VKI 0108 Zavirsek

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbenitvo
in geodezijo
Jamova 2
1000 Ljubljana, Slovenija
telefon (01) 47 68 500
faks (01) 42 50 681
fgg@fgg.uni-lj.si
Univerzitetni program Vodarstvo in

komunalno inenirstvo
Kandidat:
Ale Zavirek
Preliminarna tudija zaite vodotokov na
podroju kanalizacijskega sistema Grosuplje marje Sap
Diplomska naloga t.: 108
Mentor:
izr. prof. dr. Joe Panjan
Somentor:
asist. dr. Mario Krzyk
Ljubljana, 2. 7. 2008
Zavirek, A. 2008. Preliminarna tudija zaite vodotokov na podroju kanalizacijskega sistema Grosupljemarje - Sap
Dipl. nal. UNI. Ljubljana, UL, FGG, tudij vodarstva in komunalnega inenirstva.
STRAN ZA POPRAVKE, ERRATA
Stran z napako
Vrstica z napako
Namesto
Naj bo
II
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisani Ale Zavirek izjavljam, da sem avtor diplomske naloge z naslovom:
Preliminarna tudija zaite vodotokov na podroju kanalizacijskega sistema
Grosupljemarje - Sap.
Izjavljam, da se odpovedujem vsem materialnim pravicam iz dela za potrebe elektronske

separatoteke FGG.
Ljubljana, 2.06.2008
_________________________
III
BIBLIOGRAFSKO-DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEEK
UDK:
628.19+628.2(043.2)
Avtor:
Ale Zavirek
Mentor:
izr. prof. dr. Joe Panjan
Somentor:
asist. dr. Mario Krzyk
Naslov:
Preliminarna tudija zaite vodotokov na podroju

kanalizacijskega sistema Grosupljemarje - Sap
Obseg in oprema:
78 str., 1 pregl., 4 graf., 5 sl., 85 en.,
Kljune besede:
meani kanalizacijski sistem, vodotok, onesnaenje, zadrevalni

bazen, standard ATV-A 128E
Izvleek
Diplomska naloga obravnava zaito vodotokov in dimenzioniranje zadrevalnih bazenov na
podroju kanalizacijskega sistema Grosupljemarje - Sap. Uvodni del naloge opisuje
obravnavano obmoje (topografske in hidrografske znailnosti) in obstojee stanje
kanalizacijskega sistema. Podrobneje so opisane znailnosti vodotokov in njihovo
onesnaenje. Osrednji del naloge opisuje zadrevalne bazene in njihovo dimenzioniranje po
nemkih smernicah ATV-A 128. Smernice zahtevajo veje tevilo podatkov, ki jih je
potrebno
predhodno
analizirati.
Potrebno
prostornino
doloajo
na
osnovi
letnih
obremenjevanj odvodnika s prelitimi odtoki, katerih koncentracije morajo biti v dopustnih

mejah. V zadnjem delu je prikazano dimenzioniranje zadrevalnih bazenov na obmoju
kanalizacijskega sistema Grosupljemarje - Sap. Kanalizacijski sistem je v veini meanega
tipa in vsebuje 11 razbremenilnih objektov, ki razbremenjujejo meane odtoke v vodotoke
Grosupeljskega polja in posledino onesnaujejo reko Krko. Prvi val razbremenjenih odtokov
je e posebej ob daljem sunem obdobju, spomladi in jeseni, kjer koncentracije spranih
onesnail doseejo visoke vrednosti, potrebno zadrati in ga v celoti odvesti na istilno
napravo. Na kanalizacijskem sistemu Grosupljemarje - Sap sem poleg vsakega
razbremenilnega objekta predvidel zadrevalni bazen in doloil njihove potrebne efektivne
prostornine. Na primeru zadrevalnega bazena marje - Sap sem podrobneje predstavil samo
dimenzioniranje in ga umestil v prostor. Sestavil sem tudi aproksimativni predraun strokov
s popisom del za izgradnjo zadrevalnega bazena marje - Sap.
IV
BIBLIOGRAFIC-DOCUMENTALISTIC INFORMATION
UDC:
628.19+628.2(043.2)
Author:
Ale Zavirek
Supervisor:
assoc. prof. dr. Joe Panjan
Co-supervisior:
assist. dr. Mario Krzyk
Title:
A preliminary study of watercourse protection in the

Grosupljemarje - Sap sewage system area
Notes:
78 pag., 1 tab., 4 graphs., 5 fig., 85 eq.,
Key words:
combined wastewater sewers, pollution, watercourse

stormwater tanks, ATV-A 128E standard
Abstract
This diploma paper deals with watercourse protection and sizing of the containment pools in
the area of the Grosupljemarje - Sap sewage system. The introductory part of the paper
describes the researched area (topographic and hydrographical characteristics) and the current
state of the sewage system. The watercourse characteristics and their pollution are dealt with
in detail. The main part of the diploma paper describes the containment pools and their design
according to German guidelines ATV-A 128. The guidelines demand a large number of data
which has to be previously analysed. The necessary capacity is determined on the basis of the
yearly stress on the drainage system, the concentrations of which have to be within accepted
tolerance limits. In the last part, the design and sizing of the containment pools in the area of
the Grosupljemarje - Sap sewage system is described. The sewage system is mostly of
mixed type and contains 11 relief facilities which relieve mixed drainages into watercourses
of the Grosuplje field and consequently pollute the Krka river. The first wave of the relieved
drainages has to be contained and transported to the processing facility in its entirety,
especially after longer dry periods in spring and autumn, when concentrations of pollutants
reach alarming values. In the Grosupljemarje - Sap sewage system, I provided a
containment pool next to every relief facility and set their necessary effective capacities. In
the case of the marje - Sap containment pool I presented the sizing and placement in detail. I
also constructed a cost estimate and work list for the construction of the marje - Sap
containment pool.
ZAHVALA
Za pomo in nasvete pri izdelavi diplomske naloge se zahvaljujem mentorju izr. prof. dr.
Joetu Panjanu in somentorju asist. dr. Mariu Krzyku.
Zahvaljujem se tudi vsem, ki so mi stali ob strani in me podpirali skozi vsa leta tudija.
VI
KAZALO VSEBINE
UVOD
OPIS OBRAVNAVANEGA OBMOJA
2.1
Predstavitev obine Grosuplje
2.1.1
Naselje Grosuplje
2.1.2
Naselje marje - Sap
2.2
Topografske in hidrografske znailnosti
2.2.1
Grosupeljska kotlina, marska suha dolina in Radensko polje
2.2.2
Vodotoki Grosupeljskega polja
OPIS OBSTOJEEGA STANJA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA

GROSUPLJEMARJE - SAP IN MONITORING STANJA
11
VODOTOKOV V OBINI GROSUPLJE

3.1
Kanalizacijski sistem
11
3.2
istilna naprava Grosuplje
12
3.3
Monitoring stanja vodotokov v Obini Grosuplje
15
SPLONO O ZADREVALNIH BAZENIH IN NJIHOVEM

DIMENZIONIRANJU
19
4.1
Prikljuevanje deevnih bazenov v kanalizacijski sistem
20
4.2
Deevni zadrevalni bazeni (DZB)
21
4.3
Deevni prelivni bazeni (DPB)
23
4.4
Deevni istilni bazeni (DB)
24
4.5
Kombinirani bazeni (KB)
25
4.6
Medsebojno prikljuevanje deevnih bazenov
26
4.7
ATV-A 128 Standard
27
4.7.1
Izraun zadrevalnega volumna
28
4.7.1.1
Podatki o prispevnih obmojih
29
4.7.1.2
Podatki o odtonih koliinah
31
4.7.1.3
Podatki o odtonih razmerjih
35
4.7.1.4
Podatki o onesnaenju in drugih vplivih
36
4.7.1.5
Doloitev zadrevalnega volumna bazena
40
VII
4.7.2
Obmoje uporabe enostavnejega postopka in kontrolni postopek
42
4.7.3
Zahteve za dimenzioniranje zadrevalnih bazenov
43
4.7.3.1
Minimalno mealno razmerje prelitih vod
43
4.7.3.2
Dimenzijske zahteve
44
4.7.3.3
Konstrukcijske zahteve
45
4.8
Praznjenje bazenov s pomojo rpalk
46
4.9
ienje bazenov
49
DIMENZIONIRANJE ZADREVALNIH BAZENOV NA OBMOJU

KANALIZACIJSKEGA SISTEMA GROSUPLJEMARJE - SAP
52
5.1
Doloitev volumna zadrevalnih bazenov
53
5.1.1
tevilo prebivalcev in koliina odpadnih voda leta 2006
53
5.1.2
Analiza rasti tevila prebivalstva
54
5.1.3
Analiza porabe vode
55
5.1.4
Predvidene prikljuitve in predvidena bodoa obmoja poselitve
56
5.1.5
Predvideno t. prebivalcev in predvidena koliina odpadnih voda leta

2026
56
5.1.6
Analiza dotoka tujih vod
57
5.1.7
Padavine in povrinski odtok
58
5.1.8
Doloitev asa odtoka
60
5.1.9
Doloitev koeficienta nagnjenosti terena
61
5.1.10
Koliina odpadnih vod iz loenega obmoja in doloitev KPK v sunem

odtoku
62
5.2
Zadrevalni bazen marje - Sap
62
5.2.1
Doloitev dimenzij bazena
63
5.2.2
Umestitev bazena v prostor in njegova zasnova
64
5.2.3
Doloitev volumna prekucnih korit
67
5.2.4
Doloitev kapacitete rpalk
68
5.2.5
Predraun strokov
72
ZAKLJUKI
73
VIRI
75
PRILOGE
VIII
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1:
Povpreni koeficient prirastka prebivalstva
54
IX
KAZALO GRAFIKONOV
Grafikon 1:
Rast tevila prebivalcev po naseljih od 1869 do 2006
Grafikon 2:
Prodana koliina pitne vode (gospodinjstva, industrija) za naselje

Grosuplje
Grafikon 3:
Prodana koliina pitne vode za naselja (gospodinjstva)
55
55
56
KAZALO SLIK
Slika 1:
Obravnavano obmoje poselitve
Slika 2:
Zaraenost struge potoka Mali breg
Slika 3:
Onesnaenost vodotoka Mali breg, pri iztoku iz razbremenilnika marje -Sap
52
Slika 4:
Lokacija zadrevalnega bazena marje - Sap
64
Slika 5:
Prerez struge vodotoka Mali breg
66
XI
KAZALO PRILOG
Priloga A
Poplavna podroja in vodotoki Grosupeljske kotline
Priloga B
Monitoring stanja povrinskih vod v Obini Grosuplje
B1
Bioloki test strupenosti
B2
Osnovne kemijske analize
B3
Fizikalno kemijske analize
Priloga C
Spremembe in dopolnitve dolgoronega in srednjeronega plana obine Grosuplje

za obdobje 1996-2000, dopolnitve 2004
Priloga D
Pomo pri dimenzioniranju
D1
Vrednost koeficientov lokalnih izgub
D2
Diagram za dimenzioniranje izplakovalnega prekucnega korita
D3
Moody-jev diagram
Priloga E
Odtok odpadne vode v KS Grosupljemarje - Sap
E1
Shema pretokov med razbremenilniki
E2
tevilo prebivalcev po naseljih od leta 1869 do 2006
E3
Koliina odpadnih voda iz industrije in velike obrti, odvedenih v KS leta 2006
E4
Poraba vode in koliina odpadne vode v raznih dejavnosti leta 2006 (pretvorjeno v
PE)
E5
tevilo prebivalcev in koliina odpadnih voda, odvedenih v KS leta 2006
E6
tevilo prebivalcev in koliina odpadnih voda, odvedenih v KS leta 2026
E7
tevilo prebivalcev, koliina odpadnih voda in tuja voda odvedeno v KS leta 2026
E8
tevilo prebivalcev, koliina odpadnih voda in tuja voda odvedeno skozi

posamezni razbremenilnik leta 2026
E9
tevilo prebivalcev in koliina odpadnih voda , odvedenih v KS leta 2026 iz

obmoij z loenim (LS) KS
Priloga F
Odtok padavinske vode v KS Grosupljemarje - Sap
F1
Krivulja jakosti nalivov
F2
Povrine obmoij in njihove reducirane povrine
F3
Izraun asa odtoka za primer KS marje - Sap
F4
Poddimenzioniran KS Grosupljemarje - Sap
XII
F5
asi odtokov po kanalih pri maksimalnem nalivu
F6
Povpreni koeficient nagnjenosti terena
Priloga G
Popis in predraun del za izgradnjo zadrevalnega bazena marje - Sap
G1
Skupna rekapitulacija
G2
Popis in predraun za zadrevalni bazen
G3
Popis in predraun za zdruitveni objekt 1, 2 ter razbremenilni kanal
Priloga H
Skupne potrebne prostornine zadrevalnih bazenov po smernicah ATV 128
Priloga I
Grafine priloge
I1
Situacija KS Grosupljemarje Sap, M = 1:10 000
I2
Hidravlina situacija prispevnih povrin na obmoju zadrevalnega bazena marje

Sap, M = 1:10 000
I3
Situacija predvidenega zadrevalnega bazena marje Sap, M = 1:500
I4
Deevni zadrevalni bazen marje - Sap (gradbeni del), M = 1:50
I5
Deevni zadrevalni bazen marje - Sap (strojno tehnoloki del), M = 1:50
OKRAJAVE IN SIMBOLI
ACAD
Autodesk Computer Assisted Design
BPK
biokemijska potreba po kisiku
BPK5
biokemijska potreba po kisiku v petih dneh
CN
centralna istilna naprava
istilna naprava
GIS
geografski informacijski sistem
GEN
gospodarsko enakovredni nalivi
KS
kanalizacijski sistem
KPK
kemijska potreba po kisiku
PE
populacijski ekvivalent
CN
centralna istilna naprava
DZB
deevni zadrevalni bazen
KB
kombinirani bazen
RDV
razbremenilnik deevnih vod
RVV
razbremenilnik visokih vod
ZN
zazidalni nart
XIII
XIV
SLOVAR MANJ ZNANIH BESED IN TUJK

Biokemijska potreba po kisiku (BPK) je koliina elementarnega kisika, ki ga porabijo
mikroorganizmi med razkrojem. Ni odvisna samo od koliine in koncentracije organskih
snovi, ampak tudi od tevila in aktivnosti mikroorganizmov, temperature, turbulence itd. Zato
je potrebno pogoje doloanja standardizirati, da rezultate lahko primerjamo. Dogovorjeno je,
da proces poteka pri 20 C. Najpogosteje doloamo petdnevno biokemijsko potrebo po kisiku
BPK5. (Kolar, 1983)
Kemijska potreba po kisiku (KPK) je koliina kisika, ki je potrebna za kemino oksidacijo
primesi v vodi, meri se v mg/l. (Kolar, 1983)
Odvodnik je vodno telo, v katerega se razbremenjuje ali izpua (oieno) odpadno ali
padavinsko vodo. (Kompare, 1991)
Tuja voda je voda, katere izvor ni vir onesnaenja (npr. povrinski vodotoki, podtalnica,
voda iz drenanih zajetij) in vdira v kanalizacijski sistem na mestu pokodb ali ob namernem
rnem priklopu.
Padavinska voda je voda, ki je posledica padavin in odteka s streh in iz utrjenih, tlakovanih

ali z drugim materialom prekritih povrin neposredno ali po kanalizaciji v vodotok ali v tla.
Loen kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omreje, po katerem se komunalna, tehnoloka
ali meanica komunalne in tehnoloke odpadne vode odvaja loeno od padavinske vode.
Meani kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omreje, po katerem se komunalna,
tehnoloka ali meanica komunalne in tehnoloke odpadne vode odvaja skupaj s padavinsko
odpadno vodo.
Predvideno obmoje poselitve je v skladu s predpisi s podroja urejanja prostora doloeno
obmoje za iritev naselja.
XV
Pretok odpadne vode je koliina odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo in je lahko
izraena kot povpreni pretok v m/leto, m/mesec, m/dan, m/uro ali kot trenutni pretok v
m/sekundo.
istilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjuje ali odpravlja njeno
onesnaenost.
Samoistilna sposobnost rek izraa koliino organske mase, ki se s pomojo
mikroorganizmov v vodi razgradi v anorgansko snov. Je posledica spleta prehranjevalnih
verig, zaradi katere pride v vodnem ekosistemu do zmanjanja onesnaenja. Na sposobnost in
mo samoienja vplivajo struktura ekosistema ter lastnosti polutanta, ki pride v ekosistem.
Pri samoienju lahko pride do popolne razgradnje organskih snovi (mineralizacija) ali pa do
delne organske razgradnje. e je razgradnja popolna, je samoienje uspeno in v
ekosistemu se vzdruje ravnoteje. e pa poteka le delna razgradnja organskih snovi, je
samoienje nepopolno. Delni razgradni procesi so pogosto anaerobni. Mnoge snovi se ne
razgradijo, temve se nalagajo v sedimentih in predstavljajo stalno nevarnost sekundarnega
onesnaenja. (Ribi, Rep, 2004)
Zavirek, A. 2008. Preliminarna tudija zaite vodotokov na podroju kanalizacijskega sistema Grosupljemarje - Sap.
1 UVOD
Veina vodotokov ima v dananjem asu funkcijo odvodnikov oziroma recipientov za
najrazlineje vrste odpadnih vod. Tu gre predvsem za odpadne vode iz naselij, industrije in
kmetijstva. V kolikor se teh vod pred izpustom v odvodnik ustrezno ne obdela, imajo velik
negativen vpliv na odvodnik. Takno onesnaenje, ki se vnaa v odvodnik, pogosto presega
samoistilno sposobnost le-tega in prihaja do poslabanja kakovosti vodotokov in posledino
do evtrofikacije.
Zadrevalni bazeni so v urbaniziranih obmojih, kjer v veji meri prevladujejo meani
kanalizacijski sistemi (v nadaljevanju KS), z ekolokega vidika bistvenega pomena. V
deevnih obdobjih odvodniki prejmejo velike koliine vode, s tem pa tudi visoke
koncentracije onesnail, spranih s povrja. Ob intenzivnih nalivih je kritien prvi val
onesnaenja, ki nastopi po daljem sunem obdobju oz. obdobju brez padavin, pa tudi
spomladi in jeseni. Padavinska voda je lahko onesnaena s peskom, obrusi avtomobilskih
gum, soljo (pozimi), razlinimi odpadki, ipd.
Prvi val onesnaenja oz. istilni val, ki nastane na zaetku padavinskega odtoka, je potrebno
zadrati, ob koncu padavinskega dogodka oz. takrat, ko se odtone razmere v KS umirijo, pa
odvesti na istilno napravo (v nadaljevanju N), kjer se bioloko oisti pred izpustom v
odvodnik (recipient). To nalogo opravljajo zadrevalni bazeni, ki imajo nalogo zadrati prvi
val onesnaenja, ki je koliinsko majhen, a mono onesnaen, v primeru vejih koliin prejete
vode pa razliko med prejeto in zadrano koliino delno (mehansko) oieno preliti v
odvodnik. Kvaliteta prelite vode v odvodnik mora biti v dopustnih mejah.
Pri nas in v dravah Evropske unije se najve uporabljajo nemke smernice ATV-A 128,
katere doloajo kvaliteto prelite vode v odvodnik s pomojo velikosti efektivne prostornine
zadrevalnega bazena. Po koncu padavinskega dogodka je potrebno vso zadrano koliino
vode v celoti odvesti na N gravitacijsko ali pa s pomojo rpalia. Na ta nain prepreimo
onesnaevanje vodotokov iz KS in zagotovimo zadovoljivo mero zaite odvodnika.
Na obmoju kanalizacijskega sistema Grosupljemarje - Sap je veje tevilo

razbremenilnikov in s tem prelivajoih izpustov v vodotoke Grosupeljskega polja. Vse vode,
ki se zberejo na njem, se pretakajo pod zemljo dalje v izvir reke Krke. Onesnaenost vode v
zgornjem toku Krke je v veliki meri odvisna od onesnaenosti voda, ki teejo po
Grosupeljskem polju.
Slika: Obine poreja reke Krke

(http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/krka/obcine_
porecja_krke.jpg)
2 OPIS OBRAVNAVANEGA OBMOJA
2.1 Predstavitev obine Grosuplje

Obina Grosuplje je srednje velika slovenska obina, ki lei na jugovzhodnem robu
slovenskega glavnega mesta. Velika je 134 km2 in ima 17.547 prebivalcev. Znana je po bogati
kulturni in zgodovinski dediini, po naravnih lepotah, naselje Grosuplje pa kot razvito obrtno
in industrijsko sredie, ki je od Ljubljane oddaljeno 15 minut vonje po avtocesti proti
Zagrebu. Geografsko je skoraj vse obmoje obine zajeto v Grosupeljski kotlini, le-to pa
sestavljajo marska dolina, Grosupeljsko in Radensko polje ter okolika hribovja, za katera so
znailne tevilne manje doline in kraka polja. Razen Kuclja, ki meri 743 metrov, noben hrib
ne presega sedemsto metrov viine, razlika med kotlinskim dnom in vrhovi vzpetin pa komaj
kje presee tristo metrov. Z obino Grosuplje se zaenja dolenjska pokrajina, kar se kae v
naravnih, gospodarskih, poselitvenih in jezikovnih znailnosti.
Slika: Predstavitev obine Grosuplje (http://www.rralur.si/soitje/grosuplje.html)
Obina Grosuplje je znana po bogati kulturni in zgodovinski dediini:

Naravna dediina
upanova jama, Radensko polje, Botanjski bajer
vzpetine Kucelj, Limberk, Stari grad, kraki osamelec Kopanj
naravni rezervat Bije
redke rastlinske vrste:sibirska perunika, movirski svi, movirski tulipan, mesojeda
srednja rosilka,
redke ivalske vrste: razline vrste rac, ponirki, navadna in rna torklja, pisana aba,
moerad, pijavka,
Kulturno zgodovinska dediina
protiturki tabor Cerovo
Turenek v marju
arheoloko najdie na Magdalenski gori
ostanki gradov Botanj in Stari grad
dvorci Praproe, Zavrh, Brinje
kozolci
sakralni spomeniki
zdravilni studenki : Dole pri Polici, Kopanj.
2.1.1 Naselje Grosuplje
Naselje Grosuplje je danes upravno, gospodarsko in prometno sredie s 7.625 prebivalci.
Prepoznavni znak Grosuplja je bilo vse, kar je povezano s konji, prometnicami in
furmanstvom. Bliina Ljubljane, odline prometne povezave in lepo podeelsko okolje
ponujajo netete razvojne monosti: idealno okolje za bivanje, prostor za iste gospodarske
dejavnosti, podjetnitvo in obrt ter izletniki turizem.
Grosuplje je relativno mlado naselje, vendar mu njegova lega in mona gospodarska
infrastruktura nudita ogromne potenciale za razvoj gospodarstva, kar vpliva tudi na naglo rast
prebivalstva. Poleg podjetij, ki imajo na obmoju obine daljo tradicijo (Motvoz in platno,
Mizarstvo Grosuplje, Pekarna Grosuplje, Kovinastroj, ), nastajajo in se uspeno razvijajo

tevilna nova, ki prebivalcem Grosupljega in okolice omogoajo zaposlitev v domaem kraju.
V obini je organiziranih sedem obrtno-podjetnikih in industrijskih con:
v Brezju
v Roni dolini
pri Gasilskem centru
pri istilni napravi
gospodarska cona
obrtna cona Evrotrans
Turistino oskrbovalni center.
V vseh conah je urejena osnovna infrastruktura, podjetniki in obrtniki pa imajo monost
nakupa zazidljivih zemlji za izgradnjo poslovnih prostorov. Obina nudi finanno podporo
razvoju malega gospodarstva preko Medobinskega sklada za razvoj malega gospodarstva. S
podporo razvoju drobnega gospodarstva pa se ukvarjajo e: Obina na Uradu za gospodarstvo
in drubene dejavnosti, Druba za razvoj Grosuplja, Obmona obrtna zbornica in Zdruenje
podjetnikov.
2.1.2 Naselje marje - Sap
Samo pred dobrimi sto leti je bilo v Grosupeljski kotlini glavno sredie marje, ki danes
teje 2.956 prebivalcev. Krajevna skupnost marje Sap je 15,4 km2 veliko obmoje, ki
obsega dobro desetino povrine obine Grosuplje. To je najbolj severozahodni del Dolenjske
in Dolenjskega podolja, 45 km dolgega in od 3 do 12 km irokega pasu na stiku Posavskega
hribovja in Dinarskega krasa. V marski pokrajini se je oblikovalo 11 naselij, ki so gruasta
ali pa obcestna: Cikava, Gajnie, Huda Polica, Mali Vrh pri marju, Paradie, Podgorica pri
marju, Sela pri marju, marje Sap, Tlake, Veliki Vrh pri marju in Zgornja Slivnica.
Naselja leijo na nadmorski viini od 300 do 480 m. Najnije leee naselje so Gajnie na
barjanski strani, najvije pa Zgornja Slivnica severovzhodno od Magdalenske gore. Najveja
naselja leijo v podolju neposredno ob glavni prometnici in tvorijo nekakno poselitveno os.
To so marje Sap (t. preb. 1376), Mali Vrh pri marju (t. preb. 362), Veliki Vrh pri
marju (t. preb. 225) in Cikava (t. preb. 219). Ta so se od leta 1869 do danes poveala tiri
do petkrat, najmoneje pa so naraala v zadnjem 10-letnem obdobju. Leta 2002 so skupaj
zajemala kar 80% vsega prebivalstva krajevne skupnosti. Najmanja so naselja, ki so najbolj
oddaljena od glavne prometne osi (Huda Polica, Gajnie) oz. je njihova rast onemogoena
zaradi naravnih in drubenih omejitev (strmine, gozd, poplavni svet, kmetijske ali prometne
povrine (Paradie, Podgorica pri marju).
V marju Sapu, naselju ob cesti in eleznici, ki vodita iz Ljubljanskega barja v Dolenjsko
podolje, ivi danes kar polovica vseh prebivalcev marske pokrajine. Urbanizirano naselje
opravlja nekatere sredine funkcije v sicer e dokaj agrarni pokrajini. tejemo ga lahko med
t.i. spalna naselja, saj od tod dnevno migrira kar tiri petine vseh zaposlenih. e primerjamo
naselji Grosuplje in marje Sap, lahko ugotovimo, da je Grosuplje bistveno bolj industrijsko
usmerjeno in da se velika veina prebivalcev marja - Sap vozi na delo v Grosuplje ali v
Ljubljano, glavno mesto Slovenije. Na spodnji sliki je grafino prikazano obravnavano
obmoje poselitve.
Slika 1: Obravnavano obmoje poselitve
2.2 Topografske in hidografske znailnosti

2.2.1 Grosupeljska kotlina, marska suha dolina in Radensko polje
Grosupeljska kotlina je e nedokonno razvito krako polje. Na njeni ravnini pogosto
nastajajo poplave. Iz osrednjega, irega dela se vleejo doline na vse strani. ez kotlino je
prvotno od jugovzhoda proti severozahodu, to je od Dobrepolja proti Ljubljani, tekla reka
Raica. Tu se je izlivala v Ljubljanico kot njen najveji pritok. Kotlina je torej posledica
nekdanjega vodnega toka. Kasneje se je zaradi tektonskih premikov vodni tok preusmeril
proti krki dolini. Preusmeritev dokazujejo ostri zavoji vodotokov, neznaten padec dna v
smeri dananjega toka in dananjemu dnu nasproten strmec vijih teras. Na tem predelu
nastopijo pogoste poplave. Voda zalije samo dno kotline ter spodnje dele dolin, kjer se zadri
dalj asa. Zato tu ni njiv in polj, marve le travniki in movirsko rastje. Na terasah, ki se
dvigajo nad dnom, so se izoblikovala naselja. V teh predelih tla prekriva rdea in rdeerjava
ilovica, ki je primerna za obdelavo. V grie, ki obkroajo kotlino, je vrezanih ve grap in
dolin s potoki. Rahlo zaobljeni, s polonimi poboji nas spominjajo na gorice, kakrne
sreamo v osrednji dolenjski pokrajini.
Pomembneje faze geolokega razvoja Grosupeljske kotline:
Povrinske reke (Raica s pritoki, ki je tekla v Barje) vrezujejo struge in ustvarjajo
doline, v katerih pravo dno je danes zakrito (pred ledeno dobo);
zakrasovanje (pred ledeno dobo);
Zasipavanje vseh nijih predelov, nastanek jezera, ki se je zlivalo v Radensko polje
(v ledeni dobi);
Pretoitev jezera v Krko, jezero usahne (voda najde novo smer);
V usedline nekdanjega jezera in naplavine prejnjih rek vrezujejo potoki nove struge
(e v ledeni dobi oziroma po njej).
marska dolina se nahaja na skrajnem severozahodnem delu Grosupeljske kotline. Tu je
prehod med nekdaj enotnima Ljubljanskim barjem in Grosupeljsko kotlino. Kasneje se je
Ljubljansko barje pogreznilo za kakih 200m. Zaradi kasnejih kvartnih nanosov so danes
viinske razlike med obema deloma le nekaj deset metrov. Okrog marja Sapa je razvejana
mrea potokov, pod njim blizu Tlak pa so kratke proti barju usmerjene ponikalnice. Med
marjem-Sapom in Razdrtim je zakrasevanje oblikovalo manje dolinsko dno z ve krakimi
kotanjami s ponikalnicami. Dolina je tako na dnu kot tudi na pobojih okoli nje obdelana in
precej gosto naseljena. Tod mimo so e nekdaj potekale pomembne prometne povezave proti
jugu.
Radensko polje je tipino krako polje. Vzhodni in zahodni rob ima vrezan natanko v
dinarsko podolni smeri (jugovzhodseverozahod). Dno polja se zniuje od severozahoda
proti jugovzhodu. iroko je 1 km in dolgo 4 km. Z vseh strani ga obdajajo gozdnata poboja.
Na polju se zbirajo vode z Grosupeljskega polja, kocjanskega podolja in povirja Raice. S
severa pritekajo povrinsko, od drugod podzemno. Podzemni vodotoki na junem delu polja
priteejo na povrje. Vodne razmere na podolju so odvisne od koliine in intenzivnosti
padavin. Povrinski vodotoki, ki teejo preko polja, mono meandrirajo. Na vzhodnem delu
vse vode poniknejo in podzemno odteejo v izvir Krke.
Polje lahko razdelimo na tri dele: severni (v bliini vasi Zagradec pri Grosupljem in
botanjskega hriba), osrednji (vlee se ob cesti GrosupljeDobrepolje preko Srednic, kjer je
najve estavel, mimo osamelca Kopanj) in juni del (v bliini vasi Mala Rana). Stalni
vodotok severnega predela je Dobravka, kateri se pri vasi Malo Mlaevo pridruita e
Grosupeljica in Podlomica.
2.2.2 Vodotoki Grosupeljskega polja

Predel po Grosupeljskem polju je mono prepreden z manjimi vodnimi ilami. Veji del
vodotokov ima znailnosti krakih voda. Veina jih izvira iz jam, rup ali estavel (nekatere
samo ob vejem deevju), kratek as tee po ravnem polju in hitro spet ponikne. Njihov
vodostaj je zelo odvisen od deevja. V primeru monejih in daljih padavin vode prestopajo
svoje bregove in poplavljajo okoliko ravninsko podroje (priloga A). Mnogim od teh voda
domaini pravijo Breg. Nekaj teh strug je bilo melioriranih, zato so danes obmoja mokri
precej manja, kot so bila nekdaj. Ker je poplavljanje zmanjano, so se podroja ob vodotokih
po regulaciji strug spremenila v plodna tla, primerna za obdelavo. e vedno pa je za vodotoke
Grosupeljskega in Radenskega polja znailna tudi precejnja zaraenost strug in njihovih
bregov, zato je potrebno ienje in redenje rastja, ker se s tem pripomore k hitrejemu
odtoku vode. Na spodnji sliki je prikazana zaraenost struge potoka Mali breg.
Slika 2: Zaraenost struge potoka Mali breg

Najobseneje poreje z normalno hidrografsko mreo ima Grosupeljica Dobravka,
katere najviji del povirja je z Velikim potokom in Bregom na razvodju z Besnico v viini
650700 m. Grosupeljica je stalni vodotok, ki tee skozi naselje Grosuplje, napaja pa se iz
vejega tevila razlinih pritokov, ki izvirajo v predelu Police. Te vode se stekajo v
Grosupeljsko kotlino in se pri tem poasi zdruujejo v skupen vodotok. Najpomembneja
pritoka sta Veliki potok in Duplica, v katera se izlivajo manji potoki. Voda tee po
Grosupeljski kotlini in se na Radenskem polju pri Malem Mlaevem zdrui s Podlomico, s
katero tvori nov vodotok Dobravko. Ta kasneje ponikne v rupi Veliko retje pri vasi Zagradec
pri Grosupljem.
Najmoneja kraka reka, ki z juga priteka na Grosupeljsko polje, je Podlomica. Je popolna
kraka reka, brez nadzemskih pritokov, a z mnogimi krakimi dotoki, ki izvirajo na robu
doline in se z leve stekajo vanjo. Med njimi sta dva (Bavek jugovzhodno od Ponove vasi
in Bajer zahodno od Spodnje Slivnice) zelo mona, Bi, na vzhodni strani Ponove vasi, pa
mono naraste ob visoki vodi in e danes, kljub regulaciji, na iroko poplavi ravnino ob njem,
imenovano Blato. Podlomica izvira blizu naselja Podlom, nato tee po ravnem delu okoli
Slivnikega hriba in zavije proti Radenskem polju. Pri novi obrtni coni se zdrui s potokom
Bije, ki se prav tako kot Podlomica napaja iz manjih krakih dotokov (entjurica,
10
Bievka, Strene lue in Mali breg). Potok Bije tee mimo Ponove vasi proti Selam pri
marju in se tik pred njimi obrne nazaj mimo Brezja pri Grosupljem proti Radenskem polju.
Najpomembneji dotok v potok Bije je za delo v moji diplomski nalogi potok Mali breg.
Juno od Sapa se iz ve izvirkov mokrotne marske doline poraja potok Mali breg, ki tee na
jugovzhod mimo Sel pri marju proti Biju; vanj se steka sredi iroke ravnice jugozahodno
od Brvac pri Grosupljem. Tudi Mali breg ima dva manja dotoka. Prvi potok priteka izpod
Zgornje Slivnice v Mali breg mimo Hrastja in Cikave, katerega korito se napolni le ob visoki
vodi. Drugi pa izvira vzhodno od Zgornjih Brvac v severnem delu iroke mokrotne doline in
se steka pod grosupeljsko cesto in eleznico naravnost v Bije pri vasi Brezje malo nije od
sotoja Malega brega z Bijem.
e povzamem vse skupaj, ugotovim, da vodo po dnu Grosupeljskega polja odvajata dva
vodotoka, Grosupeljica Dobravka in Podlomica Bije. Prvi, v glavnem nekraki,
dobiva na polju samo manji pritok Breg (Gatinski potok), vodna mrea drugega vodotoka pa
je raznovrstna in mono razvejana. Sestavljajo jo sami kraki dotoki: entjurica, Bavek,
Bi, Strene lue in Mali breg. Podlomica se izliva v Dobravko na Malomlaevskem polju
juno od Malega Mlaevega pred vstopom potoka na krako Radensko polje. Dobravka ob
vstopu na Radensko polje zavija v mnogih meandrih po severnem robu Radenskega polja in
malo juneje od Botanja ponika v okrog 10m globoki jami, imenovani Veliko Retje.
11
3 OPIS OBSTOJEEGA STANJA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA GROSUPLJE

MARJE - SAP IN MONITORING STANJA VODOTOKOV V OBINI GROSUPLJE
3.1 Kanalizacijski sistem

Na obmoju obine Grosuplje je zgrajen kanalizacijski sistem Grosupljemarje, ki ga na
koncu zakljuuje istilna naprava locirana pod Spodnjo Slivnico, ki ima urejeno mehansko in
bioloko stopnjo ienja. Do danes je zgrajenega e 77.097 m kanalizacijskega (fekalnega in
meteornega) omreja Grosupljemarje - Sap.
V spodnji preglednici je prikazano, iz kaknega materiala in v kolikni dolini je sestavljeno
kanalizacijsko omreje.
Preglednica: Sestava kanalizacije
(http://www.jkpg.si/index.php?option=com_content&task=view&id= 36&Itemid=65)
Oznaka
Material uporabljen za izgradnjo
Dolina kanal. sistema
BET
beton
29.971 m
azbestno cementne Salonit cevi
14.285 m
PVC
TPE, AL
MAN
NL
polivinil klorid
trdi polietilen
jeklo
nodularna litina
31.796 m
617 m
179 m
249 m
SKUPAJ
77.097 m
Kot je razvidno iz zgornje preglednice je najve kanalizacijskega omreja sestavljenega iz

PVC cevi (41,24 %), sledijo jim betonske cevi (38,87 %), azbestno cementne cevi (18,52 %),
trdi polietilen (0,8 %), nodularna litina (0,32%) in na koncu jeklo (0,23%).
V preglednici na naslednji strani je prikazana dolina fekalnega, meteornega in meanega
kanalizacijskega omreja. Najve je meanega kanalizacijskega sistema (59,49 %), sledi mu
fekalno kanalizacijsko omreje (21,77 %) in na koncu meteorno (18,72 %).
12
Preglednica: Kanalizacijski sistemi

(http://www.jkpg.si/index.php?option=com_content&task=view&id= 36&Itemid=65)
Oznaka
FE
MT
MS
SKUPAJ
Vrsta kanal. sistema

fekalna
meteorna
meano
Dolina kanal. sistema

16.788 m
14.438 m
45.871 m
77.097 m
V splonem je kanalizacijski sistem v veini mean, sestavljen iz fekalnih in meteornih

vodov, ki so speljani na N Grosuplje z zmogljivostjo 10 000 PE.
Na kanalizacijski sistem so prikljuena gospodinjstva z naselij Grosuplje, marje - Sap,
Perovo, Brvace, Sela, Cikava, Veliki Vrh, Mali Vrh, Spodnja Slivnica, Jerova vas, Brezje pri
Grosupljem in vsa industrija v omenjenih naselij.
3.2 istilna naprava Grosuplje
N Grosuplje je bila zgrajena leta 1978. Naprava je bila po vrednosti BPK5 nartovana na
10 000 PE. Zadnja rekonstrukcija je bila izvedena v letu 2002, ko so bile vgrajene grobe
avtomatske grablje na vtoku. N Grosuplje je zgrajena za primarno in bioloko ienje
komunalne odpadne vode. Objekte za primarno ienje sestavljajo rpalie, avtomatske
grobe grablje in primarni usedalnik (270 m3). Objekti za bioloko ienje so sestavljeni iz
prezraevalnega bazena (500 m3) in naknadnega usedalnika (450 m3). V peskolovu in
maobniku poteka odstranjevanje tejih delcev in maob. Iz odpadne vode se v
prezraevalnem bazenu bioloke stopnje ienja odstranjuje organsko onesnaenje.
Prezraevanje poteka s pomojo turbinskega prezraevalnega sistema. Voda se od suspenzije
louje v naknadnem usedalniku in odteka v vodotok Bije. Del zgoene suspenzije blata iz
naknadnih usedalnikov se vraa v prezraevalni bazen, viek pa v anaerobni gnilii (1.
gnilie volumna 400 m3, 2. gnilie volumna 500 m3). Pri obdelavi blata se bioplin ne
pridobiva. V anaerobnih gniliih za blato se odveno blato zgoa in stabilizira. Stabilizirano
odveno blato (1668 m3 s 13,3 % suhe snovi) se je v letu 2007 obdelalo (dehidrilalo) in
odpeljalo na odlagalie paja dolina (315 ton dehidriranega blata).
13
Kanalizacijski sistem, ki vodi do N Grosuplje, je mean, nanj pa je prikljuenih 8918

prebivalcev iz naselij Grosuplje, marje - Sap, Brezje, Brvace, Cikava, Sela pri marju, Mali
vrh pri marju, Veliki vrh pri marju in Spodnja Slivnica, kar predstavlja cca. 51 % vseh
prebivalcev v obini Grosuplje. Poleg gospodinjstev so na kanalizacijsko omreje prikljueni
tudi najrazlineji gospodarski subjekti (med veje spadajo: Motvoz in platno, Kops,
Kovinastroj, Intalacije, Pekarna Grosuplje, Omaplast, Hotel Kongo, Avtek, Gabriel As,
Black & Decker, Avtotransporti Kastelec). Trend prikljuevanja na kanalizacijski sistem je
naraajo, posledino pa tudi obremenjenost istilne naprave.
Slika: Pritok odpadne vode na N Grosuplje

(http://www.jkpg.si/index.php?option=com_content&task=view&id=34&Itemid=63)
V preglednici na naslednji strani so prikazani rezultati meritev in analiz raznih parametrov kot
so (temperatura, pH, neraztopljene snovi, KPK, BPK5, amonijev duik, fosfor), ki so bile
izvedene na N Grosuplje od leta 2003 do leta 2006.
14
Preglednica: Rezultati posameznih meritev in analiz , ki so bile izvedene na N Grosuplje

Parameter
Iztok iz
istilne
Enota MDK naprave 2003
Temperatura
pH
neraz. snovi
KPK
BPK5
Amonijev
duik
Fosfor
30
6,5-9
mg/l
80
mg/l 160
Iztok iz
istilne
naprave 2004
Iztok iz
istilne
naprave 2005
Iztok iz
istilne
naprave 2006
14,6
7,9
69,8
109
14,2
8,1
10,7
54
13,8
8,1
26,4
70
15,2
8,2
37,5
70
mg/l
30
39
13
19
20
mg/l
mg/l
15
10
12,72
4,46
9,96
2,67
13,14
2,63
14,79
3,09
Na N Grosuplje priteka izredno veliko meteornih voda, saj poleg meteornih vod, ki so iz
asfaltnih in drugih utrjenih povrin speljane v kanalizacijo (mean kanalizacijski sistem),
priteka v kanalizacijo tudi veliko talne vode, predvsem na obmoju povezovalnega kanala S,
ki poteka od marja - Sapa do Grosupljega. Povezovalni kanal S bo zaradi slabe tehnine
izvedbe potrebno sanirati, saj je uinek ienja velikih koliin meteornih vod, ki pritekajo na
N Grosuplje, slab. Uinek ienja za KPK je bil 73,5 % v letu 2002, 59,6 % v letu 2003,
77,6 % v letu 2004, 86,2 % v letu 2005 in 88 % v letu 2006. V spodnji preglednici je prikazan
uinek ienja N Grosuplje po obdobjih za razline parametre.
Preglednica: Uinek ienja N Grosuplje po obdobjih za razline parametre
Obdobje
2002
2003
2004
2005
2007
KPK v %
73,5
59,6
77,6
86,2
85,2
BKP5 v %
78,6
69,1
88,2
90,7
88,9
Celotni fosfor v % Celotni duik v %

46,7
42,2
21,6
14,9
48,7
35,2
61,7
37
42,1
30,2
Zaradi porasta prodaje vode gospodinjstvom in dograditve novih kanalizacijskih sistemov se

je poveala skupna koliina odvedenih in oienih odpadnih voda za 3,3 %. Koliina
15
odvedenih in oienih odpadnih voda se je gospodinjstvom poveala za 6,3 %, gospodarskim

subjektom pa zmanjala za 4,6 %.
3.2 Monitoring stanja vodotokov v Obini Grosuplje
V Obini Grosuplje je bil opravljen redni monitoring povrinskih vodotokov in pregled stanja
potokov Bije, Podlomica in pritokov na obmoju obrtne cone pod Slivnikim hribom in
N Grosuplje. Opravljene so bile kemijske, fizikalno-kemijske ter bioloke meritve, ki jih je
izvedel Intitut za fizikalno biologijo d.o.o. (priloga B). V biolokih analizah je bila merjena
strupenost z bioluminiscentno bakterijo Vibrio fischeri (ISO 11348), v kemijskih analizah
trdota, nitrat, nitrit, amonij, fosfat, pri fizikalno-kemijskih analizah pa so bili merjeni pH,
temperatura, kisik in prevodnost.
Izmerjene vrednosti v povrinskih vodah so bile primerjane z mejnimi vrednostmi iz treh
uredb, ki pokrivajo zakonodajo na tem podroju. Nekatere vrednosti pa niso predpisane, zato
primerjava ni bila vedno mogoa. Te uredbe so:
1. Uredba o kemijskem stanju povrinskih voda. Ur.l. 11/02 (V. 57/1)
2.
Uredba o kakovosti povrinskih voda za ivljenje sladkovodnih vrst rib. Ur.l. 46/02
(V. 62/1)
3. Uredba o klasifikaciji voda medrepublikih vodnih tokov, meddravnih voda in voda

obalnega morja Jugoslavije. Ur.l. SFRJ 6/1978
4. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo. Ur.l. 47/05
Uredbi pod toko 1 in 2 sta trenutno veljavni, vendar mejnih vrednosti za tu izmerjene
parametre veinoma ne predpisujeta. Uredba pod toko 3 je bila v veljavi pred uredbama pod
toko 1 in 2 in je navedena, ker na njeni podlagi lahko razvrstimo vodotoke v kakovostne
razrede. Zaradi vzorenja nekaterih iztokov je dodana uredba po toko 4, kjer so upotevane
koncentracije snovi za odvajanje industrijskih iztokov v vode.
V preglednici 5 in 6 in nato e grafino na sliki 6 in 7 so prikazana vzorna mesta, od koder so
bili vzeti vzorci za nadaljnjo analizo.
16
Po rezultatih sode je na mnogih vzornih mestih stanje slabo, kar kaejo tako kemijske
analize in primerjava s predpisanimi mejnimi vrednostmi kot tudi bioloki testi. Zakonodaja o
kemijskem stanju voda doloa dobro stanje le tam, kjer kakovost vode ne presega mejnih
vrednosti parametrov za salmonidne in ciprinidne vode. Izmed izmerjenih koncentracij snovi
so bili najvekrat preseeni tako nitriti, nitrati, amonij in fosfati. Meritve so se izvajale tudi na
nekaterih iztokih iz razbremenilnikov (Jerova vas, Rona dolina, obrtna cona pod Slivnikim
hribom) ter iztok N Grosuplje. Vsi izmerjeni iztoki ter Grosupeljica na zaetku in koncu
Grosuplja so bili obasno ali preteno strupeni, kar kae na prisotnost obasnih ali stalnih
onesnaevalcev. Vseskozi je med vsemi vzorenji v razbremenilni cevi smrdelo po
kanalizaciji.
Problem, ki sem opazil tudi sam, je, da je v centru Grosuplja, kjer je loen sistem kanalizacije,
vsa meteorna voda iz parkiri, cest in drugih povoznih povrin speljana v vodotok (mimo
razbremenilnika Industrijska cesta) brez predhodnega ienja. To ni osamljen primer, zato bi
bilo potrebno vso meteorno vodo, to velja predvsem za loene sisteme zbiranja odpadne vode,
katera se zbira iz povoznih povrin, kjer je nevarnost, da se z njih spirajo razna olja in
maobe, predhodno oistiti s pomojo lovilcev olj, maob in peskolova.
Preglednica: Seznam vzornih mest pri rednem monitoringu povrinskih vod v Obini
Grosuplje (Razinger, 2006, str. 3)
Oznaka
G1
G2
G3
G4
G5
G6
G7
G8
G9
G 10
G 11
G 12
Vzorno mesto (Vm)

Grdi leb pri Spodnjem Blatu
Grosupeljica konec Grosuplja
Grosupeljica pod Adamievim mostom
Grosupeljica Jerova vas - za mostom ceste Ob Grosupeljici
Bije v Brezju
Podlomica pod istilno napravo pod Slivnikim hribom
ica pod Malo Rano, nad Vrbetovim mlinom
iztok Jerova vas - pred mostom ceste Ob Grosupeljici
iztok pred mostom Grosupeljice v Roni dolini
iztok v Obrtni coni pod Slivnikim hribom
iztok istilne naprave pod Slivnikim hribom
potok pod staro deponijo Gotinica (150 m pod G1)
17
Slika: Grafini prikaz vzornih mest na vodotokih v Obini Grosuplje (Razinger, 2006, str. 3)
Najbolj sta onesnaena vodotoka Bije in Podlomica, kamor se iztekata dva mono
obremenjena iztoka v Obrtni coni pod Slivnikim hribom. V obeh vodotokih so preseeni
nitriti in fosfati, v Podlomici za iztokom iz N pa tudi amonij. Vodotok Bije je
obremenjen e v Brezju, onesnaenost pa se mono povea pod iztokom v Obrtni coni ter N
Grosuplje, kjer se poleg iztoka obdelane vode ob nalivih izliva tudi popolnoma nepreiena
voda iz razbremenilnika Bije. Takno slabo stanje se nadaljuje tudi v obmoju Natura 2000
(B9-B12). Po Uredbi klasifikacij voda v kakovostne razrede (Ur.l. SFRJ 6/1978) bi celotno
vzoreno podroje umestili v najbolj obremenjeni etrti kakovostni razred. Iztok v Obrtni coni
je obremenjen predvsem z nitriti, visoka temperatura iztoka, ki presega mejno vrednost za
izpust v vodotoke, pa kae na tehnoloko odpadno vodo. Zato bi bilo potrebno v prihodnosti
posvetiti vejo pozornost potencialnim obasnim industrijskim in obrtnim onesnaevalcem ter
imprejnji posodobitvi N Grosuplje, po monosti z vkljuitvijo terciarnega ienja.
18
Preglednica: Seznam vzornih mest za monitoring Bija, Podlomice in pritokov na obmoju

obrtne cone pod Slivnikim hribom in N (Razinger, 2006, str. 4)
Oznaka
B1
B2
B3
B4
B5
B6
B7
B8
B9
B 10
B 11
B 12
Vzorno mesto (Vm)

Bije za mostom ob cesti v Ponovo vas, pred obrtno cono
breg desnega pritoka cca. 30 m pred iztokom v Bije, pod B1
iztok v Obrtni coni (tudi Vm G10)
Bije pri koncu Boplasta na Z bregu; cca. 50 m pred iztokom iz
istilne naprave
Bije na Z bregu pri iztoku iz istilne naprave
Podlomica cca. 100 m pred sotojem z Bijem
50 m po sotoju Bija in Podlomice
Podlomica pred eleznikim mostom ob cesti v Sp. Slivnico
(tudi Vm G6)
Podlomica cca. 100 m za eleznikim mostom ob cesti v
Sp. Slivnico, kjer zavije na JV - obmoje Natura 2000
Podlomica pod daljnovodi cca. 300 m za mostom - obmoje
Natura 2000
Podlomica cca. 50 m pred mostom pod Sp. Slivnico, kjer
zane naravno meandrirati - obmoje Natura 2000
Podlomica cca. 100 m za mostom pod Sp. Slivnico, kjer
naravno meandrira - obmoje Natura 2000
Slika: Grafini prikaz vzornih mest na obmoju obrtne cone pod Slivnikim hribom in N
(Razinger, 2006, str. 4)
19
4. SPLONO O ZADREVALNIH BAZENIH IN NJIHOVEM DIMENZIONIRANJU
V meanem kanalizacijskim sistemu se ob nalivih pojavijo odtoki, ki so lahko tudi do nekaj

stokrat veji od sunih odtokov. Odvod tolikne koliine vode do N bi bilo v ekonomskem
in tehninem pogledu nesmiseln. Na N zato vodimo le doloeno koliino meanih vod,
odveno koliino pa odvajamo v odvodnik (vodotok).
Vsak vodotok ima omejeno samoistilno sposobnost, prav tako imajo vse istilne naprave na
meanih kanalskih sistemih omejeno hidravlino in biokemijsko obremenitev. Ob monih
nalivih lahko koncentracije spranih onesnail v padavinski vodi doseejo visoke vrednosti.
Koliina nakopienih onesnail na prispevnih povrinah in tudi v kanalih je znatno veja
predvsem po daljem sunem obdobju, spomladi in v jeseni. Navsezadnje pa meana odpadna
voda vsebuje tudi suni odtok s sanitarno in industrijsko odpadno vodo. Zaradi natetih
razlogov je odvod razbremenjenih onesnaenih voda oz. vsaj prvega vala onesnaenja v
odvodnik potrebno zadrati in ga po konanem nalivu oistiti na N.
Zaito vodotokov ter vejo in enakomernejo obremenitev istilnih naprav je v veliki meri
mogoe izboljati z zadrevalnimi bazeni, ki so v urbaniziranih obmojih, kjer v veliki meri
prevladujejo meani kanalizacijski sistemi, v ekolokem pogledu bistvenega pomena.
Zadrevalni bazeni se gradijo pred izpustom v odvodnik, kjer lahko z zaprtjem izpusta ali
preliva onesnaenje zadrimo in ga nato odstranimo. Njihova minimalna prostornina je 50 m3.
Gradimo jih tudi v primeru, e istilna naprava ni sposobna sprejeti obremenitve pri monem
nalivu. Bazeni nam sluijo tudi za mehansko ienje onesnaene vode (usedanje delcev),
predno pride onesnaena voda na istilno napravo.
Loimo naslednje vrste zadrevalnih bazenov:
deevni zadrevalni bazen ( v nadaljevanju DZB),
deevni prelivni bazen ( v nadaljevanju DPB),
deevni istilni bazen ( v nadaljevanju DB).
20
Moni so tudi kombinirani bazeni (v nadaljevanju KB), ki vsebujejo dva dela: eden deluje kot
DZB, drugi pa kot DPB ali DB.
Namen DZB je zmanjati maksimalni padavinski pretok. Za razliko od DZB, ki vso koliino
zadrevane vode odvede preko duilke po kanalu naprej na N, vsebujeta naslednja dva
(DPB, DB) t.i. istilni preliv, preko katerega morebitno preseeno koliino vode od
zadrane delno oieno odvedemo v odvodnik. Tako je namen DPB ne samo zmanjanje
maksimalnega padavinskega odtoka, ampak tudi mehansko ienje prelite vode. Delno pa se
pri DB oisti vsa dotekajoa voda v bazen, ki nato tudi odtee preko preliva. Na spodnji
sliki so prikazane sheme delovanja razlinih deevnih zadrevalnih bazenov.
Slika: Sheme delovanja deevnih zadrevalnih bazenov ( Kolar, 1983, str. 207)
4.1 Prikljuevanje deevnih bazenov v kanalizacijski sistem
Deevne bazene lahko v kanalizacijsko omreje prikljuujemo na glavnem vodu ali na
stranskem vodu. Pri deevnih bazenih na glavnem vodu vodimo dueni odtok meanih vod na
N QN skozi bazen, pri deevnih bazenih na stranskem vodu pa mimo bazena (Imhof, 1993).
Pri bazenih na stranskem vodu vodimo skozi bazen razbremenjeni pretok. Dueni odtok na
N vodimo preko razbremenilnika deevnih vod (v nadaljevanju RDV), ki je situiran pred
bazenom. Razbremenjeno meano vodo iz razbremenilnika deevnih vod vodimo proti bazenu
preko razbremenilnika visokih vod (v nadaljevanju RVV), ki prine prelivati, ko je bazen
poln. Bazen se prine prazniti ele, ko odtok na N pade pod QN (Adamczyk in sod., 1982).
Izbira lege bazena je odvisna predvsem od viinskih pogojev. Lega deevnega bazena na
21
stranskem vodu pride v potev pri majhni viinski razliki med vtokom in iztokom iz bazena,
tako da se bazen prazni s rpanjem. V ekonomskem smislu je takna lega manj ugodna, saj je
potrebnih ve cevi, dodatni loitveni objekt (RDV) in rpalke, ki potrebujejo elektrino
energijo, kar bo v prihodnosti predstavljalo velik problem.
Ko imamo na voljo zadostno viinsko razliko med vtokom in iztokom, pride v potev deevni
bazen na glavnem vodu. Pri takni legi bazena RDV ni potreben, pred bazenom je le RVV, ki
razbremenjuje pretoke veje od kritinega meanega odtoka Qkrit. Bazen pa se v veini
primerov prazni gravitacijsko.
4.2 Deevni zadrevalni bazeni (DZB)
Naloga DZB je zadrati prvi val onesnaenja, ki se v meanem kanalizacijskim sistemu pojavi
ob nalivu. DZB se gradi na koncu majhnih prispevnih povrin, kjer so dotoni asi pri
kritinem nalivu manji od 15 do 20 minut, in na sistemih, kjer ni predhodnega
razbremenjevanja. DZB ne vsebuje prelivnega objekta, zato je potrebno vso zadrano
kapaciteto vala odvesti na N, kjer se mehansko in bioloko oisti. Efektivni (koristni)
volumen bazena doloa krona preliva RVV. DZB je lahko konstruiran kot prekriti objekt v
betonski izvedbi pravokotne ali okrogle oblike (vrtinasti bazeni) ali kot odprt objekt v
betonski ali zemeljski izvedbi. Prekrite bazene v betonski izvedbi gradimo v naseljenih
obmojih, odprte bazene pa v nenaseljenih obmojih. Odprti zadrevalni bazeni v zemeljski
izvedbi pridejo v potev pri odvodnjavanju padavinskih voda iz avtocest (Panjan, 2002).
Slika: Shema delovanja deevnih zadrevalnih bazenov, ki so na stranskih vodih vzporedna

prikljuitev (Panjan, 2002, str. 54)
22
Slika: Shema delovanja zaporednih deevnih zadrevalnih bazenov na glavnem zbiralniku

(Panjan, 2002, str.55.)
Odtok meanih vod na N QN vodimo pri DZB na stranskem vodu mimo bazena. Pri
polnjenju je prepreen iztok iz bazena. Krona preliva loitvenega objekta (RDV) je lahko
vije ali nije od krone preliva RVV (Adamczyk in sod., 1982). V primeru, da je nija,
predvidimo objekt za prepreitev povratnega toka (povratna zaklopka), kot to prikazuje
spodnja slika.
Slika: Shema delovanja deevnih zadrevalnih bazenov na stranskem vodu z objektom za

prepreitev povratnega toka (Panjan, 2002, str.55.)
Pri DZB na glavnem vodu vodimo QN skozi bazen. V potev pride pri majhnem prispevnem
obmoju z enim samim zadrevalnim bazenom, pri vzporedno vezanih bazenih z enim samim
transportnim kanalom proti N ali kot zadnji bazen pred N (Adamczy in sod., 1982). DZB
na glavnem zbiralniku lahko izvedemo tudi z obtokom sunega pretoka mimo bazena
(spodnja slika). Pri nalivih se bazen polni preko RDV. Med polnjenjem bazena je iztok odprt.
Takna postavitev bazena in loitvenega objekta je pogosto narobe oznaena kot bazen na
stranskem vodu. V potev pride pri majhnih prispevnih obmojih z enim samim bazenom ali
pri zaporedno vezanih bazenih kot zadnji bazen pred N (Adamczyk in sod., 1982).
23
Slika: Shema delovanja zaporednih deevnih zadrevalnih bazenov na glavnem zbiralniku z

obtokom za suni odtok (Panjan, 2002, str.56.)
4.3 Deevni prelivni bazeni (DPB)
DPB gradimo pri vejih prispevnih povrinah, kjer sta dotok in koncentracija onesnail bolj
enakomerna. Pri takih prispevnih povrinah so dotoni asi pri kritinem nalivu veji od 15
do 20 minut in ni pojava izrazitega istilnega vala. DPB vsebuje preliv, preko katerega se sme
v odvodnik preliti le mehansko oiena voda. Zato taken preliv imenujemo tudi istilni
preliv, ki doloa efektivni volumen prelivnega bazena. Preliv prine delovati, ko je bazen
poln. Na koncu padavinskega dogodka se zadrana kapaciteta meane vode odvede do N.
Slika: Shema delovanja deevnega prelivnega bazena na stranskem vodu in deevnega

prelivnega bazena na glavnem vodu (Adamczyk in sod., 1982, str. 167)
Tudi DPB lahko v kanalizacijski sistem prikljuujemo na glavnem ali na stranskem vodu
(zgornja slika). Pri legi bazena na stranskem vodu je kot pri DZB med polnjenjem bazena
iztok prepreen, prine pa se, ko odtok na N pade pod QN. V primeru, da je krona preliva
24
loitvenega objekta (RDV) nija od krone istilnega preliva, je potreben objekt za prepreitev
povratnega toka (Adamczyk in sod., 1982).
RVV, ki je nameen pred bazenom, ima nalogo zmanjati maksimalne pretoke skozi bazen
zaradi nevarnosti vrtinenja in dviganja usedlega blata, ki ga lahko odplavi preko istilnega
preliva (Adamczyk in sod., 1982). RVV pred bazenom lahko tudi opustimo, saj predstavlja
komplicirano konstrukcijo in dodatni stroek, moramo pa izpolniti zahtevo o prepreenju
odplavljanja usedlin preko preliva. Zahtevo izpolnimo, e hitrost pretoka skozi poln bazen pri
dotoku 30 l/(s*ha) ne presega vrednosti 5 cm/s (Panjan, 2002). Takno konstrukcijo prikazuje
spodnja slika.
Slika: Shema delovanja deevnega prelivnega bazena na stranskem in glavnem vodu brez
RVV (Adamczyk in sod., 1982, str. 168)
4.4 Deevni istilni bazeni (DB)
DB zadrujejo onesnaeni deevni odtok, zato jih najvekrat uporabimo pri loenih KS.
Poleg zmanjevanja maksimalnih padavinskih pretokov ima DB nalogo mehansko oistiti
meteorno vodo in jo nato mehansko oieno odvesti v odvodnik ali na N (prerpavanje).
DB vsebuje istilni preliv, pred bazenom pa je nameen RVV, ki omejuje maksimalne
pretoke skozi bazen, s tem pa je onemogoeno dviganje usedlin.
25
4.5 Kombinirani bazeni (KB)

KB gradimo na mestih, kjer se pojavijo istilni valovi iz sosednjih obmoij z daljimi
dotonimi asi kot tudi dotoki z enakomerno koncentracijo onesnail. KB predstavlja
kombinacijo DZB in DPB in tako vsebuje zadrevalni del in obdelovalni (istilni) del. Dotok
meane vode se najprej shranjuje v zadrevalnem delu. Ko je ta poln, se prine polniti e
drugi, obdelovalni del, ki ga obravnavamo kot DPB, saj vsebuje istilni preliv. ele ko je poln
tudi obdelovalni del, se mehansko oiena voda prine prelivati v odvodnik. Zadrevalni in
obdelovalni del sta lahko zgrajena en ob drugem ali en nad drugim, odvisno od razmer. Pri
legi en nad drugim je spodaj zadrevalni del, nad njim pa obdelovalni del s istilnim
prelivom. Prednost takih bazenov je zadrevanje in mehansko ienje v enem bazenu, slabost
pa so veji investicijski in obratovalni stroki. V KS se lahko prikljuujejo na glavni ali na
stranski vod.
Slika: Kombinirani bazen na stranskem vodu (Vir: ATV-A 128E, 1992)
Slika: Kombinirani bazen na glavnem vodu (Vir: ATV-A 128E, 1992)
26
4.6 Medsebojno prikljuevanje deevnih bazenov

Pri obsenih meanih KS je zaradi ekonomskih razlogov predvidenih ve deevnih bazenov.
DZB, DPB in KB so v omreju lahko prikljueni vzporedno ali zaporedno.
Slika: Primer vzporednega prikljuevanja deevnih bazenov (Vir: ATV-A 128E, 1992)
Deevni bazeni, prikljueni vzporedno, predstavljajo ugodnejo reitev za pregled nad
prelitim odtokom v odvodnik in duenim odtokom na N (ATV-A 128E, 1992). Pri
vzporednem prikljuevanju bazenov je potreben kolektor, ki vodi duene odtoke iz bazenov
proti N. Tako vsa voda iz bazenov prispe do N brez nadaljnjega prelivanja. Bazeni ne
vplivajo drug na drugega, zato je tudi izbira bazena neodvisna od ostalih bazenov. Vendar pa
so stroki izgradnje KS z vzporedno prikljuenimi bazeni viji zaradi transportnega kolektorja
do N. V praksi vzporedno prikljuevanje bazenov ni vedno izvedljivo (Adamczyk in sod.,
1982). Pri vzporednem prikljuevanju so moni tako bazeni na glavnem vodu kot tudi bazeni
na stranskem vodu. Vsota duenih odtokov iz bazenov oz. odtok po transportnem kolektorju
pred N ne sme presegati zmogljivost biolokega dela N (ATV-A 128E,1992).
Deevni bazeni, prikljueni zaporedno, so v KS prikljueni en za drugim. Izbira lege bazena
je mona le pri zadnjem bazenu pred N, pri vseh gorvodno leeih bazenih je mona le lega
na stranskem vodu (Adamczyk in sod., 1982). Dueni odtoki iz bazenov naj bi naraali v
27
smeri toka vode proti N, tako da lahko zadrevalna koliina vode gorvodnega bazena prispe
do N brez dodatnega prelivanja v dolvodnem bazenu. Odtok na N iz zadnjega bazena ne
sme presegati zmogljivosti biolokega dela N. Zadrevalni volumen bazenov ponavadi
naraa v smeri toka vode proti N zaradi daljih odtonih asov ( ATV-A 128E, 1992).
Slika: Primer zaporednega prikljuevanja deevnih bazenov (Vir: ATV-A 128E, 1992)
4.7 ATV-A 128 standard1
Nemki ATV 128 (Abwassertechnische Vereinigung-Arbeitsblatt 128) nadomea prejnji
ATV standard A 128 iz leta 1977. Standard obravnava projektiranje hidrotehninih objektov v
meanem KS s prelivi v vodotoke ali jezera. Med objekte s prelivom spadajo razbremenilniki,
deevni zadrevalni bazeni, deevni prelivni bazeni, kombinirani bazeni ter kanali z
zadrevalno prostornino in prelivom.
Vodno gospodarstvo in tudi stroki izgradnje, delovanja in vzdrevanja KS teijo k izogibanju
istega deevnega odtoka v KS, kjer je to mono. Zaradi poplavne varnosti ter
preobremenjenosti kanalske mree in istilnih naprav so predvideni prelivni objekti.
Povrinski odtok skupaj z onesnaili vodimo s pomojo KS v odvodnik (vodotoki) na
naslednje naine:
odtok padavinskih vod iz loenega KS,
odtok preko preliva iz meanega KS,
(oieni) odtok iz N.
Celotno besedilo v tem poglavju je povzeto po:ATV-A 128E, 1992. Vir enab je ATV-A 128E, 1992. Izjeme
so oznaene z virom
28
Pri meanem KS se lahko v padavinskem odtoku pojavi visoka koncentracija polutantov, z

izlivi v vodotoke in jezera pa lahko le-te mono onesnaimo. Do pojava visokih koncentracij
onesnail, predvsem tekih polutantov in usedlin, prihaja spomladi, jeseni in ob nalivih, ki
sledijo daljemu sunemu obdobju. Pojavi se spiranje povoznih povrin, kmetijskih povrin,
streh in spiranje sedimentov v kanalih in kanalizacijskih objektih. eprav val onesnaenja
traja le zaasno, lahko koncentracije onesnail doseejo vekratno vrednost tistih, ki jih
vsebuje iztok iz N v odvodnik. Naloga smernic je omejiti onesnaeni padavinski in meani
odtok na N do te mere, da ta ni preobremenjena in lahko oisti odpadno vodo onesnail v
doloeni meri, hkrati pa mora kvaliteta vodotokov in jezer zaradi prelivov ostati v
spremenljivih mejah.
Po pravilih dimenzioniramo kanalizacijsko mreo na 50 do 100 let, istilne naprave pa na 15
do 25 let. Znailnosti zadrevalnih objektov, kot so njihova oblika in velikost, odtok odpadnih
vod in odtok prelitih vod, so odvisni od N, zato je nesmiselno dimenzioniranje teh objektov
na dalje obdobje kot N.
Za doloitev zadrevalnega volumna predlaga standard 2 postopka:
enostavneji postopek dimenzioniranja z uporabo diagramov,
kontrolni postopek, ki pride v potev pri neizpolnjevanju pogojev prvega
enostavnejega postopka.
4.7.1 Izraun zadrevalnega volumna
Po standardu je za zadrevalni volumen prelivnega objekta potrebno poznati oz. doloiti tudi
zadrevalne volumne morebitno gorvodno leeih objektov. To velja tako za postopek
dimenzioniranja z uporabo diagramov kot tudi za kontrolni postopek. Izrauni potrebnih
vhodnih in izhodnih podatkov sledijo v nadaljevanju.
29
4.7.1.1 Podatki o prispevnih obmojih

Srednja letna viina padavin hpr[mm]
Trajanje prelivanja meanih vod je odvisno od srednje letne viine padavin. Prelivanje je
dalje pri obmojih z vijo srednjo letno viino padavin, zato je tam tudi letna koliina prelitih
vod v odvodnik veja.
Za obravnavana prispevna obmoja upotevamo podatek mesta oz. najblijega mesta, za
katerega obstajajo ombrografski podatki.
Velikost reduciranih prispevnih povrin AU [ha]
AU
(4.1)
Ared
Velikost reducirane prispevne povrine doloimo po naslednji enabi:

Ared
A
( Fi
)/
Fi
(Povzeto po: Kolar,1983, str. 64)
(4.2)
(Kolar, 1983, str. 78)
(4.3)
Oznake v zgornji enabi:

A velikost prispevnega obmoja [ha],
odtoni koeficient [-],
Fi velikost dela prispevnega obmoja, velikost raznih vrst povrin (streha, cesta,
travnik ) [ha],
i vrednost odtonega koeficienta za razne vrste povrin (preglednica na drugi strani).
30
Preglednica: Odtoni koeficienti za razne vrste povrin (Kolar, 1983, str. 78)
Vrsta povrine
Strehe s ploevinasto ali emajlirano kritino
Strehe z obiajno kritino
Ceste in poti, utrjene z betonom ali asfaltom
Tlak iz naravnega ali umetnega kamna z zalitimi stiki
Tlak iz naravnega ali umetnega kamna z nezalitimi
stiki
Z bitumensko emulzijo obrizgana povrina
Slabo utrjene poti brez povrinske obdelave
Kolodvori in igria
Parki, vrtovi in travniki
Gozd
i[%]
95
90 - 85
85 - 90
75 - 85
50 - 70
25 - 60
15 - 30
10 - 30
5 - 25
1 - 20
Najdalji as pretoka tf [min]

Najdalji as pretoka je trajanje potovanja vala po najdaljemu kolektorju. Je as od zaetka
trajanja naliva do pojava konice pretoka v zadnji dolvodni cevi prispevnega obmoja (npr. cev
pred RVV). as vode v transportnem kolektorju lahko zanemarimo.
Povpreni koeficient nagnjenosti terena IGm [-]
Po standardih ATV se prispevna obmoja delijo glede na nagnjenost (padec) terena na 4
skupine.
Preglednica: Koeficient nagnjenosti terena (ATV-A 128E, 128E, 1992, str. 23)
Koeficient nagnjenosti terena IGm
1
2
3
4
Padec terena IT [%]

<1
1-4
4 - 10
> 10
Koeficient nagnjenosti terena za celotno prispevno obmoje se izrauna po enabi:

I Gm
( Ai I Gmi ) /
Ai

Ai velikost prispevnega obmoja i [ha],
IGmi koeficient nagnjenosti obmoja i.
(4.4)
31
4.7.1.2 Podatki o odtonih koliinah

Kombinirani odtok odpadnih vod na N Qm [l/s]
Sestavljen je iz sunega odtoka Qdw skupaj z deevnim odtokom Qr. Po pravilih naj ne bi bil
manji od dvakratne dnevne konice odtoka odpadnih vod z odtokom tujih vod:
Qm
Q px
Qd 24
2 Q px
(4.5)
Qiw24
24
Qd 24
x
24 365
Qc 24
a c bc
24 365
Qi 24
ai bi
P np
86400
Oznake v zgornjih enabah:

Qpx dnevna konica odtoka odpadnih vod [l/s],
Qiw24 dotok tujih vod [l/s],
Qd24 odtok odpadnih vod iz gospodinjstev [l/s],
Qc24 odtok odpadnih vod iz male obrti, pisarn, trgovin [l/s],
Qi24 odtok odpadnih vod iz velike obrti in industrije [l/s],
x trajanje odtoka odpadnih vod na dan [h],
ac tevilo delovnih ur na dan v mali obrti, pisarnah, trgovinah [h],
ai tevilo delovnih ur na dan v veliki obrti in industriji [h],
bc tevilo produktivnih dni na leto v mali obrti, pisarnah, trgovinah [dni],
bi tevilo produktivnih dni na leto v veliki obrti in industriji [dni],
P tevilo prebivalcev [-],
np norma porabe [l/(osdan].
(4.6)
(4.7)
32
Preglednica: Trajanje odtoka odpadnih vod na dan v odvisnosti od tevila prebivalcev in

norme porabe vode (Povzeto po: Bischof, 1998)
tevilo prebivalcev
Srednja dnevna poraba

vode [l/osha)]
Dnevno trajanje Qd24 [h]
< 5 000
5 000 - 10 000
10 000 - 50 000
50 000 - 250 000
> 250 000
150
175 - 180
200 - 220
225 - 260
250 - 300
8
10
12
14
16
tevilo delovnih ur na dan (ac, ai) in tevilo produktivnih dni na leto (bc, bi) doloimo po
dejanskem delovnem asu pisarne, trgovine, obrti, industrije.
Povpreni dnevni suni odtok Qdw24 [l/s]
Sestavljen je iz odtoka odpadnih in tujih vod:
Qdw24
Qw24
Qiw24
(4.8)
Odtok odpadnih vod Qw24 je vsota dotokov vseh odpadnih vod:

Qw24
Qd 24
Qc 24
Qiw24
(4.9)
Maksimalni dnevni suni odtok Qdwx [l/s]

Natanneje oz. najbolje vrednosti dobimo iz rezultatov merjenj na N. V primeru, da
obstojea merjenja rezultatov ne obstojajo, izraunamo maksimalni dnevni suni odtok po
naslednji enabi:
Qdwx
Q px
Qiw24
(4.10)
Dotok iz loenih obmoij QrS24 [l/s]

V primeru, da obstojea merjenja rezultatov ne obstojajo, izraunamo dotok iz loenih
obmoij po naslednji enabi:
QrS 24
QwS 24
P np
86400
(4.11)
33

QwS24 odtok odpadnih vod iz obmoja z loenim KS [l/s],
P tevilo prebivalcev, ki bivajo na obmoju z loenim KS [-],
np norma porabe[l/(osdan].
Dotok tujih vod Qiw24 [l/s]
Predpisi dimenzioniranja zahtevajo zmanjanje dotoka tujih vod, kolikor je mono, saj
zadrevalni volumen naraa z dotokom tujih vod. Tuje vode nekontrolirano pritekajo v KS.
Razlog za to je najvekrat izvir ali podtalnica. V KS pritekajo iz drena, skozi stiia
kanalizacijskih elementov zaradi morebitnega netesnenja, na hinih prikljukih ali skozi stene
jakov, velikokrat pa prebivalci sami v jaek speljejo izvir iz svojega ozemlja. Tuja voda je
tudi tista voda, ki jo iz gradbenih jam ljudje prerpajo v poiralnik ali jaek. Ponavadi so vir
le mehanskega onesnaenja. Najbolje vrednosti za tujo vodo dobimo iz rezultatov merjenj na
N. e podatki ne obstajajo, lahko dotok tuje vode dobimo tudi iz spodnje preglednice:
Preglednica: Suni dotok, dotok tuje vode in odtoni koeficient v odvisnosti od gostote
naselitve (Kolar, 1983, str. 36)
Gostota
Odtoni Priakovani Priakovani Skupni
prebivalcev na ha koeficient dotok tuje
suni dotok dotok
[P/ha]
[%]
vode [l/(sha)] [l/(sha)] [l/(sha)]
50
15
0.25
0.22
0.47
100
17
0.40
0.44
0.84
200
50
0.75
0.87
1.62
300
68
1.00
1.31
2.31
400
80
1.20
1.75
2.95
500
87
1.30
2.19
3.49
600
90
1.35
2.62
3.97
Odtok padavinskih vod Qr24 [l/s]
Izraa razliko med kombiniranim odtokom in povprenim dnevnim odtokom odpadnih vod iz
obmoij z meanim in loenim KS:
Qr 24
Qm
Qdw24
QrS 24
Odtok padavinskih vod iz prispevnega podobmoja dobimo po enabi:
(4.12)
Qr 24
Qt
Qdw24
34
(4.13)
QrS 24
Oznaka v zgornji enabi:

Qt odtok skozi duilko [l/s].
Kritini deevni odtok Qkcrit [l/s]
Je odtok, ki ga povzroi kritini naliv. Izrauna se po enabi:
Qkcrit
(4.14)
rcrit AU

rkrit intenziteta kritinega naliva [l/(sha].
Z veanjem asa odtoka do prelivnega objekta se odtoni val po cevi vedno bolj sploa.
Zaradi tega se vsota prelivanj in s tem tudi koliina prelitih onesnail v odvodnik zmanja. Ta
vpliv opisuje naslednja enaba za izraun intenzitete kritinega naliva:
rkrit
15
120
; rkrit,min
t f 120
7,5l /( s ha)
(4.15)
Pri doloevanju intenzitete rkrit za zadrevalne bazene s prelivom se zmanjanje intenzitete

zaradi vpliva asa odtoka ne upoteva. Intenziteta je torej konstantna: rkrit =15 l/(sha).
Kritini meani odtok Qkrit [l/s]
Kritini meani odtok je vsota povprenih dnevnih vrednosti sunega odtoka in kritinega
deevnega odtoka iz prispevnega obmoja ter vseh odtokov iz duilk razbremenilnikov in
zadrevalnih bazenov iz morebitnih gorvodno prikljuenih prispevnih obmoij:
Qkcrit
Qdw24
Qkcrit
Qt ,i

Qt,i vsota odtokov skozi duilke iz gorvodno prikljuenih prispevnih obmoij.
(4.16)
35
Povpreni deevni odtok med prelivanjem Qr0 [l/s]

Predstavlja vsoto povprene letno prelite vode v odvodnik in odtoka padavinskih vod Qr24
skozi duilko v asu prelivanja:
Qro
(4.17)
VQ /(T0 3,6) Qr 24

VQ0 prelita koliina meanih vod v odvodnik v letu [m3],
T0 trajanje vseh prelivanj v letu [h].
Za zadrevalne bazene z razmerjem padavinskega odtoka qr manjim od 2 l/(sha) lahko
izrazimo povpreni deevni odtok med prelivanjem z naslednjo enabo:
Qro
af
a f (3,0 AU
0,50
3,2 Qr 24 )
50
;a f
t f 100
0,885
(4.18)
(4.19)

af redukcija odtonega asa.
Pri qr > 2 l/(sha) je potrebno povpreni deevni odtok med prelivanjem Qro doloiti s
kontrolnim postopkom in enabo *.
4.7.1.3 Podatki o odtonih razmerjih
Razmerje sunega odtoka qdw24 [l/(sha]
Izraen je kot kvocient povprenega dnevnega sunega odtoka Qdw24 in reducirane prispevne
povrine:
q dw24
Qdw24
AU
(4.20)
36
Razmerje padavinskega odtoka qr [l/(sha]

Izraen je kot kvocient odtoka padavinskih vod Qr24 in reducirane prispevne povrine:
qr
Qr 24
AU
(4.21)
Razmerje kombiniranega in sunega odtoka n [-]

Qm Qiw24
n
Qdwx Qiw24
(4.22)
Povpreno mealno razmerje prelitih vod m [-]

Izraen je kot kvocient povprenega deevnega odtoka med prelivanjem skupaj z vodami iz
loenega obmoja in povprenega dnevnega sunega odtoka:
Qro QrS 24
Qdw24
(4.23)
Razmerje med povprenim in maksimalnim dnevnim sunim odtokom xa[-]
xa
24
Qdw24
Qdwx
(4.24)
4.7.1.4 Podatki o onesnaenju in drugih vplivih

Koncentracija KPK sunega odtoka Cdw [mg/l]
Koncentracija KPK sunega odtoka se doloi kot povprena letna vrednost iz meritev na
vtoku na primarno fazo N. e se izvajajo samo meritve na iztoku iz primarne faze N,
potem moramo, po pravilih, te vrednosti pomnoiti z 1,5. V primeru, da se meritve ne izvajajo
in ni obstojeih podatkov, predpis priporoa vrednost 600 mg/l. Koncentracijo lahko tudi
izraunamo po enabi:
C dw
C w Qw24
Qdw24
Qd 24 C d Qc 24 Cc Qi 24 Ci
Qd 24 Qc 24 Qi 24 Qiw24

Cw koncentracija KPK v odpadni vodi [mg/l],
Cd koncentracija KPK v odpadni vodi iz gospodinjstev [mg/l],
(4.25)
37
Cc koncentracija KPK v odpadni vodi iz male obrti, pisarn, trgovin [mg/l],

Ci koncentracija KPK v odpadni vodi iz velike obrti in industrije [mg/l].
Faktor vpliva vejega onesnaenja meanih vod ap [-]
e je koncentracija KPK sunega odtoka Cdw veja od privzete (600 mg/l preseena), je
potrebno zadrevalni volumen poveati. To uravnavamo s faktorjem vpliva vejega
onesnaenja ap.
ap
cdw
;ap
600
1,0
(4.26)
Faktor vpliva letnih padavin ah [-]

Na letno koliino prelitih meanih vod vpliva srednja letna viina padavin hpr. Z naraanjem
viine padavin se koliina prelitih meanih vod v odvodnik vea, s tem pa se vea tudi
koliina odpadnih vod. Z vplivom letnih padavin ah doseemo bolj ali manj konstantne
obremenitve odvodnika za dolgorone srednje letne padavine:
h pr
ah
1; za 600 h pr 1000mm
800
0,25; zah pr 600mm
(4.27)
0,25; zah pr 1000mm

Faktor vpliva kanalizacijskih usedlin aa [-]
Zaradi manjanja padca kanalov in pretoka je monost odlaganja naplavin in usedlin veja.
Najveja intenziteta odlaganja usedlin v KS je v noeh brez deja, ko je tudi suni odtok
najmanji. Zato je vpliv aa odvisen od odtoka iz KS, ki se izraa z razmerjem sunega odtoka
qdw24, od naklonov kanalizacije, ki se izraajo s koeficientom IGm, odvisen pa je tudi od
razmerja med maksimalnim in povprenim dnevnim sunim odtokom xa. Vpliv aa doloimo iz
spodnjih diagramov.
38
Slika: Diagrama za doloitev vpliva kanalizacijskih usedlin (ATV-A 128E, 1992, str. 29)
Faktor vpliva kanalizacijskih usedlin aa pa lahko dobimo tudi po naslednji enabi:
aa
1
10
24
xa
2 (0,43 qdw24
0, 45
(1 2 ( I Gm 1))
; aa
(4.28)
Raunska koncentracija KPK sunega odtoka Cd [mg/l]

Koncentraciji KPK v sunem odtoku pripiimo ob srednjih pogojih vrednosti 600 mg/l. Na
koncentracijo KPK vplivajo tudi dejavniki, kot so viina letnih padavin in sedimenti v
kanalizaciji, zato je raunska koncentracija KPK sunega odtoka odvisna od treh vplivov:
vpliva onesnaenja meanih vod ap, vpliva letnih padavin ah in vpliva kanalizacijskih
sedimentov aa.
Cd
600 (a p a h
aa )
(4.29)
Teoretina koncentracija KPK prelivov Cc [mg/l]

Cc doloa onesnaenost prelite vode. Odvisna je od povprenega mealnega razmerja prelitih
vod m in koncentracije KPK padavinskega odtoka Cr , ki ob srednjih pogojih znaa 107 mg/l.
Cc
Cr m Cd
; Cr
m 1
107mg / l
(4.30)
39

Cr koncentracija KPK padavinskega odtoka [mg/l].
Dovoljena letna prelivanja eo [%]
Avtorji smernic izhajajo iz predpostavke, da se meani KS, kar se tie skupnih emisij iz KS in
N, ne bi smel slabe obnaati kot loeni KS brez ienja padavinskega odtoka. To pomeni,
da skupno letno kopienje onesnail iz KS ne bi smelo biti veje od letnega onesnaenja
padavinskega odtoka:
PLS
(4.31)
PLr
Skupno kopienje onesnail iz KS predstavlja kopienje prelitih vod in odtoka iz N:

PLS
PLo
PLtp
(4.32)
PL0
VQo eo Cc
(4.33)
PLtp
VQr (1 eo ) C tp
(4.34)
PLr
VQr Cr
(4.35)

PLS vsota letnega kopienja onesnail v prelitih meanih vodah in odtoku iz N [kg],
PLo letno kopienje onesnail v prelitih meanih vodah [kg],
PLtp letno kopienje onesnail v odtoku iz N v asu nalivov [kg],
PLr letno onesnaenje, sprano s povrja z deevnim odtokom [kg],
VQr vsota povprenega letnega padavinskega odtoka [m3],
Ctp koncentracija KPK izpusta iz N v odvodnik [mg/l].
Zadnje tiri enabe vstavimo v zgornjo neenabo, izpostavimo eo in dobimo enabo:
eo
Cr
Ctp
Cc
Ctp
100
(4.36)
Ctp ob srednjih pogojih znaa 70 mg/l. e upotevamo e, da Cr znaa 107 mg/l, dobimo za
izraun dovoljene letne mere prelivanja eo enabo:
e0
3700
C c 70
(4.37)
40
Ko dobimo eo, lahko preverimo e mealno razmerje:
MLWQ
100
Q px
(4.38)

MLWQ srednji nizki pretok v odvodniku [l/s],
Qpr dnevna konica odtoka odpadnih vod [l/s].
Pri odvodnikih z mealnim razmerjem
MLWQ
100 lahko dovoljeno mero prelivanja eo
Q px
poveamo s faktorjem, ki linearno naraa od vrednosti 1,0 pri
1,2 pri
fe
MLWQ
Q px
1 0,2
MLWQ
Q px
100 do vrednosti
1000. Dovoljeno letno mero lahko torej poveamo s faktorjem fe:
MLWQ
100 / 900
Q px
(4.39)
4.7.1.5 Doloitev zadrevalnega volumna bazena

Za doloitev skupnega zadrevalnega volumna je potrebno upotevati celotno prispevno
obmoje N nad najbolj dolvodno situiranem prelivnim objektom. Vrednosti vseh
parametrov, ki so potrebni, so definirane za celotno obmoje. Volumen najbolj dolvodno
situiranega prelivnega objekta v konni fazi doloimo z odtevanjem volumnov gorvodno
situiranih zaporedno prikljuenih prelivnih objektov od skupnega zadrevalnega volumna.
Doloevanje zadrevalne kapacitete za vsako prispevno obmoje posebej je mono le pri
vzporedno vezanih odtokih preko duilk v skupni odtok proti N, e le ni prisotnega
nadaljnjega dodatnega prelivanja. Pogoj je, da vsota odtokov skozi vzporedno vezane duilke
nikoli ne presega zmonosti bioloke stopnje N.
41
Specifini volumen zadrevalnega bazena Vs [m3/ha] je odvisen od dovoljene letne mere

prelivanja eo in razmerja padavinskega odtoka qr. Doloimo ga iz spodnjega diagrama:
Slika: Diagram za doloitev specifinega volumna zadrevalnega bazena (ATV-A 128E,1992,

str. 32)
Vs pa lahko dobimo tudi po naslednji enabi:
Vs
4000 25 q r
(0,551 q r ) (e o 6)
36,8 13,5 q r
0,5 q r
(4.40)
Najmanji specifini volumen znaa:

Vs ,min
3,60 3,84 q r ,min
(4.41)
V primeru, da je kombinirani odtok odpadnih vod na N Qm veji od 2 Qdwx , izraunamo

razmerje padavinskega odtoka q r ,min v zgornji enabi na naslednji nain:
q r ,min
(48 / xa 1) Qdw24
AU
QrS 24
(4.42)
42
Obmoje veljavnosti zadnje enabe:
0,2
qr
25
eo
Vs ,min
2,0l /( s ha)
75%
Vs
40m 3 / ha
Zaradi zahtev vodnega gospodarstva in iz ekonomskih razlogov predstavlja 40 m3/ha zgornjo

mejo vrednosti specifinega volumna.
Potrebni volumen zadrevalnega bazena V [m3]
V
Vs AU
(4.43)
4.7.2 Obmoje uporabe enostavnejega postopka in kontrolni postopek

Pri doloevanju potrebnih zadrevalnih volumnov posameznega zadrevalnega bazena s
prelivnim objektom po enostavnejem postopku dimenzioniranja z uporabo diagramov
morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
obremenitev N z deevnim odtokom ne sme presegati vrednosti 2l/(s ha),
razmerje deevnega odtoka gorvodno leeega deevnega bazena ne sme presegati
1,2-kratno vrednost obremenitve N z deevnim odtokom,
zaporedno vezanih deevnih bazenov je lahko najve pet,
e so na prispevnem obmoju deevnega bazena zadrevalni bazeni brez predhodnega
razbremenilnika, potem mora biti njihovo razmerje deevnega odtoka veje od 5 l/(s
ha) (v tem primeru nimajo vpliva na dolvodno vezane deevne bazene in njihovih
volumnov ne upotevamo),
specifini volumen Vs ne sme presegati vrednosti 40 m3/ha.
V primeru, da je kaken izmed navedenih pogojev neizpolnjen, je potrebna kontrola
(kontrolni postopek). V taknem primeru je osnova za doloitev potrebnega volumna
izraunani volumen z uporabo diagramov.
43
Kontrolni postopek:
uporaba dejanskih padavinskih podatkov daljega asovnega obdobja na obravnavani
lokaciji,
doloitev dejanske koncentracije KPK deevnega odtoka Cr,
vnos modificiranega kanalizacijskega omreja v program za dolgorono simulacijo
kvantitativnega in kvalitativnega odtoka po KS; na koncu KS se vnese (navidezen)
deevni prelivni bazen, katerega velikost ustreza prvi oceni skupnega zadrevalnega
volumna,
dolgorona simulacija z upotevanjem prve ocene skupnega zadrevalnega volumna in
dejanskih padavinskih podatkov,
doloitev povprenega deevnega odtoka med prelivanjem Qro po enabi (4.17) in
povprenega mealnega razmerja m po enabi (4.46),
doloitev teoretine koncentracije KPK prelivov Cc po enabi (4.30) brez upotevanja
vpliva letnih padavin v raunski koncentraciji KPK sunega odtoka Cd (ah=0),
doloitev dovoljene letne mere prelivanja eo z upotevanjem dejanske koncentracije
KPK deevnega odtoka Cr,
primerjava med dejansko in dovoljeno letno mero prelivanja; e je potrebno, se
poveuje potrebni zadrevalni volumen, dokler nista vrednosti enaki.
4.7.3 Zahteve za dimenzioniranje zadrevalnih bazenov
V prvi fazi dimenzioniranja doloamo potreben efektivni volumen. V drugi fazi pa doloamo
dejanske dimenzije bazena in njegovih elementov, pri emer je potrebno upotevati zahteve
smernic.
4.7.3.1 Minimalno mealno razmerje prelitih vod
Pri doloevanju zadrevalnega volumna je potrebno preveriti povpreno mealno razmerje
prelitih vod. Mealno razmerje mora biti vsaj 7. V primeru, da je koncentracija KPK v sunem
odtoku Cdw nad 600 mg/l, moramo minimalno vrednost mealnega razmerja poveati, da
doseemo veje razredenje. Minimalno mealno razmerje dobimo po naslednji enabi:
m 7
m
C dw 180
60
44
za Cdw 600 mg/l
(4.44)
za Cdw > 600 mg/l
(4.45)
Pri uporabi postopka dimenzioniranja z uporabo diagramov izraunamo povpreno mealno

razmerje prelitih vod m po enabi:
Qro QrS 24
,
Qdw24
(4.46)
ki je izraeno kot kvocient povprenega deevnega odtoka med prelivanjem skupaj z vodami
iz loenega obmoja in povprenega dnevnega sunega odtoka. Pri uporabi kontrolnega
postopka pa dobimo m iz naslednje enabe:
m
C dw C c
Cc Cr
(4.47)
Cc
PLo
VQo
(4.48)
Cr
PLr
VQr
(4.49)
VQo vsota povprenega letnega prelivanja meanega odtoka [m3].
4.7.3.2 Dimenzijske zahteve

Efektivni volumen zadrevalnega bazena mora biti najmanj toliken, kot ga zahtevajo
smernice ATV. Minimalni volumen deevnega zadrevalnega bazena znaa 50 m 3, deevnega
prelivnega bazena pa 100 m3. Ko doloimo volumen, lahko doloimo dimenzije bazena.
Smernice zahtevajo, da je dolina bazena v smeri toka vsaj dvakrat dalja od irine bazena.
Ker prelivni bazen vsebuje tudi preliv v odvodnik, moramo paziti, da ne prihaja do
odplavljanja usedlin preko preliva. Pri prelivnih bazenih moramo zato pri izbranih dimenzijah
zagotoviti, da nobenem primeru v bazenu ne pride do pojava vrtinenja in odplavljanja
usedlega blata preko preliva. Pri bazenu pravokotne oblike to zagotovimo z izpolnitvijo dveh
zahtev. Pri kritinem dotoku v poln bazen povrinska obremenitev bazena ne sme presegati
vrednosti 10 m3/(m2.h). Povrinsko obremenitev bazena qa izraunamo po enabi:
qa
Qkrit Qm
L B
(Povzeto po: Adamczyk in sod., 1982, str. 171)
45
(4.50)

L dolina bazena [m],
B irina bazena [m],
Qkrit kritini meani pretok skozi bazen [m3/s],
Qm pretok deevnega in sunega odtoka na N [m3/s] - pri bazenih, pri katerih se
praznjenje prine naknadno, lahko ta del v enabi odpade.
Preveriti moramo e hitrost horizontalnega toka skozi bazen, ki pri kritinem dotoku v poln
bazen ne sme presegati vrednost 5 cm/s, izraunamo pa jo po enabi:
vH
Qkrit Qm
B H
(Povzeto po: Adamczyk in sod., 1982, str. 171)
(4.51)

H efektivna viina bazena (viina do krone preliva) [m].
Pri vrtinastem bazenu preverimo izbrane dimenzije s povrinsko obremenitvijo, ki lahko
znaa najve 10 m3/(m2.h). Hitrosti horizontalnega toka skozi bazen vH ni potrebno preverjati.
Bazeni se praznijo preko ustreznih duilk oz. v primeru, da nimamo zadostne viine, preko
predvidenih rpalk. Bazeni se praznijo, takoj ko intenziteta naliva upade. Pri praznjenju
bazena s rpalkami pazimo, da vsota pretokov N ne presee maksimalnega pretoka iz
duilke loitvenega objekta (RDV) Qt . as praznjenja ne sme presegati 1015 ur.
4.7.3.2 Konstrukcijske zahteve
Smernice ATV priporoajo gradnjo razbremenilnika visokih vod in zadrevalnega bazena v
eni strukturi, e je mogoe. Pred prelivom v odvodnik mora biti vgrajena potopna stena, ki
prepreuje odplavljanje plavajoih primesi. Zagotoviti moramo tudi odstranjevanje usedlin pri
sunem pretoku v bazenih na glavnem zbiralniku. To zagotovimo z ustreznim padcem dna, ki
46
mora biti najmanj taken, da hitrost sunega pretoka v bazenu dosega vsaj 0,8 m/s. Smernice
priporoajo reitev z lebasto obliko prenega prereza, leb pa mora biti dimenzioniran na
suni pretok vrednosti vsaj 3Qpx + Qiw. Pri prelivnem bazenu na stranskem vodu in pri
kombiniranem bazenu pa moramo zagotoviti rono ali avtomatsko ienje usedlega blata.
ienje naj bo enostavno in poceni, uporabimo lahko tudi odpadno vodo iz zadrevalnega
bazena.
Da prepreimo vdor visoke vode v prelivni bazen, mora biti kota istilnega preliva vija od
kote visoke vode odvodnika. Odvodni oz. razbremenilni kanal mora biti skonstruiran tako, da
koliino prelite vode imprej in s im manjimi hidravlinimi izgubami odvede v odvodnik
(recipient). Pri odprtih betonskih bazenih mora biti zaradi varnosti postavljena zaitna ograja,
ki se nahaja okoli bazena. Pri prekritih bazenih pa mora biti poskrbljeno za primerno zraenje
bazena. Za to poskrbimo s prezraevalnimi odprtinami, ki lahko sluijo tudi za izhod zraka pri
polnjenju bazena ali za osvetljenost bazena. Pri bazenih v naseljenih obmojih so to odune
cevi, pri katerih hitrost zraka pri polnjenju bazena ne sme presegati 10 m/s. Elektrine
instalacije moramo v bazenih protipoarno zaititi. Pri prekritih bazenih moramo za
monitoring, vzdrevanje ali izhod v sili zagotoviti dobro dostopnost z vstopnimi jaki, v
katerih je pritrjena nedrsea lestev. Pri bazenih na stranskem vodu, ki se praznijo s pomojo
rpalk, so ponavadi predvidene duilke. Premer duilke mora biti manji od premera,
potrebnega za prost odtok kritinega pretoka ne sme pa biti manji od 30 cm, da ne prihaja
do zamaitev.
4.8 Praznjenje bazenov s pomojo rpalk
Kjer pri praznjenju bazena ne moremo zagotoviti gravitacijskega odvoda proti N, moramo
predvideti rpalke. Pri praznjenju bazena pridejo v potev centrifugalne rpalke, ki so zmone
prerpati tudi blato in trdne delce, ki se nahajajo v meanem odtoku. Kapaciteta rpalke je
odvisna od rpalne viine in pretoka skozi rpalko (Panjan, 2002). rpalna viina je doloena
z geodetsko viino in vsoto linijskih ter lokalnih izgub. Geodetska viina predstavlja viinsko
razliko med najnijo gladino vode v bazenu in iztokom iz tlanega cevovoda. Linijske izgube
predstavljajo izgube energije v tlanem cevovodu zaradi hrapavosti ostenja in viskoznosti
47
odtoka, lokalne izgube pa izgube energije zaradi tokovnih delov cevovoda, ki izzovejo
spremembo smeri tokovnic (Steinman, 1999).
Smernice ATV narekujejo as praznjenja bazena kraji od 10 do 15 ur. Pretok rpalke lahko
po smernicah predstavlja Qm (kombinirani odtok odpadnih vod na N). Drugae pa ga
doloimo, ko imamo znan volumen bazena, in sicer po enabi:
VB
tp
(Povzeto po: Kolar, 1983, str. 29)
(4.52)

Q pretok rpalke [l/s],
VB efektivni volumen bazena [l],
tp as praznjenja bazena [s].
Druga lastnost rpalke poleg pretoka je mo rpalke, katera je podana z enabo:
P
g Qmax h
(Steinman, 1999, str. 69)
(4.53)

P nazivna mo rpalke [W],
gostota tekoine, ki znaa 1,0 [kg/l],
g gravitacijski pospeek, ki znaa 9,81 [m/s2],
Qmax najveji pretok rpalke [l/s],
h viina rpanja [m],
izkoristek rpalke [-].
Viina rpanja je torej vsota geodetske viine, linijskih in lokalnih energijskih izgub:
h h geod
Elin
Elok
(4.54)
Linijske energijske izgube doloimo po Darcy-Weissbach-ovi enabi:

2
E lin
Li vi
di 2 g
(4.55)
48
koeficient trenja [-],

Li dolina cevovoda i [m],
di premer cevovoda i [m],
vi hitrost tekoine v cevovodu i [m/s].
Hitrost tekoine v cevovodu okroglega prenega prereza dobimo iz naslednje enabe:
vi
Qi
Si
4 Qi
di
(4.56)

Qi pretok po cevovodu i [m],
Si preni prerez cevovoda i [m].
Koeficient trenja je brezdimenzijski Darcy-jev faktor, ki ga doloimo s pomojo Moodyjevega diagrama (priloga D3), kjer je funkcija razmerja / d (relativna hrapavost) in
Reynolds-ovega tevila Re:
( / d , Re)
(4.57)

absolutna hrapavost (velikost hrap na notranji strani cevi) [mm],
d premer cevovoda [mm],
Re Reynolds-ovo tevilo [-].
Reynolds-ovo tevilo pa izraunamo po enabi:
Re
v d
v
(4.58)

viskoznost tekoine [m2/s].
Viskoznost vode je odvisna od temperature, kar je razvidno iz spodnje tabele.
Preglednica 11: Viskoznost vode v odvisnosti od njene temperature (Steinman, 1999, str. 10)
Temperatura vode [C]
-6
Viskoznost vode [10 m /s]
10
14
18
20
40
100
1.78
1.31
1.17
1.06
1.01
0.66
0.28
49
Lokalne energijske izgube doloimo po enabi:

2
Elok
vi
2 g
(4.59)

koeficient lokalne izgube za odsek i [-].
Koeficient lokalne izgube je brezdimenzijski in je odvisen od geometrijskih karakteristik

lokalne deformacije porazdelitve tokovnic (Steinman, 1999). Doloa se na eksperimentalen
nain, zato je podan v tabelah (priloga D1) za veino montanih delov cevovoda in odprtin.
as praznjenja s pomojo rpalk je po pravilih dalji od gravitacijskega praznjenja bazena, saj
moramo pri praznjenju bazena paziti, da vsota odtokov na N ne presega zmogljivosti
biolokega dela N. Zato moramo tlani cevovod iz rpalke za praznjenje bazena prikljuiti v
kanal tik pred loitvenim objektom, tk. RDV (ATV-A 128E, 1992). Cevovod lahko
prikljuimo tudi dolvodno od duilke loitvenega objekta, vendar moramo imeti takoj za
prikljuitvijo napravo za merjenje pretoka, s pomojo katere doloimo as zaetka praznjenja
bazena; tj. as, po katerem je vsota skupnega odtoka (prerpanega odtoka iz bazena in odtoka
na N) manja od zmogljivosti biolokega dela N. Tlani cevovod mora biti premera vsaj
150 mm, da ne prihaja do zamaitev, razen v posebnih primerih lahko premer znaa 100 mm
(Imhof, 1993).
4.9 ienje bazenov
Zadrevanje meane vode v zadrevalnih bazenih vodi k odlaganju in usedanju snovi. Pri
praznjenju zadrevalnega objekta se pojavi suni odtok, ki ni dovolj velik, da bi odstranil
usedline z dna bazena. Pri zadrevalnih bazenih na stranskem vodu pa skozi objekt ne poteka
niti suni pretok. Tako se usedline nabirajo v plasteh, le-te se sprimejo in povzroijo
zmanjanje efektivnega volumna bazena, razpadanje materiala objekta zaradi korozije,
nastanek zdravju kodljivih snovi in plinov zaradi gnitja in nepravilno delovanje samega
sistema.
50
To onemogoimo s ienjem bazena takoj po vsakem polnjenju, ko je usedlo blato e vlano,

ter s transportom usedlin naprej do N (Imhof, 1993). Postopek ienja mora biti enostaven
in poceni. Najvekrat uporabimo kar meano vodo iz bazena, lahko pa uporabimo tudi
podtalnico, vodo iz vodovodnega prikljuka ali pa kar vodo iz odvodnika, e se ta nahaja v
bliini objekta. Izbrati moramo imbolj avtomatski postopek ienja s immanj uporabljene
zunanje energije (elektrina energija, rono delo).
Za ienje bazena lahko izbiramo med naslednjimi postopki:
1. ienje s pomojo vala
izplakovalno prekucno korito
izplakovalna prevesa
izplakovalna loputa
vakuumska komora
2. ienje s pomojo curka
vodni top
3. ostali postopki ienja
mealo
V mojem primeru diplomske naloge bom uporabil prekucna korita. Izplakovalno prekucno
korito je primerno za prekrite in odprte bazene pravokotnih oblik, pri katerih znaa vzdolni
padec dna med 1% in 5% (UFT FliudFlush Splkippe, 2005). Preni padec dna pa zmanja
uinkovitost istilnega vala (Imhof, 1993). Prekucno korito je vrtljivo in se proti koncu
praznjenja bazena napolni z vodo preko samostojne rpalke. Asimetrini preni prerez korita
povzroi, da se le-to, tik preden je polno, avtomatsko prevrne (prekucne). S tem se ustvari
vodni val, ki z veliko hitrostjo in mojo potuje po bazenu in splakne usedlo nesnago. Na
koritu je pritrjen senzor, ki takoj, ko se korito prekucne, prekine delovanje rpalke. Lopute naj
bi se nahajale na viini vsaj 2m (Mueler-Czygan, 2004). Potreben volumen korita, oddaljenost
korita od stene in velikost zaokroitve med steno in dnom bazena doloimo s pomojo
diagrama (priloga D2). Tlani vod, preko katerega se prekucno korito polni, mora imeti
premer vsaj 50mm, da polnjenje ne traja predolgo (UFT FliudFlush Splkippe, 2005).
Slika: Bazen z izplakovalnim prekucnim koritom (AWS Splkippe,ni datuma)
Slika: Bazen ob prevrnitvi prekucnega korita (AWS Splkippe,ni datuma)
51
5.
DIMENZIONIRANJE
ZADREVALNIH
BAZENOV
NA
52
OBMOJU
KANALIZACIJSKEGA SISTEMA GROSUPLJEMARJE - SAP

Ob vsakem obstojeem razbremenilnem objektu naj bi bil zgrajen tudi zadrevalni bazen za
zaito vodotokov. Na obmoju kanalizacijskega sistema Grosupljemarje - Sap
razbremenilniki obremenjujejo z razbremenjenim onesnaenim odtokom naslednje recipiente
oz. odvodnike:
Mali breg na dveh mestih, razbremenilnika ( Cikava, marje - Sap),
Bije na treh mestih, razbremenilniki (Kaduneva cesta, Industrijska cesta in Bije)
Grosupeljico na estih mestih, razbremenilniki (Bencinski servis OMW, Nogometno
igrie, Bevkova cesta, Cesta na Krko, Rona dolina in Pekarna Grosuplje)
V nadaljevanju bom doloil zadrevalne volumne za vseh 11 zadrevalnih objektov. Na
primeru zadrevalnega bazena marje - Sap pa bom podrobneje dimenzioniral bazen in ga
umestil v prostor. V prilogi E1 je prikazana shema pretokov med razbremenilniki.
Slika 3: Onesnaenost vodotoka Mali breg pri iztoku iz razbremenilnika marje - Sap
Iz slike 3 je razvidno, da je meana odpadna voda, ki priteka v vodotok ob nalivih, mono
onesnaena. Na obvodnih grmovnicah so vidni ostanki neoiene odpadne vode, kar je
nedopustno.
53
5.1 Doloitev volumna zadrevalnih bazenov

Za doloitev volumna zadrevalnih objektov moramo najprej pripraviti vse potrebne vhodne
podatke. Sprva sem pridobil podatke o obstojeem KS (cevi, jaki, izpusti, rpalia,
razbremenilniki) na obmoju Grosupljemarje - Sap v digitalni obliki, in sicer v programu
ACAD. Dobil sem tudi podatke o koliini prodane vode za obdobje od leta 2000 do 2006, in
sicer loeno za industrijo in gospodinjstva. Na Statistinem uradu Republike Slovenije sem
pridobil podatke o tevilu prebivalstva od leta 1869 do leta 2006, s pomojo katerih sem
doloil naravni prirast prebivalstva. Prav tako sem pridobil podatke o predvidenih obmojih
poselitve v Obini Grosuplje.
Pri doloevanju nekaterih podatkov (kritini naliv, najdalji as pretoka) sem uporabil
iteracijsko metodo za izraun hidravlinih znailnosti KS.
5.1.1 tevilo prebivalcev in koliina odpadnih voda leta 2006
S pomojo programa ACAD sem doloil obmoja, v katera spadajo objekti, ki se preko hinih
prikljukov prikljuujejo na meane kanale in kanale za odpadno vodo, ki vodijo na N
Grosuplje. Nato sem doloil obmoja, katerih kanali se stekajo v tono doloene
razbremenilnike, kjer naj bi bili tudi predvideni zadrevalni bazeni. Pri doloitvi tevila
prebivalcev, kateri so prikljueni na doloen razbremenilnik, za naselja marje - Sap in
Cikava nisem imel vejih problemov, kajti vsako naselje ima svoj razbremenilnik. Naselje
Grosuplje pa sem razdelil na sedem obmoij (sedem razbremenilnikov) in jim doloil tevilo
prebivalstva glede na velikost obmoja. Na enak nain sem doloil porabo vode za
gospodinjstva, ki so znotraj obmoja. Porabo vode sem loil posebej za industrijo, veliko obrt
ter za ostale porabnike (prebivalci, mala obrt, ole, vrtci, trgovine) (priloga E5). Porabo vode
na olah, v domu starejih obanov in v drugih dravnih ustanovah sem pretvoril v PE in jih
pritel k prebivalstvu (priloga E4)
54
5.1.2 Analiza rasti tevila prebivalcev

Rast prebivalstva naj bi se doloala na podlagi obstojeih podatkov iz preteklosti, in sicer za
obdobje vsaj 30 let. Podatke sem pridobil na Statistinem uradu Republike Slovenije za
naselja marje - Sap, Sela pri marju, Cikava, Brvace, Brezje pri Grosuplju, Grosuplje, Mali
Vrh pri marju in Veliki Vrh pri marju. V preglednici (priloga E2) so prikazani podatki od
leta 1869 do leta 2006 in izrauni prirastka prebivalstva v odstotkih za razlina obdobja. Za
naravni prirastek sem vzel povpreje procenta prirastkov za posamezno naselje:
Preglednica 1: Povpreni procent prirastka prebivalstva
Povpreni procent prirastka prebivalstva:
Cikava
marje - Sap
Grosuplje
Brvace
Brezje pri Grosuplju (brez leta 2006)
Sela pri marju
Veliki vrh pri marju
Mali vrh pri marju
1,66
1,25
2,35
0,46
3,95 (0,53)
0,54
1,16
1,43
Iz preglednice je razvidno, da imata Grosuplje in Brezje pri Grosuplju zelo velik naravni
prirast prebivalstva, kar je posledica mnoinega priseljevanja na to podroje v zadnjih nekaj
letih zaradi ugodne lege naselij (bliina glavnega mesta).
Iz grafikona 1, kjer so podatki e grafino prikazani, je razvidno, da se je v naselju Brezje pri
Grosuplju prirast prebivalstva v zadnjem letu nenadoma strmo poveal, in sicer za 446 %.
Razlog je izgradnja nove soseske Sonni dvori, kamor se je na novo priselilo veliko tevilo
ljudi. Zato sem v primeru naselja Brezje pri Grosuplju za izraun naravnega prirastka
prebivalstva vzel vrednost 0,53%, ki je enaka procentu prirastka od leta 1869 do leta 2002.
55
Rast tevila prebivalcev po naseljih

7000
6000
tevilo prebivalcev
Cikava
5000
Grosuplje
Sela pri marju
4000
marje Sap
Brezje pri Grosuplju
3000
Brvace
Mali Vrh pri marju
2000
Veliki Vrh pri marju

1000
2006
2002
1991
1981
1971
1961
1953
1948
1931
1910
1900
1890
1880
1869
Leto
Grafikon 1: Rast tevila prebivalcev po naseljih od 1869 do 2006
5.1.3 Analiza porabe vode

Pri analizi porabe vode sem loil porabo vode v industriji od porabe v gospodinjstvih.
Industrijsko razvito naselje je samo Grosuplje. V prilogi E3 so prikazani glavni porabniki v
industriji za leto 2006. Za ostala naselja sem upoteval porabo vode samo v gospodinjstvih, in
sicer od leta 2000 do leta 2006. V spodnjih grafikonih so podatki tudi grafino prikazani.
Koliina pitne vode (m3)
Prodana koliina pitne vode (gospodinjstva, industrija) - Grosuplje

450.000,00
400.000,00
350.000,00
300.000,00
250.000,00
200.000,00
150.000,00
100.000,00
50.000,00
0,00
Industrija
Gospodinjstva
Skupaj
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
Leto
Grafikon 2: Prodana koliina pitne vode (gospodinjstva, industrija) za naselje Grosuplje
56
Koliina pitne vode (m3)
Prodana koliina pitne vode (gospodinjstva)

350.000,00
300.000,00
marje Sap
250.000,00
Cikava
200.000,00
Sela pri marju
150.000,00
Grosuplje
100.000,00
Veliki Vrh pri marju

Mali Vrh pri marju
50.000,00
0,00
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
Leto
Grafikon 3: Prodana koliina pitne vode za naselja (gospodinjstva)
Iz grafikonov je razvidno, da je poraba pitne vode v gospodinjstvih in industriji skozi vsa leta
obravnavanega obdobja dokaj konstantna. Zato za predvideno porabo vode vzamem
konstantno porabo (ez n-let bo poraba vode enaka porabi vode leta 2006).
5.1.4 Predvidene prikljuitve in predvidena bodoa obmoja poselitve
Po pregledu dolgoronega in srednjeronega plana obine Grosuplje za obdobje 19962000 in
dopolnitve 2004 (priloga C) ter po razgovoru s pristojnimi na Obini Grosuplje za urejanje
prostora sem ugotovil, da je obmoje e precej zasieno z stanovanjsko gradnjo. Zato se glede
stanovanjskih in poslovnih stavb v bodonosti ne predvideva vejih posegov v prostor.
Predvideva pa se proizvodno obmoje, ki naj bi zapolnilo prostor med potokom Bije in
obstojeo pozidavo naselja Grosuplje. Za to obmoje razbremenilnik e ni zgrajen, vendar
sem vseeno okvirno doloil njegovo lokacijo in volumen zadrevalnega bazena pred N
Grosuplje. V prihodnosti bo potrebno razmisliti o izgradnji razbremenilnika skupaj z
zadrevalnim bazenom pred N Grosuplje.
5.1.5 Predvideno t. prebivalcev in predvidena koliina odpadnih voda leta 2026
Za dimenzioniranje zadrevalnih bazenov je potrebno doloiti koliino odpadnih vod iz
gospodinjstev, trgovin in male obrti ter koliino odpadnih vod iz industrije in velike obrti za
57
leto 2026. Koliino odpadnih vod izraunam ob upotevanju konstantne porabe vode za
gospodinjstva in industrijo ter procenta prirastka prebivalstva, ki sem ga izraunal v poglavju
5.1.2. Dobljeni rezultati so razvidni iz preglednice (priloga E6).
Ker je pri zaporedno vezanih zadrevalnih bazenih za izraun volumna bazena potrebno
upotevati celotno gorvodno vplivno obmoje (tudi vplivno obmoje morebitno vije leeega
zadrevalnega bazena), so v preglednici (priloga E8) doloeni vhodni podatki za vsa celotna
obmoja razbremenilnikov.
5.1.6 Analiza dotoka tujih vod

Za doloitev sunega odtoka moramo doloiti tudi dotok tujih vod. Suni dotok je sestavljen
iz dotoka odpadnih in tujih vod. Dotok tujih vod sem doloil s pomojo Kolarjeve
preglednice; za doloitev tuje vode sem najprej izraunal faktorje, ki predstavljajo razmerja
med priakovanim dotokom tuje vode in priakovanim sunim dotokom.
Preglednica: Faktor tuje vode

Gostota
prebivalcev
na ha [P/ha]
0
10
20
30
40
50
100
200
300
Priakovani
dotok tuje
vode [l/sha]
0
0.08
0.14
0.19
0.22
0.25
0.40
0.75
1.00
Priakovani
suni dotok
[l/sha]
0
0.044
0.088
0.132
0.176
0.22
0.44
0.87
1.31
Faktor tuje
vode QT/QS
1
1.82
1.59
1.44
1.25
1.14
0.91
0.86
0.76
Nato sem dobljene faktorje glede na gostoto prebivalcev pomnoil z izraunanimi koliinami
odpadnih voda za leto 2026 in dobil predvidene dotoke tuje vode znotraj obmoij
razbremenilnikov (priloga E7).
58
5.1.7 Padavine in povrinski odtok

Za dimenzioniranje meanega kanalizacijskega sistema, ki odvaja hkrati odpadno in
padavinsko vodo, je merodajen padavinski odtok. Pri tem je odtona koliina podvrena
velikim nihanjem (odtok v asu padavin se v primerjavi s sunim odtokom lahko povea tudi
50100 krat). (Panjan, 2002, str. 14) Od padavin so za dimenzioniranje kanalizacijskega
omreja najpomembneje padavine kratkega trajanja in velike jakosti, ki jih imenujemo nalivi.
Snenih padavin pri vrednotenju ne upotevamo, ker se sneg zaradi taljenja porazdeli na
dalje obdobje z majhnimi jakostmi odtoka, ki niso merodajne za dimenzioniranje. (Panjan,
2002, str. 18)
Pri nas se je uveljavilo pravilo, da se kanalizacija dimenzionira ponavadi na ekstremno

deevje (naliv) s povratno dobo enega leta, kar pomeni, da naliv v povpreju nastopa 1-krat
letno, tj. s pogostostjo 1. Vijo varnost s povratno dobo ve let upotevamo za primere
depresij (cestni podvozi) ali podzemne eleznice, kjer voda povzroa vejo nevarnost za
objekte (Panjan, 2002).
Podatki o raunskih nalivih so podani z izenaenimi vrednostmi posameznih gospodarsko
enakovrednih nalivov (v nadaljevanju GEN) za karakteristina obmoja Slovenije. Za
obmoje KS Grosupljemarje - Sap ne obstajajo ovrednotene vrednosti GEN, zato vzamem
v geografskem in klimatskem smislu najblije mesto. V mojem primeru je to Ljubljana, ki
ima sinoptino meteoroloko postajo. V spodnji preglednici so prikazane izenaene vrednosti
GEN [l/sha] za Ljubljano. Krivulje jakosti GEN, grafino prikazane v prilogi F1, so krivulje
enotskih jakosti (q') odtoka z doloeno pogostostjo (n) pojava v odvisnosti od asa.
Preglednica: Izenaene vrednosti GEN [l/sha] za Ljubljano za pogostost 1 in 0,5 (Povzeto po:
Panjan, 2002, str. 26.)
t [min]
n=1
n=1/2
5
327,4
404,5
10
211,6
253,1
15
20
30
160,6 132,1 100,2
191,6 157,2 119
40
82,4
97,6
50
70,9
83,8
60
62,5
73,9
90
47,6
56
120
39
45,9
150
33,6
39,4
180
29,6
34,8
59
Za dimenzioniranje volumna bazena je potreben tudi podatek o srednji letni koliini padavin
hpr. Podatek sem pridobil iz ve virov:
Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO); za Ljubljano je od 1978 do 2007
znaala hpr 1355 mm
Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO); za marje - Sap je od 1984 do 2001
znaala hpr 1178 mm
(Panjan, 2002, str. 17); za Ljubljano je od 1960 do 1990 znaala hpr 1394 mm.
Za srednjo koliino padavin sem izbral podatek 1394 mm.
Del padlega deja se steka v zgrajeno kanalizacijo, preostanek pa odtee v obcestne jarke, po
povrinah cesti in kanaletah ali pa ga infiltrirajo prepustne povrine. Pomemben je podatek,
koliken dele padlega deja stee v kanalizacijske kanale, kar doloimo s pomojo
koeficienta odtoka i, ki je podan za razne vrste povrin v preglednici (poglavje 4.7.1.1).
Doloimo e velikost prispevne povrine A, z zmnokom koeficienta pa dobimo vrednost
reducirane povrine Ared, ki jo potrebujemo pri dimenzioniranju volumna bazena (priloga F2).
Za povrinski odtok v kanal je za vsak kanal potrebno doloiti prispevne povrine glede na
kanal, v katerega se stekajo. Doloimo jih s pomojo metode strein ali pa gledamo na padec
terena. Prispevne povrine naj bi doloali od jaka do jaka, e pa hoemo doloevanje
poenostaviti in zmanjati njihovo tevilo, lahko v eno prispevno povrino zajamemo veje
tevilo zaporednih kanalov, vendar pod pogojem, da imajo enake geometrijske karakteristike
(enak profil cevi, priblino enak padec cevi, hrapavost cevi). V prilogi I2 so prikazane
prispevne povrine za KS marje - Sap, ki sem jih izrisal v raunalnikem programu ACAD.
Na koncu doloimo povrinski odtok Qi, ki se steka v kanalizacijo s pomojo naslednje
enabe:
Qi
q Ai
q Ared ,i
(5.1)
60
5.1.8 Doloitev asa odtoka

as odtoka, ki sem ga potreboval za izraun volumna zadrevalnega bazena, sem izraunal s
pomojo iteracijske metode. Iteracijska metoda je raunska metoda, ki je uvrena med
metode za doloanje pretonih asov. Pri tej metodi se upoteva, da nastopi maksimalni
pretok Qmax , ko je vsota asov enaka raunskemu asu trajanja nalivov tr. Pri tem je potrebno
upotevati e kontinuitetno enabo, ki pravi, da v omreje priteka in odteka stalno enak dotok.
Pri metodi se ne upoteva postopne polnitve kanala niti nabirne oz. retenzijske sposobnosti.
(Panjan, 2002, str. 40)
Hidravlini raun izvedemo tako, da upotevamo dejansko polnitev kanalskih prerezov, to
pomeni, da raunamo na delno polnitev kanalov ali pa na polni prerez. Za hidravlini raun
pri delni polnitvi upotevamo padec dna Id, pri polnem profilu pa izraunamo ustrezen
hidravlini gradient Ig. (Panjan, 2002, str. 40)
Potrebne koliine za vse odseke izraunamo po racionalni formuli. Te koliine nato vnesemo
v tabelo, v kateri upotevamo zaporedje odsekov s tem, da zanemo v asovno najbolj
oddaljeni toki. Vse vrednosti so konne, dokler T < tr. e je T > tr , kar pomeni, da
dejanski as prekorai predpostavljenega; ugotovimo zmanjanje odtoka in potrebno je
narediti popravke. To storimo tako, da iz novega dejanskega asa izraunamo koeficient .
Koeficient zmanjanja odtoka izraunamo s pomojo diagrama padavinskega odtoka. Iz
novega, dejanskega asa dobimo jakost odtokov q'. Iz te koliine nato izraunamo koeficient
. S pomojo koeficienta pa dobimo nove dejanske koliine vode v cevi. (Panjan, 2002, str.
42)
qi
qi
Qk

koeficient zmanjanja odtoka [-],
qi jakost odtoka naliva,
(Povzeto po: Panjan, 2002, str. 41)
(5.2)
(Povzeto po: Panjan, 2002, str. 41)
(5.3)
61
qi' popravljena jakost odtoka naliva,

Qk' popravljeni (zmanjan) odtok,
Q odtona koliina padavinskega odtoka.
Da izpolnimo zahteve o enakomerni obremenitvi z nalivom, upotevamo s korelacijskim
faktorjem popravke pri ustreznih Qk glede na osnovni raunski naliv po vseh zaporedno
preteenih odsekih. Vse popravke izvedemo po vseh zaporedno vezanih kanalskih odsekih
vse do zaetka omreja. Popravke izvedemo vsakokrat na novo za vsak prikljuen zaporedni
odsek napaka se torej ne seteva oz. prenaa naprej. e se na glavni zbirni kanal prikljui
stranski kanal, v katerem je nastopilo zmanjanje odtoka, moramo za nije leee odseke
upotevati tudi to zmanjanje. (Panjan, 2002, str. 42)
Pri izraunu asa odtoka z iteracijsko metodo za KS marje - Sap nisem imel teav (priloga
F3). Teave so se pojavile pri izraunu asa odtoka za ostali del KS Grosupljemarje - Sap.
Kot je prikazano v prilogi I1 sem KS Grosupljemarje - Sap razdelil na obmoja, za katera
velja, da vsako pripada tono doloenemu razbremenilniku. Na vsakem od obmoij se na
doloenih mestih KS pojavlja tok pod tlakom. To pomeni, da je KS poddimenzioniran in je
padec gladine vode v cevi veji od padca dna cevi. Zato z iteracijsko metodo ne morem
dokonno izraunati asa odtoka. Na podlagi tega sem za ostale razbremenilnike izbral as
odtoka 10 minut, 20 minut in 30 minut (priloga F5). Za primer, kako je sistem
poddimenzioniran, sem izbral razbremenilnik Kaduneva cesta (priloga F4). Z rumeno barvo
je oznaeno, v kateri cevi se pojavi tok pod tlakom.
Vpliv dotonega asa na specifini volumen je zelo majhen in zato ne naredimo velike
napake, e ga predpostavimo. Poleg tega specifini volumen z veanjem dotonega asa
poasi linearno naraa do asa 30 min. Dotoni asi, dalji od 30 minut, ne vplivajo ve na
poveanje volumna; dotoni as ostaja enak kot pri dotonem asu 30 minut. (Rutar, 2008)
5.1.9 Doloitev koeficienta nagnjenosti terena
Doloiti je potrebno tudi koeficient nagnjenosti terena za vsako obmoje razbremenilnika
posebej. Doloil sem ga na podlagi viinskih razlik kot pokrovov jakov in medsebojnih
62
razdalj med jaki. Ko sem imel izraunan doloen padec, sem pogledal v preglednice ATV, ki
imajo koeficient nagnjenosti terena razdeljen v tiri skupine glede na padec terena. V prilogi
F6 so podani rezultati.
5.1.10 Koliina odpadnih voda iz loenega obmoja in doloitev KPK v sunem odtoku
in deevnem odtoku
Nemke smernice zahtevajo, da se izrauna koliina odpadne vode na obmojih z loenim
sistemom kanalizacije (priloga E9). Koliino odpadne vode dobimo iz izraunane predvidene
norme porabe vode in predvidenega tevila prebivalstva na loenem obmoju. Za zadrevalni
bazen marje - Sap (priloga I2) sem oznail tudi obmoje z loenim sistemom, to je obmoje
Malega Vrha pri marju, ki gravitira proti Ljubljani. To obmoje naj bi se v prihodnosti
prerpavalo v N Grosuplje, vendar ga nisem upoteval pri izraunu zadrevalnega volumna
bazena marje - Sap.
Pri doloitvi KPK v sunem odtoku nisem imel na razpolago dejanskih izmerjenih vrednosti.
V taknem primeru smernice priporoajo vrednost 600 mg/l. To je zgolj okvirna teoretina
vrednost, za natanneje dimenzioniranje bi morali te vrednosti izmeriti, saj se zadrevalni
bazen marje - Sap nahaja na obutljivem obmoju vodotokov. Prav tako sem za KPK v
deevnem odtoku izbral vrednost, ki ob srednjih pogojih znaa 107 mg/l.
5.2 Zadrevalni bazen marje Sap
Ko sem pridobil vse potrebne vhodne podatke, sem v programu Excel pripravil obrazec za
izraun potrebnega efektivnega volumna zadrevalnega bazena po zgledu nemkih smernic
ATV-A 128 z uporabo enostavnejega postopka. Obrazci z izraunanimi volumni za
zadrevalne bazene so vpeti v prilogi H. Ti volumni so izraunani za bazene v primeru, da
vije leei bazen ne obstaja. Zato moram pri zaporedno vezanih bazenih odteti volumne
vije leeih bazenov.
63
5.2.1 Doloitev dimenzij bazena

Potrebna efektivna prostornina predvidenega zadrevalnega bazena marje - Sap, ki sem jo
doloil s pomojo smernic ATV, znaa 249 m3. Na podlagi izraunanega volumna izberem
naslednje dimenzije zadrevalnega bazena:
L = 15,10m,
B = 6,0m,
H = 2,76m.
Pogoj, ki ga doloajo smernice ATV, in ki sem ga upoteval pri izbiri dimenzij zadrevalnega
bazena, je, da mora biti dolina vsaj dvakrat dalja od irine bazena. V naslednjem koraku
preverim e povrinsko obremenitev in hitrost horizontalnega toka skozi poln bazen pri
kritinem dotoku.
Povrinska obremenitev bazena pri kritinem dotoku v poln bazen:
qa
Qcrit
L B
8,54l / s 15l / s ha 11,1018ha 3600 s / h

15,10m 6,0m
1000l / m 3
6,95m / h 10m / h
(5.4)
Hitrost horizontalnega toka skozi poln bazen pri kritinem dotoku:
vH
Qkrit
B H
8,54l / s 30l /( s ha ) 11,1018ha

1
6,0m 2,76m
1000l / m 3
0,021m / s 0,05m / s
(5.5)
Povrinska obremenitev in hitrost horizontalnega toka pri kritinem nalivu sta v mojem
primeru kontroli izbire pravih dimenzij bazena. Ko bo bazen poln, se bo zaela mono
razredena meana odpadna voda pred potopno steno prelivati v razbremenilno cev in nato v
odvodnik Mali breg (priloga I3).
64
5.2.2 Umestitev bazena v prostor in njegova zasnova

Zadrevalni bazen marje - Sap se nahaja juno od naselja marje - Sap in naj bi zadreval
prvi val onesnaenja iz celotnega naselja. Da bi bil poseg v kanalizacijsko omreje im
ceneji, sem zadrevalni bazen skonstruiral tako, da sem pustil obstojee kanalizacijsko
omreje im bolj nedotaknjeno. Tako sem predvidel, da se obstojei razbremenilnik ne ukine
in slui kot RDV. Glede na lego obstojeega razbremenilnika in odvodnika Mali breg sem
umestil predviden zadrevalni bazen med razbremenilnik in odvodnik Mali breg. V prilogi I3
je prikazana situacija, v kateri je umeen novi zadrevalni bazen. Najveji poseg v obstojee
kanalizacijsko omreje se izvede na betonski razbremenilni cevi 120cm. Betonska cev se od
obstojeega razbremenilnika dalje v dolini cca 20m ukine, ker se na tem mestu predvidi novi
zadrevalni bazen. Ob bazenu poteka by pass, kjer se nahajata dva zdruitvena objekta
tlorisnih velikosti 2,0x2,0m, ki sta povezana z betonsko cevjo 120cm v dolini 13,56m.
Priklop na obstojeo razbremenilno cev se izvede v zdruitvenem objektu t. 2. V
zdruitvenem objektu t. 2 se izvede tudi kaskado, da se prilagodi viinski razliki, ki nastane
med obstojeo in novo razbremenilno cevjo. Kota vtoka v zdruitveni objekt 2 znaa
331,00m, kota iztoka pa je 329,72m. Zadrevalni bazen in zdruitveni objekt t. 1 sta prav
tako povezana z betonsko cevjo 120cm v dolini 3,97m.
Po konani gradnji je na mestu gradnje zadrevalnega bazena potrebno vzpostaviti prvotno
stanje (ponovno humusiranje in zatravitev).
LOKACIJA ZADREVALNEGA BAZENA MARJE - SAP
Slika 4: Lokacija zadrevalnega bazena marje - Sap
65
Celoten zadrevalni bazen je vkopan v teren in je prekrit z obstojeim materialom (humus) v

debelini cca 40cm. Izvede se v armiranobetonski pravokotni obliki z bazenom tlorisne
velikosti 13,30x6,0 m in z umirjevalnim delom tlorisne velikosti 6,0 x 1,5 m. Svetla viina
bazena znaa 3,89 m. Na dolvodnem koncu bazena se nahaja poglobitev 5,0x0,8x0,71m in
poglobitev 1,03x1,0x0,91m, ki ima funkcijo rpalnega jaka.
Talna ploa se izvede na 10 cm debelem podlonem betonu v debelini 30 cm. Nad talno
ploo se nahaja naklonski beton za hidravlino oblikovanje dna objekta z naklonom 2% v
bazenskem delu in 5% v prelivnem delu. Zgornja ploa se izvede v debelini 30 cm in je
opremljena s tremi vstopnimi jaki s svetlo odprtino 80x80 cm. V zgornji ploi bazena se
nahajata tudi dve odprtini velikosti 2,00x1,00m za vgradnjo istilnega mehanizma v bazen.
Prav tako je v zgornji ploi bazena odprtina, kjer se nahaja odduna cev za zraenje in izhod
zraka pri polnjenju bazena. Cev je v LT izvedbi debeline 30 cm in sega do viine 2,5 m nad
koto terena. Vstopni jaki s stenami debeline 20 cm segajo do kote terena in so prekriti z LT
pokrovi (za povozne povrine P = 250 KN). Stene objekta so debeline 30 cm in opremljene z
odprtinami za vgradnjo vtonih in iztonih cevi. Na stenah je montirana tudi nerjavea lestev,
ki slui za vzdrevanje objekta.
Gradbeni del bazena je prikazan v prilogi I4.

Pri konstruiranju zadrevalnega bazena je potrebno upotevati koto visoke vode odvodnika
(Mali breg), ki ne sme biti vija od kote preliva obstojeega razbremenilnika, da voda iz
odvodnika ne vdira v razbremenilnik in dalje v KS. Iz nekaterih starejih tudij sem pridobil
podatek, da je kota visoke vode 330,30m. V mojem primeru je kota prelivnega roba
razbremenilnika 331,71 m, kar pomeni, da voda ne vdira v KS.
Za odvodnik Mali breg podatki o pretokih niso razpololjivi. Za lajo predstavo, koliken
dele odpadne vode se spua od pretoka odvodnika Mali breg preko razbremenilnika, sem
okvirno doloil maksimalni pretok odvodnika. Podatki, potrebni za izraun, so: padec struge
odvodnika, globina struge, irina dna struge in naklon breine struge. Za izraun
maksimalnega pretoka (pretok, ko je struga polna do vrha) sem moral izraunati e omoeni
obod in prerez struge.
66
Slika 5: Prerez struge vodotoka Mali breg
B = 2,5m
b = 1,5m
h0 = 0,9m
I0 = 0,8%
nG = 0,8 (zaraena struga)
(Stainman, 1999 str.150)
m = 0,57
1/ 2
I0
nG
S 5/3
O2/3
0,00081 / 2 1,82 5 / 3
0,8
2,53 2 / 3
0,051m 3 / s
51l / s (Stainman, 1999 str. 162)
(5.6)
Maksimalni pretok vodotoka Mali breg je 51 l/s, kar lahko ob izpustu odvene odpadne vode
iz zadrevalnega bazena povzroi preplavitve okolikih travnikov. Zato predlagam oienje
in poglobitev struge, da se njena hidravlina prevodnost povea.
Za ostale vodotoke sem pridobil podatke samo za vodotok Grosupeljica, kjer znaa srednja
letna vrednost pretoka 0,58m3/s. Maksimalni letni pretok pa znaa 8,99m3/s.
Za obstojei razbremenilnik sem tudi izraunal viino prelivnega roba, ki znaa 0,25m. Na
naslednji strani je podan tudi izraun za viino preliva hp.
Viina preliva hp se izrauna po enabi:
2/3
hp
3 Qp
2 c lp
2 g
(Panjan, 2002, str. 50)
(5.7)
67

Qp.pretok ez krono preliva [m3/s],
cfaktor nepopolnega preliva [-] (popolni preliv: c=1 (Maleiner, 2005)),
lp..dolina prelivnega roba [m],
..prelivni koeficient [-] (ostrorobi preliv: = 0,62 (Maleiner, 2005)),
ggravitacijski pospeek [m2/s].
Viina preliva pri obstojeem razbremenilniku:
h p , RDV
2/3
3 1,8857m 3 / s
2 1 8,04m 0,62
2 9,81m / s
0,25
(5.8)
5.2.3 Doloitev volumna prekucnih korit

Vsak zadrevalni bazen mora imeti vgrajen tudi istilni mehanizem, da prepreuje usedanje in
nabiranje nesnage. V mojem primeru izberem ienje bazena s pomojo izplakovalnih
prekucnih korit, ki bazen oistijo po vsakem polnjenju s pomojo vodnega vala. Korita
dimenzioniram na osnovi diagrama (priloga D2). Najprej si moram pripraviti vhodne podatke,
kot so dolina istilne trase bazena, vzdolni padec dna bazena in viina prevrnitve korita:
I = 2%,
l = 14,29m,
h = 3, 75m.
Vrednosti, oditane iz diagrama, so potreben volumen na tekoi meter, oddaljenost korita od
stene in velikost zaokroitve med steno in dnom bazena:
V' = 400 l/m,
c = 1m,
r = 1m.
Izberem 3 prekucna korita doline 1,50 m, tako ima posamezno korito prostornino 600 l. Lega
prekucnih korit je razvidna v prilogi I5 (strojno tehnoloki del narta).
68
5.2.4 Doloitev kapacitete rpalk

Ker gravitacijski odtok iz bazena proti N zaradi dokaj ravnega terena in majhnih padcev ni
moen, je vodo potrebno prerpati iz bazena nazaj v razbremenilnik, od koder odtee proti
N Grosuplje. Zaradi tega je potrebno doloiti kapaciteto rpalke.
Za pretok rpalke vzamem kombinirani odtok odpadnih vod na N (Qm), ki znaa 26,61 l/s.
Na podlagi tega vzamem pretok rpalke 27 l/s in iz teh podatkov lahko izraunam as
praznjenja bazena, ki ne sme presegati 10 do 15 ur.
as praznjenja bazena:
tp
VB
Q
249000l
27l / s
9222,2s
2,56h 10h
(5.9)
V naslednjem koraku je potrebno izraunati e mo rpalke, pred tem pa moram pripraviti e

nekaj podatkov. Izberem litoelezni tlani cevovod premera 150 mm in doline 10m.
Hitrost vode v cevovodu pri delovanju rpalke s polno mojo:
v
4 Q
d2
4 27l / s
1
2
2
0,15 m 1000l / m 3
1,52m / s
(5.10)
Nato izraunam Reynoldsovo tevilo in vzamem viskoznost vode pri temperaturi 15C, ki
znaa 1,1410-6 m2/s.
Re
v d
v
1,52m / s 0,15m
1,14 10 6 m 2 / s
200000
(5.11)
Za izraun linijskih energijskih izgub po Darcy-Weissbach-ovi enabi sem moral najprej

doloiti absolutno hrapavost za litoelezno cev, ki znaa 0,25 mm (Moody-jev diagram,
priloga D3). Iz razmerja /d = 0,00167 in Reynolds-ovega tevila Re = 2,0105 ter s pomojo
Moody-jevega diagrama dobim koeficient trenja , ki znaa 0,029. Sedaj lahko doloim
linijske energijske izgube po Darcy-Weissbach-ovi enabi:
L v2
d 2 g
Elin
10m 1,52 2 m 2 / s 2
0,029
0,15m 2 9,81m / s 2
69
(5.12)
0,23m
Pri izraunu lokalnih energijskih izgub si pomagam s koeficienti lokalnih izgub (priloga D1):
zaporni ventil DN 150 (odprt) (1x): zv = 0,12
nepovratni ventil DN 150 (1x): pz = 6,25 (Bischof, 1998, str, 286)
lok DN 150/45 (4x):l45 = 0,24
lok DN 150/90 (2x):l90 = 0,45
iztok DN 150 (1x): iz = 1,0
Lokalne energijske izgube:
2
Elok
vi
2 g
pz
zv
l 45
l 90
iz )
v2
2 g
1,52 2 m 2 / s 2
(6,25 0,12 4 0,24 2 0,45 1,0)
2 9,81m / s 2
(5.13)
1,08m
Viina rpanja je vsota geodetske viine, ki znaa 4,64m (332,0m - 327,36m), linijskih in
lokalnih izgub:
h
hgeod
Elin
Elok
4,64m 0,23m 1,08m
5,95m
(5.14)
Sedaj lahko izraunam mo rpalke:
g Qmax h
1000kg / m 3 9,81m / s 2 0,027m 3 / s 5,95m

0,70
2251W
2,2kW (5.15)
Za praznjenje bazena izberem dve rpalki (1, 2), ki delujeta izmenino in loeno. To
pomeni, da pri praznjenju vedno deluje samo ena rpalka, druga pa je v rezervi in se vklopi v
primeru okvare prve rpalke. Izberem torej dve potopni rpalki z izkoristkom 70%,
maksimalnim pretokom 27 l/s, tlano viino 5,95m in mojo motorja 2,2kW.
70
Poleg rpalk za praznjenje bazena potrebujem tudi rpalko za polnjenje prekucnih korit (3).
rpalka se vklopi med praznjenjem bazena in ko je bazen prazen, so korita polna. Izberem as
polnjenja vseh treh korit: tp = 5 min, kar pomeni, da se rpalka vklopi 5min pred
izpraznjenjem bazena. Na podlagi tega lahko izraunam potrebni pretok rpalke:
Q
VK
tp
3 600l
300 s
6l / s
(5.16)
Nato si izberem litoelezni tlani cevovod premera 100 mm in doline 18,60m ter 3 cevovode
za polnjenje prekucnih korit, ki so prav tako litoelezne izvedbe premera 80 mm. Najdalji
krak za polnjenje korit znaa 3,5m.
Hitrost vode v cevovodu premera 100mm in 80mm:
v100
v80
4 Q
d100
4 6l / s
1
2
2
0,10 m 1000l / m 3
6l / s
1
3
2
2
0,08 m 1000l / m 3
(5.17)
4 Q
d 80
0,76m / s
0,39m / s
(5.18)
Reynolds-ovo tevilo:
Re 100
v100 d100
v
Re 80
v80 d 80
v
0,76m / s 0,10m
1,14 10 6 m 2 / s
0,39m / s 0,08m
1,14 10 6 m 2 / s
66666,6
27368,4
(5.19)
(5.20)
Koeficient trenja:
100
80
( / d100
( / d 80
0,0025, Re
0,0031, Re
6,66 10 4 )
0,037
2,73 10 4 ) 0,047
(5.21)
(5.22)
71
Linijske energijske izgube:

2
Elin
100
L100 v100
d100 2 g
80
18,6m 0,76 2 m 2
0,037
0,10m 2 9,81m / s 2
L80 v80
d 80 2 g
(5.23)
3,5m
0,39 2 m
0,047
0,08m 2 9,81m / s 2
0,22
Koeficienti lokalnih izgub:

zaporni ventil DN 100 (odprt) (1x): zv = 0,14
nepovratni ventil DN 100 (1x): pz = 7,0 (Bischof, 1998, str, 286)
lok DN 100/90 (2x):l90 = 0,51
lok DN 100/45 (4x) l45 = 0,29
lok DN 80/90 (2x):l90 = 0,54
zoitev DN 100/80 (1x): z = 0,22 (Steinman, 1999, str.54)
iztok DN 80 (1x): iz = 1,0
Lokalne energijske izgube:
2
Elok
vi
2 g
pz
zv
l , 90
0,14 7,0 2 0,51 0,22 4 0,29
l , 45
0,76 2 m 2 / s 2
2 9,81m / s 2
v100
2 g
l1, 90
iz
v80
2 g
0,39 2 m 2 / s 2
2 9,81m / s 2
2 0,54 1,0
(5.24)
0,29
Geodetska viina znaa 4,46m, (332,22-327,76), viina rpanje pa je:

h
hgeod
Elin
Elok
4,46m 0,22m 0,29m
4,97 m
5,0m
(5.25)
Mo rpalke:
g Qmax h
1000kg / m 3 9,81m / s 2 0,006m 3 / s 5,0m

0,70
420W
0,42kW
(5.26)
Za polnjenje prekucnih korit potrebujem centrifugalno potopno rpalko z izkoristkom 70 %,

maksimalnim pretokom 6 l/s, tlano viino 5,0m in mojo motorja 0,42kW.
72
5.2.5 Predraun strokov

V prilogi G je podan aproksimativni predraun strokov s popisom del za izgradnjo
zadrevalnega bazena marje - Sap skupaj z zdruitvenimi objekti in razbremenilnim
kanalom. Predvideni skupni stroki za izgradnjo znaajo 127.100,51 EUR.
73
6. ZAKLJUKI
V diplomskem delu sem predstavil obstojee in bodoe stanje KS Grosupljemarje - Sap in
zaito vodotokov na tem podroju. Glede na to, da je KS v veini meanega tipa, se pri
nalivih pojavijo odtoki, ki so tudi do 100-krat veji od sunih pretokov, katerih ne smemo
odvesti na N. Zato na N odvajamo le doloeno koliino meanih vod, ostalo pa odvajamo
z razbremenilniki in zadrevalnimi bazeni v odvodnik oz. N.
Onesnaenost vodotokov na podroju KS Grosupljemarje - Sap je po opravljenem
monitoringu Intituta za fizikalno biologijo zelo velika, e posebno na iztokih iz
razbremenilnikov in na iztoku iz N Grosuplje. Opazil sem, da se na obmojih, kjer je sistem
loen, padavinska voda odvaja iz povoznih povrin brez predhodnega ienja v odvodnik. S
tem se odvodnik onesnauje z raznimi maobami, olji, peski itd. Po opravljenem
monitoringu so izmed koncentracij izmerjenih snovi najvekrat preseeni nitriti, nitrati,
amonij in fosfati. V Obrtni coni je bila izmerjena tudi visoka temperatura iztoka, ki je presegla
mejno vrednost za izpust v vodotoke, kar kae na tehnoloko odpadno vodo. Glede na to, da
je Grosuplje dobro industrijsko razvito naselje, in da se v prihodnosti namerava industrija e
raziriti na tem obmoju, bo potrebno tehnoloko odpadno vodo pred izpustom v KS e
predhodno oistiti do predpisane mejne vrednosti.
Na KS Grosupljemarje - Sap se nahaja 11 razbremenilnih objektov in poleg vsakega sem

predvidel zadrevalni bazen. Na koncu pred N sem predvidel tudi nov razbremenilnik
skupaj z zadrevalnim bazenom. Doloil sem volumne zadrevalnih objektov s pomojo
nemkih smernic ATV-A 128E, in sicer z uporabo enostavnejega postopka dimenzioniranja.
Ugotovil sem, da pogoje enostavnejega postopka dimenzioniranja z uporabo diagramov
izpolnjujeta samo dva zadrevalna bazena, in sicer marje - Sap in Cikava. Za zadrevalni
bazen marje Sap sem izdelal tudi idejni nart. Podrobneje sem doloil dimenzije in opremo
bazena in ga umestil v prostor, pri emer sem moral biti e posebej pozoren na koto visoke
vode odvodnika, da voda iz odvodnika ne vdira nazaj v KS. Za zaito odvodnika Mali breg
sem s pomojo nemkih smernic ATV-A 128E doloil zadrevalni volumen bazena, ki znaa
249 m3. Poleg zadrevalnega bazena sem predvidel tudi by pass in dva zdruitvena objekta,
kjer se ob polnem zadrevalnem bazenu razredena odpadna voda preliva v odvodnik.
74
Investicijski stroek, ki bi nastal ob izgradnji takega zadrevalnega bazena z by passom znaa

127.100,51 EUR.
Pri izraunu hidravlike za KS Grosupljemarje - Sap sem ugotovil, da je na ve mestih
sistem poddimenzioniran, poleg tega se pojavlja tok pod tlakom. To pomeni, da bi bilo na teh
mestih potrebno poveati premere kanalizacijskih cevi. Prav tako se po podatkih Javnega
komunalnega podjetja Grosuplje pojavlja tudi velik dotok tujih vod v KS, e posebno na
glavnem povezovalnem kanalu S, ki ga bo zaradi slabe izvedbe potrebno obnoviti. Zaradi
velikega porasta prebivalstva v Grosupljem bodo posodobitve potrebne tudi na N Grosuplje,
ki ima trenutno zmogljivost za 10 000 PE. Poleg mehanskega in biolokega ienja bi bilo
potrebno uvesti tudi terciarno ienje. Zaradi N in izpustov iz razbremenilnikov so
vodotoki neustrezne kakovosti, kar ima velik vpliv na kakovost okolja na Radenskem polju in
na kakovost reke Krke.
Menim, da so zadrevalni bazeni na podroju KS Grosupljemarje - Sap nujno potrebni.
Zato za nadaljnje doloevanje potrebnih zadrevalnih bazenov in njihovo dimenzioniranje
predlagam izvedbo meritev kvalitete odpadne vode na iztonih mestih iz KS v odvodnik. V
primeru zadrevalnega bazena marje - Sap sem uporabil le teoretine vrednosti, ki jih
priporoajo nemke smernice ATV-A 128E, kar lahko povzroi nepravilno dimenzioniranje
za doloeno obravnavano obmoje. Pri ostalih zadrevalnih bazenih so potrebna nadaljnja
raziskovanja in merjenja ter doloevanje dejanskih letnih koliin in koncentracij onesnail v
preliti vodi, letnih koliin padavinskega odtoka in prelite vode. Pri dimenzioniranju je
potreben kontrolni postopek, kjer sluijo volumni, dobljeni pri prvemu enostavnejemu
postopku, kot osnova za nadaljnje dimenzioniranje.
75
VIRI
Adamczyk, F., Annen, G., Bielecki, R. in sod. 1982. Lehr-und Handbuch der
Abwassertechnik. Band II: Entwurf und Bau von Kanalisationen und Abwasserpumpwerken.
Berlin, Mnchen, Wilhelm Ernst & Sohn: 563 str.
ATV-A 128E. 1992. Standards for the Dimensioning and Design of Stormwater Overflows in
Combined Wastewater Sewers:74 str.
Kolar, J. 1983. Odvod odpadne vode iz naselij in zaita voda. Ljubljana. Dravna zaloba
Slovenije: 523 str.
Kompare, B. 1991. Modeliranje deevnega odtoka iz urbaniziranih povodij. Ljubljana.
Univerza v Ljubljani, FGG, Intitut za zdravstveno hidrotehniko: 509 str.
Panjan, J. 2002. Odvodnjavanje onesnaenih voda. tudijsko gradivo. Ljubljana. Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za gradbenitvo in geodezijo: 91 str.
Rep, D. 2007. Uporaba programa SWMM in smernic ATV-A 128 za dimenzioniranje

kanalizacijskih sistemov in zadrevalnih bazenov. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za gradbenitvo in geodezijo, Oddelek za gradbenitvo, Hidrotehnina smer: 106
str.
Mlakar, J. 2007. Modeliranje zadrevanja in razbremenjevanja onesnaenosti padavinskih
voda na kanalizacijskih sistemih. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
gradbenitvo in geodezijo,Vodarstvo in komunalni ineniring: 89 str.
Rutar, A. 2008. Analiza vpliva parametrov na kakovost prelite vode in volumne zadrevalnih
bazenov po standardu ATV-A 128E. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
gradbenitvo in geodezijo, Oddelek za gradbenitvo, Komunalna smer: 86 str.
76
Imhof, K., Imhof, K.R. 1993. Taschenbuch der Stadtentwasserung. 28. izpopolnjena izdaja.
Mnchen, Wien, R. Oldenbourg: 442 str.
Moody Diagram. 2006. Matlab Central. Pridobljeno s strani:

http://www.mathworks.com/matlabcentral/fileexchange/loadFile.do?objectId=7747&objectTy
pe=file (2.11.2007)
Steinman, F. 1999. Hidravlika. 1. ponatis. Ljubljana. Univerza v Ljubljani, FGG: 259 str.
AWS Splkippe. Prospekt. Pridobljeno s strani:

http://www.systemtechnik.net/d/download/hydro/aws-spuelkippe.pdf (2.11.2007)
Meze, D., Lovrenak, F., ercelj, A. 1981. Poplavna podroja v Grosupeljski kotlini.
Ljubljana. Slovenska akademija znanosti in umetnosti: 59 str.
Poenel, J. 1962. Zahodni del Obine Grosuplje. Ljubljana. Svet za olstvo obinskega
ljudskega odbora Grosuplje in Zavod za prosvetno pedagoko slubo Vi: 169 str.
GIS podatki. Interni digitalni podatki podjetja. 2007. Grosuplje, Komunalno podjetje
Grosuplje d.o.o.
Friction Loss of Water in Pipe Fittings. Tabele. Pridobljeno s strani:

http://www.westerndynamics.com/Download/friclossfittings.pdf (2.11.2007)
Panjan, J. 2005. Osnove zdravstveno hidrotehnine infrastrukture. Ljubljana UL, FGG (IZH),
289 str.
Kanalizacijski sistemi.2007. Komunalno podjetje Grosuplje d.o.o. Pridobljeno s strani:

http://www.jkpg.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=65
(2.11.2007)
77
Oienost.2007. Komunalno podjetje Grosuplje d.o.o. Pridobljeno s strani:

(2.11.2007)
istilne naprave. 2007. Komunalno podjetje Grosuplje d.o.o. Pridobljeno s strani:
(2.11.2007)
Obina Grosuplje. Pridobljeno s strani:
http://www.rralur.si/sozitje/grosuplje.html (7.12.2007)
Telefonski imenik RS topografske karte. Pridobljeno s strani:
http://tis.telekom.si (25.3.2008)
Zavodi po statusu. Pridobljeno s strani:

http://www.vestnik.szd.si/st4-10-737-742.htm
Mler, J., 2007. marska knjiga. marje-Sap, Kulturno-raziskovalno drutvo Turenek: 657
str.
Poraba pitne vode. Trendi prodanih koliin pitne vode v letih 2000 do 2006. 2007.
Preglednica. Komunalno podjetje Grosuplje d.o.o.
Razinger, J., Zrimec, M., Zrimec, A. 2008. Spremljanje kakovosti povrinskih in pitnih vod v
obini Grosuplje 2007. Grosupeljski odmevi 3, 4.
Rigler, T., 2008. Obratovanje Komunalne istilne naprave Grosuplje v letu 2007.
Grosupeljski odmevi 25.
Popisi prebivalstva. Statistini letopisi. Ni datuma. Ljubljana, Statistini urad Republike
Slovenije.
(7.12.2007)
Pridobljeno
strani:
http://www.stat.si/tema_demografsko_prebivalstvo.asp
78
Prebivalstvo po spolu. Statistini letopis 2004. Ljubljana, Statistini urad Republike

Slovenije. Pridobljeno s strani:
http://www.stat.si/letopis/index_vsebina.asp?poglavje=4&leto=2005&jezik=si (7.12.2007)
Razinger, J. Podatki monitoring stanja vod v Obini Grosuplje 2006. Sporoilo za: Zavirek,
A.,11. maj 2008. Osebna komunikacija
Vodenik, B. Podatki pretokov za vodomerno postajo Mlaevo na Grosupeljici. Sporoilo
za: Zavirek, A., 16. november 2007. Osebna komunikacija
epon, D. 1985. Kanalizacija marje pri Grosuplju in zadrevalni ter razbremenilni objekt na
kanalu S. Projektna dokumentacija. Ljubljana, Samoupravna komunalna interesna skupnost
obine Grosuplje: 104 f.
Obina Grosuplje. 2007. Spremembe in dopolnitve dolgoronega in srednjeronega plana
Obine Grosuplje za obdobje 1996 2000, dopolnitve 2004. Projektna dokumentacija.
Grosuplje, Obina Grosuplje: 10 f.
Razinger, J. 2006. Monitoring stanja vod v Obini Grosuplje 2006. Konno poroilo.
Grosuplje, Intitut za fizikalno biologijo d.o.o. :25 str.
79
Dipl. nal., - UNI. Ljubljana, UL, FGG, tudij vodarstva in komunalnega inenirstva.
PRILOGA A: POPLAVNA PODROJA IN VODOTOKI GROSUPELJSKE

KOTLINE (Meze, D., Lovrenak, F., ercelj, A. 1981)
PRILOGA B1: BIOLOKI TEST STRUPENOSTI (Razinger, 2006, str. 7,8)

Tabela: Strupenost povrinske vode v Obini Grosuplje v letu 2006
VZOREC
VZORNO MESTO
STRUPENOST ISO 11348 (%INHIBICIJE)
Mejna vrednost (ISO 11348)
20
20
20
20
20
Datum vzorenja : 24.4.2006 14.6.2006 17.7.2006 19.9.2006 30.10.2006
G1
Blato
-2,0
5,0
-6,9
-1,3
19,2
G2
5,9
4,8
-5,4
-3,5
27,0
G3
Grosupeljiva Adamiev most
8,0
5,5
4,2
-2,8
17,1
G4
Grosupeljica Jerova vas
6,1
-5,7
2,0
22,3
19,1
G5
Bije v Brezju
1,4
1,5
-3,4
0,7
13,4
G6
Podlomica pod N Sp. Slivnica
4,6
-22,4
14,6
15,3
14,1
G7
ica v Rani
2,1
12,2
0,3
-0,5
11,1
G8
iztok Jerova vas
-2,5
10,0
29,5
44,7
G9
Iztok v Roni dolini
43,4
G10
iztok v Obrtni coni
16,4
16,8
G11
iztok pri N
32,8
G12
pod staro deponijo Gotinica
(150 m dolvodno od G1)
6,1
Legenda: rdea - voda je bila strupena (>20% inhibicija), oranna - voda je bila na meji strupenosti
(15-20% inhibicija), rna odebeljena - ve kot 10% inhibicija, rna - voda ni bila strupena; rumena
oznaba - najbolj problematina mesta
Tabela: Strupenost povrinske vode v obmoju Obrtne cone pod Slivnikim hribom in Nature 2000
STRUPENOST ISO 11348 (%
VZORNO MESTO
INHIBICIJE)
Mejna vrednost (ISO 11348)
20
20
20
Datum vzorenja : 25.7.2006 19.9.2006 30.10.2006
B1
Bije pred obrtno cono
10,5
9,8
11,7
Desni pritok cca.30m pred
B2
iztokom v Bije
7,6
8,5
1,8
B3
Iztok v obrtni coni
4,6
14,7
38,1
B4
Bije pri koncu Boplasta
3,3
10,9
10,1
B5
Bije pri iztoku N
9,3
-1
2,4
Podlomica cca.100 m pred
B6
sotojem z Bijem
2,6
8,9
9,1
B7
50 m po sotoju
-1,4
7,3
14,2
Podlomica pred eleznikim
B8
mostom
5
-22,4
14,1
Podlomica cca. 100 m za
B9
eleznikim mostom
2
14,3
10,5
B10
Podlomica pod daljnovodi
2,9
5,8
16,4
Podlomica cca. 50 m pred
B11
mostom pod Sp. Slivnico
5,2
23,4
12,2
Podlomica cca. 100m za
B12
mostom
6,6
16,2
17,2
Legenda: rdea - voda je bila strupena (>20% inhibicija), oranna - voda je bila na meji strupenosti
(15-20% inhibicija), rna odebeljena - ve kot 10% inhibicija, rna - voda ni bila strupena; rumena
oznaba - najbolj problematina mesta
VZOREC
Blato
Bije v Brezju
ica v Rani
iztok v Roni dolini
iztok v Obrtni coni
Blato
Bije v Brezju
ica v Rani
iztok Jerova vas
Podlomica cca. 50 m pred mostom pod Sp.
Slivnico
Blato
G1
G2
G3
G4
G5
G6
G7
G9
G10
G1
G2
G3
G4
G5
G6
G7
G8
B10
G1
se nadaljuje
B11
d.)Ur.l. 47/05*
Blato
Bije v Brezju
ica v Rani
iztok Jerova vas
c.)Ur.l.SFRJ 6/1978
VZORNO MESTO
a.)Ur.l. 11/02 (V.57/1)
b.)Ur.l. 46/02 (V.62/1)
G1
G2
G3
G4
G5
G6
G7
G8
VZOREC
Mejne
vrednosti
(mg/l)
0
0
0
0
0,02
0,1
0
0
0,05
0
0
0
0
0,05
0,05
0
0,5
0,2
1
0
0
0
0
0,03
0,03
0
0,03
0,01;0,02;0,2;>0,2
Nitrit
0,01;0,03
>3
0
0
0
0
0
>3
0
0
0
0
0
0
0
0
>3
0
0,7
0,3
10
0
0
0
0
0,1
2
0,1
0,02
0,05:0,14;1;>1
Amonij
<1
0,2
0
0
0,2
0,2
0,2
0,7
0,2
0,5
0,5
0
0
0,2
0,3
0,3
0,3
0,2
0,2
1
0
0
0
0
0
0
0
0,3
0,09:0,46:>0,46
Fosfati
<0,2 oz.<0,4;d<1
Tabela: Rezultati osnovnih kemijskih analiz povrinske vode v obini Grosuplje v letu 2006
3
5
5
5
5-10
5-10
5
5
5-10
3
5
5
5
7
6
5
5
6
30
3
5
2
5
6
5
4
10
(5;9;>9)
Nitrat
25
-
PRILOGA B2: OSNOVNE KEMIJSKE ANALIZE (Razinger, 2006, str. 9,10,15,16)
11
13
18
19
18
18
16
18
15
18
14
15
13
14
13
12
14
11
7
14
11
8
9
11
11
10
9
17
Totalna trdota
-
20
19
15
18
15
16
16
16
16
13
15
12
12
11
11
12
9
6
11
11
9
6
10
9
12
9
18
Karbonatna trdota
-
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Baker
0,005
<0,03;0,1;
0,14;>0,14
0
0
0
0
0
0
0
-
7,5
8
7,5
7,5
7,5
7,5
7,5
7,5
7,5
7,5
7,5
7,5
7,5
7,5
7,5
7
7
7,5
6,5-9,5
8
7,5
7,5
7
7
7,5
7
7,5
6,8-8,5; 6-9
pH
6-9
19.9.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
24.4.2006
24.4.2006
24.4.2006
24.4.2006
24.4.2006
24.4.2006
24.4.2006
24.4.2006
Datum vzorenja
Blato
Bije v Brezju
ica v Rani
iztok Jerova vas
Podlomica cca. 100m za mostom
Blato
Bije v Brezju
ica v Rani
iztok Jerova vas
G1
G2
G3
G4
G5
G6
G7
G8
B12
G1
G2
G3
G4
G5
G6
G7
G8
B11

Bije v Brezju
ica v Rani
iztok Jerova vas
Slivnico
G2
G3
G4
G5
G6
G7
G8
B10
nadaljevanje
0
0
0
0
0,02
0,1
0
0,07
0
0
0
0
0,02
0,1
0
0
0
0
0
0
0,02
0,1
0
0
0,05
0
0
0
0
0
>>3
0
0
0
0
0
0
0
0,6
0
0
0
>3
0
0
0
0
>3
0
0
0
0
0
0
0
0
0,2
0
0
0,2
0,3
0,3
0,3
0,5
0,2
0
0
0
0
0,2
0,2
0,2
0,7
0,2
0,5
0,5
1
3
3
3
3
3
2
2
3
3
5
3
5
3
2
3
2
5
5
5
5-10
5-10
5
5
5-10
10
10
12
13
11
15
13
12
11
9
8
9
9
8
8
8
10
13
19
18
18
16
18
15
18
14
8
9
11
10
9
14
12
11
9
8
8
8
8
7
7
6
8
20
15
18
15
16
16
16
16
13
0
0
0
0
0
0
0
0
8
7,5
7,5
7,5
7,5
7,5
7,5
7,5
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
d.)Ur.l. 47/05*
0
0,2
0,02
>0,5
0,03
0,03
0
0,03
Desni pritok cca.30m pred iztokom v Bije

Iztok v obrtni coni
Bije pri iztoku N
Podlomica cca.100 m pred sotojem z
Bijem
50 m po sotoju
0,2
0,1
0
0
0
0
0,03
Podlomica pred eleznikim mostom

Podlomica cca. 100 m za eleznikim
mostom
2
2
0,3
0,3
0,7
0,6
1
1
0,3
0,2
2
1
0,03
0,3
0,3
0,2
0
0,3
0,5
10
0,3
0,05
0,05
0,2
0,2
1
0,2

mostom
Slivnico

Iztok v obrtni coni
Bije pri iztoku N
Bijem
50 m po sotoju
se nadaljuje
B9
B7
B8
B3
B4
B5
B6
B12
B1
B2
B10
B11
B9
B7
B8
B3
B4
B5
B6
B1
B2
0,2
0
0,1
0
0,1
0,1
0
0,5
0,3
0,5
0,5
0,5
0,5
0,5
0,5
0,2
0,5
0,5
0,3
Tabela:Rezultati osnovnih kemijskih analiz povrinske vode v obmoju Obrtne cone pod Slivnikim hribom in Nature 2000
VZOREC
VZORNO MESTO
Nitrit
Amonij
Fosfati
Mejne
a.)Ur.l. 11/02 (V.57/1)
vrednosti
0,01;0,03
b.)Ur.l. 46/02 (V.62/1)
<1
<0,2 oz.<0,4;d<1
(mg/l)
c.)Ur.l.SFRJ 6/1978
0,01;0,02;0,2;>0,2
0,05:0,14;1;>1
0,09:0,46:>0,46
3
3
3
20
3
3
5
5
5
5
5
5
5
5
5
5
7
10
8
11
9
8
8
9
9
8
10
9
11
10
9
8
5;9;>9
30
5
Totalna trdota
-
Nitrat
25
-
7
8
7
9
7
6
7
9
8
8
10
8
10
8
8
7
Karbonatna trdota
-
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
<0,03;0,1; 0,14;>0,14
Baker
0,005
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
25.7.2006
25.7.2006
25.7.2006
25.7.2006
25.7.2006
25.7.2006
25.7.2006
25.7.2006
25.7.2006
25.7.2006
25.7.2006
25.7.2006
Datum vzorenja
0,1
>3
0,02
0,3
0,05
0,06
0,02
0,07

Iztok v obrtni coni
Bije pri iztoku N
Bijem
50 m po sotoju
>>3
>3
>>3
>3
0,1
0,15
>>3
0,1
0,1
0,1
0
0,8
0,1
>3
0,05

mostom
Slivnico
0,2
0,6
0,25
0,15
0,1
0,6
0,15

Slivnico
0,2
0,3
0,2
0,3
0,2
0
0,2
0
0
0
0
0,1
0,1
3
4
4
3
1
3
3
7
3
3
5
5
14
14
14
13
15
10
13
12
10
11
11
12
9
10
13
13
13
12
14
8
11
11
8
9
10
10
8
9
Legenda - mejne vrednosti:

a.) Uredba o kemijskem stanju povrinskih voda Ur.l. 11/02 (V.57/1)
b.)Uredba o kakovosti povrinskih voda za ivljenje sladkovodnih vrst rib Ur.l. 46/02 (V.62/1): mejne vrednosti so razporejene po vrsti - najprej za salmonidne vode, nato za cipridne
vode ; vrednosti v nobenem primeru ne smejo biti preseene
c.)Uredba o klasifikaciji voda medrepublikih vodnih tokov, medravnih voda in voda obalnega morja Jugoslavije (Ur.l. SFRJ 6/1978)- mejne vrednosti so razporejene po vrsti za
kakovostni razred 1 do 4 (pH vrednosti so enake za 1. in 2. razred ter 3 . in 4. razred; pri nitratu in ortofosfatu je enaka vrednost za 3. in 4. razred):
d.) Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo Ur.l. 47/05 (1902); *navedene so koncentracije snovi za odvajanje industrijskih iztokov v
vode (nitrit je oznaen kot nevarna snov)
- z rumeno so oznaena najbolj problematina mesta; odebeljene so vrednosti meritev, ki presegajo mejne vrednosti Ur.l. 46/02 ali vrednosti, ki opredeljujejo 2. kakovosti razred po
Ur.l. SFRJ 6/1978
B12
B10
B11
B9
B7
B8
B3
B4
B5
B6
B12
B1
B2
B10
B11
nadaljevanje
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
17.7.2006
17.7.2006
Podlomica cca.
cca. 50
50 m
m pred
pred mostom
mostom pod
pod Sp.
Sp.
Podlomica
Slivnico
Slivnico
B11
B11
se nadaljuje
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
17.7.2006
Blato
Blato
Grosupeljica konec
konec Grosuplja
Grosuplja
Grosupeljica
Grosupeljiva Adamiev
Adamievmost
most
Grosupeljiva
Grosupeljica Jerova
Jerova vas
vas
Grosupeljica
Bije vvBrezju
Brezju
Bije
Podlomica pod
pod N
N Sp.
Sp. Slivnica
Slivnica
Podlomica
ica vvRani
Rani
ica
iztok Jerova
Jerova vas
vas
iztok
Podlomica pod
pod daljnovodi
daljnovodi
Podlomica
G1
G1
G2
G2
G3
G3
G4
G4
G5
G5
G6
G6
G7
G7
G8
G8
B10
B10
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
14.6.2006
Datum vzorenja
vzorenja
Datum
Blato
Blato
Grosupeljica konec
konec Grosuplja
Grosuplja
Grosupeljica
Grosupeljiva Adamiev
Adamievmost
most
Grosupeljiva
Grosupeljica Jerova
Jerova vas
vas
Grosupeljica
Bije vvBrezju
Brezju
Bije
Podlomica pod
pod N
N Sp.
Sp. Slivnica
Slivnica
Podlomica
ica vvRani
Rani
ica
iztok Jerova
Jerova vas
vas
iztok
iztok vvRoni
Roni dolini
dolini
iztok
iztok vvObrtni
Obrtni coni
coni
iztok
d.)Ur.l. 47/05*
47/05*
d.)Ur.l.
c.)Ur.l.SFRJ 6/1978
6/1978
c.)Ur.l.SFRJ
b.)Ur.l. 46/02
46/02 (V.62/1)
(V.62/1)
b.)Ur.l.
VZORNO MESTO
MESTO
VZORNO
G1
G1
G2
G2
G3
G3
G4
G4
G5
G5
G6
G6
G7
G7
G8
G8
G9
G9
G10
G10
VZOREC
VZOREC
Enote
Enote
Mejne
Mejne
vrednosti
vrednosti
(mg/l)
(mg/l)
6-9
6-9
pH
pH
17
17
7,5
7,5
6,8-8,5;6-9
-- 6,8-8,5;6-9
30
6,5-9
30
6,5-9
12,9
7,9
12,9
7,9
14,5
8,2
14,5
8,2
14,4
8,2
14,4
8,2
14,6
8,1
14,6
8,1
16,2
7,8
16,2
7,8
15,9
7,9
15,9
7,9
10,5
7,8
10,5
7,8
17,3
7,8
17,3
7,8
15,3
7,5
15,3
7,5
37,3
7,5
37,3
7,5
11,8
11,8
88
13,5
8,3
13,5
8,3
13,2
8,2
13,2
8,2
13,1
8,1
13,1
8,1
15
7,9
15
7,9
18,2
7,8
18,2
7,8
13,5
7,7
13,5
7,7
17,5
17,5
88
34,7
7,8
34,7
7,8
--
TT
C
C
Tabela:Rezultati fizikalno
fizikalno-- kemijskih
kemijskih meritev
meritevpovrinskih
povrinskih vod
vod obine
obine Grosuplje
Grosuplje vvletu
letu 2006
2006 na
na terenu
terenu
Tabela:Rezultati
00
8,6
8,6
8,3
8,3
8,6
8,6
7,9
7,9
6,6
6,6
4,5
4,5
7,9
7,9
5,8
5,8
5,1
5,1
-8,9
8,9
8,9
8,9
9,3
9,3
8,4
8,4
77
77
8,7
8,7
-1,03
1,03
3,65
3,65
>6,>4
>6,>4
mg/l
mg/l
00
82,7
82,7
81,4
81,4
85
85
77,4
77,4
68
68
50
50
82
82
63
63
76
76
-90-105;75-90; 505090-105;75-90;
75;30-50
75;30-50
--91
91
94,7
94,7
85,8
85,8
74,5
74,5
75,1
75,1
80
80
69,1
69,1
11,1
11,1
58
58
Kisik
Kisik
% nasienosti
nasienosti
%
00
168
168
164
164
172
172
155
155
138
138
100
100
161
161
126
126
149
149
-------------
--
mbar
mbar
PRILOGA B3: FIZIKALNO - KEMIJSKE ANALIZE (Razinger, 2006, str. 11,12,17,18)
1416
1416
1814
1814
1782
1782
1775
1775
1712
1712
1842
1842
1554
1554
2050
2050
1285
1285
2040
2040
--1820
1820
1765
1765
1765
1765
1671
1671
1922
1922
1782
1782
2120
2120
-4100
4100
1976
1976
--
Upornost
Upornost
.cm
.cm
706
706
552
552
561
561
563
563
584
584
542
542
643
643
488
488
777
777
490
490
-------------
--
Prevodnost
Prevodnost
S/cm
S/cm
0,3
0,3
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
0,3
0,3
0,2
0,2
-------------
--
Slanost
Slanost
706
706
551
551
561
561
564
564
583
583
543
543
643
643
489
489
778
778
489
489
--550
550
567
567
566
566
596
596
520
520
561
561
472
472
883
883
243
243
506
506
--
Totalne raztopljene
raztopljene snovi
snovi
Totalne
mg/l
mg/l
Blato
Bije v Brezju
ica v Rani
iztok Jerova vas
iztok v Obrtni coni
Blato
Bije v Brezju
ica v Rani
iztok Jerova vas
iztok v Obrtni coni
G1
G2
G3
G4
G5
G6
G7
G8
G10
B12
G1
G2
G3
G4
G5
G6
G7
G8
G10
nadaljevanje
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
10,3
10,4
10,4
10,4
11,2
13,2
11
14,2
28,1
11,4
12,9
12,8
13,1
14,5
15,2
11,9
15,6
31,7
12,6
8
8,1
8,1
8
7,9
7,7
7,6
8
7,5
8
8
8
7,9
7,3
7,4
7,6
7,5
7,3
8
10,2
10,1
10,5
9,5
6,2
3,6
8,5
5,5
6
9,8
9,3
9,4
9
5,4
5,2
9,9
7,7
0
9,6
94
94
97
87
58
36
82
55
81
94
92
93
89
56
54
96
81
0
94
189
191
194
180
121
73
163
112
158
188
185
186
178
111
108
192
161
0
188
1827
1737
1738
1725
1714
1590
1962
1539
1947
1840
1770
1760
1730
2780
2560
2310
1450
1720
1810
548
576
575
580
587
629
510
650
514
545
566
568
577
359
391
432
691
576
552
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
548
576
575
580
579
628
510
649
514
545
566
568
576
359
390
432
691
579
551
21,6
21,8
12,9
31,7
15,1
15,2
12,5
13,8
25.7.2006
25.7.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006

Iztok v obrtni coni
Bije pri iztoku N
Bijem
50 m po sotoju
15,3
20,9
21,2
25.7.2006
25.7.2006
20,3
21,5
20
25.7.2006
25.7.2006

mostom
Slivnico
17,2
37,3
18,9
19,5
25.7.2006
25.7.2006
25.7.2006
25.7.2006
25.7.2006
6-9
pH
7,6
7,4
7,5
7,3
7,3
7,3
7,4
7,4
7,4
7,4
7,1
7,4
7,4
7,5
7,9
7,6
7,5
7,5
- 6,8-8,5;6-9
30
6,5-9
18,8
7,4
T
C

Iztok v obrtni coni
Bije pri iztoku N
Bijem
50 m po sotoju
Datum vzorenja
25.7.2006
d.)Ur.l. 47/05*
c.)Ur.l.SFRJ 6/1978
b.)Ur.l. 46/02 (V.62/1)
VZORNO MESTO
se nadaljuje
B7
B3
B4
B5
B6
B12
B1
B2
B10
B11
B9
B7
B8
B3
B4
B5
B6
B1
B2
VZOREC
Enote
Mejne
vrednosti
(mg/l)
8,08
6,1
6,64
0
4,74
4,74
4,42
1,44
1,33
2,3
2,26
2,61
0,69
2,98
4,77
4,43
2,64
2,98
1,77
>6,>4
mg/l
78,8
62,2
64,6
0
49,5
49,2
45,8
16,7
15,1
26,2
27
29,7
7,9
35,1
50,4
57,7
29,8
32,3
90-105;75-90; 5075;30-50
20,3
Kisik
% nasienosti
Tabela: Rezultati fizikalno - kemijskih meritev povrinskih vod v obmoju Obrtne cone pod Slivnikim hribom in Nature 2000 na terenu
158,7
127,1
132,3
0
99
99,2
91,1
34,6
29,6
53
53,5
59,7
15,5
67,9
107,1
113,3
59,1
68,9
39,6
mbar
2390
2540
2550
1720
2830
2830
2890
2530
2520
2570
2560
2570
1901
2560
1932
2070
2640
2580
2920
Upornost
.cm
418
395
393
576
354
354
346
395
396
390
391
388
523
390
517
483
379
388
346
Prevodnost
S/cm
0
0
0
0
0
0
0,1
0,1
0,1
0,1
0,1
0,2
0,1
0,2
0,2
0,1
0,1
0,1
Slanost
419
391
392
579
355
353
345
395
396
390
391
389
527
391
518
483
379
388
344
Totalne raztopljene snovi

mg/l
11,3
13,7
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006

Iztok v obrtni coni
Bije pri iztoku N
Bijem
50 m po sotoju
14,6
13,8
14
14,3
30.10.2006
30.10.2006
13,2
30.10.2006
30.10.2006
30.10.2006
10
28,1
11,9
13,3
30.10.2006

mostom
Slivnico
16,2
15,4
19.9.2006
19.9.2006
11,1
15,2
15,4
15,3
19.9.2006
19.9.2006
19.9.2006

mostom
Slivnico
7,7
8,5
8,8
7,9
7,7
8,1
7,8
8,6
7,5
8
8,4
7,8
7,3
7,4
7,5
7,4
7,4
1,7
1,6
3,1
2,2
3,6
3,2
4,2
8,4
6
5,3
5,1
5,1
4,12
4,82
4,86
4,95
5,15
17,7
19,4
34,1
21,9
36,2
31,5
43
77,2
80,6
54,1
49,6
49
44,1
50,7
51,1
51,4
54,3
36,3
34,2
66
45,8
72,7
60,7
84,1
155,1
158
104,5
103,5
98
87,9
101,3
103,9
102,4
108
1566
1582
1600
1570
1590
1699
1586
1878
1947
1804
1568
1837
2590
2600
2560
2650
2560
639
633
625
637
629
588
631
533
514
551
634
544
385
384
391
389
391
0
0
0
0
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
Legenda - mejne vrednosti:

b.) Uredba o kakovosti povrinskih voda za ivljenje sladkovodnih vrst rib Ur.l. 46/02 (V.62/1): mejne vrednosti so razporejene po vrsti - najprej za salmonidne vode, nato za cipridne vode;
vredmosti kisika v nobenem primeru ne smejo biti pod predpisanimi
c.)Uredba o klasifikaciji voda medrepublikih vodnih tokov, medravnih voda in voda obalnega morja Jugoslavije (Ur.l.SFRJ 6/1978) - mejne vrednosti so razporejene po vrsti za
kakovostni razred 1 do 4 (pH vrednosti so enake 1. in 2. razred ter 3. in 4. razred; pri nitratu in ortofosfatu je enaka vrednost za 3. in 4. razred)
d.) Uredba o emisiji snoviin toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo Ur.l.47/05 (1902);*navedene so vrednosti za iztoke v vodo
- z rumeno so oznaena najbolj problematina mesta
- z odebeljeno pisavo sooznaene vrednosti, ki presegajo mejne vrednosti Ur.l.46/02 ali vrednosti, ki opredeljujejo 2.kakovostni razred po Ur.l. SFRJ 6/1978, za iztok G11 pa
vrednosti Ur.l.47/05
B12
B10
B11
B9
B7
B8
B3
B4
B5
B6
B12
B1
B2
B10
B11
B9
B8
nadaljevanje
638,6
631,3
627,8
636,6
628,2
587,5
631,6
532,6
513,5
557
640,8
544,8
386
384
391
379
390
PRILOGA C: SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGORONEGA IN

SREDNJERONEGA PLANA OBINE GROSUPLJE ZA OBDOBJE 1996 2000,
DOPOLNITVE 2004 (Obina Grosuplje, 2007)
PRILOGA D1: VREDNOST KOEFICIENTOV LOKALNIH IZGUB (Friction Loss of

Water in Pipe Fittings, ni datuma)
PRILOGA D2: DIAGRAM ZA DIMENZIONIRANJE IZPLAKOVALNEGA

PREKUCNEGA KORITA (AWS Spuelkippe, ni datuma)
PRILOGA D3: MOODY-JEV DIAGRAM (Moody Diagram, 2006)
PRILOGA E1: SHEMA PRETOKOV MED RAZBREMENILNIKI
1869
40
302
84
306
82
52
1880
41
336
86
181
84
66
1890
51
278
107
302
82
67
1900
52
365
106
312
82
62
1910
62
395
112
292
97
55
1931
65
573
109
343
81
68
1948
78
929
98
501
83
68
1953
102
1053
93
556
89
62
1961
135
1544
88
649
107
74
1971
127
2660
90
731
92
82
1981
143
4421
127
955
91
71
1991
164
5522
122
1110
84
80
*Povpreni procent prirastka prebivalstva 1869-2006
Ime naselja
Cikava
Grusuplje
Sela pri marju
marje Sap
Brezje pri Grosuplju
Brvace
tevilo prebivalcev (A0 ) po popisih za leto:

2002
219
6050
153
1376
131
77
2006
239
6547
161
1463
580
89
0
0
-1,830505 2,236272 1,031829 -1,43007 1,200618 -0,346863 3,687122 0,457073
1,694107 -0,854716 0,143582 1,405704 2,329116 -1,499053 -0,109231 -0,797232 4,122534 45,05716 3,959277
2,191031 0,150492 -0,772582 -1,190864 1,015476
0,219309 -0,240685
-4,661387 5,252601 0,326293 -0,660304 0,769501 2,253701 2,105095 1,952115 1,196914 2,709023 1,515407 1,97211 1,544516 1,251968
0,214143 2,208857 -0,093853 0,552116 -0,129207 -0,623813 -1,041894 -0,688403 0,224981 3,503759 -0,400855 2,079665 1,282313 0,545216
0,974574 -1,87706 2,760168 0,793012 1,787211 2,883273 2,537454 4,900453 5,590157 5,211664 2,248651 0,833621 1,993323 2,356654
0,22473 2,206527 0,19437 1,774467 0,225267 1,078251 5,51182 3,56588 -0,609015 1,193643 1,379648 2,664006 2,208837 1,662956
p1869-1880 p1880-1890 p1890-1900 p1900-1910 p1910-1931 p1931-1948 p1948-1953 p1953-1961 p1961-1971 p1971-1981 p1981-1991 p1991-2002 p2002-2006 ppovp*
Procent prirastka prebivalstva p
PRILOGA E2:TEVILO PREBIVALCEV PO NASELJIH OD LETA 1869 DO 2006
PRILOGA E3: KOLIINA ODPADNIH VODA IZ INDUSTRIJE IN VELIKE OBRTI,

ODVEDENIH V KS LETA 2006
Industrija, velika obrt
Odp. vode
Odp.vode
Naziv
Pekarna Grosuplje d.d.
Street d.o.o.
Avtopralnica Grosuplje
B.Rojc K.D.
Kogast Grosuplje d.d.
Motvoz d.d. Grosuplje
Finance Cosulting d.o.o.
Energotu d.o.o.
Pivnica Anton
Gramat Grill d.o.o.
EPG d.o.o.
Mizarstvo Grosuplje d.d.
KZ Grosuplje Z.O.O.
Avto center Jerovek d.o.o.
PGD Grosuplje
Marex d.o.o.
Elstab d.o.o.
Komunalne gradnje d.o.o.
Engrotu d.o.o.
O.G.I. Equipment d.o.o.
Sodexho
Slovenske eleznice d.o.o.
Kadis d.o.o.
Telekom Slovenije d.d.
Simt d.o.o.
Marin nord Grosuplje d.o.o.
Vele trgovska druba d.d.
Instalacije Grosuplje d.d.
Elektro Ljubljana d.d.
Panplast d.o.o.
Poslovni sistemi Merkator d.d.
Kongo hotel&casino d.d.
Logo d.o.o.
[m3/leto]
20268,00
388,00
1812,00
1390,00
2311,00
3831,00
3762,00
1277,00
1188,00
923,00
282,00
491,00
334,00
344,00
180,00
128,00
659,00
411,00
285,00
501,00
1405,00
960,00
295,00
262,68
231,00
132,00
454,00
1216,00
135,00
297,00
347,00
5906,00
1765,00
[l/s]
0,321
0,022
0,140
0,080
0,267
0,121
0,218
0,074
0,069
0,107
0,033
0,028
0,039
0,040
0,025
0,015
0,076
0,057
0,022
0,058
0,163
0,111
0,034
0,030
0,027
0,015
0,035
0,141
0,016
0,034
0,027
0,187
0,102
Razbremenilnik
Naziv
Pekarna Grosuplje
Pekarna Grosuplje
Bije
Bije
Bije
Bije
Bije
Bije
Bije
Bije
Bije
Bije
Bije
Bije
Bije
Bije
Bije
Bije
Bije
Bije
Industrijska cesta
Industrijska cesta
Industrijska cesta
Industrijska cesta
Industrijska cesta
Industrijska cesta
Industrijska cesta
Rona dolina
Rona dolina
Rona dolina
Rona dolina
Bevkova cesta
Bevkova cesta
se nadaljuje
nadaljevanje
Tipro keyboards d.o.o.
Lahterm d.o.o.
Gabriel AS d.o.o.
Cookinox d.o.o.
Pamis d.o.o.
Avto Grosuplje d.o.o.
Terranova industrija d.o.o.
Bossplast d.o.o.
Avtek d.o.o.
Avtoval d.o.o.
Virant Tatjana s.p.
Agrokor d.o.o.
Pizzerija Kovaija
Zlatarstvo DR d.o.o.
Alperoma d.o.o.
GPG d.d.
777,00
213,00
4140,00
189,00
188,00
181,00
792,00
120,00
587,00
114,00
2107,00
131,00
377,00
593,00
229,00
728,00
0,090
0,025
0,479
0,022
0,022
0,021
0,092
0,014
0,068
0,013
0,163
0,010
0,029
0,069
0,027
0,084
Intihar d.o.o.
132,00
0,015
Milta d.o.o.
616,00
0,071
Laani d.o.o.
306,00
0,035
Bevkova cesta
Bevkova cesta
Bevkova cesta
Bevkova cesta
Bevkova cesta
Bevkova cesta
Bevkova cesta
Bevkova cesta
Bevkova cesta
Bevkova cesta
Cesta na Krko
Cesta na Krko
Cesta na Krko
Cesta na Krko
Kaduneva cesta
Kaduneva cesta
Bencinski servis
OMW
Bencinski servis
OMW
Bencinski servis
OMW
1.162,00
569,00
347,00
2.281,00
2.993,00
1.079,32
199,16
565,00
203,00
175,00
2.938,00
711,00
984,50
332,00
179,00
1.395,00
1.617,00
587,00
9.419,00
Odp.vode
[m3/s]
0,000129111
6,32222E-05
3,85556E-05
0,000253444
0,000332556
8,30042E-05
2,76611E-05
1,7916E-05
2,81944E-05
1,94444E-05
0,000326444
0,000079
0,000136736
4,61111E-05
2,48611E-05
0,000129167
0,000179667
6,52222E-05
0,000298675
Odp.vode
[m3/dan]
4,65
2,28
1,39
9,12
11,97
3,59
0,80
1,55
0,81
0,70
11,75
2,84
3,94
1,33
0,72
5,58
6,47
2,35
25,81
Pri olah in vrtcih sem upoteval porabo vode 30 l/dan na uenca in 10 uencev je 1 PE
Pri upravnih poslopjih sem upoteval porabo vode 60l/s in 3 uslubenci so 1PE
O LA Grosuplje
VVZ Kekec Grosuplje,Tovarnika
VVZ Kekec Grosuplje, Kersnikova
O LA Grosuplje, Adamieva
VVZ Kekec Grosuplje,Trubarjeva
Pota Slovenije d.o.o.
Davni urad Ljubljana
Policijska postaja Grosuplje
Okrajno sodie Grosuplje
VVZ Kekec Grosuplje, za gasilskim domom
O Brinje Grosuplje
VVZ Kekec Grosuplje, Ljubljanska
Obina Grosuplje
Obina Grosuplje
Zavod RS za zaposlovanje
Zdravstveni dom Grosuplje
O LA Grosuplje (marje-Sap)
VVZ Kekec Grosuplje (marje-Sap)
Dom starejih obanov
Odp. vode
3
[m /leto]
[l/s]
0,129
0,063
0,039
0,253
0,333
0,083
0,028
0,018
0,028
0,019
0,326
0,079
0,137
0,046
0,025
0,129
0,180
0,065
0,299
Odp.vode
[l/dan]
11155,200
5462,400
3331,200
21897,600
28732,800
7171,561
2389,920
1547,945
2436,000
1680,000
28204,800
6825,600
11814,000
3984,000
2148,000
11160,000
15523,200
5635,200
25805,479
Odp.vode
PRILOGA E4: PORABA VODE IN KOLIINA ODPADNE VODE V RAZNIH DEJAVNOSTI LETA 2006
(PRETVORJENO V PE)
Naziv
Pekarna Grosuplje
Pekarna Grosuplje
Pekarna Grosuplje
Bije
Industrijska cesta
Industrijska cesta
Industrijska cesta
Industrijska cesta
Industrijska cesta
Rona dolina
Bevkova cesta
Bevkova cesta
Kaduneva cesta
Kaduneva cesta
Kaduneva cesta
Kaduneva cesta
marje Sap
marje Sap
Nogometno igrie
Razbremenilnik
71
445
100
112
96
7
67
73
PE
SKUPAJ:
CN Grosuplje
Bencinski servis OMW
Rona dolina
Nogometno igrie
Bevkova cesta
Bije
Cesta na Krko
Pekarna Grosuplje
Industrijska cesta
Kaduneva cesta
Cikava
marje Sap
Razbremenilnik
tevilo
prebivalcev
Ao
1927
239
1044
776
817
718
1033
820
707
1339
269
830
10519
Povrina
poselitvenega
obmoja [ha]
77,370
11,608
25,326
16,192
20,120
19,269
39,819
28,013
7,015
38,927
7,217
27,731
318,607
[os/ha]
24,9
20,6
41,2
47,9
40,6
37,3
26,0
29,3
100,7
34,4
37,3
29,9
33,0
Gostota
prebivalstva
83514,96
10657,00
62983,26
40267,90
50036,45
47920,10
64050,14
47216,55
26864,61
88819,67
17947,54
38859,38
579137,57
2,65
0,34
2,00
1,28
1,59
1,52
2,03
1,50
0,85
2,82
0,57
1,23
18,36
118,7
122,2
165,2
142,2
167,8
182,7
169,8
157,8
104,2
181,8
182,7
128,3
165,8
ODPADNA VODA IZ GOSPODINJTEV,

TRGOVIN IN MALE OBRTI
Odp. vode Odp. vode Izraunana norma
[m3/leto]
[l/s]
porabe [l/(os.dan)]
0,00
0,00
957,00
3739,68
10522,00
3208,00
20109,00
14972,00
0,00
1995,00
1054,00
16613,00
73169,68
0,00
0,00
0,11
0,42
0,34
0,27
1,47
1,13
0,00
0,22
0,12
1,04
5,12
ODP.VODA IZ IND.
IN VELIKE OBRTI
Odp. vode Odp. vode
[m3/leto]
[l/s]
PRILOGA E5: TEVILO PREBIVALCEV IN KOLIINA ODPADNIH VODA, ODVEDENIH V KS LETA 2006
[l/s]
2,65
0,34
2,11
1,69
1,93
1,79
3,50
2,63
0,85
3,03
0,69
2,27
23,49
ODP.VODA
SKUPAJ
Odp. vode
SKUPAJ:
CN Grosuplje
Rona dolina
Nogometno igrie
Bevkova cesta
Bije
Cesta na Krko
Pekarna Grosuplje
Industrijska cesta
Kaduneva cesta
Cikava
marje Sap
Razbremenilnik
tevilo
prebivalcev
A
2630
361
1821
1353
1425
1253
1802
1430
1232
2335
469
948
16112
Povrina
poselitvenega
obmoja [ha]
77,370
11,608
25,326
16,192
20,120
19,269
39,819
28,013
7,015
38,927
7,217
74,898
290,876
[os/ha]
34,0
31,1
71,9
83,6
70,8
65,0
45,3
51,0
175,7
60,0
65,0
12,7
55,4
Gostota
prebivalstva
113985,44
16083,76
109852,02
70233,12
87270,89
83579,66
111712,81
82352,58
46855,81
154914,51
31303,13
44383,97
908143,74
3,61
0,51
3,48
2,23
2,77
2,65
3,54
2,61
1,49
4,91
0,99
1,41
28,80
118,7
122,2
165,2
142,2
167,8
182,7
169,8
157,8
104,2
181,8
182,7
128,3
154,1
0,00
0,00
957,00
3739,68
10522,00
3208,00
20109,00
14972,00
0,00
1995,00
1054,00
36722,00
56556,68
0,00
0,00
0,11
0,42
0,34
0,27
1,47
1,13
0,00
0,22
0,12
2,51
4,08
3,61
0,51
3,59
2,64
3,11
2,92
5,01
3,75
1,49
5,13
1,11
3,92
32,88
IZRAUNANE KOLIINE ODPADNE VODE OB KONSTANTNI NORMI PORABE

ODP.VODA IZ IND.
ODP.VODA
IN VELIKE OBRTI
SKUPAJ
Odp. vode Odp. vode Izraunana norma Odp. vode Odp. vode
Odp. vode
3
3
.
[m /leto]
[m /leto]
[l/s]
porabe [l/(os dan)]
[l/s]
[l/s]
PRILOGA E6: TEVILO PREBIVALCEV IN KOLIINA ODPADNIH VODA, ODVEDENIH V KS LETA 2026
SKUPAJ:
CN Grosuplje
Rona dolina
Nogometno igrie
Bevkova cesta
Bije
Cesta na Krko
Pekarna Grosuplje
Industrijska cesta
Kaduneva cesta
Cikava
marje Sap
Razbremenilnik
tevilo
prebivalcev
A
2630
361
1821
1353
1425
1253
1802
1430
1232
2335
469
948
17060
Povrina
poselitvenega
obmoja [ha]
77,370
11,608
25,326
16,192
20,120
19,269
39,819
28,013
7,015
38,927
7,217
74,898
365,774
[os/ha]
34,0
31,1
71,9
83,6
70,8
65,0
45,3
51,0
175,7
60,0
65,0
12,7
46,6
Gostota
prebivalstva
113985,44
16083,76
109852,02
70233,12
87270,89
83579,66
111712,81
82352,58
46855,81
154914,51
31303,13
44383,97
952527,70
3,61
0,51
3,48
2,23
2,77
2,65
3,54
2,61
1,49
4,91
0,99
1,41
30,20
118,7
122,2
165,2
142,2
167,8
182,7
169,8
157,8
104,2
181,8
182,7
128,3
154,1

[m3/leto]
[l/s]
porabe [l/(os.dan)]
0,00
0,00
957,00
3739,68
10522,00
3208,00
20109,00
14972,00
0,00
1995,00
1054,00
36722,00
56556,68
0,00
0,00
0,11
0,42
0,34
0,27
1,47
1,13
0,00
0,22
0,12
2,51
4,08
ODP.VODA IZ IND.
IN VELIKE OBRTI
Odp. vode Odp. vode
[m3/leto]
[l/s]
PRILOGA E7: TEVILO PREBIVALCEV, KOLIINA ODPADNIH VODA ODVEDENO V KS LETA 2026
[l/s]
3,61
0,51
3,59
2,64
3,11
2,92
5,01
3,75
1,49
5,13
1,11
3,92
34,29
ODP.VODA
SKUPAJ
Odp. vode
[l/s]
4,93
0,72
3,74
2,61
3,25
3,13
5,98
4,25
1,18
5,62
1,19
6,88
43,49
TUJA
VODA
Tuja voda
CN Grosuplje
Rona dolina
Nogometno igrie
Bevkova cesta
Bije
Cesta na Krko
Pekarna Grosuplje
Industrijska cesta
Kaduneva cesta
Cikava
marje Sap
Razbremenilnik
tevilo
prebivalcev
A
2630
361
1821
1353
1425
1253
9947
1899
1232
3567
469
17060
Povrina
poselitvenega
obmoja [ha]
77,370
11,608
25,326
16,192
20,120
19,269
160,380
35,230
7,015
45,942
7,217
365,774
[os/ha]
34,0
31,1
71,9
83,6
70,8
65,0
62,0
53,9
175,7
77,6
65,0
46,6
Gostota
prebivalstva
113985,44
16083,76
109852,02
70233,12
87270,89
83579,66
597989,40
113655,71
46855,81
201770,32
31303,13
952527,70
3,61
0,51
3,48
2,23
2,77
2,65
18,96
3,60
1,49
6,40
0,99
30,20
118,7
122,2
165,2
142,2
167,8
182,7
164,7
163,9
104,2
155,0
182,7
153,0

3
[m /leto]
[l/s]
porabe [l/(os.dan)]
0,00
0,00
957,00
3739,68
10522,00
3208,00
51860,00
16026,00
0,00
1995,00
3049,00
93278,68
0,00
0,00
0,11
0,42
0,34
0,27
3,56
1,26
0,00
0,22
0,34
6,59
ODP.VODA IZ IND.
IN VELIKE OBRTI
Odp. vode Odp. vode
3
[m /leto]
[l/s]
[l/s]
3,61
0,51
3,59
2,64
3,11
2,92
22,52
4,86
1,49
6,62
7,95
36,80
ODP.VODA
SKUPAJ
Odp. vode
PRILOGA E8: TEVILO PREBIVALCEV, KOLIINA ODPADNIH VODA IN TUJA VODA ODVEDENO SKOZI
POSAMEZEN RAZBREMENILNIK LETA 2026
[l/s]
4,93
0,72
3,74
2,61
3,25
3,13
24,61
5,45
1,18
6,80
1,19
43,49
TUJA
VODA
Tuja voda
PRILOGA E9: TEVILO PREBIVALCEV , KOLIINA ODPADNIH VODA

ODVEDENIH V KS LETA 2026 - IZ OBMOIJ Z LOENIM (LS) KS
POSAMEZNO
Razbremenilnik
marje Sap
Cikava
Kaduneva cesta
Industrijska cesta
Pekarna Grosuplje
Cesta na Krko
Bije
Bevkova cesta
Nogometno igrie
Rona dolina
CN Grosuplje
A
1059
0
74
701
0
0
216
600
0
485
27
644
np [l/(osdan)]
118,7
122,2
165,2
142,2
167,8
182,7
169,8
157,8
104,2
181,8
182,7
128,3
SKUPAJ:
SKUPAJ
Odp. vode [l/s] Odp. vode [l/s]

1,45
0,00
0,14
1,15
0,00
0,00
0,42
1,10
0,00
1,02
0,06
0,96
6,30
1,45
0,00
0,14
1,15
0,00
0,00
2,60
1,15
0,00
1,02
0,06
6,30
PRILOGA F1: KRIVULJA JAKOSTI NALIVOV
KRIVULJA JAKOSTI NALIVOV

SINOPTINA METEOROLOKA POSTAJA LJUBLJANA
450
404,5
Jakost naliva (l/(s.ha))
400
n=1
n = 0.5
350
327,4
300
253,1
250
191,6
200
157,2
211,6
150
119
160,6
97,6
132,1
100
73,9
100,2
50
83,8
82,4
56
62,5
47,6
39
50
60
90
120
0
5
10
15
20
30
40
45,9
70,9
Trajanje naliva (min)
PRILOGA F2: POVRINE OBMOIJ IN NJIHOVE REDUCIRANE POVRINE
Razbremenilnik
marje Sap
Cikava
Kaduneva cesta
Industrijska cesta
Pekarna Grosuplje
Cesta na Krko
Bije
Bevkova cesta
Nogometno igrie
Rona dolina
CN Grosuplje
SKUPAJ:
POSAMEZNO
Povrina
Reducirana
obmoja
povrina
[ha]
[ha]
77,370
11,100
11,608
3,715
25,326
8,477
16,192
1,989
20,120
7,042
19,269
6,744
39,819
12,795
28,013
6,646
7,015
2,456
38,927
10,261
7,217
2,139
74,898
19,125
365,774
92,489
SKUPAJ
Povrina
Reducirana
obmoja
povrina
[ha]
[ha]
77,370
11,100
11,608
3,715
25,326
8,477
16,192
1,989
20,120
7,042
19,269
6,744
160,380
48,083
35,230
8,785
7,015
2,456
45,942
12,717
2,139
2,139
365,774
92,489
tevilka
kanalskega
odseka
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
1
1
1
1
1
1
1
1
1
18
1
1
1
1
1
10 minutni naliv
50
49
48
47
46
45
44
43
42
41
40
39
38
16
15
14
13
12
11
10
7
6
151
5
4
3
2
1
tevilka
jakov
[l/s]
30,38
42,00
111,71
125,17
146,97
160,92
193,92
197,33
200,36
231,59
454,31
468,84
473,90
474,58
968,58
1023,19
1226,34
1303,30
1321,04
1329,11
1473,37
1539,51
1547,88
1607,13
1620,93
1625,03
2254,09
2312,94
[l/s]
9,82
11,62
69,71
13,46
21,81
13,95
32,99
3,41
3,03
31,24
222,72
14,53
5,06
0,68
494,01
54,61
203,15
76,96
17,73
8,07
144,26
66,14
8,37
59,25
13,79
4,11
629,06
58,85
[cm]
25
30
35
50
50
60
60
60
60
60
60
60
60
60
100
100
100
100
100
100
80
80
80
80
80
80
140
140
[m2]
0,05
0,07
0,10
0,20
0,20
0,28
0,28
0,28
0,28
0,28
0,28
0,28
0,28
0,28
0,79
0,79
0,79
0,79
0,79
0,79
0,50
0,50
0,50
0,50
0,50
0,50
1,54
1,54
S
[m/s]
0,62
0,59
1,16
0,64
0,75
0,57
0,69
0,70
0,71
0,82
1,61
1,66
1,68
1,68
1,23
1,30
1,56
1,66
1,68
1,69
2,93
3,06
3,08
3,20
3,23
3,23
1,47
1,50
v
[%o]
2,61
1,89
5,87
1,10
1,52
0,69
1,00
1,03
1,07
1,42
5,48
5,84
5,96
5,98
1,63
1,82
2,62
2,96
3,04
3,08
12,43
13,57
13,72
14,79
15,04
15,12
1,47
1,55
Ig
[%o]
30,00
60,00
60,00
25,00
4,47
13,27
15,21
7,71
14,02
11,55
14,55
12,66
42,01
20,44
9,96
3,67
5,24
3,88
5,79
6,87
66,78
14,25
22,16
47,56
15,90
16,58
5,37
4,28
Ig = I
[m]
147,49
77,50
82,41
40,24
60,63
48,98
83,52
45,40
38,51
74,48
82,50
35,55
34,75
11,25
124,46
95,44
63,03
126,38
48,33
36,38
5,69
34,39
34,29
25,86
51,57
82,62
39,14
79,39
0,17
0,24
0,24
0,16
0,07
0,12
0,12
0,09
0,12
0,11
0,12
0,11
0,20
0,14
0,10
0,06
0,07
0,06
0,08
0,08
0,26
0,12
0,15
0,22
0,13
0,13
0,07
0,07
I1/2
[l/s]
175,41
171,46
456,06
791,62
2197,92
1396,92
1572,56
2247,39
1691,97
2155,23
3766,94
4167,17
2312,00
3319,09
9703,80
16896,16
16948,42
20930,84
17355,79
16033,28
5701,34
12897,39
10397,14
7369,09
12854,50
12619,57
30773,18
35343,42
z1= SQ/I1/2
PRILOGA F3:IZRAUN ASA ODTOKA ZA PRIMER KS MARJE SAP
[%]
36
28
37
31
54
32
34
40
35
40
55
59
42
52
44
61
61
70
62
59
41
78
66
52
77
76
51
55
H
[cm]
9
8,4
12,95
15,5
27
19,2
20,4
24
21
24
33
35,4
25,2
31,2
44
61
61
70
62
59
32,8
62,4
52,8
41,6
61,6
60,8
71,4
77
h
[m/s]
10,4
10,3
13,3
15,4
19,8
17,6
18,2
19,6
18,4
19,5
22,6
23,1
20
22,1
28,8
33,1
33,1
34,6
33,3
32,6
24,1
30,5
29,5
26,9
30,5
30,5
38,5
39,9
x
[m/s]
1,80
2,52
3,26
2,43
1,32
2,03
2,24
1,72
2,18
2,10
2,73
2,60
4,10
3,16
2,87
2,00
2,40
2,15
2,53
2,70
6,23
3,64
4,39
5,87
3,85
3,93
2,82
2,61
v = x*I1/2
[s]
81,88
30,72
25,30
16,53
45,79
24,16
37,21
26,38
17,67
35,54
30,27
13,68
8,48
3,56
43,30
47,61
26,32
58,66
19,07
13,46
0,91
9,45
7,81
4,41
13,41
21,04
13,88
30,40
T = L/v
[s]
81,88
112,60
137,89
154,42
200,21
224,37
261,58
287,96
305,64
341,18
371,45
385,13
393,61
397,17
440,46
488,08
514,39
573,05
592,12
605,58
606,50
615,94
623,75
628,16
641,57
662,60
676,48
706,89
popravki
721,03
2060,78
Merodajno za
domenzioniranje
T
Q
[s]
[l/s]
tevilka
kanalskega
odseka
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
1
1
1
1
1
1
1
1
1
18
1
1
1
1
1
popravek 1
50
49
48
47
46
45
44
43
42
41
40
39
38
16
15
14
13
12
11
10
7
6
151
5
4
3
2
1
tevilka
jakov
q'
[l/s/ha]
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
211,6
[l/s]
30,38
42,00
111,71
125,17
146,97
160,92
193,92
197,33
200,36
231,59
454,31
468,84
473,90
474,58
968,58
1023,19
1226,34
1303,30
1321,04
1329,11
1473,37
1539,51
1547,88
1607,13
1620,93
1625,03
2254,09
2312,94
725
predviden
as T
[s]
[l/s/ha]
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
188,53
q'
a
redukcija
pretokov
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
0,89
27,07
37,42
99,53
111,52
130,95
143,38
172,77
175,81
178,51
206,34
404,78
417,73
422,23
422,84
862,99
911,64
1092,64
1161,21
1177,01
1184,21
1312,74
1371,67
1379,12
1431,92
1444,21
1447,87
2008,34
2060,78
Q' = Q*a
[cm]
25
30
35
50
50
60
60
60
60
60
60
60
60
60
100
100
100
100
100
100
80
80
80
80
80
80
140
140
F
[m2]
0,05
0,07
0,10
0,20
0,20
0,28
0,28
0,28
0,28
0,28
0,28
0,28
0,28
0,28
0,79
0,79
0,79
0,79
0,79
0,79
0,50
0,50
0,50
0,50
0,50
0,50
1,54
1,54
A
[m/s]
0,55
0,53
1,04
0,57
0,67
0,51
0,61
0,62
0,63
0,73
1,43
1,48
1,49
1,50
1,10
1,16
1,39
1,48
1,50
1,51
2,61
2,73
2,75
2,85
2,87
2,88
1,31
1,34
v
[%o]
2,07
1,50
4,66
0,87
1,20
0,55
0,79
0,82
0,85
1,13
4,35
4,63
4,73
4,75
1,30
1,45
2,08
2,35
2,41
2,44
9,87
10,77
10,89
11,74
11,94
12,00
1,17
1,23
Ig
[%o]
30,00
60,00
60,00
25,00
4,47
13,27
15,21
7,71
14,02
11,55
14,55
12,66
42,01
20,44
9,96
3,67
5,24
3,88
5,79
6,87
66,78
14,25
22,16
47,56
15,90
16,58
5,37
4,28
Ig = I
[m]
147,49
77,50
82,41
40,24
60,63
48,98
83,52
45,40
38,51
74,48
82,50
35,55
34,75
11,25
124,46
95,44
63,03
126,38
48,33
36,38
5,69
34,39
34,29
25,86
51,57
82,62
39,14
79,39
0,17
0,24
0,24
0,16
0,07
0,12
0,12
0,09
0,12
0,11
0,12
0,11
0,20
0,14
0,10
0,06
0,07
0,06
0,08
0,08
0,26
0,12
0,15
0,22
0,13
0,13
0,07
0,07
I1/2
[l/s]
156,29
152,77
406,34
705,32
1958,30
1244,62
1401,11
2002,37
1507,51
1920,26
3356,26
3712,85
2059,94
2957,23
8645,85
15054,08
15100,64
18648,88
15463,59
14285,27
5079,76
11491,26
9263,61
6565,68
11453,05
11243,73
27418,17
31490,14
Q'/I1/2
[%]
34
26
35
29
50
30
32
39
33
38
52
55
39
49
41
57
57
65
58
55
43
71
61
50
71
70
48
51
H
[cm]
8,50
7,80
12,25
14,50
25,00
18,00
19,20
23,40
19,80
22,80
31,20
33,00
23,40
29,40
41,00
57,00
57,00
65,00
58,00
55,00
34,40
56,80
48,80
40,00
56,80
56,00
67,20
71,40
h
[m/s]
10,20
10,20
12,80
14,90
19,40
16,90
19,50
19,30
18,00
19,00
22,10
22,60
19,30
21,60
27,80
32,20
32,30
33,90
32,40
31,80
24,30
30,00
28,50
26,20
30,00
29,90
37,30
38,80
x
[m/s]
1,77
2,50
3,14
2,36
1,30
1,95
2,40
1,69
2,13
2,04
2,67
2,54
3,96
3,09
2,77
1,95
2,34
2,11
2,47
2,64
6,28
3,58
4,24
5,71
3,78
3,85
2,73
2,54
v = x*I1/2
[s]
83,48
31,02
26,28
17,08
46,74
25,16
34,73
26,79
18,07
36,48
30,95
13,98
8,78
3,64
44,85
48,94
26,97
59,87
19,60
13,80
0,91
9,60
8,08
4,53
13,63
21,46
14,33
31,27
T = L/v
[s]
83,48
114,50
140,79
157,87
204,60
229,76
264,50
291,29
309,35
345,83
376,79
390,77
399,55
403,19
448,05
496,99
523,96
583,83
603,43
617,23
618,14
627,74
635,82
640,35
653,98
675,44
689,76
721,03
tevilka
kanalskega
odseka
34
34
34
34
33
33
33
33
33
33
33
33
33
33
30
30
30
30
30
30
30
30
30
86
86
86
47
5 minutni naliv
48
49
50
51
43
42
41
40
39
38
37
36
35
34
18
17
16
15
14
13
12
11
516
642
641
479
287
tevilka
jakov
Q
[l/s]
29,30
53,06
65,58
65,58
65,58
191,54
277,85
277,85
296,07
316,26
337,72
358,11
386,91
408,74
420,05
630,96
643,03
655,09
668,31
686,48
701,18
708,12
1479,09
1508,84
2245,31
2762,03
2775,30
[l/s]
29,30
23,75
12,52
0,00
0,00
125,96
86,31
0,00
18,23
20,18
21,46
20,39
28,80
21,82
11,31
210,91
12,07
12,06
13,22
18,17
14,70
6,93
770,97
29,75
736,47
516,72
13,27
- TOK POD TLAKOM
[cm]
30
30
30
30
30
30
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
50
50
50
50
50
50
50
60
80
110
F
[m2]
0,07
0,07
0,07
0,07
0,07
0,07
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,28
0,50
0,95
S
[m/s]
0,41
0,75
0,93
0,93
0,93
2,71
2,21
2,21
2,36
2,52
2,69
2,85
3,08
3,25
3,34
5,02
5,12
3,34
3,41
3,50
3,57
3,61
7,54
7,69
7,95
5,50
2,92
vp
PRILOGA F4: PODDIMENZIONIRAN KS GROSUPLJE - MARJE SAP

(PRIMER RAZBREMENILNIK-KADUNEVA CESTA)
[%o]
0,92
3,01
4,60
4,60
4,60
39,27
17,82
17,82
20,23
23,08
26,32
29,60
34,55
38,56
40,72
91,88
95,43
30,13
31,36
33,09
34,52
35,20
153,59
159,84
133,86
43,67
8,07
Ig
[%o]
16,38
21,64
21,02
19,82
17,78
17,90
4,64
6,47
6,06
5,63
3,97
5,07
29,85
28,78
46,26
19,29
39,15
9,85
3,85
6,29
5,87
5,05
11,03
19,87
6,89
3,03
32,86
Id = I
[m]
38,46
37,89
18,55
51,22
49,77
41,34
53,93
13,91
46,22
39,07
40,26
39,41
52,94
33,70
34,59
51,85
25,54
29,45
28,59
41,31
39,15
41,57
58,03
92,61
10,16
52,83
51,74
0,13
0,15
0,14
0,14
0,13
0,13
0,07
0,08
0,08
0,08
0,06
0,07
0,17
0,17
0,22
0,14
0,20
0,10
0,06
0,08
0,08
0,07
0,11
0,14
0,08
0,06
0,18
I1/2
[l/s]
228,96
360,65
452,28
465,86
491,79
1431,59
4080,87
3454,22
3803,96
4214,53
5357,13
5026,98
2239,64
2409,20
1953,06
4543,33
3249,69
6601,54
10774,32
8653,05
9148,17
9962,89
14084,16
10704,45
27050,46
50189,05
15310,82
z1= Q/I1/2
tevilka
kanalskega
odseka
34
34
34
34
33
33
33
33
33
33
33
33
33
33
30
30
30
30
30
30
30
30
30
86
86
86
47
10 minutni naliv
48
49
50
51
43
42
41
40
39
38
37
36
35
34
18
17
16
15
14
13
12
11
516
642
641
479
287
tevilka
jakov
Q
[l/s]
18,94
34,29
42,38
42,38
42,38
123,79
179,57
179,57
191,35
204,40
218,27
231,45
250,06
264,17
271,48
407,79
415,59
423,39
431,93
443,68
453,18
457,66
955,94
975,17
1451,16
1785,11
1793,69
[l/s]
18,94
15,35
8,09
0,00
0,00
81,41
55,78
0,00
11,78
13,04
13,87
13,18
18,62
14,10
7,31
136,31
7,80
7,79
8,54
11,74
9,50
4,48
498,28
19,23
475,98
333,96
8,57
[cm]
30
30
30
30
30
30
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
50
50
50
50
50
50
50
60
80
110
F
[m2]
0,07
0,07
0,07
0,07
0,07
0,07
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,28
0,50
0,95
S
[m/s]
0,27
0,49
0,60
0,60
0,60
1,75
1,43
1,43
1,52
1,63
1,74
1,84
1,99
2,10
2,16
3,25
3,31
2,16
2,20
2,26
2,31
2,33
4,87
4,97
5,14
3,55
1,89
vp
[%o]
0,38
1,26
1,92
1,92
1,92
16,40
7,44
7,44
8,45
9,64
11,00
12,36
14,43
16,11
17,01
38,38
39,86
12,59
13,10
13,82
14,42
14,71
64,16
66,77
55,91
18,24
3,37
Ig
[%o]
16,38
21,64
21,02
19,82
17,78
17,90
4,64
6,47
6,06
5,63
3,97
5,07
29,85
28,78
46,26
19,29
39,15
9,85
3,85
6,29
5,87
5,05
11,03
19,87
6,89
3,03
32,86
Id = I
[m]
38,46
37,89
18,55
51,22
49,77
41,34
53,93
13,91
46,22
39,07
40,26
39,41
52,94
33,70
34,59
51,85
25,54
29,45
28,59
41,31
39,15
41,57
58,03
92,61
10,16
52,83
51,74
0,13
0,15
0,14
0,14
0,13
0,13
0,07
0,08
0,08
0,08
0,06
0,07
0,17
0,17
0,22
0,14
0,20
0,10
0,06
0,08
0,08
0,07
0,11
0,14
0,08
0,06
0,18
I1/2
[l/s]
147,98
233,09
292,31
301,09
317,84
925,24
2637,49
2232,48
2458,51
2723,87
3462,34
3248,96
1447,49
1557,08
1262,27
2936,38
2100,29
4266,60
6963,49
5592,50
5912,50
6439,06
9102,65
6918,33
17482,83
32437,39
9895,45
z1= Q/I1/2
tevilka
kanalskega
odseka
34
34
34
34
33
33
33
33
33
33
33
33
33
33
30
30
30
30
30
30
30
30
30
86
86
86
47
15 minutni naliv
48
49
50
51
43
42
41
40
39
38
37
36
35
34
18
17
16
15
14
13
12
11
516
642
641
479
287
tevilka
jakov
Q
[l/s]
14,37
26,03
32,17
32,17
32,17
93,95
136,29
136,29
145,23
155,13
165,66
175,67
189,79
200,50
206,05
309,50
315,43
321,34
327,83
336,74
343,95
347,35
725,54
740,14
1101,40
1354,86
1361,37
[l/s]
14,37
11,65
6,14
0,00
0,00
61,79
42,34
0,00
8,94
9,90
10,53
10,00
14,13
10,71
5,55
103,46
5,92
5,92
6,49
8,91
7,21
3,40
378,19
14,60
361,26
253,47
6,51
[cm]
30
30
30
30
30
30
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
50
50
50
50
50
50
50
60
80
110
F
[m2]
0,07
0,07
0,07
0,07
0,07
0,07
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,28
0,50
0,95
S
[m/s]
0,20
0,37
0,46
0,46
0,46
1,33
1,09
1,09
1,16
1,24
1,32
1,40
1,51
1,60
1,64
2,46
2,51
1,64
1,67
1,72
1,75
1,77
3,70
3,77
3,90
2,70
1,43
vp
[%o]
0,22
0,73
1,11
1,11
1,11
9,45
4,29
4,29
4,87
5,55
6,33
7,12
8,31
9,28
9,80
22,11
22,96
7,25
7,55
7,96
8,31
8,47
36,96
38,46
32,21
10,51
1,94
Ig
[%o]
16,38
21,64
21,02
19,82
17,78
17,90
4,64
6,47
6,06
5,63
3,97
5,07
29,85
28,78
46,26
19,29
39,15
9,85
3,85
6,29
5,87
5,05
11,03
19,87
6,89
3,03
32,86
Id = I
[m]
38,46
37,89
18,55
51,22
49,77
41,34
53,93
13,91
46,22
39,07
40,26
39,41
52,94
33,70
34,59
51,85
25,54
29,45
28,59
41,31
39,15
41,57
58,03
92,61
10,16
52,83
51,74
0,13
0,15
0,14
0,14
0,13
0,13
0,07
0,08
0,08
0,08
0,06
0,07
0,17
0,17
0,22
0,14
0,20
0,10
0,06
0,08
0,08
0,07
0,11
0,14
0,08
0,06
0,18
I1/2
[l/s]
112,31
176,91
221,86
228,52
241,24
702,24
2001,80
1694,40
1865,96
2067,36
2627,84
2465,89
1098,61
1181,79
958,04
2228,65
1594,07
3238,26
5285,14
4244,59
4487,47
4887,11
6908,72
5250,87
13269,10
24619,31
7510,44
z1= Q/I1/2
tevilka
kanalskega
odseka
34
34
34
34
33
33
33
33
33
33
33
33
33
33
30
30
30
30
30
30
30
30
30
86
86
86
47
20 minutni naliv
48
49
50
51
43
42
41
40
39
38
37
36
35
34
18
17
16
15
14
13
12
11
516
642
641
479
287
tevilka
jakov
Q
[l/s]
11,82
21,41
26,46
26,46
26,46
77,28
112,11
112,11
119,46
127,60
136,26
144,49
156,11
164,92
169,48
254,58
259,45
264,32
269,65
276,98
282,92
285,71
596,79
608,79
905,94
1114,43
1119,78
[l/s]
11,82
9,58
5,05
0,00
0,00
50,82
34,83
0,00
7,35
8,14
8,66
8,23
11,62
8,81
4,56
85,10
4,87
4,87
5,33
7,33
5,93
2,80
311,07
12,01
297,15
208,49
5,35
[cm]
30
30
30
30
30
30
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
50
50
50
50
50
50
50
60
80
110
F
[m2]
0,07
0,07
0,07
0,07
0,07
0,07
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,28
0,50
0,95
S
[m/s]
0,17
0,30
0,37
0,37
0,37
1,09
0,89
0,89
0,95
1,02
1,08
1,15
1,24
1,31
1,35
2,03
2,07
1,35
1,37
1,41
1,44
1,46
3,04
3,10
3,21
2,22
1,18
vp
[%o]
0,15
0,49
0,75
0,75
0,75
6,39
2,90
2,90
3,29
3,76
4,29
4,82
5,62
6,28
6,63
14,96
15,54
4,90
5,10
5,39
5,62
5,73
25,00
26,02
21,79
7,11
1,31
Ig
[%o]
16,38
21,64
21,02
19,82
17,78
17,90
4,64
6,47
6,06
5,63
3,97
5,07
29,85
28,78
46,26
19,29
39,15
9,85
3,85
6,29
5,87
5,05
11,03
19,87
6,89
3,03
32,86
Id = I
[m]
38,46
37,89
18,55
51,22
49,77
41,34
53,93
13,91
46,22
39,07
40,26
39,41
52,94
33,70
34,59
51,85
25,54
29,45
28,59
41,31
39,15
41,57
58,03
92,61
10,16
52,83
51,74
0,13
0,15
0,14
0,14
0,13
0,13
0,07
0,08
0,08
0,08
0,06
0,07
0,17
0,17
0,22
0,14
0,20
0,10
0,06
0,08
0,08
0,07
0,11
0,14
0,08
0,06
0,18
I1/2
[l/s]
92,38
145,52
182,49
187,97
198,43
577,62
1646,56
1393,72
1534,83
1700,49
2161,51
2028,30
903,65
972,07
788,02
1833,15
1311,19
2663,60
4347,24
3491,35
3691,12
4019,85
5682,70
4319,05
10914,37
20250,38
6177,64
z1= Q/I1/2
tevilka
kanalskega
odseka
34
34
34
34
33
33
33
33
33
33
33
33
33
33
30
30
30
30
30
30
30
30
30
86
86
86
47
30 minutni naliv
48
49
50
51
43
42
41
40
39
38
37
36
35
34
18
17
16
15
14
13
12
11
516
642
641
479
287
tevilka
jakov
Q
[l/s]
8,97
16,24
20,07
20,07
20,07
58,62
85,03
85,03
90,61
96,79
103,36
109,60
118,41
125,09
128,55
193,10
196,80
200,49
204,54
210,10
214,60
216,72
452,67
461,78
687,17
845,31
849,37
[l/s]
8,97
7,27
3,83
0,00
0,00
38,55
26,42
0,00
5,58
6,18
6,57
6,24
8,81
6,68
3,46
64,55
3,69
3,69
4,05
5,56
4,50
2,12
235,95
9,11
225,39
158,14
4,06
[cm]
30
30
30
30
30
30
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
50
50
50
50
50
50
50
60
80
110
F
[m2]
0,07
0,07
0,07
0,07
0,07
0,07
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,28
0,50
0,95
S
[m/s]
0,13
0,23
0,28
0,28
0,28
0,83
0,68
0,68
0,72
0,77
0,82
0,87
0,94
1,00
1,02
1,54
1,57
1,02
1,04
1,07
1,09
1,10
2,31
2,35
2,43
1,68
0,89
vp
[%o]
0,09
0,28
0,43
0,43
0,43
3,68
1,67
1,67
1,90
2,16
2,47
2,77
3,24
3,61
3,81
8,61
8,94
2,82
2,94
3,10
3,23
3,30
14,39
14,97
12,54
4,09
0,76
Ig
[%o]
16,38
21,64
21,02
19,82
17,78
17,90
4,64
6,47
6,06
5,63
3,97
5,07
29,85
28,78
46,26
19,29
39,15
9,85
3,85
6,29
5,87
5,05
11,03
19,87
6,89
3,03
32,86
Id = I
[m]
38,46
37,89
18,55
51,22
49,77
41,34
53,93
13,91
46,22
39,07
40,26
39,41
52,94
33,70
34,59
51,85
25,54
29,45
28,59
41,31
39,15
41,57
58,03
92,61
10,16
52,83
51,74
0,13
0,15
0,14
0,14
0,13
0,13
0,07
0,08
0,08
0,08
0,06
0,07
0,17
0,17
0,22
0,14
0,20
0,10
0,06
0,08
0,08
0,07
0,11
0,14
0,08
0,06
0,18
I1/2
[l/s]
70,07
110,38
138,42
142,57
150,51
438,14
1248,94
1057,16
1164,19
1289,85
1639,54
1538,49
685,44
737,33
597,73
1390,48
994,56
2020,38
3297,45
2648,24
2799,78
3049,12
4310,42
3276,07
8278,73
15360,24
4685,84
z1= Q/I1/2
PRILOGA F5: ASI ODTOKOV PO KANALIH PRI MAKSIMALNEM NALIVU
Razbremenilnik
marje Sap
Cikava
Kaduneva cesta
Industrijska cesta
Pekarna Grosuplje
Cesta na Krko
Bije
Bevkova cesta
Nogometno igrie
Rona dolina
CN Grosuplje
POSAMEZNO
Konica
odtoka
[min:s]
12:02
10:00
10:00
10:00
10:00
10:00
30:00
20:00
10:00
10:00
10:00
30:00
SKUPAJ
Konica
odtoka
[(h):min:s]
12:02
10:00
10:00
10:00
10:00
10:00
30:00
20:00
10:00
10:00
10:00
30:00
PRILOGA F6: POVPRENI KOEFICIENT NAGNJENOSTI TERENA
Razbremenilnik
POSAMEZNO OBMOJE
I T [%]
marje Sap
Cikava
Kaduneva cesta
Industrijska cesta
Pekarna Grosuplje
Cesta na Krko
Bije
Bevkova cesta
Nogometno igrie
Rona dolina
CN Grosuplje
2,8
1,3
1,7
1,9
1,4
2,3
0,34
0,61
2,2
0,25
5,8
0,15
Gm,i
2
2
2
2
2
2
1
1
2
1
3
1
SKUPAJ
I
Gm
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
3
2
PRILOGA G1: Skupna rekapitulacija

ZADREVALNI BAZEN
1.228,000
1.0 PREDDELA
10.639,454
2.0 ZEMELJSKA DELA

3.0 TESARSKA DELA
8.226,152
4.0 BETONSKA DELA
18.150,320
5.0 ZIDARSKA DELA
6.361,500
6.0 MONTANA DELA
53.637,050
7.0 ZAKLJUNA DELA
13.971,294
SKUPAJ:
112.213,770
ZDRUITVENI OBJEKT 1,2 ter RAZBREMENILNI KANAL

290,000
1.0 PREDDELA
2.0 ZEMELJSKA DELA
2.088,663
3.0 TESARSKA DELA
1.599,280
4.0 BETONSKA DELA
1.688,450
5.0 KANALIZACIJSKA DELA
5.068,334
6.0 ZIDARSKA DELA
1.974,752
7.0 MONTANA DELA
670,000
8.0 ZAKLJUNA DELA
1.507,258
SKUPAJ:
VSE SKUPAJ:
14.886,737
127.100,51
PRILOGA G2: Popis in predraun del za zadrevalni bazen

1.0
PREDDELA
1.1
Zakoliba objekta z viinsko navezavo

in zavarovanjem zakolibe, geodetskim
posnetkom, ter vrisom v kataster.
1.2
1.3
1.4
paval
1,00
208,000
208,000
Ureditev gradbia (ograja, tabla,

odstranitev eventuelnih ovir itd.).
kom
1,00
125,000
125,000
Zakoliba in zavarovanje eventuelnih

prekanj z obst. komunalnimi vodi.
ocena
60,000
60,000
Zavarovanje obst. razbremenilnika z

zagatno steno.
ocena
835,000
835,000
PREDDELA - SKUPAJ
1.228,000
2.0
ZEMELJSKA DELA
2.1
Povrinski odkop humusa v deb. 20 cm

na rob gradbene jame po konani
gradnji vzpostavitev terena v prvotno
stanje z razgrinjanjem deponiranega
humusa in zasejanje s travo.
m3
52,18
1,300
67,834
Strojni izkop gradbene jame z

razpiranjem in opaevanjem v zemljini
III. ktg. do globine 5,8 m z nalaganjem
in odvozom materiala na zaasno
gradbeno deponijo v oddaljenosti do
1km, vkljuno z takso za deponiranje
materiala.
m3
391,31
7,000
2.739,170

razpiranjem in opaevanjem v terenu
III. ktg. do globine 5,8 m z nalaganjem
in odvozom materiala na trajno
gradbeno deponijo v oddaljenosti do
5km, z razkladanjem, razgrinjanjem,
planiranjem materiala na trajni deponiji,
vkljuno z takso.
m3
533,00
7,500
3.997,500
2.2
2.3
Strojno ruenje obstojee betonske

razbremenilne cevi premera 120cm, z
nakladanjem in odvozom na trajno
gradbeno deponijo v oddaljenosti do 5
km, vkljuno z takso.
20,39
20,000
407,800
Dovoz materiala III. kat. z zaasne

deponije v oddaljenosti do 1km in
strojno-roni zasip (90/10%) za zidovi
objekta z utrjevanjem v slojih po 30 cm
z utrjevanjem do 95% trdnosti po st.
Proctorjevem postopku.
m3
391,31
7,000
2.739,170
Rono planiranje gradbene jame do

natannosti 2 cm z utrjevanjem do
95% trdnosti po st. Proctorjevem
postopku.
m2
104,40
1,500
156,600
2.7
Strojno humusiranje terena.
m2
260,92
1,500
391,380
2.8
rpanje vode iz gradbene jame v asu

gradnje. Ocena, obraun po dejanskih
strokih.
ur
10,00
14,000
140,000
2.4
2.5
2.6
ZEMELJSKA DELA - SKUPAJ
3.0
10.639,454
TESARSKA DELA
Dobava, montaa in demontaa opaa
kompletno z veznimi sredstvi in
vodnoprepustnimi distanniki, vkljuno
z odri.
3.1
3.2
3.3
Enostranski vertikalni opa za izvedbo

podlonega betona deb. 10 cm,
temeljne ploe deb. 30 cm.
m2
18,00
12,500
225,000
Enostranski horizontalni opa za

izvedbo AB stropne ploe deb. 30 cm,
viina podpiranja do 4,00m.
m2
90,60
14,600
1.322,760
Dvostranski vertikalni opa sten deb.

30 cm in potopne stene deb. 30 cm in
20 cm.
m2
375,40
17,000
6.381,800
3.4
katlasti opa za izvedbo vstopnih

odprtin.
m2
17,76
16,700
TESARSKA DELA - SKUPAJ
296,592
8.226,152
4.0
BETONSKA DELA
4.1
Dobava in vgradnja podlonega betona

C8/10 debeline 10 cm.
m3
10,81
63,000
681,030
Dobava in vgradnja betona C 25/30

(stene, ploe).
m3
115,84
75,000
8.688,000
Dobava, oblikovanje in polaganje

armature, vkljuno z distanniki in
ostalim materialom.Ocena.
kg
8300,00
0,92
7.636,000
Dobava in izdelava betonske posteljice

C8/10 za BC premera 120 cm.
m3
0,27
63,000
17,010
Dobava in izdelava naklonskih betonov

in muld z betonom C 26/20.
m3
16,84
67,000
1.128,280
4.2
4.3
4.4
4.5
BETONSKA DELA - SKUPAJ
18.150,320
5.0
ZIDARSKA DELA
5.1
Kompletna izvedba horizontalne in

vertikalne hidroizolacije na betonsko
povrino v naslednji sestavi: 1x osnovni
premaz + 2x varjeni bitumenski trak z
vlokom steklene tkanine.
m2
437,00
12,500
5.462,500
Oblaganje zidov z lepljenjem plo iz

stiroporja.
m2
230,00
2,100
483,000
kom
2,00
208,000
416,000
5.2
5.3
Izvedba prikljuka med

razbremenilnikom, zadrevalnim
bazenom in povezovalnim kanalom
premera 120 cm.
ZIDARSKA DELA - SKUPAJ
6.361,500
6.0
MONTANA DELA
6.1
Nabava, dobava in montaa armirano

betonskih kanalskih cevi fi 1200 mm, z
max. armaturo, stiki so tesnjeni z gumi
tesnili, cevi so delno obbetonirane.
6.2
6.3
6.4
6.5
6.6
6.7
6.8
6.9
1,50
268,700
403,050
Dobava in montaa LT pokrovov za

vstopne jake 80/80 cm, P=250 KN.
kom
3,00
250,000
750,000
Dobava in montaa LT pokrovov

200/100 cm, P=250 KN.
kom
2,00
550,000
1.100,000
Dobava in montaa nerjavee kovinske

izpune cevi premera 30 cm z vsemi
montanimi deli.
kom
1,00
250,000
250,000
Dobava in montaa izplakovalnih

prekucnih korit z vsemi montanimi
deli.
kom
3,00
8.350,000
25.050,000

vstopne lestve doline 4,0m.
kom
1,00
170,000
170,000
Dobava in montaa rpalke za

praznjenje bazena z vsemi montanimi
deli, vkljuno z tlanim cevovodom.
kom
2,00
5.410,000
10.820,000
Dobava in montaa rpalke za polnjenje

izplakovalnih prekucnih korit z vsemi
montanimi deli, vkljuno z tlanim
cevovodom.
kom
1,00
6.564,000
6.564,000
Dobava in montaa krmilne omarice za

krmiljenje 2 rpalk.
kom
1,00
3.130,000
3.130,000
kom
1,00
5.400,000
5.400,000
6.10 Postavitev elektro omarice z elektro

prikljuki.
MONTANA DELA - SKUPAJ
53.637,050
7.0
ZAKLJUNA DELA
7.1
ienje kanala po konanih delih in

pregled s TV kamero.
ur
2,00
5,000
10,000
ienje in izpiranje bazena po

konanih delih in pregled s TV kamero.
ur
5,00
5,000
25,000
Preizkus tesnosti poloenih

kanalizacijskih cevi premera 120 cm.
Preizkus tesnosti se izvaja v skladu s
standardom SIST EN 1610 medij zrak.
1,50
5,800
8,700
Preizkus tesnosti poloenih tlanih

cevovodov. Preizkus tesnosti se izvaja
v sladu s standardom SIST EN 805,
DIN 4279, ONORM B 2538 medij
voda.
33,60
4,100
137,760
Preizkus tesnosti zadrevalnega bazena.

m3
353,00
8,400
2.965,200
Pospravljanje in ienje gradbia po

konanih delih.
m2
332,00
2,100
697,200
Zatravitev splaniranih povrin s travno

meanico in dodatkom umetnega
gnojila.
m2
332,00
2,100
697,200
7.2
7.3
7.4
7.5
7.6
7.7
7.8
7.9
Izdelava projekta izvedenih del-PID

skladno z zahtevami bodoega
upravljavca kan. sistema, PID se oddaja
1x v papirni obliki in 1x v elektr. obliki;
obraun po dejanskih strokih, (Ocena
strokov 1,0% od vrednosti del).
945,574
Izdelava geodetskega narta, kot ga

predpisuje ZGO-1 (Ur. list RS t.
102/04), (Ocena strokov 1,0% od
vrednosti del).
945,574
7.10 Izdelava varnostnega varnostnega

narta gradbia skladno s 4. lenom
Uredbe o zagotavljanju varnosti in
zdravja pri delu na preminih
gradbiih (Ur. list RS t. 3/02),
obraun po dejanskih strokih, (Ocena
strokov 1,0% od vrednosti del).
945,574
7.11 Ostala dodatna in nepredvidena dela.

Obraun po dejanskih strokih porabe
asa in materiala po vpisu v gradbeni
dnevnik. (Ocena strokov 5% od
vrednosti del).
5.343,513
7.12 Projektantski in geomehanski nadzor v

asu izvedbe.
ZAKLJUNA DELA - SKUPAJ
ocena
1.250,000
13.971,294
PRILOGA G3: Popis in predraun del za zdruitveni objekt 1,2 ter razbremenilni kanal
1.0
PREDDELA
1.1
Zakoliba objekta z viinsko navezavo in

zavarovanjem zakolibe, geodetskim
posnetkom, ter vrisom v kataster
paval
Ureditev gradbia (ograja, tabla,

odstranitev eventuelnih ovir itd.).
ocena
1.2
2,00
125,000
250,000
40,000
40,000
PREDDELA DELA - SKUPAJ
290,000
2.0
ZEMELJSKA DELA
2.1
Povrinski odkop humusa v deb. 20 cm

na rob gradbene jame po konani gradnji
vzpostavitev terena v prvotno stanje z
razgrinjanjem deponiranega humusa in
zasejanje s travo.
m3
19,36
1,300
25,168

razpiranjem in opaevanjem v zemljini
III. ktg. do globine 3,5 m z nalaganjem in
odvozom materiala na zaasno gradbeno
deponijo v oddaljenosti do 1km, vkljuno
z takso za deponiranje materiala.
m3
66,53
7,000
465,710

razpiranjem in opaevanjem v terenu III.
ktg. do globine 3,5 m z nalaganjem in
odvozom materiala na trajno gradbeno
deponijo v oddaljenosti do 5km, z
razkladanjem, razgrinjanjem, planiranjem
materiala na trajni deponiji, vkljuno z
takso.
m3
30,52
7,500
228,900
Strojni izkop jarka pod kotom 60 v

zemljini III . ktg z odvozom na zaasno
gradbeno deponijo v oddaljenosti do 1km,
vkljuno z takso za deponiranje
materiala.
m3
32,52
7,000
227,640
2.2
2.3
2.4
Strojni izkop jarka pod kotom 60 v

zemljini III. ktg z odvozom na trajno
gradbeno deponijo z razkladanjem,
razgrinjanjem, planiranjem, vkljuno s
takso.
m3
19,22
7,500
144,150
Roni izkop jarka v zemljini III. ktg z

odvozom na trajno gradbeno deponijo z
razkladanjem, razgrinjanjem,
planiranjem, vkljuno s takso.
m3
2,50
23,200
58,000
Rono planiranje dna jarka s tonostjo +/3cm v projektiranem padcu.
m2
25,51
1,500
38,265
Rono planiranje gradbene jame do

natannosti 2 cm z utrjevanjem do 95%
trdnosti po st. Proctorjevem postopku.
m2
13,52
1,500
20,280
2.12 Dovoz materiala III. kat. z zaasne

deponije v oddaljenosti do 1km in
strojno-roni zasip (90/10%) za zidovi
objekta z utrjevanjem v slojih po 30 cm z
utrjevanjem do 95% trdnosti po st.
Proctorjevem postopku.
m3
99,05
7,000
693,350
2.13 Strojno humusiranje terena.
m2
96,80
1,500
145,200
2.14 rpanje vode iz gradbene jame v asu

gradnje. Ocena, obraun po dejanskih
strokih.
ur
3,00
14,000
42,000
2.5
2.6
2.8
2.9
ZEMELJSKA DELA - SKUPAJ

3.0
2.088,663
TESARSKA DELA
Dobava, montaa in demontaa opaa
kompletno z veznimi sredstvi in
vodnoprepustnimi distanniki, vkljuno z
odri.
3.1
Enostranski vertikalni opa za izvedbo

podlonega betona deb. 10 cm, temeljne
ploe deb. 25 cm.
m2
6,72
12,500
84,000
3.2
3.3
3.4
Enostranski horizontalni opa za izvedbo

AB stropne ploe deb. 25 cm, viina
podpiranja do 3,00m.
m2
8,00
14,600
116,800
Dvostranski vertikalni opa sten deb. 30

cm.
m2
79,12
17,000
1.345,040
katlasti opa za izvedbo vstopnih

odprtin.
m2
3,20
16,700
53,440
TESARSKA DELA - SKUPAJ
1.599,280
4.0
BETONSKA DELA
4.1
Dobava in vgradnja podlonega betona

C8/10 debeline 10 cm.
m3
1,40
63,000
88,200
4.2
Dobava in vgradnja betona C 25/30.
m3
11,87
75,000
890,250
4.3
Dobava, oblikovanje in polaganje

armature, vkljuno z distanniki in
ostalim materialom.Ocena.
kg
640,00
0,900
576,000
Dobava in izdelava mulde.
m3
2,00
67,000
134,000
4.4
BETONSKA DELA - SKUPAJ
1.688,450
5.0
KANALIZACIJSKA DELA
5.1
Nabava, dobava in montaa armirano

betonskih kanalskih cevi fi 1200 mm, z
max. armaturo, stiki so tesnjeni z gumi
tesnili, cevi so delno obbetonirane.
17,53
268,7
4.710,31
ienje kanala po konanih delih in

pregled s TV kamero.
ur
3,00
5,000
15,00
5.2
5.4
5.5
Preizkus tesnosti poloenih

kanalizacijskih cevi premera 120 cm.
17,53
5,800
101,67
Ostala dodatna in nepredvidena dela.

dnevnik. Ocena strokov 5% od vrednosti
kanalizacijskih del.
241,349
KANALIZACIJSKA DELA - SKUPAJ
5.068,334
6.0
ZIDARSKA DELA
6.1
Kompletna izvedba horizontalne in

vertikalne hidroizolacije na betonsko
povrino v naslednji sestavi: 1x osnovni
premaz + 2x varjeni bitumenski trak z
vlokom steklene tkanine.
m2
82,16
12,500
1.027,000
Oblaganje zidov z lepljenjem plo iz

stiroporja.
m2
55,12
2,100
115,752
kom
4,00
208,000
832,000
6.2
6.3
Izvedba prikljuka kanala iz BC premera

120 cm na zdruitveni objekt.
ZIDARSKA DELA - SKUPAJ
1.974,752
7.0
MONTANA DELA
7.1
Dobava in montaa LT pokrovov za

vstopne jake 80/80 cm, P=250 KN.
kom
2,00
250,000
500,000

vstopne lestve doline 2,0m.
kom
2,00
85,000
170,000
7.2
MONTANA DELA - SKUPAJ
670,000
8.0
ZAKLJUNA DELA
8.1
ienje zdruitvenega objekta po

konanih delih.
ur
2,00
5,000
10,000
Preizkus tesnosti zdruitvenih objektov in

razbremenilnega kanala. Preizkus tesnosti
se izvaja v skladu s standardom SIST EN
1610 medij zrak.
m3
37,00
8,400
310,800
Pospravljanje in ienje gradbia po

konanih delih.
m2
96,80
2,100
203,280
Zatravitev splaniranih povrin s travno

meanico in dodatkom umetnega gnojila.
m2
96,80
2,100
203,280
8.2
8.3
8.4
8.5
8.6
8.7
8.8
8.9
Izdelava projekta izvedenih del-PID

skladno z zahtevami bodoega upravljalca
kan. sistema, PID se oddaja 1x v papirni
obliki in 1x v elektr. obliki; obraun po
dejanskih strokih, (Ocena strokov 1,0%
od vrednosti del).
90,785
Izdelava geodetskega narta, kot ga

predpisuje ZGO-1 (Ur. list RS t. 102/04),
(Ocena strokov 1,0% od vrednosti del).
90,785
Izdelava varnostnega varnostnega narta

gradbia skladno s 4. lenom Uredbe o
zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu
na preminih gradbiih (Ur. list RS t.
3/02), obraun po dejanskih strokih,
(Ocena strokov 1,0% od vrednosti del).
90,785
Ostala dodatna in nepredvidena dela.

dnevnik. (Ocena strokov 5% od celotne
vrednosti del).
467,543
Projektantski in geomehanski nadzor v

asu izvedbe.
ZAKLJUNA DELA - SKUPAJ
ocena
40,000
1.507,258
PRILOGA H: SKUPNE POTREBNE PROSTORNINE ZADREVALNIH BAZENOV

PO SMERNICAH ATV 128
ZB:
Prispevno obmoje:
Velikost prispevnega obmoja v ha:
Kritini naliv:
Datum:
tevilo prebivalcev
Norma porabe
Odpadna voda iz gospodinjstev
Odpadna voda iz obrti, pisarn
Odpadna voda iz industrije
Dotok tujih vod
Trajanje Qd24 na dan
tevilo delovnih ur na dan (obrt)
tevilo delovnih ur na dan (industrija)
tevilo produktivnih dni na leto (obrt)
tevilo produktivnih dni na leto (industrija)
Koncentracija KPK v odpadni vodi
Odtok odpadne vode
Urna konica odtoka odpadne vode
tevilo prebivalcev loenega KS
Norma porabe loenega KS
Srednja letna viina padavin
Velikost reduciranih prispevnih povrin
Najdalji as pretoka
Povpreni koef. nagnjenosti terena
REZULTATI: Kombinirani odtok odpadnih vod na N
Povpreni dnevni suni odtok
Maksimalni urni suni odtok
Odtok iz loenih obmoij
Koncentracija KPK v sunem odtoku
Razmerje kombiniranega in sunega odtoka
Odtok padavinskih vod
Razmerje padavinskega odtoka
Razmerje sunega odtoka
Redukcija odtonega asa
Povpreni padavinski odtok med prelivanjem
Povpreno mealno razmerje prelitih vod
Razmerje xa
Vpliv vejega onesnaenja meanih vod
Vpliv letnih padavin
Vpliv kanalizacijskih usedlin
Raunska koncentracija KPK sunega odtoka
Koncentracija KPK deevnega odtoka
Teoretina koncentracija KPK prelivov
Dovoljena letna mera prelivanja
PODATKI:
Specifini volumen zadrevalnega bazena

Potrebni volumen zadrevalnega bazena
marje Sap
marje Sap
77,73
n =1, t =12,02min
28.1.2008
P=
np =
Qd24 =
Qc24 =
Qi24 =
Qiw24 =
x=
ac =
ai =
bc =
bi =
Cw =
Qw24 =
Qpx =
P=
np=
hpr =
AU =
tf =
IGm =
Qm =
Qdw24 =
Qdwx =
QrS24 =
Cdw =
n=
Qr24 =
qr =
qdw24=
af =
Qro =
m=
xa =
ap =
ah =
aa =
Cd =
Cr =
Cc =
eo =
2630
118,74
3,6144236
0
0
4,93
8
10
16
300
300
os
l/(osdan)
l/s
l/s
l/s
l/s
h (10, 12, 14,16)
h (8, 10, 12)
h (14, 16,18)
dni (300)
dni (300)
mg/l
3,6144236 l/s
10,843271 l/s
1059
os
l/(osdan)
118,7
1355
mm
11,1018 ha
12,02
min
2
26,616542 l/s
8,5444236 l/s
15,773271 l/s
1,4548993 l/s
600
mg/l (600)
2
16,617219 l/s
1,496804 l/(sha)
OK
0,7696431 l/(sha)
0,9463489
81,840723 l/s
9,7485361
OK
13,000865
1
0,25
0,2908171
924,49024 mg/l
107
mg/l
183,05596 mg/l
32,727156 %
3
Vs= 22,360583 m /ha
OK
3
V = 248,24272 m

ZB:
Prispevno obmoje:
Kritini naliv:
Datum:
tevilo prebivalcev
Norma porabe
Dotok tujih vod
Odtok odpadne vode
Najdalji as pretoka
Razmerje xa
PODATKI:
Cikava
Cikava
11,608
n =1, t =10min
28.1.2008
P=
np =
Qd24 =
Qc24 =
Qi24 =
Qiw24 =
x=
ac =
ai =
bc =
bi =
Cw =
Qw24 =
Qpx =
P=
np=
hpr =
AU =
tf =
IGm =
Qm =
Qdw24 =
Qdwx =
QrS24 =
Cdw =
n=
Qr24 =
qr =
qdw24=
af =
Qro =
m=
xa =
ap =
ah =
aa =
Cd =
Cr =
Cc =
eo =
Vs=
V=
361
122,2
0,510581
0
0
0,72
8
10
16
300
300
os
l/(osdan)
l/s
l/s
l/s
l/s
h (10, 12, 14,16)
h (8, 10, 12)
h (14, 16,18)
dni (300)
dni (300)
mg/l
0,510581 l/s
1,5317431 l/s
0
os
l/(osdan)
0
1355
mm
3,715
ha
10
min
2
3,7834861 l/s
1,230581 l/s
2,2517431 l/s
0
l/s
600
mg/l (600)
2
2,5529051 l/s
0,6871885 l/(sha)
OK
0,3312466 l/(sha)
0,9545455
18,436374 l/s
14,981845
OK
13,116037
1
0,25
0,4069399
994,16396 mg/l
107
mg/l
162,51074 mg/l
39,995358 %
31,725669 m3/ha
OK
117,86086 m3

ZB:
Prispevno obmoje:
Kritini naliv:
Datum:
tevilo prebivalcev
Norma porabe
Dotok tujih vod
Odtok odpadne vode
Najdalji as pretoka
Razmerje xa
PODATKI:
Kaduneva cesta
Kaduneva cesta
25,326
n =1, t =10min
28.1.2008
P=
np =
Qd24 =
Qc24 =
Qi24 =
Qiw24 =
x=
ac =
ai =
bc =
bi =
Cw =
Qw24 =
Qpx =
P=
np=
hpr =
AU =
tf =
IGm =
Qm =
Qdw24 =
Qdwx =
QrS24 =
Cdw =
n=
Qr24 =
qr =
qdw24=
af =
Qro =
m=
xa =
ap =
ah =
aa =
Cd =
Cr =
Cc =
eo =
Vs=
V=
1821
165,2
3,4818194
0
0,11
3,74
8
10
16
300
300
os
l/(osdan)
l/s
l/s
l/s
l/s
h (10, 12, 14,16)
h (8, 10, 12)
h (14, 16,18)
dni (300)
dni (300)
mg/l
3,5918194 l/s
10,646208 l/s
74
os
l/(osdan)
165,2
1355
mm
8,477
ha
10
min
2
25,032417 l/s
7,3318194 l/s
14,386208 l/s
0,1414907 l/s
600
mg/l (600)
2
17,559106 l/s
2,0713821 l/(sha)
!!!
0,8649073 l/(sha)
0,9545455
77,910134 l/s
10,645601
OK
12,231414
1
0,25
0,3047555
932,85332 mg/l
107
mg/l
177,91547 mg/l
34,286093 %
13,166313 m3/ha
OK
111,61084 m3

ZB:
Prispevno obmoje:
Kritini naliv:
Datum:
tevilo prebivalcev
Norma porabe
Dotok tujih vod
Odtok odpadne vode
Najdalji as pretoka
Razmerje xa
PODATKI:
Industrijska cesta
Industrijska cesta
16,129
n =1, t = 10min
28.1.2008
P=
np =
Qd24 =
Qc24 =
Qi24 =
Qiw24 =
x=
ac =
ai =
bc =
bi =
Cw =
Qw24 =
Qpx =
P=
np=
hpr =
AU =
tf =
IGm =
Qm =
Qdw24 =
Qdwx =
QrS24 =
Cdw =
n=
Qr24 =
qr =
qdw24=
af =
Qro =
m=
xa =
ap =
ah =
aa =
Cd =
Cr =
Cc =
eo =
Vs=
V=
1353
142,2
2,2268125
0
0,42
2,64
8
10
16
300
300
os
l/(osdan)
l/s
l/s
l/s
l/s
h (10, 12, 14,16)
h (8, 10, 12)
h (14, 16,18)
dni (300)
dni (300)
mg/l
2,6468125 l/s
7,4469375 l/s
701
os
l/(osdan)
142,2
1355
mm
1,989
ha
10
min
2
17,533875 l/s
5,2868125 l/s
10,086938 l/s
1,1537292 l/s
600
mg/l (600)
2
11,093333 l/s
5,577342 l/(sha)
!!!
2,6580254 l/(sha)
0,9545455
39,580864 l/s
7,7049437
OK
12,578991
1
0,25
-0,001026
749,38468 mg/l
107
mg/l
180,79539 mg/l
33,394893 %
-1,298786 m3/ha
!!!
-2,583286 m3

ZB:
Prispevno obmoje:
Kritini naliv:
Datum:
tevilo prebivalcev
Norma porabe
Dotok tujih vod
Odtok odpadne vode
Najdalji as pretoka
Razmerje xa
PODATKI:

Benscinski servis OMW
7,217
n =1, t = 10min
28.1.2008
P=
np =
Qd24 =
Qc24 =
Qi24 =
Qiw24 =
x=
ac =
ai =
bc =
bi =
Cw =
Qw24 =
Qpx =
P=
np=
hpr =
AU =
tf =
IGm =
Qm =
Qdw24 =
Qdwx =
QrS24 =
Cdw =
n=
Qr24 =
qr =
qdw24=
af =
Qro =
m=
xa =
ap =
ah =
aa =
Cd =
Cr =
Cc =
eo =
Vs=
V=
469
182,7
0,9917396
0
0,12
1,19
8
10
16
300
300
os
l/(osdan)
l/s
l/s
l/s
l/s
h (10, 12, 14,16)
h (8, 10, 12)
h (14, 16,18)
dni (300)
dni (300)
mg/l
1,1117396 l/s
3,1942188 l/s
27
os
l/(osdan)
182,7
1355
mm
2,139
ha
10
min
3
7,5784375 l/s
2,3017396 l/s
4,3842188 l/s
0,0570938 l/s
600
mg/l (600)
2
5,2196042 l/s
2,4402077 l/(sha)
!!!
1,0760821 l/(sha)
0,9545455
22,068836 l/s
9,6126991
OK
12,600135
1
0,25
-0,080589
701,64685 mg/l
107
mg/l
163,03163 mg/l
39,771419 %
5,9410989 m3/ha
OK
12,708011 m3

ZB:
Prispevno obmoje:
Kritini naliv:
Datum:
tevilo prebivalcev
Norma porabe
Dotok tujih vod
Odtok odpadne vode
Najdalji as pretoka
Razmerje xa
PODATKI:
Bevkova cesta
Bevkova cesta,bencinski servis OMW
35,23
n =1, t = 20min
28.1.2008
P=
np =
Qd24 =
Qc24 =
Qi24 =
Qiw24 =
x=
ac =
ai =
bc =
bi =
Cw =
Qw24 =
Qpx =
P=
np=
hpr =
AU =
tf =
IGm =
Qm =
Qdw24 =
Qdwx =
QrS24 =
Cdw =
n=
Qr24 =
qr =
qdw24=
af =
Qro =
m=
xa =
ap =
ah =
aa =
Cd =
Cr =
Cc =
eo =
Vs=
V=
1899
163,9
3,6023854
0
1,26
5,45
8
10
16
300
300
os
l/(osdan)
l/s
l/s
l/s
l/s
h (10, 12, 14,16)
h (8, 10, 12)
h (14, 16,18)
dni (300)
dni (300)
mg/l
4,8623854 l/s
13,106656 l/s
627
os
170,25 l/(osdan)
1355
mm
8,785
ha
20
min
2
31,663313 l/s
10,312385 l/s
18,556656 l/s
1,2354948 l/s
600
mg/l (600)
2
20,115432 l/s
2,2897476 l/(sha)
!!!
1,1738629 l/(sha)
0,9166667
83,164018 l/s
8,1842861
OK
13,337384
1
0,25
0,1986557
869,19342 mg/l
107
mg/l
189,98886 mg/l
30,836196 %
14,500904 m3/ha
OK
127,39044 m3

ZB:
Prispevno obmoje:
Kritini naliv:
Datum:
tevilo prebivalcev
Norma porabe
Dotok tujih vod
Odtok odpadne vode
Najdalji as pretoka
Razmerje xa
PODATKI:
Cesta na Krko
Cesta na Krko
19,269
n =1, t = 10min
28.1.2008
P=
np =
Qd24 =
Qc24 =
Qi24 =
Qiw24 =
x=
ac =
ai =
bc =
bi =
Cw =
Qw24 =
Qpx =
P=
np=
hpr =
AU =
tf =
IGm =
Qm =
Qdw24 =
Qdwx =
QrS24 =
Cdw =
n=
Qr24 =
qr =
qdw24=
af =
Qro =
m=
xa =
ap =
ah =
aa =
Cd =
Cr =
Cc =
eo =
Vs=
V=
1253
182,7
2,6495729
0
0,27
3,13
8
10
16
300
300
os
l/(osdan)
l/s
l/s
l/s
l/s
h (10, 12, 14,16)
h (8, 10, 12)
h (14, 16,18)
dni (300)
dni (300)
mg/l
2,9195729 l/s
8,4414688 l/s
0
os
l/(osdan)
0
1355
mm
6,744
ha
10
min
2
20,012938 l/s
6,0495729 l/s
11,571469 l/s
0
l/s
600
mg/l (600)
2
13,963365 l/s
2,070487 l/(sha)
!!!
0,8970304 l/(sha)
0,9545455
61,964095 l/s
10,242722
OK
12,547219
1
0,25
0,2822922
919,37532 mg/l
107
mg/l
179,25788 mg/l
33,864833 %
13,580544 m3/ha
OK
91,587188 m3

ZB:
Prispevno obmoje:
Kritini naliv:
Datum:
tevilo prebivalcev
Norma porabe
Dotok tujih vod
Odtok odpadne vode
Najdalji as pretoka
Razmerje xa
PODATKI:
Pekarna Grosuplje
Pekarna Grosuplje
20,12
n =1, t =10min
28.1.2008
P=
np =
Qd24 =
Qc24 =
Qi24 =
Qiw24 =
x=
ac =
ai =
bc =
bi =
Cw =
Qw24 =
Qpx =
P=
np=
hpr =
AU =
tf =
IGm =
Qm =
Qdw24 =
Qdwx =
QrS24 =
Cdw =
n=
Qr24 =
qr =
qdw24=
af =
Qro =
m=
xa =
ap =
ah =
aa =
Cd =
Cr =
Cc =
eo =
Vs=
V=
1425
167,8
2,7675347
0
0,34
3,25
8
10
16
300
300
os
l/(osdan)
l/s
l/s
l/s
l/s
h (10, 12, 14,16)
h (8, 10, 12)
h (14, 16,18)
dni (300)
dni (300)
mg/l
3,1075347 l/s
8,9231042 l/s
0
os
l/(osdan)
0
1355
mm
7,042
ha
10
min
2
21,096208 l/s
6,3575347 l/s
12,173104 l/s
0
l/s
600
mg/l (600)
2
14,738674 l/s
2,092967 l/(sha)
!!!
0,9028024 l/(sha)
0,9545455
65,185676 l/s
10,253294
OK
12,534258
1
0,25
0,2815745
918,94468 mg/l
107
mg/l
179,15173 mg/l
33,897767 %
13,325846 m3/ha
OK
93,840607 m3

ZB:
Prispevno obmoje:
Kritini naliv:
Datum:
tevilo prebivalcev
Norma porabe
Dotok tujih vod
Odtok odpadne vode
Najdalji as pretoka
Razmerje xa
PODATKI:
Nogometno igrie
Nogometno igrie
7,015
n =1, t = 10min
28.1.2008
P=
np =
Qd24 =
Qc24 =
Qi24 =
Qiw24 =
x=
ac =
ai =
bc =
bi =
Cw =
Qw24 =
Qpx =
P=
np=
hpr =
AU =
tf =
IGm =
Qm =
Qdw24 =
Qdwx =
QrS24 =
Cdw =
n=
Qr24 =
qr =
qdw24=
af =
Qro =
m=
xa =
ap =
ah =
aa =
Cd =
Cr =
Cc =
eo =
Vs=
V=
1232
104,2
1,4858148
0
0
1,18
8
10
16
300
300
os
l/(osdan)
l/s
l/s
l/s
l/s
h (10, 12, 14,16)
h (8, 10, 12)
h (14, 16,18)
dni (300)
dni (300)
mg/l
1,4858148 l/s
4,4574444 l/s
0
os
l/(osdan)
0
1355
mm
2,456
ha
10
min
2
10,094889 l/s
2,6658148 l/s
5,6374444 l/s
0
l/s
600
mg/l (600)
2
7,4290741 l/s
3,0248673 l/(sha)
!!!
1,0854295 l/(sha)
0,9545455
29,725535 l/s
11,150638
OK
11,349035
1
0,25
0,2958356
927,50139 mg/l
107
mg/l
174,52743 mg/l
35,397406 %
5,5069567 m3/ha
OK
13,525086 m3

ZB:
Prispevno obmoje:
Kritini naliv:
Datum:
tevilo prebivalcev
Norma porabe
Dotok tujih vod
Odtok odpadne vode
Najdalji as pretoka
Razmerje xa
PODATKI:
Rona dolina
Rona dolina, Nogometno igrie
45,942
n =1, t = 10min
28.1.2008
P=
np =
Qd24 =
Qc24 =
Qi24 =
Qiw24 =
x=
ac =
ai =
bc =
bi =
Cw =
Qw24 =
Qpx =
P=
np=
hpr =
AU =
tf =
IGm =
Qm =
Qdw24 =
Qdwx =
QrS24 =
Cdw =
n=
Qr24 =
qr =
qdw24=
af =
Qro =
m=
xa =
ap =
ah =
aa =
Cd =
Cr =
Cc =
eo =
Vs=
V=
3567
155,0
6,3991319
0
0,22
6,8
8
10
16
300
300
os
l/(osdan)
l/s
l/s
l/s
l/s
h (10, 12, 14,16)
h (8, 10, 12)
h (14, 16,18)
dni (300)
dni (300)
mg/l
6,6191319 l/s
19,598896 l/s
485
os
l/(osdan)
181,8
1355
mm
12,717 ha
10
min
2
45,997792 l/s
13,419132 l/s
26,398896 l/s
1,0205208 l/s
600
mg/l (600)
2
31,558139 l/s
2,481571 l/(sha)
!!!
1,0552121 l/(sha)
0,9545455
132,81263 l/s
9,9733094
OK
12,199721
1
0,25
0,2625566
907,53398 mg/l
107
mg/l
179,95283 mg/l
33,650793 %
10,203101 m3/ha
OK
129,75284 m3

ZB: Bije
Prispevno obmoje: Bije, Pekarna Grosuplje, Bevkova cesta,
Cesta na Krko, Rona dolina, Nogometno
igrie, Bencinski servis OMW
Velikost prispevnega obmoja v ha: 160,38
Kritini naliv: n =1, t =30min
Datum: 28.1.2008
PODATKI:
tevilo prebivalcev
P=
9947
os
l/(osdan)
np =
Norma porabe
164,7
Qd24 = 18,961469 l/s
Qc24 =
0
l/s
Qi24 =
3,56
l/s
Qiw24 =
Dotok tujih vod
24,61
l/s
h (10, 12, 14,16)
x=
8
h (8, 10, 12)
ac =
10
h (14, 16,18)
ai =
16
dni (300)
b
=
300
c
dni (300)
bi =
300
Cw =
mg/l
Qw24 = 43,571469 l/s
Odtok odpadne vode
Qpx = 101,79766 l/s
P=
1328
os
l/(osdan)
np=
169,8
hpr =
1355
mm
AU = 48,083 ha
tf =
Najdalji as pretoka
30
min
IGm =
2
Qm = 228,20531 l/s
Qdw24 = 68,181469 l/s
Qdwx = 126,40766 l/s
QrS24 = 2,6098889 l/s
Cdw =
600
mg/l (600)
n=
2
Qr24 = 157,41395 l/s
qr = 3,2737965 l/(sha)
!!!
q
dw24= 1,4179953 l/(sha)
af = 0,8846154
Qro = 573,20746 l/s
m = 8,4453645
OK
Razmerje xa
xa = 12,945064
ap =
1
ah =
0,25
aa = 0,168586
Cd = 851,1516 mg/l
Cr =
107
mg/l
Cc = 185,78485 mg/l
eo = 31,955822 %
Vs= 6,6542474 m3/ha
OK
V = 319,95618 m3

ZB: Pred CN Grosuplje
Prispevno obmoje: CN Grosuplje, Bije, Pekarna Grosuplje,
Cesta na Krko, Rona dolina, Nogometno
igrie, Bencinski servis OMW,Bevkova cesta,
Velikost prispevnega obmoja v ha: 365,774
Kritini naliv: n =1, t =30min
Datum: 28.1.2008
PODATKI:
tevilo prebivalcev
P=
17060 os
l/(osdan)
np =
Norma porabe
153,0
Q
=
30,210417 l/s
d24
Qc24 =
0
l/s
Qi24 =
6,59
l/s
Qiw24 =
Dotok tujih vod
43,39
l/s
h (10, 12, 14,16)
x=
8
h (8, 10, 12)
ac =
10
h (14, 16,18)
ai =
16
dni (300)
bc =
300
dni (300)
bi =
300
Cw =
mg/l
Qw24 = 73,600417 l/s
Odtok odpadne vode
Qpx = 169,818 l/s
P=
1972
os
np= 159,38 l/(osdan)
hpr =
1355
mm
AU = 92,489 ha
tf =
Najdalji as pretoka
30
min
IGm =
2
Qm = 383,026 l/s
Qdw24 = 116,99042 l/s
Qdwx = 213,208 l/s
QrS24 = 3,6377009 l/s
Cdw =
600
mg/l (600)
n=
2
Qr24 = 262,39788 l/s
qr = 2,8370712 l/(sha)
!!!
qdw24= 1,2649117 l/(sha)
af = 0,8846154
Q
ro = 988,23943 l/s
m = 8,4782767
OK
Razmerje xa
xa = 13,169159
ap =
1
ah =
0,25
aa = 0,1880203
Cd = 862,81219 mg/l
Cr =
107
mg/l
Cc = 186,74152 mg/l
eo = 31,693951 %
Vs= 9,3714853 m3/ha
OK
V = 866,7593 m3
PRILOGA I1: SITUACIJA KS GROSUPLJEMARJE SAP, M = 1:10 000
PRILOGA I2: HIDRAVLINA SITUACIJA PRISPEVNIH POVRIN NA OBMOJU

ZADREVALNEGA BAZENA MARJE SAP, M = 1:10 000
PRILOGA I3: SITUACIJA PREDVIDENEGA ZADREVALNEGA BAZENA

MARJE SAP, M = 1:500
PRILOGA I4: DEEVNI ZADREVALNI BAZEN MARJE SAP (GRADBENI

DEL), M = 1:50
PRILOGA I5: DEEVNI ZADREVALNI BAZEN MARJE - SAP (STROJNO

TEHNOLOKI DEL), M = 1:50

VKI 0108 Zavirsek

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

VKI 0108 Zavirsek

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Univerza

Univerzitetni program Vodarstvo in

STRAN ZA POPRAVKE, ERRATA

Izjavljam, da se odpovedujem vsem materialnim pravicam iz dela za potrebe elektronske

BIBLIOGRAFSKO-DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEEK

izr. prof. dr. Joe Panjan

asist. dr. Mario Krzyk

Preliminarna tudija zaite vodotokov na podroju

78 str., 1 pregl., 4 graf., 5 sl., 85 en.,

meani kanalizacijski sistem, vodotok, onesnaenje, zadrevalni

obremenjevanj odvodnika s prelitimi odtoki, katerih koncentracije morajo biti v dopustnih

assoc. prof. dr. Joe Panjan

assist. dr. Mario Krzyk

A preliminary study of watercourse protection in the

78 pag., 1 tab., 4 graphs., 5 fig., 85 eq.,

combined wastewater sewers, pollution, watercourse

OPIS OBRAVNAVANEGA OBMOJA

Predstavitev obine Grosuplje

Naselje marje - Sap

Topografske in hidrografske znailnosti

Grosupeljska kotlina, marska suha dolina in Radensko polje

Vodotoki Grosupeljskega polja

OPIS OBSTOJEEGA STANJA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA

VODOTOKOV V OBINI GROSUPLJE

istilna naprava Grosuplje

Monitoring stanja vodotokov v Obini Grosuplje

SPLONO O ZADREVALNIH BAZENIH IN NJIHOVEM

Prikljuevanje deevnih bazenov v kanalizacijski sistem

Deevni zadrevalni bazeni (DZB)

Deevni prelivni bazeni (DPB)

Deevni istilni bazeni (DB)

Kombinirani bazeni (KB)

Medsebojno prikljuevanje deevnih bazenov

ATV-A 128 Standard

Izraun zadrevalnega volumna

Podatki o prispevnih obmojih

Podatki o odtonih koliinah

Podatki o odtonih razmerjih

Podatki o onesnaenju in drugih vplivih

Doloitev zadrevalnega volumna bazena

Obmoje uporabe enostavnejega postopka in kontrolni postopek

Zahteve za dimenzioniranje zadrevalnih bazenov

Minimalno mealno razmerje prelitih vod

Praznjenje bazenov s pomojo rpalk

DIMENZIONIRANJE ZADREVALNIH BAZENOV NA OBMOJU

Doloitev volumna zadrevalnih bazenov

tevilo prebivalcev in koliina odpadnih voda leta 2006

Analiza rasti tevila prebivalstva

Analiza porabe vode

Predvidene prikljuitve in predvidena bodoa obmoja poselitve

Predvideno t. prebivalcev in predvidena koliina odpadnih voda leta

Analiza dotoka tujih vod

Padavine in povrinski odtok

Doloitev asa odtoka

Doloitev koeficienta nagnjenosti terena

Koliina odpadnih vod iz loenega obmoja in doloitev KPK v sunem

Zadrevalni bazen marje - Sap

Doloitev dimenzij bazena

Umestitev bazena v prostor in njegova zasnova

Doloitev volumna prekucnih korit

Doloitev kapacitete rpalk

Povpreni koeficient prirastka prebivalstva

Rast tevila prebivalcev po naseljih od 1869 do 2006