Professional Documents
Culture Documents
semNalMRD 014
semNalMRD 014
Ekonomska fakulteta
tudijsko leto 2006 / 2007
Predmet: Metode raziskovalnega dela
Predavatelj: doc.dr. Irena Ograjenek
Ime in priimek: Anton mid
Vpisna tevilka: 1984 1949
Elektronski naslov: anton.smid@email.si
Telefonska tevilka: 041 773 940
KAZALO:
0. Uvod
4
6
6
6
9
10
13
16
18
19
19
20
4. Problematika merjenja
20
22
22
22
23
6. Znanstveni prispevek
25
7. Sklepne misli
25
8. Literatura in viri
27
Priloge:
Spremno pismo k anketnemu vpraalniku
Anketni vpraalnik
29
aktivna vloga izobraevalne organizacije v izobraevalnem procesu (kar eizobraevanje loi od samostojnega uenja);
uporaba elektronskega medija za predstavitev oz. posredovanje izobraevalne vsebine
(obiajno preko spleta);
zagotovitev dvosmerne komunikacije preko elektronskega omreja (udeleenci
izobraevalnega procesa komunicirajo med seboj, z uitelji in drugim osebjem
izobraevalne organizacije obiajno s pomojo interneta).
12
Koristi organizacij:
- znianje strokov izobraevanja; predvsem znianje potnih strokov, strokov
namestitev, izpada produktivnosti, zvianje kvalitete izobraevanja ter drugih
posrednih strokov,
- neomejeno tevilo udeleencev; posamezen mentor lahko od kjerkoli podpira
praktino neomejeno tevilo izobraevancev,
- veje zadovoljstvo zaposlenih; poveanje produktivnosti, uinkovitosti in
zaupanja zaposlenih, zmanjana fluktuacija zaposlenih
- veje zadovoljstvo strank; veje zadovoljstvo strank, predvsem ob dodatnih
monostih usposabljanja za uporabo novih produktov, boljem odnosu prodajnega
osebja, hitrosti storitev ter zmanjanemu tevilu pritob,
- enostavneja organizacija izobraevanj; odprava mnogih problemov in dodatnih
aktivnosti v zvezi z managementom izobraevanja,
- vedno posodobljena una vsebina; une vsebine je mono na enostaven nain
posodabljati in jih ohranjati svee,
- globalna dosegljivost; une programe je mono organizirati za udeleence po
celem svetu,
- napredni management izobraevanja; nartovanje in management usposabljanja
zaposlenih, iskanje primernih znanj in podobno,
- bolji rezultati poslovanja; podpora kljunim procesom, konkurenna prednost,
zadovoljstvo strank in podobno,
- hitro povrailo investicije; kljub visokim zaetnim strokom uvajanja eizobraevanja se investicija obiajno povrne prej kot v enem letu, gre za viino ali
odstotek povraila celotne investicije, ta naj bi v prvem letu znaala e vsaj 20%, v
primeru IBM je e v prvem letu znaala celo ez 2200% .
2.2. Poznavanje e-izobraevanja in njegova razirjenost
V drugem delu kritinega pregleda predstavljam stanje poznavanja e-izobraevanja in
njegovo razirjenost med evropskimi fakultetami in pri nas. Glavni viri tega poglavja so mi
bili izsledki raziskav RIS - Raba interneta v Sloveniji, ki je akademski neprofitni projekt
Centra za metodologijo in informatiko znotraj Fakultete za drubene vede v okviru Univerze
v Ljubljani. Projekt RIS poteka od leta 1996 in prouuje druboslovne vidike informacijske
tehnologije, predvsem interneta in mobilne telefonije (RIS, 2007).
13
15
Kot glavni vzrok za vkljuitev v to vrsto tudija se omenjajo: veja asovna fleksibilnost
(46,2 %), druinske (22,5 %) in slubene (13,7 %) obveznosti, tem pa sledita veja
samostojnost pri tudiju (11,5 %) in oddaljenost od sedea ole (3,3 %).
Vsako leto zaznavajo manji odstotek (okoli 2 %) teh, ki se odloijo za to vrsto tudija, ker je
to nekaj novega. Prevladujejo enske, ki jih je blizu 80 % in najtevilneja je starostna
skupina 25 34 let, katerih je 46 %.
Uspenost tudentov se spremlja in primerja z uspenostjo tudentov v tradicionalnem nainu
tudija. Uspenost je primerljiva oz. je pri e-tudentih nekoliko vija, kot moen vzrok se
navaja narava tudija, ki tudente motivira k sprotnemu delu. Uspenost na prvem izpitnem
roku je 85 % in takna je tudi prehodnost. Okoli 60 % tudentov zakljui tudij v estih
mesecih po zakljuku izvajanja programa.
Avtorica zakljuuje lanek z mislijo, da je e-izobraevanje za nekatere segmente populacije
edina monost, da si nadgradijo izobrazbo, postaja pa tudi vedno bolj pomembno z vidika
vkljuevanja posameznikov v vseivljenjsko uenje, kar mu zagotavlja uspeno prihodnost.
V lanku Izvajanje tudija na daljavo na Dobi (Geder, 2003) avtorica po uvodu najprej opie
strukturo tudentov, razloge za izbiro te vrste tudija in internetno pismenost tudentov. Ker je
pregled prejnjega lanka vseboval noveje podatke o strukturi in razlogih za vkljuitev, naj
tukaj omenim le, da se je v olskem letu 2002/2003 za to obliko odloila nekaj ve kot tretjina
teh, ki interneta e niso uporabljali, v olskem letu 2001 / 2002 je bilo takih le 8 %, tudentje
prve generacije pa so vsi e imeli izkunje z internetom. Veina tudentov je imela urejen
dostop tako doma kot v slubi (42 %), samo doma 35 % in samo v slubi 23 %.
tudijski proces je na Dobi organiziran v teajno-modularni obliki, pri kateri predmeti trajajo
5 do 8 tednov. Pri vsakem predmetu se organizirajo do 3 seminarska sreanja. tudenti
opravljajo izpite na tradicionalen nain v ivo. tudenti v virtualnem unem okolju
dostopajo do splonih informacij o predmetu, razporedu tudijskih aktivnosti, do gradiv,
testov za samopreverjanje in slino. tudente pri delu spremlja mentor, ki ima predvsem
motivacijsko vlogo. Osrednji prostor je klepetalnica (gre za asinhrono komunikacijo v obliki
forumov), kjer tudenti komunicirajo med seboj in z mentorjem.
Za virtualno uno okolje so na Dobi izbrali izdelek WebCT, ki ga uporablja ve kot tiso
izobraevalnih ustanov v osemdesetih dravah. Odlikuje ga enostavna in stabilna uporaba. Za
delo z njim tudent potrebuje le raunalnik, dostop do interneta in internetni brskalnik. V
WebCT so integrirana tudi vsa potrebna komunikacijska orodja (klepetalnica, forum
elektronska pota) in z njegovo izbiro je odvisnost od zmogljivosti uporabnikovega
raunalnika in internetne povezave minimizirana.
17
Mentor ima pri tudiju na daljavo kljuno vlogo. tudente spremlja in organizira njihovo delo,
ter jih spodbuja pri tudiju. Mentor praviloma ni predavatelj. Predavateljeva vloga je priprava
gradiva, izvajanje seminarskih sreanj in izpitov.
Uspeno izvajanje tudija na daljavo zahteva od tudentov nove oblike pismenosti in nove
sposobnosti uenja, ki jih hkrati tudi razvija. To se ocenjuje kot pomembna dodana vrednost
tudija na daljavo. Koncept tudija omogoa, da tudenti razvijajo tudi nekatere druge
spretnosti kot na primer komunikacijske in psihosocialne, ter spretnosti prilagajanja
spremembam v drubi. Interakcija in samostojno organiziranje asa in dela so osrednjega
pomena.
Slabost izvajanja tudija na daljavo predstavlja relativno visok odstotek osipa (16 %) kljub
dobro izdelanemu sistemu informiranja in svetovanja pred vkljuitvijo v tudij, kakor tudi
med samim tudijem.
Avtorica lanek zakljuuje z mislijo, da se glede na hitrost razvoja IKT in izkunjami glede
na izvajanje tudija na daljavo pri nas, napoved da bo e leta 2005 okoli 60 % vseh
izobraevanj potekalo preko interneta, ne zdi ve nerealna (lanek je iz leta 2003). Danes, v
letu 2007 lahko mirno reemo, da smo e zelo dale od tega, eprav se tudi sam spraujem
pravzaprav zakaj.
4. Problematika merjenja
Ker elim v svoji raziskavi zajeti vse tudente, ki se vpisujejo na tradicionalni tudij v enega
od vije ali visokoolskih izobraevalnih programov Dobe, mi omenjeni kriteriji doloajo
20
Merska lestvica
Nominalna, dihotomna
Ordinalna
Ordinalna
Ordinalna
Nominalna
Nominalna
Ordinalna
Ordinalna
Ordinalna
Ordinalna
Ordinalna
Nominalna
Nominalna, dihotomna
Nominalna, dihotomna
Ordinalna
Ordinalna
(*) starostni razredi so usklajeni z razredi uporabljenimi pri Dobinih raziskavah zaradi
monosti primerjav rezultatov.
(**) razredi pogostosti uporabe interneta so usklajeni z RIS raziskavami #55 (Dostop do
interneta) in #58 (Uporaba interneta)
Vsi opisani podatki so kvantitativni in opisni. Tudi ti, ki imajo na prvi pogled tevilske
vrednosti, kot na primer starost ali oddaljenost od tudijskega centra, so ordinalni in opisni,
saj so vrednosti razvrene v razrede, katerim potem posamezne enote pripadajo. Takne,
opisne podatke, imenujemo tudi nemetrini, atributivni ali kategorialni podatki (Bregar et. al.,
2005).
Tam, kjer se izraa zgolj pripadnost neki skupini ali razredu, je merska lestvica nominalna.
Primer te je recimo spol, kjer posameznik lahko pripada eni od monosti - je enska ali moki.
21
22
23
Dober pregled nad strukturo nam nudi tudi prikaz podatkov s pomojo palinega grafa, kjer
lahko na enem grafu spremljamo ve kategorij. V mojem primeru je to recimo pri 10.
vpraanju, kjer spraujem o uporabi raunalnika, natejem primere in anketiranec obkroi
ustrezen odgovor med 5- Zelo pogosto in 1 Nikoli. Primer prikaza teh podatkov je na sliki
2. Na taknem grafu so vidni delei odgovorov v posamezni kategoriji kot tudi primerjave
med kategorijami.
Slika 2: Primer uporabe palinega grafa
24
6. Znanstveni prispevek
V Sloveniji je bilo narejenih in se e opravlja (predvsem v okviru projekta RIS), veliko
raziskav na temo IKT in e-drube. Med njimi je tudi veliko raziskav o e-izobraevanju. Tako
sem zasledil raziskave o poznavanju e-izobraevanja, o pripravljenosti vijih in visokoolskih
zavodov na e-izobraevanje in o e-izobraevanju v podjetjih.
Nikjer nisem zasledil raziskave o ovirah za izbiro e-izobraevanje, razen teh povezanih s
kroninim pomanjkanjem tudijskih programov, ki se na ta (e)nain podajajo. S svojo
raziskavo bi rad opozoril prav na to podroje, na predsodke in bojazni, ki jih imajo tudentje
pred e-izobraevanjem v primeru, ko imajo na izbiro izbrani tudijski program v obeh
oblikah. Dobljeni rezultati bodo, kolikor mi je znano, prvi te vrste in bodo dali idejo o tem,
kateri so v tem primeru vzroki za neizbiro e-izobraevanja, kar bo glavni znanstveni
prispevek raziskave.
Rezultati bodo lokalnega pomena, saj bo raziskava zajela le en zavod, znajo pa bit zanimivi
vsem izobraevalnim ustanovam in drugim oblikovalcem strategije e-izobraevanja, saj lahko
glede na dobljene rezultate organizirajo in uskladijo akcije za odstranjevanje prav teh ovir in
predsodkov do e-izobraevanja.
7. Sklepne misli
E-izobraevanje ima v sodobnih drubah prav gotovo svoje mesto in prihodnost. Z
razvijanjem vse ve izobraevalnih programov, ki jih bo mono izbrati in tudirati na tak
(e)nain, je potrebno pripraviti tudi programe za priblianje tega naina tudija njihovim
potencialnim koristnikom tudentom. Da pa lahko to doseemo, moramo najprej odkriti
vzroke in bojazni, ki tudente od e-izobraevanja odvraajo. Namen moje raziskovalne naloge
je odkriti jih in opozoriti na njih in to s ciljem, da se povspeijo dejavnosti za njihovo
odpravo.
V nalogi opisana raziskava bo potekala le na enem izobraevalnem zavodu predvsem zaradi
tega, ker je to edini izobraevalni zavod, za katerega vem, da organizira izobraevanje v obeh
oblikah. Kot sem e prej omenil, s tem odpade glavni razlog za neizbiro naina eizobraevanja, namre ta, da se eljen izobraevalni program sploh ne izvaja v tem nainu.
V kolikor se bodo tudi drugi zavodi odloili za izvedbo svojih programov na oba naina (za
kar menim, da je le vpraanje asa in se to sigurno bo zgodilo), je raziskavo mono ponoviti
tudi na teh zavodih. V tem primeru bi raziskava dobila iri okvir in bi lahko med seboj
25
26
27
28