Professional Documents
Culture Documents
Vizija Uspeha Franjo Trojnar PDF
Vizija Uspeha Franjo Trojnar PDF
Vizija Uspeha Franjo Trojnar PDF
VIZIJA USPEHA
Pet ekolokih zakonov uspeha
VIZIJA USPEHA
UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
TEMELJNE USMERITVE IN SAMORAZVOJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9
PROCES DOZOREVANJA OSEBNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12
RETROSPEKTIVA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17
USTVARJALNO IN DUHOVNO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20
KOMUNIKACIJA
POSLUANJE IN KAKO SE GA NAUITI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23
KOMUNIKACIJSKI KROG . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28
KOMUNIKACIJSKI STILI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31
REPREZENTACIJSKI SISTEMI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36
PET EKOLOKIH ZAKONOV USPEHA
UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41
PRVI ZAKON - BOGASTVO IN NOTRANJI POTENCIALI
BOGASTVA JE ZA VSE DOVOLJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .47
ODIGRAJTE USTREZNO VLOGO V TEM IVLJENJU - URESNIITE CILJ . . .49
KAKO VNOVITI SLIKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52
KAKO RAZGRADITI ZAVEST REVEA IN USTVARITI ZAVEST BOGATAA .54
ASOVNA STEZA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .58
VPLIV SLABIH IN DOBRIH SIL NA USPEH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .68
DUHOVNOST IN BOGASTVO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73
DRUGI ZAKON - KREATIVNOST
PREBUDITE V SEBI KREATIVNOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .77
KREATIVNOST IN NOTRANJI POTENCIALI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .80
IZKUSTVENE POZICIJE ALI KAKO URESNIITI DOMILJIJO . . . . . . . .84
IDENTITETE IN NJIHOV POMEN ZA USPEH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .88
AKTIVNE IN REAKTIVNE STRUKTURE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .94
INTUICIJA IN MANAGEMENT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .96
TRETJI ZAKON - DELATI
DELO IN NJEGOV POMEN ZA USPEH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .101
IGRA USTVARJANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .103
VREDNOTE IN CEPLJENJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .107
IZOBRAZBA, ALTERNATIVE IN USPEH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .113
Z A H VA L A
Zahvaljujem se prijateljem, kolegom in udeleencem seminarjev, ki
ste sodelovali pri nastanku Vizije uspeha in se strinjali, da objavim vae
izkunje.
Hvala zalobi ScriptTon iz Celja, ki mi je stala ob strani ob prvih
korakih nastajanja knjige in je knjigo pripravila za tisk.
Veliko zahvalo dolgujem dolgoletnemu prijatelju in uitelju g.
Slavinskemu, ki mi je velikoduno dal na razpolago dovoljenje za
uporabo idej iz svojih knjig.
Toplo se zahvaljujem ilustratorjema Vojku in Andrejki za domiselne in
izvirne ilustracije.
Zahvalo dolgujem tudi gospe Vidi, ki je z veliko potrpeljivostjo in
razumevanjem sodelovala pri vnaanju tekstov v raunalnik.
Hvala lektorjema Andreju in g. Mesiku ter urednici Marjeti.
In konno, zahvaljujem se svoji eni Anamariji za razumevanje ter
herama Ani in Sneni, ki sta mi pomagali s prevodi iz angleke
literature.
O AV T O RJ U
UVOD
Poslovne, podjetnik enaindvajsetega stoletja
se bo moral ukvarjati tudi z duhovno rastjo,
e bo hotel biti kos izzivom asa, ali pa ga ne bo.
A
IN
DRU
OJ
TNI RAZV
OSEBNOS
POK
LIC
P R O C E S D O Z O R E VA N J A O S E B N O S T I
Le odloiti se moramo, ali bomo duhovno rastli in uspeli
ali pa se omamljali z drogami, kodljivimi razvadami, hrano, pijao,
z odnosi ter propadli.
Proces dozorevanja osebnosti poteka skozi doloene ivljenjske
stopnje. Najpreprosteji pogled na to podroje je odraanje otroka,
mladenitvo, zakonsko ivljenje, aktivna delovna doba in upokojitev.
Drugae povedano: otrok, mladeni, roditelj, mama ali oe in stari stari,
dedek ali babica. e katere vloge - identitete ne odigramo, se z njo vedno
znova sreujemo. Kaj pogosto sliimo? Pusti ga, da se izivi, on se ni
izivel v mladosti, pa sedaj nori v starosti. Charles Berner v svojih delih
omenja vloge gojenec, tudent, pomonik, mojster.
V posamezni stopnji ima oseba tenjo, impulz ali nagon, skozi
katerega loveko bitje preivi svoje ivljenje. To so osnovni motivi
lovekega bitja in obenem podroja njegove aktivnosti.
spiritualno bitje
13
17
R E T R O S P E K T I VA
Retrospektive ni mogoe uvrstiti v katerega od posebnih sistemov
samorazvoja, saj je skupna mnogim zelo razlinim metodam z razlinimi
cilji. Uvra se v veje joge, predvsem mentalno-psihine, rada joge.
Uporablja se pri urjenju spomina. Pitagora, znani matematik, naj bi jo
uporabljal pri svojih uencih. Seveda je vpraanje, ali je Pitagora sam
izumil to metodo za utrjevanje spomina. e pred ve kot tri tiso leti jo
namre sreamo tudi v psihinem treningu joge, kjer so jo uporabljali v
popolnoma druge namene. Res je seveda tudi, da je Pitagora ve let bival
v Egiptu in da se je tam nauil ter od tam prenesel metode in tehnike
pomnjenja starih Egipanov. V tistem asu je bil Egipt pravo zbiralie
znanstvenikov, modrecev, magov in sveenikov Starega sveta. V Egiptu
so pouevali magijo in religijo, vendar je bila tudi znanost na zavidljivi
ravni. Morda je prav to razlog, da se je Pitagora kasneje ukvarjal z
magijo, hermetizmom, okultizmom in s podobnimi filozofsko-verskimi
vpraanji. Pitagora se je poleg tega spominjal tudi vseh svojih prejnjih
inkarnacij. e je to tehniko iznael ali ne, ne moremo zagotovo vedeti,
vendar se je uporabljala e zdavnaj in tudi danes se uporablja za
osebnostno rast in v olah pomnjenja.
Izvajanje:
Vaja se izvaja zveer - pred spanjem, najbolje tik preden zaspite.
Tehnika je zelo preprosta, kljub temu pa so njeni rezultati neprecenljivi.
Obstaja ve razlinih variant, predvsem glede na okoliine, v katerih se
izvaja, vendar ostajajo njeni principi vedno isti. Eden od pristopov je
naslednji: po konanem dnevu, ko ste opravili e vse svoje obveznosti in
naloge in ko se pripravljate na poitek, sedite za mizo in se zaenjajte
spominjati ter si zapisovati vse pretekle dogodke, ki so se zgodili ez dan.
Zanite s trenutkom, ko ste sedli za mizo, in konajte v trenutku, ko ste
se zbudili in vstali iz postelje. Vaja naj ne bi trajala ve kot 10 do 15
minut. Zaradi pogojev, ki jih je treba izpolniti, je dosti bolj sprejemljiva in
uporabljana metoda mentalnega posluanja. Ne dosti pred tem, ko elite
zaspati, preletite v mislih va dananji dan, vendar z obratnim vrstnim
redom. Poskuajte se spomniti na primer dela v slubi, branja in
podobno. Spomnite se, kaj ste jedli za veerjo, kaj ste delali pred tem in
tako nazaj, skozi ves dan. Poskuajte biti imbolj natanni, ne samo v
dogodkih, ki so se zgodili nazadnje, ampak tudi glede opravil, ki ste jih
opravili v zgodnjih jutranjih urah. Prvi del vaje se kona, ko ste v mislih
prili do trenutka prebujanja.
18
20
U S T VA R J A L N O I N D U H O V N O
21
22
KO M U N I K AC I J A
23
24
P O S LU A N J E I N K A KO S E G A N AU I T I
Bolj ko posluamo sami sebe,
manj imamo potreb, da bi nas morali posluati drugi.
Medloveko komunikacijo
lahko primerjamo z elektrinim
tokom. Kakor je tok posledica
razlike v napetosti med dvema tokama, tako je komunikacija pogojena
z neke vrste napetostjo med ljudmi. lovek s pomojo komunikacije
posreduje svoj energijski viek (kajti vse, kar sporoa, misli, obuti, je v
resnici energijske narave) ali sprejema tak viek od drugih ljudi. Iz te
primerjave lahko razumemo, zakaj je komunikacija osnovna lovekova
potreba. To je potreba po vzpostavljanju neke vrste energijskega
ravnoteja na duhovnem nivoju, kot je hrana vzpostavljanje energijskega
ravnoteja na fizinem nivoju.
Verjetno ni loveka, ki ne bi preizkusil ugodnega delovanja zaupnega
prijateljskega pogovora.
25
naelu, ki pravi "vsi imamo enake potrebe, vsi smo si podobni", nam ne
bi bilo treba toliko posluati. Prihajamo v dobo vodnarja in v njej je
zastopano naelo SINERGIJE RAZLINOSTI. Razlini smo si in ker
elimo spoznati to razlinost, se moramo nauiti posluati.
In zakaj ne znamo in ne zmoremo posluati? Obstaja ve vzrokov. Kot
otroci smo znali posluati; spomnite se samo, kako smo radi posluali
zgodbe in pravljice za lahko no. Nismo mogli zaspati, dokler nismo
sliali pravljice. Prave matere znajo posluati svoje otroke. Spomnite se,
kako smo z veseljem po konani oli doma razlagali, kaj se nam je
zgodilo. Posluali smo sebe, in dokler smo lahko svojo resnico z nekom
podelili, smo bili v neposrednem stiku s seboj. Z odraanjem bi morali
odraati in se spreminjati tudi nai stari. Dokler je potekalo v tej smeri,
smo se posluali in zaupali sebi, starem in sovrstnikom. Ko pa smo v
starih izgubili poslualce, smo se e eleli posluati in zaeli smo pisati
dnevnik, skrivni dnevnik. In kaj je bilo v njem? Najvekrat nai dvomi,
stiske in veselje. V dnevnik smo pisali le to, kar nas je preve tialo.
Posluati smo se zaeli bolj povrno, zaeli smo se odtujevati sebi. Vse
manj smo posluali sebe, zaeli smo iskati reitve zunaj. Razum je
premagal srce. Posluali smo z razumom. Nali smo si ideale, vzornike.
Posnemali smo jih in namesto sebe posluali njih. S tem ne bi bilo ni
narobe, e bi bili nai vzorniki "zdravi". Pa tudi e so bili, so jih mediji
prikazovali v drugani lui, kajti zdravo je vekrat nezanimivo.
Informacija je bila marketinko usmerjena, kar pomeni, da nam je bilo
servirano samo to, kar gre v prodajo. Ni pa nujno, da je bilo resnino.
Nato smo si nali zaupne prijatelje, ki so nas posluali. Ni vedno
potrebno, da nas kdo razume, samo poslua nas naj. Pogosto druinsko
razmerje je lepo opisano v knjigi dr. Johna Graya Moki so drugani,
enske tudi. enske ne potrebujejo nasvetov, temve pozorno posluanje.
In zakaj se toliko vrtimo okoli posluanja? e ne posluamo drugih, ne
posluamo sebe in tako nismo "doma" v sebi. Nervozni smo, v nas se
kuha, moramo izbruhniti. Spomnite se samo ene, ki je po obisku pri
prijateljicah vsa srena prila domov, kar arela je od energije in na
veliko izjavila: "Do sitega sem se naklepetala," kar lahko prevedemo kot
"posluali so me oziroma posluala sem se".
Gary Zukov je v knjigi Sede vae due zapisal: Prisluhnite vai
dui, to ste vi, va notranji kompas - va smoter.
Komunistini asi niso bili naklonjeni posluanju samega sebe. Ni
bilo dobro misliti s svojo glavo. Pot je bila natanno zartana in edina
prava. Od danes do jutri pa se ni mogoe preleviti v uspenega
poslualca.
Zakaj naenkrat posluanje, ko pa je bila retorika skozi stoletja na
prvem mestu? Za uspeno komuniciranje potrebujemo oboje. Osnova
27
retorike je, kako koga o neem prepriati. To je bil cilj mnogih generacij.
In zakaj ni ve danes? Zato ker smo v dobi ekologije. In kakno zvezo
ima ekologija s komunikacijo? Evolucijska pot nas je pripeljala do vse
uinkovitejih sistemov preprievanja. Da bi prepriali druge, imate na
voljo ogromno metod, sistemov in pristopov. Dokopljite se do prironika
za neposredno prodajo. Kreativnost ni nikjer prisotna.
Leta in leta smo lahko naravo obremenjevali z najrazlinejimi
smetmi. Dokler te smeti niso presegle neke razumne meje, so bile
bioloko razgradljive, in narava je tisoletja ohranjala ravnoteje. Po tako
velikem zastrupljanju vode, potokov, jezer, rek, morij smo nekaj morali
narediti, da bi sploh lahko preiveli, da si ne bi odrezali veje, na kateri
sedimo, in da bi to zemljo zapustili prihodnjim rodovom vsaj tako, kot
smo jo sprejeli. In kaj je bilo pri tem zastrupljanju (obremenjevanju)
odloilno? Dejavnik, ki je premaknil jeziek na tehtnici, je bil neusmiljen
tehnoloki razvoj, bolja, uinkoviteja sredstva za doseganje cilja, nihe
pa se ni vpraal, kaj z njimi, ko jih ne potrebujemo ve.
Pa vzemimo to posiljevanje in ga prenesimo v management.
Nenehno smo bombardirani z reklamami, ki nas prepriujejo, kaj je za
nas dobro - po televiziji, radiu, v asopisih in v potnih nabiralnikih. Na
cesti plakati, panoji in table vseh vrst. Strokovnjaki zastavijo svoje ime,
samo da nas "obvestijo", "poduijo". Kdo najbolje ve, kaj je za nas dobro?
Odgovor je preprost. Mi sami.
Zanimo pri hrani. Na elodec najbolje ve, katera hrana nam
ustreza. Kako se poutimo, kadar se nabaemo z delikatesno hrano,
pridobivamo kilograme, imamo teave s srcem, hrbtenico in e s im? In
kaj imata skupnega ekologija in komunikacija? e povzamem prej
opisano: sebe OBREMENJUJEMO. Naravno bi bilo, da nam hrana po
jedi ne oblei teko v elodcu, pa pa da jo z lahkoto prebavimo in da
nam ne oteuje spanca. Kolikokrat se tako poutimo? Kakni pa so
obutki, ko komuniciramo z agresivnim prodajalcem, ki stranke ne
spusti iz rok, dokler ji ne proda vsaj nekaj, esar prav takrat ne potrebuje.
Posebna ponudba, neko bo e e vse prilo prav. Kako se poutite, ko so
vas tako obremenili, oprostite, vam olajali denarnico? Vpraajte se
samo, ali so vas resnino osreili.
Na poti domov si lahko e dopovedujete: "Pa saj sem naredil prav," a
ko doma o tem govorite svojim najblijim, ki jim je kristalno jasno, da so
vas prelisiili, vas stisne v elodcu. Takrat imate dve monosti: ali najdete
nekoga, ki bi mu nakupljeno koristilo, kar je malo verjetno, ali da se iz
tega nekaj nauite.
Pa bodo mnogi med vami rekli: saj to vsi delajo. Ni res, da vsi, res pa
je, da tako delajo mnogi. Ali pa boste rekli: pa saj je bilo vedno tako in bo
e naprej. Na prvem teaju, ki sem mu dal podnaslov teaj ekolokega
28
29
RETORIKA
Kaj pomaga znanje, e ga ne znamo oznanjati
ola retorike
retorike sem zaradi strahu, da bom izgubil stik s samim sabo, odlaal ve
let. Visoka cena teaja mi je bila samo izgovor. Bodi taken, kot si, tudi s
svojim narejem! Bog ne daj, da bi se bal svoje materinine, to je kot
peat! Bodi ti, je bilo vekrat poudarjeno. To mi je bilo neznansko ve in
tako sem se opogumil za prve javne nastope. To poglavje mi je manjkalo
pri prvi izdaji knjige, a je za popolnega podjetnika nujno potrebno. Brez
tega namre ne bo lo. Danes se moramo znati predstaviti v javnosti, se
znati prodati, vnoviti svoje znanje. Saj ste e sliali: "Samo v javnosti bi
moral znati in si upati predstaviti svoje programe, in vse bi steklo kot po
maslu!"
Kaj je govornitvo? Povedati to, kar elimo, da doseemo eleni
uinek pri poslualstvu. Ozavestiti svojo misel, da bo arela in legla med
poslualstvo, poakati, da se misel prime, ter preiti na drugo misel. Tako
smo e pri eni metodi ozaveanja svojih misli, kaj je e ena razliica
samorazvoja. Z naim javnim govorom se izpostavljamo, to je izziv, smo
le to, kar smo, ni ve in ni manj. Na javni govor odkriva tok naih
misli, ne moremo se skriti ali izgovarjati: v resnici sem drugaen. Ne,
taken si, kot si izvedel govor!
Ne bojte se javnih nastopov. Ni resninega ne boste izgubili Nekaj
iluzij se vam bo podrlo. Tara Sing je v Teaju udeev zapisal: Kar je
resnino, bo ostalo, in kar ni, bo odlo. Javni nastop je e en nain, da
hitreje prehodimo pot samorazvoja. Pisanje je ozaveanje misli. Imeti
morate veliko poguma, da napiete kaj za javnost, se razgalite, poveste
nekaj novega. Javni nastop je e en korak naprej. Poslualstvu morate
povedati nekaj izvirnega, nekaj zanimivega, to pa lahko storite le, e
elite razvijati osebno
kakovost, greste svojo pot
Bi ga posluali?
in imate energijo.
Poslualstvo
je
neusmiljeno. Videlo, slialo
in utilo bo ve, kar bi vi
eleli. Na odru ste pod
drobnogledom. Obleka e
lahko skrije nekaj vaih
odvenih kilogramov, ne
more pa skriti vaih misli.
Zato se tako bojimo
javnega
izpostavljanja,
vsako pretvarjanje, lani
imid bo takoj prepoznan.
Skozi poslualstvo se
sreujemo sami s sabo, v
31
32
KO M U N I K AC I J S K I K RO G
Borec vedno vidi reitev,
meva vedno vidi problem.
VPRAANJE
Ko se sreamo, je nae prvo vpraanje: "Kako si kaj?", pa naj gre za
neposredno sreanje ali pa za pogovor po telefonu. Sledi najvekrat
formalno vpraanje in sasoma preidemo na konkretno vsebino
pogovora. Vpraanje vedno postavimo jasno in smiselno. Odvetniki, ki
vodijo razprave, in novinarji, ki vodijo intervjuje ali kontaktne oddaje na
televiziji ali radiu, so pravi virtuozi v postavljanju taknih vpraanj.
Vpraanja oblikujejo tako natanno, da zlahka dobijo resnien odgovor
in zahtevano preciznost. Slab primer postavljanja vpraanj je, ko k nam
pristopi sodelavec: "Tako ne bo lo ve naprej!", se pritouje in vali krivdo
na nas. S taknim nainom ne boste prili do reitve. Sogovorniku
postavite, pa odvisno od vsebine pogovora, eno od naslednjih vpraanj:
Kaj pravzaprav hoe?
Kaj bi elel povedati?
Kaj se z njim dogaja?
Kaj ga e zanima?
S temi in podobnimi vpraanji pridete hitro do bistva in zagotovite
pravo smer pogovora. e tega ne boste storili takoj, izgubljate as. Ne
udite se, e se boste po dveh urah pogovora razli z medsebojnim
obtoevanjem in brez rezultatov.
e ste v vlogi spraevalca, si pripravite vpraanja v pisni obliki. Ko
bodo na papirju, se vanje poglobite, in tudi vam bo vsebina pogovora
postala vse bolj jasna. Pri nas v slubi smo vsebino vpraanj in teme
pogovora najvekrat poslali skupaj z obvestilom za sestanek, kar se je
pokazalo kot zelo uinkovita metoda.
ODGOVOR
Po konkretno postavljenem vpraanju sledi odgovor. To je osrednji in
najpomembneji del komunikacije. e ste v vlogi, ko dajete odgovor,
vkljuite vse svoje sposobnosti, mogani naj delajo brezhibno,
informacije analizirajte hitro in takoj odgovorite. Odgovor je odkrivanje
vas samih, vaih ciljev, namenov, stanja, v katerem ste. Podajte ga v
kratki in jasni obliki. Glejte konni cilj, kaj elite dosei. e pa ste v vlogi
poslualca, se odprite in spremljajte z vsemi naini komunikacije:
slunim, vizualnim, ustvenim kanalom... Vsaka reakcija vaega
sogovornika je odgovor na vae vpraanje. Molanje je odgovor,
smejanje je odgovor, jeza je odgovor, premiki oi so odgovor, kot tudi vse
druge reakcije sogovornika. V tej fazi bodite kar najbolj odprti in obdrite
pozornost na sogovorniku brez priakovanja elenega odgovora. V tej
fazi elite izvedeti resnico, na podlagi katere se boste odloali bodisi za
nadaljnji potek pogovora bodisi e za konkretno aktivnost.
34
POTRDITEV
To fazo v vsakdanjem ivljenju najvekrat izpustimo. e te zadnje
faze nismo opravili, komunikacije nismo zakljuili, pustili smo jo odprto,
"viseo v zraku". Karkoli ste dobili za odgovor, potrdite z "JA", "DA", "V
REDU", "DOBRO", "FINO", "OK", "RAZUMEL SEM TE", vasih pa tudi
"RAZUMEL SEM TVOJE SPOROILO".
Pri tem loite naslednje: ni nujno, da se strinjate s sogovornikovo
teorijo, ponudbo, vi samo potrdite, da ste razumeli, kar vam je sporoeno,
zadrite si pravico, da se s tem ne strinjate. Gre izkljuno za to, da
razumete sporoilo in da ste ga sprejeli. Pri vsakdanjem pogovoru ni tako
pomembno, ali smo izrazili potrditev ali ne; v situacijah, ki so
ivljenjskega pomena, pa je treba odgovor - naroilo ponoviti in s tem
nepreklicno dokazati, da smo ga sprejeli in pravilno razumeli. Primer za
to je komunikacija v letalu ali v podmornici.
Pravilno je, da sogovorniku dajete delne potrditve e medtem, ko
govori, s imer mu sporoate, da spremljate njegovo razlago, ter da
izrazite potrditev na koncu sporoila, in s tem prigete zeleno lu za
drugo temo. Ta zadnja faza je najvekrat stvar manipulacij. e prehitro
potrdite odgovor, ga lahko zmedete ali pa ugotovi, da ga niste razumeli,
in zael bo razlagati bolj natanno in iroko, kar bo za vas kot podjetnika
velika izguba asa in pozornosti.
Zanimiv je primer mandatarja, ki mu je bilo zaupano, da sestavi novo
vlado iz koalicijskih strank. Vodje strank so prihajali na dogovorjeni
sestanek in predstavljali svoje predloge za oblikovanje vlade. Mandatar
je samo poslual, niesar ni potrjeval, in po petnajstminutni razlagi
vpraal: "Ali bi mogoe kavo?" V tem primeru je lo za prebrisan primer
manipulacije s sogovornikom, ki se mu je najbr obrestoval.
V dajanju potrditev so enske v vsakdanjem pogovoru bolj radodarne
kot moki. Posluajte jih, ko komunicirajo v ivo ali po telefonu. Kar
naprej ponavljajo: "Ja, a res? Pa daj no! Je to mogoe? Kaj takega!"
Moki niso radodarni v dajanju potrditev, ker jih bolj zanima bistvo
stvari kot ustva. Zato se pri telefonskem pogovoru enske z mokim
neredko slii: "Ali me e slii, si e tukaj?"
35
KO M U N I K AC I J S K I S T I L I
36
OBTOEVALEC - KRITIK
Ie napake, je diktator, nadzira z obtoevanjem,
nemilostno obtouje, govori zelo na splono.
Njegovi obiajni stavki so:
"Nikoli ne naredi niesar poteno."
"e ne bi bilo tebe, bi bilo vse v redu."
"Ti si tako neumen (bolan, slab, nor, zloben itd.)."
"Takna si kot tvoja mati (oe...)"
Njegovi notranji obutki pa so: "Osamljen sem in
verjetno neljubljen." Jezen je, ker e vnaprej
predvideva, da ne bo dobil, kar eli, in to vkljuuje
tudi odobravanje.
Za problem ali gronjo je napad najbolja obramba ali: unii
sovranika, preden on unii tebe.
Pogosto opisuje sebe kot: tisti, ki nadzira, ki je nasilen, se ne strinja,
tiran, daje pripombe, ie napake.
Bolj se ukvarja z obtobami kot z odkrivanjem dejanskih vzrokov.
37
PREUSMERJEVALEC, KRETNIAR
Je zgovoren, nepomemben, panino aktiven, nezbran. Izogiba se
neposrednim pogledom in konkretnim odgovorom. Hitro spreminja temo
pogovora ali pa jo ignorira.
Pogosti stavki:
"Problem? Kaken problem? Gremo v kino!"
V svoji notranjosti je oseba preplaena in
nezaupljiva in obuti: "Nikomur ni mar zame.
Nikjer ni kotika zame. e bom prezrl probleme,
bodo morda izginili ali se uredili sami od sebe
ali pa bo zanje poskrbel bog."
Pogosto je opisan kot tisti, ki ovira, nagnjen
k napakam, neustrezen, klepetav, tren,
hiperaktiven, brezciljen, v skrajnosti zunaj
realnosti.
38
40
REPREZENTACIJSKI SISTEMI
Poglej me v oi, da vidim e govori resnico!
41
desno
VIZUALNO
zgoraj
zapomnjeno
ustvarjanje slike
AUDITIVNO
(ZVONO)
sredina
zapomnjeno
ustvarjanje zvokov
KINESTETINO
(INTERNO)
spodaj
notranji dialog
obutki, ustva
zamegljeno
VIZUALNO
jasno
mentalna vizualizacija
42
43
44
P E T E KO LO K I H Z A KO N OV U S P E H A
45
46
UVOD
47
Delo
Kreativno st
Inovativn ost
Ne
B
ve z
an
Sl rezp
ost
u o
iti goj
dr na
ug lj
im ub
ez
en
li
ia o
nc tv
te as
Po B o g
48
50
P RV I Z A KO N
BOGAST VO IN NOTRANJI POTENCIALI
51
52
B O G A S T VA J E Z A V S E D O V O L J
Veina velikih in bogatih ljudi je zaela iz ni. Vse najprej nastane kot
ideja v moganih. Vse prepogosto sliim: "Zael bi, pa nimam kapitala" ali
"Njemu je bilo lahko, stari so mu zapustili dobro osnovo, kapital,
zgradbe, ustrezno lokacijo..." Zapuina je dobrodola, e zdale pa ni
dovolj.
Bogastvo je v naih glavah. Ko so vpraali filozofa, ki je z mnoico
ljudi zapual goree mesto, zakaj kot preostali ne nosi v rokah cule, jim
je odgovoril: "Vse svoje nosim s seboj." Vse je nosil v glavi. elimo
bogastvo ali revino? Nai podzavesti je vseeno, tudi naim angelom in
duhovnim voditeljem, ki so verni sluge in bodo brez prigovarjanja
uresnievali nae cilje. Odloitev je v nas. V isti zavesti se odloimo za
vrsto izkunje, ki jo bomo imeli. Vse okoliine nam bodo pomagale, da
se nam elja uresnii. Zavest bogataa ali zavest revea, nizka ali visoka
materialna zavest - odloitev je v nas samih. Z modernimi metodami
lahko hitro diskreiramo stare programe in programiramo nove.
Posluajmo sebe, svoje srce. Povedalo nam bo, koliko skritih potencialov
e nimamo izkorienih in ozaveenih, in krenimo po tej poti.
Zanesi se nase, prebudi v sebi spee energije, premakni meje! Kristus
je rekel apostolom: "Vae bogastvo je tako dale, kot see va pogled," a
omejitve videnja si postavljamo sami.
Prebujanje notranjih potencialov je najmoneje v asu velikih kriz.
Takrat zberemo vse moi in naredimo konkreten preboj. Kriza ne pride
zato, da nas unii, temve da nas okrepi, da prebudimo v sebi notranje
potenciale in jih uporabimo za svoj napredek.
Bogastva je dovolj tudi okrog nas. Vsakdo ima notranji potencial,
treba pa ga je izkoristiti. Zanite v domaem kraju in poiite potenciale,
ki so vam na voljo: poljedelstvo, proizvodnja mleka, zapueni travniki in
neobdelana zemlja, ki je je vse preve. Potem je tu proizvodnja ekoloko
neoporene hrane, poitniki turizem, kmeki turizem, ribogojstvo in e
in e. V informacijski dobi imajo mlaji, ki so z raunalniki ob sebi tako
reko odrasli, monost pouevati stareje generacije, kako do informacij,
interneta, najbolje izrabe raunalnika. Vpraajte, kaj lahko ponudite in
kaj drugi potrebujejo, s im jih lahko osreite.
53
BITI
Kakna je tvoja
idealna
osebnost?
Katera vloga bi
izpolnjevala
idealno osebnost?
DELATI
V kaknem delu
Kaj bi elela
bi uivala tvoja
imeti tvoja
idealna osebnost? idealna osebnost?
54
IMETI
RAZVIJAJTE SPOSOBNOSTI
Nismo brez razloga na tem svetu. Nanj smo prili z nekim
poslanstvom. Prej ko ugotovimo, zakaj smo tu in kaj je naa naloga, prej
bomo nali svoj smisel in sreo v sebi. Za to iskanje moramo biti precej
pogumni. Moramo odrasti, se prebuditi iz spanja, zadihati s polnimi
pljui. Naloge ne moremo opraviti sami, lahko pa jo opravimo skupaj z
drugimi ljudmi, in to dosti hitreje, uikoviteje ter skozi igro. Kako naj
spoznamo pravo vlogo in smisel ivljenja? Vae sanje so kaipot vaih
sposobnosti. Torej uresniite vae sanje - elje. e kot otrok ste imeli
doloene elje. Zakaj je to toliko pomembno? Ker ste takrat bili v stiku s
samim seboj, niste imeli tako monega ega, kot ga imate sedaj. Kot otrok
niste eleli nikomur ni dokazovati, ni kodovati. eleli ste se samo
igrati s svojim talentom. Naa sposobnost, talent, je nekaj, kar ste
prinesli s seboj, to je zaklad, bogastvo, ki ga imate v sebi. Na svojih
teajih Kreaton in vizija uspeha, v seriji vaj o smislu ivljenja, se, ko se
pribliujemo najbolj vroi, to je zadnji vaji, podamo v vodeno meditacijo
in ugotovimo ta smisel. Odgovori so lahko bodisi zelo nazorni ali pa v
obliki simbolov, ki jih reujemo tudi po ve tednov. Podzavest nam
sporoa odgovore na zelo prefinjen, kompleksen in umetniki nain.
Pa poglejmo en taken odgovor. Udeleenka teaja je dobila tarot
karto arovnik. Sama si je ni znala razloiti, s pomojo skupine pa je bilo
vse jasno. Njena naloga je, da prevzame odgovornost za svoje
ustvarjanje, da se igra. Motite se, e mislite, da so odgovori v stilu: pusti
slubo in druino in se posveti samo duhovnosti - meditaciji ali
oznanjanju te ali one verske sekte. Vodil sem veliko delavnic in najve
pozornosti smo namenili prav delu, ki ga nekdo e opravlja ali ki bi ga
elel opravljati. e ko ugotovimo smisel ivljenja, ga zanimo pogumno
uresnievati - ne na vrat na nos, temve nartno. e ste e v slubi, ki
vam prinaa denar za eksistenco in plaevanje polonic, le ostanite tako
dolgo, dokler se ne pojavi prilonost za novo vlogo v vaem ivljenju.
Naredite si ciljno strukturo - program, kaj natanno elite, in investirajte
energijo v cilj. Bodite pozorni na prilonosti, ki se vam bodo ponudile, in
jih izrabite v svoj prid.
55
56
57
K A KO V N OV I T I S L I K E
Ana je uiteljica likovnega pouka v osnovni oli. Z veseljem opravlja
svoje delo, tudi otroci jo imajo zelo radi. Poroena je, z moem se lepo
razumeta in se podpirata v samorazvoju. Oba sta mojstra reikija. Ana
uiva v slikanju, tu najde sebe. Njena mama je imela modni salon.
Smisel za lepoto je podedovala. Njen problem je, da ga ne zna vnoviti,
ne zna prodati svojih slik. Slikanje ima kot vrednoto na etrtem mestu,
denar pa na dvaindvajsetem. Odloiva se, da bova delala proces
cepljenja nije vrednote na vijo vrednoto; postopek je opisan v poglavju
cepljenja.
Med slikanjem se od nje irijo najlepe energije. Slika zveer, ko
ostane sama v kuhinji, v popolni tiini.
Je vkljuena,
uti mir in sozvoje z vsem, predana je slikanju, uti lahkotnost,
uti povezanost s kozmosom in prisotnost angela nad njo,
preema jo ljubezen do vsega skozi odprto srno akro.
Sliko ima v sredini,
je panoramska,
svetla,
barvna,
obrisi so zamegljeni,
blizu,
v naravni velikosti,
statini,
Stoji
v popolni tiini
se ne zaveda tee.
V glavi ima misli, verovanja, da je na svetu lepo, da ji je uspelo izraziti
sebe. uti transcendenco in vzpostavila je obutek odnosa s predmetom.
Vzpostavila je harmonijo odnosa s sabo in poslua samo svoj notranji
glas.
Te elemente sedaj cepimo na prodajo slike. Priklie si sliko po
konani razstavi. Interesenti stojijo v vrsti in vsak ima e rezervirano
sliko. V eni roki drijo sliko in v drugi imajo pripravljen denar za plailo.
Ana stoji pri mizi, pri sebi ima prirono jekleno blagajno za denar. Ko
tako stoji, si priklie elemente iz prejnje vrednote - slikanja.
58
59
60
63
ASOVNA STEZA
Vekrat ste e sliali, da ima nekdo svetlo prihodnost ali da se preve
ukvarja s preteklostjo. Pravimo tudi, da bi morali nekaj narediti za svojo
prihodnost. Mlaji raje govorijo o prihodnosti, stareji raje o preteklosti.
Za ljudi, ki elijo imeti vizijo uspeha in uspeti ter iveti sreno
ivljenje, je pomembno, kako skladiijo in kodirajo podatke. S tem se
uspeen lovek razlikuje od neuspene, zmedene in nesrene osebe.
asovna steza je kot program v raunalniku, po katerem raunalnik
dela.
e elimo, da raunalnik dela bolj produktivno, mu moramo
spremeniti program. S korekcijo asovne steze zamenjamo program v
nai glavi. Velikokrat se obnaamo v skladu z naimi miselnimi vzorci strukturami, programi, in ne z voljo. Vekrat se nam je zgodilo, da smo si
dopovedovali, kako neesa ne bomo naredili, potem pa smo naredili prav
to. Vedno je vzrok v programu, in ne v volji. Prav zato je nekatere strah
korenitih sprememb - programov, kajti podzavestno vedo, da bo to
zagotovo spremenilo njihovo obnaanje in ivljenje.
asovno stezo posameznika lahko oznaimo kot osnovo osebnosti,
kajti na njej sloni celoten sistem kodiranja podatkov, skladienja in
dostopa do le-teh. Nain, na katerega nekdo razume as v svoji
duevnosti in kako skladii podatke o njem, pomeni osnovo njegovih
omejitev, uspehov in neuspehov. Prav tako je iz asovne steze razviden
odnos do preteklosti, sedanjosti in prihodnosti ter zlasti pomembno
podroje investiranja energije v prihodnost.
Pokazalo se je, da je asovna steza najhitreji in najeksaktneji
sistem za spoznavanje osebnosti. Sprememba asovne steze prinaa
stabilne in daljnosene spremembe osebnosti.
Uporabljamo jo:
* za uresnievanje ivljenjskih ciljev in doseganje poslovnih uspehov,
* za pravilno investiranje in gospodarjenje z nao ivljenjsko energijo,
* za prepoznavanje in osvobajanje negativnih travm iz preteklosti,
kot sta obutek krivde in strah,
* kot osnovo za spremembo osebnosti.
64
66
Na splono sta znani dve vrsti asovne steze, in sicer: "pred asovno
stezo" in "v asovni stezi".
Ljudje tipa "pred asovno stezo" imajo stezo organizirano iz leve proti
desni v obliki rke U ali V. Za to stezo je znailno, da je preteklost,
sedanjost in prihodnost vedno pred osebo, ki jo "vidi" v celoti. Moja
asovna steza je takna in iz prakse lahko potrdim, da je najve stez
takne oblike. Pri tem je mona varianta, da je preteklost na levi in
prihodnost na desni strani.
Drugi tip ljudi je "v asovni stezi", kar pomeni, da je preteklost zadaj
in prihodnost spredaj.
Da bi laje dojeli, za kaj gre, si predstavljajte, da stojite v ovinku na
obali reke, ki tee mimo vas. To velja za prvi primer, za drugega pa, da
stojite v reki.
Tip asovne steze nam daje podatke o nainu dojemanja asa. Tako
ima tip "pred asovno stezo" dobro orientacijo za as, kar je zaeleno v
poslovnem svetu. Moto poslovneev je: as je denar.
Tip "v asovni stezi" je bolj v sedanjosti, kar je obiajno v arabskem
svetu, kjer ni potrebe po takojnji dejavnosti.
69
Vsa tri podroja morajo biti pod naim nadzorom, sicer se ne elimo
z neim sooiti ali neesa ozavestiti. Preteklost je pomembna, ker
delujemo po zakonitostih, ki smo jih mi sami doloili, in jih samo z voljo
ni mogoe diskreirati, razkrojiti. Iz preteklosti imamo izkunje. Kdor se iz
zgodovine ni ne naui, nenehno ponavlja iste lekcije. V preteklosti je
organiziran spomin, banka podatkov, ki jo nenehno potrebujemo.
Sedanjost je pomembna, ker je to edini trenutek, ki resnino obstaja.
Preteklost je mimo, prihodnosti pa e ni. V sedanjosti ivimo, ustvarjamo,
se igramo, uivamo, se ljubimo in smo sreni. e jo imamo, smo umirjeni,
modri, smo doma v sebi, se ne iemo nenehno, smo tu in sedaj. e je
nimamo, smo nervozni, nikoli nimamo asa, vedno se nam kam mudi,
prehitevamo odloitve, ne znamo posluati, nadziramo situacije in se ne
znamo prepustiti, ne najdemo stika s samim seboj in se nimamo asa
posluati. Prihodnost je pomembna, ker smo mi in samo mi odgovorni
zanjo. V prihodnosti imamo postavljene cilje in smisel ivljenja, uspehe in
svetlobo. Prihodnost je pot, po kateri elimo hoditi. Edino v prihodnost
lahko investiramo svojo energijo in z njo uresniimo cilje na kreativen
nain, skozi katerega rastemo. e je nimamo, smo v depresiji in ne
najdemo smisla ivljenja. Vse okrog nas je brez smisla, nimamo energije,
nimamo sonca. e jo imamo, ivimo polno ivljenje, dihamo s polnimi
pljui, imamo smisel, ljubezen.
Korekcija asovne steze v veini primerov poteka brez problemov.
Prihodnost zavrtite kot del kraka pred vami, tako da ste ves as sooeni
z vao prihodnostjo. e se steza dviga in spua, jo naredite vodoravno,
kajti vae cilje v prihodnosti naj bi dosegli z minimalnim naporom.
Dvignjena steza je po navadi znak preprianja, da je za dosego ciljev
potrebno vlagati velike napore, pa ni res. To je samo nae preprianje, ki
ga moramo diskreirati in kreirati preprianje: Jaz, Janez, z lahkoto
dosegam svoje cilje in uivam v njihovem uresnievanju. Za bolj
zahtevne korekcije je potrebno temeljiteje poznavanje dela s asovno
stezo, vendar le-te niso tako pogoste.
asovna steza preteklosti se lahko prav tako spua ali dviga. Kratka
in spuena pomeni, da se noemo sooiti s svojo preteklostjo. e tega ne
naredimo, bomo imeli v njej vezane veliko dragocene energije. Dvignjena
steza pa kae, da svoji preteklosti pripisujemo preve pomena. Temu so
naklonjeni stareji, ki se nenehno pogovarjajo, kako je bilo. V obeh
primerih je treba asovno stezo uravnati v vodoraven poloaj.
70
73
nas in lahko pridete ponj." Kar oddahnil si je, ko se je spomnil, kaj vse je
bilo v kovku. In kako se je kovek znael na policiji? Neki gospod je
gledal iz svojega stanovanja na dvorie bloka. Videl je dva mladenia,
kako neseta kovek v kontejner in kako ga elita zakriti s smetmi. Zdelo
se mu je sumljivo in kar hitro je dogajanje sporoil policiji. To je izkunja
s srenim koncem, ki jo je imel Slavko.
Dobre energije sreujemo vse povsod. Najbr ste e bili na Brezjah v
cerkvi in videli zahvale za udene ozdravitve. Veliko je teh romarskih
poti in vsepovsod so. Na tajerskem je najbolj znana Ptujska gora, na
hrvakem Marija Bistrica, v Franciji Lurd. Vse religije imajo dokaze
delovanja pozitivnih energij. Verjemite in se poveite s Kristusom,
Mohamedom ali Sai Babo, pa boste v stiku s pozitivnimi energijami in
zaele se vam bodo dogajale same lepe stvari. e ne pripadate nobeni
religiji, poiite lepoto na tem svetu in v naravi, in e ste v stiku s
pozitivno energijo. Pojdite v naravo, ne v zakajene gostilnike prostore,
kjer dominira ego. Pojdite na razstave, koncerte, portne terene, bodite
aktivni, kajti aktivnost je budnost. PREBUDITE SE! Tecite kot gorski
potok, sve, bister in poln pozitivne energije. Ne bodite stojea mlaka z
abami in komarji. Odprite se za lepoto, bodite lepota in energija! Ves
proces se bo dogajal v vas, tiho, lepo, polno in toplo. V pozitivni energiji
boste nali stik s seboj, svojo notranjostjo in s svojimi potenciali ter s
smislom svojega obstoja.
Ob negativnih energijah nikoli ne boste duhovno rasli - res da bo
veliko hrupa, dogodkov in sonih zgodb, vendar tudi nesree.
Prebudite se za lepoto, in e ste v lepi energiji. ele ko se boste
prebudili, boste opazili, da ste ves as spali.Vaa pot samorazvoja se je
zaela. Ne ustavite se! Dogajalo se vam bo dobro in samo dobro. Na pravi
poti ste in utili boste vse tiste, ki so na poti, kot vi. ivljenje se usmerja v
pozitivno smer. Kar naprej! estitam!
75
77
FENG UI
Za polno ivljenje potrebujemo dvoje: najprej nenehen stik s samim
seboj, posluanje samega sebe, in drugi, skladen odnos z naravo. Za
slednje je najprimerneji feng ui. To je stara kitajska znanost o
uravnoteenem ekolokem odnosu z naravo in energijo, ki nam prinaa
sreo. Za nas je to meanica filozofije, arhitekture, umetnosti,
simbolizma, numerologije, astrologije, bioenergije in mistike. Mojstri feng
uija imajo namen vzpostaviti kreativen pretok pozitivne energije, ki bo
delovala v nae dobro. e jim uspe, nam to prinaa sreo, mir, uspeh in
izobilje. Temelj feng uija je zamisel o ravnovesju jina in janga, aktivne in
pasivne energije ter razumevanje energije i.
O feng uiju obstajata dve temeljni oli - ola oblike, v kateri
prevladuje intuicija, in ola kompasa, v kateri prevladujejo merni
instrumenti, tabele in izrauni.
Skozi feng ui neno vplivamo na cilje v naem ivljenju skladno z
okolico in energijo vesolja, brez kakrnegakoli nasilnega vpliva, ki bi bil
lahko kodljiv.
Poslovnei vzhoda so prepriani, da jim pravilen feng ui pomaga k
obilju in bogastvu.
Za praktien preizkus delovanja feng uija vam priporoam, da
naredite naslednje:
S kompasom ugotovite, kje je v vai hii jugovzhod. e je na tej strani
okno z dovolj svetlobe, postavite nanj rastlino, ki vam je ve, in jo
skrbno negujte. e na jugovzhodni strani nimate okna, postavite na to
mesto mobil ali svetilko. Mobil je sestavljen iz premikajoih elementov,
kot so zvonki, ptiki ali kaj drugega. Na to mesto lahko postavite tudi
akvarij z ribicami ali hino fontano. Na rezultate je treba poakati tri
tedne. elim vam sreo.
78
DUHOVNOST IN BOGAST VO
e eli danes uspeti, mora biti ves v poslu,
to pa si lahko le, e skozi njega duhovno raste.
Materialno bogastvo
naj temelji na
duhovnih vrednotah!
79
80
D RU G I Z A KO N - K R E AT I V N O S T
81
82
84
86
Tretja vaja:
Asociacije v grozdih.
V tej vaji ustvarite grozd asociacij okrog enega pojma. Cilj je, da
potegnete ideje iz vaih potisnjenih izkuenj in nakljunih misli. S to vajo
si bolje organizirate desno, ustvarjalno polovico moganov.
Vzemite zaetno besedo "voda" ali kaj podobnega - in zapiite vse
ideje ki so v zvezi z njo. e vedno so brez nadzora, nelogine. Pri tem
vsako besedo poveite s rtico - dokler se tok idej ne izrpa. Nato zopet
zapiite besedo "voda". Tudi to vajo delajte pet minut.
etrta vaja:
Tehnika svobodnih asociacij na konkretno temo, ki e ni v zvezi z
postavljenim problemom.
Izberemo pojem, npr. jabolko ali voda, in napiimo dvajset bitij, ki
jedo jabolka ali pijejo vodo. Tu e prihajamo v vse bolj iznajditeljsko
pisanje, a smo e vedno neobremenjeni s konkretno temo, smo sproeni.
Seznam piite im hitreje, tako da prepreite analitinemu in
kritinemu duhu, da vam zavre spontanost.
Pri tej vaji je pomembno, da jo opravite v treh minutah.
Peta vaja:
Tehnika svobodnih asociacij na konkretno temo, ki ima za vas
praktino vrednost. Vzemite pojem zdravje in zapiite na prazen list
papirja 20 stvari, ki bi jih lahko naredili, da bi izboljali zdravje ali fizino
kondicijo. Pri tem je poudarek na "ki bi jih lahko", kar pomeni, da niste
dolni tega. e se zaletite, da bi morali v tem hipu aktivirati va kritini
um, bo le-ta zaduil pritok kreativnih idej.
esta vaja:
Reevanje konkretnega problema ali ustvarjalnega cilja.
Ta vaja ima ve faz:
1. Prva faza je natanno, jasno in specifino opisati cilj,
ki ga elite uresniiti, ali navedete problem.
2. V drugi fazi slikovno upodobite eleni cilj, lahko tudi v obliki skice.
3. V tretji fazi zaprite oi in se vkljuite v stanje uresnienega cilja,
vidite, sliite in obutite to, kar boste, ko bo cilj uresnien.
Nato se izkljuite in spomnite sedanjega stanja.
4. V etrti fazi zanite pisati po 10 stvari, idej po tem vrstnem redu:
- 10 monih nainov za doseganje mojega cilja,
- 10 teav, ki bi jih lahko imel pri doseganju cilja,
- 10 nainov, ki jih e pozna (e ve), v zvezi z uresniitvijo svojega
cilja,
88
89
1. VKLJUENA POZICIJA
To pomeni, da je oseba vkljuena v spomin na dogodek in ga
notranje podoivlja. Kadar nekomu pripovedujemo, kaj smo doiveli,
smo v tem stanju. Vivimo se vanj, e enkrat ga podoivimo, podvojimo,
energija se v nas sproa. To lahko naredimo le v druenju z dobrimi
prijatelji, kadar jim nekaj podrobno in popolnoma brez cenzure
razlagamo. ele takrat zautimo olajanje. Zato v tekih trenutkih
potrebujemo iskrenega prijatelja. Ko e enkrat podoivimo dogodek, se
sprosti energija. Izkunja je ozaveena. Potem je ni potrebno nikomur
90
VKLJUENO
Res je bilo
enkratno!
IZKLJUENO
V domiljiji smo najvekrat v stanju vkljuenosti. Zamiljamo si, kako
smo moni, pametni, iznajdljivi, zaljubljeni, lepi. To fazo veina opravi
dokaj v redu. Po tej fazi pa je potrebno iti takoj v akcijo, spoprijeti se z
izzivom, dati nekaj od sebe, razviti svoje sposobnosti in duhovno rasti.
Kadar iskreno govorimo o dogodku iz naega ivljenja, se ne moremo
ocenjevati z omi drugih, in zato ponavadi prijatelja spraujemo: "Daj,
povej mi, kako so me sliali in videli drugi?" Ko tako komuniciramo, smo
v stanju vkljuenosti in v srediu dogodka. V stanju vkljuenosti imamo
stik z energijo. Razpolagamo z njo in jo krmilimo v eleno smer. Za uspeh
je to zelo pomembno, kajti le tako ustvarjamo ustrezno vizijo. To je
psihoenergijska masa, ki ima tenjo, da se uresnii in zopet pride v
ravnoteje. ele ko uresniimo cilj, lahko pride do izravnave energij,
91
93
94
Jaz sem
fina gospa!
Jaz sem
teki frajer!
Jaz sem
manekenka!
Ko so me pred leti moji neaki tako klicali, sem se udno poutil, kajti
hotel sem biti stric. Potem pa sem se navadil, sprejel vlogo prijatelja in
sedaj se zelo lepo razumemo. Ker dosti delam z mladimi, vekrat doivim,
da jih otroci kliejo po imenu, in opaam, da so ti otroci samostojneji zapustili so identifikacije otroka in stopili v zrelo obdobje, v katerem ne
potrebujejo ve nenehnega spraevanja, ali si laen, ejen, kaj bo
oblekel, pazi, da te avto ne povozi, ko gre ez cesto...
kuhar
dimnikar
programer
95
96
97
98
2. NEODVISNA OSEBA
Sam odloam o svojem ivljenju.
Svobodno odloam, e bom kritiko sprejel ali ne.
Sem toleranten do tujih pripomb.
Hladno analiziram laskanje.
Svobodno izraam svoje mnenje.
Sledim svojim idejam.
Podpiram druge ljudi v njihovi neodvisnosti.
V vsaki situaciji avtomatino privzemam najustrezneje identitete.
3. KREATIVNA OSEBA
Imam kreativne ideje.
Imam veliko ustvarjalne energije.
Vztrajno si prizadevam za realizacijo svojih idej.
V vsem vidim lepoto.
Zame je vse novo, lepo in nenavadno.
V vsaki situaciji avtomatino privzemam najustrezneje identitete.
OITNE RESNICE
Potrebno je poudariti, da vedno in povsod izhajamo iz sebe in smo za
vse sami odgovorni.
Jaz premikam
svoje telo.
Jaz govorim
Jaz obutim
svoje obutke.
Jaz odloam.
A K T I V N E I N R E A K T I V N E S T RU K T U R E
101
INTUICIJA IN MANAGEMENT
Uspejo tisti, ki uvidijo stvari,
e preden postanejo vidne.
Kot vodilo za to poglavje bom
vzel to misel. Kako pa to dosei? Kaj za vas predstavlja
ivimo v obdobju razuma. Vse
ta slika?
raunalnike tehnologije podpirajo
pametne raziskave. Razumniki so
prisotni vsepovsod, tudi v politiki
so dobrodoli. Ko kaj ne gre,
pokliejo razumnike. Kaj naj pri
vsem tem pone intuicija? e
vzamemo, da je intuicija direktno
znanje o neem, brez korienja
racionalnega razuma, nam to pove
nekoliko ve.
Malo je vodilnih, ki se zanaajo na svojo ali tujo intuicijo. Zelo malo
je taknih, ki uporabljajo razline napredne sisteme. Moderni manager je
pripravljen za reitev nastalih problemov uporabiti znanje iz vseh monih
virov, tudi alternativnih. Za uspenega Japonca je povsem normalno, da
pred vejo odloitvijo vpraa prerokovalno knjigo, kaj je treba narediti.
102
103
104
T R E T J I Z A KO N - D E L AT I
105
106
ostanejo ponavadi tudi pozno v starosti zdravi in ili, imajo mirno spanje
in preivijo lepo ivljenje. V pravilnem pojmovanju delo ni beg od
stvarnosti. Preve dela nas naredi deloholike, ko delo samo po sebi
postane smisel - ko pozabimo, da je namen dela duhovna rast, razvoj
sposobnosti in sluenje drugim.
Nove generacije, ki ele zaenjajo kariero, ne bodo hotele ustvarjati,
delati, e v delu ne bodo nale sebe in monosti duhovne rasti. e k temu
dodamo, da je delo igra, potem lahko delo in kreativnost zdruimo, in
uspeh je zagotovljen.
108
I G R A U S T VA R J A N J A
e smo se e odloili, da bomo ustvarjalni, bodimo mojstri igre
ustvarjanja. V Viziji uspeha jemljemo kot igro vse dejavnosti, s katerimi
se ukvarjamo na tem svetu, in to iz ve razlogov. Eden od temeljev je
narava, naravne igre, saj reemo, narava se poigrava. tirje letni asi so
lep primer igre narave. Za vsakega od njih so doloene znailnosti, lepote
v naravi, ki so ustvarjene z igro. Pomlad - cvetenje, poletje - rast, jesen sadei in zima - poitek. Sprehodite se po cvetoi livadi spomladi, po
bujni rasti poleti, oberite slastne sadee jeseni. Sprehodite se po gozdu,
ko e listje odpade in uivajte v beli pokrajini pozimi. Narava ima tono
doloene zakone, svobodo in omejitve, pa je vseeno v njej dovolj prostora
za igre. e vzamemo paradigmo "vse je igra", dobimo velik spekter
monosti ustvarjanja. Z igro smo se uili prvih besed in korakov. Z igro
smo spoznavali svet, ga doivljali in ljubili ali pa zasovraili. Najlepa
mladost je potekala v igri. Zaradi prevelike razigranosti nismo mogli
zveer zaspati in mama se je jezila zaradi tega. Kadar smo jemali uenje
kot igro, smo se nauili najve. Pametni uitelji to vedo in zato se od njih
najve nauimo. Z odraanjem smo zali v ljubezenske igre. Burne in
zanimive, z uspenim srenim koncem ali pa tudi nesrenim. e danes
pomnimo nekatere od teh iger. Zakaj opazujemo celotno dogajanje v nas
in okoli nas kot igro? e namre gledamo vse iz zornega kota iger, laje
ivimo, hitreje duhovno rastemo in smo manj pod stresom. Ne smemo
pozabiti, da vstopamo v vodnarjevo dobo, to je vstopanje v dobo otroka.
In otrok se je in se bo vedno rad igral. Anglei imajo lep izraz MAGIC
CHILD - MAGINI OTROK. Ko smo v tej identifikaciji, kar cvetimo. Vsa
naa neskonna energija je v njej, kar razganja nas od silne energije, tudi
vsa kreativnost je v njej. Kot otrok sem se vedno rad igral. To so bila
povojna leta, ko je bilo potrebno trdo delati. Vsak trenutek sem izrabil za
igro. ivel in odraal sem na vasi, kar je bila moja velika prednost.
Dedek je bil sodar in od njega sem si sposodil orodje za obdelavo lesa, da
sem si izdelal prvo leseno kolo, nazadnje e vozilo s tirimi kolesi.
Neskonno sem uival v tem, e danes mi je toplo pri srcu, ko se
spomnim. Zanimala me je tehnika, e kot odraajo sem si elel delati v
avtomobilskem podjetju. Sanje so se mi uresniile. Trideset let sem
sodeloval pri snovanju novih vozil. Delo sem vedno jemal kot igro in
niesar mi ni bilo teko narediti. Rad sem se druil z naimi oblikovalci,
ki so bili e bolj blizu maginemu otroku. Z zanosom smo ustvarjali nove
stvari in se veselili uspeha. Sedaj je ta igra odigrana. Pisanje knjige, v
109
kateri izpovedujem svoje izkunje, je zame nov izziv. Vedno sem si upal
delati, kar sem si elel. Ko me brezposelni vpraajo za nasvet, kaj naj
ponejo, s im naj se zanejo ukvarjati, jih najprej vpraam, kaj jih je
veselilo v otrotvu, kaj so eleli biti. Dobim zelo zanimive odgovore, ki so
mi temeljno vodilo za svetovanje in izdelovanje ciljne strukture.
Igro lahko definiramo kot aktivnost, s katero elimo uresniiti cilj,
kljub odporom, omejitvam, barieram, ki nas ovirajo na poti do cilja.
Vsaka igra je sestavljena iz treh elementov.
1. ODLOITVE - to je na osebni zakon - pozitivna trditev ali alfa,
vasih ji reemo tudi pozitivna alfa.
2. SVOBODA IN OMEJITVE
Omejitve nam prepreujejo, da cilj doseemo brez truda. Igra je
najzanimiveja in se najlepe razvija, e so omejitve in svoboda priblino
enake moi. Zato so tudi najbolj obiskane derbi tekme, nikakor pa ne
kondicijske, ko prvoliga igra z ekipo vasi. Najvejo vrednost imajo igre,
v katerih se uresnii cilj z velikimi napori in negotovostmi, kot se to
vedno dogaja pri vzponih na svetovne vrhove, kot je Mount Everest. e
imamo prevelike omejitve, je cilj nemogoe dosei, in e je preve
svobode, igra ni zanimiva.
3. CILJ, ki ga elimo uresniiti. Igra ustvarjanja je temeljna lovekova
igra. V tej igri smo podobni bogovom, kajti reeno je, da so bogovi
ustvarili ta svet. Albert Einstein je rekel: "Vsa bitja puajo za seboj
sledove svojega obstoja, le loveka bitja puajo za seboj sledove
svojega ustvarjanja."
Ko smo e upotevali zgoraj omenjene elemente igre ustvarjanja, je
sedaj na vrsti praktina izvedba. Za ustvarjalni proces so znailne tri
faze:
BITI,
DELATI,
IMETI
Vrstni red je doloen in vsako odstopanje nas pelje v neuspeh. e
hoemo spei kruh, moramo najprej prevzeti identiteto - vlogo: BITI pek,
da umesimo testo in ga damo pei, torej DELAMO. Na koncu IMAMO
kruh. e en primer iz gledalia. Da bi igralec odigral vlogo junaka, mora
privzeti identiteto - vlogo junaka, poutiti se kot junak, misliti in obnaati
se kot junak, torej BITI junak; nato mora odigrati vlogo pred obinstvom,
110
112
VREDNOTE IN CEPLJENJE
Vrednota je stvar, zadeva, uitek, preprianje, na notranji glas.
Pripravljeni smo vloiti trud, da jo doseemo, imamo ali uresniimo.
Vrednote se z odraanjem spreminjajo. Kot dojenek potrebujemo
ljubezen, hrano in toploto. Kot otroku so nam vrednote igrae, v oli
priljubljeni predmet in ocene. Kot najstniku so vrednote videz, tudij,
poklic, ljubezenski partner. Nato sledijo vrednote ustvarjanja - snovanja
druine, pridobivanje materialnih dobrin, kariere in uspeha v poklicu.
Nekaterim prej, drugim pozneje so pomembne vrednote zdravje,
ohranjanje fizine kondicije in duhovni razvoj. Vrednote se spreminjajo
tudi z razvojem drube. To poglavje piem okrog velike noi, ko je veina
hi polna unk, klobas, potic in jajc. Zasieni smo s hrano. Predebeli smo,
imamo preve kilogramov in pojavlja se nova vrednota, vitke linije,
vegetarijanstvo ali vsaj ekoloko neoporena biohrana. V modi je, da
ljudje en dan v tednu pijejo samo isto vodo in tako dajo monost telesu,
da se znebi odvenih kilogramov in strupov. Za nekatere je veja
vrednota intimen ali vsaj prijateljski pogovor. Lahko reem, da je
brezposelnim v Mariboru velika vrednota sluba, zasluiti denar za
preivetje. V tem asu je najbolj omenjena vrednota denar. Tri etrtine
udeleencev mojih teajev zanima denar. Ne glede na to, kako bi prili do
njega, denar in samo denar. Vekrat ugotovim, da pri seznamu dejanskih
vrednot denarja ni najti na prvih desetih mestih. Denar je sredstvo,
nikakor ne more biti edini cilj. Najbolje je, da ga imamo dovolj za mirno
ustvarjanje in uresnievanje ivljenjskih ciljev. Denar sam po sebi ne
pomeni ni slabega, mi mu dajemo predznak dober ali slab.
114
116
CEPLJENJE
Milena ivi s svojo druino pri moevih starih. Vse ivljenje si e eli
imeti svoj dom, svojo hio. Veliko energije ima v pisanju pesmi in proze.
Cepljenje je potekalo takole.
1. Milena si zamisli, da zveer ostane sama v sobi. Mo in sinek e
spita. V hii je tiina. Prige si priljubljeno duhovno glasbo, sede za
raunalnik in zane pisati.
2. Vkljuena
3. Okrog sebe uti duhovna bitja, krate, v telesu opojnost, milino,
vse je mehko. uti, da se ji odpirata srna in kronska akra. Notranji glas
ji govori: mora se izraziti, misel materializirati, zapisati.
4. Slika je v sredini
5. Panoramska
6. Z veliko svetlobe
7. Slika je v barvah
8. Obrisi so zamegljeni
9. Slika je nekoliko oddaljena
10. Nekoliko manja kot v naravi
11. Statina
12. Gibanje
13. "Slii" bitja okrog sebe
14. Sedi na stolu
15. uti prijeten pritisk in v njej vre energija
16. Obuti svobodo, obutek povezave z boanskim
17. Vse je mogoe, valovi jo boajo, uti milino. Vse bogastvo tega
sveta ji je dano in gre skozi njo, ljubezen in srea
18. Pozornost ji je posebej vezana na sprejem sporoil, ki jih zapisuje
19. Je v identiteti ustvarjalca, ki mu je vse dostopno za ustvarjanje
Sedaj te elemente cepimo na njeno novo hio. Hio si je zamislila na
prijetnem tihem mestu, z veliko zelenja in vidi se, kako e sedi v cvetoem
vrtu. Slika hie je v sredini, panoramska, veliko svetlobe, je v barvah,
117
118
I ZO B R A Z B A , A LT E R N AT I V E I N U S P E H
Spregovoril bom o tabu temi. Imam fakultetno izobrazbo, opravljal
sem pomembne funkcije, bil sem vodstveni delavec, e trideset let se
ukvarjam z alternativnimi metodami vseh vrst, od vaj joge, rebirthinga,
reikija, intenziva razsvetljenja, hermetinih komunikacij, avatarja,
ekskaliburja, kreatona. Za vse izmed zgoraj navedenih znanj imam
ustrezno izobrazbo oziroma usposobljenost. Niesar nisem poel kar tja
v en dan. Sem lovek prakse in sledim pregovoru, da je gram prakse ve
vreden kot tona knjig. Kljub temu zelo cenim teoretino in strokovno
znanje. Zanimo pri temeljnem vpraanju, ali je mono uspeti brez
klasinega institucionalnega olstva. Po mojem osebnem mnenju je
teko. Teoretino da, kar dokazujejo nekateri uspenei, vendar so redki.
Poleg nekaterih slabih imajo dananji institucionalni izobraevalni
programi veliko dobrih lastnosti, ki pomagajo otroku in odraslim razviti
sposobnosti, osebnost, delovne navade in zdrav pogled na svet okrog
sebe. Danes potrebujemo kompleksno znanje in znanstvenike, kot so
fizik Fritjof Capra, avtor knjige Tao fizike, ri imoj, ki vodi tedensko
meditacije za uslubence Zdruenih narodov, in tefan Valinski s
kvantno zavestjo. Vsi so akademsko izobraeni in jih je nemogoe
ignorirati kot arlatane. Spomnimo se tudi, da sta Maharii Mahe Jogi
in Rajneesh imela doktorat znanosti, Deepak Chopra prav tako. Meje se
poasi briejo. Vsi so imeli odlino klasino izobrazbo in jo oplemenitili z
alternativnimi viri znanosti. Ta trend se bo nadaljeval tudi v prihodnje, ni
druge izbire, e posebej za mlajo generacijo. Onostranstvo je neizrpen
vir informacij. e prebirate ivljenjepisa Alberta Einsteina in Nikole Tesle,
lahko ugotovite njuno povezanost s kolektivnim nezavednim. Njunih
odkritij, kot sta iznajdba motorja ali relativnostna teorija, brez te
povezave ne bi bilo. Mladim, ki vstopajo v zrelo obdobje, svetujem, naj si
pridobijo najkvalitetnejo izobrazbo, ki bo trdna osnova, na kateri bodo
razvijali svojo osebnost. Ne nasedajte pridigarjem, ki uijo, da pustite
olo in se jim prikljuite, za vse drugo pa bodo poskrbeli oni sami. Ljudje
se zatekajo v te skupine zaradi svojih notranjih teav, druenja in elje,
da bi v tem ivljenju uspeli. Nekaterim se posrei, da dobijo, kar elijo, za
druge je to lahko samo podaljana veriga, ki jo bodo sneli ele, ko bodo
li po svoji poti. Za tretje pa je to tolaba, droga, ker v ivljenju niso uspeli
in se v teh skupinah druijo s sebi enakimi. Upam si trditi, da obstaja
povezanost med neuspehom pri tudiju, v druini ali poklicu in
udeleenci alternativnih skupin, in sicer je v povpreju v skupinah ve
119
120
E T R T I Z A KO N - N E V E Z A N O S T
121
122
ODLOITEV
Zdrav lovek vedno igra igre, se v njih razvija in duhovno raste. Saj
se spomnite, kako je bilo, ko ste bili e otroci: "Dolgas mi je, ker se
nimam s kom igrati." elja po polnem ivljenju nas pripelje v igro, v
zadovoljevanje temeljnih ivljenjskih potreb. Odloitve so za nao
podzavest zakoni, po katerih igre igramo. Vasih sliimo: "On igra ego
igro, dokazovanje moi, pomembnosti, obutka vevrednosti." Gledano s
trenutne evolucijske poti so to e zastarele igre, eprav so e vedno v
polnem razmahu. In e bodo nekaj asa. Po drugi strani lahko sliimo:
"On igra planetarne igre - igre za splono blagostanje." V zakonu to
pomeni dovoliti, da partner ob vas duhovno raste in hodi svojo pot. V
slubi to ni boj za vse veji trenutni dobiek, temve za stabilen
dolgoroni razvoj podjetij, v katerih se zaposleni lahko duhovno
razvijajo. V osebnem ivljenju so to nae igre, ki nas prebujajo, silijo k
spoznavanju samega sebe.
123
SVOBODE IN OMEJITVE
Igrati elimo samo zanimive igre, najbolj zanimive pa so tiste, pri
katerih vnaprej ne vemo, kako se bodo konale. e je svoboda prevelika,
igra ni zanimiva. Ekipa dravne reprezentance in vake lige ne more biti
dober sparing partner, kajti takrat ni mogoe mobilizirati vseh
sposobnosti. Prav tako igra ni zanimiva, e so omejitve prevelike, kot e
bi petletni otrok elel premagati profesionalnega boksarja. Zato bomo
vekrat eleli korak za korakom stopnjevati igro, ji dodajati omejitve. Za
pustolovce je zanimivo, da si izberejo e nedotaknjena podroja, popolno
divjino, enako velja tudi za svetovne popotnike s kolesom, motorjem ali
ladjico ez ocean.
Tudi za nas obstaja nekje zanimiva igra. Takih iger nikakor ne
zamudite, kajti pojavljajo se bolj poredko.
CILJ - NAMEN
Ko je igra konana, ciljna struktura razpade in bitje se najde v
praznini. Zdravo bitje si izbere novo igro, praviloma zahtevnejo in
odgovornejo. Usmerjenost na cilj omogoa nenehni razvoj. lovek, ki v
podjetju dela tirideset let, pravi: "Komaj akam, da grem v pokoj," potem
pa sliimo, da je nenadoma zbolel in umrl. Ostal je v praznini, niesar ve
ni bilo, kar bi ga e spodbujalo. So pa tudi drugani ljudje, ki komaj
akajo, da bodo lahko poeli tisto, kar jih veseli: konjiek, vikend. Igre ni
konec, dokler smo na tem svetu. Igrajte se, uivajte, duhovno rastite,
samo ne veite se na doseeni cilj. Na cilju je dolgas. e pa kljub temu
potrebujete obudovanje od zunaj, se ob tem zavedajte, da je igra
vendarle e odigrana. e ste prisiljeni igro nadaljevati, ji dodajte nove
elemente. Plezalec bo preplezal goro v novi smeri, kmet preizkusil novo
seme. Najbolj pride to izraza pri kreativnih ljudeh, ki ne bodo nikoli
niesar naredili enako. Razlike bodo v nainu oziroma v detajlih.
Odigrane igre so ovira za polno ivljenje. V zakonu vasih partnerja
zaneta igre na starih pravilih. Rezultatov ne bo, treba je postaviti nova
pravila. Nekatere enske imajo navado vsako pomlad pospravljati
garderobo. e v preteklem letu doloene obleke niso niti enkrat oblekle,
jo podarijo Rdeemu kriu in tako naredijo prostor za nove obleke. Tudi
vi delajte tako, na ni se ne veite po nepotrebnem. Ko nekaj prerastete,
stopite naprej. V Iluzijah Richard Bach pravi: "Ne bojte se zapustiti
nekaterih prijateljev, kajti e jih ne boste zapustili, ne boste napravili
prostora za nove."
124
CILJNA STRUKTURA
Ni loveka, ki ga ne bi zanimal cilj. Posel vedeevalcev kar cveti.
Odpirajo se nove in nove komercialne linije, zanima nas, kaj nas aka.
Usodi prepuamo, da bo uresniila nae elje. Bolj lagodno in zabavno
je akati, kaj se bo zgodilo, kot pa se odloiti, da bom uresniil svojo eljo
in natanno vizualiziral cilj. Kaj je prav? Zvezde nam kaejo pot, vendar
nas ne silijo, da hodimo po njej. Prav vse ni odvisno od nas samih, je pa
zelo veliko, pri emer je treba upotevati naravne zakone. Za uspeh je
zelo pomembno natanno definirati cilj. e vpraate uspenee, kako so
uspeli, vam bodo povedali: "Natanno sem vedel, kaj hoem dosei v
svojem ivljenju." Imeli so jasno vizijo cilja. Razirjeno je mnenje, da si cilj
lahko zamislimo ele, ko poznamo vsa sredstva za njegovo uresniitev,
povedano strokovno, ko poznamo ciljno strukturo. Praksa dokazuje
nasprotno, dolgoletna paradigma se menja. Formula uspeha se skriva v
pristopu. Najprej si izberimo cilj in ele nato ustvarimo ciljno strukturo.
Samo odloiti
se moram,
in e so vse
v centru!
Jaz pa streljam
kar tako,
nekaj bom
e zadel...
tako dale, da ste jih registrirali, ste e pogumni. Kajti, e ste poteno
delali, potem ste zdaj restimulirani. Vse vae bariere so izplavale na
povrino. Do sedaj ste se mogoe slepili: Samo, da se odloim, potem bo
e lo, sedaj pa ste v kruti realnosti in povrhu e restimulirani. V idealnem
stanju ste, da naredite naslednji korak. Naredite ga! Diskreirajte bete s
pomojo formule razgrajevanja - diskreiranja (v nadaljevanju knjige) in
si povejte vrsto alfo: "Jaz, Janez, sem sposoben uresniiti cilj," vidite se
v uresnienem cilju.
129
130
CILJNE MAPE
Na cilj odkriva
smisel naega ivljenja.
Praktini primer:
Andrej ima podjetje z bazensko tehniko. Iz pogovora sem izvedel, da
bi elel imeti razstavni prostor, v katerem bi potencialni naroniki lahko
videli sisteme bazenov, vodometov in fontan. Svetoval sem mu, naj zane
s ciljno mapo, in takoj se mu je pojavila beta: "Prav zdaj nimam denarja."
Odgovoril sem mu, da za odpiranje ciljne mape ne potrebuje denarja.
Cilju je dal ime Aqua center in odprl je mapo. ez dva tedna je imel e ez
trideset podatkov, prospektov, tehninih podatkov glede svojega centra
in poklical me je, da mi pokae, kje, poleg njegove hie, bo stal Aqua
center.
Poskusite e vi in si oblikujte ciljno mapo.
elim vam veliko uspeha!
Pa poglejmo, kaj o ciljih pravi ena od udeleenk teaja Vizije uspeha:
Na ogledalu v moji kopalnici je nalepka z napisom: ne more zadeti
tare, e je ne vidi. Ta kratek stavek z veliko mislijo me spodbudi vsak
novi delovni dan. Vsak od nas ima svojo taro, ali drugae, vsak ima svoj
cilj. Neko sem bila prepriana da Jaz, prav Jaz, dobro poznam svoj cilj.
Danes prepriano trdim, da ga sploh nisem poznala. Najvekrat sem
dovolila, da me drugi povleejo v svoje igre in da delam za njihove cilje.
Za moja nezadovoljstva so bili krivi drugi. Stara sem 40 let in v svojem
ivljenju sem se ukvarjala z razlinimi stvarmi: A nikoli doslej nisem
nala tako zaelene popolnosti. Vedno sem teila k neemu ve. Po
poklicu sem diplomirani ekonomist, kar mi je omogoilo delati v
razlinih delovnih okoljih, med razlinimi ljudmi. Vsake nove
spremembe sem se veselila in sem od nje veliko priakovala, v vsako novo
delovno nalogo sem vloila veliko energije ter vedno znova prila do
kritine toke, kjer so se moji cilji kriali s cilji drugih. Kaj sem naredila
takrat? Umaknila sem se, ker so bile ovire previsoke, svojega cilja pa
nisem jasno prepoznala. Tako sem naredila prostor drugim, da so z
lahkoto uresniili svoje cilje.
Danes se ukvarjam s financami, konkretno z borzo. Vsak dan
doivljam nove izkunje in se istoasno ukvarjam s svojo osebno rastjo.
Na zaetni poti mojega duhovnega razvoja so se prav tako pojavljale
ovire, ki so prihajale iz okolice, kot tudi ovire, ki sem si jih postavljala
sama. Potrebovala sem jih kot obrambni mehanizem pred spremembami
sebe same.
Hitro po tem sem ugotovila, da s spreminjanjem okolice ne pride
nikamor in da je edino zdravilo za moje pogosto nezadovoljstvo
sprememba - sebe same.
133
S P R E M E M B E I N K A KO J I H O BV L A DAT I
Edino sprememba je vena
SPREMEMBE IN STRUKTURE
V ivljenju se vekrat obnaamo drugae, kot si elimo. Ali se vam je
e zgodilo, da ste si ves dan dopovedovali: tega ne morem, potem pa ste
prav to naredili. Zakaj? Ker se obnaamo v skladu s strukturami,
programi, in nikakor ne z naimi eljami. Reakcije v moganih so zelo
hitre. Misel realizacije stee po liniji najmanjega odpora, in ne kot je
naa trenutna elja. Proces najlaje ponazorim z vodo. Voda poie linijo
najmanjega odpora, da pride v stanje ravnoteja. Sedaj nam je e
mnogo bolj jasno, zakaj so samo elje po spreminjanju premalo. Treba je
spremeniti programe. Stare programe moramo diskreirati in napisati,
skreirati nove.
Pri obravnavi strukture si je treba zapomniti naslednje:
1. Obnaamo se, reagiramo v skladu s svojimi strukturami.
2. Za vizijo uspeha so ene strukture bolje od drugih.
Moderen pristop je opisan v knjigi . M. Slavinskega Integralni
ekskalibur.
134
135
F O R M U L A R A Z G R A J E VA N J A
Formula razgrajevanja je bila prvi objavljena leta 1992 v knjigi
Ekskalibur avtorja . M. Slavinskega. V tej knjigi je naveden tudi eden od
izvorov formule razgrajevanja. To je meditativna petstopenjska formula
tibetanskega budizma, ki jo je objavil sodobni lama Tartung Tulku
Rimpoche leta 1991 v asopisu "Free spirit", Vol VIII, Issue 1.
Formula razgrajevanja v Ekskaliburju je danes v primerjavi z
navedeno meditativno formulo dosti bolj preprosta in tudi kraja.
Formula je sestavljena iz petih faz:
1. Poistoveti se z objektom ali obutenjem. Zauti ga v popolnosti.
2. Raziri se do skrajnih meja tega obutenja.
3. Poimenuj brez presojanja vrednosti.
4. Oddalji se in naznani: "To nisem jaz, le ustvaril sem to."
5. Odvrni pozornost. Dovoli, da izgine.
Sedaj bom natanneje razloil vseh pet faz formule razgrajevanja.
Seveda je za uporabo v praksi najprej treba izvesti nekaj preprostih vaj.
Lahko se zgodi, da mi bo bralec, ki ni prakticiral ekskaliburja, oital,
da je opisana formula le intelektualno igrakanje in da nima resnine
moi. Verjemite, ni tako. O tem so se lahko prepriali vsi, ki so prakticirali
ekskalibur. Formula razgrajevanja je psihomagina formula, s pomojo
katere se uresniujejo udei. Objekt uporabe je lahko karkoli. Lahko
razgradimo vse, kar se da obutiti: svoje izkunje, obutke, telesne
obutke, elje, verovanja, preprianja, predsodke, psihine slike, stalia,
identitete in sploh karkoli.
V izogib mistifikaciji moram povedati, da je mogoe razgrajevati le
ustvene in astralne konstrukte, ni pa mogoe razgraditi fizine realnosti.
e smo na primer neko ob neki zgradbi obutili strah, zdaj pa, kadar
gremo mimo nje, obutimo nelagodje, napetost ali strah, je najbolj
normalno, da za reitev taknih neprijetnih obutij uporabimo formulo
razgrajevanja. Razgradili torej ne bomo zgradbe, ampak svoj obutek
nelagodja, ki je z njo povezan. e nekoga doivljamo kot nasilnea ali
nevarno osebo in pred njim obutimo strah, da nas bi lahko napadel,
potem se lahko, e delamo z identiteto (preglej celotni postopek),
neposredno prepriamo, da smo identiteto te nevarne osebe ustvarili
sami in jo projicirali na to osebo. S formulo razgrajevanja to identiteto
razgradimo.
136
139
140
P E T I Z A KO N - S LU E N J E
141
142
BREZPOGOJNA LJUBEZEN,
SLUITI DRUGIM
S im lahko danes osreim ljudi okoli sebe?
146
NADZIRANJE IN PREPUANJE
Bodi sreen, in vzrok se bo e nael.
SESTRA MIHAELA
Okroglo leto je, odkar je umrla. iva legenda. Vesel sem, da sem vsaj
nekaj trenutkov preivel z njo. Upala si je iveti svoje ivljenje, in to v
svojem 80. letu. Kljub visoki starosti se je po Mariboru vozila s kolesom.
ivela je polno ivljenje, lahko bi o njej napisal knjigo, vendar jo najlaje
opiem, e reem, da je imela v sebi ogromno ljubezni, otrok v njej je bil
e iv. O, da, znala je biti tudi jezna, e posebej ko se je bojevala za svoje
pravice. Spoznal sem jo prek skupnih prijateljev, druila sva se na
sreanjih ljudi, ki so vadili vaje iz Teaja udeev - knjige, ki ima 1200
strani in ki jo je prevedla iz iste dobre volje. S tem je vsem omogoila stik
s sodobnimi spoznanji in tehnikami samorazvoja. Imela je svojo smer.
Njena velika ljubezen je bil duhovni sistem Univerzalno ivljenje. Z njim
se je zaela ukvarjati e kot aktivna profesorica na teoloki oli v Avstriji.
Razlagala je, kako jo je kof neko zaradi tega poklical k sebi. Ni vedel,
kaj naj naredi z njo. Upokojili so jo. Lahko bi ostala v samostanu,
preskrbljena do konca ivljenja, a ni. Mnogi bi se ustraili svoje starosti,
le ona ne. Zadnja leta, dokler ni prila k druini Mesikovih, je bila tako
reko brez doma. A polna, notranje bogata, njen moto je bil: sluiti in
iriti ljubezen. Mnogi je niso razumeli, ni bila priljubljena v medijih, ker
je preve zagovarjala svojo smer. Najbolj mi bo ostal v spominu njen
otroki zaudeni nasmeh, nenehno raziskovanje in radovednost.
149
150
PODJETNIT VO
153
154
VIZUALIZACIJA USPEHA
POSTAJA RESNINOST
Ni ni prepriljivejega od uspeha.
Kamorkoli se obrnem,
sami problemi.
156
157
VIZUALIZACIJA CILJEV
Uspenei vidijo cilj e uresnien, dosti preden se zgodi
Odloanje za cilj je poizvedovanje, kam bomo investirali na denar.
Denar je e materializirana energija in si ga laje predstavljamo kot nao
notranjo duhovno energijo, ki je nevidna in neotipljiva. Odloitev je
zakon za nao podzavest in s tem, ko se odloimo, se zane truditi, da bi
izpolnila vsako nao eljo. Odloitev je najmoneja stvar na tem svetu.
To dobro vedo vse novodobne marketinke piramidne verige. Imel sem
prilonost posluati vrhunske predavatelje z vsemi monimi vizualnimi,
slinimi in utnimi efekti in lahko reem, da so pravi virtuozi na svojem
podroju retorike, vendar samo z enim ciljem: "Odloite se in zanite
delati to delo." Ali: "Za bojo voljo, le odloiti se morate in uspeli boste!"
Dobro vedo, kaj se zgodi v glavah poslualcev, ko se odloijo.
Veji del nae dnevne aktivnosti poteka avtomatsko v skladu z nao
odloitvijo. Stefan Volinski to imenuje dnevno stanje transa.
Ker se Vizija uspeha lahko uporablja tudi kot prironik, si na tem
mestu oglejmo praktini primer vizualizacije ciljev. Gotovo ste e koga
sliali, da je po omembi nekega cilja rekel: "Tega si niti zamisliti ne upam,
ker me kar strese. eljo e imam, ampak videti cilj uresnien - tega pa si ne
upam."
Z naslednjo praktino vajo boste naredili korak naprej v vizualizacijo
ciljev.
Kar v knjigo ali na poseben list papirja povsem svobodno, pa eprav
je to morda prvi v vaem ivljenju, napiite, katere cilje elite uresniiti
v svojem ivljenju. Piite jih v elelniku: elel bi, da se preselimo v veje
stanovanje. Nato na desni strani lista napiite v pretekliku: Preselil sem
se v veje stanovanje, kupil nov avto... Enega od taknih monih ciljev si
oglejmo poblie.
S to vajo ugotovite mone ovire, ki prepreujejo, da sploh zanete
vizualizirati vae cilje. In jih, pa eprav samo v mislih, vidite e
vizualizirane. Na primer: elite si svojo hio z bazenom. Zamislite si jo,
zanite jo graditi v svoji glavi. V tej prvi fazi si jo zamislite imbolj bogato
in razkono. Temu bi lahko rekli, da sanjate, sanjarite. Ko odprete oi, se
zaveste svojih omejitev, preprianj in ovir na poti k uresnievanju cilja.
Tem pravimo ovire - bete. Naj vas na tem mestu ne zgrabi panika, ampak
mirno in zbrano zapiite, kakne ovire si predstavljate ali pa se same
prebudijo v vas. Samo zavedajte se jih in si vse poteno priznajte. Niesar
ne prezrite, potegnite vse ven, popolnoma jih "posesajte", kot sesalec za
158
160
163
ODGOVORNOST IN USPENOST
e ne elite reitve, odgovornost za svoj problem e naprej prenaajte na druge...
in narobe: prevzemanje odgovornosti je najuinkoviteja pot do reitve.
165
167
Dovolite,
da vam
predstavim ...
169
170
171
ZGODOVINA VODENJA
Pogledali jo bomo skozi zorni kot razvoja vodenja. Najbolj znan in pri
mnogih vodjih priljubljen je avtokratski nain vodenja. Tisti, ki smo
sluili vojaki rok, smo ga obutili na svoji koi. To je najveja skrajnost.
V prenesenem smislu pomeni: jaz vem, kaj je za vas dobro, kaem vam
pot. To lahko govori vsakdo, ki samo prenaa ukaze od zgoraj brez
razmiljanja. Igrali so vloge UKAZOVALCA in POSLUNEGA (naredi,
potem pa se pritoi) ali drugae - gospodarja in sluge. V zgodovini vojske
je to prinaalo rezultate in jih delno e prinaa. Zato je industrija v
zaetku delovala po tem vzorcu, saj sta bila vpletena samo lastnik in
delavec. Vsak od njiju je imel svoj cilj, gospodar dobiek, delavec pa
zasluek, s katerim lahko svobodno razpolaga. V em je razlika v novem
pristopu? Gre za skupni cilj, kajti desetletja veljavno naelo ustvariti viji
in veji dobiek se usmerja v stabilen dolgoletni razvoj, v katerem morajo
vsi zaposleni zautiti, da gre za obojestransko korist.
Sodoben vodja spodbuja delavce, da razvijejo sposobnosti, da
preseejo samega sebe, da osebnostno zorijo. V takem nainu vodenja ni
prostora za prisilo, aljivke, kajti s tem nainom se ne spodbuja
inovativnost in kvaliteta, ki je danes, ko smo pria pocenitvi proizvodov,
posebej avtomobilov in raunalnike opreme, izrednega pomena za
uspeh podjetja.
173
Ali smo sploh zmoni voditi ljudi na taken nain oziroma kaj
moramo narediti pri sebi, da bomo sposobni taknega pristopa?
Najprej se moramo imeti radi, kajti e nimamo radi sebe, nimamo
radi drugih. Kako to dosei, je opisano e v prejnjih poglavjih. Spoznati
moramo samega sebe in si dovoliti, da smo takni, kot smo v resnici, z
vsemi svojimi prednostmi in posebnostmi. Ko se sprejmemo, da smo
udovito bitje, bomo tudi v drugih prepoznali udovita bitja in se tako
obnaali do njih. S taknim pristopom bomo v njih prebudili kreativnost,
inovativnost, odgovornost.
To bo pri vas povzroilo notranje boje, vekrat se boste spraevali, ali
delate prav, ko imate z delavci globok pogovor, ali ne bi bilo mogoe
manj bolee, ko bi bili z njimi na primerni distanci. Ne, ne bi, kajti vi ne
bi vedeli, kaj se z njim dogaja, katere so njihove vrednote, in bi gotovo
velikokrat napano odreagirali. Z globokim pogovorom se pribliate
delavcu, lahko vam zaupa svoje teave in tako sodelujete pri reevanju
njegovih problemov, kar naj bi bil idealen odnos. S tem, ko se ubadate z
njihovimi problemi in teavami, duhovno rastete, kar je za vas velika
prednost. Ko ustvarite takno ozraje v podjetju ali delovnem timu, je vse
mogoe. Poznate sodelavce in jih znate motivirati, v njih prebudite
kreativnost in veste, kaj kdo zmore in za kaj lahko odgovarja. Le tako
lahko oblikujete uinkovite delovni tim, v katerem vsak dela to, kar mu
najbolj ustreza. V nasprotnem primeru samo predvidevate, to pa je kot
tipanje v temi. Res je, da morate za globok pogovor s svojim podrejenim
imeti precej poguma, pa tudi vzeti si morate as, a vedno se bo
obrestovalo. e tega ne naredite, se vam bo pogosto dogajalo, da
napano odreagirate in reete: "Zakaj mi tega nisi prej povedal?", e bi
vedeli, bi gotovo drugae ravnali. Poleg veliko poguma za globok
pogovor se morate precej ukvarjati s seboj, se seznaniti z modernimi
metodami samorazvoja in jih v vsakdanjem delu prakticirati. Morate biti
usposobljeni za taken pogovor, sicer ne boste znali pomagati. Vedite, da
je moderen podjetnik, manager pripravljen uporabiti vsa klasina in
alternativna znanja. Zanj so edina merila uspeh in rezultati.
e elimo biti dober vodja, je najbolje, da se takoj lotimo spoznavanja
samega sebe. Veliko razlinih nainov in poti, da pridemo na vrh hriba
ali gore, obstaja - peaenje je za bolj poasne in inica za hitre.
Vpraanje je, katera pot nam je bolj pisana na koo. Tega se ne da nauiti
iz knjig. S prebiranjem tovrstne literature lahko dobimo nekaj solidne
podlage, a to je vse - naprej ne bo lo. Potovanje vase je zanimiva in drzna
avantura. Vse, kar smo v svojem ivljenju pometali pod predpranik v
nao podzavest, bomo morali ozavestiti. Ne glede na to, s kakno metodo
se boste ukvarjali, pa naj bo to nedolna meditacija, sedenje v miru in
opazovanje - zavedanje vaih misli in obutkov ali moneje metode,
175
176
STRATEGIJE POGAJANJA
Resnica je najmoneji argument!
V. Doseganje sporazuma
a) Pri pogajanju izhajata iz tok, o katerih imata isto mnenje.
b) Zavzemajta se za sporazum, ki bo zadovoljil obe strani.
c) Pred sprejetjem odloitve pretresita vse monosti.
d) Drug drugemu izkaita spotovanje.
179
180
PORT
181
182
O D P R AV L J A N J E B L O K A D
P R I T R E N I N G U I N T E K M O VA N J U
Je gladiatorstvo vrhunski port
ali samo ena od poti samorazvoja?
187
188
DODATEK
189
190
U N I V E R Z A L N A I V L J E N J S K A E N E RG I JA
- REIKI
Reiki temelji na petih osnovnih etinih naelih, ki jih je
zapisal oe reikija dr. Mikao Usui. Ta naela so:
Samo danes ne skrbi.
Samo danes se ne jezi.
Spotuj svoje stare, uitelje in stareje.
ivi poteno.
Bodi hvaleen za vse, kar prinaa ivljenje.
KAJ JE REIKI
Reiki je univerzalna ivljenjska energija, neodvisna od naega
verskega ali filozofskega preprianja. Do te energije imamo pravico vsi,
tako kot do hrane in vode. ola Williama R. Randa veliko pie o
posameznih stopnjah reikija, ni nagnjena k mistifikaciji, je odprta
navzven in sprejema novosti. Nadaljnji opis reikija povzemam po skripti
za reiki I.
Reiki je najpreprosteja metoda naravnega zdravljenja, kar jih
poznamo. Vsebuje starodavno loveko izkunjo in znanje o pretoku
ivljenjske energije. Skozi nae telo se pretaka ivljenje, ne oziraje se na
to, ali o tem razmiljamo ali ne. Ko med seanso reikija obutimo notranje
ravnovesje in blaenost, se tesneje spajamo z univerzalno silo. Tudi e
vsega tega ne zaznavamo, vendarle utimo, da se dogaja nekaj lepega.
Preplavljajo nas mir, ivljenjskost in veselje.
Vse to doivljamo tako tisti, ki smo v vlogi PREVODNIKA ali
PRENAALCA te energije, kot tudi tisti, ki jim elimo na ta nain
pomagati. Namenoma ne uporabljam pojma "pacient", kajti tisti, ki
izvaja reiki, si v nobenem primeru ne sme domiljati, da je zdravnik.
To metodo uporabljamo kot dopolnitev vseh drugih nainov
naravnega zdravljenja in vzpostavljanja duhovnega ravnovesja. Je zelo
primeren nain takojnjega olajanja pri mnogih boleznih. Zavedati se
moramo, da reikija ne uporabljamo samo za obravnavo bolnih, ampak
tudi za hitrejo OSEBNO IN DUHOVNO RAST POSAMEZNIKA. Nekdo si
preprosto prizadeva, da bi ozdravel, drugi si eli predvsem psihine
sprostitve in ravnovesja, tretjega zanima predvsem duhovni razvoj. Reiki
pripomore in podpira vse omenjeno hkrati.
191
PRAKTINO DELO
Pri polaganju rok na svoje ali drugo telo obstaja 10 do 20 temeljnih
poloajev. Poloajev ni treba izvajati po togem zaporedju, eprav ima
zaporedje doloene prednosti. Ni se priporoljivo pretirano
obremenjevati, kateri poloaj rok sledi, ko izvajamo reiki na drugi osebi.
Bolje je, da se zberete in ste popolnoma sproeni. Mnogi uitelji reikija
nam svetujejo, naj nas vodijo notranji obutki, intuicija.
Ko prinemo seanse, jih moramo izvajati 4 DNI ZAPORED. To
spodbudi ienje strupov iz telesa. Oseba naj medtem pije veliko aja ali
vode, priblino od dva do tri litre dnevno, vendar ne med seanso samo.
Poskuajte izvesti vse temeljne poloaje in pustite problematina
obmoja za konec, kajti tem se morate temeljito posvetiti. Kot pravilo
upotevajte, da polagamo roke na vsakem poloaju od tri do pet minut.
Z izkunjo sami zautite, koliko je treba posamezni poloaj podaljevati.
Problematino podroje morate obravnavati od 10 do 20 minut.
Poskuajte nartovati tako, da konate z uravnoteanjem avre. Celotna
seansa naj bi trajala ENO URO. e je oseba zelo bolna ali stara, mora biti
zdravljenje kraje, naj ne presega 20 ali 30 minut. Ta as zadostuje tudi
za otroke ali dojenke.
194
STOPNJE REIKIJA
PRVA STOPNJA
Prva stopnja zdravi telo. S podeljeno iniciacijo odpremo kanale. Reiki
dajemo sebi in drugim s polaganjem rok.
DRUGA STOPNJA
Na tej stopnji dobimo tri reiki simbole. To so simbol moi: O-KU-REI,
mentalno emocionalni simbol: SEI-HE-KI in simbol za delo na daljavo:
HON A ZE O NEN. Nauimo se poiljati energijo na daljavo. Reiki II
zdravi duhovno-emocionalne blokade, saj vemo, da se je zael izvor vseh
bolezni v nai glavi.
TRETJA STOPNJA
V tretji stopnji se seznanimo z mojstrskim simbolom: DAI KO MIO,
delamo na uresnievanju ciljev, delamo s kristalno mreo in se uimo
psihine operacije.
MOJSTRSTVO
Tu prejmemo e en mojstrski simbol in se usposobimo za iniciiranje.
KARUNA REIKI
Beseda KARUNA je sanskrtskega izvora in pomeni vsako dejanje, ki
se ga lotimo, da bi zmanjali trpljenje drugih. To je dejanje AKTIVNEGA
USMILJENJA.
195
KARUNA REIKI I
Sestavljena je iz iniciacije v karuna reiki praktika (NERAZUMLJIVO!)
in mojstrstva. Karuna reiki iniciacijo lahko dobi le tisti, ki e ima reiki
druge stopnje. S to iniciacijo dobimo pet novih simbolov, ki so specifini
za posamezna podroja:
- za odpravljanje negativnih miselnih vzorcev, ki nas loujejo od
resnice,
- za ozemljitev in povezanost z zemljo,
- za ienje zapisov iz prejnjih ivljenj na celini ravni,
- za ljubezen do ivljenja in ljudi,
- za povezavo v enost.
Na tej stopnji je poudarek na zdravljenju nae sence. Le-to gradimo,
kadar zavraamo tiste dele naih lastnosti, za katere smo se odloili oziroma smo bili tako vzgojeni - da niso dovolj cenjeni in eleni. Ko
zavraamo te lastnosti, kot so skrb, sovratvo, sebinost, egoizem,
strah..., se jih v resnici ne moremo otresti. S takim ravnanjem jih samo
tlaimo globoko v podzavest, kjer zane skupek teh znailnosti delovati
kot loeni del nas samih.
KARUNA MOJSTRSTVO
Karuna mojstrstvo lahko pridobi le tisti, ki je e reiki mojster.
KARUNA REIKI II
Je prav tako sestavljeno iz iniciacije v praktika karuna reiki II in
mojstrstva. Obravnava razvoj zavesti onstran iluzij in opustitev
razsojanja ter integriranost kot poseben vidik duhovnega razvoja, v
katerem delamo, govorimo in ravnamo tako, da spotujemo sebe in
druge ljudi.
Tudi tu dobimo tiri dodatne simbole, ki so specifini za posamezna
podroja:
- povezava z vijim jazom,
- fizine manifestacije,
- zavest resninosti,
- manifestacija najboljih monih rezultatov.
196
199
200
202
22.50
23.00
203
206
E N T I T E T E , A S P E K T I K A I N S A M O R A Z VOJ
KAJ SO ENTITETE?
Delo z entitetami je popolnoma novo podroje, na prvi pogled
podobno znanstveni fantastiki. Kaj so sploh entitete? To so loeni deli
nae osebnosti ali tujci s svojo lastno zavestjo in cilji. Naseljeni so v
naem telesu ali avri. Zelo teko je opredeliti, ali so loeni deli ali tujci. Da
ugotovimo, s kom imamo opravka, je potrebno precej jasnovidnosti. Eno
je gotovo: povzroajo nam teave. Obnaajo se zelo podobno, zaetni del
postopka je enak, eprav gre za dve popolnoma loeni podroji. Rezultat
je vedno veliko olajanje, pa naj bo to integriranje loenih delov v celoto
ali odganjanje tujcev, zablodelih, neinkarniranih du iz nae avre. V
nadaljevanju bom to ponazoril z dvema primeroma iz svoje prakse. Temu
bi lahko rekli eksorcizem, vendar ne, kot so to poeli v srednjem veku ali
kot beremo v srhljivih zgodbah. Iz moje prakse lahko povem, da ima
skoraj vsak nekaj tega v sebi. In kako jih prepoznamo? Kot nekaj, kar
nam dela teave, nam hoe nekaj sporoiti. Eno je gotovo, ko takno
entiteto obdelamo, postanemo laji, polni energije in ivljenja, blije smo
ali celo najdemo smisel novega ivljenja, se pozdravimo.
KAJ JE ASPEKTIKA?
Aspektika, rezultat dela . M. Slavinskega, je sorazmerno mlada
metoda duhovnega samorazvoja in reevanja osebnih problemov. V
uporabi je nekaj ve kot eno leto. V tem asu so bile uspeno izpeljane
stotine aspektnih procesov. Tehnika je nastala na osnovi poznavanja in
uporabe e znanih sistemov, kot so: intenziv gnoze, integralni ekskalibur,
kreaton ter preuevanja tevilnih sistemov nevrolingvistinega
programiranja, neodvisne scientologije in perenialne filozofije.
Stareji sistemi, kot so psihoanaliza in drugi, so iskali vzrok za
probleme v preteklosti, noveji getalt poudarja pomembnost "tu in
sedaj", aspektika pa nas usmeri h konnemu cilju. Ne zanima nas vzrok,
enostavno in elegantno "skoimo" iz problema v zdravo stanje ter
pridemo v stik z ivljenjsko energijo. Aspektni proces je preprost,
vsakomur razumljiv in uinkovit sistem. To je v bistvu gnostini sistem,
verjamemo samo v to, kar doivimo, je popolneji v odnosu na prejnje
sisteme in predstavlja sintezo na vijem nivoju resnice. Temelji na izbiri
estih elementov.
207
209
212
213
ME V SRCU
Snaho sem krivila in bila sem jezna nanjo, ker je zanosila in ni splavila.
Uniila mu je ivljenje. Fantek, vnuek, je sedaj star est let. Ko sem sama
doma, pride k meni na obisk in ga gledam ter razmiljam. Za ivljenje ga
ne bi dala, toliko mi pomeni."
Dvigne se in gre k Aniti. Objame jo. Obe jokata in sta dolgo objeti,
potem se nekaj asa boata po licih. Stareja gospa spregovori: "Vse do
danes nisem vedela in ne zmogla to narediti."
Aniti svetujem, naj ree: "JAZ, ANITA SEM SPOSOBNA, MONA IN
POLNA LJUBEZNI." Objamemo jo in ostanemo v tiini.
215
217
MEMENTO
Regresivna integracija prejnjih ivljenj
Nina je stara tri leta, njena mama je dopoldne v slubi. Ta as pazi na
njo babica. Ta ima precej dela in jo vekrat pua samo. Med tem asom
Nina zganja norije. Babica jo vekrat po riti, tudi tisto dopoldne je bilo
tako. Ko jo je babica udarila po riti, se je Nina obrnila k njej in rekla:
"Zakaj me tepe? Ko si bila ti majhna, te jaz nisem nikoli udarila." Babica
je onemela. Saj to ni mogoe, si je rekla. Kot strela ji je preblisknilo v
glavi. Pa ne, da je to inkarnirana moja pokojna mama. O dogodku je
povedala herki, ko se je ta vrnila iz slube. Obe sta bili zaudeni in sta
se nemo gledali. V hii so imeli vekrat zanimive pogovore o prejnjih
ivljenjih. Glej, zdaj pa smo tam, je rekla herka. Zaeli sta primerjati. Hi
se je spomnila, da Nina vekrat toi, da jo boli noga - in to leva, tako kot
je bolela babico v zadnjih letih ivljenja, ter da ima tudi nekaj babiinih
navad.
Vpraam jih, kaj je bila babiina zadnja elja, preden je umrla. Njena
herka odgovori: "iveli smo v stari hii in zidali to novo, v kateri smo
sedaj. Hia je bila e konana in pokrita. Babica je bila zadnje dni
ivljenja nepokretna. A na njeno eljo smo jo dali v voziek in jo peljali
gledat novo hio. Pustili smo jo pred hio, da si jo je dolgo ogledovala in
obudovala. In takrat je rekla: 'Moja ivljenjska elja je bila vedno imeti
lepo hio. Neko bi elela stanovati v tej hii.' elja se ji je uresniila!"
Reinkarnacija je vsakdanja realnost za milijarde ljudi po vsem svetu.
Je tudi temelj dveh najvejih religij - hinduizma in budizma.
Reinkarnacija je bila prepovedana v kranstvu v 6. stoletju med
cerkvenim sreanjem v Konstantinoplu.
Najbolje dokumentiran primer reinkarnacije v sodobnem svetu je
primer Shanti Devi, ki je opisan v knjigi SHANTI DEVI, zgodba o
reinkarnaciji.
To je pretresljiva zgodba o tiriletni deklici Shanti Devi, ki se je zaela
spominjati prejnjega ivljenja. Rodila se je 18.1.1902 v indijskem mestu
Mathura, ime ji je bilo Lugdi Devi. 25. 9. 1925 je rodila sina in nekaj dni
po porodu umrla.
ez priblino leto dni, 11.12.1926, se je reinkarnirala v Delhiju kot
deklica, ki so jo imenovali Shanti Devi.
Z osmimi leti je prvi sreala svojega moa iz prejnjega ivljenja.
Takoj ga je prepoznala, eprav se je predstavil z bratovim imenom. Pri
sreanju z materjo iz prejnjega ivljenja je omenila okoliine, za katere
sta vedeli le oni dve.
218
KAJ JE MEMENTO?
Memento je zvrst nehipnotine regresije, ki se dela s pomojo
elektronske naprave z originalnim imenom "mind walker" (MW).
Podobnost z nehipnotino regresijo je v tem, da se vraamo v prejnjo
inkarnacijo v alfa stanju - brez uporabe hipnoze - in pri tem ozaveamo
naa prejnja ivljenja. MW je zelo obutljiva in raunalniko vodena
elektronska naprava, izdelana v Londonu. Naprava deluje na principu
spremembe upornosti koe. Klient med delom dri v rokah dve sondi, ki
prenaata dogajanje v procesu, in rezultat je razviden kot odklon kazalca
na skali. Memento je najhitreji in trenutno najkvalitetneji nain za
spominjanje prejnjih inkarnacij, s katerim oseba znova doivlja in
kritino ocenjuje pomembne elemente celotne inkarnacije, ki deluje na
njegovo sedanje ivljenje.
Entitete ali aspekti lahko pridejo oziroma jih sami prikliemo ali celo
ustvarimo, ko se v ivljenju ne elimo spoprijeti z neko situacijo.
V mementu se lahko zgodi, da sami ugotovimo, kako smo bili kot
zablodele ali izgubljene due prilepljeni na neko drugo ivo loveko
bitje. Tudi tu imamo precejnje koristi, kajti reimo se nekega bremena in
obutka krivde.
220
221
METODA RESONANCE
Obutek resonance je podoben "deja vueju" ali "e videnemu".
Obiajno se dela pred vstopom v prejnje ivljenje, kot vaja
ogrevanja.
Nobena posamina informacija sama po sebi ne pomeni kaj dosti.
Informacije zanejo nekaj pomeniti ele, ko se zdruujejo ena z drugo v
mozaik.
Nauite se razlikovati med preprosto fascinacijo nad neim in med
globljimi obutji v vai psihi, ki vam lahko nekaj sugerirajo.
To lahko imenujemo "epet iz zavesti".
O niemer ne sklepajte prenaglo - poakajte na celoto!
Kaj naj delamo?
Napiite seznam:
1. mest in deel, ki bi jih radi obiskali
2. kultur iz asovnih obdobij, ki vas zanimajo
3. hobijev in okusov za glasbo in umetnost
4. ras in barv koe
5. v kaj bi se eleli maskirati za pusta
6. pohitva, oblail in predmetov razlinih obdobij
7. interesov in zanimanj
8. jezikov
9. hrane
10. religij
11. ivali
12. klime (primer iz Burme - otroci, ki so v prejnjem ivljenju iveli v
Ameriki, so teje prenaali toplo in vlano klimo kot tisti, ki so prejnje
ivljenje iveli tu)
13. fizinih znailnosti - oi ostajajo iste
14. osebnih karakteristik (naklonjenost reveem, krivica, ut za
pravico - glavne ivljenjske usmeritve: ljubezen, druina, delo, vodenje)
15. ljudi, ki ste jih prej e morda poznali (prvi sreate nekoga, pa
imate obutek, da ga poznate od vedno ali pa ga takoj popolnoma
razumete).
223
227
NAMESTO ZAKLJUKA
Kriza se ne pojavi zato, da bi nas uniila,
temve zato, da jo preseemo.
Prili smo do konca knjige, in prav je, da vam odprem e nekaj svojih
skrivnosti. V petem razredu osnovne ole nisem imel domae naloge iz
maternega jezika. e danes se ivo spomnim, kakne kritike sem bil
takrat deleen. Dobil sem cvek. Pravzaprav sem nalogo imel, a si je nisem
upal prebrati pred razredom, da se mi ne bi smejali. Naloga se je glasila:
"Kako sem preivel poitnice". Preivel sem jih tako, da sem delal na
kmetiji, pasel krave in si pel. To je bilo vse preve zdravo in nezanimivo
za tiste ase. Bil sem eno z naravo in sreen. Oe je delal v rudniku in nas
tiri otoke teko preivljal. Za "lep" spis pa je bila potrebna zgodba,
kakrno so napisali moji soolci, ki so odpotovali v mesto na poitnice,
se vozili z vlakom ali avtobusom, videli mesto, bili na morju. Jaz, ki sem
veino poitnic preivel na paniku, nisem imel dobre zgodbe, oziroma je
bila bolj zenovska. Veter maje drevesa, pojem in krave se pasejo. A tega
si takrat nisem upal prebrati.
Na tehniki fakulteti sem tudiral ob delu. Tisti, ki ste tudirali ob
delu, veste, kaken napor je to. Kolegi so me izbrali za predstavnika
izrednih tudentov, kar mi je naloilo e dodatne obveznosti in
obremenitve.
Nisem vedel, kje so meje. Telo mi je sporoalo, a ga nisem hotel
razumeti. Pojavila se je nespenost. Ves sem bil v razumu. Potoil sem
kolegici, zdravnici, o teavah, predpisala mi je sedativ. Od takrat sem
spal. Po enem mesecu mi je svetovala, naj se ga odvadim. Moje najveje
ivljenjske teave so se s tem komaj zaele. Postal sem odvisen od
sedativov. Zveer sem vzel pol tablete, el spat ter se e po dveh urah
prebudil in se premetaval v postelji do jutra. Zaradi neprespane noi in
odvajanja od tablet sem imel drugi dan monega "maka". Bledlo se mi
je v glavi, nisem se mogel skoncentrirati, samo vegetiral sem. To je bila
najhuja kriza mojega ivljenja. Iskal sem reitve na vse strani, bral
knjige in nekje izvedel: "Ni se ne more zgoditi, e tablete zapustite
naenkrat."
To mi je ostalo v spominu. Neko no sem bedel v postelji in razmiljal,
kaj naj naredim. Sedative moram nehati jemati, ampak kako? Vstal sem
in hodil po kuhinji. Kako naprej? Pobral sem vse tablete, kar sem jih imel,
jih spravil v plastino vreko in jih odnesel v zaboj za smeti. Poti nazaj ni
bilo. Pogled sem obrnil naprej. Uspeti, je bila edina misel v glavi.
228
229
UPORABLJENA LITERATURA:
A COURSE IN MIRACLES, Fondation for Inner Peace Tiburon,
Penguin Books published, California 1975
Adizes Ichak: OBVLADOVANJE SPREMEMB
Gospodarski vestnik, Ljubljana 1996
Bach, Richard: ILUZIJE, Toma Smerdu, 1991
Birkenbihl, Vera E.: TRENING USPENOSTI, Sledi, 1992
Blanchard, Kenneth in Spencer Johnson: THE ONE MINUTE MANAGER,
New York Morrow, 1982
Peale Norman: MO POTENEGA POSLOVANJA,
Mohorjeva zaloba, 1990
Brooks, Michael: ZBLIANJE IN UJEMANJE, Gane, 1996
Brown, Frederick S.: MONEY AND SPIRIT, Virginia Beach, A. R. E.
Brennan, Ann Barbara: MO ZDRAVILNIH ROK,
Quatro - Gnosis d.o.o., Ljubljana 1995
Brennan, Ann Barbara: PREBUJAJOA SVETLOBA,
Quatro - Gnosis d.o.o.
Berner, Charles - Jogevar Muni: UM IN IENJE UMA,
Samozaloba R. Krinik, 1992
Berner, Charles: POSMRTNI VODI ZA UMIRANJE, Gnosis
Coelho, Paulo: ALKIMIST, Vale Novak, 1995
Covey, Stephen R.: 7 NAVAD ZELO USPENlH LJUDI,
Mladinska knjiga, 1994
Covey, Stephen R.: DNEVNA RAZMILJANJA ZELO USPENIH LJUDI,
Mladinska knjiga, 1996
Deepak Chopra: SEDEM DUHOVNIH ZAKONOV IVLJENJA,
Vernar consulting, Kranj, 1996
Doblanovi, Duan - Jimmy: PREPOVEDANO IVLJENJE, Gnosis, 1996
Dyer, Wayne W.: IVLJENJE KOT IGRA, Gane, 1993
Dyer, Wayne W.: VERJEMITE, IN VIDELI BOSTE, Gane, 1996
Evans Roger Russell Peter: NOV NAIN KOMUNICIRANJA,
Alpha center d.o.o., Ljubljana 1992
Florence Scovel Shinn: IGRA IVLJENJA IN KAKO JO IGRATI,
Tone ove, Velenje
Gawain, Shakti: USTVARJALNA VIZUALIZACIJA, Alpha center, 1996
Dr. John Gray: MOKI SO DRUGANI, ENSKE TUDI
Quatro - Gnosis d.o.o., Ljubljana, 1996
Gray, John: KAR UTI, LAHKO ZDRAVI, Quatro - Gnosis d.o.o., 1996
Graan, Mirjana: VAI PROLI IVOTI - TO STE NEKADA BILI,
Biblioteka 1000 cvjetova, Zagreb, 1996
230
231
232
TROJNAR CONSULTING
Program seminarjev:
Vizija uspeha
Uresnievanje ivljenjskih ciljev
- 1 dan
Uresnievanje ivljenjskih ciljev in poslovno komuniciranje - 2 dni
Kreaton
Aspektika in Entitete
Sunjata - boanska praznina
Reiki
Memento
Hoja po erjavici
2-dnevni seminar
1-dnevni seminar
1-dnevni seminar
1-dnevni seminar
Tel.: 02/22-08-728
233