Predlog narta raziskave

Univerza v Ljubljani
Ekonomska fakulteta
tudijsko leto 2006 / 2007
Predmet: Metode raziskovalnega dela
Predavatelj: doc.dr. Irena Ograjenek
Ime in priimek: Anton mid
Vpisna tevilka: 1984 1949
Elektronski naslov: anton.smid@email.si
Telefonska tevilka: 041 773 940

Vzroki neizbire e-izobraevanja

Predlog narta raziskave

Maribor, avgust 2007

Predlog narta raziskave

KAZALO:
0. Uvod
1. Opredelitev raziskovalnega problema
1.1 Namen
1.2. Cilj raziskave
1.3. Propozicije in hipoteze
2. Kritini pregled literature
2.1. E-izobraevanje, njegove prednosti in slabosti
2.2. Poznavanje e-izobraevanja in njegova razirjenost
2.3. Izkunje z e-izobraevanjem
3. Opredelitev raziskovalnega pristopa, metodologije in asovnega poteka
3.1 Raziskovalni pristop
3.2. Nain zbiranja podatkov in vzorec
3.3. asovni potek izvedbe raziskave
4. Problematika merjenja
5. Kvantitativna analiza podatkov
5.1. Priprava podatkov
5.2. Analiza podatkov in potrjevanje hipotez
5.3. Predstavitev rezultatov
6. Znanstveni prispevek
7. Sklepne misli
8. Literatura in viri
Priloge:
Spremno pismo k anketnemu vpraalniku
Anketni vpraalnik

Predlog narta raziskave

0. Uvod
Izobraevanje je z razvojem in iritvijo informacijske in komunikaciske tehnologije,
predvsem pa z razvojem interneta, dobilo nove monosti za prenos znanja in pouevanje
na daljavo. Monost sprejemanja znanja takrat, ko nam to omogoa as in tam kjer nam
to najbolj odgovarja, najpogosteje v domaem okolju, so le najbolj izstopajoe
prednosti, ki jih tak nain pouevanja nudi. Hkrati z razvojem te alternativne monosti
pridobivanja znanja je izobraevanje skozi vsa ivljenska obdobja postala potreba in
tudi nuja v drubah, ki elijo prosperirati v sodobnem svetu. Pridobivanje novih in
aktualnih znanj ter dvig formalne izobrazbe posameznikom omogoa bolje monosti
zaposlitve in vije dohodke, kar ima za posledico velik dele odraslih, ki se dodatno
usposabljajo in izobraujejo ali pa si to elijo. Iz povedanega lahko sklepamo, da je eizobraevanje idealno dopolnilo in raitev za te potrebe.
V priujoi nalogi bo opisan predlog narta raziskave katere namen je poiskati vzroke
zakaj se kljub obstajajoi tehnologiji, njeni iroki razirjenosti in dejstvu, da jo veina
zna in tudi jo uporablja, ter ob pogoju, da tudijski program obstaja tako v tradicionalni
obliki, kot tudi v obliki e-izobraevanja (raziskavo bi izvedel na izobraevalnem
zavodu, ki tudijski program e nekaj let nudi v obeh oblikah), velik odstotek odloi
raje za klasino obliko izobraevanja.
Nalogo sestavlja est poglavij. V prvem opisujem raziskovalni problem, namen
izpeljave raziskave, cilje in raziskovalne hipoteze. V drugem poglavju podajam kritini
pregled literature, ki opisuje e-izobraevanje, njegove prednosti in slabosti, poznavanje
pojma e-izobraevanja in razirjenost e-izobraevanja ter izkunjami, ki jih ima
izobraevalni zavod DOBA z e-izpobraevanjem.
Tretje poglavje opisuje raziskovalni pristop, metodologijo, raziskovalno populacijo ter
asovni okvir v katerem bo raziskava izpeljana. V etrtem poglavju se bom dotaknil
problematike merjenja, v petem pa analiziranja zbranih podatkov. esto poglavje bo
posveeno opredelitvi znanstvenega prispevka.
Zadnje, sklepno poglavje, bo predstavilo povzetek storjenega in ideje o monih
nadaljnih korakih raziskovanja predstavljene tematike.

Predlog narta raziskave

1. Opredelitev raziskovalnega problema

Drubene, kulturne, ekonomske, demografske in tehnoloke spremembe, ki smo jim
pria v dananjem asu, vplivajo tudi na izobraevanje. Pod vplivom sodobne
informacijske in telekomunikacijske tehnologije se posodabljajo tradicionalni
izobraevalni sistemi kot tudi sistemi za izobraevanje na daljavo. V edalje veji meri
se uveljavlja e-izobraevanje bodisi kot dopolnilna oblika tradicionalnemu
izobraevanju (v tuji literaturi imenovano tudi facetoface), bodisi kot njegovo
nadomestilo. tevilo izobraevalnih organizacij, ki ponujajo programe e-izobraevanja
v razvitem svetu naraa predvsem zaradi vrste prednosti, ki jih ima e-izobraevanje v
primerjavi s tradicionalnimi oblikami izobraevanja. Prednosti e-izobraevanja se
najbolj kaejo v veji fleksibilnosti v asu, kraju, tempu in vsebini uenja, v veji
dostopnosti do izobraevanja in ustreznih izobraevalnih vsebin preko spleta, na
delovnem mestu ali od doma, v veji monosti uporabe sodobnih pedagokih prijemov
ter v tem, da je po mnogih ocenah ceneje v primerjavi s tradicionalnimi oblikami
izobraevanja.
V ponudbi programov e-izobraevanja danes prednjaijo ZDA, Kanada in Avstralija,
Evropska unija pa jih skua dohiteti z vrsto iniciativ in stratekih dokumentov za
spodbujanje uporabe sodobne informacijske in telekomunikacijske tehnologije (v
nadaljevanju - IKT) v izobraevanju. V Sloveniji smo se zaeli ukvarjati z eizobraevanjem v zaetku druge polovice devetdesetih let. V obdobju zadnjih desetih let
je zaslediti vrsto projektov na podroju e-izobraevanja. Gre predvsem za razvoj in
izvajanje krajih programov e-izobraevanja in za razvoj spletnih gradiv za posamezne
predmete, za obogatitev tradicionalnih oblik izobraevanja na vseh ravneh
izobraevanja, vkljuno z izobraevanjem odraslih.
Zaradi razlinega oz. neenotnega razumevanja pojma e-izobraevanja v strokovni
literaturi bom najprej pojasnil kaj razumem kot e-izobraevanja v tej nalogi. Eizobraevanje se namre lahko obravnavamo v irem ali ojem smislu. V irem smislu
se e-izobraevanje pojmuje kot uporaba sodobne IKT, ki je namenjena dopolnitvi ali
obogatitvi tradicionalnega izobraevanja, njegovi konceptualni temelji pa pri tem
ostajajo nespremenjeni. Takno razumevanje e-izobraevanja zasledimo dokaj pogosto,
vendar pa je za potrebo te naloge preobirno.
Oje razumevanje e-izobraevanja, kot ga tudi pojmujem v tej nalogi, temelji na
naslednji opredelitvi e-izobraevanja:

Predlog narta raziskave

prostorska loitev uitelja in udeleenca izobraevanja (kar e-izobraevanje loi

od tradicionalnega izobraevanja);
aktivna vloga izobraevalne organizacije v izobraevalnem procesu (kar eizobraevanje loi od samostojnega uenja);
uporaba elektronskega medija za predstavitev oz. posredovanje izobraevalne
vsebine (obiajno preko spleta);
zagotovitev dvosmerne komunikacije preko elektronskega omreja (udeleenci
izobraevalnega procesa komunicirajo med seboj, z uitelji in drugim osebjem
izobraevalne organizacije obiajno s pomojo interneta).

Ta opredelitev obravnava e-izobraevanje kot sodobno inaico tudija na daljavo,

katerega temeljna znailnost je prostorska loenost uitelja in udeleenca v
izobraevalnem procesu in pri kateri se tako za predstavitev vsebine kot za
komuniciranje uporablja internet.
Neenotnost v razumevanju pojma e-izobraevanje nam kae tudi pestra raba izrazov, ki
opredeljuje e-izobraevanje v tuji strokovni literaturi in sicer kot e-learning, eeducation, on-line learning, web-based learning, internet-based learning, flexible
learning, open and distance learning, virtual education ipd.
E-izobraevanje je ravno tako kot tudij na daljavo generien pojem in v praksi obstaja
mnogo razlinih izvedbenih inaic, ki se razlikujejo tako po uporabi medijev za
predstavitev vsebine, pedagoki in administrativno-tehnini podpori ter organizacijskih
oblikah. Programi e-izobraevanja lahko potekajo v celoti preko spleta, v vejem delu
preko spleta (neposredne klasine oblike pouevanja se pojavljajo kot dopolnilne) ali v
kombinaciji s tradicionalnimi oblikami izobraevanja (t.i. blended learning).
S pomojo raziskave elimo ugotoviti zakaj se ti, ki se odloijo za nadaljnje
izobraevanje izberejo klasien nain izobraevanja in ne e-izobraevanje, v primerih
kadar je na izbiro enak program v obeh oblikah. Raziskavo nartujemo izvesti v
izobraevalnem centru DOBA, ki e nekaj asa v obeh oblikah nudi visokoolski
tudijski program Poslovanje in vijeolska tudijska programa Poslovni sekretar in
Komercialist ter ima pri tem e bogate izkunje. DOBA je e leta 1999 priela z
razvojem modela tudija na daljavo, leta 2003 so podelili diplome prvim diplomantom
tudija na daljavo in organizirali so prvo strokovno konferenco o e-izobraevanju v
Sloveniji (DOBA, 2007). Moje mnenje je, da vzrok ni pomanjkanje potrebne
tehnologije in da je ta iroko prisotna in uporabljana tudi pri tej populaciji. Prav tako

Predlog narta raziskave

sem mnenja, da je nivo znanja uporabe te tehnologije na dovolj visoki ravni, da tudi to
ni vzrok izbire tradicionalnega naina. Kot mone vzroke priakujem nepoznavanje
pojma in nain izvajanja e-izobraevanja. Prav tako je moen vzrok nezaupanje do
novosti saj z e-izobraevanjem, v nasprotju s klasinim nainom izobraevanja, ki smo
ga bili vsi deleni od zgodnjega otrotva naprej, veina nima niti lastnih izkuenj niti ne
pozna izkuenj drugih, ki so se ga e posluevali in imajo z njim izkunje ali pa so e
vkljueni v kaknem izobraevalnem programu podajanem na e-nain.
1.1. Namen raziskave
Kot sem e nakazal v prejnjem poglavju, je namen raziskave poiskati vzroke zaradi
katerih doloen del tudentov (ti ki izberejo tradicionalen nain), ne izbere monosti eizobraevanja. Zavedam se, da je pri vpisu tudija poglavitni dejavnik izbire ustrezen
tudijski program, zato je pri izvedbi raziskave krucialnega pomena prav to, da je eljen
in izbran tudijski program v tej izobraevalni instituciji na voljo v obeh oblikah, saj se
le v tem primeru lahko osredotoimo in poiemo druge vzroke, ki vplivajo na izbiro
naina podajanja programa.
1.2. Cilj raziskave
Cilj raziskave je pokazati kaj so glavni vzroki in zadrki pri izbiri naina eizobraevanja in s tem spoznati kaj je potrebno spremeniti, dopolniti, izboljati ali
dodatno reklamirati ali kako drugae pribliati potencialnim tudentom, da se bodo laje
in v vejem tevilu odloali za izbiro e-izobraevanja. Kot e reeno, pomanjkanje
ustreznih programov podajanih v obliki e-izobraevanja ni predmet te raziskave (prav
zato sem poiskal programe, ki se izajajo na oba naina), je pa prav gotovo velika ovira k
temu, da se e-izobraevanje razmahne in zaivi v eljeni meri.
1.3. Propozicije in hipoteze
Raziskava bo skuala pokazati glavne vzroke neizbire e-izobraevanja, ter tudi odkriti
motivatorje s katerimi bi lahko popularizirali e-izobraevanje ter poveali tevilo prijav
v to obliko izobraevanja. To bom poskual dokazat s potrditvijo hipotez, ki izhajajo iz
propozicij. Propozicije opisujejo predlog logine povezave med izbranimi koncepti
(Ograjenek, 2005). Te bom skual na empirien nain potrditi ali zavrei s pomojo
ustreznih hipotez, ki predstavljajo empirino preverljive propozicije (Ograjenek, 2005).

Predlog narta raziskave

Propozicije in hipoteze so bile osnova za oblikovanje anketnih vpraanj s katerimi bom

podatke zbiral. Na grobo lahko propozicije in hipoteze razvrstim v tri skupine in sicer v
propozicije o:
- informacijsko-komunikacijski tehnologiji (1, 2 in 3),
- poznavanje e-izobraevanja, izkunje in bojazni (4, 5, 6 in 7),
- odkrivanje monih povspeevalcev popularizacije e-izobraevanja (8 in 9).
Propozicija 1:
Predpostavljam, da ima veina izbrane populacije doma raunalnik in urejen dostop do
interneta.
Hipoteza 1:
Ve kot 60 % izbrane populacije ima doma raunalnik in dostop do interneta.
S potrditvijo hipoteze elim potrditi iroko razirjenost IKT in s tem zavrei monost,
da je glavni vzrok neizbire e-izobraevanja pomanjkanje IKT med populacijo. V
nadaljevanju je mona tudi primerjava izbrane populacije s slovenskim povprejem.
Propozicija 2:
Predpostavljam, da veina uporablja internet vsaj enkrat na teden, pri emer ni vano ali
doma ali drugod.
Hipoteza 2:
Ve kot 60 % izbrane populacije uporablja internet vsaj 1 krat na teden.
S potrditvijo hipoteze elim potrditi, da vzrok neizbire e-izobraevanja ni nepoznavanje
IKT ali celo strah pred IKT.
Propozicija 3:
Predpostavljam, da raunalnike programe primerljive s temi, ki se uporabljajo pri
izvedbi e-izobraevanja, e uporablja veina populacije.
Hipoteza 3:
Programe kot so urejavalniki besedil, preglednice, internetni brskalniki in elektronsko
poto, uporablja ve kot 60 % izbrane populacije.

Predlog narta raziskave

S potrditvijo te hipoteze elim kot vzrok za neizbiro e-izobraevanja zavrei neznanje

uporabe raunalnikih programov primerljivih s temi, ki se uporabljajo v eizobraevanju.
Propozicija 4:
Zelo majhen dele anketirancev ima lastne izkunje z e-izobraevanjem
Hipoteza 4:
Manj kot 30 % izbrane populacije se je e udeleilo kaknega e-izobraevanja.
Potrditev hipoteze bo potrdila pomanjkanje lastnih izkuenj z e-izobraevanjem kot
moen vzrok neizbire.
Propozicija 5:
Pojem in potek e-izobraevanja pozna le majhen del anketirancev.
Hipoteza 5:
Manj kot 30 % izbrane populacije ocenjuje poznavanje pojma e-izobraevanje in potek
e-izobraevanja kot dobro ali zelo dobro.
S potrditvijo hipoteze bom dokazal da je slabo poznavanje pojma e-izobraevanje in
nain izvajanja e-izobraevanja kot eden poglavitnih vzrokov za njegovo neizbiro.
Propozicija 6:
Veina anketirancev bi pri e-izobraevanju pogreala direktni stik s predavateljem in
drugimi tudenti.
Hipoteza 6:
Ve kot 60 % izbrane populacije ocenjuje prisotnost predavatelja in osebni stik s soolci
kot nepogreljiv.
S hipotezo elim potrditi, da je socialni vidik pomemben vzrok neizbire eizobraevanja.
Propozicija 7:
Veina se boji, da bi jim pri e-izobraevanju padla motivacija in bi s tudijem prenehali.

Predlog narta raziskave

Hipoteza 7:
Ve kot 60 % izbrane populacije je mnenja, da bi jim pri e-izobraevanju lahko hitreje
padla motivacija in bi zaradi tega tudij opustili.
Potrditev te hipoteze nadaljuje z dokazovanjem bojazni pred alienacijo in pomankanjem
socialnih stikov, rezultirajo v padcu motivacije in opustitvijo tudija.
Propozicija 8:
Veina anketirancev bi o izbiri e-izobraevanja ponovno premislila, e bi to bilo znatno
ceneje od tradicionalnega naina. e bi jim potek e-izobraevanja bil podrobneje
predstavljen ali e bi imeli monost spoznati in izmenjati mnenja in izkunje s tudenti,
ki so e v programu e-izobraevanja.
Hipoteza 8:
Ve kot 60 % izbrane populacije bi o izbiri e-izobraevanja ponovno premislila:
- e bi to bilo vsaj 20 % ceneje od tradicionalnega.
S potrditvijo hipoteze elim dokazati, da manja olnina lahko zelo vpliva na izbiro in
popularizacijo tega naina tudija.
Propozicija 9:
Veina anketirancev bi o izbiri e-izobraevanja ponovno premislila, e bi jim potek eizobraevanja bil podrobneje predstavljen ali e bi imeli monost spoznati in izmenjati
mnenja in izkunje s tudenti, ki so e vkljueni v program e-izobraevanja.
Hipoteza 9:
Ve kot 60 % izbrane populacije bi o izbiri e-izobraevanja ponovno premislila:
- e bi imeli organiziran prikaz poteka tudija ali
- e bi imeli prilonost spoznati in izmenjati izkunje z tudenti, ki e imajo
izkunje z e-izobraevanjem.
Potrditev te hipoteze bi kot vzrok neizbire potrdila nepoznavanje in pomanjkanje lastnih
izkuenj z e-izobraevanjem ter nepoznavanje izkuenj drugih s tem nainom
izobraevanja, ter nakazala monost, da se z organiziranimi predstavitvami in sreanji z
e-tudenti popularizira e-izobraevanje med tudija eljnimi.

Predlog narta raziskave

eprav je potrebno pri celotni izpeljavi raziskave obdrati nevtralen odnos, priakujem
rezultate, ki bodo potrdili visok dele uporabe in poznavanja IKT, s emer bi kot vzrok
neizbire e-izobraevanja izloil pomanjkanje raunalnikov, dostop do interneta in
pomanjkljivo znanje njegove uporabe. Kot najvejo oviro priakujem pomanjkanje
izkuenj in poznavanje poteka e-izobraevanja. Z zadnjo hipotezo skuam potrditi, da bi
prikazi poteka e-izobraevanja in sreanje s tudenti, ki so vpisani v programe eizobraevanja razblinili neznanje in bojazni ter s tem znatno prispevali k dvigu tevila
vpisov. Prav tako priakujem, da bi k dvigu tevila vpisov vsaj v prvih nekaj
generacijah prispevala olnina, e bi bila ta znatno nija od olnine za tradiciono obliko
izobraevanja.

2. Kritien pregled literature

Namen kritinega pregleda literature je zagotovitev temeljev na katerih bo zgrajena
raziskava. Pomaga razviti dobro razumevanje problematike in vpogled v predhodne
raziskave in njihove rezultate. Natanneji namen prebiranja literature je odvisen od
nameravanega pristopa raziskave. Za nekatere raziskave potrebujemo pregled literature
zato, da nam pomaga odkriti ideje in teorije, ki jih bomo testirali s pomojo naih
podatkov. Ta pristop se imenuje deduktivni pristop. Drug nain je induktivni pristop, pri
katerem s pomojo zbranih podatkov in njihovo analizo gradimo teorijo, ki jo nato
povezujemo z literaturo.
Vire razpololjive literature delimo v tri kategorije (Saunders et al, 2006):
- primarna literatura (objavljena in neobjavljena), v katero sodijo lanki, teze,
razprave, konferenna poroila, poroila podjetij, vladne publikacije (bele
listine, plani...),
- sekundarna literatura, kot so knjige, revije, asopisi in
- terciarna literatura, ki jo sestavljajo kazala, povzetki, katalogi, slovarji,
bibliografije, enciklopedije....
Za primarno literaturo je znailno, da je najbolj detajlna in aktualna ker potrebuje
najmanj asa za objavo. V nasprotju z njo, je terciarna literatura najmanj detajlna in
potrebuje najve asa za objavo. V praksi se te kategorije pogosto prekrivajo.
V tem poglavju bom s pregledom literature orisal podroje e-izobraevanja najprej kot
definicijo in razline pomene, ki jih ima, nato njegove prednosti in pomanjkljivosti,
razirjenost e-izobraevanja v svetu in pri nas, ter na kraju nekaj o izkunjah z e-

Predlog narta raziskave

izobraevanjem. Kot viri literature so uporabljeni spletna enciklopedija Wikipedija

(terciarna), spletne strani podjetja Nevron d.o.o. (terciarna), izsledki raziskav RIS
(primarna) in strokovna lanka objavljena v zborniku konference o e-izobraevanju ter
na spletnih straneh podjetja Doba d.o.o. (primarna).
2.1. E-izobraevanje, njegove prednosti in slabosti
V tem delu kritinega pregleda, bom najprej skual opredeliti e-izobraevanje, ter
omeniti njegove prednosti in nakazati slabosti. Kot vira sta mi sluila Wikipedija in
spletna stran podjetja Nevron d.o.o., ki se ukvarja z razvojem in s ponudbo vsebin eizobraevanja in je bilo s strani Ministrstva za visoko olstvo, znanost in tehnologijo
izbrano kot izvajalec projekta izdelave nacionalne strategije e-izobraevanja.
Wikipedija (Wikipedija, 2007) je spletna enciklopedija, ki jo soustvarjajo uporabniki
sami. Dobra lastnost tega je ta, da kot radi reemo, ve glav ve ve (kar bi lahko razirili
v vse glave vse vedo), torej da ima veliko bazo virov. Je zelo aurna zaradi svoje narave
(postavljena na spletu, odprta za soustvarjanje) in s tem lahko naglo in uspeno sledi
nastajajoim novostim. Kot slabo stran bi lahko omenili nepreverjenost informacijskih
virov, a so napane objave ponavadi hitro popravljene ali izbrisane s strani drugih
uporabnikov.
Wikipedija definira e-izobraevanje (e-learning, electronic learning) kot generien
termin, ki se najvekrat navezuje na izobraevanje na daljavo in fleksibilno uenje. Gre
za izobraevanje, usposabljanje in izpopolnjevanje s pomojo sodobne informacijsko
komunikacijske tehnologije oziroma interneta. Pri tej vrsti izobraevanja sta uenec in
uitelj praviloma krajevno in asovno loena, vendar med njima obstaja neka
komunikacija.
Pravi pomen je e-izobraevanje dobilo prav z vzpostavitvijo uinkovitih nainov
komunikacije prek interneta. Najpogosteja oblika e-izobraevanja se pojavlja v
kombinaciji s tradicionalno obliko (face-to-face) pouevanja, za katero se pogosto
uporablja termin kombinirano izobraevanje (ang. Blended learning - kombinacija
razlinih nainov pouevanja, z uporabo kombiniranih virov, virtualnih in fizinih).
E-izobraevanje oznauje e cela vrsta drugih izrazov, med njimi je najpogosteji euenje. Velikokrat e vedno zasledimo izobraevanje na daljavo, daljinsko uenje in

10

Predlog narta raziskave

podobno. E-izobraevanje prinaa sodelujoim celo vrsto prednosti v primerjavi s

klasinim nainom izobraevanja.
Prednosti e-izobraevanja so fleksibilnost, udobje, monost uporabe povsod kjer je
omogoen dostop do interneta in monost, da si tempo izobraevanja prilagaja
uporabnik sam. E-izobraevanje tako omogoa izobraevanje tudi tem, ki se
izobraevanja drugae zaradi taknih ali druganih razlogov, kot so npr. invalidnost,
pogosta odsotnost (vrhunski portniki, managerji) ali druge splone obveznosti kot so
delo ali druina, ne bi mogli udeleiti. Ostale prednosti e-izobraevanja so recimo
komuniciranje s soolci ne glede na razdaljo, veja prilagodljivost uenevim potrebam,
veja raznolikost podajanja tudijske snovi s pomojo multimedije in ne le verbalnih
predstavitev. Video posnetki predavanj in mp3 datoteke omogoajo vizualno in
zvokovno uenje, ki si ga lahko predvajamo kadar to elimo in po potrebi vekrat
ponovimo.
Pomanjkljivosti e-izobraevanja vkljuujejo pomanjkanje osebne interakcije z
uiteljem. Kritiki e-izobraevanja pravijo, da proces ni ve edukativen v strogo
filozofskem smislu, zagovorniki e-izobraevanja pa temu ugovarjajo z obrazloitvijo, da
se loveke interakcije odvijajo s pomojo avdio ali video konferennih programov,
forumov in slino.
Vekrat se pri programih tudija na daljavo omenja tudi obutek izolacije, eprav forumi
za diskusije in druge oblike raunalnike komunikacije lahko pomagajo pri odpravi tega
in lahko vzpodbudijo tudente za skupna sreanja, vsaj v primerih, ko njihova
razseljenost ni prevelika. Priporoa se oblikovanje on-line diskusijskih skupin in
vzpodbujanje medsebojnega sodelovanja ter loveke interakcije v vseh oblikah, tako
med izobraevalno ustanovo in tudentom, kot tudent s tudentom.
Spletna stran podjetja Nevron d.o.o. (Nevron, 2007), ki je specializirano za razvoj in
izgradnjo reitev ter vsebin e-izobraevanja, navaja naslednje koristi e-izobraevanja:
Splone koristi:
- prihranek asa; v povpreju je as izobraevanja kraji za 40 % - 80 % v
primerjavi s klasinim izobraevanjem,
- znianje strokov izobraevanja; v kolikor se izobraevanja udelei veliko
izobraevancev in je izobraevalni program naravnan dolgorono,
- doslednost podajanja une snovi; una snov je vsakemu izobraevancu
podana in interpretirana na enak nain,

11

Predlog narta raziskave

povean uni uspeh; raziskave kaejo vejo uinkovitost e-izobraevanja v

primerjavi s klasinim izobraevanjem, kaejo se kar za 50 % bolji rezultati
kot pri klasinem izobraevanju,
monost obnavljanja pridobljenega znanja; izobraevanci lahko do
posodobljenih unih programov dostopajo e vekrat po e konanem
izobraevanju,
poveana kakovost izobraevanja; vekrat posodobljena una gradiva in
bolji naini sledenja oziroma merjenja rezultatov izobraevanja,
prilagodljivost dinaminih unih vsebin; uno snov je mono prilagajati
potrebam posameznikov.

Koristi izobraevancev:
- posamezniku prilagojeno izobraevanje; izobraevanec praviloma sam
izbira nain, pot in hitrost uenja,
- fleksibilno izobraevanje; v veini primerov izobraevanec sam izbira as
in kraj uenja,
- manja psiholoka obremenitev; v primeru napak izobraevanci niso
izpostavljeni ostalim udeleencem izobraevanja, prav tako pa so stalno na
voljo dodatni poskusi,
- izloitev nekaterih strokov; potovanja, namestitve, intruktorji in
podobno,
- poveana motivacija; povratne informacije skozi avtomatsko interaktivnost
ali mentorja so odlini motivacijski vzvodi,
- izboljana podpora mentorjev; izobraevanci so glede na uni program
stalno spremljani in usmerjani s strani mentorjev,
- uporaba
sodobnih
komunikacijskih
orodij;
preko
odlinih
komunikacijskih orodij so izobraevanci lahko v stalnem stiku z mentorjem
in ostalimi izobraevanci,
- enostavna dosegljivost unih vsebin; hitra in enostavna dosegljivost unih
vsebin,
- aktivneje sodelovanje; dokazano je, da izobraevanec pri uenju napreduje
skladno s stopnjo vkljuevanja v uni proces.
Koristi organizacij:
- znianje strokov izobraevanja; predvsem znianje potnih strokov,
strokov namestitev, izpada produktivnosti, zvianje kvalitete izobraevanja
ter drugih posrednih strokov,
- neomejeno tevilo udeleencev; posamezen mentor lahko od kjerkoli
podpira praktino neomejeno tevilo izobraevancev,
- veje zadovoljstvo zaposlenih; poveanje produktivnosti, uinkovitosti in
zaupanja zaposlenih, zmanjana fluktuacija zaposlenih

12

Predlog narta raziskave

veje zadovoljstvo strank; veje zadovoljstvo strank, predvsem ob dodatnih

monostih usposabljanja za uporabo novih produktov, boljem odnosu
prodajnega osebja, hitrosti storitev ter zmanjanemu tevilu pritob,
enostavneja organizacija izobraevanj; odprava mnogih problemov in
dodatnih aktivnosti v zvezi z managementom izobraevanja,
vedno posodobljena una vsebina; une vsebine je mono na enostaven
nain posodabljati in jih ohranjati svee,
globalna dosegljivost; une programe je mono organizirati za udeleence
po celem svetu,
napredni management izobraevanja; nartovanje in management
usposabljanja zaposlenih, iskanje primernih znanj in podobno,
bolji rezultati poslovanja; podpora kljunim procesom, konkurenna
prednost, zadovoljstvo strank in podobno,
hitro povrailo investicije; kljub visokim zaetnim strokom uvajanja eizobraevanja se investicija obiajno povrne prej kot v enem letu, gre za
viino ali odstotek povraila celotne investicije, ta naj bi v prvem letu
znaala e vsaj 20%, v primeru IBM je e v prvem letu znaala celo ez
2200% .

2.2. Poznavanje e-izobraevanja in njegova razirjenost

V drugem delu kritinega pregleda predstavljam stanje poznavanja e-izobraevanja in
njegovo razirjenost med evropskimi fakultetami in pri nas. Glavni viri tega poglavja so
mi bili izsledki raziskav RIS - Raba interneta v Sloveniji, ki je akademski neprofitni
projekt Centra za metodologijo in informatiko znotraj Fakultete za drubene vede v
okviru Univerze v Ljubljani. Projekt RIS poteka od leta 1996 in prouuje druboslovne
vidike informacijske tehnologije, predvsem interneta in mobilne telefonije (RIS, 2007).
RIS je v decembru leta 2004 izvedel telefonsko anketo o poznavanju e-izobraevanja
(RIS #62, 2005), ki je nadaljevanje raziskave projekta RIS na tem podroju. Z metodo
raunalniko podprtega telefonskega anketiranja je zajel reprezentativni vzorec 2364 (n
= 2364) oseb starih med 10 in 75 let. Iz gospodinjstva so bili respondenti izbrani po
metodi zadnjega rojstnega dne. Glavne ugotovitve raziskave so bile naslednje:
Pojem elektronsko izobraevanje pozna 22 % respondentov, medtem ko je vsaj e
slialo za ta pojem 63 % respondentov. Med uporabniki interneta pojem eizobraevanja pozna 27 % vpraanih, med neuporabniki interneta pa le 7 %
vpraanih.
V letih 2002 in 2004 med mesenimi uporabniki obstaja mono strinjanje o tem, da se
je vse ivljenje potrebno izobraevati (povprena ocena 4.7 na lestvici od 1-5), in da

13

Predlog narta raziskave

so se tudi pripravljeni dodatno izobraevati in izpopolnjevati (4.4). Leta 2004 se

uporabniki interneta sicer nekoliko bolj kot leta 2002 strinjajo, da je izobrazba,
pridobljena s tudijem na daljavo, enakovredna izobrazbi, pridobljeni na klasien
nain (2004 3.5, 2002 3.3).
Veje razlike v strinjanju so pri trditvi o pripravljenosti vkljuiti se v e-izobraevanje,
saj so se leta 2002 respondenti v povpreju bolj strinjali s trditvijo (3.6) kot leta 2004
(3.1). Pri tem je potrebno poudariti, da sta trditvi v letih 2002 in 2004 nekoliko
razlini, saj se je v letu 2002 spraevalo o pripravljenosti za vkljuitev v eizobraevanje, leta 2004 pa o pripravljenosti za vkljuitev v e-izobraevanje prek
interneta.
Petina (21 %) mesenih uporabnikov interneta, ki poznajo pojem e-izobraevanje, se
je e kdaj izobraevala prek interneta.
V formalno izobraevanje kot osnovnoolec, dijak ali tudent je bilo v zadnjih 4
tednih vkljuenih 23 % respondentov v starosti 10-75 let (29 % uporabnikov interneta
in le 6 % neuporabnikov interneta); v interno izobraevanje organizirano s strani
njihovega podjetja oziroma organizacije za zaposlene in druge sodelavce je bilo v
zadnjih 4 tednih vkljuenih 16 % respondentov (18 % uporabnikov interneta in le 9 %
neuporabnikov interneta); v kakrnekoli druge izpopolnjevalne in samoizobraevalne
aktivnosti s ciljem, da se pripravijo na njihovo poklicno prihodnost, pa je bilo
vkljuenih 21 % respondentov (26 % uporabnikov interneta in le 9 % neuporabnikov
interneta).
Respondenti, ki so se v zadnjih 4 tednih kakorkoli izobraevali, so pri tem uporabljali
informacije in gradiva na internetu (68 %), CD-ROMu (43 %) in internem
raunalnikem sistemu organizacije intranetu (26 %).
Raziskava SIBIS 2002/2003 je pokazala, da Slovenija na podroju e-izobraevanja
aktivnega prebivalstva nekoliko zaostaja za povprejem drav EU-15, vendar pa je
visoko nad povprejem drav takratnih 10 pridruenih lanic EU. Podoben poloaj
Slovenije pa kae tudi raziskava Cronos (2004), ki se je ukvarjala z razlinimi
vrstami izobraevalnih aktivnosti prek interneta.

Anketa E-izobraevanje v tercialnem izobraevanju vijeolski in visokoolski zavodi

(RIS # 43, 2005) iz leta 2005 je bila nadaljevanje serije raziskav iz prejnjih let.
Anketiranje je bilo izvedeno po poti v dveh krogih. Z zavodi, ki se tudi na drugi dopis
niso odzvali, je potekalo tudi dodatno telefonsko kontaktiranje. Enoto opazovanja je
predstavljal posamezen zavod, na vpraalnik pa je odgovarjala oseba najbolj
kompetentna za informacijsko tehnologijo. V anketi je sodelovalo 75 od skupno 88
vijih in visokoolskih zavodov. Zanimivost poroila iz tega leta (2005) je tudi poglavje
o e-izobraevanju na evropskih univerzah. Poroilo iz naslednjega leta (2006) tega
poglavja namre ve nima. Poroilo navaja, da v ponudbi e-izobraevanja e vedno
prednjaijo ZDA, Kanada in Avstralija. Evropska unija poskua nadoknaditi zamujeno z

14

Predlog narta raziskave

vrsto pobud in stratekih dokumentov, ki spodbujajo uporabo sodobne tehnologije v

izobraevanju. Rezultati teh pobud se med drugim kaejo tudi v programih Evropske
unije za sofinaciranje projektov na podroju e-izobraevanja. O vidnejem porastu
uporabe IKT tehnologij tako v izobraevalne, kakor tudi organizacijske namene na
evropskih univerzah lahko govorimo v zadnjih treh letih.
Priblino polovica univerz v dravah lanicah EU je bilo ob koncu 2003 vkljuenih v
medsebojno sodelovanje in oblikovanje enotne ponudbe on-line tudijskih monosti.
Priblino tretjina univerz je v zaetku leta 2004 sodelovala na mednacionalnem nivoju
in skuala tako zagotoviti enotno ponudbo on-line izobraevalnih programov. Eizobraevanje na evropskih univerzah torej naraa, vendar pa so primeri povezovanja
univerz iz razlinih drav na tem podroju, kljub novim monostim, ki jih ponuja
sodobna IKT in kljub znanim koristim medsebojnega povezovanja univerz, e vedno
dokaj redki.
Pri ugotavljanju tevila on-line evropskih univerz je delo oteevalo dejstvo, da ni bilo
na voljo podatkov, ki bi obsegali vse drave lanice EU. Navedeni podatki so izsledki
raziskave narejena med starimi dravami lanicami EU leta 2004. Za vse nove drave
lanice EU, kamor spada tudi Slovenija, tovrstnih podatkov e ni bilo na voljo.
Zagotovo pa je pri teh poloaj slabi. e samo v Sloveniji, ki velja za eno od vodilnih
novih lanic pri uporabi IKT, vidimo, da je ponudba on-line izobraevalnih programov
s strani slovenskih univerz relativno skromna. Od konca devetdesetih let do zaetka
2005, je v Sloveniji potekalo (oz. e poteka) ve projektov na podroju eizobraevanja. Gre predvsem za razvijanje krajih programov in pripravo spletnih
ubenikov za posamezne predmete za obogatitev tradicionalnih oblik izobraevanja na
vseh stopnjah izobraevanja.
V zimskem semestru 2005/2006 je bila enaka anketa (E-izobraevanje 2005/2006 visokoolski in vijeolski zavodi) izvedena med 85 zavodi tercialnega izobraevanja v
Slovenji (RIS # 75, 2006), na katero je odgovorilo 79 zavodov. Med vsemi 85 zavodi so
sicer prevladovali javni zavodi v okviru univerze, kljub temu pa je v Sloveniji tudi 34
enot tercialnega izobraevanja v organizacijah izven fakultet oziroma univerz.
Ugotovitve ankete so bile naslednje:
- Zavodi visoko ocenjujejo neizkorieni potencial informacijsko-komunikacijskih
tehnologij (IKT), saj menijo, da bi intenzivneja uporaba IKT lahko bistveno
izboljala raziskovalno, pedagoko in poslovno dejavnost; na skali 1-5 so vse ocene
okoli 4.0. Pri tem - glede na klasifikacije zavodov - izraziteje izstopajo Univerza v
Mariboru, vijeolski zavodi in zasebni zavodi. Opazno pa pri tem zaostaja
humanistika.

15

Predlog narta raziskave

- Da je e-izobraevanje zanje izjemnega stratekega pomena, ocenjuje tretjina

zavodov (povpreje na skali 1-5 je 3.6). Izstopajo predvsem zasebni in vijeolski
zavodi, izrazito pa zaostaja Univerza v Ljubljani in celotna humanistika.
- Zavodi so v splonem dobro informirani o e-izobraevanju (3.5), kljub temu pa si
elijo e ve informacij (3.3) in nacionalne koordinacije (3.6). Mnenje, da niso
dovolj informirani in da je potrebno ve nacionalne koordinacije, izstopa predvsem
pri zavodih, ki e-iozbraevanja ne postavljajo kot strateko prioriteto.
- Velika veina (93 %) zavodov je e obravnavala e-izobraevanje na sejah kolegija
dekana, 18 % zavodov obravnava to temo meseno in 7 % tedensko. Izstopa
Univerza v Mariboru, kjer to problematiko meseno obravnava tretjina (31 %)
zavodov.
- Spletno stran z osnovnimi informacijami ima na povprenem zavodu 70 % vseh
predmetov, spletno stran, ki se v toku semestra aurira, 58 % vseh predmetov,
spletno stran, kjer tudenti lahko na doloen nain aktivno sodelujejo 26 % vseh
predmetov.
- Razmeroma visok dele predmetov (12 %), ki na povprenem zavodu uporablja
virtualno uno okolje (izstopa Moodle), je iz Univerze v Mariboru (16 %) in enot v
organiziacijah (21 %), povsod drugje je ta dele pod 5 %. Kot obiajno na podroju
e-izobraevanja tudi v tem pogledu izstopajo e zasebni zavodi, vijeolski zavodi
ter podroje ekonomije, delno tudi tehnike.
- Tretjina (30 %) vseh zavodov z e-izobraevanjem e nadomea (vsaj delno)
neposredna sreanja s tudenti (predavanja in vaje); najveji dele takih zavodov je
na Univerzi Mariboru (46 %) in Unvierzi na Primorskem (40 %), najmanj pa na
Univerzi v Ljubljani (17 %). Med enotami tercialnega izobraevanja pa je ta dele
33 %.
2.3. Izkunje z e-izobraevanjem
V zadnjem delu bom opozoril na izkunje z e-izobraevanjem, ki jih imajo na
izobraevalnem zavodu Doba d.o.o. in so opisane v lankih njihovih delavcev.
V lanku Zakaj se odrasli odloajo za e-izobraevanje (Baloh, 2006), so povzete
izkunje 6 letnega izvajanja tudija na daljavo oz. e-izobraevanja. Avtorica ugotavlja,
da tudenti zelo cenijo stalno podporo mentorjev in delo v skupini, ki jim daje obutek,
da pri delu niso sami. Sprotno delo, ki ga zahteva tak tudij ocenjujejo za naporno, a
spodbuja vejo aktivnost in doseganje boljih rezultatov. tudentom raunalnik in
internet postajata del njihovega vsakdana, nain tudija pa jim je poveal tudi
komunikacijske sposobnosti in obutek za timsko delo, kar ocenjujejo kot kvalitete, ki
jih delodajalci cenijo in priakujejo od zaposlenih. V letu 2006 je v dveh vijeolskih in
enem visokoolskem programu tudiralo skupaj okrog 1000 tudentov, tudij pa se

16

Predlog narta raziskave

izvaja po celotni Sloveniji s pomojo tudijskih sredi, ki igrajo kljuno vlogo pri
pridobivanju novih tudentov, informiranju in svetovanju na lokalni ravni.
Kot glavni vzrok za vkljuitev v to vrsto tudija se omenjajo: veja asovna
fleksibilnost (46,2 %), druinske (22,5 %) in slubene (13,7 %) obveznosti, tem pa
sledita veja samostojnost pri tudiju (11,5 %) in oddaljenost od sedea ole (3,3 %).
Vsako leto zaznavajo manji odstotek (okoli 2 %) teh, ki se odloijo za to vrsto tudija,
ker je to nekaj novega. Prevladujejo enske, ki jih je blizu 80 % in najtevilneja je
starostna skupina 25 34 let, katerih je 46 %.
Uspenost tudentov se spremlja in primerja z uspenostjo tudentov v tradicionalnem
nainu tudija. Uspenost je primerljiva oz. je pri e-tudentih nekoliko vija, kot moen
vzrok se navaja narava tudija, ki tudente motivira k sprotnemu delu. Uspenost na
prvem izpitnem roku je 85 % in takna je tudi prehodnost. Okoli 60 % tudentov
zakljui tudij v estih mesecih po zakljuku izvajanja programa.
Avtorica zakljuuje lanek z mislijo, da je e-izobraevanje za nekatere segmente
populacije edina monost, da si nadgradijo izobrazbo, postaja pa tudi vedno bolj
pomembno z vidika vkljuevanja posameznikov v vseivljenjsko uenje, kar mu
zagotavlja uspeno prihodnost.
V lanku Izvajanje tudija na daljavo na Dobi (Geder, 2003) avtorica po uvodu najprej
opie strukturo tudentov, razloge za izbiro te vrste tudija in internetno pismenost
tudentov. Ker je pregled prejnjega lanka vseboval noveje podatke o strukturi in
razlogih za vkljuitev, naj tukaj omenim le, da se je v olskem letu 2002/2003 za to
obliko odloila nekaj ve kot tretjina teh, ki interneta e niso uporabljali, v olskem letu
2001 / 2002 je bilo takih le 8 %, tudentje prve generacije pa so vsi e imeli izkunje z
internetom. Veina tudentov je imela urejen dostop tako doma kot v slubi (42 %),
samo doma 35 % in samo v slubi 23 %.
tudijski proces je na Dobi organiziran v teajno-modularni obliki, pri kateri predmeti
trajajo 5 do 8 tednov. Pri vsakem predmetu se organizirajo do 3 seminarska sreanja.
tudenti opravljajo izpite na tradicionalen nain v ivo. tudenti v virtualnem unem
okolju dostopajo do splonih informacij o predmetu, razporedu tudijskih aktivnosti, do
gradiv, testov za samopreverjanje in slino. tudente pri delu spremlja mentor, ki ima
predvsem motivacijsko vlogo. Osrednji prostor je klepetalnica (gre za asinhrono
komunikacijo v obliki forumov), kjer tudenti komunicirajo med seboj in z mentorjem.

17

Predlog narta raziskave

Za virtualno uno okolje so na Dobi izbrali izdelek WebCT, ki ga uporablja ve kot tiso
izobraevalnih ustanov v osemdesetih dravah. Odlikuje ga enostavna in stabilna
uporaba. Za delo z njim tudent potrebuje le raunalnik, dostop do interneta in internetni
brskalnik. V WebCT so integrirana tudi vsa potrebna komunikacijska orodja
(klepetalnica, forum elektronska pota) in z njegovo izbiro je odvisnost od zmogljivosti
uporabnikovega raunalnika in internetne povezave minimizirana.
Mentor ima pri tudiju na daljavo kljuno vlogo. tudente spremlja in organizira
njihovo delo, ter jih spodbuja pri tudiju. Mentor praviloma ni predavatelj.
Predavateljeva vloga je priprava gradiva, izvajanje seminarskih sreanj in izpitov.
Uspeno izvajanje tudija na daljavo zahteva od tudentov nove oblike pismenosti in
nove sposobnosti uenja, ki jih hkrati tudi razvija. To se ocenjuje kot pomembna dodana
vrednost tudija na daljavo. Koncept tudija omogoa, da tudentje razvijajo tudi
nekatere spretnosti kot na primer komunikacijske in psihosocialne ter spretnosti
prilagajanja spremembam v drubi. Interakcija in samostojno organiziranje asa in dela
so osrednjega pomena.
Slabost izvajanja tudija na daljavo predstavlja relativno visok odstotek osipa (16 %)
kljub dobro izdelanemu sistemu informiranja in svetovanja pred vkljuitvijo v tudij,
kakor tudi med samim tudijem.
Avtorica lanek zakljuuje z mislijo, da se glede na hitrost razvoja IKT in izkunjami
glede na izvajanje tudija na daljavo pri nas napoved, da bo e leta 2005 okoli 60 %
vseh izobraevanj potekalo preko interneta, ne zdi ve nerealna (lanek je iz leta 2003).
Danes, v letu 2007 lahko mirno reemo, da smo e zelo dale od tega, eprav se tudi
sam spraujem pravzaprav zakaj.

3. Opredelitev raziskovalnega pristopa, metodologije in asovnega

poteka
V kritinem pregledu literature sem orisal kaj vse nam termin e-izobraevanje lahko
pomeni, kakno je dejansko stanje e-izobraevanja v Sloveniji in izkunje, ki ga ima z
e-izobraevanjem izobraevalna ustanova Doba, ki ga prakticira e 6 let. Iz pregleda je
razvidno, da poteka na to temo kar veliko raziskav in da je veliko podatkov zbranih v
obstojeih raziskavah, predvsem v okviru projekta RIS, nekatere od teh celo panelno.
Kot sem prikazal v prejnjem poglavju, so to predvsem raziskave o tehnoloki
pripravljenosti posameznikov in izobraevalnih zavodov, o poznavanju pojma eizobraevanja, o pripravljenosti in prakticiranju e-izobraevanja v izobraevalnih

18

Predlog narta raziskave

zavodih v Sloveniji in ire, ter o vzrokih za izbiro tega naina tudija ter izkunjah, ki
ga imajo z njim izobraevalni zavodi in tudenti.
S svojo raziskavo elim razkriti vzroke za neizbiro naina e-izobraevanja tam, kjer bi
tudentje to monost lahko izbrali. V praksi to pomeni, da obstaja monost tudija
izbranega programa tako na tradicionalen, kot tudi na e-nain. Take vrste raziskave
namre nisem nikjer zasledil in mislim da bi jo bilo zanimivo izpeljati, saj bi nam
odloitev tudentov razkrila s povsem novega zornega kota. Predvidevam, da obstajajo
ovire in zadrki, ki jih tudenti imajo in se zaradi teh raje odloijo za e vsem dobro
poznan in uveljavljen nain, t.j. tradicionalni nain tudija.
3.1 Raziskovalni pristop
V nartovani raziskovalni nalogi bosta uporabljena oba raziskovalna pristopa. Z
deduktivnim raziskovalnim nainom bom poskual na primeru izbrane populacije
potrditi ali zavrei nekatere izsledke drugih raziskav. To so na primer podatki o dostopu
in rabi IKT, kjer bom poskual ugotoviti ali rezultati populacije moje raziskave
odstopajo od slovenskega povpreja.
V primerih kjer bom iz lastnih zbranih podatkov gradil novo teorijo, bo raziskovalni
nain induktivne narave. Takni bodo naprimer rezultat analize podatkov o vzrokih za
neizbiro e-naina tudija, kot so naprimer nepoznavanje, dosedanje neizkunje ali
socialni razlogi, ter analiza podatkov o tem, kaj bi pa lahko vspodbudilo tudente k
ponovnemu premisleku o morebitni izbiri e-izobraevanja.
3.2. Nain zbiranja podatkov in vzorec
Podatke bom zbral spomojo anketnega listia. Anketni listek bo s spremnim pismom
razdeljen med bodoe tudente na mestu vpisa, z ostalimi obrazci, ki jih je ob vpisu v
olski program potrebno izpolniti. Anketa bo strukturirane oblike, kar pomeni, da bodo
vsi odgovori podani in bo med njimi potrebno le izbrati najustreznejega. Takna oblika
ankete zelo olaja obdelavo in analizo podatkov. Anketa in spremni list sta podana v
dodatku.
Izbrana populacija bo zajela vse tudente, ki se bodo vpisovali v prvi letnik v
tradicionalno obliko tudija v izobraevalnem zavodu Doba. Glede na tevilo vpisov v
prejnjih letih, ocenjujem da bo teh okrog 400. Ti bodo predstavljali mojo vzorno
populacijo. Opisan primer lahko razporedim v skupino neverjetnostnega namernega
vzorenja z izbiro homogenih enot, ki se ga velikokrat posluujemo kadar elimo
podrobneje analizirat doloen del populacije. V tem primeru je to populacija tudentov

19

Predlog narta raziskave

Dobe, ki so izbrali tradicionalen nain tudija. Izobraevalni zavod Doba sem izbral
zaradi tega, ker tudijske programe izvajajo na oba naina in s tem odpade drugae
verjetno najpogosteji vzrok za izbiro tradicionalnega naina pred e-izobraevanjem, t.j.
neizvajanje eljenega programa v e-obliki.
Z izbiro omenjenega naina, dneva in kraja izpolnjevanja ankete, raunam na velik
odstotek pravilno izpolnjenih in oddanih anketni listkov. Ocenjujem, da bi s taknim
nainom zbiranja lahko dosegel 80 % odzivnost, kar bi bilo drugae zelo teko dosei.
Ob priakovanem vpisu, bi to znaalo 320 izpolnjenih in vrnjenih vpraalnikov. Dobro
stran taknega naina izvedbe ankete vidim tudi v tem, da so na vpisu bodoi tudenti
ponavadi zelo pozitivni in pripravljeni za sodelovanje, ter da je prisoten tudi nekdo iz
izobraevalne ustanove, ki lahko takoj pomaga pri nejasnostih in morebitnih
dvoumnostih, kar e dodatno prispeva k kvaliteti zbranih podatkov.
3.3. asovni potek izvedbe raziskave
asovni potek narta raziskave je podrejen dnevu izvedbe ankete, to je dnevu vpisa v
tudijske programe. V nadaljevanju domnevam, da poteka vpis 1. oktobra. Glede na ta
datum je potrebno nartovati in izvesti ostale aktivnosti povezane z raziskavo. V kolikor
bo za vpis predvidenih ve terminov, se tudi na ostalih podeli in izvede anketa. Isto
velja tudi, e bodo obstajale druge oblike vpisa, recimo individualni vpis v referatu ali
po poti vpisnemu formularju se priloita anketa in spremno pismo k anketi.
Okviren terminski nart poteka raziskave bi izgledal takole:
- Juni in julij: Pregled strokovne literature,
- Avgust: Priprava vpraalnika in dogovori z izobraevalnim zavodom,
- September: Priprave na izvedbo ankete, sestanki in usklajevanja s predstavniki
izobraevalnega zavoda in z izvajalci ankete (sodelavci izobraevalnega zavoda, ki
bodo sodelovali pri vpisu),
- 1. oktober: Dan izvedbe ankete, (v kolikor je za vpis doloenih ve terminov, se tudi
ob ostalih izvede anketa.
- 2. oktober: Pregled vpraalnikov in izloitev neizpolnjenih ali nepravilno
izpolnjenih vpraalnikov,
- 3. do 10. oktober: Priprava zbranih podatkov za analiziranje,
- 10. do 20. oktober: Analiza podatkov,
- 20. do 31. oktober: Priprava zakljunega poroila o rezultatih raziskave,
- 1. do 5. november: Priprava predstavitve rezultatov raziskave,
- 5. november: Predstavitev rezultatov raziskave.

20

Predlog narta raziskave

Najve asa kot je to e obiaj pri nartovanju raziskav namenjam pregledu strokovne
literature na izbrano tematiko in identificiranje izsledkov e opravljenih raziskav. Veliko
asa tudi namenjam pripravam in uskladitvam z izobraevalnim zavodom, saj bodo te
potekale v asu dopustov in poitnic. Raziskavo bom zakljuil s predstavitvijo
rezultatov raziskave.

4. Problematika merjenja
Ker elim v svoji raziskavi zajeti vse tudente, ki se vpisujejo na tradicionalni tudij v
enega od vije ali visokoolskih izobraevalnih programov Dobe, mi omenjeni kriteriji
doloajo raziskovalno populacijo.. Izbrana populacija bo po predvidevanjih imela okrog
400 enot, opazovalno enoto pa predstavlja 1 tudent.
V anketnem vpraalniku bom iskal odgovore na vpraanja, ki se nanaajo na
sociodemografske lastnosti posameznika, poznavanje in uporabo IKT, poznavanje,
izkunje in pomisleke glede e-izobraevanja ter vpraanje glede aktivnosti, za katere
menijo, da bi jim e-izobraevanje pruiblialo in ga s tem napravilo za njihovo mono
izbiro. V tabeli 1 podajam spremenljivke in merske lestvice. Vsi podatki v tabeli bodo
primarni podatki, saj bodo zbrani z omenjeno anketo.
Tabela 1: Spremenljivke
Spremenljivka
Spol
Starost (*)
Velikost kraja bivanja
Oddaljenost od izobraevalnega centra
Lastnitvo raunalnika
Doma dostop do interneta
Pogostost uporabe interneta (**)
Uporaba raunalnika pri delu
Izkuenost pri delu z raunalnikom
Uporaba raunalnika (vsa opravila)
Poznavanje pojma e-izobraevanje
Izkunje z e-izobraevanjem
Razmiljanje o prijavi v e-izobraevanje
Vem, da se moj t. program izvaja tudi kot e-izobr.
Strinjanje s koristmi e-izobraevanja (vse koristi)
Vzroki neizbire e-izobr. (vsi vzroki)
Vzpodbude za premislek (vse)

Merska lestvica
Nominalna, dihotomna
Ordinalna
Ordinalna
Ordinalna
Nominalna
Nominalna
Ordinalna
Ordinalna
Ordinalna
Ordinalna
Ordinalna
Nominalna
Nominalna, dihotomna
Nominalna, dihotomna
Nominalna, dihotomna
Nominalna
Nominalna

(*) starostni razredi so usklajeni z razredi uporabljenimi pri Dobinih raziskavah zaradi
monosti primerjav rezultatov.

21

Predlog narta raziskave

(**) razredi pogostosti uporabe interneta so usklajeni z RIS raziskavami #55 (Dostop do
interneta) in #58 (Uporaba interneta)
Vsi opisani podatki so kvantitativni in opisni. Tudi ti, ki imajo na prvi pogled tevilske
vrednosti, kot na primer starost ali oddaljenost od tudijskega centra, so ordinalni in
opisni, saj so vrednosti razvrene v razredih, katerim potem posamezne enote
pripadajo. Takne, opisne podatke, imenujemo tudi nemetrini, atributivni ali
kategorialni podatki (Bregar et. al., 2005).
Tam kjer se izraa zgolj pripadnost neki skupini ali razredu, je merska lestvica
nominalna. Primer te je recimo spol, kjer je posameznik lahko enska ali moki, pripada
eni od monosti. Pri spolu gre tudi za dihotomnost, saj sta mona razreda natanno 2.
Pri podatkih kjer je merska lestvica nominalna, so monosti analize podatkov omejene
na tetje enot, modus, dele enot in koeficient kontingence. Ordinalna lestvica je
uporabljena pri spremenljivkah, ki enote opazovanja lahko razvrstijo v nekem vrstnem
redu kot na primer, starost, velikost kraja, oddaljenost od centra izobraevanja ali
recimo razvrstitve Neznan do dobro poznan in Nikoli do Zelo pogosto. eprav nam
enote opazovanja razvrstijo, pa ne povedo ni o tem, za koliko je neka enota bolja, bolj
eljena ali pogosteje uporabljana od druge. Ordinalne lestvice ohranjajo lastnosti
nominalnih, zraven pa lahko doloamo e kvantile in koeficient korelacije ranga.
S pridobljenimi podatki in z njihovo analizo bom kasneje potrdil ali zavrgel hipoteze
predstavljene v prvem poglavju.

5. Kvantitativna analiza podatkov

5.1. Priprava podatkov
Po izvedeni anketi in zbranih anketnih listih, bom najprej izloil neizpolnjene in
nepravilno izpolnjene. V pripravljene tabele bom prepisal odgovore z veljavnih anketnih
listov. V tabelah bodo namesto atributov oz. opisnih odgovorov navedene le njihove
kode (tevilke ob odgovorih), ki obdelavo in analizo podatkov zelo olajajo. Zaradi
vnosa kod podatkov je potrebna velika mera previdnosti pri prepisovanju odgovorov z
anketnih listov v tabele. Po prepisovanju, bom izvil e dodatno kontrolo, , to je
kontrolo dvojnega vpisovanja, saj e manja napazljivost in rutinskost pri vnaanju
lahko rezultate zelo popaita in jih s tem napravita za neuporabne.
Po vnosu in kontroli podatkov v pripravljene Excelove tabele, bom lahko priel z
kvantitativno analizo. Uporabil bom dva orodja in sicer Excel ter SPSS. Excel je zelo
pripraven zaradi dobrih monosti filtriranja, sortiranja in prikazovanja podatkov z

22

Predlog narta raziskave

razlinimi grafi. Dobra stran pri tem je tudi to, da se v Excelu pripravljeni podatki dajo
enostavno uvozit v SPSS kjer se zahtevneje analiziranje lahko nadaljuje.
5.2. Analiza podatkov in potrjevanje hipotez
Postopki analize bodo zajemali predvsem postopke opisne statistike, kot so: tetje enot,
dele enot in modus. S tem bom skual potrdit ali zavre hipoteze. Na primer, v prvi
hipotezi, v katerim trdim, da ima ve kot 60 % anketirancev doma raunalnik in dostop
do interneta bodo upotevani vsi odgovori pri katerih je odgovor na 5. vpraanje o
raunalniku doma a ali b in odgovor na 6. vpraanje o domaem dostopu do interneta a,
b ali c. V kolikor bo njihov dele veji od 60 % vseh odgovorov, bo moja prva hipoteza
potrjena.
Po potrditvi ali zavrnitvi vseh hipotez bi se lotil e skupnega pregleda rezultatov.
Zanimalo bi me predvsem to, ali je morda pomanjkanje IKT doma ali neznanje njene
uporabe lahko vzrok izbire tradicionalnega naina? e bi bili rezultati ankete takni, da
bi potrdili veino hipotez, ki se nanaajo na IKT, potem to ne bi mogel biti vzrok.
Hipoteze 1,2 in 3 so te, ki pokrivajo IKT.
Drug moen vzrok je nepoznavanje pojma in naina izvajanja e-izobraevanja. To bi mi
razkrile potrditve hipotez 4, 5, 6 in 7. V kolikor bi bile te hipoteze potrjene bi to
nedvomno kazalo na slabo poznavanje in pomanjkanje izkuenj z e-izobraevanjem.
S pregledom tretje skupine hipotez (hipotezi 8 in 9), bi skual najti mone aktivnosti s
katerimi bi e-izobraevanje priblial in napravil atraktivneje bodoim tudentom, ter s
tem poveal vpisno razmerje v prid e-izobraevanju.
Analize, ki bi jih bilo zanimivo napraviti bi bile e analize o povezanosti med starostjo
in uporabo raunalnika, med starostjo in navedenem vzroku izbire tradicionalnega
naina izobraevanja ter starostjo in vzpodbudah o izbiri e-izobraevanja. Slino bi
lahko napravili tudi primerjave po spolu. S temi analizami bi razkrili s kaknim
pristopom in ukrepi bi naleteli na najbolj ugoden odziv v doloeni skupini.
Mone nadaljnje analize podatkov, ki pa presegajo temo te seminarske naloge, eprav so
nekatere spremenljivke razdeljene v doloene razrede prav s tem namenom, bi bile e
primerjave s slovenskim povprejem in analize odstopanja nae populacije od
slovenskega povpreja. Te bi bile mone predvsem pri podatkih o poznavanju pojme eizobraevanje in uporabi raunalnika in interneta.
5.3. Predstavitev rezultatov

23

Predlog narta raziskave

Po analizah in zakljukih, do katerih bi s temi analizami priel, bi se lotil prikaza in

predstavitve podatkov. Razmerja med podatki se da najlepe prikazeti s pravilno
izbranimi grafi. Pomembno pri tem je, da graf ostane itljiv in pregleden, saj v
nasprotnem primeru z njim ne doseemo namena.
Na sliki 1 predstavljam primer uporabe strukturnega kroga, ki prikazuje razmerja med
starostnimi skupinami. eprav je zelo popularno strukturni krog prikazovat nagnjen, v
obliki 3D in z izdvojenimi delei, pa ostane najbolj pregleden in najlepe prikazuje
stanje v svoji osnovni obliki.
Slika 1: Prikaz starostnih razredov s pomojo strukturnega kroga

Dober pregled nad strukturo nam nudi tudi prikaz podatkov s pomojo palinega grafa,
kjer lahko na enem grafu spremljamo ve kategorij. V mojem primeru je to recimo pri
10. vpraanju, kjer spraujem o uporabi raunalnika, natejem primere in anketiranec
obkroi ustrezen odgovor med 5- Zelo pogosto in 1 Nikoli. Primer prikaza teh
podatkov je na sliki 2. Na taknem grafu so vidni delei odgovorov v posamezni
kategoriji kot tudi primerjave med kategorijami.
Slika 2: Primer uporabe palinega grafa kjer so vrednosti predstavljene z odstotki

24

Predlog narta raziskave

Vodilo za izbiro prikaza podatkov nam mora ostati imveja preglednost, itljivost ter
ustreznost in zgovornost njihove prezentacije, ne pa nepotreben lip.

6. Znanstveni prispevek
V Sloveniji je bilo narejenih in se e opravljajo, predvsem v okviru projekta RIS, veliko
raziskav na temo IKT in e-drube. Med njimi je tudi veliko raziskav o e-izobraevanju.
Tako sem zasledil raziskave o poznavanju e-izobraevanja, o pripravljenosti vijih in
visokoolskih zavodov na e-izobraevanje in o e-izobraevanju v podjetjih.
Nikjer nisem zasledil raziskave o ovirah za izbiro e-izobraevanje, razen teh povezanih
s kroninim pomanjkanjem tudijskih programov, ki se na ta nain podajajo. S svojo
raziskavo bi rad opozoril prav na to podroje, na predsodke in bojazni, ki jih imajo
tudentje pred e-izobraevanjem v primeru, ko imajo na izbiro izbrani tudijski program
v obeh oblikah. Dobljeni rezultati bodo, kolikor mi je znano, prvi te vrste in bodo dali
idejo o tem, kateri so v tem primeru vzroki za neizbiro e-izobraevanja, kar bo glavni
znanstveni prispevek raziskave. Rezultati znajo bit zanimivi vsem izobraevalnim
ustanovam in drugim oblikovalcem strategije e-izobraevanja, saj lahko glede na
dobljene rezultate organizirajo in uskladijo akcije za odstranjevanje prav teh ovir in
predsodkov do e-izobraevanja.

7. Sklepne misli

25

Predlog narta raziskave

E-izobraevanje ima v sodobnih drubah prav gotovo svoje mesto in prihodnost. Z

razvijanjem vse ve izobraevalnih programov, ki jih bo mono izbrati in tudirati na
tak (e) nain, je potrebno pripraviti tudi programe za priblianje tega naina tudija
njihovim potencialnim koristnikom tudentom. Da pa lahko to doseemo, moramo
najprej odkriti vzroke in bojazni, ki tudente od e-izobraevanja odvraajo. Namen moje
raziskovalne naloge je odkriti jih in opozoriti na njih in to s ciljem, da se povspeijo
dejavnosti za njihovo odpravo.
V nalogi opisana raziskava bo potekala le na enem izobraevalnem zavodu predvsem
zaradi tega, ker je to edini izobraevalni zavod, za katerega vem, da organizira
izobraevanje v obeh oblikah. Kot sem e prej omenil, s tem odpade glavni razlog za
neizbiro naina e-izobraevanja, namre ta, da se eljen izobraevalni program sploh ne
izvaja v tem nainu.
V kolikor se bodo tudi drugi zavodi odloili za izvedbo svojih programov na oba naina
(za kar menim, da je le vpraanje asa in se to sigurno bo zgodilo), je raziskavo mono
ponoviti tudi na teh zavodih. V tem primeru bi raziskava dobila iri okvir in bi lahko
med seboj primerjali rezultate raziskav, recimo med posameznimi zavodi, panogah ali
med pokrajinami. Na tak nain bi sasoma prili do vseslovenske raziskave in morda bi
njene rezultate lahko primerjali z drugimi dravami, ki bi takne rezultate seveda imele.
Ob tem se odpira tudi monost, da se raziskava periodino ponovlja, recimo vsako
olsko leto, s imer bi prili do panelne raziskave, ki bi nam dajala letne rezultate in s
tem opisovala stanje ovir, bojazni in predsodkov do e-izobraevanja skozi as.

26

Predlog narta raziskave

Literatura:
[] Bregar, Lea; Ograjenek, Irena, Bavda, Mojca: Metode raziskovalnega dela za
ekonomiste: izbrane teme, EF v Ljubljani, 2005.

Viri:
[] Zagmajster, Margerita: Pregled tudija na daljavo na podroju izobraevanja odraslih v
Sloveniji; spletna stran, 6. 8. 2007
[http://porocila.acs.si/datoteke/pregled_studija_na_daljavo_na_podrocju_io.pdf]
[] DOBA; E-izobraevanje veraj neznanka, danes alternativa, jutri prioriteta; spletna stran,
7. 8. 2007 [http://www.doba.si/snd/predstavitev.asp]
[] Ograjenek, Irena: Metode raziskovalnega dela, Power point prosojnice, 2005
[] Wikipedija, the free encyclopedija; spletna enciklopedija,
11. 8. 2007 [http://en.wikipedia.org/wiki/E-learning]
[] Nevron d.o.o., eReitve; 11. 8. 2007,
[http://www.nevron.si/index.php?option=com_content&task=view&id=14&Itemid=92]
[] RIS Raba Interneta v Sloveniji; spletne strani projekta, 12. 08. 2007,
[http://www.ris.org/]
[] RIS #62; E-izobraevanje telefonska anketa 2004/2005; 12. 8. 2007, poroilo telefonske
ankete, [http://www.ris.org/uploadi/editor/e-izobrazevanje_2004-05.rar]
[] RIS #43; E-izobraevanje v terciarnem izobraevanju - vijeolski in visokoolski zavodi
2004/2005; 12. 8. 2007, poroilo raziskave
[http://www.ris.org/uploadi/editor/1131798693RIS2004_visokosolski zavodi.doc]
[] RIS #75; E-izobraevanje 2005/2006 - visokoolski in vijeolski zavodi 2005/2006; 12. 8.
2007, poroilo raziskave,

27

Predlog narta raziskave

[http://www.ris.org/uploadi/editor/1141815255Porocilo 2x_javno.doc]
[] Baloh, Polona; Zakaj se odrasli odloajo za e-tudij, Oktober 2006, 12. 8. 2007,
[http://www.doba.si/snd/dokumenti/lanek Polona.pdf ]
[] Geder, Mateja; Izvajanje tudija na daljavo na Dobi, Viji strokovni oli Maribor; april
2003; 12. 8. 2007
[http://www.doba.si/snd/dodatno_gradivo_Geder_SND_za_splet.pdf]

28