Univerza v Ljubljani

Ekonomska fakulteta
tudijsko leto 2006 / 2007
Predmet: Metode raziskovalnega dela
Predavatelj: doc.dr. Irena Ograjenek
Ime in priimek: Anton mid
Vpisna tevilka: 1984 1949
Elektronski naslov: anton.smid@email.si
Telefonska tevilka: 041 773 940

Vzroki za neizbiro e-izobraevanja

Predlog narta raziskave

Maribor, avgust 2007

Predlog narta raziskave

KAZALO:
0. Uvod
1. Opredelitev raziskovalnega problema
1.1 Namen
1.2. Cilj raziskave
1.3. Propozicije in hipoteze
2. Kritini pregled literature
2.1. E-izobraevanje, njegove prednosti in slabosti
2.2. Poznavanje e-izobraevanja in njegova razirjenost
2.3. Izkunje z e-izobraevanjem
3. Opredelitev raziskovalnega pristopa, metodologije in asovnega poteka
3.1 Raziskovalni pristop
3.2. Nain zbiranja podatkov in vzorec
3.3. asovni potek izvedbe raziskave
4. Problematika merjenja
5. Kvantitativna analiza podatkov
5.1. Priprava podatkov
5.2. Analiza podatkov in potrjevanje hipotez
5.3. Predstavitev rezultatov
6. Znanstveni prispevek
7. Sklepne misli
8. Literatura in viri
Priloge:
Spremno pismo k anketnemu vpraalniku
Anketni vpraalnik

Predlog narta raziskave

0. Uvod
Izobraevanje je z razvojem in iritvijo informacijske in komunikaciske tehnologije,
predvsem pa z razvojem interneta, dobilo nove monosti za prenos znanja in pouevanje na
daljavo. Monost sprejemanja znanja takrat, kadar nam to omogoa as in tam kjer nam to
najbolj odgovarja, najpogosteje v domaem okolju, so le najbolj izstopajoe prednosti, ki jih
tak nain pouevanja nudi. Hkrati z razvojem te alternativne monosti pridobivanja znanja je
izobraevanje skozi vsa ivljenska obdobja postala potreba in tudi nuja v drubah, ki elijo
prosperirati v sodobnem svetu. Pridobivanje novih in aktualnih znanj ter dvig formalne
izobrazbe posameznikom omogoa bolje monosti zaposlitve in vije dohodke, kar ima za
posledico velik dele odraslih, ki se dodatno usposabljajo in izobraujejo ali pa si to elijo. Iz
povedanega lahko sklepamo, da je e-izobraevanje za te potrebe idealno dopolnilo in raitev.
V priujoi nalogi bo opisan predlog narta raziskave katere namen je poiskati vzroke zakaj
se kljub obstajajoi tehnologiji, njeni iroki razirjenosti in dejstvu, da jo veina zna in tudi jo
uporablja, ter ob pogoju, da nek tudijski program obstaja tako v tradicionalni obliki, kot tudi
v obliki e-izobraevanja (raziskavo bi izvedel na izobraevalnem zavodu, ki tudijski
program e nekaj let nudi v obeh oblikah), velik odstotek odloi raje za klasino obliko
izobraevanja.
Nalogo sestavlja sedem poglavij. V prvem opisujem raziskovalni problem, namen izpeljave
raziskave, cilje in raziskovalne hipoteze. V drugem poglavju podajam kritini pregled
literature, ki opisuje e-izobraevanje, njegove prednosti in slabosti, poznavanje eizobraevanja in njegovo razirjenost ter izkunje, ki jih ima z e-izpobraevanjem
izobraevalni zavod DOBA d.o.o..
Tretje poglavje opisuje raziskovalni pristop, metodologijo, raziskovano populacijo ter asovni
okvir v katerem bo raziskava izpeljana. V etrtem poglavju se bom dotaknil problematike
merjenja, v petem pa analiziranja zbranih podatkov. esto poglavje je posveeno opredelitvi
znanstvenega prispevka.
V zadnjem, sklepnem poglavju, opisujem povzetek storjenega in nakazujem ideje ter mone
nadaljne korake raziskovanja predstavljene tematike.

Predlog narta raziskave

1. Opredelitev raziskovalnega problema

Drubene, kulturne, ekonomske, demografske in tehnoloke spremembe, ki smo jim pria v
dananjem asu, vplivajo tudi na izobraevanje. Pod vplivom sodobne informacijske in
komunikacijske tehnologije se posodabljajo tradicionalni izobraevalni sistemi (v tuji
strokovni literaturi imenovani tudi facetoface), kot tudi sistemi za izobraevanje na daljavo.
V edalje veji meri se uveljavlja e-izobraevanje bodisi kot dopolnilna oblika
tradicionalnemu izobraevanju bodisi kot njegovo nadomestilo. tevilo izobraevalnih
organizacij, ki ponujajo programe e-izobraevanja v razvitem svetu naraa predvsem zaradi
vrste prednosti, ki jih ima e-izobraevanje v primerjavi s tradicionalnimi oblikami
izobraevanja. Prednosti e-izobraevanja se najbolj kaejo v veji fleksibilnosti v asu, kraju,
tempu in vsebini uenja, v veji dostopnosti do izobraevanja in ustreznih izobraevalnih
vsebin preko spleta, na delovnem mestu ali od doma, v veji monosti uporabe sodobnih
pedagokih prijemov ter v tem, da je po mnogih ocenah ceneje v primerjavi s tradicionalnimi
oblikami izobraevanja.
V ponudbi programov e-izobraevanja danes prednjaijo ZDA, Kanada in Avstralija,
Evropska unija pa jih skua dohiteti z vrsto iniciativ in stratekih dokumentov za spodbujanje
uporabe sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju - IKT) v
izobraevanju. V Sloveniji smo se zaeli ukvarjati z e-izobraevanjem v zaetku druge
polovice devetdesetih let. V obdobju zadnjih desetih let je zaslediti vrsto projektov na
podroju e-izobraevanja. Gre predvsem za razvoj in izvajanje krajih programov eizobraevanja in za razvoj spletnih gradiv za posamezne predmete, za obogatitev
tradicionalnih oblik izobraevanja na vseh ravneh izobraevanja, vkljuno z izobraevanjem
odraslih.
Zaradi razlinega oz. neenotnega razumevanja pojma e-izobraevanja v strokovni literaturi,
bom najprej pojasnil kaj se kot e-izobraevanja razume v tej nalogi. E-izobraevanje namre
lahko obravnavamo v irem ali ojem smislu. V irem smislu se e-izobraevanje pojmuje
kot uporaba sodobne IKT, ki je namenjena dopolnitvi ali obogatitvi tradicionalnega
izobraevanja, njegovi konceptualni temelji pa pri tem ostajajo nespremenjeni. Takno
razumevanje e-izobraevanja zasledimo dokaj pogosto, vendar pa je za potrebe te naloge
preobirno.
Oje razumevanje e-izobraevanja, kot ga tudi pojmujem v tej nalogi, temelji na naslednji
opredelitvi e-izobraevanja (agmajster, 2007):
- prostorska loitev uitelja in udeleenca izobraevanja (kar e-izobraevanje loi od
tradicionalnega izobraevanja);

Predlog narta raziskave

aktivna vloga izobraevalne organizacije v izobraevalnem procesu (kar eizobraevanje loi od samostojnega uenja);
uporaba elektronskega medija za predstavitev oz. posredovanje izobraevalne vsebine
(obiajno preko spleta);
zagotovitev dvosmerne komunikacije preko elektronskega omreja (udeleenci
izobraevalnega procesa komunicirajo med seboj, z uitelji in drugim osebjem
izobraevalne organizacije obiajno s pomojo interneta).

Ta opredelitev obravnava e-izobraevanje kot sodobno inaico tudija na daljavo, katerega

temeljna znailnost je prostorska loenost uitelja in udeleenca v izobraevalnem procesu in
pri kateri se tako za predstavitev vsebine kot za komuniciranje uporablja internet.
Neenotnost v razumevanju pojma e-izobraevanje nam kae tudi pestra raba izrazov, ki
opredeljuje e-izobraevanje v tuji strokovni literaturi in sicer kot e-learning, e-education, online learning, web-based learning, internet-based learning, flexible learning, open and distance
learning, virtual education ipd.
E-izobraevanje je ravno tako kot tudij na daljavo generien pojem in v praksi obstaja
mnogo razlinih izvedbenih inaic, ki se razlikujejo tako po uporabi medijev za predstavitev
vsebine, pedagoki in administrativno-tehnini podpori ter organizacijskih oblikah. Programi
e-izobraevanja lahko potekajo v celoti preko spleta, v vejem delu preko spleta (neposredne
klasine oblike pouevanja se pojavljajo kot dopolnilne) ali v kombinaciji s tradicionalnimi
oblikami izobraevanja (t.i. blended learning).
S pomojo raziskave elimo ugotoviti zakaj se ti, ki se odloijo za nadaljnje izobraevanje
izberejo klasien nain izobraevanja in ne e-izobraevanje, v primerih kadar je na izbiro
enak program v obeh oblikah. Raziskavo nartujemo izvesti v izobraevalnem centru DOBA,
ki e nekaj asa v obeh oblikah nudi visokoolski tudijski program Poslovanje in vijeolska
tudijska programa Poslovni sekretar in Komercialist ter ima pri tem e bogate izkunje.
DOBA je e leta 1999 priela z razvojem modela tudija na daljavo, leta 2003 so podelili
diplome prvim diplomantom tudija na daljavo in organizirali so prvo strokovno konferenco o
e-izobraevanju v Sloveniji (DOBA, 2007). Moje mnenje je, da vzrok ni pomanjkanje
potrebne tehnologije, da je ta iroko prisotna in uporabljana tudi pri tej populaciji. Prav tako
sem mnenja, da je nivo znanja uporabe te tehnologije na dovolj visoki ravni, da tudi to ni
vzrok izbire tradicionalnega naina. Kot mone vzroke priakujem nepoznavanje pojma in
nain izvajanja e-izobraevanja. Prav tako je moen vzrok nezaupanje do novosti saj z eizobraevanjem, v nasprotju s klasinim nainom izobraevanja, ki smo ga bili vsi deleni od
zgodnjega otrotva naprej, veina nima niti lastnih izkuenj niti ne pozna izkuenj drugih, ki

Predlog narta raziskave

so se ga e posluevali ali pa so e vkljueni v kaknem izobraevalnem programu podajanem

na e-nain.
1.1. Namen raziskave
Kot sem e nakazal v prejnjem poglavju, je namen raziskave poiskati vzroke zaradi katerih
doloen del tudentov (ti ki izberejo tradicionalen nain), ne izbere monosti e-izobraevanja.
Zavedam se, da je pri vpisu tudija poglavitni dejavnik izbire ustrezen tudijski program, zato
je pri izvedbi raziskave krucialnega pomena prav to, da je eljen in izbran tudijski program v
tej izobraevalni instituciji na voljo v obeh oblikah, saj se le v tem primeru lahko
osredotoimo in poiemo druge vzroke, ki vplivajo na izbiro naina podajanja programa.
1.2. Cilj raziskave
Cilj raziskave je pokazati kaj so glavni vzroki in zadrki pri izbiri naina e-izobraevanja in s
tem spoznati kaj je potrebno spremeniti, dopolniti, izboljati ali dodatno reklamirati ali kako
drugae pribliati potencialnim tudentom, da se bodo laje in v vejem tevilu odloali za
njegovo izbiro. Kot e reeno, pomanjkanje ustreznih programov podajanih v obliki eizobraevanja ni predmet te raziskave (prav zato sem poiskal programe, ki se izajajo na oba
naina), je pa prav gotovo velika ovira k temu, da se e-izobraevanje razmahne in zaivi v
eljeni meri.
1.3. Propozicije in hipoteze
Raziskava bo skuala pokazati glavne vzroke neizbire e-izobraevanja, ter tudi odkriti
motivatorje s katerimi bi lahko popularizirali e-izobraevanje ter poveali tevilo prijav v to
obliko izobraevanja. To bom poskual dokazat s potrditvijo hipotez, ki izhajajo iz propozicij.
Propozicije opisujejo predlog logine povezave med izbranimi koncepti (Ograjenek, 2005).
Te bom skual na empirien nain potrditi ali zavrei s pomojo ustreznih hipotez, ki
predstavljajo empirino preverljive propozicije (Ograjenek, 2005).
Propozicije in hipoteze so bile osnova za oblikovanje anketnih vpraanj s katerimi bom
podatke zbiral. Na grobo lahko propozicije in hipoteze razvrstim v tri skupine in sicer v
propozicije o:
- informacijsko-komunikacijski tehnologiji (1, 2 in 3),
- poznavanje e-izobraevanja, izkunje in bojazni (4, 5, 6 in 7),
- odkrivanje monih povspeevalcev popularizacije e-izobraevanja (8 in 9).

Predlog narta raziskave

Propozicija 1:
Predpostavljam, da ima veina izbrane populacije doma raunalnik in urejen dostop do
interneta.
Hipoteza 1:
Ve kot 60 % izbrane populacije ima doma raunalnik in dostop do interneta.
S potrditvijo hipoteze elim potrditi iroko razirjenost IKT in s tem zavrei monost, da je
glavni vzrok neizbire e-izobraevanja pomanjkanje IKT med populacijo. V nadaljevanju je
mona tudi primerjava med izbrano populacijo s slovenskim povprejem.
Propozicija 2:
Predpostavljam, da veina uporablja internet vsaj enkrat na teden, pri emer ni vano ali doma
ali drugod.
Hipoteza 2:
Ve kot 60 % izbrane populacije uporablja internet vsaj 1 krat na teden.
S potrditvijo hipoteze elim potrditi, da vzrok neizbire e-izobraevanja ni nepoznavanje IKT
ali celo strah pred IKT.
Propozicija 3:
Predpostavljam, da raunalnike programe primerljive s temi, ki se uporabljajo pri izvedbi eizobraevanja, e uporablja veina populacije.
Hipoteza 3:
Programe kot so urejavalniki besedil, preglednice, internetni brskalniki in elektronsko poto,
uporablja ve kot 60 % izbrane populacije.
S potrditvijo te hipoteze elim kot vzrok za neizbiro e-izobraevanja zavrei neznanje
uporabe raunalnikih programov primerljivih s temi, ki se uporabljajo v e-izobraevanju.
Propozicija 4:
Zelo majhen dele anketirancev ima lastne izkunje z e-izobraevanjem
Hipoteza 4:
Manj kot 30 % izbrane populacije se je e udeleilo kaknega e-izobraevanja.

Predlog narta raziskave

Potrditev hipoteze bo potrdila pomanjkanje lastnih izkuenj z e-izobraevanjem kot moen

vzrok neizbire.
Propozicija 5:
Pojem in potek e-izobraevanja pozna le majhen del anketirancev.
Hipoteza 5:
Manj kot 30 % izbrane populacije ocenjuje poznavanje pojma e-izobraevanje in potek eizobraevanja kot dobro ali zelo dobro.
S potrditvijo hipoteze bom dokazal da je slabo poznavanje pojma e-izobraevanje in nain
izvajanja e-izobraevanja kot eden poglavitnih vzrokov za njegovo neizbiro.
Propozicija 6:
Veina anketirancev bi pri e-izobraevanju pogreala direktni stik s predavateljem in drugimi
tudenti.
Hipoteza 6:
Ve kot 60 % izbrane populacije ocenjuje prisotnost predavatelja in osebni stik s soolci kot
nepogreljiv.
S hipotezo elim potrditi, da je socialni vidik pomemben vzrok neizbire e-izobraevanja.
Propozicija 7:
Veina se boji, da bi jim pri e-izobraevanju padla motivacija in bi s tudijem prenehali.
Hipoteza 7:
Ve kot 60 % izbrane populacije je mnenja, da bi jim pri e-izobraevanju lahko hitreje padla
motivacija in bi zaradi tega tudij opustili.
Potrditev te hipoteze nadaljuje z dokazovanjem bojazni pred alienacijo in pomankanjem
socialnih stikov, rezultirajo v padcu motivacije in opustitvijo tudija.
Propozicija 8:
Veina anketirancev bi o izbiri e-izobraevanja ponovno premislila, e bi to bilo znatno
ceneje od tradicionalnega naina.

Predlog narta raziskave

Hipoteza 8:
Ve kot 60 % izbrane populacije bi o izbiri e-izobraevanja ponovno premislila:
- e bi to bilo vsaj 20 % ceneje od tradicionalnega.
S potrditvijo hipoteze elim dokazati, da manja olnina lahko zelo vpliva na izbiro in
popularizacijo tega naina tudija.
Propozicija 9:
Veina anketirancev bi o izbiri e-izobraevanja ponovno premislila, e bi jim potek eizobraevanja bil podrobneje predstavljen ali e bi imeli monost spoznati in izmenjati
mnenja in izkunje s tudenti, ki so e vkljueni v program e-izobraevanja.
Hipoteza 9:
Ve kot 60 % izbrane populacije bi o izbiri e-izobraevanja ponovno premislila:
- e bi imeli organiziran prikaz poteka tudija ali
- e bi imeli prilonost spoznati in izmenjati izkunje z tudenti, ki e imajo izkunje z
e-izobraevanjem.
Potrditev te hipoteze bi kot vzrok neizbire potrdila nepoznavanje in pomanjkanje lastnih
izkuenj z e-izobraevanjem ter nepoznavanje izkuenj drugih s tem nainom izobraevanja,
ter nakazala monost, da se z organiziranimi predstavitvami in sreanji z e-tudenti, eizobraevanje popularizira med tudija eljnimi.
eprav je potrebno pri celotni izpeljavi raziskave obdrati nevtralen odnos, priakujem
rezultate, ki bodo potrdili visok dele uporabe in poznavanja IKT, s emer bi kot vzrok
neizbire e-izobraevanja izloil pomanjkanje raunalnikov, dostop do interneta in
pomanjkljivo znanje njegove uporabe. Kot najvejo oviro priakujem pomanjkanje izkuenj
in poznavanje poteka e-izobraevanja. Z zadnjo hipotezo skuam potrditi, da bi prikazi poteka
e-izobraevanja in sreanje s tudenti, ki so vpisani v programe e-izobraevanja razblinili
neznanje in bojazni ter s tem znatno prispevali k dvigu tevila vpisov. Prav tako priakujem,
da bi k dvigu tevila vpisov vsaj v prvih nekaj generacijah prispevala olnina, e bi bila ta
znatno nija od olnine za tradiciono obliko izobraevanja.

2. Kritien pregled literature

Namen kritinega pregleda literature je zagotovitev temeljev na katerih bo zgrajena raziskava.
Pomaga razviti dobro razumevanje problematike in vpogled v predhodne raziskave in njihove
rezultate. Natanneji namen prebiranja literature je odvisen od nameravanega pristopa

Predlog narta raziskave

raziskave. Za nekatere raziskave potrebujemo pregled literature zato, da nam pomaga odkriti
ideje in teorije, ki jih bomo testirali s pomojo naih podatkov. Ta pristop se imenuje
deduktivni pristop. Drug nain je induktivni pristop, pri katerem s pomojo zbranih podatkov
in njihovo analizo gradimo teorijo, ki jo nato povezujemo z literaturo.
Vire razpololjive literature delimo v tri kategorije (Saunders et al, 2006):
- primarna literatura (objavljena in neobjavljena), v katero sodijo lanki, teze, razprave,
konferenna poroila, poroila podjetij, vladne publikacije (bele listine, plani...),
- sekundarna literatura, kot so knjige, revije, asopisi in
- tercialna literatura, ki jo sestavljajo kazala, povzetki, katalogi, slovarji, bibliografije,
enciklopedije....
Za primarno literaturo je znailno, da je najbolj detajlna in aktualna ker potrebuje najmanj
asa za objavo. V nasprotju z njo, je tercialna literatura najmanj detajlna in potrebuje najve
asa za objavo. V praksi se te kategorije pogosto prekrivajo.
V tem poglavju bom s pregledom literature orisal podroje e-izobraevanja najprej kot
definicijo in razline pomene, ki jih ima. Temu sledi opis prednosti in pomanjkljivosti ter
razirjenost e-izobraevanja v svetu in pri nas. Na kraju bom opisal nekaj izkuenj, ki jih z eizobraevanjem e imamo. Kot viri literature so uporabljeni spletna enciklopedija Wikipedija
(tercialna), spletne strani podjetja Nevron d.o.o. (terciarna), izsledki raziskav RIS (primarna)
in strokovna lanka objavljena v zborniku Dnevi slovenske informatike (primarna) ter na
spletnih straneh podjetja Doba d.o.o. (primarna).
2.1. E-izobraevanje, njegove prednosti in slabosti
V tem delu kritinega pregleda, bom najprej skual opredeliti e-izobraevanje, ter omeniti
njegove prednosti in nakazati slabosti. Kot vira sta mi sluila Wikipedija in spletna stran
podjetja Nevron d.o.o., ki se ukvarja z razvojem in s ponudbo vsebin e-izobraevanja in je
bilo s strani Ministrstva za visoko olstvo, znanost in tehnologijo izbrano kot izvajalec
projekta izdelave nacionalne strategije e-izobraevanja.
Wikipedija (Wikipedija, 2007) je spletna enciklopedija, ki jo soustvarjajo uporabniki sami.
Dobra lastnost tega je ta, da kot radi reemo, ve glav ve ve (kar bi lahko razirili v vse glave
vse vedo), torej da ima veliko bazo virov. Je zelo aurna zaradi svoje narave (postavljena na
spletu, odprta za soustvarjanje) in s tem lahko naglo in uspeno sledi nastajajoim novostim.
Kot slabo stran bi omenil nepreverljivost informacijskih virov, a so napane objave ponavadi
hitro popravljene ali izbrisane s strani drugih uporabnikov.

10

Predlog narta raziskave

Wikipedija definira e-izobraevanje (e-learning, electronic learning) kot generien termin, ki

se najvekrat navezuje na izobraevanje na daljavo in fleksibilno uenje. Gre za
izobraevanje, usposabljanje in izpopolnjevanje s pomojo sodobne informacijsko
komunikacijske tehnologije oziroma interneta. Pri tej vrsti izobraevanja sta uenec in uitelj
praviloma krajevno in asovno loena, vendar med njima obstaja neka komunikacija.
Pravi pomen je e-izobraevanje dobilo prav z vzpostavitvijo uinkovitih nainov
komunikacije prek interneta. Najpogosteja oblika e-izobraevanja se pojavlja v kombinaciji s
tradicionalno obliko (face-to-face) pouevanja, za katero se pogosto uporablja termin
kombinirano izobraevanje (ang. Blended learning - kombinacija razlinih nainov
pouevanja, z uporabo kombiniranih virov, virtualnih in fizinih).
E-izobraevanje oznauje e cela vrsta drugih izrazov, med njimi je najpogosteji e-uenje.
Velikokrat e vedno zasledimo izobraevanje na daljavo, daljinsko uenje in podobno. Eizobraevanje prinaa sodelujoim celo vrsto prednosti v primerjavi s klasinim nainom
izobraevanja.
Prednosti e-izobraevanja so fleksibilnost, udobje, monost uporabe povsod kjer je omogoen
dostop do interneta in monost, da si tempo izobraevanja prilagaja uporabnik sam. Eizobraevanje tako omogoa izobraevanje tudi tem, ki se izobraevanja drugae zaradi
taknih ali druganih razlogov, kot so npr. invalidnost, pogosta odsotnost (vrhunski portniki,
managerji) ali druge splone obveznosti kot so delo ali druina, ne bi mogli udeleiti. Ostale
prednosti e-izobraevanja so recimo komuniciranje s soolci ne glede na razdaljo, veja
prilagodljivost uenevim potrebam, veja raznolikost podajanja tudijske snovi s pomojo
multimedije in ne le z verbalnimi predstavitvami. Video posnetki predavanj in mp3 datoteke
omogoajo vizualno in zvokovno uenje, ki si ga lahko predvajamo kadar to elimo in ga po
potrebi tudi vekrat ponovimo.
Pomanjkljivosti e-izobraevanja vkljuujejo pomanjkanje osebne interakcije z uiteljem.
Kritiki e-izobraevanja pravijo, da proces ni ve edukativen v strogo filozofskem smislu,
zagovorniki e-izobraevanja pa temu ugovarjajo z obrazloitvijo, da se loveke interakcije
odvijajo s pomojo avdio ali video konferennih programov, forumov in slino.
Vekrat se pri programih tudija na daljavo omenja tudi obutek izolacije, eprav forumi za
diskusije in druge oblike raunalnike komunikacije lahko pomagajo pri odpravi tega in lahko
vzpodbudijo tudente za skupna sreanja, vsaj v primerih, ko njihova razseljenost ni
prevelika. Priporoa se oblikovanje on-line diskusijskih skupin in vzpodbujanje

11

Predlog narta raziskave

medsebojnega sodelovanja ter loveke interakcije v vseh oblikah, tako med izobraevalno
ustanovo in tudentom, kot tudent s tudentom.
Spletna stran podjetja Nevron d.o.o. (Nevron, 2007), ki je specializirano za razvoj in
izgradnjo reitev ter vsebin e-izobraevanja, navaja naslednje koristi e-izobraevanja:
Splone koristi:
- prihranek asa; v povpreju je as izobraevanja kraji za 40 % - 80 % v
primerjavi s klasinim izobraevanjem,
- znianje strokov izobraevanja; v kolikor se izobraevanja udelei veliko
izobraevancev in je izobraevalni program naravnan dolgorono,
- doslednost podajanja une snovi; una snov je vsakemu izobraevancu podana
in interpretirana na enak nain,
- povean uni uspeh; raziskave kaejo vejo uinkovitost e-izobraevanja v
primerjavi s klasinim izobraevanjem, kaejo se kar za 50 % bolji rezultati kot
pri klasinem izobraevanju,
- monost obnavljanja pridobljenega znanja; izobraevanci lahko do
posodobljenih unih programov dostopajo e vekrat po e konanem
izobraevanju,
- poveana kakovost izobraevanja; vekrat posodobljena una gradiva in bolji
naini sledenja oziroma merjenja rezultatov izobraevanja,
- prilagodljivost dinaminih unih vsebin; uno snov je mono prilagajati
potrebam posameznikov.
Koristi izobraevancev:
- posamezniku prilagojeno izobraevanje; izobraevanec praviloma sam izbira
nain, pot in hitrost uenja,
- fleksibilno izobraevanje; v veini primerov izobraevanec sam izbira as in kraj
uenja,
- manja psiholoka obremenitev; v primeru napak izobraevanci niso
izpostavljeni ostalim udeleencem izobraevanja, prav tako pa so stalno na voljo
dodatni poskusi,
- izloitev nekaterih strokov; potovanja, namestitve, intruktorji in podobno,
- poveana motivacija; povratne informacije skozi avtomatsko interaktivnost ali
mentorja so odlini motivacijski vzvodi,
- izboljana podpora mentorjev; izobraevanci so glede na uni program stalno
spremljani in usmerjani s strani mentorjev,
- uporaba sodobnih komunikacijskih orodij; preko odlinih komunikacijskih
orodij so izobraevanci lahko v stalnem stiku z mentorjem in ostalimi
izobraevanci,

12

Predlog narta raziskave

enostavna dosegljivost unih vsebin; hitra in enostavna dosegljivost unih

vsebin,
aktivneje sodelovanje; dokazano je, da izobraevanec pri uenju napreduje
skladno s stopnjo vkljuevanja v uni proces.

Koristi organizacij:
- znianje strokov izobraevanja; predvsem znianje potnih strokov, strokov
namestitev, izpada produktivnosti, zvianje kvalitete izobraevanja ter drugih
posrednih strokov,
- neomejeno tevilo udeleencev; posamezen mentor lahko od kjerkoli podpira
praktino neomejeno tevilo izobraevancev,
- veje zadovoljstvo zaposlenih; poveanje produktivnosti, uinkovitosti in
zaupanja zaposlenih, zmanjana fluktuacija zaposlenih
- veje zadovoljstvo strank; veje zadovoljstvo strank, predvsem ob dodatnih
monostih usposabljanja za uporabo novih produktov, boljem odnosu prodajnega
osebja, hitrosti storitev ter zmanjanemu tevilu pritob,
- enostavneja organizacija izobraevanj; odprava mnogih problemov in dodatnih
aktivnosti v zvezi z managementom izobraevanja,
- vedno posodobljena una vsebina; une vsebine je mono na enostaven nain
posodabljati in jih ohranjati svee,
- globalna dosegljivost; une programe je mono organizirati za udeleence po
celem svetu,
- napredni management izobraevanja; nartovanje in management usposabljanja
zaposlenih, iskanje primernih znanj in podobno,
- bolji rezultati poslovanja; podpora kljunim procesom, konkurenna prednost,
zadovoljstvo strank in podobno,
- hitro povrailo investicije; kljub visokim zaetnim strokom uvajanja eizobraevanja se investicija obiajno povrne prej kot v enem letu, gre za viino ali
odstotek povraila celotne investicije, ta naj bi v prvem letu znaala e vsaj 20%, v
primeru IBM je e v prvem letu znaala celo ez 2200% .
2.2. Poznavanje e-izobraevanja in njegova razirjenost
V drugem delu kritinega pregleda predstavljam stanje poznavanja e-izobraevanja in
njegovo razirjenost med evropskimi fakultetami in pri nas. Glavni viri tega poglavja so mi
bili izsledki raziskav RIS - Raba interneta v Sloveniji, ki je akademski neprofitni projekt
Centra za metodologijo in informatiko znotraj Fakultete za drubene vede v okviru Univerze
v Ljubljani. Projekt RIS poteka od leta 1996 in prouuje druboslovne vidike informacijske
tehnologije, predvsem interneta in mobilne telefonije (RIS, 2007).

13

Predlog narta raziskave

RIS je v decembru leta 2004 izvedel telefonsko anketo o poznavanju e-izobraevanja (RIS
#62, 2005), ki je nadaljevanje raziskave projekta RIS na tem podroju. Z metodo raunalniko
podprtega telefonskega anketiranja je zajel reprezentativni vzorec 2364 (n = 2364) oseb starih
med 10 in 75 let. Iz gospodinjstva so bili respondenti izbrani po metodi zadnjega rojstnega
dne. Glavne ugotovitve raziskave so bile naslednje:
Pojem elektronsko izobraevanje pozna 22 % respondentov, medtem ko je vsaj e slialo
zanj 63 % respondentov. Med uporabniki interneta pojem e-izobraevanja pozna 27 %
vpraanih, med neuporabniki interneta pa le 7 % vpraanih.
V letih 2002 in 2004 med mesenimi uporabniki obstaja mono strinjanje o tem, da se je
vse ivljenje potrebno izobraevati (povprena ocena 4.7 na lestvici od 1-5), in da so se tudi
pripravljeni dodatno izobraevati in izpopolnjevati (4.4). Leta 2004 se uporabniki interneta
sicer nekoliko bolj kot leta 2002 strinjajo, da je izobrazba, pridobljena s tudijem na
daljavo, enakovredna izobrazbi, pridobljeni na klasien nain (2004 3.5, 2002 3.3).
Veje razlike v strinjanju so pri trditvi o pripravljenosti vkljuiti se v e-izobraevanje, saj so
se leta 2002 respondenti v povpreju bolj strinjali s trditvijo (3.6) kot leta 2004 (3.1). Pri
tem je potrebno poudariti, da sta trditvi v letih 2002 in 2004 nekoliko razlini, saj se je v
letu 2002 spraevalo o pripravljenosti za vkljuitev v e-izobraevanje, leta 2004 pa o
pripravljenosti za vkljuitev v e-izobraevanje prek interneta.
Petina (21 %) mesenih uporabnikov interneta, ki poznajo pojem e-izobraevanje, se je e
kdaj izobraevala prek interneta.
V formalno izobraevanje kot osnovnoolec, dijak ali tudent je bilo v zadnjih 4 tednih
vkljuenih 23 % respondentov v starosti 10-75 let (29 % uporabnikov interneta in le 6 %
neuporabnikov interneta); v interno izobraevanje organizirano s strani njihovega podjetja
je bilo v zadnjih 4 tednih vkljuenih 16 % respondentov (18 % uporabnikov interneta in le
9 % neuporabnikov interneta); v kakrnekoli druge izpopolnjevalne in samoizobraevalne
aktivnosti s ciljem, da se pripravijo na njihovo poklicno prihodnost, pa je bilo vkljuenih 21
% respondentov (26 % uporabnikov interneta in le 9 % neuporabnikov interneta).
Respondenti, ki so se v zadnjih 4 tednih kakorkoli izobraevali, so pri tem uporabljali
informacije in gradiva na internetu (68 %), CD-ROMu (43 %) in internem raunalnikem
sistemu organizacije intranetu (26 %).
Raziskava SIBIS 2002/2003 je pokazala, da Slovenija na podroju e-izobraevanja
aktivnega prebivalstva nekoliko zaostaja za povprejem drav EU-15, vendar pa je visoko
nad povprejem drav takratnih 10 pridruenih lanic EU.
Anketa E-izobraevanje v tercialnem izobraevanju vijeolski in visokoolski zavodi (RIS
# 43, 2005) iz leta 2005 je bila nadaljevanje serije raziskav iz prejnjih let. Anketiranje je bilo
izvedeno po poti v dveh krogih. Z zavodi, ki se tudi na drugi dopis niso odzvali, je potekalo
tudi dodatno telefonsko kontaktiranje. Enoto opazovanja je predstavljal posamezen zavod, na
vpraalnik pa je odgovarjala oseba najbolj kompetentna za informacijsko tehnologijo. V

14

Predlog narta raziskave

anketi je sodelovalo 75 od skupno 88 vijih in visokoolskih zavodov. Zanimivost poroila iz

tega leta (2005) je tudi poglavje o e-izobraevanju na evropskih univerzah. Poroilo iz
naslednjega leta (2006) tega poglavja namre ve nima. Poroilo navaja, da v ponudbi eizobraevanja e vedno prednjaijo ZDA, Kanada in Avstralija. Evropska unija poskua
nadoknaditi zamujeno z vrsto pobud in stratekih dokumentov, ki spodbujajo uporabo
sodobne tehnologije v izobraevanju. Rezultati teh pobud se med drugim kaejo tudi v
programih Evropske unije za sofinaciranje projektov na podroju e-izobraevanja. O
vidnejem porastu uporabe IKT tehnologij tako v izobraevalne, kakor tudi organizacijske
namene na evropskih univerzah lahko govorimo v zadnjih petih letih (od leta 2002 naprej).
Priblino polovica univerz v dravah lanicah EU je bilo ob koncu 2003 vkljuenih v
medsebojno sodelovanje in oblikovanje enotne ponudbe on-line tudijskih monosti. Priblino
tretjina univerz je v zaetku leta 2004 sodelovala na mednacionalnem nivoju in skuala tako
zagotoviti enotno ponudbo on-line izobraevalnih programov. E-izobraevanje na evropskih
univerzah torej naraa, vendar pa so primeri povezovanja univerz iz razlinih drav na tem
podroju, kljub novim monostim, ki jih ponuja sodobna IKT in kljub znanim koristim
medsebojnega povezovanja univerz, e vedno dokaj redki.
Pri ugotavljanju tevila on-line evropskih univerz je delo oteevalo dejstvo, da ni bilo na
voljo podatkov, ki bi obsegali vse drave lanice EU. Navedeni podatki so izsledki raziskave
narejene med starimi dravami lanicami EU leta 2004. Za vse nove drave lanice EU,
kamor spada tudi Slovenija, tovrstnih podatkov e ni bilo na voljo, zagotovo pa je pri teh
poloaj slabi. e samo v Sloveniji, ki velja za eno od vodilnih novih lanic pri uporabi IKT,
vidimo, da je ponudba on-line izobraevalnih programov s strani slovenskih univerz relativno
skromna. Od konca devetdesetih let do zaetka 2005, je v Sloveniji potekalo (oz. e poteka)
ve projektov na podroju e-izobraevanja. Gre predvsem za razvijanje krajih programov in
pripravo spletnih ubenikov za posamezne predmete za obogatitev tradicionalnih oblik
izobraevanja na vseh stopnjah izobraevanja.
V zimskem semestru 2005/2006 je bila enaka anketa (E-izobraevanje 2005/2006 visokoolski in vijeolski zavodi) izvedena med 85 zavodi tercialnega izobraevanja v
Slovenji (RIS # 75, 2006), na katero je odgovorilo 79 zavodov. Med vsemi 85 zavodi so sicer
prevladovali javni zavodi v okviru univerze, kljub temu pa je v Sloveniji tudi 34 enot
tercialnega izobraevanja v organizacijah izven fakultet oziroma univerz.
Ugotovitve ankete so bile naslednje:
- Zavodi visoko ocenjujejo neizkorieni potencial informacijsko-komunikacijskih
tehnologij (IKT), saj menijo, da bi intenzivneja uporaba IKT lahko bistveno izboljala
raziskovalno, pedagoko in poslovno dejavnost (na skali 1-5 so vse ocene okoli 4.0). Pri

15

Predlog narta raziskave

tem - glede na klasifikacije zavodov - izraziteje izstopajo Univerza v Mariboru,

vijeolski zavodi in zasebni zavodi. Opazno pa pri tem zaostaja humanistika.
Da je e-izobraevanje zanje izjemnega stratekega pomena, ocenjuje tretjina zavodov
(povpreje na skali 1-5 je 3.6). Izstopajo predvsem zasebni in vijeolski zavodi, izrazito
pa zaostaja Univerza v Ljubljani in celotna humanistika.
Zavodi so v splonem dobro informirani o e-izobraevanju (3.5), kljub temu pa si elijo e
ve informacij (3.3) in nacionalne koordinacije (3.6). Mnenje, da niso dovolj informirani
in da je potrebno ve nacionalne koordinacije, izstopa predvsem pri zavodih, ki eiozbraevanja ne postavljajo kot strateko prioriteto.
Velika veina (93 %) zavodov je e obravnavala e-izobraevanje na sejah kolegija dekana,
18 % zavodov obravnava to temo meseno in 7 % tedensko. Izstopa Univerza v Mariboru,
kjer to problematiko meseno obravnava tretjina (31 %) zavodov.
Spletno stran z osnovnimi informacijami ima na povprenem zavodu 70 % vseh
predmetov, spletno stran, ki se v toku semestra aurira, 58 % vseh predmetov, spletno
stran, kjer tudenti lahko na doloen nain aktivno sodelujejo 26 % vseh predmetov.
Razmeroma visok dele predmetov (12 %), ki na povprenem zavodu uporablja virtualno
uno okolje (izstopa Moodle), je iz Univerze v Mariboru (16 %) in enot v organiziacijah
(21 %), povsod drugje je ta dele pod 5 %. Kot obiajno na podroju e-izobraevanja tudi
v tem pogledu izstopajo e zasebni zavodi, vijeolski zavodi ter podroje ekonomije,
delno tudi tehnike.
Tretjina (30 %) vseh zavodov z e-izobraevanjem e nadomea (vsaj delno) neposredna
sreanja s tudenti (predavanja in vaje); najveji dele takih zavodov je na Univerzi
Mariboru (46 %) in Unvierzi na Primorskem (40 %), najmanj pa na Univerzi v Ljubljani
(17 %). Med enotami tercialnega izobraevanja pa je ta dele 33 %.

2.3. Izkunje z e-izobraevanjem

V zadnjem delu pregleda bom opisal izkunje, ki jih z e-izobraevanjem imajo na
izobraevalnem zavodu Doba d.o.o. in so opisane v lankih njihovih sodelavcev.
V lanku Zakaj se odrasli odloajo za e-izobraevanje (Baloh, 2006), so povzete izkunje 6
letnega izvajanja tudija na daljavo oz. e-izobraevanja. Avtorica ugotavlja, da tudenti zelo
cenijo stalno podporo mentorjev in delo v skupini, ki jim daje obutek, da pri delu niso sami.
Sprotno delo, ki ga zahteva tak tudij ocenjujejo za naporno, a spodbuja vejo aktivnost in
doseganje boljih rezultatov. tudentom raunalnik in internet postajata del njihovega
vsakdana, nain tudija pa jim je poveal tudi komunikacijske sposobnosti in obutek za
timsko delo, kar ocenjujejo kot kvalitete, ki jih delodajalci cenijo in priakujejo od
zaposlenih. V letu 2006 je v dveh vijeolskih in enem visokoolskem programu tudiralo
skupaj okrog 1000 tudentov, tudij pa se izvaja po celotni Sloveniji s pomojo tudijskih
sredi, ki igrajo kljuno vlogo pri pridobivanju novih tudentov, informiranju in svetovanju
na lokalni ravni.

16

Predlog narta raziskave

Kot glavni vzrok za vkljuitev v to vrsto tudija se omenjajo: veja asovna fleksibilnost
(46,2 %), druinske (22,5 %) in slubene (13,7 %) obveznosti, tem pa sledita veja
samostojnost pri tudiju (11,5 %) in oddaljenost od sedea ole (3,3 %).
Vsako leto zaznavajo manji odstotek (okoli 2 %) teh, ki se odloijo za to vrsto tudija, ker je
to nekaj novega. Prevladujejo enske, ki jih je blizu 80 % in najtevilneja je starostna
skupina 25 34 let, katerih je 46 %.
Uspenost tudentov se spremlja in primerja z uspenostjo tudentov v tradicionalnem nainu
tudija. Uspenost je primerljiva oz. je pri e-tudentih nekoliko vija, kot moen vzrok se
navaja narava tudija, ki tudente motivira k sprotnemu delu. Uspenost na prvem izpitnem
roku je 85 % in takna je tudi prehodnost. Okoli 60 % tudentov zakljui tudij v estih
mesecih po zakljuku izvajanja programa.
Avtorica zakljuuje lanek z mislijo, da je e-izobraevanje za nekatere segmente populacije
edina monost, da si nadgradijo izobrazbo, postaja pa tudi vedno bolj pomembno z vidika
vkljuevanja posameznikov v vseivljenjsko uenje, kar mu zagotavlja uspeno prihodnost.
V lanku Izvajanje tudija na daljavo na Dobi (Geder, 2003) avtorica po uvodu najprej opie
strukturo tudentov, razloge za izbiro te vrste tudija in internetno pismenost tudentov. Ker je
pregled prejnjega lanka vseboval noveje podatke o strukturi in razlogih za vkljuitev, naj
tukaj omenim le, da se je v olskem letu 2002/2003 za to obliko odloila nekaj ve kot tretjina
teh, ki interneta e niso uporabljali, v olskem letu 2001 / 2002 je bilo takih le 8 %, tudentje
prve generacije pa so vsi e imeli izkunje z internetom. Veina tudentov je imela urejen
dostop tako doma kot v slubi (42 %), samo doma 35 % in samo v slubi 23 %.
tudijski proces je na Dobi organiziran v teajno-modularni obliki, pri kateri predmeti trajajo
5 do 8 tednov. Pri vsakem predmetu se organizirajo do 3 seminarska sreanja. tudenti
opravljajo izpite na tradicionalen nain v ivo. tudenti v virtualnem unem okolju
dostopajo do splonih informacij o predmetu, razporedu tudijskih aktivnosti, do gradiv,
testov za samopreverjanje in slino. tudente pri delu spremlja mentor, ki ima predvsem
motivacijsko vlogo. Osrednji prostor je klepetalnica (gre za asinhrono komunikacijo v obliki
forumov), kjer tudenti komunicirajo med seboj in z mentorjem.
Za virtualno uno okolje so na Dobi izbrali izdelek WebCT, ki ga uporablja ve kot tiso
izobraevalnih ustanov v osemdesetih dravah. Odlikuje ga enostavna in stabilna uporaba. Za
delo z njim tudent potrebuje le raunalnik, dostop do interneta in internetni brskalnik. V
WebCT so integrirana tudi vsa potrebna komunikacijska orodja (klepetalnica, forum
elektronska pota) in z njegovo izbiro je odvisnost od zmogljivosti uporabnikovega
raunalnika in internetne povezave minimizirana.

17

Predlog narta raziskave

Mentor ima pri tudiju na daljavo kljuno vlogo. tudente spremlja in organizira njihovo delo,
ter jih spodbuja pri tudiju. Mentor praviloma ni predavatelj. Predavateljeva vloga je priprava
gradiva, izvajanje seminarskih sreanj in izpitov.
Uspeno izvajanje tudija na daljavo zahteva od tudentov nove oblike pismenosti in nove
sposobnosti uenja, ki jih hkrati tudi razvija. To se ocenjuje kot pomembna dodana vrednost
tudija na daljavo. Koncept tudija omogoa, da tudenti razvijajo tudi nekatere druge
spretnosti kot na primer komunikacijske in psihosocialne, ter spretnosti prilagajanja
spremembam v drubi. Interakcija in samostojno organiziranje asa in dela so osrednjega
pomena.
Slabost izvajanja tudija na daljavo predstavlja relativno visok odstotek osipa (16 %) kljub
dobro izdelanemu sistemu informiranja in svetovanja pred vkljuitvijo v tudij, kakor tudi
med samim tudijem.
Avtorica lanek zakljuuje z mislijo, da se glede na hitrost razvoja IKT in izkunjami glede
na izvajanje tudija na daljavo pri nas, napoved da bo e leta 2005 okoli 60 % vseh
izobraevanj potekalo preko interneta, ne zdi ve nerealna (lanek je iz leta 2003). Danes, v
letu 2007 lahko mirno reemo, da smo e zelo dale od tega, eprav se tudi sam spraujem
pravzaprav zakaj.

3. Opredelitev raziskovalnega pristopa, metodologije in asovnega poteka

V kritinem pregledu literature sem orisal kaj vse nam termin e-izobraevanje lahko pomeni,
kakno je dejansko stanje e-izobraevanja v Sloveniji in izkunje, ki ga ima z eizobraevanjem izobraevalna ustanova Doba, kjer ga prakticirajo e 6 let. Iz pregleda je
razvidno, da poteka na temo e-izobraevanja kar veliko raziskav in da je veliko podatkov
zbranih v obstojeih raziskavah, predvsem v okviru projekta RIS, nekatere od teh celo
panelno.
Kot sem prikazal v prejnjem poglavju, so to predvsem raziskave o tehnoloki pripravljenosti
posameznikov in izobraevalnih zavodov, o poznavanju pojma e-izobraevanja, o
pripravljenosti in prakticiranju e-izobraevanja v izobraevalnih zavodih v Sloveniji in ire,
ter o vzrokih za izbiro tega naina tudija ter izkunjah, ki ga imajo z njim izobraevalni
zavodi in tudenti.
S svojo raziskavo elim razkriti vzroke za neizbiro naina e-izobraevanja tam, kjer bi
tudentje to monost lahko izbrali. V praksi to pomeni, da obstaja monost tudija izbranega
programa tako na tradicionalen, kot tudi na e-nain. Take vrste raziskave namre nisem nikjer
zasledil in mislim da bi jo bilo zanimivo izpeljati, saj bi nam odloitev tudentov razkrila s

18

Predlog narta raziskave

povsem novega zornega kota. Predvidevam, da obstajajo ovire in zadrki, ki jih tudenti
imajo in se zaradi teh raje odloijo za e vsem dobro poznan in uveljavljen nain, t.j.
tradicionalni nain tudija.
3.1 Raziskovalni pristop
V nartovani raziskovalni nalogi bosta uporabljena oba raziskovalna pristopa. Z deduktivnim
raziskovalnim nainom bom poskual na primeru izbrane populacije potrditi ali zavrei
nekatere izsledke drugih raziskav. To so na primer podatki o dostopu in rabi IKT, kjer bom
poskual ugotoviti ali rezultati populacije moje raziskave odstopajo od slovenskega
povpreja.
V primerih kjer bom iz lastnih zbranih podatkov gradil novo teorijo, bo raziskovalni nain
induktivne narave. Takni bodo naprimer rezultat analize podatkov o vzrokih za neizbiro enaina tudija, kot so naprimer nepoznavanje, dosedanje neizkunje ali socialni razlogi, ter
analiza podatkov o tem, kaj bi pa lahko vspodbudilo tudente k ponovnemu premisleku o
morebitni izbiri e-izobraevanja.
3.2. Nain zbiranja podatkov in vzorec
Podatke bom zbral s pomojo anketnega listia. Anketni listek bo s spremnim pismom
razdeljen med bodoe tudente na mestu vpisa, z ostalimi obrazci, ki jih je ob vpisu v olski
program potrebno izpolniti. Anketa bo strukturirane oblike, kar pomeni, da bodo vsi odgovori
podani in bo med njimi najustreznejega potrebno le izbrati. Takna oblika ankete zelo olaja
obdelavo in analizo podatkov. Anketa in spremni list sta podana v dodatku.
Izbrana populacija bo zajela vse tudente, ki se bodo vpisovali v prvi letnik v tradicionalno
obliko tudija v izobraevalnem zavodu Doba. Glede na tevilo vpisov v prejnjih letih,
ocenjujem da bo teh okrog 400. Ti bodo predstavljali mojo vzorno populacijo. Opisan primer
lahko razporedim v skupino neverjetnostnega namernega vzorenja z izbiro homogenih enot,
ki se ga velikokrat posluujemo kadar elimo podrobneje analizirat doloen del populacije. V
tem primeru je to populacija tudentov Dobe, ki so izbrali tradicionalen nain tudija.
Izobraevalni zavod Doba sem izbral zaradi tega, ker tudijske programe izvajajo na oba
naina in s tem odpade drugae verjetno najpogosteji vzrok za izbiro tradicionalnega naina
pred e-izobraevanjem, t.j. neizvajanje eljenega programa v e-obliki.
Z izbiro omenjenega naina, dneva in kraja izpolnjevanja ankete, raunam na velik odstotek
pravilno izpolnjenih in oddanih anketni listkov. Ocenjujem, da bi s taknim nainom zbiranja
lahko dosegel 80 % odzivnost, kar bi bilo drugae zelo teko dosei. Ob priakovanem vpisu,
bi to znaalo 320 izpolnjenih in vrnjenih vpraalnikov. Dobro stran taknega naina izvedbe
ankete vidim tudi v tem, da so na vpisu bodoi tudenti ponavadi zelo pozitivni in pripravljeni

19

Predlog narta raziskave

za sodelovanje, ter da je prisoten tudi nekdo iz izobraevalne ustanove, ki lahko takoj pomaga
pri nejasnostih in morebitnih dvoumnostih, kar e dodatno prispeva k kvaliteti zbranih
podatkov.
3.3. asovni potek izvedbe raziskave
asovni potek narta raziskave je podrejen dnevu izvedbe ankete, to je dnevu vpisa v
tudijske programe. V nadaljevanju domnevam, da poteka vpis 1. oktobra. Glede na ta datum
je potrebno nartovati in izvesti ostale aktivnosti povezane z raziskavo. V kolikor bo za vpis
predvidenih ve terminov, se tudi na ostalih podeli in izvede anketa. Isto velja tudi, e bodo
obstajale druge oblike vpisa, recimo individualni vpis v referatu ali po poti vpisnemu
formularju se tudi v teh primerih priloita anketa in spremno pismo k anketi.
Okviren terminski nart poteka raziskave bi izgledal takole:
- Juni in julij: Pregled strokovne literature,
- Avgust: Priprava vpraalnika in dogovori z izobraevalnim zavodom,
- September: Priprave na izvedbo ankete, sestanki in usklajevanja s predstavniki
izobraevalnega zavoda in z izvajalci ankete (sodelavci izobraevalnega zavoda, ki bodo
sodelovali pri vpisu),
- 1. oktober: Dan izvedbe ankete, (v kolikor je za vpis doloenih ve terminov, se tudi ob
ostalih izvede anketa.
- 2. oktober: Pregled vpraalnikov in izloitev neizpolnjenih ali nepravilno izpolnjenih
vpraalnikov,
- 3. do 10. oktober: Priprava zbranih podatkov za analiziranje,
- 10. do 20. oktober: Analiza podatkov,
- 20. do 31. oktober: Priprava zakljunega poroila o rezultatih raziskave,
- 1. do 5. november: Priprava predstavitve rezultatov raziskave,
- 5. november: Predstavitev rezultatov raziskave.
Najve asa kot je to e obiaj pri nartovanju raziskav namenjam pregledu strokovne
literature na izbrano tematiko in identificiranje izsledkov e opravljenih raziskav. Veliko asa
tudi namenjam pripravam in uskladitvam z izobraevalnim zavodom, saj bodo te potekale v
asu dopustov in poitnic. Raziskavo bom zakljuil s predstavitvijo rezultatov raziskave.

4. Problematika merjenja
Ker elim v svoji raziskavi zajeti vse tudente, ki se vpisujejo na tradicionalni tudij v enega
od vije ali visokoolskih izobraevalnih programov Dobe, mi omenjeni kriteriji doloajo

20

Predlog narta raziskave

raziskovalno populacijo.. Izbrana populacija bo po predvidevanjih imela okrog 400 enot (n =

400), opazovalno enoto pa predstavlja 1 tudent.
V anketnem vpraalniku bom iskal odgovore na vpraanja, ki se nanaajo na
sociodemografske lastnosti posameznika, poznavanje in uporabo IKT, poznavanje, izkunje in
pomisleke glede e-izobraevanja ter vpraanje glede aktivnosti, za katere menijo, da bi jim eizobraevanje pruiblialo in ga s tem napravilo za njihovo mono izbiro. V tabeli 1 podajam
spremenljivke in merske lestvice. Vsi podatki v tabeli so primarni podatki, saj bodo zbrani z
omenjeno anketo.
Tabela 1: Spremenljivke
Spremenljivka
Spol
Starost (*)
Velikost kraja bivanja
Oddaljenost od izobraevalnega centra
Lastnitvo raunalnika
Doma dostop do interneta
Pogostost uporabe interneta (**)
Uporaba raunalnika pri delu
Izkuenost pri delu z raunalnikom
Uporaba raunalnika (vsa opravila)
Poznavanje pojma e-izobraevanje
Izkunje z e-izobraevanjem
Razmiljanje o prijavi v e-izobraevanje
Vem, da se moj t. program izvaja tudi kot e-izobr.
Strinjanje s koristmi e-izobraevanja (vse koristi)
Vzroki neizbire e-izobr. (vsi vzroki)
Vzpodbude za premislek (vse)

Merska lestvica
Nominalna, dihotomna
Ordinalna
Ordinalna
Ordinalna
Nominalna
Nominalna
Ordinalna
Ordinalna
Ordinalna
Ordinalna
Ordinalna
Nominalna
Nominalna, dihotomna
Nominalna, dihotomna
Nominalna, dihotomna
Nominalna
Nominalna

(*) starostni razredi so usklajeni z razredi uporabljenimi pri Dobinih raziskavah zaradi
monosti primerjav rezultatov.
(**) razredi pogostosti uporabe interneta so usklajeni z RIS raziskavami #55 (Dostop do
interneta) in #58 (Uporaba interneta)
Vsi opisani podatki so kvantitativni in opisni. Tudi ti, ki imajo na prvi pogled tevilske
vrednosti, kot na primer starost ali oddaljenost od tudijskega centra, so ordinalni in opisni,
saj so vrednosti razvrene v razrede, katerim potem posamezne enote pripadajo. Takne,
opisne podatke, imenujemo tudi nemetrini, atributivni ali kategorialni podatki (Bregar et. al.,
2005).
Tam, kjer se izraa zgolj pripadnost neki skupini ali razredu, je merska lestvica nominalna.
Primer te je recimo spol, kjer posameznik lahko pripada eni od monosti - je enska ali moki.

21

Predlog narta raziskave

Pri spolu gre tudi za dihotomnost, saj sta mona razreda natanno 2. Pri podatkih kjer je
merska lestvica nominalna, so monosti analize podatkov omejene na tetje enot, modus,
dele enot in koeficient kontingence.
Ordinalna lestvica je uporabljena pri spremenljivkah, ki enote opazovanja lahko razvrstijo v
nekem vrstnem redu kot na primer, starost, velikost kraja, oddaljenost od centra izobraevanja
ali recimo razvrstitve Neznan do dobro poznan in Nikoli do Zelo pogosto. eprav nam enote
opazovanja razvrstijo, pa ne povedo ni o tem, za koliko je neka enota recimo bolja, veja,
bolj eljena ali pogosteje uporabljana od druge. Ordinalne lestvice ohranjajo lastnosti
nominalnih, zraven pa lahko doloamo e kvantile in koeficient korelacije ranga.
S pridobljenimi podatki in z njihovo analizo bom kasneje potrdil ali zavrgel hipoteze
predstavljene v prvem poglavju.

5. Kvantitativna analiza podatkov

5.1. Priprava podatkov
Po izvedeni anketi in zbranih anketnih listih, bom najprej izloil neizpolnjene in nepravilno
izpolnjene. V pripravljene tabele bom prepisal odgovore z veljavnih anketnih listov. V tabelah
bodo namesto atributov oz. opisnih odgovorov navedene le njihove kode (tevilke ob
odgovorih), ki obdelavo in analizo podatkov zelo olajajo. Zaradi vnosa kod podatkov je
potrebna velika mera previdnosti pri prepisovanju odgovorov z anketnih listov v tabele. Po
prepisovanju, bom izvil e dodatno kontrolo, saj e manja napazljivost in rutinskost pri
vnaanju lahko rezultate zelo popaita in jih s tem napravita za neuporabne.
Po vnosu in kontroli podatkov v pripravljene Excelove tabele, bom lahko priel z
kvantitativno analizo. Uporabil bom dva orodja in sicer Excel ter SPSS. Excel je zelo
pripraven zaradi dobrih monosti filtriranja, sortiranja in prikazovanja podatkov z razlinimi
grafi. Dobra stran pri tem je tudi to, da se v Excelu pripravljeni podatki dajo enostavno uvozit
v SPSS kjer se zahtevneje analiziranje lahko nadaljuje.
5.2. Analiza podatkov in potrjevanje hipotez
Postopki analize bodo zajemali predvsem postopke opisne statistike, kot so: tetje enot, dele
enot in modus. S tem bom skual potrdit ali zavre hipoteze. Na primer, v prvi hipotezi, v
katerim trdim, da ima ve kot 60 % anketirancev doma raunalnik in dostop do interneta bodo
upotevani vsi odgovori pri katerih je odgovor na 5. vpraanje o raunalniku doma a ali b in
odgovor na 6. vpraanje o domaem dostopu do interneta a, b ali c. V kolikor bo njihov dele
veji od 60 % vseh odgovorov, bo moja prva hipoteza potrjena.

22

Predlog narta raziskave

Po potrditvi ali zavrnitvi vseh hipotez bi se lotil e skupnega pregleda rezultatov. Zanimalo bi
me predvsem to, ali je morda pomanjkanje IKT doma ali neznanje njene uporabe lahko vzrok
izbire tradicionalnega naina? e bi bili rezultati ankete takni, da bi potrdili veino hipotez,
ki se nanaajo na IKT, potem to ne bi mogel biti vzrok. Hipoteze 1,2 in 3 so te, ki pokrivajo
IKT.
Drug moen vzrok je nepoznavanje pojma in naina izvajanja e-izobraevanja. To bi mi
razkrile potrditve hipotez 4, 5, 6 in 7. V kolikor bi bile te hipoteze potrjene bi to nedvomno
kazalo na slabo poznavanje in pomanjkanje izkuenj z e-izobraevanjem.
S pregledom tretje skupine hipotez (hipotezi 8 in 9), bi skual najti mone aktivnosti s
katerimi bi e-izobraevanje priblial in napravil atraktivneje bodoim tudentom, ter s tem
poveal vpisno razmerje v prid e-izobraevanju.
Analize, ki bi jih bilo zanimivo napraviti bi bile e analize o povezanosti med starostjo
tudenta in uporabo raunalnika, med starostjo in navedenem vzroku izbire tradicionalnega
naina izobraevanja ter starostjo in vzpodbudah o izbiri e-izobraevanja. Slino bi lahko
napravili tudi primerjave po spolu. S temi analizami bi razkrili s kaknim pristopom in ukrepi
bi naleteli na najbolj ugoden odziv v doloeni skupini.
Mone nadaljnje analize podatkov, ki pa presegajo temo te seminarske naloge, eprav so
nekatere spremenljivke razdeljene v doloene razrede prav s tem namenom, bi bile e
primerjave s slovenskim povprejem in analize odstopanja nae populacije od slovenskega
povpreja. Te bi bile mone predvsem pri podatkih o poznavanju pojme e-izobraevanje in
uporabi raunalnika in interneta.
5.3. Predstavitev rezultatov
Po analizah in zakljukih, do katerih bi s temi analizami priel, bi se lotil prikaza in
predstavitve podatkov. Razmerja med podatki se da najlepe prikazeti s pravilno izbranimi
grafi. Pomembno pri tem je, da graf ostane itljiv in pregleden, saj v nasprotnem primeru z
njim ne doseemo namena.
Na sliki 1 predstavljam primer uporabe strukturnega kroga, ki prikazuje razmerja med
starostnimi skupinami. eprav je zelo popularno strukturni krog prikazovat nagnjen, v obliki
3D in z izdvojenimi delei, pa v svoji osnovni obliki ostane najbolj pregleden in najlepe
prikazuje stanje.
Slika 1: Prikaz deleev starostnih razredov s pomojo strukturnega kroga

23

Predlog narta raziskave

Dober pregled nad strukturo nam nudi tudi prikaz podatkov s pomojo palinega grafa, kjer
lahko na enem grafu spremljamo ve kategorij. V mojem primeru je to recimo pri 10.
vpraanju, kjer spraujem o uporabi raunalnika, natejem primere in anketiranec obkroi
ustrezen odgovor med 5- Zelo pogosto in 1 Nikoli. Primer prikaza teh podatkov je na sliki
2. Na taknem grafu so vidni delei odgovorov v posamezni kategoriji kot tudi primerjave
med kategorijami.
Slika 2: Primer uporabe palinega grafa

24

Predlog narta raziskave

Vodilo za izbiro prikaza podatkov nam mora ostati imveja preglednost, itljivost ter
ustreznost in zgovornost njihove prezentacije, ne pa nepotreben lip.

6. Znanstveni prispevek
V Sloveniji je bilo narejenih in se e opravlja (predvsem v okviru projekta RIS), veliko
raziskav na temo IKT in e-drube. Med njimi je tudi veliko raziskav o e-izobraevanju. Tako
sem zasledil raziskave o poznavanju e-izobraevanja, o pripravljenosti vijih in visokoolskih
zavodov na e-izobraevanje in o e-izobraevanju v podjetjih.
Nikjer nisem zasledil raziskave o ovirah za izbiro e-izobraevanje, razen teh povezanih s
kroninim pomanjkanjem tudijskih programov, ki se na ta (e)nain podajajo. S svojo
raziskavo bi rad opozoril prav na to podroje, na predsodke in bojazni, ki jih imajo tudentje
pred e-izobraevanjem v primeru, ko imajo na izbiro izbrani tudijski program v obeh
oblikah. Dobljeni rezultati bodo, kolikor mi je znano, prvi te vrste in bodo dali idejo o tem,
kateri so v tem primeru vzroki za neizbiro e-izobraevanja, kar bo glavni znanstveni
prispevek raziskave.
Rezultati bodo lokalnega pomena, saj bo raziskava zajela le en zavod, znajo pa bit zanimivi
vsem izobraevalnim ustanovam in drugim oblikovalcem strategije e-izobraevanja, saj lahko
glede na dobljene rezultate organizirajo in uskladijo akcije za odstranjevanje prav teh ovir in
predsodkov do e-izobraevanja.

7. Sklepne misli
E-izobraevanje ima v sodobnih drubah prav gotovo svoje mesto in prihodnost. Z
razvijanjem vse ve izobraevalnih programov, ki jih bo mono izbrati in tudirati na tak
(e)nain, je potrebno pripraviti tudi programe za priblianje tega naina tudija njihovim
potencialnim koristnikom tudentom. Da pa lahko to doseemo, moramo najprej odkriti
vzroke in bojazni, ki tudente od e-izobraevanja odvraajo. Namen moje raziskovalne naloge
je odkriti jih in opozoriti na njih in to s ciljem, da se povspeijo dejavnosti za njihovo
odpravo.
V nalogi opisana raziskava bo potekala le na enem izobraevalnem zavodu predvsem zaradi
tega, ker je to edini izobraevalni zavod, za katerega vem, da organizira izobraevanje v obeh
oblikah. Kot sem e prej omenil, s tem odpade glavni razlog za neizbiro naina eizobraevanja, namre ta, da se eljen izobraevalni program sploh ne izvaja v tem nainu.
V kolikor se bodo tudi drugi zavodi odloili za izvedbo svojih programov na oba naina (za
kar menim, da je le vpraanje asa in se to sigurno bo zgodilo), je raziskavo mono ponoviti
tudi na teh zavodih. V tem primeru bi raziskava dobila iri okvir in bi lahko med seboj

25

Predlog narta raziskave

primerjali rezultate raziskav, recimo med posameznimi zavodi, panogah ali med pokrajinami.
Na tak nain bi sasoma prili do vseslovenske raziskave in morda bi njene rezultate lahko
primerjali z drugimi dravami, ki bi takne rezultate seveda imele. Ob tem se odpira tudi
monost, da se raziskava periodino ponovlja, recimo vsako olsko leto, s imer bi prili do
panelne raziskave, ki bi nam dajala letne rezultate in s tem opisovala stanje ovir, bojazni in
predsodkov do e-izobraevanja skozi as.

26

Predlog narta raziskave

Literatura:
[1] Baloh, Polona; Zakaj se odrasli odloajo za e-tudij, DOBA Oktober 2006,
[http://www.doba.si/snd/dokumenti/lanek Polona.pdf ], spletna stran, 12. 8. 2007
[2] Bregar, Lea; Ograjenek, Irena, Bavda, Mojca: Metode raziskovalnega dela za
ekonomiste: izbrane teme, EF v Ljubljani, 2005.
[3] Geder, Mateja; Izvajanje tudija na daljavo na Dobi, Viji strokovni oli Maribor Prve
izkunje in nadaljnje razvojne usmeritve; Slovenska informatika za tretje tisoletje: v drubi
najrazvitejih: zbornik posvetovanja; urednik Novakovi, Aleksander; Slovensko drutvo
informatika, Ljubljana 2003
[4] Saunders, Mark; Lewis, Philip; Thornhill, Adrian: Research Methods for Business
Students, 4th edition, Prentice Hall, Pearson Education Limited, Essex, 2007
[5] Zagmajster, Margerita: Pregled tudija na daljavo na podroju izobraevanja odraslih v
Sloveniji; Andragoki center RS, Ljubljana, 2006;
[http://porocila.acs.si/datoteke/pregled_studija_na_daljavo_na_podrocju_io.pdf],
spletna stran, 6. 8. 2007
Viri:
[1] DOBA: E-izobraevanje veraj neznanka, danes alternativa, jutri prioriteta;
[http://www.doba.si/snd/predstavitev.asp], spletna stran, 7. 8. 2007
[2] Nevron d.o.o.: eReitve;
[http://www.nevron.si/index.php?option=com_content&task=view&id=14&Itemid=92],
spletna stran, 11. 8. 2007
[3] Ograjenek, Irena: Metode raziskovalnega dela, Power point prosojnice, 2005
[4] RIS Raba Interneta v Sloveniji;
[http://www.ris.org/], spletne strani projekta, 12. 08. 2007,
[5] RIS #43; E-izobraevanje v terciarnem izobraevanju - vijeolski in visokoolski zavodi
2004 / 2005; poroilo raziskave objavljeno na spletu,
[http://www.ris.org/uploadi/editor/1131798693RIS2004_visokosolski zavodi.doc], 12.8.2007

27

Predlog narta raziskave

[6] RIS #62; E-izobraevanje telefonska anketa 2004/2005; poroilo telefonske ankete
objavljeno na spletu,
[http://www.ris.org/uploadi/editor/e-izobrazevanje_2004-05.rar], 12. 8. 2007
[7] RIS #75; E-izobraevanje 2005/2006 - visokoolski in vijeolski zavodi 2005/2006;
poroilo raziskave objavljeno na spletu,
[http://www.ris.org/uploadi/editor/1141815255Porocilo 2x_javno.doc], 12. 8. 2007
[8] Wikipedija, the free encyclopedija; spletna enciklopedija, [http://en.wikipedia.org/wiki/Elearning], 11. 8. 2007

28