ELEKTROSTASTINO POLJE

ELEKTRINA oziroma ELEKTRINI NABOJ

Elektrostatino polje - prostor, v katerem na mirujo elektrini naboj (elektrino)
delujejo elektrine sile.
Prazen prostor je brez snovi in nima gibljivih nosilcev naboja, zato je dielektrik.
Elektrostatino polje je v celoti doloeno, e je mogoe v katerikoli toki polja doloiti
silo, s katero elektrostatino polje uinkuje na elektrino Q.
Elektrine so povzroitelji elektromagnetnih pojavov. Poznamo pozitivno in negativno
elektrino.
Elektrine pojave povzroajo preseki elektrin.
Elektrina je vedno preseek enega elektrinega naboja nad drugim.
Med elektrinami deluje privlana ali odbojna sila. Istoimenski naboji se odbijajo in
obratno.
Vsaka elektrina je celotevilni mnogokratnik kvanta elektrine e (elektrine so
kvantizirane).

Nosilci elementarnih kvantov elektrine so atomski delci. Proton je nosilec pozitivnega

kvanta elektrine +e, elektron je nosilec negativnega kvanta elektrine -e. Elektrina je
gibljiva le, e je gibljiv njen nosilec.
Enota elektrine je 1 C in je 6,25 * 10^18 kvantov elektrine.
1C = 6,25*10^18 e.
1e = 0,16*10^-18C.
Enota elektrine 1C je ampersekunda, kar izhaja iz dimenzijske povezave elektrine in
elektrinega toka.
COULOMBOV ZAKON in ELEKTRINA POLJSKA intenzivnost
Coulombov <kulonov> zakon je eden prvih eksperimentalno ugotovljenih zakonov
elektrotehnike in v sploni obliki velja za vsa njena podroja. Leta 1785 je Coulomb s
torzijsko tehtnico meril sili med tokastima elektrinama Q1 in Q2, ki sta bili v
medsebojni razdalji r in priel do naslednjih sklepov:
a) obe sili F tvorita dvojico, ki sta po vrednosti enaki in nasprotno usmerjeni
b) obe sili sta premo-sorazmerni elektrinama ter obratno-sorazmerni kvadratu njune
razdalje
c) faktor k zajema geometrijsko oblikovanost prostora ter snovno lastnost dielektrika,
ki zapolnjuje prostor
POSEBNA ali IZPELJANA OBLIKA: