Programi pobude Skupnosti INTERREG IIIA

SLOVENIJA - AVSTRIA

1. PROMOCIJA
Tako v teoriji, kot praksi se sreujemo z razlinimi marketinkimi koncepti,
ki si sledijo od en skrajnosti (tradicionalni marketing), do druge skrajnosti
(sodobni marketing).
V zadnjem asu se uveljavlja koncept drubenega marketinga oziroma
odgovornosti marketinga do elja in potreb uporabnikov na eni strani in
dolgoronih potreb drube na drugi strani. Sodobni koncept drubenega
marketinga zagotavlja dolgorono

zadovoljevanje potreb in priakovanj

posameznikov in drube kot celote.

S stalia marketinga je naloga organizacije ne le zadovoljevanje potreb,
interesov in elja uporabnikov, marve doseganje dobrobiti za uporabnike
in drubo nasploh. To pa je tudi namen projekta @regija.
Zato je marketing osrednja aktivnost moderne intitucije, ki razvija svojo
odlinost v iskanju uinkoviteje storitve na nekem strokovnem podroju.
Promocija je eden od elementov trnega- marketinkega spleta. Kotler
marketinki splet opredeljuje kot posebno zdruitev nadzorovanih
trnih spremenljivk, ki jih organizacije uporabljajo, da doseejo svoje cilje
na ciljnih trgih. Razvoj marketinkega spleta za neprofitne organizacije je
znan kot

model 7P in vkljuuje program, ceno, prostor, promocijo,

procese, fizine dokaze in ljudi.

Promocija pomeni vsak trud, vloek, ki spodbuja nakup oz. uporabo izdelka
ali storitve. Je oblika predstavitve, katere namen je pritegniti potencialne
uporabnike h korienju storitev. Devetak poudarja, da se vloga, mesto in
pomen promocije odraa zlasti v tem, da zagotovim ustrezno podobo ali
image v javnosti, kakor tudi, da zagotovimo ustrezno zanimanje za
sodelovanje javnosti.
Uspeno promocijsko akcijo lahko zastavimo le, e dobro vemo, kako se
posameznik uporabnik odloa, e vemo s kom komuniciramo in kaj ta
uporabnik s sabo prinaa v smislu potreb, priakovanj in elja.

Programi pobude Skupnosti INTERREG IIIA

SLOVENIJA - AVSTRIA

Promocija je kompleksen pojem, ki oznauje celo vrsto dejavnosti:

oglaevanje

(propaganda),

neposredno

trenje

(direktni

marketing),

pospeevanje prodaje (posebne ponudbe, sejmi), odnose z javnostmi in

osebno prodajo.
Kot ugotavlja Anita Trnavevi in Renata Zupanc Grom, imajo te dejavnosti
oz. pristopi razlino mo glede na stopnje komunikacijskega procesa.
Oglaevanje ima veliko mo pri pritegnitvi pozornosti, vendar le redko
neposredno pelje v akcijo. Intitucija se mora torej odloiti kaj in kako
oglaevati. Pisna gradiva kot so zgibanke, broure in podobno, so precej
uinkovite, saj pritegnejo pozornost, vzbudijo interes in tudi eljo, da bi
pridobili eleno. Vendar nobena od teh metod sama po sebi najvekrat ne
zadoa, e ugotavljata avtorici.
Poleg tega

so oglaevanje in pisna gradiva enosmerna komunikacija.

Potencialni uporabnik nam ne da neposredne povratne informacije in naj ni

mogoe dodatno vplivati, saj ni osebnega stika.
Kot pravi Gray pa obstaja e en pomemben element pri oblikovanju in
izbiri metod komuniciranja, in sicer: Ciljna publika se zmanjuje in postaja
natanneje doloena na vsaki stopnji komunikacijskega procesa . To
pomeni, da elimo v zaetni fazi pritegniti pozornost neke skupine, vendar
ima samo del te skupine eljo pridobiti natanneje informacije in preveriti,
kaj npr. program ponuja.
Osebna prodaja bo uinkovita, ko se sreamo neposredno s potencialnimi
uporabniki in jim podrobneje predstavimo svojo ponudbo in odgovorimo na
njihova vpraanja. Ta komunikacija je dvosmerna in vpliv na stranko oz.
uporabnika je mogo, medtem, ko pri oglaevanju ni.
Za uinkovito promocijsko akcijo bo torej treba kombinirati razline naine
oz. metode komunikacijskega procesa.
1. Oglaevanje

Programi pobude Skupnosti INTERREG IIIA

SLOVENIJA - AVSTRIA

Storitve lahko oglaujemo preko mnoinih obil, kot so TV, radio, tisk,
letaki, panoji Pri oglaevanju gre za sporoilo, ki ga intitucija poilja
svojim ciljnim javnostim. S to dejavnostjo intitucija lahko gradi svoj
ugled v javnosti, popravlja napane vtise, reducira zmoto ali posreduje
informacije o nainih in postopkih za korienje storitev, vkljuitev v
program, pridobitev podatkov
Kotler navaja, da je cilj oglaevanja ciljni trg informirati, prepriati ali
spomniti

nase.

Pri

nartovanju

uinkovitega

oglaevanja

mora

organizacija doloiti cilj, denarna sredstva, vsebino sporoila, obila in

nain evalvacije rezultatov.
Barnes navaja kar tirinajst kanalov oglaevalskega spleta: plakati,
direktna pota, letaki, lokalni asopis, nacionalni asopis, lokalne revije,
strokovne revije, rumeni tisk, olsko glasilo, oglasna desak, gledaliki
program, radio, TV in kino.
2. Pisna gradiva
Intitucije in organizacije oblikujejo in pripravljajo veliko razlinih pisnih
gradiv, ki so namenjena njihovi promociji, predstavitvi programov,
projektov, dejavnosti, tehnik in metod, prostorov in podobnega.
Gray, Barnes in Pardey poudajajo, da je treba biti pri oblikovanju
sporoil pozoren na: obliko sporoila, jasnost in uporabo primernega
jezika, na nazornost grafov, tabel , na poudarjanje identitete
organizacije, na izbiro fotografij.
Pisna gradiva so opremljena z logotipom, so doloene oblike in s tem
bolj prepoznavna. Pomembno je tudi, kako so razdeljena, katere
distribucijske kanale bomo uporabili. Najvekrat so pisna gradiva
sestavni del promocijskih dogodkov in so na voljo vsem udeleencem.
V zadnjih letih pa je pomemben distribucijski kanal tudi elektronska
pota in svetovni splet.

Programi pobude Skupnosti INTERREG IIIA

SLOVENIJA - AVSTRIA

Pisno, tiskano gradivo, ki ga pripravljajo organizacije je orodje

marketinkega komuniciranja in je

vedno namenjeno doloeni ciljni

javnosti.
Intitucije in organizacije razlinim ciljnim javnostim ponujajo broure,
interna glasila, prospekte, biltene, kataloge, obvestila, letna poroila,
letopise, okronice in pisma uporabnikom.
3. Promocijski dogodki
Termin zajema celo vrsto dejavnosti, ki se od oglaevanja bistveno
loijo po tem, da so oblikovana tako, da spodbujajo udeleence k
aktivnemu odgovoru. Takni dogodki so lahko: informativni dnevi, dnevi
odprtih vrat, razstave, prireditve,i konference, okrogle mize

Promocijski dogodki so izjemno

pomembni, saj ponujajo monost

aktivnega sodelovanja in pritegnejo ter ohranjajo interes in vzbujajo

eljo, da bi posamezniki ta program, dejavnost, projekt, storitev imeli,
se vanjo vpisali oz. jo uporabili.
4. Osebna prodaja
Temelji na neposredni komunikaciji med izvajalcem in uporabnikom in
zahteva dobre komunikacijske sposobnosti, e eli izvajalec prepriati
potencialnega uporabnika o koristih in prednostih, ki bi jih le-ta imel, e
bi se odloil za nakup.
Pomembno za uspeno in uinkovito prodajo je, da se vivimo v
razmiljanj, strahove in priakovanja kupca. V pomo pri tem je lahko
tudi refleksija kaj jaz ponem, priakujem, razmiljam.

Osebna

prodaja je zelo uinkovita oblika, saj je njena mo in uporabnost prav v

tem, da potencialnega

uporabnika pelje, spodbudi v neposredno

akcijo. Omogoa tudi pojasnjevanje, razlago, spodbujanje s tem pa se

Programi pobude Skupnosti INTERREG IIIA

SLOVENIJA - AVSTRIA

pri potencialnem uporabniku razjasnijo dileme, nejasnosti, dvomi in

vpraanja. Tako se laje in hitreje odloi.
Vse omenjene tehnike promocije so lahko uinkovite v kombinaciji in
posamezno, odvisno od naega cilja.
5. Odnosi z javnostmi
Institute of Public Relation odnose z javnostmi opredeljuje kot
nartovan, premiljen in permanenten napor, da se vzpostavita in
ohranita obojestranska naklonjenost in razumevanje med organizacijo
in njenimi javnostmi.
Odnosi z javnostmi so obirno podroje, ponudnika storitev oz. izdelkov
umestijo v drubeno mreo in jo za to mreo napravijo tudi
obutljivo: gospodarska javnost, politino-pravna javnost, notranja
javnost, kulturna javnost, porabnika javnost, medijska javnost, lokalna
javnost itd.

Smisel je v tem, da se pri vsaki komunikaciji zavemo, da se obraamo

na doloeno skupino ljudi, s katero smo povezani na specifien nain,
do katere gojimo doloena priakovanja in s katero moramo, e elimo
ta priakovanja uresniiti, komunicirati na doloen, ozaveen nain.
Kot ugotavlja Anita Trnavevi in Renata Zupanc Grom je pomembno,
da organizacija zgradi s svojimi javnostmi odnose, ki se bodo kazali v
obojestranskem zadovoljstvu. Organizacija mora upotevati koristi, ki
jih bo ponudila vsaki posamezni javnosti v menjavo za vrednost njihove
podpore. Podporo si organizacija lahko zgradi le, e na svoje javnosti
gleda kot na trg, ki mu ponuja koristi v zameno za zaupanje in podporo.

Med orodja odnosov z javnostmi avtorici uvrata:

1. pisno gradivo

Programi pobude Skupnosti INTERREG IIIA

SLOVENIJA - AVSTRIA

2. avdiovizualno gradivo in programsko opremo

3. organizacijsko identiteto, ki jo organizacija gradi z logotipom,
brourami, s katalogi, z znaki, vizitkami, ovojnicami, rauni,
dobavnicami, z urejenostjo
4. dogodki, kot so predavanja, okrogle mize, delavnice, razstave,
seminarji, sejmi, predstavitve
5. novice in zgodbe
6. telefonski informacijski servis
7. osebni stik izvajalcev z zunanjimi javnostmi.
Posebej nartovano komuniciranje zahteva odnos z medijsko javnostjo.
O pomenu stikov z mediji, ki se od oglaevanja v medijih razlikujejo,
pieta Devlin in Knight. Avtorja poudarjata, da je oglaevanje v medijih
ne le enosmerno komuniciranje za razliko od komuniciranja z mediji, ki
je dvosmerni proces, marve je popolnoma nadzorovana dejavnost, saj
organizacija doloi velikost, slog , datum in nain posredovanja
sporoila v oglasu. Stiki z mediji so veliko manj kontrolirani, zato po
mnenju avtorjev predstavljajo dvorezen me lahko povzroi pozitiven
ali negativen odziv, lahko dvigne ugled ali mu koduje.
Kotler je v naslednjo tabelo razvrstil najpogosteja orodja za marketinko
komuniciranje:
OGLAEVANJE
Tiskani
in
RTV oglasi
Zunanja
stran
embalae
Priloge
v
embalai
Filmi
Broure
in
knjiice
Lepaki
in
zgibanke
Imeniki
Ponatisi
oglasov
Oglasne

POSPEEVANJE

ODNOSI

PRODAJE

JAVNOSTMI

N
agradna
tekmovanja
,
igre,
rebanja

D
arila

V
zorci

S
ejmi
in
prodajne

razstave
R
azstave

Tiskovna
sporoila
Govori
Seminarji
Letna
poroila
Dobrodelna
darila
Sponzorstv
o
Objave
Odnosi
s
krajevnim
okoljem
Lobiranje
Predstavitv

OSEBNA

NEPOSREDNO

PRODAJA

TRENJE

P Katalogi
rodajne
Neposredn
predstavitv
a pota
e
Trenje po
P
telefonu
rodajna
Elektronsk
sreanja
a prodaja
S Televizijsk
podbujeval
a prodaja
ni programi
V
zorci
S
ejmi
in
prodajne
razstave

Programi pobude Skupnosti INTERREG IIIA

SLOVENIJA - AVSTRIA

deske
Znaki
na
prikazovalni
kih
Prikazovalni
ki
na
prodajnih
mestih
Avdiovizuel
ni materiali
Simboli
in
logotipi

redstavitve

uponi
Z

nianja

izkoobrestn
i krediti

ena obila
Revije
podjetij
dogodki

abave
P

rodaja
staro
novo

rodajne
znamke

za
P
V

ezana
prodaja

Programi pobude Skupnosti INTERREG IIIA

SLOVENIJA - AVSTRIA

2. PROMOCIJSKI NART

Uinkovita in uspena promocija projekta je potrebna, e elimo pritegniti

pozornost potencialnih uporabnikov, dobro predstaviti prednosti in koristi,
ki jih bodo uporabniki imeli, e se odloijo za povezovanje n sodelovanje v
aktivnostih za bolj uinkovit transfer informacij in tehnologij. Poznavanje
potencialnih uporabnikov je potrebno zato, da se lahko odloimo za
uporabo pravih sredstev, nainov in tehnik promocije.

Koraki za oblikovanje celovitega promocijskega narta so:

- doloitev ciljnega obinstva
- opredelitev cilja komunikacije
- oblikovanje sporoila
- izbira komunikacijskih kanalov
- doloitev viine sredstev za promocijo
- preverjanje uinkovitosti promocije
- sklepi in ugotovitve za izboljanje komunikacije
1. DOLOITEV CILJNEGA OBINSTVA
Ciljna obinstva s katerimi bo komuniciral nosilec projekta, lahko razdelimo
v tri skupine:
-

lokalne oblasti in nosilci moi v regiji (lokalne skupnosti,

organizacije, intitucije,)
Pri izvajanju zastavljenih aktivnosti in doseenih rezultatih projekta
(vzpostavljena infrastruktura, zastavljene strategije) bo prilo do
nenehnega sreevanja z zunanjim okoljem, ki bo tudi pomembno
vplivalo na samo izvedbo, predvsem na strateko povezovanje oz.
mreenje na podroju pretoka znanja in izmenjave informacij.

nosilci razvoja v regiji (izobraevalne, svetovalne, razvojne

organizacije, razvojni oddelki)

Programi pobude Skupnosti INTERREG IIIA

SLOVENIJA - AVSTRIA

To je ciljna skupina, ki bo na eni strani sodelovala v aktivnostih

projekta in na drugi strani uinkovito koristila rezultate projekta za
nadaljnje delovanje.
Medsebojno sodelovanje, povezovanje in dopolnjevanje bo
omogoalo MSP bolji dostop do znanja, rezultatov raziskav, novih
tehnologij in drugih potrebnih storitev in baz.
-

mala in srenja podjetja v regiji (podjetja in podjetniki)

MSP v regiji so tista ciljna skupina, s katero bo potekala nenehna
komunikacija, saj je povod za izvajanje projekta ravno omogoiti
MSP bolji dostop do razvojno raziskovalnih aktivnosti in rezultatov
in posledino pospeen razvoj in uporaba sodobnih tehnolokih
reitev. S pomojo sodobnih metod in monosti, ki jih ponuja IKT bo
povezovanje in sodelovanje MSP z inovativnim okoljem lahko bolj
uinkovito.

Te tri skupine lahko definiramo kot ciljno obinstvo, vsako od njih pa je

potrebno v nadaljevanju podrobneje definirati.
2. OPREDELITEV CILJA KOMUNIKACIJE
Pri vsaki skupini ciljnega obinstva je namen in cilj komunikacije in
komuniciranja drugaen, in sicer:
-

regionalno okolje
Komunikacija z regionalnim okoljem je zelo pomembna, saj je
potrebno na eni strani nenehno spremljati dogajanje, stanje in
aktivnosti v okolju, na drugi strani pa je regionalne delenike
pomembne intitucije, lokalne skupnosti in gospodarske drube,
potrebno redno obveati o dejavnostih, pridobiti njihovo podporo,
sofinanciranje in pomo.

Programi pobude Skupnosti INTERREG IIIA

SLOVENIJA - AVSTRIA

Z obeh vidikov je okolje pomemben dejavnik za izvajanje projektnih

aktivnosti in disiminacijo projektnih rezultatov Regionalno okolje na
eni strani determinira pogoje delovanja na drugi strani pa odraa
potrebe, ki jih je potrebno zadovoljevati.

Komunikacija z lokalnim/regionalnim okoljem zasleduje torej dva

cilja:
- seznaniti okolje z vizijo, poslanstvom, nameni, cilji, storitvami,
dejavnostjo aktivnostmi in rezultati projekta z namenom, da se
vzpostavi

okolju

prepoznavnost,

podpora,

sodelovanje,

sofinanciranje in razumevanje
- seznaniti se s potrebami okolja in stanjem v njem, da bi tako lahko
imbolj zadovoljili potrebe uporabnikov, ki iz tega okolja izhajajo in
bodo v tem okolju iskali svojo prilonost za razvoj.
- nosilci razvoja
Nosilci razvoja so eden izmed kljunih akterjev projekta, ki bodo z
izvajanem svojih izobraevalnih, svetovalnih in razvojnih storitev
sodelovali pri izvajanju aktivnostih in korienju rezultatov projekta.
Komuniciranje z nosilci razvoja ima prav tako ve ciljev, in sicer:
- seznanjati nosilce z vsemi aktivnostmi in dogajanji v okviru
projekta predvsem s tistimi, pri katerih priakujemo njihovo
sodelovanje in aktiven odnos
- seznanjati nosilce razvoja s stanjem in potrebami okolja ter nato
skupaj prepoznavati potrebe, nartovati nove aktivnosti, dogajanje,
oblikovati ponudbo in spremljati uinke
- seznanjati se z izkunjami nosilcev razvoja pri njihovem delu ter
skupaj nartovati spremembe, izboljave

10

Programi pobude Skupnosti INTERREG IIIA

SLOVENIJA - AVSTRIA

- spremljati in obveati nosilce razvoja o strokovnih vsebinah,

trendih, razvoju, zakonodaji.
-

mala in srednja podjetja

Mala in srednja podjetja so tisto ciljno obinstvo, kateremu je projekt
in njegovi rezultati namenjen, zato bo kljuni poudarek pri promociji
in komuniciranju namenjen prav njim . Cilji komuniciranja z njimi so:
- seznaniti mala in srednja podjetja z vsebino projekta, njegovimi
rezultati, vzpostavljeno infrastrukturo in monostmi sodelovanja.
Namen promocijskih aktivnosti je tudi motivirati mala in srednja
podjetja za
razvoja,

sodelovanje in vkljuitev v aktivnosti na podroju

vzpostavljanja

mre,

skupnega

nastopa

in

uporabe

sodobnih tehnologij.
- aktivirati podjetja za dejansko vkljuitev v programe, dejavnosti,
aktivnosti, projekte in spremljati njihov odziv, zadovoljstvo, mnenja,
ocene, predloge.

11

Programi pobude Skupnosti INTERREG IIIA

SLOVENIJA - AVSTRIA

3. OBLIKOVANJE SPOROILA
V skladu z izbranimi ciljnimi obinstvi in definiranimi cilji komuniciranja, je
potrebno oblikovati sporoila.
-

regionalno okolje

Glede na cilj komuniciranja bodo sporoila za regionalno okolje

opredeljena z naslednjimi karakteristikami:
-

strokovnost

preglednost

analitinost

poglobljenost

argumentiranost

periodinost.

Sporoila bodo zastavljena kompleksno, saj od regionalnih delenikov

priakujemo, da bodo vsebini namenili dovolj asa, da se z njo
seznanijo, da bodo preuili podatke in argumente, sprejeli strokovne
razlage in utemeljitve, upotevali analitina spoznanja in redno
spremljali dogajanje na tem pomembnem podroju.
-

nosilci razvoja

Sporoila za nosilce razvoja bodo podobnih lastnosti:

-

strokovna

pregledna

analitina

periodina.

Glede na to, da nosilci razvoja posamezne vsebine, razloge za njihovo

izvajanje, potrebe in utemeljenost e poznajo, bodo njim namenjena
sporoila bolj zajemala strokovno plat storitev, rezultate spremljanja
uinkovitosti, aktivnosti drugih izvajalcev in monosti sodelovanja,

12

Programi pobude Skupnosti INTERREG IIIA

SLOVENIJA - AVSTRIA

potrebe po razvoju in izvajanju novih aktivnosti, prilagajanje ponudbe

potrebam lokalnega okolja, prednosti
sodelovanja, mreenja Prav tako bo potrebno zastaviti redne oblike
komuniciranja in izmenjave informacij.
-

Mala in srednja podjetja

Glede na cilje, ki jih elimo dosei pri tej ciljni skupini, bodo oblikovana
sporoila sledila naslednjim zakonitostim:
-

jasnost

razumljivost

konkretnost

preglednost

privlanost

dostopnost

zbujanje radovednosti

periodinost.

Sporoila za podjetja bodo jasna, razumljiva in konkretna kaj jim

ponujamo, kje, pod kaknimi pogoji hkrati pa dovolj privlana in
zanimiva, da jih bodo spodbudila k aktivnosti, k iskanju podrobnejih
informacij, k zastavljanju vpraanj, k izraanju potreb in elja in
nazadnje k vkljuitvi v aktivnosti, programe in projekte.
4. IZBIRA KOMUNIKACIJSKIH KANALOV

OZ. SREDSTEV

Pri izbiri komunikacijskih kanalov oz. sredstev se bomo prav tako

navezovali na prej opredeljene ciljne skupine, cilje komunikacije in
oblikovanje sporoila.
Upotevali bomo monosti, ki jih imamo v regionalnem okolju in
lastnosti ciljnih skupin kje jih najlaje in najbolj tevilno doseemo s
svojimi sporoili.
-

regionalno okolje

13

Programi pobude Skupnosti INTERREG IIIA

SLOVENIJA - AVSTRIA

Z deleniki iz regionalnega okolja bomo komunicirali in promovirali

projekt in njegove rezultate ter nadaljnje aktivnosti predvsem pisno, in
sicer v naslednjih oblikah:
- izdelana analiza stanja, potreb in inovacijskega potenciala v okolju
- predstavitev primerjalne tudije
- predstavitve primerov dobrih praks
- oblikovanje modela oz. aktivnosti za spodbujanje povezovanja in
vzpostavljanja partnerstev
- redno seznanjanje z nartovanimi aktivnostmi, sodobnimi trendi in
monostmi sodelovanja
- redna obdobna in letna poroila o delovanju posameznih mre,
izvajanju aktivnosti in uinkih.
Seveda samo pisna komunikacija ne bo zadoala za seznanitev
regionalnih delenikov z vsemi aktivnostmi na tem podroju.
Potrebna bo tudi verbalna, osebna komunikacija obiski in atraktivne
predstavitve

vseh

navedenih

vsebin,

pojasnjevanje

dejstev,

odgovarjanje na vpraanje, organizacija demonstracij, predstavitev

dobrih praks
Predvsem pa bo potrebno redno komuniciranje, vzdrevanje stikov in
promoviranje pozitivnih izkuenj, dogodkov in rezultatov.
-

nosilci razvoja

Komuniciranje z nosilci razvoja bo potekalo bolj na uporabni-delovni

ravni, saj bo redna izmenjava informacij in izkuenj potrebna za
nemoteno delo in sodelovanje. Komuniciranje bo zato potekalo na vse
mone in im bolj uinkovite naine oz. skozi razline kanale in
sredstva, kot so:
-

pisno

komuniciranje

(vabila,

poroila,

vpraalniki,

podatki,

zloenke)
-

elektronske oblike (e-mail, spletna stran)

telefonsko komuniciranje

osebno

komuniciranje

(sestanki,

delovna

sreanja,

delavnice,

okrogle mize)

14

Programi pobude Skupnosti INTERREG IIIA

SLOVENIJA - AVSTRIA

mala in srednja podjetja

Najpomembneja ciljna skupina, ki ji bo tudi pri promocijskih in

komunikacijskih aktivnostih namenjene najve pozornosti, pa so
podjetja. Njim so aktivnosti namenjene, njih je potrebno motivirati,
aktivirati, informirati in nato zadovoljiti njihove potrebe, elje in
priakovanja.
Ciljna skupina podjetnikov je zelo heterogena, zato bo potrebno pri
promocijskih aktivnosti loiti razline skupine in jih s sporoili dosei
tam in tako, kjer in kot bo to najbolj smiselno in uinkovito
Komunikacijska sredstva, ki jih bomo uporabili za doseganje podjetij
bodo naslednja:
-

pisno komuniciranje (letaki, zloenke, plakati)

elektronske oblike (e-pota, spletna stran)

mnoini mediji (lokalni asopisi glasila, nacionalni asopisi, revije,

lokalni radio)

sistemi CATV.

V nadaljevanju, ko bodo aktivnosti - sodelovanje, mreenje in delovanje

partnerstev e vzpostavljeno pa bomo za vse ciljne skupine pripravili e
druge, uinkoviteje in zanimiveje promocijske aktivnosti, kot so:
- dnevi odprtih vrat
- predstavitvene delavnice in seminarji
- okrogle mize
- video spoti
- promocijske prireditve
- odzivi podjetij in pozitivni rezultati aktivnosti

5. DOLOITEV VIINE SREDSTEV ZA PROMOCIJO

Natanno viino sredstev, ki jih bomo namenili za promocijo projekta in
njegovih rezultatov je v tem trenutku teko doloiti. Za zaetek smo v

15

Programi pobude Skupnosti INTERREG IIIA

SLOVENIJA - AVSTRIA

okviru sredstev, pridobljenih

iz EU za pripravo projekta, za promocijske

aktivnosti namenili okrog 20.000,00 EUR.

V okviru priprave projekta smo se odloili za pripravo tistih promocijskih
materialov, ki jih bomo najprej potrebovali, da bomo predstavili rezultate
projekta in k sodelovanju pritegnili e ve podjetij in nosilcev razvoja. Z
regionalnim okoljem in izvajalci storitev bomo oz. e komuniciramo osebno
(na delovnih sestankih) in pisno (z materiali, ki nastajajo v okviru priprave
projekta) in jim bomo posebno pozornost smislu promocije namenili tudi
pri nadaljnjem izvajanju aktivnosti oz. pri vzpostavljanju novih partnerstev,
mre in zvez.

Kljuni promocijski aktivnosti bosta:

-

izdelan koncept promocije

izvedene promocijske delavnice za razline ciljne skupine.

Promocijski materiali, ki jih bomo pripravili v okviru projekta so:

-

oblikovana spletna pod - stran

oblikovana zloenka za splono promocijo projekta in njegovih

rezultatov in nadaljnjih aktivnosti

6. PREVERJANJE UINKOVITOSTI PROMOCIJE

Preverjanje uinkovitosti promocije je v tesni povezavi z merjenjem
uinkovitosti in uspenosti samega projekta in njegovih rezultatov.
Uinkovitost bomo spremljali oz. merili s:
-

tevilom nosilcev razvoja, ki sodelujejo pri izvajanju aktivnosti

tevilom izvedenih aktivnosti (izobraevanj, seminarjev, projektov,

informiranj)

tevilom sodelujoih podjetij in podjetnikov

viino podpore s strani regionalnih in lokalnih intitucij

tevilom razvitih programov, zastavljenih projektov

16

Programi pobude Skupnosti INTERREG IIIA

SLOVENIJA - AVSTRIA

viino porabljenih sredstev tako za promocijo kot ostale aktivnosti v

zvezi z vzpostavljanjem partnerstev in mreenjem

tevilom zaposlenih in aktivnih posameznikov v okviru zastavljenih

aktivnosti

dolgorono z vplivom na stanje v regionalnem okolju (veja

tehnoloka inovativna sposobnost MSP, monosti uporabe IKT,
uporaba IKT, izobrazbena struktura, brezposelnost in zaposlenost,
potrebe delodajalcev)

7. SKLEPI IN UGOTOVITVE ZA IZBOLJANJE KOMUNIKACIJE

Na osnovi spremljanja uinkovitosti promocije in vseh izvedenih
aktivnosti bodo po doloenem asovnem obdobju sprejeti tudi sklepi in
ugotovitve za izboljanje komunikacije oz. promocije in morda ukrepi za
spremembo celotne strategije oz. promocijskega narta v skladu z
rezultati, potrebami in dogajanju v okolju.

17

Programi pobude Skupnosti INTERREG IIIA

SLOVENIJA - AVSTRIA

LITERATURA:

4. Barnes C., Practical Marketing for Schools, 1993

5. Delvin T. in Knight B., Public Relation and Marketing for Schools,
1990
6. Devetak Gabrijel, Vukovi Goran, Marketing izobraevalnih storitev,
2002
7. Gray L. , Marketing Education, 1991
8. Kotler P in Fox K.F.A., Strategic Marketing for Educational
Institutions, 1985
9. Marko Ferjan, Organizacija izobraevanja, Univerza v Mariboru,
Fakulteta za organizacijske vede, 1999
10.Nada Trunk irca, Mitja I. Tavar, Management nepridobitnih
organizacij, Visoka ola za management Koper, 1998
11.Pardey D. Marketing for Schools, 1991
12.Trnavevi Anita, Zupanc Grom Renata, Marketing v izobraevanju,
Ljubljana, ola za ravnatelje, 2000

18