Univerzitet Sv.

Kiril i Metodij-Skopje
FILOZOFSKI FAKULTET

Institut za Pedagogija

SEMINARSKA RABOTA PO OP[TA PSIHOLOGIJA

ILUZII I HALUCINACII

Oktomvri,2008

1. ILUZII

1. 1. VOVED
Dolgo vreme be{e potrebno da pomine, za lu|eto da uspeat da gi
otkrijat, a podocna i da gi prou~at kaj sebe iluziite. Pri~inata za toa
le`e{e vo ~ovekovite pogledi na svetot i tendencijata za vistinito da se
zema seto ona {to }e bide percipirano kako pojava. So zakonot koj
Johanes Miler go predlo`i na javnosta, bez ogled na negovata validnost,
zapo~na eden nov aspekt na razmisluvawe, deka mo`ebi nie ja
nemame privilegijata da go osoznaeme svetot onakov kakov {to e,
razmisluvawe koe datira od mnogu odamna kaj mal broj na privrzanici,
vo filozofskiot pravec Agnosticizam. So masovno razrabotuvawe na
zakonot koj Miler oficijalno go promovira{e i dopolnitelnite otkritija vo
oblasta na prblemot na kvalitetot na percipiraweto, be{e voo~ena
edna specifi~na pojava kaj ~ovekoviot setilen aparat - iluziite.
Iluziite se gre{ka vo percipiraweto na odredeno senzorno iskustvo.
Imeno, iluziite pretstavuvaat pogre{na percepcija na predmet koj
realno postoi. Op{to poznato e deka percipiraweto e proces, preku koj
organizmite gi interpretiraat i organiziraat informaciite steknati preku
setilnite organi. Iluzija se pojavuva, koga ona {to mozokot go dobiva
kako informacija se razlikuva od fizi~kite kvaliteti na objektot, odnosno
stimulusot.
Iluzijata mo`e da se pojavi na bilo koe od ~ove~kite setila; Pa vo
zavisnost od toa postojat i pove}e razli~ni vidovi na iluzii: vizuelni
(opti~ki), auditivni, olfaktorni, gustativni, taktilni i dr. Sepak, koga
naj~esto se govori za iluzii, se misli na opti~kite.
Va`no e da naglasime deka iluziite pretstavuvaat voobi~aena i
normalna pojava, i sekoga{ se prirodna posledica na na~inot na koj
na{iot senzoren aparat raboti. Psiholozite gi prou~uvaat iluziite, bidej}i
tie krijat va`ni i klu~ni informacii za funkcijata na na{iot
perceptiven sistem.Gre{kite vo percepcijata se smetaat za iluzii,samo
ako tie se iskuseni od pogolem broj na lu|e,kako {to toa go pravat
iluzionistite vo nivnite magioni~arski to~ki. Taka na primer,ako edna
edinstvena li~nost pogre{no percepira odredena drazba ili object,togas
ne se raboti za iluzija,tuku najverojatno za nekoe poremetuvawe, no
dokolku se pojavi masovna perceptivna gre{ka ,toga{ ve}e moz`eme
so sigurnost da trvdime deka stanuva zbor za iluzija.
Lu|eto mnogu ~esto gi me{aat terminate iluzija I halucinacija, no
psiholozite gi koristat so to~no izdeferencirano zna~ewe,
bidej}i razlikata pome|u niv e evidentna. Dodeka iluziite pretstavuvaat
pogre{na percepcija na postoe~ki objekti, halucinaciite pretstavuvaat
registrirawe na drazbi koi realno ne postojat, na primer: gledawe na
vizii, slu{awe na glasovi i dr. Iluziite se javuvaat kaj zdravi, normalni lu|
e, dodeka pak halucinaciite naj~esto aludiraat na odredeno
poremetuvawe.

Postojat golem broj na iluzii vo zavisnost od nivnite karakteristiki i

pojavata na koja se odnesuvaat. Vo prodol`enie sleduvaat nekoi od niv.
1. 2. ILUZIJA NA DOL@INATA

Sl. 2: levo: Muller Lyer - ova iluzija

desno: Ponzo - va iluzija

Na ovaa slika mo`at da se

zabele`at primeri za iluzija
na dol`inata. Na levata
strana
od
slikata,
horizontalnata otse~ka AV
izgleda
podolga
od
otse~ka- ta SD pod nea,
iako tie se vsu{nost so ista
dol`ina. Na slikata desno,
isto taka crvenata linija
blizu do vrvot izgleda
podolga od crvenata linija
na dnoto od crte`ot, sepak i
tie se ednakvi po dol`ina.

Prviot crte` od levata strana e eden od najpoznatite primeri za

doka`uvawe na iluziite na dol`inata, sozdaden od strana na
germanskiot psihijatar Franz Muller Lyer vo 1889 godina. Objasnuvaweto
na ovoj primer e deka lu|eto nesoodvetno go nanesuvaat svoeto
perceptivno iskustvo za tri dimenzii, na dvodimenzionalen objekt.
Imeno, otvorenite kusi linii, postaveni vo forma na strelki na kraevite od
otse~kata AV, davaat vpe~atok deka taa se nao|a podaleku od
otse~kata SD, na koja kusite linii se postaveni kon vnatre{nata strana.
Spored toa, na{ata tendencija podale~nite predmeti da gi percipirame
kako pogolemi, doprinesuva do setilniot vpe~atok deka otse~kata AV e
podolga od otse~kata SD. Ova e samo edna od interpretaciite na ovoj
primer; Denes, psiholozite predlo`uvaat i mnogu drugi objasnuvawa.
[to se odnesuva do vtoriot crte` na desnata strana, e popoznat kako
Ponzo - va iluzija, nare~ena spored italijanskiot psiholog Mario Ponzo
koj ja otkril. Edno od objasnuvawata na ovoj primer e deka, zelenite
vertikalni divergentni linii davaat vpe~atok na dlabo~ina. Imeno, onie
zeleni linii kon vrvot se pogusti i izgledaat pooddale~eni od onie vo
osnovata, koi se poretki i davaat setilen vpe~atok na bliskost. Spored
toa, na{ata tendencija pooddale~enite predmeti da gi gledame kako
pogolemi, predizvikuva crvenata linija kon vrvot da izgleda podolga od
onaa crvena linija vo osnovata, iako i dvete pa|aat na na{ata retina so
ista dol`ina.
Vo doega{niot primer se govori za eden karakteristi~en fenomen na
iluzii na dol`inata, koj se javuva kako rezultat na prirodata na na{eto
setilo za vid i na{eto setilno iskustvo. Vo prodol`enie sledat u{te
nekolku razli~ni vidovi na iluzii...

1. 3. ILUZIJA NA FORMATA

Sl. 4: Zollner - ova iluzija

Ne samo {to mo`e da se iskusi iluzijata na dol`inata, tuku isto taka

mnogu lesno mo`e da se do`ivee iluzija na formata na objektot. Primer
od ovoj tip e Zollner - ovata iluzija, vo koja pravilen i potpoln kvadrat
dobiva trapezoidna forma, kako rezultat na pozadinata na koja kosite
linii davaat vpe~atok na tridimenzio- nalnost vo dlabo~ina. Seto toa
doprinesuva gornite rabovi na kvadratot da bidat percipirani kako
po{iroki, a vnatre{nite agli kako da ja izgubile zafatninata od 90
stepeni.
.
1. 4. ILUZORNI KONTURI
Iluzornite konturi vo sebe ja
involviraat Ge{talt psihologija- ta
za celovitost na percepcijata.
Imeno,
ovoj
vid
na
iluzii
nastanuvaat kako rezultat na
tendencijata na ~ovekovite setila
konturite da gi povrzuvaat i da gi
zatvoraat nezavr{enite povr{ini,
Sl. 8: Iluzorni konturi
odnosno ~ovekot preferira da ja
vidi
dobro
organiziranata
celina,
nasproti pove}eto individualni delovi.
Kako .{to mo`e da se zabele`i na
slikata, leviot crte` dava zatvorenost na konturite na bel triagolnik, iako
tie vsu{nost ne postojat. Toa se slu~uva poradi prekinatosta na realno

postoe~kite konturi so prazen bel prostor pome|u niv. Na desniot crte`

se zabele`uva kriva linija po sredinata, iako i nea ja nema, poradi istite
pri~ini na prekinatost na nadol`no postavenite linii. Vsu{nost, seto ova
doa|a od postavenosta na poedine~nite formi, nivnata kompozicija i
polo`ba.
Skore{nite ispituvawa koi bea napraveni na mozok od majmun,
poka`aa deka vo mozokot postojat kletki koi ovozmo`uvaat
popolnuvawe na prekinati i nedovr{eni delovi od percipiraniot predmet,
sozdavaj}i iluzorni konturi. Ovie kletki, na `ivotnite im ovozmo`uvaat
da steknat kompletni podatoci za objektot, od nekompletno prilo`enite
informacii.
1. 5. ILUZORNI DVI@EWA
Postojat mnogubrojni primeri, koi odat vo prilog na faktot deka
vsu{nost mnogu ~esto percipirame iluzorni dvi`ewa. Na primer, koga
gledame televizija, taa vsu{nost proizveduva iluzorni dvi`ewa. Imeno,
televiziskiot ekran e izgraden od golem broj na mikro foto kelii - pikseli,
koi pod vlijanie na elektronskiot top, svetkaat vo razli~ni boi. Site
pikseli zaedno i nivnata luminiscencija, ovozmo`uvaat formirawe na
slika. Sepak slikata koja se sozdava e nepodvi`na. Za da se predizvika
efekt na iluzorno dvi`ewe, na televiziskiot ekran se proektiraat 25 - 30
nepodvi`ni sliki vo sekunda, koi simultano se menuvaat. Takvoto
rapidno menuvawe na simultani sliki, vo mozokot predizvikuva fluidnost
na dvi`ewe, fenomen poznat kako stroboskopsko dvi`ewe. Za da se
predizvika stroboskopskiot fenomen, mora da postojat opredelen broj
na sliki koi }e se menuvaat so to~no opredelena brzina, za da se
predizvika vpe~atok na fluidnost. Dokolku brzinata na izmenuvawe e
nedovolna ili nesimultana, }e se pojavi matnost i nejasnost vo
dvi`ewata koi gi percipirame.
U{te eden primer za pojavata na iluzorni dvi`ewa, pretstavuvaat
svetlosnite reklami na kinata, teatrite i drugi javni objekti, sostaveni od
ogromen broj na sitni sijali~ki, koi vo razli~no vreme svetat so to~no
opredelen kontinuitet i intenzitet. Toa vo na{iot mozok predizvikuva
veri`na povrzanost na podvi`ni sliki, odnosno iluzorno dvi`ewe
popoznato kako fi (phi) fenomen. Intervalot na svetnuvawe na dve
sosedni sijali~ki na malo rastojanie, mora da bide to~no opredelen za
da se predizvika kontinuitet vo percepcijata.
Efekt na iluzorno dvi`ewe se sozdava i pri prodol`eno gledawe vo eden
podvi`en predmet, a potoa pogledot se naso~uva na drug stati~en
predmet. Taka na primer, ako podolgo vreme gledame vo vodopad
kade vodata slobodno pa|a, a potoa pogledot go prefrlime na nekoj
stati~en objekt od okolinata, }e dobieme vpe~atok deka toj se dvi`i vo
sprotivna nasoka od predmalku posmatranoto dvi`ewe.
Postojat u{te mnogu drugi primeri koi ja poka`uvaat na{ata sklonost
kon percipirawe na iluzorni dvi`ewa, a sekojdnevnoto iskustvo e svedok
na ovaa op{ta konstatacija.

1. 6. ILUZII NA DOPIR I TEMPERATURA

Osven vizuelnite vpe~atoci i nivnite iluzii, iluziite kako fenomen mo`at
da se iskusat i kaj site drugi setila. Eden od pokarakteristi~nite vidovi
na nevizuelni iluzii, pretstavuvaat iluziite na dopir i temperatura.
U{te starogr~kiot filozof Aristotel ima ilustrirano interesno iluzorno
do`ivuvawe na osetot za dopir. Imeno, dokolku najprvo na{ata dlanka
ja dr`ime neposredno pred na{ite o~i, so spoeni prsti, a potoa gi
zatvorime o~ite i postavime moliv vo osnovata pome|u pokazalecot i
sredniot prst, }e dobieme edine~en setilen kvalitet za dopir, no
dokolku sega gi prekrstime dvata gorenavedeni prsti i povtorno go
postavime molivot na istoto mesto, se razbira dodeka na{ite o~i se
zatvoreni, }e iskusime dva razli~ni setilni kvaliteti. Ovaa iluzija se
javuva kako rezultat na postavenosta na ko`nite receptori za dopir, na
levata i desnata strana od na{ite prsti. Od toa }e zavisi i na{iot setilen
vpe~atok.
U{te eden karakteristi~en vid na iluzii koi se javuvaat vo soglasnost so
termoreceptornite reakcii se iluziite na temperatura. Edna od niv e
pretstavena so pomo{ na fenomenot poznat kako paradoksalno ladno.
Ispituvawata poka`ale deka idealna temperatura za iskusuvawe na ovoj
fenomen iznesuva 45 stepeni Celziusovi (113 stepeni Farenhajtovi).
Imeno, dokolku na{ata dlanka se nao|a vo sad so temperaturata
predmalku navedena, a potoa se polo`i vo sad so mlaka voda, }e se
dobie vpe~atok deka vodata vo vtoriot sad e studena, iako realno ne e
taka. Istiot eksperiment mo`e da se sprovede vo odnos na fenomenot
na paradoksalna toplina, no po obraten redosled. Vo HVII - ot vek,
angliskiot filozof Xon Lok, postavil eden mnogu poprakti~en
eksperiment, koj ja zasega problematikata na temperaturni iluzii. Da
pretpostavime deka odredena li~nost ja stava ednata raka vo sad so
topla voda, a drugata vo sad so studena. Toa ovozmo`uva i dvete race
da se prilagodat na temperaturata, se dodeka temperaturnata
senzacija ne is~ezne. Vsu{nost, po odredeno vreme ispitanikot }e
~uvstvuva normalna temperatura. Ako potoa i dvete race gi postavi vo
sad so mlaka voda, rakata koja prethodno bila vo sad topla voda, }e
dobie setilen vpe~atok za ladno , dodeka pak onaa koja prestojuvala vo
sadot so studena voda, mlakata voda }e ja do`ivee kako topla. Seto
ova uka`uva na faktot deka, ko`nata osetlivost na drazbite za dopir i
temperatura e relativna.

1. 7. NEVOZMO@NI FIGURI
U{te edna forma na iluziite se
javuva, koga objektot se percipira
kako provereno logi~ko sledstvo,
iako vsu{nost toj predmet e mo`ebi
nevozmo`en za konstrukcija. Ako
ubavo se zadlabo~ime vo figurite na
slikata, }e zaklu~ime deka tie ne
mo`at da postojat kako takvi. Zo{to
vedna{ (na prv pogled) ne mo`eme
Sl. 9: levo: nevozmo`en trident
da uo~ime deka tie se nevozmo`ni?
desno: nevozmo`en triagolnik Edno od objasnuvawata glasi deka
nie
vsu{nost
objektite
gi
percipirame globalno, vo celina, bez
oddelno i
.
posebno zadr`uvawe na poedine~nite detali od celinata. Me|utoa,
dokolku vnimatelno gi nabquduvame kraevite na figurite, }e ja
zabele`ime nivnata nevozmo`nost. Postojat golem broj na primeri, koi
govorat za rasprostranetosta na nevozmo`nite figuri. Osobeno vo ovaa
oblast se istaknuva holandskiot umetnik Maurits C. Escher, koj ima
nacrtano brojni nevozmo`ni figuri za vreme na negovata dejnost.
1. 8. DVOJNI SLIKI

Sl. 10: Dvojni sliki

Nekoi crte`i i formi, mo`at da bidat

percipirani na dva ili pove}e
na~ini. Tie figuri se poznati pod
imeto dvojni (ambiva- lentni) sliki.
Dvojnite sliki vsu{nost ne se
vistinski iluzii, bidej}i ne se
pojavuva perceptivna gre{ka, koja
e karakteristi~na za iluziite. Toa se
samo figuri, koi ovozmo`uvaat
pove}e
od
edna
perceptivna
interpretacija.

Na primer, slikata na levata strana nudi dva perceptivni odgovori, vo

zavisnost od toa {to }e pretstavuva figura, a {to podloga. Pa taka,
dokolku ja gledame belata figura na crna osnova, zabele`uvame vazna,
no dokolku ja gledame crnata figura na bela osnova, vo toj slu~aj
zabele`uvame dva profila, svrteni eden kon drug. Na sli~en na~in se
objasnuva i slikata na desnata strana. Mo`e da se zabele`i mlada
devojka so karakteristi~en {e{ir, svrtena so likot na strana ili stara
baba so izrastok na nosot. Vo sekoja od ilustraciite mo`e da se proveri
kolku e te{ko i naporno da se vidat dvete sliki istovremeno. Toa se
javuva kako rezultat na specifikata na na{iot setilen sistem, da prima
samo po edna informacija vo eden moment. Zatoa mo`eme da ja
gledame ednata pa drugata slika, no nikoga{ i dvete istovremeno.

2. HALUCINACII

2. 1. VOVED
Halucinaciite pretstavuvaat nerealna perceptivna karakteristika na site
pet senzorni modaliteti, koga ne postoi nadvore{en stimulus i koga se
percipiraat nepostoe~ki objekti. Halucinaciite mnogu ~esto mo`at da
se javat vo preodna faza, pome|u sonot i javeto ili vo sostojba na
delirium.
Deliriumot e sostojba karakteristi~na za mnogu bolesti, koga
zabolenite patat od povremena dezorientiranost, nekoherentnost, a
naj~esto se javuvaat i halucinacii. Bilo koja bolest {to predizvikuva:
visoka temperatura, treska, tahikardija i dr., mo`e da pridonese za
pojava na delirium. Deliriumot ne e bolest sam po sebe. Toj vsu{nost
pretstavuva simptom, protiv koj ne se prezemaat pove}e konkretni
aktivnosti, otkolku onie nameneti za sanirawe na bolesta koja go
predizvikuva takviot simptom. Pi~ini za delirium ne se samo bolestite,
tuku isto taka i nekoi fizi~ki, nadvore{ni faktori: fizi~ka isto{tenost,
enormna vozbuda, psihosenzorna deprivacija, povredi na glavata,
zavisnost od droga i dr. Site tie mo`at da predizvikaat sostojbi na
delirium, a so toa i halucinogeni efekti.
Najzasegnati setilni organi, kaj koi naj~esto i najizrazeno se
manifestiraat halucinaciite, pretstavuvaat setilata za vid i sluh. Taka
bolnite od [izofrenija, naj~esto gledaat ~udni su{testva i insekti,
slu{aat voznemiruva~ki glasovi na koi tie reagiraat so izrazena panika,
a vo ekstremen slu~aj zavr{uvaat i so samoubistvo. Inaku, ve}e
rekovme deka halucinaciite i iluziite se sosema izdvoeni termini, bidej}i
kaj halucinaciite percipiraniot objekt realno ne postoi.
Halucinaciite se nedovolno ispitani vo pogled na nivnata manifestacija,
od prosta pri~ina {to tie se manifestiraat na bezbroj razli~ni na~ini, vo
zavisnost od preokupiranosta i ubeduvawata na li~nosta koja
halucinira. Halucinaciite mo`at da bidat povrzani so ubavi i smiruva~ki
perceptivni simboli ili pak so voznemiruva~ki i stra{ni simboli, koi
doveduvaat do nelagodnost i panika kaj onoj koj halucinira. Sepak,
naj~esto halucinaciite se povrzani so najgolemite ~ovekovi stravovi i
traumi, koi od potsvesta izleguvaat vo forma na ~udni perceptivni
asocijacii. Vo prodol`enie sleduvaat objasnuvawa za pri~inite na
javuvaweto i manifestacijata na halucinaciite...
2. 2. FIZIOLOGIJA NA HALUCINACIITE
Halucinaciite se tesno povrzani so promeni koi nastanuvaat na nivo na
centralen nerven system. Imeno, tie se javuvaat kako rezultat na

nesoodvetno prenesuvawe na drazbite i impulsite niz nervnite vlakna,

a glavna pri~ina za toa se poremetuvawata koi nastanuvaat vo
sinapsite. Sinapti~kite puknatini koi pretstavuvaat eden vid na
fiziolo{ka vrska me|u nervnite vlakna se bitni i odgovorni za normalno
prenesuvawe na drazbata vo CNS. Nevrotransmi- terite koi se
izla~uvaat od presinapti~koto nervno vlakno vo sinapti~kata
puknatina, vr{at ekscitacija na kletkite (receptori) od postsinapti~koto
nervno vlakno i na toj na~in drazbata biva prenesena. Me|utoa, kako
rezultat na psihi~ki poremetuvawa ili koristewe na psihoaktivni
supstancii, doa|a do zabrzano ili zabaveno izla~uvawe na
nevrotransmiterite (adrenalin, noradrenalin, acetilholin, dopamin,
serotonin i dr.), pod vlijanie na nivnite soodvetni razlo`uva~ki enzimi i
pri toa se aktivira zabrzano ili zabaveno prenesuvawe na drazbata od
pre na postsinapti~koto nervno vlakno. Rezultatot od seto toa e pojava
na nedoslednost vo percipiraweto i pojava na halucinacii. Halucinacii
mo`at da se pojavat i kako rezultat na nesoodvetno analizirawe na
drazbata vo CNS, {to zna~i deka sekoja nesoodvetnost i nepovrzanost
vo rabotata na nervniot sistem, pretstavuva direktna pri~ina za
pojavuvawe na halucinacii. Nivnata manifestacija e mnogustrana i
zavisi pred se, od intenzitetot na promenite koi se slu~uvaat vo
nervnata struktura na eden organizam. So nadraznuvawe na odredeni
delovi od kranijalnite mozoci, nau~nicite se obiduvaat da gi lociraat
centrite koi direktno vlijaat na stimulacija na halucinaciite, osobeno vo
korteksot, kako filogenetski najmlad del od golemiot mozok. So
pomo{ na EEG (elektro encefalograf), zabele`ano e deka za vreme na
halucinacija postoi intenzivna bioelektri~na aktivnost na mozokot,
si~na na onaa od REM fazata na sonot. Centri seu{te ne se izdvoeni,
no ispituvawata sledat...
2. 3. PSIHOAKTIVNI SUPSTANCII
Psihoaktivnite supstancii se materii od hemiska priroda, prirodni ili
sinteti~ki, proizvedeni kako derivati na odredeni psihoaktivni rastenija.
Ovie materii vo organizmot se vnesuvaat na oralen ili intravenozen
na~in, ili pak se inhaliraat so nivno pu{ewe. Site ovie materii imaat
halucinogeno dejstvo, a svoite efekti gi manifestiraat preku inhibicija
na la~eweto na serotoninot, eden od najbitnite mozo~ni
nevrotransmiteri. Vakvite materii predizvikuvaat prisilno poremetuvawe
na procesot na la~ewe na nevrotransmiterite za razlika od prirodnite
na~ini na poremetuvawe, pri koi dokolku dojde do hipersekrecija na
nevrotransmiteri, se javuva [izofrenija, a dokolku pak dojde do
hiposekrecija na istite nastanuva Depresija. Sega }e spomeneme nekoi
od najpoznatite i naj~esto zloupotrebuvani psihoaktivni supstancii:
Alkohol - Etil alkohol ili alkohol, go ima vo mnogubrojni varijacii za
konzumirawe. Koga alkoholot }e navleze vo organizmot, doa|a do
negova brza resorpcija u{te vo `eludnikot, od kade preminuva vo krvta,
a preku nea kru`i niz celoto telo i vlijae na re~isi site tkiva. Pogolemite

koli~ini na alkohol, ja zabavuvaat funkcijata na CNS, vklu~uvaj}i go i

mozokot, {to doveduva do pijanstvo i slabi halucinacii.
Opium - Toj ima narkoti~no dejstvo, derivat e na Afionot. Raste
najmnogu vo Turcija i Indija. Opiumot e gusta lepliva smesa so kafena
boja koga e sirov, no so negova prerabotka se dobivaat bezbroj
derivati, od koi najkarakteristi~en e Morfiumot, a toj se koristi za
medicinski celi kako analgetik. Pri negova zloupotreba, vlijae direktno
na CNS, kako ekstremno silen analgetik so depresorno vlijanie na nivo
na sinapsa. Na po~etokot opijatite davaat ~uvstvo na zadovolstvo i
euforija, no so tekot na vremeto dozite proporcionalno se zgolemuvaat,
za predizvikuvawe na istoto ~uvstvo. Ovaa psihoaktivna supstancija e
poznata kako ubiec na bolkata ,no zavisnosta koja ja sozdava e re~isi
bezizlezna. Ovaa droga predizvikuva halucinacii so poslab itenzitet.
Kanabis - U{te edna psihoaktivna supstancija koja najmnogu se nao|a
vo Centralna Azija i Severna Amerika. Kanabisot ili u{te poznat kako
Cannabis Sativa e rastenie od ~ii listovi i cvetovi, proizleguvaat dva
negovi derivati; Marihuana i Ha{i{, i dvete so poizrazeno halucinogeno
dejstvo. Marihuanata e edna od najpoznatite vidovi na drogi, koja
sekavi~no vlijae na CNS. Negovoto dejstvo e ekscitatorno, so
hiperaktivnost na site biolo{ki procesi. Ima hallucinogen efekt, so toa
{to go spu{ta pragot na osetlivost i site drazbi koi postojat ili ne
postojat, stanuvaat izraziti i pointenzivni (boite, zvucite, mirisite i
vkusovite stanuvaat pojaki).
Kokain - Karakteristi~ni i ~esto zloupotrebuvani supstancii se drogite
od grupata na amfetaminite, osobeno Kokainot. Kokainot e derivat na
listovite od rastenieto Koka, koe raste prete`no vo Ju`na Amerika. Od
nego se proizveduvaat anestetici za hirur{ki intervencii, (osobeno pri
operativni zafati na grlo, nos i za konstrikcija na krvnite sadovi, za da
ne dojde do obilno krvarewe pri zafatot). Negovata zloupotreba vlijae
stimulativno na CNS, pri {to se javuvaat intenzivni halucinacii. Edna od
negovite formi, koja sozdava silna zavisnost e Krekot, otkrien 1980, a
toj e osobeno toksi~en i po prva do vtora upotreba vlijae razorno na
nervniot sistem.
LSD - Edno od najhalucinogenite narkoti~ni sredstva koe nekoga{ e
proizvedeno. Pretstavuva derivat na Pejota kaktusot i e poznat kako
LSD (Lysergic acid diethylamide). Zna~ajna medicinska upotreba za lu|
eto nema, no zatoa se koristi za proizvodstvo na anestetici za
veterinarni celi. Zloupotrebata na LSD predizvikuva intenzivni
halucinacii, kako niedna od gorespomenatite drogi. Karakteristi~na e
pojavata na vkrsteni setila (boite se slu{aat, zvucite se gledaat).
Halucinaciite se tolku intenzivni, taka {to ona {to }e bide zamisleno,
vedna{ se pojavuva so slika i zvuk, kako navistina da se nao|a pred
onoj {to halucinira. Nekoi medicinski stru~waci, ovie halucinacii gi
sporeduvaat so halucinaciite koi se javuvaat pri napadi na [izoofrenija.
Site gorspomenati psihoaktivni supstancii, direktno vlijaat na rabotata,
kako na periferniot, taka i na centralniot nerven sistem i nepovratno go
o{tetuvaat. Nivnoto dolgoro~no koristewe, sozdava silna zavisnost koja
vo 90% od slu~aite zavr{uva letalno.

2. 4. FATAMORGANA
Fizi~kite (nadvore{ni) uslovi, se mnogu ~esti pri~initeli na halucinacii.
Spe~ifi~en fenomen koj se javuva kako rezultat na promenite vo
sostojbata na organizmot, pretstavuva fatamorganata. Postojat golem
broj na primeri, koi govorat za prisustvoto na fatamorganata kako
interesna pojava, a nie mo`eme da gi napomeneme onie najpoznatite
od na{eto sekojdnevie. Imeno, da zamislime edna hipoteti~ka situaciija
koga nedvore{nite temperaturi se ekstremno visoki i dostignuvaat do
40 stepeni Celziusovi i pove}e, a nie se nao|ame na {irok asfaltiran
pat, dobivame vpe~atok deka vo dale~inata patot e vla`en ili pak deka
natamu se nao|a prostrana vodena povr{ina. Koga }e stigneme do
nabquduvanata to~ka, }e se uverime deka vsu{nost ne postoi nikakva
vodena povr{ina osven suv `e`ok asfalt, a sepak vo dale~ina povtorno
ja gledame vodenata povr{ina, koja proporcionalno se oddale~uva so
na{eto dvi`ewe i toa prodol`uva vo nedogled.
U{te eden op{to poznat primer od ovoj oblik, pretstavuva pustinskiot
pesok. Imeno, Beduin koj so svojata kamila se dvi`i po vreliot pustinski
pesok, a negovata glava ja gree silno pustinsko sonce, halucinira deka
vo dale~ina se gleda mala oaza ili oblast so voda, iako tie ne postojat.
Negovata `elba da gi dostigne e bezuspe{na, poradi toa {to toj ima
vpe~atok deka so negovoto pribli`uvawe tie se pove}e se
oddale~uvaat od nego.
Pri~inite za nastanuvawe na fatamorganite, kako specifi~no
predizvikani halucinacii, le`at vo postavenosta na uslovite i pritisokot
na nadvore{nite vlijanija na eden organizam. Odnosno, vo prviot
primer, `e{koto sonce i omarninata predizvikuvaat isparuvawe na
vlagata od zemjata, a voedno i isto{tenost kaj nabquduva~ot. Taa
nezabele`itelna parea koja intenzivno izleguva, sozdava efekt na
zastaklenost, odnosno metalen sjaj na povr{inata vo dale~ina, a toa go
predizvikuva na{iot vpe~atok na vodena povr{ina. Na sli~en na~in i
vo vtoriot primer, `e{koto sonce ja predizvikuva halucinacijata za
vodeneta povr{ina, me|utoa fatamorganata za pustinskata oaza e
predizvikana od drugi pri~initeli, koi se pove}e povrzani so
karakteristikite na li~nosta. Imeno, isto{tenosta i `edta koja Beduinot
s# pove}e ja ~uvstvuva, a voedno i silnite son~evi zraci koi pa|aat na
negovata glava, predizvikuvaat edna alarmantna sostojba vo
organizmot, koja se manifestira so halucinacii. Vo ovoj slu~aj golema
uloga mo`e da igra i motivacijata na li~nosta, taka {to site
gorenavedeni faktori, a i negovata iskonska `elba i streme` da stigne
do oaza, kaj nego predizvikuvaat halucinacija na oaza, koja voop{to ne
postoi. Od ovoj primer mo`e da se zaklu~i deka organskite
poremetuvawa mo`at da predizvikaat pojava na halucinacii, vo oblik na
fatamorgana. Fatamorganata mo`e da se pojavi vo bezbroj drugi
interesni varijacii, vo zavisnost od sostojbata na organizmot i uslovite
vo sredinata. Slu~aite vo sekojdnevniot `ivot se mnogubrojni.

ZAKLU^OK
Iluziite i halucinaciite se specifi~ni pojavi, koi se javuvaat kako rezultat
na gre{ki i poremetuvawe vo procesot na percipirawe. Iluziite
pretstavuvaat gre{no percipirawe na predmet koj realno postoi, a
halucinaciite sprotivno, percipirawe na objekt koj realno ne postoi. I
iluziite i halucinaciite se odlikuvaat so specifi~ni karakteristiki, koi se
od osobena va`nost za utvrduvaweto na pri~inite i posledicite na
nivnoto javuvawe. Sekoj od nas, barem nekolku pati vo `ivotot, se
sretnal so iluziite. Toa poka`uva deka tie se javuvaat kaj normalniot
~ovek, bez indikacii na odredeno poremetuvawe, ednostavno kako
rezultat na tendenciite na na{ite setila. Za razlika od niv, halucinaciite
vo sebe sodr`at nekoja nitka na poremetuvawe vo normalnata funkcija
na organizmot. Se javuvaat kaj nervno bolni lu|e, naj~esto kaj zaboleni
od [izofrenija, no mo`e da se javat i kaj psihi~ki zdrava li~nost,
postavena vo specifi~ni uslovi ili kako rezultat na povreda na glavata i
nekoj od vitalnite centri ili pak dobrovolno da bidat predizvikani, so
zemawe na psihoaktivni supstancii.
Iluziite i halucinaciite se zna~aen del od predmetot na prou~uvawe na
psiholozite, osobeno vo oblasta na percepcijata. So nivno
razgleduvawe, mo`at da se otkrijat mnogu interesni karakteristiki za
na~inot na funkcionirawe na na{iot setilen aparat, a isto taka i da se

steknat odredeni specifi~ni znaewa za rabotata na humaniot nerven

sistem. Dosega se napraveni mnogu revolucionerni ispituvawa, vo
vrska so iluziite i halucinaciite od golem broj na nau~nici, bidej}i tie ne
se predmet na ispituvawe edinstveno na psiholozite tuku i na:
nevropsihijatrite, oftamolozite, fizi~arite (osobeno iluziite), fiziolozite i
dr.
So zaedni~ki napori vo edna kiberneti~ka sfera, mo`ni se u{te golem
broj na projandoci vo vrska so ovie karakteristi~ni procesi, osobeno
halucinaciite, {to }e doprinese za na{a pogolema samouverenost vo
gradeweto na nau~nata misla, a istovremeno }e ovozmo`i i pronao|
awe na preventivni merki za tretirawe na halucinaciite povrzani so
bolnite slu~ai. Na{ite mo`nosti se golemi vo dvojna smisla; Prvata vo
pravec na progresivno `iveewe i podobruvawe na `ivotnite standardi, a
vtorata vo pravec na uni{tuvawe na s# ona {to mo`e da bide polezno i
da se iskoristi za pozitivni celi od golemo zna~ewe za na{ata
psiholo{ka i biolo{ka egzistencija.
Da se nadevame deka prvata varijanta }e bide prifatena, so kristalno
jasna slika za ona {to go rabotime.

KORISTENA LITERATURA:

Illusions and Hallucinations Foley, J. Hugh, USA, 1999.

Psihologija - Todorova, Ilinka, Prosvetno delo, Skopje, 1996.
Internet www. psychology. com, USA, 2001.
Microsoft Encarta Encyclopedia, Alt, Gary, USA, 2001.