, da imajo gasilci oln in
obleke za poplave. Sliali smo gasilsko sireno in videli
gasilno opremo.
Stanko Rus: Zapomnil sem si, kako je gasilec spustil
sireno in da imajo gasilci oln. Gasilci gasijo, e komu
zagori.
Jakob Krevs: Najbolj mi je bilo ve, ko nam je posvetil z
lukami na gasilskem avtu.
Mark Kastelic: Meni je bilo ve, ko smo gledali stvari, ki
jih je imel v kombiju in ko je spustil sireno. Zapeli smo mu
tudi pesmico o gasilcih.
Ane Cesar: Meni je bilo ve, ko je prigal sirene.
Pokazal nam je, zakaj rabi vse orodje.
Ema Kastelic: Nauila sem se, da gasilci niso samo za
gasiti ogenj, so tudi za poplave. Ve mi je bilo, ker lahko
vse to spravijo v en kombi.
Biserka Jarc: Ve mi je bilo, ko je prigal luke in sireno
in ko smo peli pesmice.
Vtisi uencev 1. b ob obisku gasilca

Nika Piko: Zapomnila sem si, da je gasilec prigal
sireno, da smo zaplesali in da je gasilec prinesel barvane
indijanke.
Manca Saje: Zapomnila sem si, da smo si ogledali
gasilski avto in da ima vsak gasilski avto svoj priimek. Ta
avto je se imenoval Luka 2D.
Urban Rozman: Gasilec nam je pokazal, kako imajo
gasilci v gasilskem kombiju spravljenih ve oblek in veliko
opreme. Obleke so razline: za poar, za potapljanje.
Imajo tudi razline elade: rdee, bele, rumene.
Staa Hoevar Zajc
66
V etrtek, 12. novembra 2015, smo imeli v 2. razredu

prav poseben tehniki dan. Policist, zdravnica, reevalec
in dva poklicna gasilca so nam povedali in pokazali,
kakna je njihova vloga, ko pride do prometne nesree.
Ogledali smo si razline pripomoke, s katerimi
pomagajo ponesreencem, praktino pa so nam
pokazali tudi naine, kako ravnajo z njimi. Izvedeli smo
veliko novega, hkrati pa pokazali iroko znanje, ki ga e
imamo o poklicih, ki pomagajo in reujejo.
Podrobno smo spoznali tudi delo poklicnih gasilcev, ki
so zaposleni v Gasilsko-reevalnem centru Novo mesto.
Ogledali smo si pripomoke, ki so v njihovem vozilu, in
nekatere tudi preizkusili.
Tatjana Kupljenik in Darja Gibiar
67
Poroilo o tehnikem dnevu v PGD Jablan
Poroilo o obisku PGD Jablan
V sredo, 30. marca 2016, smo uenci 4. razreda odli v

Jablan na ogled PGD Jablan. Sprejeli so nas moj oka
Marko agar, ki je predsednik gasilskega drutva Jablan,
in operativna lana Janez Mean in Klemen Drenik.
V sredo, 30. marca 2016, smo imeli tehniki dan. Pe

smo se odpravili v Jablan, kjer so nas priakali trije
gasilci. Predsednik drutva Marko agar nam je povedal,
da je bilo prostovoljno gasilsko drutvo v Jablanu
ustanovljeno leta 1982 in da je najmlaje gasilsko drutvo
v Mirni Pei. Gasilski dom so stari dananjih gasilcev
preuredili iz stanovanjske hie. Sedaj so ga poveali in
mu dogradili tudi portno igrie.
Predstavili so nam zgodovino gasilskega drutva Jablan.

Povedali so, da je bilo PGD Jablan ustanovljeno leta
1982 z namenom varstva pred poari in naravnimi
nesreami.
Vsi prostovoljni gasilci so doma zelo blizu gasilskega

doma. Drutvo ima okoli 200 lanov, od katerih je 100
aktivnih. Med seboj se kliejo tovarii. Razdeljeni so
v pet ekip. Njihova pionirska ekipa se je lani udeleila
dravnega tekmovanja. Jablanski gasilci imajo pod
svojim okriljem tiri vasi, veinoma pa zagorijo le travniki
in gozdovi. V ta namen so kupili terensko gasilsko vozilo.
Da so v stalni pripravljenosti, imajo redne vaje. Obleejo
se prej kot v petih minutah. Pri oblaenju v uniformo si
med sabo pomagajo, saj mora uniforma pokriti celo telo.
Gasijo z ogljikovim dioksidom, prahom, peno in vodo.
Sedaj je v drutvu 200 lanov in pokrivajo vasi Jablan,

Vrhovo, Goriko vas, Mali Vrh in ulico ranga. Ker
pokrivajo velik del gozda, so kupili tudi dip za gaenje
gozdnih poarov. Gasilci so nam predstavili opremo:
delovne obleke, intervencijske obleke, dihalne aparate,
vozila in gasilne aparate na ogljikov dioksid, prah, peno
in na vodo. Povedali so nam, da glede na mobilnost
poznamo prenosne gasilne aparate do 20 kg in prevozne
gasilne aparate nad 20 kg.
Pred gasilskim domom so nam gasilci zakurili ogenj, ki
smo ga pogasili z gasilnim aparatom na prah. Nato smo
se razdelili v dve skupini ter se preizkuali v gasilskih
igrah in v gaenju z vodo.
Po malici smo se najpogumneji preizkusili v gaenju

zavarovanega ognja z gasilnim aparatom. Vsi smo se tudi
razveselili, ko smo izvedeli, da se bomo igrali gasilsko
tafeto. Po igrah smo si ogledali gasilski vozili in streljali z
gasilnim vodnim topom. Nato smo utrujeni odli v olo.
Bilo je zabavno in pouno. Ponosen sem, da sem tudi jaz

gasilec.
an Pove agar, 4. b
Tine Matoh, 4. a
68
pela Krevs, 4. a: Gasilci so nam povedali, da poare

najvekrat gasijo v hiah, hlevih, travnikih in gozdovih.
Vtisi uencev in uenk po obisku

Lana Slak, 4. b: Soolci in soolke so li igrat gasilske
igre. Jaz, Nua, Zala in Nika pa smo intervjuvale
starejega gospoda, ki je e dolga leta gasilec. Zame je
bil obisk PGD Jablan zelo zanimiv. Izvedela sem veliko
novega in uporabnega.
Nika Krevs, 4. a: Podrobneje smo spoznali gasilni

aparat. Gasilec Klemen je oblekel gasilsko opremo,
gasilec Janez pa je pri tem razlagal. Ogledali smo si tudi
garderobo.
Jan Kovai, 4. b: Z gasilnim aparatom smo gasili ogenj

v kovinski posodi, igrali gasilske tafetne igre in pricali z
vodo. Ta dan mi je bil zelo ve.
Tamara Gali, 4. a: Imajo veliko sestankov in gasilskih

vaj. e zagori ogenj, pridejo v gasilski dom v im krajem
asu, se preobleejo in odhitijo na kraj poara.
Lara Bregar, 4. b: Preizkusili smo se tudi v gaenju ognja,

igrali tafetne igre in v eni igri je zmagala tudi naa ekipa.
Zelo sem se zabavala in upam, da e kdaj obiemo
gasilce.
Jure Bobnar, 4. a: Gasilci so nam predstavili staro

gasilsko opremo. To je bil irok usnjen pla, elezna
elada, usnjeni kornji in iroki pasovi. Oprema je bila
teka.
Uro Novak, 4. b: Igrali smo gasilske tafetne igre in se

nauili, kako pogasiti ogenj s pomojo gasilnega aparata.
Simon Kovai, 4. a: Igrali smo se zabavne igre. Pri prvi

igri smo morali na klop im bolj hitro dajati, kar je bilo
na sliki. Pri drugi smo bili po trije skupaj. Eden je dral
cev, druga dva pa sta rpala vodo iz gasilnega aparata.
S curkom vode smo morali podreti ploevinko s stebra.
Pri obeh igrah smo bili razdeljeni v dve veliki skupini, ki
sta med sabo tekmovali. Meni je bila najbolj ve igra, pri
kateri smo rpali vodo.
Tinkara Krevs, 4. a: Gasilci so bili zelo prijazni. Dobili smo

tudi bombone. Njihovo delo je prostovoljno, svojemu delu
so zelo predani. Imeli smo se zelo lepo. Upam, da bomo
ta dan e kdaj ponovili.
Matic Cegnar, 4. a: Ena tafetna igra je bila taka, da
smo tekli do fotografije, na kateri je bil gasilski predmet.
Poiskati smo ga morali na kupu in poloiti na fotografijo
in se im hitreje vrniti v kolono. Pri drugi tafetni igri smo
tekmovali po trije uenci. Z rono vodno rpalko smo
morali podreti prazno ploevinko na stojalu. Bilo je zelo
zabavno.
Nua Zajc, 4. a: Preivela sem lep in pouen dan, ki ga

nikoli ne bom pozabila.
69
Pogovor z gasilcem Tonetom Papeom
Koliko lanov teje vae prostovoljno drutvo?

Nae drutvo teje okoli 200 lanov.
G. Tone Pape, koliko let ste e gasilec?
Gasilec sem e od petindvajsetega leta, ko sem priel od

vojakov. V vasi so ustanovili drutvo in sem moral biti kot
sosed gasilec.
Katera starostna skupina prevladuje?
Kdo Vas je navduil, da ste postali gasilec?
Ali je v vaem prostovoljnem gasilskem drutvu

starostna omejitev pri vpisu lanov?
Prevladujejo lani, ki so stari med 30 in 40 let. Mlajih in

starejih je manj.
Samo gasilsko drutvo, okolica in moji kolegi so me

navduili, da se jim pridruim.
Najmlaji lani so stari 7 let. lani drutva lahko

postanejo e isto mladi, le veselje je treba imeti do
dela in eljo pomagati. Ko je nekdo star ve kot 72 let,
postane veteran. To pomeni, da ni ve gasilec, ampak je
veteran, vendar je e vedno lan gasilskega drutva.
Prosim, pojasnite, kakno je delo prostovoljnega

gasilca?
e se zgodi poar, je potrebo hitro pomagati. Poar se

zelo hitro zgodi. Dostikrat ni ljudi, nismo vsi prisotni in
zbrani, zato tisti, ki je blizu, hitro pride na pomo.
Ali so v vae prostovoljno gasilsko drutvo vlanjene

tudi enske?
Koliko ur svojega asa vloite v prostovoljno delo v

gasilskem drutvu?
Da, bilo jih je ve v preteklosti, kot jih je danes. Danes je

ve mokih.
Sedaj, ko sem e v letih, ni ve, sedaj so mladi tisti, ki

delajo. Ko pa sem bil sam mlad, sem vloil veliko ur. Bil
sem zainteresiran za nae jablansko gasilsko drutvo.
V katerem letnem asu najvekrat gasite poar?
Lahko reem, da se najvekrat poar zgodi poleti. Pa

tudi kuharicam v kuhinji dostikrat zagori, kar je lahko zelo
resen poar. Tudi kamini pozimi zagorijo.
Ali Vas delo v gasilskem drutvu veseli?
Po eni strani me veseli, ker je to velika pomo na vseh

koncih pri vseh nesreah. Mora te veseliti tako delo, da
lahko sodeluje pri takih nesreah in pomoi.
Koliko poarov pogasite letno?

Ne vem tonega tevila.
70
Ali Vas Vaa druina podpira pri opravljanju

prostovoljnega dela v PGD?
Kaj je najvekrat vzrok za poar?
Vigalice. Vigalice niso za otroke. No, tudi strela je

velikokrat vzrok za poar. V nai okolici so strele zanetile
res hude poare.
Podpira, seveda! Posebej na zaetku, ko smo zaeli z

gasilstvom, me je vsa druina zelo podpirala.
Pri katerih nesreah ste kot prostovoljni gasilec

pomagali?
Ali ste se tudi sami e kdaj znali v situaciji, ko ste

potrebovali pomo gasilcev?
Le pri poarih, ker vasih drugih nesre e ni bilo. Sedaj

pa nisem ve pri mladih gasilcih. No, enkrat sem gasil
v eencah pri druini Barbo, ko jim je na hitro zgorelo
veliko gospodarsko poslopje. Gospodinja je kuhala za
praie in se je vgalo. Vse je na hitro zgorelo, tudi hlev
z ivino. To je velik problem, e se kaj takega zgodi.
No, v novejem asu ne, ni nikoli zagorelo. Enkrat pa bi

kmalu prilo do poara. Zelo smo zakurili kruno pe in
so se vgale odeje na pei. Kot sem e prej povedal, v
gospodinjstvu lahko hitro pride do poara. Tudi pri sinu
je enkrat zagorelo olje na tedilniku. Pa poleti, kadar je
huda vroina, je potrebno zelo malo za zaetek poara.
Kje imate shranjeno zaitno opremo?
Kaken je gasilski pozdrav?
To so vam pa fantje, pokazali, kajne?
Zanimiv, lep: Na pomo!
Ali imate vso potrebno opremo za intervencije pri

gaenju poara?
Koliko ljudi vas je poklicalo na pomo?
Mi smo samo prisluhnili sireni. Vasih, ko ni bilo tehnike,

je le v zvoniku zvonilo dong dong in so ljudje prihiteli, se
spraevali, kje neki gori. Danes je vse drugae, takoj so
obveeni. Vasih tega ni bilo.
Danes imajo gasilci vso potrebno opremo, ki je mi

nismo imeli.
Katero opremo bi e eleli imeti?
Jaz kot posameznik si posebej ne elim nobene

opreme, e bolj od strani opazujem. Sem e gasilec
veteran. So pa mladi, ki imajo tudi sinove gasilce in bi
marsikaj potrebovali.
Koliko asa porabite, da pridete do nesree?
Koliko ekip iz vaega PGD tekmuje na tekmovanjih?
Ste radi pomagali, ko ste bili mladi?
Odvisno, kako dale je. Danes so dobri avtomobili

in hitro pridrvijo. Potem se pa gasilci med seboj
pogovarjajo, katero gasilsko drutvo je bilo hitreje.
Seveda, vsak mora rad pomagati, e hoe biti gasilec.
Imeti mora veselje do dela in biti im prej na kraju
poara ali nesree. Vsak pravi gasilec si prizadeva, da bi
bil im prej na mestu, kjer rabijo pomo.
V PGD Jablan tekmujejo pionirska, mladinska, enska in

moka desetina.
Ali ste osvojili katero nagrado?
Da, osvojil sem nagrado za dolgoletnega gasilca in za

pomo.
Zala Hrastar, 4. b, Nika Krevs, 4. a, Lana Slak, 4. b,

Nua Zajc, 4. a, pod mentorstvom Zdenke Mean in
Mojce Stareini
Ali ste za prostovoljno gasilstvo navduili e katerega

druinskega lana?
Seveda, navduil sem sinove.
71
Fotografije: Luka Kovai, 8. a, David Krivec, 9. a, Kristian Resnik, 7. b, in Matic Zupan, 9. b, pod mentorstvom Igorja ajna
72
Prijetno se poutimo, ko nam pozimi ogenj prasketa v

kaminu ter nam ogreva dom. Ko pa se majhni plameni
razirijo v velik poar, lovekovo ivljenje kaj kmalu
postane ogroeno. V ta namen je potrebno vedeti, kako
ravnati v takem primeru.
Gasilci so nas ob praktinem prikazu gaenja poara

poduili e, da je med evakuacijo pomembno, da se ob
prisotnosti dima v prostoru plazimo po tleh, saj je tam
zrak isteji, da si usta in nos prekrijemo z vlano krpo,
preden odpiramo vrata, preverimo, ali je kljuka topla; e
je temu tako, ne odpiramo vrat, saj to pomeni, da je za
vrati ogenj in se lahko evakuiramo edino skozi okno. e
zaradi ognja ne moremo zapustiti prostora, se zapremo
ter pod vrata poloimo vlano krpo ter na steaj odpremo
okno, da v sobo dovedemo potreben kisik, pomembno
pa je tudi, da nikoli ne uporabljamo dvigala, temve
stopnice, in da se nikoli ne vraamo po dokumente ter
druge osebne predmete.
Do poara lahko pride na razline naine, najvekrat

zaradi malomarnosti. Najpogosteji vzroki so: nepazljivost
pri uporabi elektrinih naprav, preobremenjena elektrina
napeljava, nepazljivost pri kajenju, slabo vzdrevani
dimniki, nepazljiva uporaba sve, igra z ognjem.
Ko pride do poara, ima glavno vlogo evakuacija oz.
umik iz objekta, v katerem se je zanetil poar. Kljub
strahu, paniki in zmedenosti je pomembno, da v situaciji
ostanemo mirni ter da se odzovemo hitro in hkrati
tudi pravilno. Prav v namen pravilnega izvajanja pa
imamo v olah ter tudi drugih ustanovah evakuacijske
vaje. V nai oli smo jo izvedli pred kratkim. Obiskali
so nas tudi gasilci iz vseh PGD v nai obini. Namen
evakuacijske vaje je bil preizkusiti organiziranost in
tehnino pripravljenost za varno in hitro evakuacijo, hkrati
pa tudi preveriti nae poznavanje tega, kako ravnati v
primeru poara. Po sproitvi poarnega alarma je namre
pomembno, da obmoje zapustimo v im hitrejem
evakuacijskem asu, najdemo najhitreji in varen izhod
oz. pot s pomojo evakuacijskih znakov, ki s puico
kaejo smer umika iz stavbe vse do varnega zbirnega
mesta.
Povedali so nam tudi, da je poleg evakuacije pomembno

tudi obvestiti gasilske enote o sami nesrei. Med
pogovorom z operaterjem je zato potrebno povedati,
kdo klie, kdaj, kje in kaj se je zgodilo, koliko je
ponesreencev, kakne so okoliine in kakno pomo
potrebujemo.
Kljub temu da na naravne nesree nimamo nobenega
vpliva, pa imamo velik vpliv na tiste nesree, ki se
zgodijo prav po nai krivdi. Zato je pomembno, da smo
pri vsakdanjih opravilih previdni ter s tem prepreimo
nepotrebne nesree.
Jasmina Saje, 9. a, pod mentorstvom Mojce efran
73
Gasilec reuje mucko (kolani tisk), Nika Grabnar, 2. a, pod mentorstvom Tatjane Kupljenik
Na robu vasi je ivel gasilec Simon. ivel je sam v leseni koi. Drubo mu je delal
pes Piko. Ni imel prijateljev. Govorili so, da je udak.
Nekega veera je zagorela hia stare gospe Novak. Piko je nekaj zavohal. Simon je
takoj vedel, da to ni njegova pe. Vzel je svojo opremo in stekel v vas. Od dale je
videl, kako ljudje poskuajo pogasiti Novakovo hio. Stare gospe ni bilo nikjer. Zato
je Simon stekel v hio, polno dima, in gospo zadnji hip reil.
Druina Novak in vaani so bili Simonu zelo hvaleni za njegov pogum. Ponudili so
mu, da pride ivet v gasilski dom.
Od takrat naprej je bil vedno v bliini, e je kdo potreboval pomo.
Jakob Fortuna, 3. b, pod mentorstvom Renate Fink Husi
74
Gasilci reujejo ivljenja
Poar
Bil je silvestrski veer. Z druino smo sedeli za mizo, ko smo zasliali sireno
gasilskega avtomobila.
Ko v nai hii zagori,

v gasilski dom nemudoma
pokliemo mi,
gasilec Janez se oglasi tam,
ter pove, da pripravljeni so
pomagati nam.
V trenutku tem obleejo si
uniforme in nataknejo elade,
obujejo si kornje, saj tu takne
so navade,
hitro po gasilsko opremo odhitijo
in br k nai hii prihitijo.
Silvestrski veer je potekal tako kot po navadi. Z druino in prijatelji smo uivali
v silvestrski veerji, se pogovarjali in razmiljali o prihajajoem se letu. Bilo je
okoli enajste ure, ko smo zasliali pokanje raket. Z ostalimi otroki smo takoj odli
k oknu in uivali v predstavi. Bilo je udovito in odloali smo se, da bomo ez
nekaj asa tudi mi odli prigat kakno raketo. Po predstavi smo se posedli
nazaj za mizo in se zopet zabavali naprej. Vendar je nekaj takoj zbudilo nao
pozornost. Mimo nae hie je zdrvel gasilski kombi PGD Hmelji. Zdelo se
nam je zelo nenavadno, vendar smo kmalu pozabili na to. Nato pa je oe prejel
nepriakovan klic. Na telefonski zvezi je bil sosed, ki je povedal, da se je med
ognjemetom ob enajsti uri zgodila straanska tragedija. Ena od raket je nesreno
priletela ravno v eno od poitnikih hiic na vrhu Hmeljarske gore (hrib za nao
vasjo, na katerem je priblino 200 poitnikih hi). Lastniki so bili okirani, saj je
sredi zabave naenkrat mono poilo, nato pa se je celotna dnevna soba znala
v ognju. Takoj so se odpravili ven in poklicali vake gasilce, ki so prili v nekaj
minutah in poar pogasili.
Sicer je ogenj uniil njihovo silvestrsko zabavo in skoraj polovico hiice, vendar
na sreo ranjen ni bil nihe.
Eva Kolenc, 9. b, pod mentorstvom Barbare Gori
Poveljnik da jim navodila,

v gasilcih hrabrost se je
prebudila,
z delom prinejo vsi takoj,
saj poar elijo pogasiti e nocoj.
Ko poar so pogasili,
mi zelo smo se razveselili,
gasilce mi spotujemo,
saj vsak dan ivljenja reujejo.
Jasmina Saje, 9. a, pod
mentorstvom Mojce efran
75
Dinamine zgodbe
Zjutraj se gasilec prebudi.

Ves omotien na zajtrk hiti.
O, ne! e skedenj zagori!
e gasilski avto hiti.
Gasi, gasi na vse strani.
In so gasilci zmagali.
*
Gasilec! Gasilec! Mudi se, mudi! V mestu gori!
Gasilec takoj prihiti in gasi, gasi in gasi.
Vse pogasi.
Gasilec odide domov.
A kmalu poar je nov.
Gasilec spet odhiti.
Na delo se spravi.
Ko pogasi e ta poar, utrujen odide domov.
Poitek zasluil si je, saj je za njim naporen dan.
Pst, gasilec e spi, ne budite ga.
A kaj, e poar bo?
Ah, priel gasilec bo drug.
Razen ... e poar bo velik!
Nejc Romanc, 5. a, pod mentorstvom Eme Igliar

*
Ve dni e pada de in gasilci so v pripravljenosti,
da pomagajo ljudem.
Kmalu zasliijo alarm, ki tuli. Hitro se obleejo v
uniforme, v gasilni avto naloijo rpalke, prazne
vree in se odpeljejo.
Pridejo v vas, kjer voda e ogroa ivali in ljudi.
ivali hitro odpeljejo na suho in s peskom
napolnijo vree.
Na pomo jim pristopijo tudi prostovoljci.
Medtem jim krava uide in gasilci lovijo pobeglo
ival.
Kravo bi kmalu odnesel moan tok vode.
A pogumen gasilec ji e pravi as nadene vrv in jo
odpeljejo na suho.
Tudi kokoi polovijo in jih zaprejo v zaboje, saj je
kokonjak poplavljen.
Zaboji s kokomi so se prevrnili in kokoi so ule.
Vsi jih lovijo.
Z vreami, naloenimi pred vrata, prepreijo vdor
vode v hio.
Kmalu preneha deevati in posije sonce.
Nadja Jarc, 5. a, pod mentorstvom Eme Igliar

*
Gori, gori v mestu gori!
Pohitite, pohitite na delo vsi!
Ogenj gori in vse se kadi!
Stavba gori, e vedno gori. V njej pa je dosti
zaprtih ljudi.
Ko ogenj pogaen je in ljudje so vsi zdravi, razlog
za sreo tu se pojavi.
Nato pa gasilec domov se odpravi.
Utrujen, a sree iz sebe e spravi:
Veliko naredil sem dobrih rei, zato smo sreni
lahko prav vsi.
In ponosen nase zaspi.
Eva Krevs, 5. a, pod mentorstvom Eme Igliar
Jaka Krevs, 5. a, pod mentorstvom Eme Igliar
76
Hidrant (kola), Tea Stepan, 8. a, pod mentorstvom Alee Sunik kedelj
Nai gasilci
Vsak dan se nesree vrstijo.
Male, velike, vse se zgodijo.
Zato potrebujemo pogumne ljudi,
take, ki prav niesar strah jih ni.
e zagori, naj se ti ven mudi

Poar tu, poar tam,
a kaj naj storim, e takrat razmiljati ne znam.
Po navadi panika te zgrabi,
takrat domov se ne odpravi.
V roke vzemi telefon
in poklii 112, ki pomagati ti zna.
Potem gasilci prihitijo in poar pogasijo.
Ti pa sreen si, ker reil si veliko ljudi.
e eden izmed gasilcev si,
ti hvalenih bo na milijone ljudi.
Saj reuje jih,
zato potrudi se za njih.
To so gasilci.
Svoje ivljenje na kocko dajo
in v nevarnost se podajo.
Za nao varnost in sreo vse storijo,
a al za to niesar ne dobijo.
Mogoe bi jim morali rei hvala
za vse, kar za nas storijo,
in zato, ker se pogumno borijo.
Maja Kernc, 9. b, pod mentorstvom
Mojce efran
Lara Barbo, 7. b, pod mentorstvom Barbare Gori
77
Gasilci, prihitite!
Ogenj v srcu
Gospodinjstvo zaelo se je zares,

smo pekli, kuhali in imeli se fino.
Zabava bila je na viku zares,
ko zaslii grozen se pok.
V hii zagori,
v prostorih se stemni,
vigalica na tleh
poteptala je ves smeh.
V srcu mi je ogenj zagorel

ter gore plamen ljubezni vzplamtel.
Ne vem, kako se ga ubraniti,
zdaj, ko ne da se ga ve ukrotiti.
Na naem tedilniku vnel se je poar,

smo prestraeni tekali in vpili: Na
pomo!
Hinik poklie pogumne gasilce,
da reijo olo in male uence.
Sirene glas spuste,

lestev dvigne se,
okno se odpre,
otrok v svobodo gre.
Najina ljubezen je bila velika

in se je risala kot prava slika.
Uivala sva najine radosti
ter tako preivljala as v skupni
mladosti.
Alarm olski se oglasi,

urno hitro vsi ven beimo
in na zbirnem mestu
se dobimo.
Maks Zupan, 5. a, pod mentorstvom
Mojce efran
Za njim e vsa druina,

oe, mama, sestra Nina,
vsi gredo po lestvi dol,
sreni skupaj brcat v gol.
Hia se bo obnovila,
druinska srea se ponovila,
druina se bo v njo vselila,
varno se bo v njej poutila.
Nea Make Beljan, 7. a, pod
mentorstvom Barbare Gori
Spraujem se, zakaj me nima rad,

kako lahko je ljubezen ugasnila,
saj ko najbolj bi te jaz rabila,
e druga te je v objem zvabila.
Ljubezen najina pa je zdaj minila,
vsak svojo pot sva zdaj odla,
zato na napano pot sva oba krenila
in nikoli nazaj nisva se vrnila.
Tina Make, 9. a, pod mentorstvom
Mojce efran
Gorei blok (kolani tisk), Lan timec, 2. a,

pod mentorstvom Tatjane Kupljenik
78

Ogenj ni igraa,
za otroke je bolja fraa.
Ker pa nesrea nikoli ne poiva,
zapomni si to:
e zagori,
naj se ti hitro ven mudi,
saj e se opee, zelo boli!
Ko pritee ven,
takoj poklii tevilko vano
odtipkaj 112
pa gasilci prihitijo
in vse pogasijo.
Gasilci so junaki pravi,
v stiski pomagajo radi.
Mi delo olajamo jim tako,
da vsak dan previdni smo zelo.
Gasilski voz (suhi pastel), Lara Simoni, 8. a, pod mentorstvom Alee Sunik kedelj
Anej Rajel, 6. a, pod mentorstvom

Mojce efran

Ogenj je koristna stvar,
le e je obvladovan,
v kaminu je prijeten,
ko uide pa ni ve.

e zagori, naj se ti ven mudi,
prinesi vodo ti
in bodi brez skrbi,
da poar pogasi ti.
e nam hia zagori,

br preveri, kaj gori,
in poklii 112.
Ko gasilci pridrvijo,
k ognju jih usmeri,
da im prej ga pogasijo.
Da stavba ne zgori,
poklii br gasilce ti,
ki se jih na tevilko 112 dobi.
Ti jih opazuj nekje na varnem,

od njih se ui,
vzemi jih za zgled in jih spotuj.
e si gasilec tudi sam,

se z ognjem zna spopasti tudi ti,
le pazi, da se ti kaj ne zgodi.
Iza Kavek, 6. a, pod mentorstvom

Mojce efran
Luka Barbo, 7. a, pod mentorstvom

Mojce efran
79
Gasilci
Gasilci
Gasilska veselica
Gasilci gasijo poare in reujejo

ljudi. Gasilec je moj najljubi poklic.
Vsako leto hodim na gasilske vaje.
Tam opravljamo razline vaje. Ko
odrastem, bom gasilec. e bom
res opravljal ta poklic, bom skrbel
za velike in pomembne stvari.
Ko naa hia zagori,

panika v strah se spremeni.
Nato gasilci prihitijo,
eprav se ni ne veselijo.
V Globodolu vsako leto

gasilci veselico imajo,
e Modrijane povabijo,
da muziko vrtijo.
Ker pogumni so vsi,

iz stiske reijo prav vse ljudi,
ki so notri v hiici,
in hvaleni so jim vsi.
Tam imajo sreelov

in pravo pojedino,
Modrijani podpise delijo,
da jih punce za spomin shranijo.
Ko gasilci pogasijo, se zelo

razveselijo,
ker opravili so teko delo.
Zato pravimo: Gasilci,
super ste heroji!
Plesie vedno polno je,

saj radi pleemo,
sploh na dobro muziko
in spet nam je lepo.
Larisa Saje, 5. a, pod mentorstvom

Mojce efran
Iza Kavek, 6. a, pod mentorstvom

Mojce efran
Joko Kolenc, 3. a, pod

mentorstvom Mojce Luar
Tu je res lepo! Juhej!
Gasilci
Gasilci so moje,
ki z ognjem se borijo
in niesar se ne bojijo.
Gasilci so pridni moje,
niesar se ne bojijo,
hitro ogenj pogasijo.
Jurij Jarc, 3. a, pod mentorstvom
Mojce Luar
Gasilski dom Hmelji (kolani tisk), Tilen Zore, 2. a,

pod mentorstvom Tatjane Kupljenik
80
*
Feuer
Eilen
Uniform
Erdbeben
Rohr
Wasser
Einig
Helm
Rauch
Mutig
Axt
Notruf
Notwendig
*
Bereitschaft
Rohr
Axt
Notruf
Dankbarkeit
Nejc Romanc, 5. a, pod
mentorstvom Natae Trajkovski
*
Nadja Jarc, 5. a, pod mentorstvom

Natae Trajkovski
*
Feuerwehrauto
Eid
Uhr
Eilen
Rohr
Wasser
Erdbeben
Helm
Rettungswagen
Feuer
Rckzug
Alarm
Uniform
Ura Matoh, 5. a, pod mentorstvom
Natae Trajkovski
Feuer
Erfahrung
Unfallort
Evakuieren
Rauch
Wasser
Einklemmen
Held
Rennen
Nejc Gaperi, 7. a, Alen Rovek, Mia Ober in Jure

Rus, 6. a, pod mentorstvom Vesne Kastelic
Corina Prlja, 5. a, pod

*
Notlage
Opfern
Teilen
Rohr
Uniform
Feuerwehr
Tev Kupljenik, 4. b, pod
81
Tjaa Brulc, 9. a, Pavlina Gorenc, 9. b, in Jana Jarc,

6. a, pod mentorstvom Vesne Kastelic
Goree srce
Gasilec Peter
V srcu mi gori,
ljubezen v meni plameni,
a zato ne potrebujem pomoi,
112 ne pomaga mi.
Neko je v gasilskem domu ivel

Peter. Po poklicu je bil gasilec.
Neko se je zgodilo, da je izbruhnil
vulkan. Ker je Peter prvi opazil, da
bruha, je dobil najvejo nagrado za
gasilca.
V srcu mi gori,
ta ljubezen nepredvidljiva,
ta ljubezen vasih vzkipljiva,
ta ljubezen, ki ni ponovljiva.
Jan Zupani, 3. a, pod

mentorstvom Mojce Luar
Ljubezen v meni plameni,

v mojem srcu sva samo jaz in ti,
a vasih me skrbi,
da ta ljubezen se lahko v sovratvo
spremeni.
Ko zagori, gasilec
na svoje delo odhiti,
vklopi sireno in vzame najboljo
opremo.
V asu sirene e ostali
gasilci prihitijo in
vsi skupaj uspeno
ogenj pogasijo.
Nejc Pape, 7. b, pod mentorstvom
Barbare Gori
A zato ne potrebujem pomoi,

verjamem, da ostala bova samo jaz
in ti,
ti in ljubezen, ki me greje,
ti in ljubezen, ki nima meje.
112 ne pomaga mi,
poara rei me lahko le ti,
ti in tvoje te besede:
Rad te imam!
Andriyana Muhi, 9. a, pod
Poar (tempere), Ana Saje, 4. b, pod mentorstvom Mojce Stareini
82
Gori, gori
Gori, gori,
vzklikali so vsi.
Ogenj, plameni,
vsi so obnemeli.
Mama plin prigan pustila,
hrano vso je prismodila.
Iskra povzroila je,
da gorelo je vse.
Nato gasilci so prili,
hitro vlekli so cevi.
Z vodo pogasili so
okna, streho in seno.
Na koncu sreni smo bili,
saj pravi mojstri so prili.
Pogasili so spretno
ogenj ves gore.
Sao Novinec, 5. a, pod
Gasilec sem
Ko v vasi zagori,
naim se vaanom
ni ne pripeti,
saj gasilec sem ta pravi,
ki vse takoj pripravi.
Vsi naglas vzklikajo,
saj veseli so za to,
da se ta problem
konno reil bo.
Nina Saje, 6. a, pod mentorstvom
Mojce efran
*
V hii zagorelo je,
vse rumeno-rdee postalo je.
Otroci in stari ven so pobegnili
in se tako zubljem izognili.
Zunaj smo 112 poklicali
in nestrpno gasilce akali.
Konno so prispeli,
nam v pozdrav zatrobili
in hitro ves ogenj pogasili.
Ula Parkelj, 7. b, pod mentorstvom
Barbare Gori
Ko zagori
e kje zagori
in se dim kadi,
br se skrij,
da te ogenj ne dobi.
Ali bolje:
ko zagleda ogenj,
poklii 112,
gasilce,
ki na vso mo hitijo,
da ogenj pogasijo.
e kdo v teavah je,
mu pomagaj,
kajti e na njegovem mestu bil bi ti,
ti on pomagal bi.
Ne ustrai se in deluj trezno,
tako lahko rei marsikoga,
ki potrebuje pomo obvezno.
Lina Ilar, 7. a, pod mentorstvom
Mojce efran
83
Ogenj v oli e gori

Ko ogenj v oli zagori,
naj takoj ven se ti mudi!
e prej pa na tipko ne pozabi,
ki gasilce hitro privabi
in vse ostale v oli opozori,
da nekje v oli gori!
A ne pozabi, da e se s tipko igra
in malo pretirava,
ravnatelj nate se jezi
in svet na glavo se postavi ti.
A najpomembneje je, da ve,
e v oli gori,
ne zganjaj panike, naj se ti ven
mudi.
Ampak lepo poasi v koloni z
razredom odidi!
Pia Fornezzi Rezelj, 5. a, pod
Gasilska
Ko sirena se oglasi,
gasilcem se zelo mudi.
Takoj gasilski avto pridrvi,
poara nikoli ne zamudi.
Vasih se celo zgodi,
da gasilec malo zaspi,
saj za njim teke so noi,
e v sanjah se s poari bori.
Je pa res, da si gasilec samo eno
stvar eli,
da rei ljudi in poar pogasi.
Vanja Hribar, 9. a, pod
*
Kamor pogledam,
vse gori,
misel na smrt
me zaboli.
To ni ivljenje,
je le tavanje.
Nihe me ne rei,
le vpijem:
ZA MOJE IVLJENJE GRE!
Konno zagledam
postavo temno,
tee k meni,
da mene bi reil samo.
Nadene masko mi,
zaprem oi,
vidim le temo
in sliim glas, ki krii.
Ema Zajc, 8. a, pod mentorstvom
Barbare Gori
Nejc Brulc in Tit Jakli, 8. a, pod mentorstvom Klemna
Kramarja
Tjaa Brulc, 9. a, Pavlina Gorenc, 9. b, in Jana Jarc,

6. a, pod mentorstvom Vesne Kastelic
84
Gasilec sem
Od majhnega elel postati sem gasilec.
Od majhnega pomagati sem elel ljudem,
zdaj, ko to sem postal,
moram rei, da za to odloitev ni mi al.
Pomagati ljudem najlepi je obutek,
tvegati in trpeti za ogroene ljudi,
za ljudi, ki trpijo,
jim jaz pomagam, da brez strahu ivijo.
Vsak dan sreujemo se z nesreami,
s poari, plazovi in poplavami.
Mi vedno tu smo, da pomagamo
in v boju z nesreami vedno zmagamo.
e srea je na nai strani
in ni nihe pokodovan,
mi zelo smo veseli,
vse skupaj nam polepa dan.
Jasmina Saje, 9. a, pod mentorstvom Mojce
efran
Gasilska elada (akril), Luka Rozman, 8. a,

pod mentorstvom Alee Sunik kedelj
Gasilski kornji (tempere), Zala Bobnar, 7. a,

pod mentorstvom Alee Sunik kedelj
85
Gasilski pas (tempere, tu), Kaja

Rajel, 8. a, pod mentorstvom
Alee Sunik kedelj

Gasilci vedno vsepovsod hitijo,
se niesar ne bojijo,
ogenj z vodo iz cevi gasijo,
z vroim ognjem se borijo,
se isto niesar ne bojijo.
e v hii tvoji zagori,
hitro naj se ti ven mudi,
112 poklii ti,
pazi, da se ti kaj ne pripeti,
hitro naj se ti iz hie mudi.
Gasilci pridrvijo na pomo,
pozdravimo se skupaj vzklikajo.
Ko prila je temna no,
ognju zmanjkala je mo,
pozdravimo se skupaj vriskajo.
Samo Brudar, 6. a, pod
86
Fotografije na hrbtni strani: Luka Kovai, 8. a, David Krivec, 9. a, Kristian Resnik, 7. b,

in Matic Zupan, 9. b, pod mentorstvom Igorja ajna
Osnovna ola
Toneta Pavka

Gasilstvo V Mirni Peči

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Gasilstvo V Mirni Peči

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

projektno delo O Toneta Pavka v olskem letu 2015/2016

CIP Kataloni zapis o publikaciji

projektno delo O Toneta Pavka v olskem letu 2015/2016

Obisk PGD Globodol

Literarno, likovno in glasbeno

Zadnje raziskave javnega mnenja o tem, kateremu

Uenci nae ole so pod mentorskim vodstvom uiteljev

Zaetki organiziranega gasilstva segajo v leto 1880, ko

Jera Parkelj, 3. b, pod

Poari v asu turkih vpadov

Ogenj je e v davnini ogroal imetje in ivljenje naih

Na turke prihode so opozarjali kresovi na hribih,

Poari v 18. in 19. stoletju

Prvi veliki poar Mirne Pei, ki ga zasledimo v pisnih virih,

Leta 1876 je v Jablanu pogorelo 8 kmetij s pridelki vred.

Leta 1865 je v velikem poaru pogorel skoraj ves Gorenji

Spominska ploa iz leta 1788 v cerkvi sv. Kancijana.

Poara v Biki vasi leta 1873 in Globodolu leta 1865. Vira:

Poari v 20. stoletju

Po izgradnji dolenjske eleznice leta 1894 so vse

Po drugi svetovni vojni je bilo ve poarov, ki so

V entjuriju je leta 1923 podtaknjen poar, ki je divjal celo

Pija Jaka, 9. b, Tina Kernc, 8. a, Eva Kolenc, 9. b,

Leta 1934 je ponovno zagorelo v srediu Mirne Pei.

Kadar ogenj zagori,

V obini Mirna Pe delujejo tiri prostovoljna gasilska

Obina Mirna Pe, 2011. Operativni gasilski nart javne gasilske

Poarni okolii gasilskih drutev v obini Mirni Pe na

Organiziranje poarne brambe

Prostovoljno gasilstvo je ena od identitet slovenstva.

Poarna bramba je imela tri oddelke: trop plezalcev,

Iz Pravil prostovoljne poarne brambe v Mirni Pei iz 13.

Vsak trop je z veino glasov izvolil voditelja in njegovega

lan je bil lahko vsak prebivalec Mirne Pei in blinje

Prva stran Pravil prostovoljne poarne brambe v Mirni

tevilo lanov: 182 (23 operativnih lanov)

Vodila pa sta tudi vaje, ki so bile za lane obvezne.

Od poarne brambe so prevzeli rono rpalko, po

Pravila poarne brambe iz leta 1887 so podpisali lani

Leta 1905 so kupili zemljie za gasilski dom, ki so ga

Za potrebe gaenja je mirnopeka poarna bramba

Leta 1930 so nabavili prvo motorno brizgalno

tudi predsednike in poveljnike drutva.

Leta 1999 so razgrnili sedanji prapor drutva. Ob

Leta 1938 je gasilski dom dobil elektriko. Po drugi

Med leti 2007 in 2012 je v zgornjem nadstropju

Leta 1960 so kupili gasilsko vozilo na motorni pogon

Leta 2014 je drutvo zamenjalo dotrajan gasilski kombi

Ob 80-letnici sta bila obnovljena in razirjena tako

Pija Jaka, 9. b, Tina Kernc, 8. a, Eva Kolenc, 9. b,

Leta 1995 so preuredili notranjost gasilskega doma,

Gasilski dom in povorka leta 1972.

Povorka ob stoletnici drutva v Mirni Pei.

Gasilski dom v Mirni Pei. Fotografiji: an

PGD Globodol je bilo ustanovljeno 16. novembra 1919.

glasil: Pomoz, Bog! Leta 1935 so prejeli od Gasilske

Gasilski dom v Gorenjem Globodolu je bil zgrajen leta

Med vojno so zaradi zaplemb s strani nemke vojske

Iz novomeke gasilske zveze so leta 1938 prejeli poto o

Leta 1933 so drutvo z novim zakonom preimenovali v

Leta 1948 je izel nov zakon in prostovoljne gasilske

Leta 1952 je bila izdana odloba o ustanovitvi in

kasneje so kupili prvi dihalni aparat in pa UKV postajo.