DNEVNIK

PRAKTINEGA
POUKA
Naloga 1 - Ugotavljanje zmogljivosti raunalnika
Izdelal: Ale Vinko
Razred: 4R3
Datum: 20.9.09
Mentor: Benjamin Lipu

Opis naloge
Kaj bomo delali?
Orodja
Postopek
Kaj smo se nauili?
Zakljuek
Literatura

KAZALO SLIK
Ilustracija 1: Sisoft Sandra 2009: Primerjava
Ilustracija 2: Sisoft Sandra 2009: Procesor
Ilustracija 3: Sisoft Sandra 2009: Procesor
Ilustracija 4: Sisoft Sandra 2009: Matina ploa
Ilustracija 5: Sisoft Sandra 2009: Matina ploa
Ilustracija 6: Sisoft Sandra 2009: Matina ploa
Ilustracija 7:Sisoft Sandra 2009: Matina ploa
Ilustracija 8: Sisoft Sandra 2009: Program ne zazna diska
Ilustracija 9: CPU-Z
Ilustracija 10: HWMonior
Ilustracija 11: Tabela hitrosti RAM pomnilnikov

Opis naloge:
V grobem smo spoznali vse glavne komponente raunalnika. Vemo torej, kaj je matina ploa, ter
kaj vse se na njej lahko nahaja (PCI, USB priklopi, SATA, ATA vodila, SouthBridge,
NorthBridge...). Pogledali smo tudi vrste procesorjev, ki so trenutno na trgu, ter kaj so trdi diski,
grafine kartice, RAM pomnilniki. Tokrat se bomo lotili meritev sposobnosti raunalnika.
1. Tvoja prva naloga v tem olskem letu je, da s pomojo programa SiSoft Sandra 2009 ugotovi,
katere so komponente v raunalniku, ki ga trenutno uporablja.
Obvezno popii najmanj naslednje komponente:
- tip matine ploe
- tip procesorja, tevilo jeder, velikost L2 medpomnilnika
- vrsto in model trdega diska
- vrsto optinega pogona
- vrsto RAM pomnilnika, hitrosti, latence
- grafino kartico
2. V drugem koraku poeni nekaj testov raunalnika. Raunalnik obremeni z naslednjimi testi:
- procesorska mo v aritmetiki (Processor Arithmetic)
- procesorska mo v multimediji (Processor Multi-media)
- sposobnosti pomnilnika RAM (Memory)
- hitrost trdega diska (Physical Storage), kjer popie hitrost kopiranja pri odklonu igle 0, 50, 100%
in povpreno hitrost, ter asovni zamik pri nakljunem dostopu do podatkov - random access time.
- hitrost optine enote - DVD
- hitrost grafine kartice - test GPGPU.
3. Na test si dobil tudi drugi raunalnik, poimenovan B. Ponovi toki 1 in 2, ter primerjaj rezultate
raunalnika A in B.
4. Oceni, kateri raunalnik je bolji za delo, ter to argumentiraj.
5. Poii in obrazloi pojme, ki si jih nael pri testiranju raunalnika:
- MIPS / GIPS
- GFLOPS
- latenca
- floating point oz. plavajoa vejica
6. Ustvari dnevnik praktinega pouka.

Kaj bomo delali:

Danes smo pri praktinem pouku testirali delovanje in hitrost raunalnika
katerega nam je dal profesor. Testiranje bo pokazalo, e raunalnik deluje in e
je sposoben za vsakdanjo uporabo.

Orodja:
Za testiranje smo uporabili
-Raunalnik
-Programsko opremo SiSoft Sandra 2009 kateri je bil
e pred nameen na raunalniku

Postopek:
Prvo smo priklopili na raunalnik vhodno izhodne naprave kot so mika,
tipkovnica, monitor.
Potem pa cel raunalnik priklopili na elektrino omreje in preverili e
raunalnik deluje in to je. Ker je bil operacijski sistem e naloen na
raunalniku, namre Windows XP in hkrati programsko orodje Sisoft Sandra
2009 verjetno ker so e prejnji razredi opravljali podobno nalogo. Tako nam ni
drugo preostalo kot da poenemo Sisoft Sandro 2009 in opravimo
Benchmarke oz. Teste. Ampak prvo smo morali izpisati v zvezek osnovne
komponente raunalnika in te so:
-tip matine ploe
ASRock G41M-LE
- tip procesorja, tevilo jeder, velikost L2 medpomnilnika
Intel Core 2 Duo CPU E8400, 3.00Hz, 2 jedri, 6MB predpomnilnika
- vrsta in model trdega diska
Hitachi HDT7210255LA 380, 250GB, 7MB predpomnilnika 7200RPM, SATA300,
3,5
- vrsta optinega pogona
TSSTcorp CDDVDW SH-S222A
- vrsta RAM pomnilnika, hitrosti, latence
Adata MIQVE1816, 2GB, DIMM DDR2, PC2-6400V, DDR2-800MHz, 5-5-5-18, 323-6-3
- grafina kartica
GM4500, INTEL G41 Express Chipset, integrirana, GPU 400MHz, Memory
350Mhz

Ko smo izpisali podatke in spoznali, da ta raunalnik sploh ni tako slab kot smo
mislili, edina pomanjkljivost bi bila integrirana grafina kartica, ampak za
uporabo v oli je ve kot dovolj . S kako nVidia 8600GT, in 22+ monitorjem bi
pa lahko raunalnik z lahkoto poganjal programe za grafino obdelavo,
naprimer AutoCAD, Solodworks, Blender...
Naslednji korak je bil testiranje posameznih komponent na njihovo hitrost in
primerjanje teh komponent s drugimi katere je imel Sisoft Sandra 2009
shranjene v sovjo bazo. To nam je dalo zelo lepo primerjavo na razlinih
komponent, ki so trenutno na trgu. Primerjava je prikazana na grafikonu.

Ilustracija 1: Sisoft Sandra 2009: Primerjava

Procesor Arthimetic

23.9 GOPS
25.66 GIPS
22.14 GFLOPS
48W

Procesor Multi-Media

42.58 MPixel/s
42.68W
Memory Bandwidh
4.75 GB/s
18.10W

Memory latency
91 ns

 18,20W

Physical Disk (Hitachi)

72.2 MB/s
16.42 ms
7200 RPM
0% = 86 MB/s
50% = 76 MB/s
100% = 53.53 MB/s
17 ms

Physical Disk (TTScorp)

4 MB/s
85 ms
2.12 s/x Random Acces Time
(Tu je prilo do manje teave ker raunalnik ni imel nameenega DX9 in s
OpenGL nismo mogli poraviti testa. Tako smo naloili DX9 in opravili test.)

Video Rendering
12.67 MPixels/s
Potem smo dobili e en raunalnik in e njega testirali. Ker Sisoft Sandra 2009
in prikazala vseh podatkov smo si pomagali s drugimi programi. V naem
primeru s CPU-Z in HW Monitorjem.

Ilustracija 2: Sisoft Sandra 2009: Procesor

Ilustracija 3: Sisoft Sandra 2009: Procesor

Ilustracija 4: Sisoft Sandra 2009: Matina ploa Ilustracija 5: Sisoft Sandra 2009: Matina ploa

Ilustracija 6: Sisoft Sandra 2009: Matina ploa Ilustracija 7: Sisoft Sandra 2009: Matina ploa

Ilustracija 8: Sisoft Sandra 2009: Program ne

zazna diska
Vendar nam ni uspelo narediti teste oz. Benchmarke ker nam je as potekel.

Ilustracija 9: CPU-Z

Ilustracija 10: HWMonitor

Naslednja naloga je bila poiskati pomen neznanih imen oz. kratic.

MIPS/GIPS
Je enota za merjenje profesorjeve hitrosti. Kratico sestavlja predpona
najvekrat M(mega) ali G(giga) in Instructions Per Second. IPSi niso primerljivi
s razlinimi procesorskimi arhitekturami, hitrost je tudi odvisna od
programskega jezika, ki je bil uporabljen.

FLOPS
FLOPS FLoating point Operations Per Second .
Raunanje s tevili s plavajoo vejico je raunalniki zapis matematino
zaokroenega rezultata, ker ne more vlecti decimalke v nedogled ker pore
preve spomina. Procesor rauna v 32-bitnem nainu, vendar rezultate
zaokrouje na 24-bitov, kar v binarnem sistemu pripelje do napane
zaokroitve, vendar je dovolj majhna, da se ne pozna na konnem rezultatu.
Koliko zaokroitev zmore v doloeni asovni enoti je pokazatelj hitrosti take
enote. Tako kot pri IPS-ah so predpone pri Flops-ih

Latenca
(ang: Latency) je minimalen as, ki pretee od uporabnike zahteve do
kakrnega koli odziva sistema, od katerega odziv priakujemo. Pri tem ni
pomembno ali sistem razume uporabniko zahtevo ali ne. V primeru, da je
uporabnika zahteva nesmiselna mora sistem o tem obvestiti uporabnika. Eden
izmed primerov je, ko uporabnik preko spletnega brskalnika zahteva doloeno
spletno stran, vendar pretee na primer 10 sekund, preden dobi od strenika
odziv, da stran ni dosegljiva. V tem primeru je latentnost sistema 10 sekund.

Ilustracija 11: Tabela hitrosti RAM pomnilnikov

Kaj smo se nauili?

eprav verjamem, da smo skoraj vsi v razredu, e delali tako nalogo na
domaem ali pri katerem drugem raunalniku naloga ni bila dolgoasna, saj je
e nekaj tuhtanja potrebnega ko se pojavijo problemi(na primer ni hotelo
pognati testa za grafino kartico) saj to je ar praktinega pouka ker v teoriji se
slii enostavno opraviti testiranje a kaj ko se zgodi problem? Pogoji niso in
verjetno nikoli ne bodo idealni, da bi lahko opravili vse brez kakega zapleta zato
je dobro, da se uimo na problemih, ki nastanejo.

Zakljuek:
Skratka ure so hitro le mimo, sploh se ni poznalo, da smo v oli. Upam da
bomo dobili kako podobno nalogo. Za prvo uro praktinega pouka je bilo super.

Literatura:
http://translate.google.com/
http://en.wikipedia.org/wiki/Flops
http://en.wikipedia.org/wiki/Million_instructions_per_second#Million_instruct
ions_per_second
http://en.wikipedia.org/wiki/Instruction_cycle
http://sl.wikipedia.org/wiki/Latenca
http://en.wikipedia.org/wiki/Access_time
http://en.wikipedia.org/wiki/SiSoftware