ckz_226_clanki_02.

qxd

2007/01/29

10:02

Page 185

Dan Podjed

Kdor ne pije,
ni Slovenc:
alkohol kot totalno
drubeno dejstvo

Marcel Mauss, eden osrednjih predstavnikov

francoskega sociolokega kroga Anne Sociologique, je v Eseju o daru (19231924) uvedel
termin totalno drubeno dejstvo, s katerim je
poskual opisati pojave, v katerih se prepletajo
najrazlineje drubene institucije religiozne, pravne, moralne, politine in
ekonomske (1996: 1112). Pri raziskovanju se
je osredotoil na Polinezijo, Melanezijo in
ameriki severozahod, kjer je opisoval totalno
drubeno dejstvo na podlagi pojavov, kot sta
kula in potla, ter pojasnil, kako ti fenomeni
povezujejo tamkajnje prebivalce; preitke
teh pojavov pa je poskual najti tudi v starih in
sodobnih pravnih ter ekonomskih sistemih.
Ker se Mauss v tem delu (zaradi objektivnih razlogov) ni posvetil tudi Sloveniji, se
lahko osem desetletij po izidu Eseja o daru
vpraamo, kaj povezuje, oznauje in izpolnjuje slovensko drubo. Je slovensko totalno
drubeno dejstvo morda pitje alkoholnih
pija? Preden zabredemo v tak razmislek,
poglejmo, na katerih Maussovih ugotovitvah
lahko zamisel utemeljimo.
Eden izmed pojavov, ki ga bomo povezali
z uivanjem alkohola, je potla. Ta beseda je
prvotno opisovala obred potratnega unievanja
pri nekaterih severnoamerikih ljudstvih,
Mauss pa je termin posploil. Ugotovil je namre, da razline oblike potlaa najdemo tudi v
sodobnem svetu, saj tekmujemo pri novoletnih darilih, gostijah, porokah, pri preprostih
povabilih in se utimo zavezane, da se

revanchieren (oddolimo, povrnemo uslugo,

op. a.). (1996: 18) Takno tekmovanje ni tako
nesmiselno, kot se sprva zdi, saj se z darovi
vzpostavlja hierarhija. Darovati pomeni
pokazati svojo superiornost, pokazati, da si ve,
da si vie, da si magister, pojasnjuje Mauss in
dodaja, da po drugi strani sprejeti in ne vrniti
ali ne vrniti ve, kot si dobil, pomeni podrediti
se, postati klient in sluga, postati majhen, pasti
nie (minister) (1996: 147148). Takno
tekmo za ast in prevlado pa, kot bomo videli,
sreamo tudi pri pivskih obredih.
Mauss poleg potlaa podrobno analizira
e sistem trgovine kula menjavo zapestnic in
ogrlic, ki kot v velikanskem potlau po naelu
dar vrnjeni dar kroijo med Trobriandskimi otoki (1996: 4260). Tudi ta pojav, ki ga
bomo primerjali s pitjem alkoholnih pija, je
po Maussu totalno drubeno dejstvo, ki preema vse ekonomsko in moralno ivljenje Trobriandcev. Njihovo ivljenje je s tem prepojeno. /.../ Je nekaken nenehen daj in
vzemi, pojasnjuje Mauss (1996: 57). Obredov, ki spominjajo na kulo, pa ne izvajajo le
na Pacifiku, temve, kot bomo spoznali, tudi
za marsikatero toilno mizo.
Poleg kule in potlaa bomo v analizo uivanja alkohola vkljuili e mano, ki je bila
prvotno polinezijski izraz za nadnaravno mo
oziroma duha, ki preema celotno eksistenco
(terk, 1998: 7). Mauss tudi tega pojma ne
uporablja kot opis specifinega fenomena na
pacifikih otokih, temve z njim oznai
pojave, ki lahko obstajajo kjerkoli in se prepletajo z drugimi pojavi, kot sta kula in potla.
V Eseju o daru tako uvede mano, ko pravi, da
sistem pogodbenih daril na Samoi spremlja
tevilne dogodke v ivljenjskem ciklu, pri
emer sta razvidna dva bistvena elementa potlaa: element asti, ugleda, mana, ki ga prinaa bogastvo, in element absolutne zaveze,
da te darove povrnemo, ker sicer izgubimo ta
mana, avtoriteto, talisman in ta vir bogastva,
ki je sama avtoriteta. (Mauss, 1996: 20) S
konceptom mane so se poleg Maussa ukvar-

Dan Podjed | Kdor ne pije, ni Slovenc: alkohol kot totalno drubeno dejstvo

185

ckz_226_clanki_02.qxd

2007/01/29

10:02

Page 186

1 Takrat mladi namre prekrijo tabu oziroma neformalno prepoved pitja in zanejo uivati alkohol.

jali e tevilni drugi sociologi, antropologi in

semiologi, pa tudi oba avtorja spremnih besed
slovenskega prevoda Eseja o daru Claude
Lvi-Strauss in Rastko Monik. Lvi-Strauss
opisuje mano kot znak, ki zaznamuje
nujnost dodatne simbolne vsebine, presegajoe tisto, ki e napolnjuje oznaenec;
(1996: 264) Monik pa meni, da je nael celo
slovenski sinonim za mano, ki naj bi prav tako
deloval z maginim uinkom presenega
smisla. Mano po njegovem najbolje oznauje
beseda klen, saj je to tista beseda, ki je zadnja v slovenskem pravopisu zato, ker lahko
vzame edinole samo sebe v referencialno
pozicijo, in ki ni ni drugega kot beseda, ki
pomeni samo sebe. (po terk, 1998: 95)
V priujoem besedilu bomo torej
poskuali ugotoviti, kateri pivski obredi spominjajo na kulo in potla, ter razkriti, kakna
mana deluje pri uivanju alkohola in kaj je
pri pitju alkoholnih pija tako klenega oziroma samooznaujoega, da bi lahko to
dejavnost razglasili za slovensko totalno
drubeno dejstvo. Zanimo pri obredih!

ast na dnu kozarca

Pitje alkoholnih pija lahko pojmujemo kot
obred, saj je dejanje, ki je lahko individualno
ali skupinsko, ki pa vselej, tudi kadar je toliko
ohlapno, da dopua improvizacijo, ostaja
zvesto doloenim pravilom, ki tvorijo prav
tisto, kar je v njem obrednega. (Cazeneuve,
1986: 14) Seveda uivanje alkoholnih substanc v nekaterih primerih ne sodi med obredna dejanja, e posebej ne pri osebah, ki so
odvisne od alkohola, saj je njihov glavni
razlog za pitje poteitev individualnih fizinih
in psihinih potreb. e se osredotoimo na
zmerne pivce, pa ugotovimo, da pitje v veini
primerov ustreza definiciji obreda.
186

Pivski obredi tako zaznamujejo tevilne

prelomne dogodke iz ivljenjskega cikla, kot
so rojstvo, polnoletnost, diploma, poroka,
upokojitev in smrt, pa tudi bolj mimobene
dogodke, kot na primer odhod z dela in branje dnevnega asopisja. Poleg tega pivski rites
de passage omogoijo in oznaijo prehod iz
otrokega v mladostniko obdobje1 ter olajajo
prehod iz ene socialne ali ekonomske skupine
v drugo (Morris, 1998: 42).
Kateri pa so znailni elementi slovenskih
pivskih obredov? Eden je ciklino plaevanje
za pijao v rundah, ki so po SSKJ argonski
izraz za koliino enake (alkoholne) pijae,
navadno za ve oseb, ki se naroi hkrati. Zaradi taknega poravnavanja zapitkov pitje ni
ve le druabno dejanje, temve je povezano
z reciprono menjavo po naelu dar vrnjeni dar, ki ustvarja in pomaga ohranjati
drubene vezi. V skupini, ki se srea v gostilni
ali kaknem drugem druabnem prostoru,
namre velja nenapisan dogovor, da si udeleenci v pivski seansi izmenino plaujejo
pijao oziroma poravnajo zapitek. Tako imajo
vsi lani skupine priblino enak tempo pitja,
zato ez as nihe posebej ne izstopa po alkoholiziranosti, predvsem pa se med pivci zaradi
podarjene in vrnjene pijae vzpostavijo tesneji odnosi, kot so jih imeli pred zaetkom
pitja.
Kako pa poteka plaevanje v rundah? Ta
proces pivci pogosto zanejo s stavkom: To
rundo jaz stim! oziroma kraje: Jaz stim!. Besede stiti v SSKJ ne najdemo;
navedene so le besede gostiti, pogostiti ali
fraze plaati pijao, dati za pijao in
poravnati zapitek. Nobena od teh slovnino
in stilistino pravilnih besed in fraz pa ne vsebuje subtilnega pomena, ki ga ima beseda
stiti, saj ta beseda, ki je v slovenino
predvidoma prila s srbohrvakega govornega
obmoja, pomeni ve stvari. Prva slovarska
razlaga pojasnjuje, da beseda pomeni astti
oziroma izkazovati ast, po drugi razlagi
pomeni gostiti, tretji pomen, ki ga najdemo

asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo | 226 | lanki

ckz_226_clanki_02.qxd

2007/01/29

10:02

Page 187

2 Primer: dvije ene poele se astiti gadnim izrazima

v srbohrvakem besediu, pa je najbolj

nenavaden, saj pomeni zmerjanje2 (Jurani, 1972: 115). Beseda torej izredno prefinjeno pojasni, da tisti, ki velikoduno poravna
zapitek, s tem dejanjem sicer pogosti pivce,
hkrati pa dvigne svoj ugled in s tem ponia
oziroma brez besed ozmerja ostale pivce.

pomeni dve enski sta se zaeli zmerjati z grdimi izrazi

(Jurani, 1972: 115).
3 Imena vseh sogovornikov so iz etinih razlogov spremenjena.
4 Dobropis seveda ni uveljavljena oblika sprejemanja pivskih
darov, temve je treba pijao sproti zauiti oziroma jo vsaj
obdrati.
5 Na tem mestu se totalno drubeno dejstvo prepleta s sodobno ekonomijo, saj lahko preseno vrednost zauite pijae po
konanem pitju ovrednotimo tudi z denarjem, ki ostane toaju.
6 Znati znebiti pomeni v tem primeru znati popiti.

Pravi moki s petimi pivi

enje je vasih tako intenzivno, da zane
koliina podarjene pijae prehitevati pivske
sposobnosti skupine. V tekmovalnem zanosu
se runde namre multiplicirajo, alkoholna
darila pa uniujejo podobno kot pri potlau, saj se na mizi oziroma v rokah pivcev
sasoma znajde ve kozarcev in steklenic, kot
so jih sposobni izprazniti. Marsikomu takno
izkazovanje moi ni ve. Na kurac mi gre,
ko si v drubi kontrastijo in ima potem pet
toplih pirov na mizi, ker nekomu moka ast
pravi, da mora kontrastiti, se pridua 29letni Denis.3 Takega bi ez gobec! e e
hoe, naj mi da dobropis, ne pa, da imam pet
pirov, ki jih ne bom spil.4
Ob tej izjavi ne smemo spregledati e
neesa, na kar je opozoril Denis in o emer
pie tudi Bourdieu, namre da gibalo dialektike izziva in neposrednega odziva, darila in
povratnega darila ni abstraktna aksiomatika,
ampak ut za ast. To je dispozicija, ki jo ljudem vceplja vsa osnovna izobrazba, ki jo
nenehno terja in krepi skupina, in ki se
nenehno vpisuje /.../ v avtomatizme govora in
misli, prek katerih se moki potrjuje kot
moki, pravi moki, moat moki. (2002:
178179)
Moki se pri enju torej poskua predstaviti kot klen moki, saj pomen daru vrnjenega daru skriva oznaevalec (mana), ki
tavtoloko poudari lastnost subjekta in zaznamuje njegovo dodatno simbolno vsebino.
Iz procesa enja lahko sklenemo, da
pitje alkoholnih pija ustreza definiciji total-

nega drubenega dejstva. Dar vrnjeni dar

simbolino ponazarja kupljena in podarjena
pijaa, ki se v naslednjem ciklu kot zapestnica
ali ogrlica pri kuli pomika proti prvotnemu
lastniku, le da pijaa ne kroi v fizini obliki,
temve v navidezni podobi. V najbolj okleeni razliici enja plaa oseba A pri toilni mizi kozarec vina in ga podari osebi B, ki
pijao izpije. Ta kozarec zdaj obstaja kot navidezni dolg, ki ga oseba B povrne s tem, da
naroi nov kozarec, ki ima ponavadi enak simbolni pomen kot prejnji kozarec, e posebej
e gre za enako vrsto pijae, in ga izroi osebi
A.5
enje pa lahko, kot smo ugotovili,
primerjamo tudi s potlaem, saj se plaevanje
zapitkov pogosto sprevre v tekmovanje, kdo
bo plaal veji znesek oziroma kdo bo vekrat
dal za rundo in si tako poveal ugled. Poleg
tega tako enje kot potla poudarjata
nesmiselnost kopienja presekov. Polnih
kozarcev in steklenic se je treba namre im
prej otresti oziroma, kot pravi Mauss: Ne
sme se jih preve zadrevati, lovek pa tudi ne
sme biti prepoasen ali preve stiskaki in se
jih mora znati znebiti.6 (1996: 48)

Trkanje ob steklo
in pogled v oi
Antropologi in sociologi, ki prouujejo pitje
alkoholnih pija, ugotavljajo, da nenapisana
pravila, ki uravnavajo pitje, ne doloajo le, da

Dan Podjed | Kdor ne pije, ni Slovenc: alkohol kot totalno drubeno dejstvo

187

ckz_226_clanki_02.qxd

2007/01/29

10:02

Page 188

7 Osebe, ki pijejo brezalkoholne pijae, so iz tega obrednega

elementa pogosto izloene.
8 Pri obdarovanju s steklenicami v nasprotju s kulo ni posebej
zaeleno, da bi se podarjena stvar ez as vrnila k lastniku. A
tudi to se po prievanjih lahko zgodi.
9 Lahko si sreen, da je na svetu kraj, / kjer vsi poznajo tvoje
ime / in so veseli, da si priel nazaj. / Gotovo ti je ve, da si
nekje, / kjer so enaki vsi ljudje / in kjer vsak ve, kako ti je
ime. (Portnoy, 2005; prev. D. P.) Ta refren uvodne pesmi
amerike humoristine nanizanke Cheers! nazorno pojasni, da
se v pivskem prostoru, kjer se vsak dan zbira heterogena
skupina ljudi, oblikuje alternativni svet z druganimi drubenimi razmerji kot v resninem svetu.

morajo ljudje alkohol konzumirati v socialnem kontekstu in ga s enjem oziroma po

naelu dar vrnjeni dar deliti, ampak tudi
to, da mora pitje potekati na prijateljski,
druaben nain. Zato pivci povsod po svetu
izrekajo zdravice izraze dobrih elja in prijateljstva, ki povezujejo udeleence pivskih
obredov (Morris, 1998: 25).
Kako pa poteka nazdravljanje z alkoholnimi pijaami v Sloveniji? Proces je bolj ali
manj standardiziran. Pred zaetkom pitja
osebe v skupini dvignejo kozarce in trijo z
njimi.7 Pri tem ponavadi reejo: Na zdravje!, nekateri pa uporabijo tudi tuje besede,
na primer Cheers! ali in! Zelo pomembno je e, da se med nazdravljanjem vzpostavi
vizualni stik med lani druine, torej da si
osebi, ki trita, pogledata v oi. Taken pogled
po besedah pivcev ni zgolj avtomatizem, saj
pri tem ocenijo, v kaknem stanju so preostali
lani druine.
Nazdravljanje je med pivci naeloma
zaeleno, a prepogosto trkanje stekla ob steklo
in ponavljanje formaliziranih obrazcev lahko
postane tudi motee. Zato morajo elementi
pivskih obredov ostati ne le vsebinsko formalizirani, ampak tudi ustrezno tempirani, e elijo pivci z njimi dosei povezovalni uinek.
Kot del pivskih obredov moramo omeniti
vsaj e obdarovanje z alkoholnimi pijaami.
Steklenica vina, ganja ali druge alkoholne
pijae je v Sloveniji namre eno najbolj ustaljenih vljudnostnih daril. Takno steklenico,
ki potuje med ljudmi, bi lahko opisali kot last188

nino posebne vrste, saj [j]e hkrati lastnina in

posest, kavcija in sposojena stvar, prodana in
kupljena stvar, pa hkrati tudi deponirana, zaupana v hrambo in fidejkomisna posest: dobili
ste jo samo s pogojem, da jo boste uporabljali
za drugega ali dali naprej tretjemu. (Mauss,
1996: 48) Alkoholni darovi so namre izredno
prironi, saj v obliki, ki je primerna za predajo (pogosto so steklenice zavite v okrasni
papir), akajo v shrambi ali na domai toilni
mizi, dokler jih (zaasni) lastnik ob primerni
prilonosti ne postree ali preda naslednjemu
(zaasnemu) lastniku.8

Vsak dan ob istem anku

Med izvajanjem pivskih obredov se oblikuje
skupnost pivcev, ki je ne povezujejo le obredi,
temve tudi psiholoki uinki alkohola. Ker ta
substanca spremeni percepcijo in vedenje
ljudi, nastaja alternativni svet, v katerem veljajo drugana pravila kot v resninem. Zato se
drubeno pitje izvaja na posebnih lokacijah,
kjer uinki alkohola niso kaznovani, ampak so
pogosto celo zaeleni.
Pivski prostori, kot so gostilne, bari in bifeji, so tako svojevrstno zatoie pred zunanjim
(tujim in nevarnim) svetom, ali pa kar drugi
dom, kot pravijo nekateri pivci. V te prostore
prihajajo ljudje poleg domanosti in varnosti
iskat tudi konstrukt idealnega sveta, v katerem
ni ve pomembno, kakna je vloga posameznika v zunanjem svetu. Glavni namen teh
prostorov je torej zagotavljanje liminalne sfere
oziroma kraja za premor (Morris, 1998: 39),
pa tudi dekonstrukcija drubenih razmerij in
ustvarjanje nestrukturirane pivske communitas, ki je zasnova alternativne pivske resninosti.9
Alternativni svetovi pa se v liminalnosti
pivskega prostora ne porajajo vedno znova,
temve nastanejo kot posledica posameznikovih priakovanj in izkuenj iz preteklosti
(gl. Becker, 1980: 180). Deloma na to vpliva-

asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo | 226 | lanki

ckz_226_clanki_02.qxd

2007/01/29

10:02

Page 189

10 Azteko aljivo ime za alkoholno pijao pulque je bilo cent-

jo trenutne okoliine, na primer glasba,

osvetlitev prostora in vzduje, seveda pa imajo
velik vpliv e psihotropni uinki alkohola.
Tako 29-letna Anja pripoveduje, da se ljudje
pri pitju alkoholnih pija ne le sprostijo,
temve spremenijo. Takrat so glasneji, bolj
udarni, ve povedo o sebi, bolj so izraziti.
Dostikrat povedo, kaj jih tei. Beseda bolj
stee, ven udari kakna pesmica, vasih zane
kdo plesati po mizi, ljudje se zanejo slaiti,
seks jim, sploh enskam, udari iz oi. Podobne izkunje ima Denis, ki prav tako meni, da
ljudje med pitjem niso tisto, kar so bili prej,
saj po njegovem postanejo ivali. Triintridesetletni Marjan dodaja, da so spremembe
pri njem odvisne predvsem od vrste pijae, ki
jo zauije. Belemu vinu se izognem, e se le
da, pojasnjuje, pa ne zato, ker ga ne bi
maral, ampak zato, ker po njem znorim.
Udari mi namre na psiho in sem potem malo
bolj nor, kot sem ponavadi. Pitje rdeega vina
pa se skoraj vedno kona s preernim prepevanjem. Sedemnajstletni dijak Edis pa opisuje, kaj se lahko zgodi, ko postane pod vplivom
alkohola bolj razdraljiv: Ta petek sem
sreal starega kolega. Model se je zael delati
norca in me podjebavati. Bil sem trezen in sem
se raje zadral. e bi spil dva ali tri pire ... Tu
je turka kri, tako da bi se sklofala sredi
lokala.
Pri nekaterih pitje alkohola torej povzroi
agresijo, drugim spodbuja komunikativnost,
tretjim povea spolno slo ... tevilne razline
uinke alkohola so zabeleili tudi znanstveniki, ki so ugotovili, da enaka koliina etanola
povzroa pri razlinih ljudeh in ob razlinih
prilonostih povsem razline rezultate, kar pa
ni odvisno le od nakljuja, ampak predvsem
od situacije in tudi od tega, kaken je sploni
pogled na alkohol v neki drubi (Morris,
1998: 15; prim. Room, 2001).10
Alkohol torej spremeni percepcijo in
vedenje ter potencira nekatere posameznikove lastnosti. Takno spremembo oziroma
(de)konstrukcijo identitete bi z vidika zuna-

zonttotochtli, kar pomeni tiristo zajcev, ki oznaujejo neteto razlinih uinkov alkohola (Morris, 1998: 15).

njega opazovalca lahko pripisali liminalnosti

pivskega prostora. A od znotraj oziroma iz perspektive pivcev ostanejo, kot kae, razmerja
med ljudmi nespremenjena oziroma le malce
premaknjena. Ko pije, nisi doktor Jeckyll in
mister Hyde, pojasnjuje Denis. Saj je vse
isto, e so vsi koma, samo malo drugae je.
Morda je tako kot pred zrcali v hii smeha.
Kar je bilo prej tri, je zdaj sedem. Razmerja v
glavi in med ljudmi pa so enaka kot prej.

Radenska v drubi ne deluje

Alkohol je, kot kae, kljuni povezovalni element pivske druine, ki se formira ob pitju v
posebnih prostorih in preneha obstajati ob
koncu skupnega pitja. Brez te substance
sreanja v pivskih prostorih gotovo ne bi delovala in obstajala v takni obliki, kot obstajajo
zdaj. (Denis to na kratko, a zgovorno pojasni z
besedami: Ob radenski moja druba ne bi
obstajala!)
Alkohol ima v primernem okolju torej
integrativno vlogo. Teko pa bi se strinjali, da
je v Sloveniji pitje stranski produkt socializacije, kot pravi antropolog in socialni psiholog Theodore D. Graves, ki je raziskoval
pitje na Novi Zelandiji. Graves sicer dodaja,
da pitje ni nepomemben del gostilnikih
dejavnosti, saj bi se ljudje sicer enako pogosto
kot v pivskih prostorih sreevali tudi v
slaiarnah ali kavarnah. Pravi pa, da je
[e]na kljunih funkcij zmerne porabe alkohola gotovo spodbujanje druabnosti. Osrednji pomen pa ima vseeno druenje in ne alkohol. (po Morris, 1998: 41) e bi to dralo, bi
se ob pivskih obredih v pivskih prostorih
zdruevali pivci in abstinenti, trezni in pijani.
Ti pa med sabo nimajo dosti skupnega in pri
sreanju celo motijo drug drugega. Resnini
in alkoholni svet namre nista kompatibilna.

Dan Podjed | Kdor ne pije, ni Slovenc: alkohol kot totalno drubeno dejstvo

189

ckz_226_clanki_02.qxd

2007/01/29

10:02

Page 190

Denis opie enega izmed konfliktov pri

sooenju treznega in pijanega sveta, ko
se spominja pivske prigode, ki so jo z druino
proti jutru sklenili na bencinski rpalki.
Potem smo sedeli in ne spomnim se, kaj vse
se je dogajalo, pripoveduje. Vem le, da me
je ena namazala po oeh. To se nam je takrat
zdelo zabavno. Potem sem na to seveda pozabil. Namazan in razmazan sem zakorakal v
novo jutro, med delovne ljudi. Ko sem tak
priel domov, so bili vsi zaudeni. Pogledal
sem se v ogledalo in rekel: Pa res! ala,
povezana z vplivom alkohola, je v pivskem
svetu delovala zabavno, v vsakdanjem svetu pa
zgolj groteskno. Maska, ki si jo je nadel Denis
(oziroma so mu jo nadeli lani pivske
druine), ob sooenju z resninostjo nenadoma ni bila ve aljiva, temve je postala
straljiva.

Kaplja ez rob
Ko zanejo pivci iz varnih zatoi pivskih
prostorov pronicati v javnost in se sooijo s
treznimi, se zanejo teave, saj so ljudje v
pivski liminalnosti drugani in ne sodijo ve
med navadne ljudi. Van Gennep pravi, da
so ljudje v liminalni fazi obredov prehoda
neisti in potencialno nevarni za tiste, ki
imajo vsakdanje opravke, zato jih pogosto
obravnavajo kot mrtvece oziroma kot
nedefinirane osebe, razgrajene v amorfno,
nerazpoznavno mnoico (po Rapport in Overing, 2003: 230). Tudi Mary Douglas trdi, da je
vse, kar je neisto, nedefinirano in kaotino,
gronja urejenemu in definiranemu svetu;
dodaja pa, da imajo neiste stvari in osebe
tudi konstruktiven potencial oziroma mo, saj
ljudje prav zaradi strahu pred njimi vzpostavljajo drubene norme in pravila, ki ustvarjajo
red (1993: 131).
Alkoholiki oziroma pijanci so iz drubenega zornega kota (tako iz perspektive
veinske javnosti kot vladajoe elite) torej
190

osebe, ki so ostale v liminalni fazi. Dokler je

njihovo pitje skrito, lahko bolj ali manj ponejo, kar hoejo. Ko pa zanejo pivske obrede
prenaati v javnost in jih ne izvajajo ve v
posebnih prostorih oziroma v posebnih
okoliinah, ko je pitje dovoljeno tudi na
javnih mestih, postanejo potencialna gronja.
Zato jih skuajo varuhi drubenih struktur
nadzorovati in jih odriniti z vidnega polja
javnosti ter jih postaviti nazaj v ustrezne
asovne in prostorske okvire, druba pa jih
zaznamuje s pejorativnima oznakama
pijanec in alkoholik in jih tako oznai za
marginalne drubene elemente (Rapport in
Overing, 2003: 234).
Stigmatizirani pivci oziroma alkoholiki
imajo po Goffmanu, kanadskem sociologu in
enem najpomembnejih interakcionistinih
in socialnokonstruktivistinih teoretikov, na
voljo tri temeljne strategije, s katerimi se
lahko ubranijo taknih napadov na identiteto.
Prva je zavraanje stigme, ko poskua stigmatizirani usmerjati informacije in interakcije
tako, da stigma ne pride do izraza. Alkoholik
lahko v tem primeru, denimo, e naprej pije
in se poskua izolirati od ljudi, ki bi lahko
postali pozorni na ezmerno pitje, ali pa se
zatee h kompenzacijam in poskua dosegati
nadpovprene rezultate, kadar je trezen.
Druga strategija je sprejem stigme oziroma
negativne identitete, ko alkoholik popusti in
se sprijazni s pripisanimi lastnostmi ter se
zane temu primerno vesti in se druiti predvsem s sebi enakimi, torej s pretiranimi pivci.
Tretja strategija (in edina prava, bi rekli alkohologi) pa je refleksija stigme, ko se stigmatizirani trudi za socialno kognitivno predelavo
stigme (po Nastran Ule, 2000: 183184).
V vsaki od strategij, ki jih navaja Goffman,
potisne stigma posameznika v poloaj nedoraslega subjekta, ki mu nekaj manjka do normalne lovekosti (Nastran Ule, 2000: 185;
Ramov, 1983: 192). Tudi e se nenormalen pivec poskua stigmatiziranju izogniti
in zavrniti pripisovanje, s tem le e utrdi

asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo | 226 | lanki

ckz_226_clanki_02.qxd

2007/01/29

10:02

Page 191

preprianje o umestnosti stigmatizacije, saj je

... [p]ripisovanje stigme /.../ performativen
akt, ki vnaprej totalitarizira vse logino polje,
tako da je ugovarjanje nemogoe. /.../ Dokler
je jasno, da ima pripisovalec stigme mo, da
jo univerzalizira v neizogibni defekt in je to
znak njegove socialne moi, se pripisovanju
ni mogoe zgolj diskurzivno, racionalno
upreti. (Nastran Ule, 2000: 184)

Iskanje izgubljene identitete

V fazi, ko se stigma utrdi in postane alkohol
edina os, okrog katere se vrti posameznikovo
udejstvovanje, se zamegli njegova presoja o
tem, katera identiteta alkoholna ali abstinenna je prava. Takrat nastane tudi obrat,
ko diskreditirajoa znamenja postanejo virtualna identiteta, ki doloa dejansko identiteto
(Flaker 2002: 9899). Alkohol kot pozitivno
totalno drubeno dejstvo na tem mestu
povsem odpove in se iz konstruktivne
razliice prevesi v popolno nasprotje ter
postane drubeno destruktiven.
Alkoholik, ki eli ponovno stopiti na konstruktivno pot, se mora podrediti drubenim
zahtevam in prenehati piti, kar mu ponavadi
ne uspe brez zdravljenja. V ustanovah, kjer
poteka zdravljenje (ponavadi so to psihiatrine bolninice), pa nastane iz alkoholika
drugaen marginalen oziroma stigmatiziran
drubeni subjekt ozdravljeni alkoholik ,
kar je ponavadi e bolj pejorativna oznaka kot
besedi pijanec in alkoholik (prim.
Ramov, 1997: 26). Abstinent v drubi e
nekako gre skozi, ozdravljeni alkoholik pa se
slii tako, kot bi rekel, da ima aids, pojasnjuje 59-letni Boris, ki se je pred desetimi leti
zdravil zaradi alkoholizma.
Zato je odloitev za zdravljenje kljub terapevtski in socialni podpori samotna odloitev,
spreobrnjenje pa sooanje s samim sabo
(Flaker, 2002: 228) pa ne le pred in med
zdravljenjem, temve tudi pozneje. Po priho-

du iz zdravstvenih ustanov namre ne obstajajo posebni obredi za ponovno vkljuitev, s

katerimi bi ljudem, ki so se (o)zdravili,
podelili nov drubeni status. Ko pride nekdanji alkoholik ven, se ne more spet vklopiti med normalne ljudi, etudi je ves as
trezen. Pravzaprav se, paradoksalno, mednje
ne more vkljuiti ravno zato, ker ne pije. Tako
ves as ostaja lovek na robu, marginalni
status pa se mu podaljuje v nedogled (prim.
Douglas, 1993: 135136). Zato se po zdravljenju dejansko lahko zgodi, da ostane nekdanji druabni pivec sam in pogosto laen
drube (Flaker, 2002: 228).
lovek je malo izgubljen, ko pride
nazaj, opisuje prehod v trezni svet Boris in
dodaja, da bi ga stara druina po vrnitvi z
zdravljenja gotovo ponovno sprejela medse
e bi seveda pil. V takni druini mora namre piti in ga veliko nesti, potem si
Slovenec, pojasnjuje. Kdor ga ne nese
dosti ali pa sploh ne pije (ve), namre ni
pravi, kleni Slovenec, saj pri njem ne deluje
alkoholna mana, ki bi mu dala preseen simbolni pomen.

Mo nevidnega duha
Spoznali smo, da pitje alkohola v Sloveniji
utrjuje pripadnost posameznika skupnosti ter
oblikuje njegovo samopodobo. Poleg tega
smo ugotovili, da pitje ustvarja mreo ritualov,
ki zaznamujejo pomembneje in tudi vsakdanje dogodke v ivljenju, ter da deluje
podobno kot kula in potla, torej po naelu
dar vrnjeni dar. e vedno pa teko
razumemo, kako lahko alkohol kot totalno
drubeno dejstvo ljudi po eni strani zbliuje,
po drugi pa jih oddaljuje. Od kod ta ambivalentni uinek, ki nastane pri pitju ene in iste
substance?
Da bi odgovorili na to vpraanje, moramo
strniti spoznanja o alkoholu. Ugotovili smo,
da alkohol do neke mere deluje kot povezo-

Dan Podjed | Kdor ne pije, ni Slovenc: alkohol kot totalno drubeno dejstvo

191

ckz_226_clanki_02.qxd

2007/01/29

10:02

Page 192

11 Beseda alkohol izhaja iz arabskega (al-kuhl), pirit pa iz

latinskega izraza (spiritus) za duha. Obe besedi v prispodobi
izraata nevidnega duha, ki daje tej tekoini mo in vpliv na
loveka (Ramov, 1997: 78).
12 V lanku smo se namenoma posvetili predvsem klenosti
mokih, Slovencev, saj daje alkohol enskam drugano, e bolj
kompleksno simbolno vsebino, ki presega okvire tega pisanja.

valno sredstvo, ki pospei socializacijske procese; ko pa koliina popitega alkohola in predvsem uinki pijae prestopijo mejo, ki jo je
doloila pivska druina, zane alkohol delovati motee in destruktivno. Posameznika, ki
je popil preve (oziroma opazno ve kot preostali pivci) in ki zaradi tega ni ve sposoben
tvorno sodelovati v pivskih obredih, druina
zaasno marginalizira.
Podoben proces zasledimo, ko spremljamo pivsko evolucijo v daljem asovnem
obdobju. Na zaetku pivske kariere (prim.
Flaker, 2002: 165-244, kjer pie o karieri uivalca drog) je alkohol izjemno uinkovito
povezovalno sredstvo in deluje kot lubrikant
drubene konstrukcije (Heath, 2000: 173). Pri
osebah, ki tvorijo pivsko druino, pa se sasoma poveuje alkoholna toleranca, kar
pomeni, da za enak uinek potrebujejo vejo
koliino alkohola (Gai, 1985: 5258).
Soasno z rastjo tolerance naraajo tudi
kohezivni uinki pijae, ki pa ne rastejo v
nedogled, ampak sasoma doseejo vrh, ki ga
doloi druina. Alkohol do tod uinkuje pozitivno. Konstruktivni pivci tako ne poskuajo
stopnjevati drubene kohezivnosti s poveevanjem koliine zauitega alkohola, temve
stabilizirajo pitje na takni ravni, da e
uinkuje pozitivno. Tistim, ki skuajo potencirati pozitivne uinke pijae in pijejo ve, kot
dovoljuje druina, pa se zane zaradi
fiziolokih omejitev niati prag tolerance, kar
pomeni, da pri njih e manja koliina alkohola povzroi pijanost. Hkrati jih zane
druina in tudi ljudje zunaj nje odrivati na
rob zaradi (pre)pogostih kritev norm in predpisov ter jih sasoma izloijo oziroma stigmatizirajo kot alkoholike. V tej fazi jim ostane
192

bolj ali manj le e predaja. Dokonno se

lahko predajo alkoholu in e naprej pijejo ali
pa se vdajo drubenim zahtevam, prenehajo
piti in poskuajo (re)konstruirati novo, abstinenno identiteto.
Tako smo obnovili proces konstruktivnega
in destruktivnega pitja, zdaj pa se podajmo k
bistvu problema. Klju do pojasnitve ambivalentnosti alkohola je mana, ki vzpostavlja
totalno drubeno dejstvo. Mano so doslej v literaturi opisovali predvsem kot pozitiven
pojav, alkohol pa je, kot smo ugotovili, substanca z dvojnim uinkom. loveka lahko
namre povzdigne v viave in mu odpre nove
drubene razsenosti, hkrati pa ga lahko
neusmiljeno trei ob tla in mu porui
socialne sheme.
Je alkoholna mana torej e vedno mana,
kot jo je v Eseju v daru opisal Marcel Mauss,
eprav vasih uinkuje v pozitivnem, vasih
pa v negativnem smislu? Reitev uganke
nakae Lvi-Strauss, ki pravi, da bi morali
razline vrste mane dopolniti in uvesti
pojem nekaknega substancialnega in najpogosteje negativnega mana (Lvi-Strauss,
1996: 257). e mana dobi e opozicijo antimana, lahko konno pojasnimo, zakaj mo
nevidnega duha,11 ki se skriva v alkoholu,
Slovence po eni strani povezuje (pozitivna
mana), po drugi jih razdruuje (negativna
mana), v vsakem primeru pa jih oznai za
klene Slovence in jim tako dodaja preseno
simbolno vsebino.12

Literatura
BECKER, H. S. (1980): The Social Bases of DrugInduced Experiences. V: LETTIERI, D. J,
SAYERS, M. in WALLENSTEIN PEARSON, H.
(ur.): Theories on Drug Abuse: Selected Contemporary Perspectives. Maryland, National
Institute on Drug Abuse.
BOURDIEU, P. (2002): Praktini ut 1., Ljubljana,
Studia Humanitatis.

asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo | 226 | lanki

ckz_226_clanki_02.qxd

2007/01/29

10:02

Page 193

CAZENEUVE, J. (1986): Sociologija obreda. Ljubljana, Studia Humanitatis.

DOUGLAS, M. (1993): isto i opasno: Analiza pojmova prljavtine i tabua. Beograd, Plato.
FLAKER, V. (2002): iveti s heroinom I: Drubena
konstrukcija uivalca v Sloveniji. Ljubljana,
Zaloba /*cf.
GAI, B. (1985): Alkoholizam bolest pojedinca i
drutva. Beograd, Zavod za izdavaku delatnost Filip Vinji.
GLASER, E. in GLASER-KRAEVAC, M. (1995):
Alkohol z uinkom, kodljivim za uporabnike, iz
medicinskega, socialnomedicinskega in sociolokega vidika. V: MERC, B. (ur.): Odvisnost
drubeni problem veraj, danes, jutri: Zbornik
razprav. Maribor, Obzorja.
HEATH, D. B. (2000): Drinking Occasions: Comparative Perspective on Alcohol and Culture.
Philadelphia, Brunner/Mazel.
HUDOLIN, V. (1965): Mala enciklopedija alkoholizma. Zagreb, Panorama.
JURANI, J. (1972): Srbskohrvatsko-slovenski slovar. 2. razirjena izdaja. Ljubljana, Dravna
zaloba Slovenije.
LVI-STRAUSS, C. (1996): Uvod v delo Marcela
Maussa. V: MAUSS, M., Esej o daru in drugi
spisi. Ljubljana, Studia Humanitatis.
MAUSS, M. (1996): Esej o daru in drugi spisi. Ljubljana, Studia Humanitatis.
MONIK, R. (1996): Marcel Mauss klasik humanistike. V: MAUSS, M., Esej o daru in drugi
spisi. Ljubljana, Studia Humanitatis.
MORRIS, D. (ur.) (1997): Social and Cultural
Aspects of Drinking: A Report to the Amsterdam Group. Oxford, The Social Issues Research
Centre.
NASTRAN ULE, M. (2000): Sodobne identitete v
vrtincu diskurzov. Ljubljana, Znanstveno in
publicistino sredie.
PODJED, D. (2004): Mo nevidnega duha: Alkohol
kot totalno drubeno dejstvo. Neobjavljena
diplomska naloga, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.

PORTNOY, G. (2005): Where Everybody Knows

Your Name. http://www.garyportnoy.com (17.
11. 2005 ob 11:19)
PRIJATELJ, A. (1992): Pijem, torej sem?. Novo
mesto, Dolenjska zaloba.
RAMOV, J. (1981): Alkoholno omamljen 1: Jea
alkoholizma v druini in pot iz nje. Celje,
Mohorjeva druba.
RAMOV, J. (1983): Alkoholno omamljen 2: Boj za
ivljenje druine Zdravljenje alkoholizma in
urejanje neskladne druine. Celje, Mohorjeva
druba.
RAMOV, J. (1997): Slovar socialno alkoholokega
izrazja. Ljubljana, Intitut Antona Trstenjaka.
RAPPORT, N. in OVERING, J. (2003): Social and
Cultural Anthropology: The Key Concepts. 3.
ponatis. New York Routledge.
ROOM, R. (2001): Intoxication and Bad Behaviour:
Understanding Cultural Diferences in the Link.
Social Science & Medicine, t. 53(2).
TERK, K. (1998): O teavah z mano: Antropologija, lingvistika, psihoanaliza. Ljubljana, tudentska zaloba.

Dan Podjed | Kdor ne pije, ni Slovenc: alkohol kot totalno drubeno dejstvo

193