ADAM SMIT

SODR@INA

Voved
@ivot i delo
Metodologijata na Adam Smit
Podelba na trudot
Teorija za vrednosta i cenite
Teorija za parite
Teorija za raspredelbata
Teorija za kapitalot
Reprodukcija na op[testveniot kapital

 Ekonomski liberalizam i t.n. nevidliva raka

Zaklu~ok
Koristena literatura

VOVED

Anglija , kako ekonomski najrazviena zemja vo 18 i 19 vek , ja

po~ustvuvala

potrebata

od

respektirawe

na

ekonomskiot

liberalizam i na individualizmot , kako potreba od izu~uvawe na

ekonomskata stvarnost.Ovie potrebi pretstavuvale golem predizvik
za mislitelite vo toa vreme i kako rezultat na toa bile ponudeni
razni

soznanija

potrebite

na

za

ekonomskiot

industriskiot

`ivot

sistem. Vo

ili

toa

pokonkretno

vreme

se

za

pojavila

angliskata klasi~na [kola za ~ij osnova~ se smeta Adam Smit ,

i

koja

ima

golemo

zna~ewe

za

ekonomskata

nauka : go

ozna~ila po~etokot na ekonomskata nauka, imala vlijanie vrz

podocne`niot

razvoj

na

ekonomskata

nauka , vrz

nejzinata

osnova nastanala marksisti~kata [kola na ekonomskata misla i

neoklasi~nata [kola.
Vremeto vo koe `iveel i pi[uval Adam Smit e vreme koga
kapitalizmot
drugi

se

probival

oblasti .Toa

vo

vreme

manufakturata , zemjodelstvoto i
na

nekolku

zna~ajni

tehni~ki

pronajdoci koi pridonele za razvojot na tekstilnata manufaktura

i

za

zgolemuvawe

na

tekstilnoto

proizvodstvo.Isto

taka

kon

krajot na 18 vek po~nalo topeweto na `elezo so pomo[ na

kamen jaglen i toa se odrazilo povolno vrz manufakturite koi
[to proizveduvale `elezo. Razvojot na manufakturite povolno se
odrazil i vrz razvojot na soobra]ajot i trgovijata. Vo Anglija se
razvival

vnatre[niot , suvozemniot

vodniot

soobra]aj, kako

soobra]ajot vo stranstvo.
Probivot na kapitalizmot vo oblasta na stopanstvoto se odrazil
i

vrz

socijalnite

socijalnite

belezi

odnosi. Tie

na

naselenieto, kako i

promeni, isto

taka, se

vrz

klasno-

odrazile

i vrz

tvore[tvoto na Smit.
Vo vremeto na Smit vo Anglija se odvivale demokratski procesi
i vo politi~kiot `ivot.Vo toa vreme se razvival parlamentarniot
sistem, rabotata

na

parlamentot

bila

javna, slobodata

na

pe~atot bila na visoko nivo i dr.

Vo

18

vek

nastanale

pozitivni

promeni

vo

literaturata,

umetnosta, filozofijata i drugi sferi na op[testvenata svest. Tie

imale pozitivno vlijanie i vrz razvojot na ekonomskata misla
vklu~uvaj]i go i tvore[tvoto na Smit.

ADAM SMIT
(1723-1790)

@ivot i delo

Adam Smit e roden vo [kotskoto grad~e Kirkaldi vo semejstvo

na

sredno

roden

imotni

roditeli. Osnovno

grad.{koluvaweto

go

u~ili[te

prodol`il

na

zavr[il

Glazgov

vo

svojot

kolexot

podocna na oksfordskiot univerzitet. Po nekolku godini bil izbran

za univerzitetski nastavnik po logika i moralna filozofija na
glazgovskiot univerzitet (1761-1764). Vo periodot 1762-1764 bil
prorektor, vo tekot na 1762 se steknal so doktorat vo oblasta
na pravoto a vo 1787 stanal i rector na Glazgov kolexot.
Na 36 godini go objavil deloto " Teorija na moralnite ~uvstva"
vo koe kako glavna ideja mu e tezata deka altruizmot e alfa i
omega vo moralniot svet na lu\eto. So ova delo se steknal so
visok ugled i toga[niot angliski dr`avnik ^arls Taunsend mu
ponudil da bide vospituva~ na negov rodnina ( vojvodata od
Beklejk) koj trebalo da prestojuva vo stranstvo. Smit ja prifatil
ponudata, dal

ostavka

na

univerzitetot

go

pridru`uval

vojvodata dve i pol godini vo Francija i dva meseca vo Viena.

Dodeka prestojuval vo Francija se zapoznal so fiziokratskoto

u~ewe i li~no so nekoi negovi privrzanici. Ovie poznanstva se

odrazile i vrz negovoto podocne`no tvore[tvo.
Po vra]aweto od stranstvo se posvetil na pi[uvawe na edno
delo od oblasta na ekonomijata , objaveno vo 1776 godina vo
London

pod

bogatstvoto

naslov"Istra`uvawe
na

narodite"

koe

na

prirodata

naj~esto

se

pri~inite
sre]ava

za

kako

"Bogatstvoto na narodite".
Vo

1773

godina

Smit

stanal

~len

na

toga[nata

angliska

akademija na naukite. Vo 1778 godina bil nazna~en za komesar

na danoci vo {kotska i tamu ostanal do krajot na negoviot
`ivot. Vo {kotska po~nal da pi[uva edno delo od oblasta na
pravoto no smrtta go spre~ila da go napi[e deloto I da ja
zavr[i planiranata trilogija : delo od oblasta na moralot, delo od
oblasta na ekonomijata i delo od oblasta na pravoto.
Smitovoto

delo

"Bogatstvoto

na

narodite"

se sostoi

od

pet

knigi, objaveni vo dva toma. Predmet na razgleduvawe vo ova

delo

se

faktorite

koi

go

stimuliraat

ko~at

porastot

na

bogatsvoto.
Vo prvata kniga gi izu~uva slednite pra[awa : podelbata na
trudot , faktorite na produktivnosta na trudot i raspredelbata na
dohodot me\u oddelnite klasi.
Vo

vtorata

kniga

rasprava

za

kapitalot, akumulacijata

na

kapitalot, plasiraweto na kapitalot vo razni stopanski dejnosti i

dr.
Vo tretata kniga se osvrnuva na ekonomskata politika so koja
se poddr`uva razvojot vo doma[nata industrija, zemjodelstvoto,
manufakturata i trgovijata.
Predmet

na

ekonomskata

izu~uvawe
misla, a

vo

~etvrtata

posebno

kniga

razvojot

na

markentilizmot, fiziokratskata

[kola i liberalizmot.
Vo

petata

finansiite. Vo

kniga

razgleduva

vkupnoto

delo

razni

pra[awa

provejuva

od

dominira

oblasta

na

ideate

za

ekonomska sloboda.

Smitovite pogledi vo "Bogatsvoto na narodite" se rezultat na

dolgogodi[na

rabota

no

product

na

toga[nite

op[testveno-

istoriski uslovi. Deloto pretstavuva eho na toga[noto vreme i

imalo golemo vlijanie vrz toga[nata ekonomska politika i vrz
natamo[niot razvoj na ekonomskata misla.
Smit bil pred svoeto vreme i uspeal da go sogleda i teoretski
da go voop[ti ona [to doprva doa\alo-industriskiot sistem. Poradi
toa nekoj misliteli glavnoto smitovo delo go narekuvaat "Biblija
na industriskiot sistem".
Spored

Smit

glaven

dvigatel

na

ekonomskata

aktivnost

egoizmot kaj lu\eto , koj najdobro doa\a do izraz vo uslovi na

ekonomski

liberalizam

dejstvuvawe

na

takanare~enata

"nevidliva raka". Vo Smitovoto tvore[tvo se se vrti okolu homo

oeconomicus

so

negoviot

egoizam

okolu

takanare~enata

nevidliva raka.

Metodologijata na Adam Smit

Postojat razli~ni mislewa za metodologijata [to ja primenil Smit

vo deloto Bogatsvoto na narodite . Spored edni toj najmnogu
go

koristi

metodot

na

dedukcija , a

deskripcijata

samo

pridru`na. Drugi smetaat deka indukcijata e osnoven metod, a

dedukcijata

ima

sporedna

uloga. Marks

smetal

deka

vo

Smitovoto tvore[tvo se koristeni dvata metoda- dedukcijata i

indukcijata, so toa [to vo opredeleno vreme indukcijata dobiva
karakter na opi[uvawe i registrirawe na pojavite i taka taa mu

se

protivstavuva

na

metodot

so

koj

se

otkriva

vnatre[nata

povrzanost i fiziologijata na bur`oaskiot sistem. Pri izu~uvaweto

na ekonomskiot `ivot Smit trgnuva od li~nosta, od egoizmot na
lu\eto. Spored nego op[testvoto e sostaveno od oddelni li~nosti
koi imaat svoi interesi, pa poradi toa interesite na op[testvoto
se samo zbir na individualnite interesi na lu\eto. Poradi toa
analizata na ekonomskiot `ivot treba da go ima vo predvid
egoizmot na lu\eto.
Toj go koristi i metodot na apstrakcii, no vo pomala mera vo
sporedba so indukcijata i dedukcijata.
Smit gi prika`uva bur`oaskite odnosi na proizvodstvoto kako
prirodni

ve~ni , koi

najmnogu

odgovaraat

na

~ove~kata

priroda. Spored nego predkapitalisti~kite op[testva se detsvo na

~ove[tvoto. Od tuka se izvlekuva zaklu~ok deka vo negovoto
tvore[tvo nedostasuva istorizam.

Podelba na trudot

Svoeto delo Bogatsvoto na narodite go po~nuva so izu~uvawe

na podelbata na trudot. Spored nego , bogatsvoto na narodite ili
koli~estvoto na proizvodite zavisi od slednive dva faktora :
1.od brojot na vrabotenite ili kako [to samiot veli od godi[nit
trud na sekoj narod.
2.od produktivnosta na trudot.
Me\u niv re[ava~ko zna~ewe i pridava na produktivnosta na
trudot i zatoa gi izu~uva faktorite koi ja opredeluvaat.
Spored

nego, produktivnosta

na

trudot

zavisi

od

umeeweto,

rasuduvaweto i iskustvoto na rabotnicite, a tie pak zavisat od

podelbata na trudot.

So izu~uvaweto na podelbata na trudot Smit uspeal da osvetli

niza nejzini aspekti, no pritoa pravi nekolku gre[ki.
Negoviot pridones za tolkuvawe na podelbata na trudot se
sostoi vo slednoto:
1.Toj go istaknal golemoto zna~ewe na podelbata na trudot za
zgolemuvawe na produktivnosta na trudot.
2.Smit uka`uva i na nekoj negativni posledici od podelbata na
trudot. Na primer, ~ovekot so vr[ewe na edna ista mehani~ka
operacija

ne

ja

razviva

svojata

intelegencija

tuku

mnogu

zatupuva.
3.Pridones na Smit e i tvrdeweto deka podelbata na trudot
zavisi od obemot na pazarot.
4.To~no e i negovoto tvrdewe deka podelbata na trudot zavisi
i

od

gustinata

na

naselenosta, kako

od

razvienosta

na

soobra]ajot.
Na Smit mu se zameruva toa

[to ne pravel razlika

me\u

podelbata na trudot vo manufakturite i op[testvenata podelba

na

trudot . Toa

proizleguva

od

toa

[to

toj

gi

izedna~uval

op[testvoto i manufaktura smetaj]i go op[testvoto za krupna

manufaktura.
Teorija za vrednosta i cenite

Smit

se

iska`al

Najprvo

toj

vrednost

za

pravi

pove]e
razlika

istaknuva

deka

aspekti

me\u

na

vrednosta

upotrebnata

upotrebnata

vrednost

cenite.

razmenskata
pretstavuva

samo uslov za razmenskata vrednost i deka ne mo`e da bide

nejzina determinananta.
Vo Smitovoto tvore[tvo se sre]avaat tri teorii za vrednosta na
stokata ;
1.Trudova teorija
2.Teorija za tro[ocite na proizvodstvoto

3.Subjektivna teorija za vrednosta

Glavni

se

prvite

dve

teorii

tretata

prisutna

samo

sporadi~no.
Vo ramkite na trudovata teorija za vrednosta prisutni se dve
varijanti. Spored ednata, vrednosta se odreduva so potro[eniot
trud

za

proizvodstvo

na

odredena

stoka, a

spored drugata

varijanta taa zavisi od koli~estvoto na trudot [to mo`e da se

kupi za stokata ~ija vrednost se meri. Ovie dve koli~estva trud
se ednakvi vo uslovi na sitno stokovno proizvodstvo ili kako [to
toj veli vo uslovi na takanare~ena rana sostojba i zatoa so
dvete koli~estva trud mo`e da se meri vrednosta na stokata.
Me\utoa, vo uslovi na kapitalisti~ko stokovno proizvodstvo tie
dve

koli~estva

trud

se

razlikuvaat

za

goleminata

na

neplateniot trud.Smit smeta deka trudovata teorija va`i samo za

takanare~enata rana sostojba i zatoa izgradil nova teorija za
vrednosta vo uslovi na kapitalisti~ko stokovno proizvodstvo.
Vrz osnova na analiza na sostojbite vo kapitalizmot, do[ol do
soznanieto deka vrednosta na stokata se odreduva so dohodite
na trite osnovni klasi, odnosno so naemninata , profitot i rentata.
Toa

proizleguva

od

tamu

[to

del

od

proizvodot

na

trudot

dobivaat industrijalcite vo oblik na profit, a zemjosopstvenicite

dobivaat renta. Vrz osnova na toa objasnuvawe na vrednosta
podocna e izgradena teorijata za tro[ocite na proizvodstvoto ,
koja e prifatena od mnogu ekonomisti.
Smit zastapuval i edna varijanta na subjektivnata teorija za
vrednosta. Spored nea, vrednosta na dobrata zavisi od odnosot
na rabotnicite kon svojot trud. Imeno, tie go `rtvuvaat svoeto
slobodno

vreme, vlo`uvaat

trud

proizveduvaat

dobra

so

odredena vrednost. Zna~i vrednosta ja objasnuva so `rtvite [to

gi pravat rabotnicite.
Vo

svojata

takanare~eniot

teorija

za

ekonomski

vrednosta

Smit

paradoks, a

koj

go
se

objasnuva
sveduva

na

odnosot me\u upotrebnata i razmenskata vrednost na dobrata.

Vo

vrska so

toa

napi[al : Ne[tata

[to

imaat

najgolema

upotrebna vrednost ~esto pati imaat mala ili nikakva

razmenska vrednost i obratno onie [to imaat najgolema
razmenska vrednost ~esto pati imaat mala ili nikakava
upotrebna vrednost.Ni[to ne e pokorisno od vodata, no
za nea te[ko mo`e ne[to da se kupi i te[ko mo`e za
nea da se dobie ne[to vo zamena.Naprotiv dijamantot
re~isi nema upotrebna vrednost, no za nego mo`e da
se

dobie

vo

zamena

mo[ne

golemo

koli~estvo

drugi

dobra.
Smit pravi razlika me\u prostiot i slo`eniot trud i konstatira
deka vo razmenata se vr[i sveduvawe na slo`eniot na prost
trud i deka toa sveduvawe se vr[i spontano na pazarot, zad
grbot na proizvoditelite.
Pri objasnuvawe na cenite Smit zboruva za prirodna i pazarna
cena. Prirodna

cena

ja

narekuva

cenata

[to

odgovara

na

tro[ocite za proizvodstvoto, a pazarna cena ja narekuva cenata

[to

se

opredeluva

dobro. Spored

od

ponudata

nego, pazarnata

pobaruva~kata

cena

oscilira

okolu

na

nekoe

prirodnata

cena vo zavisnost od odnosot na ponudata i pobaruva~kata na

odredeno dobro.
Iako Smit razgleduva brojni aspekti na vrednosta sepak ne
uspeal da objasni nekoj pra[awa na vrednosta. Toj ne pravi
razlika

me\u

konkretniot

vrednosta

razmenskata

vrednost, me\u

i apstraktniot trud, me\u razmenskata vrednost i

cenata.
Teorija za parite

Pri izu~uvaweto na parite Smit si postavil zada~a da da go

objasni pred se nivnoto nastanuvwe. Spored nego, parite na se
izum

na

nikogo, tuku

nastanale

stihijno

spontano

kako

10

posledica na nastojuvaweto za nadminuvawe na te[kotiite na

razmenata. Toj smeta deka sekoj proizvoditl nastojuva kaj sebe
da ima takva stoka so koja ]e mo`e da kupi nekakva druga
stoka od koja ima potreba.Kako rezultat na edno takvo op[to
nastojuvawe, se izdvoila spontano i stihijno odredena stoka od
svetot na drugite stoki i po~nala da igra uloga na pari.
Iako go sogledal

obejektivniot process na nastanuvaweto na

perite, Smit ne uspeal da ja razbere nivnata su[tina, odnosno

ne sfatil deka so nastanuvaweto na parite do[lo do podelba na
svetot

na

stokite

na

dva

dela: stoki

pari

deka

parite

stanake op[t ekvivalent na vrednosta na stokite.

I

pokraj

toa

[to

gi

poznaval

funkciite

na

parite, Smit

gi

sveduva samo na nivnata funkcija na razmensko sredstvo.Isto

taka, gi

izednacuva

metalnite

kni`nite

pari

smeta

deka

kni`nite pari se popogodni za razmena. Slabost vo Smitovoto

u~ewe za parite e [to ne gi razgleduva trite prethodni oblici
na vrednosta- prostiot, razvieniot i op[tiot oblik na vrednosta,
tuku izu~uvaweto go po~nuva direktno so pari~niot oblik na
vrednosta.

Teorija za raspredelbata

Smit smeta deka dohodot vo kapitalizmot se deli na tri dela:

naemnina, profit

renta.Toa

se

vsu[nost

dohodite

na

trite

osnovni klasi vo toga[noto op[testvo: rabotnicite, industrijalcite i

zemjoposednicite.

11

Naemnina-Smit

ja

razgleduva

naemninata

kako

prirodna

kategorija koja postoela kako vo ranata sostojba taka i vo

uslovi na kapitalisti~ko stokovno proizvodstvo.Spored nego taa
pretstavuvala
kapitalizmot

celukupniot
se

sveduva

proizvod
na

eden

na trudot, dodeka
del

od

nego

bidejki

vo
od

proizvodot na trudot se odzemaat profitot i rentata.

Pri definiraweto na naemninata Smit izgradil dve teorii koi se
zasnovaat vrz dvete osnovni teorii za vrednosta.Vrz osnova na
trudovata teorija za vrednosta naemninata ja definira kako del
od

proizvodot

dohod.Nea

na trudot

ja

sveduva

i
na

kako takva
potrebnite

ja

smeta

sredstva

za

za

trudov

`ivot

na

rabotnikot i na ~lenovite na negovoto semejstvo.Trgnuvaj]i pak

od

teorijata

za

tro[ocite

na

proizvodstvoto

ja

definira

naemninata kako del od tro[ocite na proizvodstvoto ili kako

cena na trudot. So edno takvo definirawe toj ja izedna~uva
naemninata so drugite dva dohoda, profitot i rentata.Smit pravi
razlika pome\u prirodnata i pazarnata

cena na trudot.Prirodnata

cena na trudot ja opredeluva so sredstvata potrebni za `ivot

na rabotnikot i negovoto semejstvo, a pazarnata cena na trudot
ja opredeluva so ponudata i baruva~kata na trudot.
Smit ja objasnuva visinata na naemninata i so dinamikata na
stopanstvoto

bogatstvoto

na

edna

zemja.Vo taa

smisla

razlikuva tri grupi zemji.Vo prvata grupa gi vklu~uva zemjite

[to se zbogatuvaat ili [to se nao\aat vo progresivna sostojba. Vo
tie zemji bogatstvoto raste so [to se obezbeduva i porast na
naemninite.Od tuka go izvlekuva zaklu~okot deka naemninite
ne

se najvisoki

vo najbogatite

zemji

razvivaat najbrzo. Vo

vtorata grupa

osiroma[uvaat

nao\aat

ili

se

vo

tuku vo

onie

sto se

gi vlku~uva zemjite [to

depresivna

sostojba.Vo

niv

bogatstvoto se smaluva a so toa se smaluvaat i naemninite na

rabotnicite. Vo tretata grupa gi vklu~uva zemjite sto se nao\aat
vo sostojba na stagnacija odnosno zemjite vo koi bogatstvoto i
naemninite stagniraat.

12

Vrz osnova na

zavisnosta me\u bogatstvoto i naemninite, Smit

izvlekuva zaklu~ok deka naselenieto vo edna zemja se dvi`i

vo zavisnost od dinamikata na bogatstvoto i naemninata.Imeno,
so

zgolemuvawe

na

bogatstvoto

i naemninata

se

sozdavaat

uslovi za porast na naselenieto.Sprotivno od toa namaluvaweto

na

bogatstvoto

naemninite

]e

predizvika

namaluvawe

na

[povisoki

od

naselenieto.
Smit

se

zalagal

naemninite

da

bidat

egzistencijalniot minimum bidejki takvata sostojba e od interes

za pogolemiot del od nacijata.Sigurno nitu edno op[testvo
nemo`e da bide sre]no i da napreduva ako najgolemiot
del od negovite ~lenovi se siroma[ni i bedni.Pravilno e
onie [to go hranat, oblekuvaat i sanbduvaat so stanovi
celiot
na

narod da imaat i samite takov del od proizvodite

svojot

trud

za

da

mo`at

dobro

da

se

hranat,

oblekuvaat i pristojno da `iveat.

Profit-Kako za naemninata taka i za profitot Smit ima dve
teorii. Prvata ja izgraduva vrz osnova na trudovata teorija za
vrednosta i profitot go definira kako odzemawe od proizvodot
na

rabotnikot, so

sto

uka`uva

na

netrudoviot

karakter

na

[profitot.
Vtorata teorija ja gradi vrz osnova na teorijata za tro[ocite na
proizvodstvoto i profitot go definira kako del od tro[ocite na
proizvidstvoto i kako nagrada za uslugite na kapitalot.
Spored Smit so zgolemuvaweto na bogatstvoto vo edna zemja
naemninite

rastat

[to

ima

za

posledica

namaluvawe

na

profitot.Najniskata profitna stapka mora da bide povisoka

od

iznosot

[to

potreben

za

da

se

nadomestat

povremenite zagubi na koi e izlo`eno sekoe vlo`uvawe

na capital.
Zemji[na

renta-Vo

smitovoto

tvore[tvo

se

sre]avaat

~etiri

teorii za rntata.

13

Prvata trgnuva od trudovata teorija za vrednosta i zemji[nata

renta

ja

definira

kako

prvo

odzemawe

od

proizvodot

na

rabotnikot. So ovaa teorija toj uka`uva na netrudoviot karakter

na rentata.
Vtorata teorija za rentata trgnuva od teorijata za tro[ocite na
proizvodstvoto i rentata ja definira kako del od tro[ocite na
proizvodstvoto i kako nagrada za uslugite na zemjata.
Spored tretata teorija rentata e rezultat na monopolskata cena
na zemjodelskite proizvodi.
^etvrtata

teorija

za

rentata

sozdadena

pod

vlijanie

na

fiziokratite. Vo zemjodeltvoto i prirodata raboti zaedno so

~ovekot

i nejzinata

nejziniot

proizvod

rabota
ima

ne

svoja

prdizvikuva
vrednost

tro[oci

isto

kako

a
i

proizvodot na skapite rabotnici.

Teorija za kapitalot

Kako za pove]e drugi kategorii taka i za kapitalot Smit ima

dve teorii. Spored ednata kapitalot nastanuva so odzemawe od
proizvodot na rabotnikot a spored drugata teorija kapitalot go
so~inuvaat rezervite [to slu`at za natamo[no proizvotstvo.
Vo zavisnost od na~inot kako donesuva profit, Smit vr[i podelba
na

kapitalot

kapitalot

[to

na

osnoven

donesuva

profit

obrten. Za
bez

da

osnoven

go

cirkulira, bez

smeta
da

go

menuva sopstvenikot i bez da go menuva oblikot.Vo osnovniot

kapital gi vklu~uva slednive elementi: ma[ini i drugi orudija za
rabota, grade`ni objekti i zgradi za stopanski celi, sredstva za
bonifikacija na zemjata i fond na zdobieni znaewa.
Kako obrten kapital go smeta onoj

[to donesuva profit

so

cirkulirawe, so minuvawe od raka vo raka i so menuvawe na

svojot oblik.Vo nego gi vklu~uva slednive elementi: pari, rezervi

14

vo

sredstva

za

`ivot, rezervi

vo

surovini

poluproizvodi

rezervi vo gotovi proizvodi.

Smit se izjasnil i za plasiraweto na kapitalot vo razni stopanski
dejnosti.Vo zavisnost od produktivnosta na kapitalot ja pravi
slednata

rang

lista

na

stopenskite

dejnosti;1.zemjodelstvo

ekstraktivna industrija, 2. prerabotuva~ka industrija, 3. trgovija na

golemo i 4. trgovija na malo.

Reprodukcija na op[testveniot kapital

Smit e vtor aftor vo istorijata na ekonomskata misla koj se

zafatil so izu~uvawe na reprodukcijata na op[testveniot kapital.
Trgnuvaj]i

od

teorijata

za

tro[ocite

na

proizvotstvoto

sveduvaj]i ja vrednosta na trite dohodi:naemninata, profitot i

rentata,

Smit

se

sudril

so

problemot

kako

da

zamenata na istro[enite sredstva za proizvotstvo.

se

objasni

Re[enieto na

nastanatiot problem Smit go bara vo razlikuvaweto na bruto i

neto dohod.Bruto dohodot na site `iteli na edna zemja
go

sodr`i

celokupniot

godi[en

proizvod

na

nivnata

po~va i trud, a nivniot neto dohod e ona [to ]e im

ostane

slobodno

odr`uvaweto
obrten

na

kapital

po

odbivaweto

nivniot
ili

ona

osnoven
[to

mo`at

na

tro[ocite

kapital
da

go

na

okolu
nivniot

vklu~at

vo

svojata rezerva za potro[uva~ka ili da go potro[at za

svoje

odr`uvawe, udobnost

razonoda

bez

da

go

vrdnost

na

namalat svojot kapital.

Zna~i

bruto

proizvotstvoto

dohodot
i

toj

go

ja

opfa]a

sodr`i

vkupnata

avansiraniot

kapital

novo

15

sozdadenata vrednost dodeka neto dohodot go so~inuvaat trite

dohodi: naemninata, profitot i rentata.
Kako Smitov pridones

vo izu~uvaweto na reprodukcijata na

op[testveniot kapital pretstavuva i negovoto tvrdewe deka za

kapitalizmot e imanentna pro[irenata reprodukcija dokolku saka
da se razviva.
Ekonomski liberalizam i takanare~enata "nevidliva raka"

Smit

ja

zalagal

izrazil
za

potrebata

sloboden

avtomatizam

ekonomski

pazar, za

vo

ramnote`a.Spored

za

privatna

vospostavuvaweto

nego

lu\eto

liberalizam.Toj

se

inicijativa

za

na

pristapuvaat

stopanska

kon

vr[ewe

na

odredeni aktivnosti od li~ni, egoisti~ki interesi(`elba za uspeh,

`elba za zbogatuvawe i dr.).Poradi toa Smit smetal deka sekoj
poedinec

najdobar

ostvaruvaweto

na

sudija

za

poedine~nite

svojot

li~en

interesi

interes

istovremeno

so
se

ostvaruvaat i op[tite interesi.Smit se zalagal za samotek na

stopanskata aktivnost, soglasno pazarnite zakoni.Na ~ovekot,
za

razlika

od

drugite

vidovi

`ivotni, sekoga[

mu

potrebana pomo[ od negovite sobra]a i toj zaludno bi

ja o~ekuval od nivna dobrotvornost. Poverojatno e deka
]e

uspee

ako

ja

zainteresira

nivanata

sebi~nost

vo

svoja polza i ako im poka`e deka e vo nivni sopstven

interes da go napravat ona [to toj go bara od niv da
go napravat.Onoj [to mu nudi na drug nekoja rabota,
mu predlaga da go napravi ova:daj mi go ona [to jas
go sakam, pa ]e go dobie[ ona [to ti go saka[.
Dlaboko ubeden vo efikasnosta na ekonomskiot liberalizam Smit
veruval

deka

tn. nevidliva

raka

pridonesuva

za

pravilna

alokacija na resursite, za postignuvawe na stopanska ramnote`a

i za najdobro zadovoluvawe na poedine~nite i op[tite interesi

16

na lu\eto.Toj se sprotivstavuval na intervencionisti~kata politika

i

se

zalagal

za

ekonomska

sloboda

slobodna

konkurencija.Spored nego, dr`avata treba da se gri`i za odbrana

na

zemjata

smetal

i sudstvoto

deka

monopolski

dr`avata
sostojbi

odnosno
treba
protiv

da

da

go

se

oblici

~uva

bori
na

poerdokot.Toj

protiv

odredeni

ograni~uvawe

na

slobodnata konkurencija.
Smit smetal deka vo op[testvoto postoi svoeviden avtomatski
mehanizam(nevidliva raka) koj obezbeduva poedinci, rabotej]i vo
sopstven interes, da go rabotat i ona [to e vo interes na
op[testvoto.
Zaklu~ok

So

svoeto

tvore[tvo

Smit

si

obezbedil

visoko

mesto

me\u

ekonomistite.Poznatiot amerikanski ekonomist Pol Semjuelson go

vklu~uva Smit me\u trite vrvni ekonomisti zaesno so A.Mar[al i
X.M.Kejnz.Karl Marks rekol deka politi~kata ekonomija vo trudot
na Adam Smit se razvila vo edna golema celina.
Smitovoto tvore[tvo imalo golemo vlijanie vrz toga[nite misliteli,
no

vrz

delovnite

lu\e i

nositelite

na

ekonomskata

politika.Vlijanieto vrz ekonomskata politika bilo najizrazeno pri

podgotovkata na dr`avnite buxeti.Prviot buxet po objavuvaweto
na Bogatstvoto na nar-odite nosel tragi od ideite izlo`eni vo
nego.Buxetot za 1778 bil pod u[te pogolemo vlijanie na Smit.
So

svoeto

izdvojuvawe

tvor[tvo
na

Smit

ekonomskata

pridonel
nauka

za
od

razgrani~uvawe,
filozofijata

za

razgrani~uvawe na ekonomijata i pravoto.

17

Koristena literatura

1.Robert Falkner , Biography of Smith

2.Razvoj na ekonomskata misla , Metodija Stojkov
3.James Buchan,The authentic Adam Smith:His life and ideas

18

19