oporocnega razpolaganja.

Zato bo treba odpraviti ali reducirati

dolocene omejitve svobode testiranja. Z novelo, 200 l , je bila odpravljena samo ena taka omejitev: domneva preklica oporocnega
naklonila, ki ga je napravil oporocitelj v korist zakonca, ce je bila
njuna zakonska zveza kasneje razvezana {100. clen ZD v prvotnem besedilu). Tovrstnih omejitev pa je v veljavnem zakonu o
dedovanju se vee. Gre zlasti za ureditev nujnega deleza (morda
bi bilo smiselno ob zozenem krogu nujnih dedicev diferencirano
dolociti pogoje za uveljavljanje pravice do nujnega deleza ali/in
omogociti oporocitelju, da iz utemeljenega razloga odvzame ali
omeji nujnemu dedicu delez tudi v primerih, ki niso navedeni
v zakonu); za interpretacijsko pravilo, po katerem se oporocno
dolocilo v dvomu razlaga v korist zakonitega dedica (cleo 84/2
ZD); za prepoved fidejkomisaricne substitucije (clen 79/3 ZD).
S stalisca varovanja pravic dedicev, zlasti mladoletnih, bo treba
spremeniti dolocbo, da velja odpoved dediscini praviloma tudi za
potomce odpovedujocega se dedica, revidirati pa bo treba dolocbo
o ucinkovanju odpovedi tudi za potomce, ce gre za neuvedeno dedovanje (tu je polozaj lahko drugacen, kajti za tako odpoved dobi
dedic navadno neko korist) (elena 133/2, 3 in 137/5 ZD).
Pred noveliranjem zakona o dedovanju je bil sprernenjen se
en predpis, ki vsebuje tudi dednopravno snov: zakon o denacionalizaciji. Pravzaprav je slo za zakonodajno spremembo in za ustavnosodno odpravo te spremembe. Ker sta se spremembi zgodili po
izidu prejsnje izdaje knjizice, v njej nista mogli biti upostevani. Gre
za ureditev enega najbolj spornih vprasanj dedovanja denacionaliziranega premozenja: kdaj se uvede dedovanje tega premozenja. V
uvodnih pojasnilih pricujoce izdaje izcrpno obravnavam odlocbo,
v kateri je Ustavno sodisce RS januarja 2001 vprasanje resi lo tako,
daje (ponovno) vzpostavilo kritizirani rezirn, kije veljal po zakonu
o denacionalizaciji v prvotnem besedilu, tj. da se uvede dedovanje
denacionaliziranega premozenja z dnem pravnomocnosti prejsnjega sklepa o dedovanju (clen 78/1 ZDen).
Navedena odlocba ustavnega sodisea je v celoti objavljena med
predpisi, ki jib v vsebuje ta zbirka. Namesto dolocb, pomembnih za
dedovanje, kadar gre za primer z inozemskim elementom, ki jih je
vseboval derogirani zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih dr:Zav v dolocenih razmeljih, paso v tej zbirki predpisov ustrezne
dolocbe zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku.
Ljubljana, novembra 200 I
14

Karel Zupancic

UVODNA POJASNILA
MATERIALNOPRAVNA UREDITEV DEDOVANJA
1. Splosno o pravni ureditvi dedovanja

v Republiki Sloveniji in o pravnih virih

1. V Republiki Sloveniji je pravica do dedovanja zagotovljena
ustavo. Nacin in pogoje dedovanja ureja zakon (33. clen in clen
67/2 ustave Republike Slovenije z dne 23. decembra 1991 , Ur.l.
RS, st. 33/91-1, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04). Podobno dolocbo je
imcla tudi prejsnja slovenska ustava, 1974 (clen 243/ l, 2).
Pravna ureditev dedovanja - dedno pravo - zajema tista razmerja iz sklopa zasebnolastninske pravne sfere, ki se ticejo dedovanja, tj. prehoda premozenja umrle osebe na drugo osebo.l V Sloveniji urejajo dedovanje naslednji predpisi:
1.

I Gl. Finigar A., Dedno pravo Jugoslavije, Ljubljana 1962, str. 3; 8/agojevii:
B., Nasledno pravo u Jugoslaviji, Beograd 1979, str. 3, oziroma 8/agojevii: B.,
Nas lcdno pravo u Jugoslaviji, Prava republika i pok:rajina, Beograd 1983, str. 4, 5;
Markovic S., Nasledno pravo u Jugoslaviji, Beograd 1978, str. 4; Markovic S., Naslcdno pravo, Beograd 1981, str. 8, 9; s pridrikom (ker ne preidejo na druge osebe
sumo premozenjske pravice): Krec M., Pavic E>., Komentar zakona o nasledivanju,
dedovanje,
/..agreb 1964, str. 6, zlasti op. I. Prim. Smo/e A., Zakonito in
Ljubljana 1965, str. 3; gl. tudi Zupancic K., Dedno pravo, Ljubljana 1984, tc. l in
nasi., oziroma Zupancic K., Dedno pravo, 2. izd., 1991 ,
I. in nasi.; Gavel/aU.,
Nasljcdno pravo, Zagreb 1986, str. 4 in nasi.

15

- zakon o dedovanju (ZD, Ur. I. SRS, st. 15/76, 23/78, Ur. I.

RS, st. 17/9 1, 13/94, 40/94, 82/94, 117/00- odl. US, 67/01, 83/0 I ,
73/04). Zakon vsebuje tako materialnopravne dolocbe o dedovanju
kot tudi dolocbe o zapuscinskem postopku. Dolocbe tega zakona,
ki niso v skladu z ustavo Republike Slovenije ( 1991 ), bi bilo treba
z njo uskladiti do 3 1. decembra 1993 (gl. 1. cleo ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije, Ur. l. RS, st. 33/91-1,
21 /94). Do uskladitve je pris1o kasneje, z zakonom o spremembah
in dopolnitvah zakona o dedovanju (ZD-B) z dne 25. julija 2001
(Ur. I. RS,
67/01; v nadaljevanju: nove1a ZD, 2001), ldje zacel
veljati 25. avgusta 2001. Nekatere dolocbe ZD se ze v vmesnem
casu niso uporabljale, ker so jib predpisi (z drugih pravnih podrocij) bodisi izrecno derogirali bodisi so drugace uredili snov, ki
so jo dolocbe obravnavale ali so bile z njo povezane. To velja
predvsem za zakon o notariatu (ZN-UPB1, Ur. l. RS, st. 23/05), ki
je pristojnost za overovitve dolocenih poslov prenesel s
na
notarje. Ta zakon je uvedel tudi t. i. notarsko oporoko. Nekatere
dolocbe ZD je razveljavilo tudi Ustavno sodisce RS: leta 1994
dolocbi o dedni nevrednosti zaradi ))pobega iz dr.Zave (elena 126
tc. 5 in 127/2 stavek 2 ZD, odl. U-I-3/93, 16. 6. 1994, Ur. I. RS,
st. 40/94) in leta 2000 dolocbo 0 omejitvi dedovanja premozenja
osebe, ki je uzivala socialno ali drugo pomoc druzbene skupnosti
(128. clen ZD, odl. U-1-330/97-28, Ur. I. RS, st. 117/00). Z novelo
ZD, 2001, so bile razen nove ureditve te snovi (iz 128. elena ZD)
odpravljene ali redakcijsko popravljene stevilne dolocbe ZD, ki
so bile zastarele ali so vsebovale resitve, pojme in poimenovanja,
ki niso v skladu z veljavnim ustavnim in pravnim redom v Sloveniji. Take so bile dolocbe, ki so zagotavljale posebno varstvo
druzbene lastnine in socialisticne dru:Zbene ureditve, nadalje dolocbe, v katerih so bili izrazi, ki niso v skladu z veljavnimi predpisi na dolocenih podrocjih (npr. obCinska skupnost socialnega
skrbstva, kmetijska zernljiska skupnost, temeljno sodisce, redno
sodisce, mrliska maticna knjiga), in dolocbe, ki so v casu SFRJ
urejale dolocena vprasanja, povezana z drzavljanstvom ali pristojnostjo sodisc drugih federalnih enot (socialisticnih republik in
avtonomnih pokrajin) nekdanje SFRJ. Posamezne dolocbe so bile
z novelo redigirane tudi zaradi opozoril pravne teorije in judikature, da so pojmovno ali terminolosko neustrezne ali da ne rabijo
zakonodajnemu namenu.
16

Po clenu 228/2 ZD (ki se ga novela ni dotaknila) se za dedovanje nepopolnih posvojencev (pravilno: oseb, ki jib veze nepopolna posvojitev) uporabljajo dolocbe (zveznega) zakona o dedovanju
(Ur. 1. SFRJ, st. 42/65). Gre za 25. in 26. clen omenjenega (sicer
derogiranega) zakona;
- zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG, Ur. l.
RS,
70/95, 54/99 - odl. US), 1d za t. i.
kmetije doloca
posebno pravno ureditev dedovanja. Narekovalajo je predvsem potreba, da bi preprecili nadaljnjo drobitev srednjih kmetij ob dedovanju in tako ohranili in krepili njihovo gospodarsko, socialno in
ekolosko funkcijo.
Pred uveljavitvijo ZDKG je dedovanje kmetij urejal zakon o
dedovanju kmetijskih zemljisc in zasebnih krnetijskih gospodarstev
(kmetij) (ZDKZK, Ur. I. SRS, st. 26/37, 29173 - popr., 1/86). Ta
zakon je po odlocbi Ustavnega sodisca RS z dne 3. novembra 1994
(Ur. 1. RS, st. 76/94 z dne 9. decembra 1994) v celoti prenehal veljati 10. decembra 1995, nekatere dolocbe pa niso veljale vee ze od
10. decembra 1994. Dane bi bilo pravne praznine glede dedovanja
zascitenih krnetij in s tern moznosti, da bi se y casu, ko ne bi bilo
predpisov, zascitene kmetije z dedovanjem (in tudi s pravnimi posli
med zivimi) razdrobile,je ZDKG zacel veljati ze 9. decembra 1995,
torej naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Ustavno sodisce v navedeni odlocbi sicer ugotavlja, da oi v
nasprotju z ustavo, ce zakon doloca posebna pravila za dedovanje
kmetijskih zemljisc in kmetij, ker se s tern uresnicuje opredelitev
Slovenije kot socialne drZave (2. clen ustave) in opredeljuje posebna socialna in ekonomska funkcija lastnine srednjih kmetij (67.
in 71. clen ustave). Vendar pa steje, daje treba ZDKZK razveljaviti
zato, ker pre8iroko omejuje oporocno razpolaganje, dedno in lastninsko pravico, ne da bi hili ukrepi in merila za omejitve dolocno
ali vsaj dolocljivo opredeljeni z zakonom.2
Ob tern pa ustavno sodisce meni, da je treba z zakonom dolociti
kmetije in zavarovati dedica srednje kmetije, tako da
se mu omogoci eksistenca in da se kmetija ne drobi. Zato je ustavno
sodisce tudi za veCino dolocb ZDKZK odlozilo ucinke razveljavitve, da bi zakonodajalec lahko v roku enega leta sprejel novo, z
ustavo skladno ureditev. To je bilo storjeno z uveJjavitvijo ZDKG;
2

Gl.

stavek

v: OdiUS, 117/Ill ( 1994), str. 519.

17

zakon o denacionalizaciji (ZDen, Ur. 1. RS, st. 27/9 1-1,56/92

odl. US, 13/93 - odl. US, 3 1/93, 24/95- odl. US, 20/97- odl. US,
23/97 - odl. US, 65/98, 76/98 - odl. US, 66/00, 1110 I - odl. US,
54/02 - odl. US, 54/04, 18/05- odl. US) vsebuje posebne
o
dedovanju denacionaliziranega premozenja, kije bilo prej podrZavljeno s predpisi o agrami reforrni, nacionalizaciji in o zaplembah
ter z drugimi predpisi in
ki so na5teti v zakonu. Gre tako za
materialne kot za procesualne dednopravne dolocbe.

2. Do konca leta 1971 je v Jugoslaviji velja1 kot zvezni predpis

zakon o dedovanju iz leta 1955 (Ur. 1. FLRJ, st. 20/55,
besedilo - Ur. l. SFRJ, st. 42/65, z nekaterimi kasnejsimi popravki).
Ustavna refonna, ki se je zacela leta 1971 z uveljavitvijo ustavnih
amandmajev, je segla tudi na podrocje dednega prava. Izdajanje predpisov, s katerimi se ureja dedovanje, je preslo v pristojnost federalnih
enot, zakon o dedovanju je bil postopno derogiran - najprej v svojem
materialnem delu, kasneje v procesualnem delu - in zamenjan s predpisi o dedovanju, ki so jih izdale posamezne federalne enote.

3. Splosni predpisi o dedovanju (materialne in procesne narave)

posameznih federalnih enot nekdanje SFRJ so se le malo razlikovali
med seboj. Ti predpisi so namrec izhajali iz dolocb zveznega zakona o dedovanju; zavrgli so samo tiste njegove malostevilne resitve,
ki se v praksi niso obnesle, in sprejeli nekatere resitve, ki so ustrezale
posameznih federalnih enot in novi druZinski
zakonodaji (ki je tudi presla v pristojnost federalnih enot). Zaradi
teh novih,
resitev v predpisih posameznih federalnih enot
je bilo treba urediti tudi vprasanje kolizij med temi predpisi. Te notranje kolizijske nonne je vseboval zvezni zakon o resevanju kolizij
zakonov in pristojnosti v statusnih, rodbinskih in dednih razmerjih
(Ur. l. SFRJ, st. 9179, 20/90).3 Zunanje kolizije, to je ko1izije pred3 0 zakonu gl. 8/ago}evic B., Novi zakoni o unutra5njim sukobiroa zakona,
posebno u statusnim, porodicnim i naslednim odnosiroa, Pravni zivot 1979/3, str. 3
in nasi.; Cigoj S.,
kolizijsko pravo, Pravnik 1979/1- 3, str. 45 in
nasi., Pravnik 1979/7- 9, str. 21 1 in nasi., Pravn ik 1979/1 0-12, str. 327 in nasi., posebno str. 340, 341; Gec-Koro!ec M.,
ko lizijsko pravo, Ljubljana
1982; gl. tudi Puhan l., Ko lizione norme u gradanskom i porodicnom pravu SFRJ,
Strani pravni zivot 1974/86, str. 19 in nasi., posebno str. 38, 39.

18

pisov o dedovanju federalnih enot s predpisi drugih drzav, pa so se

rcsevale po zveznem zakonu o ureditvi kolizije zakonov s predpisi
drugih drzav v dolocenih razmerjih (Ur. I. SFRJ, st. 43/82).4
Z vzpostavitvijo samostojne in neodvisne dr:lave Republike
Slovenije z 1astno ustavno in pravno ureditvijo je odpadel razlog,
da bi za resevanje kolizij med dednopravnimi predpisi Slovenije
in dednopravnimi predpisi drugih federalnih enot dotedanje SFRJ
uporabljali kolizijske norrne notranje narave, tj. medrepubliske kolizijske norme. Ker gre za ko1izije z inozemskim elementom, so
v
samo kolizijske nonne, ki jib je vseboval zakon o
ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih drlav v
razmerjih.5
Drugacna
bi bila v nasprotju s clenom 4/ 1 ustavnega
zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. 1. RS, st. 1/91-1, 45/94), po katerem se v Sloveniji smiselno uporabljajo tisti zvezni predpisi, ki ne
nasprotujejo slovenskemu pravnemu redu.
Omenjeni kolizijski zakon je bi l razveljav1jen. Zdaj velja (tudi
za resevanje dednopravnih kolizij) zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP, Ur. I. RS, st. 56/99).
V nadaljnjem besedilu born obravnaval samo pravno ureditev
dedovanja v Republiki Sloveniji.
2. Znacilnosti p r avo e ureditve d edovanja
2.1. Predmet dedovanja: zapuscina
4. Med znaCilnostmi pravne ureditve dedovanja je vreden poI.Omosti najprej predmet d edovanja. Po zakonu se lahko dedujejo
stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom (2. clen ZD). Pravilncje bi bilo, ce bi zakon govoril o dedovanju lastninske in drugih
pravic, ki pripadajo posameznikom, kajti stvari so predmet lastninskc in drugih stvamih pravic in s tern tudi predmet dedovanja.
4 Gl. !leJic M., Pavcnik-Polajnar A., Wedam-Lukic D., Mednarodno zasebno
pruvo (zakon s komentarjem), Ljubljana 1983, oziroma 2. izd., Ljubljana 1992.
5 Tako tudi 1/esic M., Polajnar-Pavcnik A., Wedam-Lukic D., Mednarodno
pravo, 2. izd., 1992, Uvodna pojasnila k 2. izdaji.

19

5. Z ustavo je zagotovljena pravica do zasebne lastnine (33. clen).6

S tvari, na katerih lahko obstaja zasebna lastn inska pravica in ki so torej
lahko predmet dedovanja, ustava- drugace kot prejsnja - ne na8teva.7
V nacelu je lahko lastninska pravica na vsaki stvari. Izjema so
stvari, na katerih se vzpostavlja, zaradi posebnega namena, kateremu
sluzijo, v tujih pravnih ureditvah tako imenovana javna lastnina.
Gre za premozenje javnih korporacij (drzave, obCin), pa tudi za stvari
v splosni rabi,javno dobro.s Nasa ustava izrecno omenja, da se lahko
najavnem dobru pridobi samo posebna pravica uporabe (clen 70/1).

6. Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur. I.

SFRJ, st. 6/80, 20/80 - popr., 36/90; Ur. l. RS, st. 4/91 ), ki se je
I. januarja 2003 prenehal uporabljati, je zaradi varstva druzbene lastnine dolocal, katere stvari so predmet zasebne lastninske pravice.9
Stvamopravni zakonik (SPZ, Ur. I. RS, st. 87/02) je to dolocanje opustil. Predmet lastninske pravice - in s tern predmet dedovanja - so
praviloma vse stvari: samostojni telesni predmeti, kijih clovek lahko
obvladuje; za stvari veljajo tudi razlicne oblike valovanja in energije
(15. cleo SPZ). Intelektualne ustvaritve (npr. literama dela) same po
sebi niso stvari, ker niso telesni, materialni predmeti. Ce pa so materializirane - in praviloma so (npr. literarno delo je shranjeno na papirju, v knjigi)- kot take pomenijo stvar.to S stalisca morale, javnega
6 Za obravnavanje lastninske pravice kot predmeta dedovanja ni pomembno,
da ustava ob zagotavljanju pravice do zasebne lastnine uposteva njeno socialno
vezanost in v doloceni meri tudi >mamen predmeta lastninske pravice s pooblastilom za zakonsko oblikovanje nekaterih omejitev, zlasti naCina pridobitve lastninske pravice, pogojev za rabo nekaterih predmetov lastninske pravice ter za poseganje v lastninsko pravico (glej 67.- 74. cleo ustave RS, J991; gre za dolocbe, ki
rabijo npr. varstvu zemljic, posebej kmetijskih, in varstvu zivljenjskega okolja).
Prim. Sajovic B., Uvodna pojasnila, v: Temelji lastninskopravnih razmerij, 1990,
str. 22. V ZTLR gre predvsem za temeljna dolocila v 3., 4. in 5. clenu.

7 Ustavna ureditev iz leta 1974 je zaradi varstva druzbenolastninskih razmerij

dolocala predmete lastninske pravice (78. in 80. clen ustave SFRJ, deloma v besedilu l. in 2. locke amandmaja XXIH; 95. in 97. cleo ustave SRS, deloma v besedilu
I. in 2. tocke amandmaja XXVII) in tudi omejitve glede obsega; slednje so biles
kasnejsimi amandmajskimi predpisi vecinoma odpravljene.
8 Gl. Finigar A., Pluralizam svojinskih oblika, Arhiv za pravne i drustvene
nauke, 1990/1-2, str. 102.

9 0 tern gl. Zupancic K., Dedovanje, 2002, tc. 6 (str. 20, 21).
10 Gl. Tratnik M., v: Juhart M., Tratnik M., Vrencur R. (redaktorji) in drugi,
Stvamopravni zakonik s komentarjem, GV Zalozba, Ljubljana, 2004, str. 116.

20

interesa in pietete ne moremo obravnavati kot stvari clovekovo telo,

njegove dele in truplo; zato niso predmet lastninske pravice. t t Predmet lastninske pravice tudi ni javno dobro (19. clen SPZ). Javno dobro je stvar, ki jo lahko uporablja vsakdo, v skladu z njenim namenom
in ob enakih pogojih; to je splosna raba. Splosno rabo lahko omeji
ali izkljuci posebna raba: pravica, ki jo lahko pridobi samo doloceni
upravicenec na podlagi upravnega akta; t2 ni premozenjska pravica,
ne more se prenesti na drugega (prim. 22. clen SPZ), niti s pravnim
poslom med zivirni niti mortis causa. SPZ doloca (18. cleo), kaj je
nepremicnina (prostorsko odmerjen del zemeljske povrsine, skupaj z
vsemi sestavinami) in kaj so premicnine (vse druge stvari), vendar pa
ne nasteva posameznih vrst nepremicnin in premicnin kot predmetov
lastninske pravice ( drugace 9. in 10. clen derogiranega ZTLR).

7. Pravni red glede lastninskih razmerij se je v Republiki Sloveniji sooblikoval tudi z zakonom o denacionalizacUi (ZDen, Ur. l.
RS, st. 27/91-1, 56/92 - odl. US, 13/93 - odl. US, 31/93, 24/95
- odl. US, 20/97- odl. US, 23/97 - odl. US, 65/98, 76/98 - odl. US,
66/00, 11101 - odl. US, 54/02 - odl. US, 54/04, 18/05 - odl. US).
Premozenje, ki se vme upravicencem do denacionalizacije oziroma
se da zanj odskodnina (ce zaradi okolisCin, dolocenih v zakonu, vrnitev v naravi ni mogoca), predstavljajo po zakonu stvari, podjetja
oziroma kapital. Ne glede nato, v kaksni obliki se denacionalizacija
izpelje,l3 je iz sestave premozenja, dolocene v zakonu, razvidno,
kateri premozenjski objekti so lahko predmet lastninske pravice.
It

Prim. Tratnik M., ibidem.

12 Gl. Berden A., v: Juhart M., Tratnik M., Vrencur R. (redaktorji) in drugi,

Slvamopravni zakonik s komentarjem, 2004, str. 129.

13 Po zakonu o denacionalizaciji se
premozenje v treh temeljnih oblikah: z vmitvijo v last in posest, z vmitvijo lastninske pravice in z vmitvijo
lastninskega deleza. Vidimo, da zakon po nepotrebnem uvaja nove lastninskouporabljajih nedosledno.
pravne pojme, pa
Pri prvi in pri drugi obliki vracanja gre za vmitev lastninske pravice. Pri prvi
obliki dobi upravicenec takoj tudi neposredno posest nad vmjeno stvarjo (gl. npr.
l!lcna 17/2 in 29/1), pri drugi obliki pa dejansko oblast nad vmjeno stvarjo se naprcj izvaja drugi, upravicenec pa dobi posredno posest (ce npr. nepremicnino se
naprej uporablja drugi na temelju najemnega razmerja, cleo 29/2 in 30. cleo) ali pa
posesti sploh ne dobi, ker jo bodisi ze ima (na vrnjcni stavbni parceli je imel uprapravico uporabe, 31. cleo) bodisi mu poses! po zakonu ne gre (npr.
na stvar kultume, zgodovinske ali umetniske vrednosti ostane
naprej sestavni

21

V zakonu o denacionalizaciji so nasteti naslednji premozenjski

objekti:
posebej govori zakon o predmetih kulturne,
zgodovinske ali umetniske vrednosti, o predmetih osebne rabe in o
predmetih posebne priljubljenosti ( 17. clen ZDen). Med premicnine
stejemo tudi vrednostne papirje; po zakonu so to priznanice Sklada kmetijskih zemljisc in gozdov Republike Slovenije, obveznice
Slovenskega odskodninskega sklada, delnice, ki jih ima Republika
Slovenija (clen 27/4, 5, 6; 42. in 45.-48. clen ZDen), kot tudi delnice, s katerirlli se v dolocenih situacijah vraca upravicencu podjetje
ali kapital (gl. spodaj);
- nepremicnine: kmetijska zemljisca in gozdovi, stanovanjske
hise oziroma stanovanja, najemne poslovne stavbe in poslovni prostori, zazidana in nezazidana stavbna zemljisca (27.- 32. clen ZDen);
- podjetja: po zakonu o denacionalizaciji se podjetje podjetnika - fizicne osebe vme v last (ce tega ne preprecujejo razlogi,
navedeni v zakonu) (gl. 34. Clen ZDen).
Upravicenec dobi z denacionalizacijo lastnino na podjetju kot
celoti: 14 pripadejo mu zlasti vse koristi podjetja, dobi tudi moznost
del zbirke varovalnc kulturne ustanove,
17/3). Ude L., Uvodna pojasnila, v:
Zakon o denacionalizaciji, 1991, str. 30, govori v tern primeru o oblikovanju gole
lastnine, ki pomeni veliko omejevanje lastninske pravice.
Vmitev v obliki lastninskega deleza ima po zakonu razlicen pomen in vsebino; pojem tudi ni vedno ustrezen. Enkrat gre dejansko za solastninski delez (npr.
na nepremicnini po 25. clenu; pojmovno pravilno govori zakon o vzpostavitvi solastnine na kmetijskcm zemljiscu v clenu 27/2). v drugib primcrih pomeni lastninski delez v resnici udelezbo v druzbi oziroma v podjetju z delezem ali z delnicami. To velja za vracanje kapitala, ki je bil organiziran v osebnih in kapitalskih
velja pa tudi za
ki ga iz
druzbah (37. clen v zvezi s 13.
razlogov, navedenih v zakonu, ni mogoce vmiti v last v celoti (39. clen v zvezi s
34/2 in 35/2), in za
premozenja, ki ga ni mogoce vmiti v naravi,
ker pripada pravni osebi v mesani lastnini, z izjemo pravnih oscb v mesani lastnini,
v katerih je zasebni oziroma tuji kapital udelezen z bagatelnimi vloZki (odlocba
RS, Ur. I. RS, st. 24/95) - (clen 16/4).
Ustavnega
Upravicenec do denacionalizacije ima v prvi vrsti pravico do vmitve premozenja. Ce pa premozenja ni mogoce vmiti (v zgoraj omenjenih oblikah) alice
upravicenec nocc vrnitve, mu gre odskodnina, bodisi z vzpostavitvijo lastninskega deleza na pravni osebi bodisi v drzavnih delnicah ali obveznicah, lahko tudi v
nadomestni nepremicnini (42. clen).
14 Prim. Ude L., Uvodna pojasnila, v: Zakon o denacionalizaciji, 2. izd.,
1992, str. 47.

22

razpolagati s podjetjem v celoti ali z alikvotnim delom podjetja,

tako med zivimi kot tudi za primer smrti;Js
- udeldba v pravni osebi, druzbi v obliki deleza ali delnic
pravne osebe, ki je naslednica premozenja (kapitala) podrzavljene
osebne ali kapitalske druzbe. To premozenje (kapital) se po dikciji zakona o denacionalizaciji vraca z vzpostavitvijo lastninskega
deleza na druzbenem kapitalu pravne osebe, ki je nas1ednica sredstev oziroma premo.Zenja podrzavljene druzbe (37. clen v zvezi s
13. clenom ZDen). S tern lastninskim delezem ne pridobi upravicenec do denacionalizacije nobenih lastninskih upravicenj glede
sredstev oziroma premozenja (kapitala) pravne osebe - druzbe;
slednjaje formalno edini lastnik vseh sredstev. Upravicenec ne dobi
niti (so)lastninskega deleza na pravni osebi kot celoti. V zakonu
uporabljeni izraz lastninski delez (na kapitalu pravne osebe, clen
37/1 ZDen, ali pa pravni osebi, elena 16/4 in 42/1) je zato zgresen.J6
V resnici gre za udelezbo upravicenca v pravni osebi: upravicencu - ki postane druzbenik ali delnicar - gredo iz njegovega deleza
oziroma iz delnic premozenjske pravice (udelezba pri dobicku in
pri delitvi likvidacijske mase) in upravljalske (clanske) pravice. V
zgoraj razlozenem smislu je treba razumeti tudi lastninski delez,
ki se po zakonu o denacionalizaciji vzpostavi pri vracanju
katerega iz razlogov, navedenih v zakonu, ni mogoce vrniti v >>last
v celoti (39. clen v zvezi s clenom 34/2 in 35. clenom ZDen).
15 Ker podjetje ni stvar, ne moremo govori o lastnini na podjelju v tradiciovprnanja podjetniskega
nalnem stvamopravnem smislu. Gl. Zabel B.,
prava, Zbornik manstvenih razprav PF v Ljubljani, XLIX (1989), str. 232. V pravncm prometu pa se obravnava kot enoten objekt (skupnost vseb pravic podjetnika);
ima tudi denarno vrednost. Zato je predmet pravnega prometa in tudi dedovanja.
0 1. tudi Sajovic B., Temelji druzbenolastninskih in premozenjskih razmerij, 1987,
str. 208; isti, Osnove civilnega prava, Stvamo pravo, I 992, I, str. 41, op. 57.
16 Prim. Ude L., o. c., v: Zakon o denacionalizaciji, 1991 , str. 21, 22, 39, 40,
oziroma v 2. izd., 1992, str. 24, 25,46-48.
Ob tern seveda ostaja odprto vprasanje, komu pripada lastnina na pravni
oscbi. 0 moznib odgovorih glede podjetij v druzbeni lastnini (mutatis mutandis
lahko to velja tudi za podjetja, ki so z vrnitvijo kapitala po 37. clenu ZDen v meSani lastnini, op. K. Z.) gl. Zabel B., o. c., ZZR PF XUX (1989), str. 232. Prim.
Finigar A., o. c., Arhiv 199011-2, str. 98. Splosno o problemih mesane lastnine,
Sqjovic B., o. c., v: Temelji lastninskopravnih razmerij, 1990, str. 40 in nasi.; isti,
0 nadaljnjem razvoju stvamopravnih dolocil glede na druzbenolastninska razmerja, Pravnik 1990/5-7, str. 234 in nasi.

23

8. Glede na ureditev po zakonu o denacionalizacijije treba steti, da lahko obstaja na premozenjskih objektih, navedenih v tern zakonu (kot tudi v zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih),
lastninska pravica brez omejitev glede obsega in ne glede na to,
kaksno dejavnost oprav1ja 1astnik. Predpisi o tern, v
obsegu lahko pripadajo posamezniku stanovanja, stanovanjske hise,
poslovne stavbe in pos1ovni prostori, so hili odpravljeni Ze z ustavnirni amandmaji. Za stavbna zemljisca ni postavljen lastninski maksimum.
Pri delovnih sredstvih (terminologija ZTLR!) ni omejitev glede
obsega, ne glede nato, ali so organizirana v gospodarski druzbi ali v
podjetju samostojnega podjetnika posameznika (gl. 1. clen zakona
o gospodarskih druzbah, ZGD-UPB-1, Ur. I. RS, st. 15/05). Thdi
dolocba obrtnega zakona (ObrZ-UPB 1, Ur. l. RS, st. 40/04), po kateri ne gre za obrtno dejavnost, ce se opravlja v velikih serijah ali
v avtomatiziranem de1ovnem procesu (gl. 5. clen), ne pomeni omejitve 1astninske pravice obrtnika, ampak gre za mejo organiziranja
de1ovnih sredstev: vecjo, mnozicnejso in bolj avtomatizirano produkcijo lahko organizira samo gospodarska druzba ali podjetnik.
Na.Se pravo tudi ne omejuje obsega udelezbe v gospodarski
druzbi v obliki de1eza ali delnic.
Predpisi, ki so do1ocali lastninski maksimum na kmetijskih
zemljisCih, gozdovih in gozdnih zemljiscih, so razveljavljeni. Dolocbe o zemljiskem maksimumu, ki ga je vseboval zakon o kmetijskih zemljiscih (precisceno besedi lo - Ur. L SRS, st. 17/86, 9/90,
Ur. I. RS, st. 5/91 ), je Ustavno sodisce RS razveljavilo z odlocbo
U-1-122/91 , 10. 9. 1992, Ur. I. RS, st. 46/92.1 7 Te zakonske dolocbe,
ki so na splosno omejevale oziroma izkljucevale lastninsko pravico
na kmetijskih zemljiscih, po presoji ustavnega sodisca niso bile v
skladu z ustavnirni do1ocbami, ki zagotavljajo pravico do osebne
lastnine in do dedovanja. Ustava ne omejuje lastninske pravice,
ampak omogoca le, da se z zakonom doloci nacin pridobivanja in
u.Zivanja lastnine, tako da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekoloska funkcija. Ustava omogoca odvzem ali omejitev
lastninske pravice v javno korist proti nadomestilu v naravi ali proti
odskodnini pod pogoji, ki jib doloca zakon. Spome zakonske dolocbe pa teh z ustavo postavljenih pogojev niso izpolnjevale (33.,
17 Obj.: OdiUS 56/1 (1992), str. 134 in nasi.

24

67. in 69. clen ustave). Sicer pa od 26. oktobra 1996 dalje velja nov
zakon o kmetijskih zemljiscih (ZKZ-UPBJ, Ur. I. RS, st. 55/03).

9. Ker je novi slovenski pravni red odpravil omejitve glede obsega neprernicnin in delovnih sredstev (gl. prejsnjo tocko), je postala nerabna dolocba 3. elena zakona o dedovanju, ki predpisuje,
da ne more nihee obddati v Jasti vee nepremicnin in delovnih sredstev, kot je to doloceno z ustavo in zakonom. To ne pomeni samo,
da se lahko z dedovanjem pridobijo nepremicnine in delovna sredslva, kajti to je po navedeni dolocbi zakona o dedovanju veljalo ze
doslej, ternvee da se te stvari dednopravnemu upravicencu ( dedicu,
volilojernniku) ne morejo odvzeti (proti odskodnini) v posebnem
postopku zaradi presezenega maksimuma.I8 Novela ZD, 2001, je
3. clen ZD v prvotnem besedilu razveljavila.
Za dedovanje de1ovnih sredstev ni predpisov.
Delovna sredstva obrtnika in samostojnega podjetnika posamcznika se lahko dedujejo.t9 Dedic, ki podeduje ta delovna sredstva, ne izpo1njuje pa v zakonu dolocenih pogojev za pridobitno dejavnost, kijo je opravljal zapustnik (npr. nima obrtnega dovoljenja),
s temi sredstvi pac ne more opravljati pridobitne dejavnosti. Zanj te
stvari izgubijo lastnost delovnega sredstva.
Z delovnimi sredstvi, organiziranimi v gospodarski druzbi, je
drugace. Dedovanje pride sicer naceloma v postev v vseh druzbah.
Kcr pa so vse druzbe, razen tihe druzbe, pravne osebe in kot take
lustniki vseh sredstev (2. clen ZGD), predmet dedovanja ni lastninski delez na celotnem premozenju druzbe ali na premozenjskih objcktih, ki spadajo med sredstva oziroma premorenje (kapital) druZbc, ampak je lahko samo udelezba v druZbi v obliki de leu, ki daje
premozenjske in upravlja1ske pravice, ali v obliki delnic.
Dednopravnih pos1edic smrti druzbenika ne doloca niti zakon
o dedovanju niti zakon o gospodarskih druzbah.
Ce se druZbeniki osebne druZbe s pogodbo dogovorijo, da druzba s smrtjo dru:lbenika ne preneha, stopi na mesto umrlega druZbenika v druZbi njegov dedic oziroma stopijo na to mesto posamezniki
18 0 3. clenu ZD in o njegovi izpeljavi po zakonu o kmetijskih zemljiscih in
po obrtncm zakonu glej Zupancic K., Dedno pravo, 2. izd., 1991, tc. 33-35.
19 Gl. Zupancic K., Dedovanje podjetja samostojnega podjetnika posameznilw, Podjetje in delo 1999/6- 7, str. 1061 - 1068.

25

ali vsi s?dediei. S tern ne nastane vee delezev, ampa:k pride delez
?ndbemka v roke vee_ irnetnikov. Do konfiikta med dednirn pravorn
m pravom druzb pa pnde v prirneru, ce druZbena pogodba doloca, da
lahko samo eden od sodedicev vstopi v druZbo, dednopravno pa so
vsi sodedici upraviceni do enakih delezev, ali ce druZbena pogodba
doloca, da
sodedi6 sploh ne vstopijo v druzbo, ampak
sc_druzba nadalJuJe samo s prezivelimi druzbeniki, torej da sploh ne
pnde do dedovanja pravnega polozaja umrlega v druzbi.
. Konflikt nastopi_ tudi tedaj, ko osebna druZba s smrtjo druzbemka preneha, to pa Je po zakonu o gospodarskib drufbah pravilo
za druzbo z neomejeno odgovomostjo 4. alineo 106. elena, za
ttho
165. clen: ce nosilec tihe druzbe umre, pri komanditni
po
a conn:ario, ce kornplementar umre, 152. cleo).
Konfltkt z dedrum pravom Je v tern, ker ne pride do prehoda pravic
druZbenika na njegovega pravnega naslednika. Omenjene
konfhkte bo treba de lege ferenda resiti.20
s
druzbenika ne prenehajo. Zakon,
razumiJtVO,
druzbenika ne omenja med razlogi za prenehanje
dolocene kapttalske druzbe. Vprasanje podedJjivosti polozaja umrdruzbenika v kapitalski druz bi se ne zastavlja, ker gre sarno za
kapttalsko udelezbo. Ta se naceloma lahko deduje.

10.

lastninske pravice so kot zapuscina lahko predmet

se
stvame pravice razen osebnih sluznosti, pravtce m obveznostt tz pravnoposlovnih razmerij in iz izvenposlovnih
razrnerij (ne pa pravica do povracila nepremozenjske, imaterialne
Skode, razen JC pravnomocno prisojena ali S pisno pogodbo priznana),22 ce mso vezane na osebo dolocenega upravicenca oziroma
20 0 resitvah v
in v primcrjalnem pravu Ebenroth C. T., Erbrechl,
1992, str. 556. in nasi. Za nemsko pravo druzb Kraft-Kreuz, Gesellschaftsrccht,
1988, str. _102m nasi., 1_5 1 in nasi., 169. Za nase pravo gl. Rijavec V., Dcdovanje
premoZenJa gospodarskih drufb in premozenja podjetnika posameznika, Pravnik
1997/11- 12, Str. 652.
O_
in z navedbo judikature Finfgar A., EnciklopedJa
prava 1 prava udruzenog rada II, 1978, geslo: Naslcc:1ivanje,
str. 349 351. Gl. tudi sodno prakso, v: Sorli M., Pregled sodne praksc in literature,
Dedno pravo, 1982, str. 12- 16; Cmic J., Zakon o nasledivanju, 1982, str. 7 10.
22 Odl. VS Jug., Rev. 150170, 13. 6. J970, ZSO XV ( 1970), 3, 283, in drugc

26

avtorska pravica (rnaterialna in tudi moralna), pravice

tnlclektualne lastnine. Predmet dedovanja je tudi dedna pravica.
Nc morejo pa se dedovati pravice iz socialne
pravice, pravice in dolznosti druZinskega prava, vohlna pravtca m
podobno.

1 uvczanca,

tl. Predmet dedovanja ni premozenjska masa, ki se iz zapustna zahtevo njegovih potomcev ter ponikovega premozenja
svojencev in njihovih potomcev, ki so ziveli skupaj z
in mu pomagali pri pridobivanju. Del, ki se
ustreza pnspevku
navedenih oseb k povecanju ali ohranitvi zapustnikovega premo:lcnja (clen 32/1 ZD). Moznost zahtevati izlocitev je dana zato, da
nc bi plodov in rezultatov dela in prispevanja oseb,
v
zakonu, pridobili z dedovanj em tisti dedici, ki niso delali in prinjihov?
spcvali. Premozenje, ki ga upravicenci izlocijo,je
prcmozenje, ceprav je fonnalno pripadalo zapustmku. Jz tega sled!,
da je ZD v prvotnem besedilu uporabil neustrezen izraz tako v na:
slovu predpisa (Premozenje, ki se izloca iz
v samem besedilu. To je novela, 2001, poprav!la. PremozenJe, kt
gre upravieencem, se po noveli ne izloea iz
_temvec iz
zapustnikovega prernozenja. Le-to postane zapuscma, tJ. predmet
dedovanja, premozenje, ki po zapustnikovi smrti preide na dedice,
potem, ko se izloci del, ki dejansko ne pripada zapustniku. To
elena 32/2 ZD, po
tako.
del ne
potrjuje tudi
spada v zapuscino in sene vracunava v dedru delez m tudt ne uposteva pri izracunu nujnega deleza.
.
Zahtevek za izlocitev ni dednopravne narave, cetudt se lahko
uveljavlja samo po smrti zapustnika, ne pa tudi za zivljenja.23 Gre
za zahtevek sui generis. Ker ne gre za dedovanje (torej tudi ne za
uveljavljanje volila), ni potrebno, da bi upravicenec izpo_lnjeval pogoje, ki se zahtevajo za dedica (volilojemnika), zlasti m potrebno,
da bi bil dedno sposoben (dedno vreden).

12. Predmet dedovanja tudi niso zapustnikovi gospodinjski

Gre za
g?spodinjske
predmeti, ee niso vecje
stroje in naprave ter drugo htsno opremo, posteiJnmo tn podobno.
23
Blagojevic B., Nasledno pravo 1979, o. c., str. 44. 0
gledc pravne narave zahlcvka gl. Finzgar A., Enciklopedija 11 , o. c., str. 352, 353.
27

Ti predmeti gredo preZivelemu zakoncu zapustnika, zapustnikovim

potomcem ter posvojencem in njihovim potomcem, ki so ziveli z
zapustnikom v istem gospodinjstvu (33. clen ZD v besedilu novele,
200 I). Ratio predpisa je omogociti osebam, ki so zivele z zapustnikom, da obdrzijo predmete, ki so jih doslej rabile za zadovoljitev
vsakdanjih potreb. Zato je treba
da je do teh predmetov upravicen tudi zapustnikov zunajzakonski partner, ceprav glede na dolocbo drugega dela elena 12/ 1 ZZZDR to upravicenje ru posledica
zunajzakonske skupnosti, ker ni izrecno doloceno v ZD.24 Iz tega
razloga je treba de lege ferenda partnerja izrecno dolociti za upravicenca. Drugace kot pri izlocitvi dela zapustnikovega premozenja
v korist potomcev (23. clen ZD), se gospodinjski predmeti izlocijo
kajti upravicenci te predmete dedujejo. Gre za deiz
dovanje v netehnicnem smislu, za zakonito volilo,26 zato morajo
upravicenci izpolnjevati pogoje za volilojemnike.

13. Ce je zapustnik uzival pomoc v skladu s predpisi o socialnero varstvu, ne pride do dedovanja tistega deJa njegovega premozenja, ki ustreza vrednosti pomoci. Ta omejitev dedovanja se po
zakonu izvede tako, da del zapustnikovega premozenja, kj ustreza
vrednosti pomoci, postane drlavna lastnina, ce je bila dana pomoc
iz driavnega proracuna, oziroma lastnina obcine, ce je bila dana
pomoc iz proracuna obcine. To premozenje se s sklepom
izroci pristojnemu driavnemu organu oziroma pristojnemu organu
obcine (gl. clen 12811, 2 ZD v besedilu novele, 2001).
Dolocba ni nova. Ze ZD v prvotnem besedilu je omejil dedovanje premozenja osebe, ki je uzivala socialno ali drugo pomoc
druzbene skupnosti, in v skla9u s prejsnjo druZbeno-politicno in
ustavno ureditvijo dolocal, da del zapustnikovega premozenja, ki
ustreza vrednosti pomoci, postane druzbena lastruna in se s skle24 Po I 0.
ZD je zunajzakonski partner
z zakoncem samo pri
zakonitem dedovanju.
iz 33.
ZD pa ne izvira iz zakonitega dedovanja, ampak gre za zakonito volilo.
25 Prim. odl. VS Jug., Rev. 2898/62, I. 3. 1962,

Crnic, Zakon, o. c., str. 69.

26 Tako je vecinsko mnenje; o tern Finigar A., Enciklopedija II, o. c.,

str. 353, 354. Posebno stalisce zastopa Markovic S., Nasledivanje prcdmeta domacinstva u svetlosti koncepcije o minimumu cgzistencije, Zbomik radova PF'
1969, str. 224 in nasi., ki meni, da gredo gospodinjski predmeti
zapustnika ne glede na njihovo dcdno sposobnost, ker ne gre za legal.

28

porn sodisca izroci druZbenopravni osebi, ki je pomoc dala (clen

128/1,2 ZD v prvotnem besedilu).
Ustava nastajanja druZbene lastnine ne omogoca vee. Po zakonu o socialnem varstvu (Ur. I. RS, st. 36/04- ZSV-UPBl, 6/05,
69/05 - odl. US) se vse pomembnejse dajatve in storitve, ki pomenijo pomoc po clenu 128/1 ZD (tu gre zlasti za denarno pomoc kot
cd ini vir prezivljanja in za denarni dodatek), :financirajo iz proracuna Republike Slovenije, lc nekatere iz proracuna obcine (98. in 99.
clen ZSV). Zakon tudi doloca, daje vse premozenje v javni lastnini,
s katerim so upravljali socialnovarstveni zavodi, postalo z dnem
uveljavitve tega zakona (28. novembra 1992) Lastnina Republike
Slovenije (clen 120/2 ZSV). Med storitvami, ki jih opravljajo javni
!.OCiaJnovarstveni zavodi, SO tudi take, ki pomenijo pomoc po clenu
128/1 ZD. lz teh razlogov je ze po ZD v prvotnem besedilu veljalo,
da postane tisti del premozenja zapustnika, ki ustreza vrednosti pomoci, v veCini primerov drzavna lastnina, v dolocenih primerih pa
tudi lastnina obcine.
Ustavno sodisce RS je 128. clen ZD v prvotnem besedilu razvcljavilo z odlocbo U-I-330/97-28 z dne 30. novembra 2000 (Ur. l.
RS,
117/00). Razlog razveljavitve nibil v pojmovnih spremembah, ki izvirajo iz nove ustavne ureditve (drZavna lastnina oziroma
lastnina obcine namesto druzbene lastnine; dl'Zava oziroma obcina
namesto druzbene pravne osebe), kajti ta problem se je odpravilo
1. ustrezno razlago in uskladitvijo pojmov (gl. zgoraj). Ustavno soje predpis razveljavilo zato, ker je sodilo, da je v nasprotju z
ustavo zakonska ureditev, po kateri lahko dedici zapustnika, ki je
pomoc, dedujejo celotno zapustnikovo premozenje samo ob
pogoju, da se s soglasjem dajalca pomoci zavezejo, da mu povrnejo
vrcdnost dane pomoci (clen 128/3 ZD v prvotnem besedilu).
Po mnenju ustavnega
zagotavlja
ureditev vraCila prejete pomoci dajalcu pomoCi avtomaticno pridobitev lastnine
na zapustnikovem premozenju ins tern izkljucuje pravico do dedovanja. Del zapustnikovega premozenja, ki ustreza vrednosti prejete
pomoci, postane narnrec lastnina drZave oziroma lastnina obCine,
nc glede na to, ali so dedici pripravljeni povrniti pomoc v denarju
ali ne. Za ustavno
le spomo predvsem zahtevano soglasje
dajalca pomoci za vrrutev. Ce namrec ta soglasja ne da (o tern presoja sam), postane lastnik oziroma solastnik stvari, ki bi sicer hila
ali je predmet dedovanja. Njegov solastillnski delez mu daje pra29

vico do sodelovanja pri sprejemanju odlocitev, ki zadevajo upravljanje s stvarjo v solastnini. Taksna zakonska ureditev zato pomeni
poseg v clovekovo pravico do dedovanja in do zasebne lastnine, ki
jo zagotavlja 33. clen ustave.
Ustavno sodisce v obrazlozitvi svoje odloCitve sicer meni, da
je zakonodajalec moral uveljaviti zakonsko ureditev iz 128. elena ZD ins tern poseci v ustavno pravico do zasebne lastnine in
do dedovanja zaradi varstva pravice do socialne vamosti drugih
drzavljanov. Te pravice se ne sme ogroziti z neupravicenim siromasenjem skladov za zagotavljanje pomoci posameznikom. Zato
se morajo drzavi vmiti sredstva pomoci, ki so jo dobile osebe, ki
so v casu prejemanja pomoci sicer imele premozenje, vendar so
ga potrebovale zase, in samo po sebi to premozenje ni prinasalo
dohodka. V taksnem primeru je ustavno dopustno, da se drzava
potem, ko oseba pomoci ne potrebuje vee, poplaca iz njenega premozenja, ki bi ga sicer dobili dedici. Po mnenju ustavnega sodisca posegu v ustavno pravico do zasebne lastnine in do dedovanja
tudi nj mogoce odrekati primemosti, ker je z njim mogoce zagotoviti vrnitev sredstev druzbene pomoci ins tern zavarovati pravico
do socialne vamosti drugih drzavljanov. Ni pa ta poseg sorazmeren v ozjem pomenu besede, ker obstajajo tudi blazja sredstva, s
katerimije prav tako mogoce zagotoviti vmitev sredstev druzbene
pomoci in s tern zavarovati pravico do socialne varnosti drugih.
Za tak blazji poseg steje ustavno sodisce priznanje obligacijske
pravice dajalcu pomoci ob dolocitvi sredstev za zavarovanje te
pravice. Ker ni sorazmerja, je ureditev po 128. clenu ZD v prvotnem besedilu v neskladju s 33. clenom ustave; zato jo je ustavno
sodisce razveljavilo.
Ustavno sodisce se je v obrazlozitvi svoje odloCitve omejilo
le na eno dejansko stanje: zapustnik je v casu, ko je dobival pomoc, sicer imel premozenje, vendar ga je potreboval zase; samo po
sebi to premozenje ni prinasalo dohodka (zapustnikje bil npr. lastnik stanovanja, ki ga je uporabljal za svoje prebivanje, op. K. Z.).
Z njegovo smrtjo je prenehal namen dajanja pomoci: zagotavljanje
pogojev eksistence, katerih del je tudi zapustnikovo lastno premozenje. Drzava (obCina) se iz tega premozenja poplaca. V tern primeru so kljub temu, da je zapustnik imel premozenje, obstajali razlogi
za socialno pomoc. Tu bi bil morda umesten obligacijski zahtevek
drZave (obcine) proti dedicem na vmitev vrednosti dane pomoCi,
30

kajti premozenje, ki ga je imel zapustnik ob smrti, je bilo vendar

njegovo premozenje in kot tako predmet dedovanja.
Ratio legis omejitve po 128. clenu ZD v prvotnem besedilu izhaja iz drugacnega dejanskega stanja. Gre za to, da se onemogoci
dcdovanje tistega dela (ali celega) premozenja zapustnika, kije naslalo oziromaje ostalo ohranjeno zaradi pomoCi, kijo je zapustniku
dajala druZba, ne da bi obstajali razlogi, iz katerih bi bila dolzna
dajati pomoc. Ce je namrec oseba, ki je dobivala pomoc, zapustila
premozenje, iz katerega bi lahko krila svoje eksistencne potrebe, ni
bila v socialni stiski. Za premozenje, ki ga je zapustila, zato lahko
da je njeno kvecjemu formalno, dejansko pa p.ripada dajalcu pomoci, podobno kot pripada premozenjska masa po 32. clenu
ZD, ki je predmet zahtevka na izlocitev iz zapustnikovega premozcnja, dolocenim svojcem zapustnika, ki so prispevali k povecanju
ali ohranitvi zapustnikovega premozenja.
Pri tern gledanju oi poseben poudarek na potrebi, da sene siromasijo sredstva za zagotavljanje pravice do socialne vamosti drugih dr:Zavljanov (to je ustavni temelj za omejitev clovekove pravice:
poseg v pravice drugih, clen 15/3 ustave), ampak na zahtevi, naj se
prcmozenje, ki obstaja zaradi druzbene pomoci, vme druzbi, ne pa
da ga dobijo dediCi. To premozenje ni predmet dedovanja, ne sodi
v zapuscino. To gledanje se odraza v dikciji predpisa, ki je ostala
tudi v noveli: dedovanje ... se omeji do visine vrednosti prejete
pomoci, kar pomeni, da se del premozenja, ki ustreza vrednosti
pomoci, ne deduje. Ce je bila pomoc enaka ali vecja od vrednosti
premozenja, ki ga je imel zapustnik ob smrti, lahko dedovanje v
ccloti odpade.
Zakonska resitev, sprejeta v noveli, uposteva prej obrazlozeno
stalisce in zato omogoca dajalcu pomoci pridobitev lastnine ( oziroma solastnine) na delu zapustnikovega premozenja, ki obstaja zaradi
druzbene pomoci, in mu ne priznava zgolj obligacijskopravnega zahlcvka na povmitev vrednosti dane pomoci proti dedicem tega premozenja. Do dedovanja zapustnikovega premozenja v celoti pa pride
v prirneru, ko se dediCi zavezejo, da bodo dajalcu pomoci povmili
vrednost dane pomoci. V tern primeru gre dajalcu pomoCi obligacijski zahtevek proti dedicem, ki je zavarovan z zakonito zastavno
pravico na zapuscinskih stvareh (clen 128/3 ZD v besedilu novele,
2001). 0 tern, ali bodo dedovali celotno zapustnikovo premozenje ali
nc, odlocajo samo dedici; soglasje dajalca pomoci ni potrebno.
31

Ker premozenje, ki ustreza vrednosti prejete pomoci, ni predmet dedovanja, zapustnik s tern premozenjem ne more razpolagati z
oporoko; ce paje razpolagal,je zadevno dolocilo oporoke neveljavno. V skladu z zakonodajnim namenom bi bilo treba steti za neveljavne tudi pogodbe o izrocitvi in razdelitvi premozenja za zivljenja
zapustnika, pogodbe o dosmrtnem prezivljanju in darilne pogodbe
za primer smrti, s katerimi je zapustnik razpolagal s premozenjem,
ki ni predmet dedovanja.
Prehod premozenja zapustnika, ki ustreza vrednosti prejete
pomoci, v drtavno lastnino oziroma v lastnino obcine sicer ni dedovanje, vendar pa se lahko opravi samo po smrti zapustnika, v
zvezi z ugotavljanjem, katero premozenje sestavlja zapuscino, torej
v zapuscinskem postopku (gl. 162. clen ZD). Od zivece osebe, ki je
neupraviceno prejemala pomoc, dajalec pomoci ne more zahtevati
povracila vrednosti pomoci po 128. clenu ZD.
Ker pri prehodu premozenja v drzavno lastnino oziroma v lastnino obCine ne gre za dedovanje, drzava oziroma obcina ni dedic
in ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Tudi za zakonitega volilojemnika je ne moremo steti (ne gre torej za nekakSen legatum
debiti), kajti zakonito volilo se od volila, dolocenega v odredbi posJednje volje, razlikuje le v tern, da predmet volila in upravicence do
volila doloca zakon, sicer pa veljajo splosna pravila o volilu. Ta pravila pa za obravnavani institut vecinoma niso uporabna. Zlasti ne
prideta v postev dolocba, da je treba zapustnikove upnike poplacati
pred volilojemniki (78. clen ZD), in dolocba, da se volila zmanjsajo
ali odpadejo, ce je prizadet nujni delez (34. clen in nasi. ZD).
Ugotovitev, da dajalec pomoCi (drZava, obcina) ni niti dedic
niti (zakoniti) volilojemnik, potrjuje tudi dolocba 214. elena ZD, po
kateri je treba v sklepu o dedovanju loceno navesti dedica, volilojemnika in bistvene podatke 0 omejitvi dedovanja po 128. clenu,
tj. tudi dajalca pomoci, v cigar koristje omejitev dolocena.
Kot smo videli, je razlog, da dediCi ne dedujejo deJa premozenja zapustnika, ki ustreza vrednosti prejete pomoci, v okolisCinah,
ki izvirajo iz zapustnikove sfere, ne pa v morebitni osebni diskvalifikaciji dedicev v razmerju do zapustnika: ker so se morda grobo
pregresili zoper dolznost prezivljati zapustnika. Namen instituta ni
kaznovanje dedicev. Jzkljucitev od dedovanja velja namrec za vse
dedice, ne pa samo za tiste, ki so bili po zakonu dolzni zapustnika
prezivljati (po ZZZDR: zakonec oziroma zunajzakonski partner,
32

otroci in starsi, naravnj in adoptivni). Sprico tega predpis o omejitvi

dcdovanja po osebi, ki je U.Zivala pomoc, ru prav lociran. Stoji (se
vcdno) za dolocbami o dedni nevrednosti (126. in 127. clen ZD),
ccprav sodi po vsebini med splosne dolocbe zakona.
Zahtevo ustavnega sodisca, naj zakonodajalec precizira vsebino pojma socialna ali druga pomoc druzbene skupnosti, ki je
uporabljen v ureditvi instituta v prvotnem besedilu, ker ni opredcljen tako, da bi bilo mogoee jasno in nedvomno ugotoviti, katerc socialnovarstvene dajatve in storitve sploh zajema, novelirana
urcditev uposteva z dodatno dolocbo, da se za pomoc v skladu s
predpisi o socialnem varstvu steje vse, kar je zapustnik zaradi slabcga premozenjskega stanja prejel na podlagi zakona ali splosnega akta obcine v denarju ali v obliki oprostitve placila (clen 128/4
ZD v besedilu novele, 200 I). Tudi po no vi ureditvi Jahko stejemo,
tako kot doslej,27 da gre za raznovrstne oblike pomoci, s katerirru
sc je odpravljalo navidezno stanje socialne ogrozenosti zapustnika
(morda je bilo njegovo premozenjsko stanje sicer res slabo, toda
nc v taki meri, da bi bil upravicen do pomoci, sicer ne bi zapustil
premozenja, gl. zgoraj). Upostevnaje samo tista pomoc, ki se da izruziti v denarju, ni pa nujno, da jo je zapustnik dobil v denarju, npr.
dcnamo pomoc kot edini vir prezivljanja. Tudi placevanje stroskov
prczivljanja, stroskov za stre:Zbo, nego in oskrbo (npr. placevanje
n;jnine za odrasle osebe), za zdravstvene storitve in podobno je oblika pomoCi. Za pomoc pane moremo steti dajatev, do katerihje bil
1apustnik upravicen iz naslova minulega deJa (pokojnina, invalidruna) ali zaradi posebnih zaslug (nagrade, darila).
0 prehodu deJa zapustnikovega premozenja, ki ustreza vrednosti prejete pomoci, v drZavno Jastnino oziroma v lastnino obcinc, odloci sodisce v zapuscinskem postopku. Vprasanje je, ali naj
tudi po uveljavitvi novele ZD odloca sodgce o tej stvari po uradni
do1Zl1osti.28 V duhu odlocitve ustavnega
ki preferira dedovanje in ki se v noveli ZD odra2a tudi v vecjih upravicenjih derucev
( moznost, da povmejo vrednost pomoci tudi brez soglasja dajalca
27 Gl. ZupanCic K., Uvodna pojasnila, v: Predpisi o dedovanju, 6. dop.
11d., 1999, str. 33, 34, in prcjsnjc izdaje; Zupancic K., Dedno pravo, I 991,
54
36, 37).
28 0 razlogih za to resitev gl. Zupancic K., Uvodna pojasnila, v: Predpisi o
tlcdovanju, 6. dop. izd., I 999, str. 34, in
izdajc; Zupancic K., Dedno pravo,
IW 1, tc. 55 (str. 37).

...--

33

pomoci), bi hila resitev, da odloca sodisce samo na zahtevo dajalca

pomoci. Ta resitev bi tudi bolj ustrezala sedanji ustavni situaciji, v
kateri drzavna oziroma obcinska lastnina ne uziva posebnega varstva, tako kot ga je uzivala druzbena lastnina.
Ce je spomo, ali je zapustnik prejemal pomoc, ali ce je spoma
velikost pomoci, napoti zapuscinsko sodisce prizadete (dedice, drzavo, obcino) na pravdo, ne glede na to, ali so spoma dejanska ali
pravna vprasanja (gl. clen 212/1 ZD). Gre namrec za spor, ki ne
izvira iz dednopravnega razmerja, ampak iz premozenjskopravnega
razmerja, ki je nastalo za zivljenja zapustnika, in zato ni razloga,
da bi o njern odlocalo zapusCinsko sodiSce.29 Podatke o tern, da
je zapustnik uzival pomoc, je treba navesti v smrtovnici, tj. v poroCilu o smrti, na podlagi katerega se opravi zapuscinski postopek
(183. clen v zvezi s 179. clenom ZD). Obvezno se opravita popis in
cenitev zapuscine (clen 184/ 1 ZD).30
Po izpeljanem postopku, v katerem je sodisce ugotovilo, da je
del zapustnikovega prernozenja ali celotno premozenje rezultat vlaganja dr:lave ali obcine v obliki pomoci zapustniku, izrece sodisce v
sklepu 0 dedovanju, daje prislo do ornejitve dedovanja po 128. clenu, tj. da ni prislo do dedovanja dela zapustnikovega premozenja, ki
ustreza vrednosti pomoci, dane zapustniku, oziroma da sploh ni prislo do dedovanja, ker je celotno zapustnikovo premozenje rezultat
pornoci. Sodisce izrece tudi, da je zapustnikovo premozenje del no
ali v celoti postalo dr:lavna lastnina oziroma lastnina obcine, in ga
(s posebnim sklepom)31 izroCi pristojnemu drzavnemu organu, ce
je dajala pornoc zapustniku dr:lava, oziroma organu obcine, ce je
dajala pornoc obcina.

29 Gl. ZupancicK., Dedno pravo, 1991, tc. 557 (str. 198).

30 Dolocbe o zapuscinskem postopku v primeru, da je treba iz premo:Zenja zapustnika izlo6ti del, ki ustreza pomoci, so nezadostne. Vsekakor bi bilo treba dolociti, da je treba v taki situaciji obvezno opraviti zapuscinsko obravnavo, da ima
dajalec pomoci polo:Zaj stranke, da lahko zapuscinsko sodisce prekine postopek
in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, ce so med strankami spoma
dejanska ali pravoa vprasanja glede utemeljenosti izloCitve dela premozenja po
128. clenu ZD.
31 S posebnim sklepom zato, ker je sklep o dedovanju ugotovitvena odlocba, ki ne vsebuje nobenega izpolnitvenega oziroma dajatvenega izreka. Gl.
Zupancic K., Dedno pravo, 1991, tc. 550 (str. 202).

34

Ker zapustnikovo premozenje, ki ustreza vrednosti prejete polliOci, ni predmet dedovanja, ne preide ob zapustnikovi smrti na
th.:dice in postane tako prernozenje brez subjekta, podobno lezeci
zupuscini.32 Ta polozaj traja, dokler prernozenje ne postane lastnina
ali obcine. Prehod v drzavno ali obCinsko lastnino ucinkuje
ex ttmc: premozenje se steje za drzavno ali obcinsko od trenutka
..:upustnikove smrti.
Drugace pa je, ce so se dedici zavezali povmiti dr:lavi ali obcini
vrcdnost dane pomoCi. V tern primeru je treba v sklepu o dedovanju
ugotoviti, da je prislo do dedovanja in da obstaja zakonita zastavna
provica dajalca pomoci na zapuscinskih stvareh (clen 214/4 ZD v
hcscdilu novele, 2001 ).33
Ni predpisano, kateremu organu dr:lave ali obcine kot pristojllcmu organu je treba izrociti v gospodarjenje dr:lavno oziroma
obcinsko premozenje, ki ustreza vrednosti pomoci. Sicer pa to ni
snov dednega prava.34 Parcialno resitev vsebuje zakon o Skladu
kmctijskih zemljisc in gozdov Republike Slovenije (ZSKZG, Ur. l.
RS. st. 10/93, 68/95- odl. US, 1/96, 23/96- popr.). Po tern zakouu se morajo na sklad prenesti tudi kmetijska zemljiSca, kmetije in
go..:dovi, ki so postali last Republike Slovenije po drugih predpisih
torej tudi po clenu 128/1 ZD. Sklad je pravna oseba, ki gospo32 Gre samo za podoboost, kajti premozenje, ld ustreza v rednosti pomoci, ni

33 Novelirana dolocba elena 214/4 ZD se glasi: Ce gre za omejitev dedovu nja po 128. clenu tega zakona, oavede sodisce v sklepu o dedovanju tudi vse
lustvcne podatke o tern ter morebitno obvezo o povracilu te pomo6 in ugotovi
zakonite zastavne pravice (tretji in cetrti odstavek 128. elena). Dolocbaje
11111nanjkJjiva. Razen zahteve o bistvenih podatkih (?) bi morala kot obvezni del
omeniti izrek o pravni usodi premozenja, ki ustreza vrednosti pomoci.
34 Z dr:Zavnim premozenjem ni mogoce ravnati tako, kot je predpisovala delogirana dolocba elena 128/2 zakona o dedovanju za ravnanje s premo:Zenjem, ki
ll. postalo druzbena lastnina, namrec da ga
izroCi druzbenopravni osebi,
J,. , JC dajala pomoc zapustniku, in da se v primeru, ce ga po veljavnih predpisih ni
uwgoce izrociti tej pravni osebi, izroci drugi druzbenopravni osebi, ta paje dol:Zna
i1placati vrednost pomoci pravni osebi, ki je zapustniku dala pomoc. Ta dolocba
i1hnja iz pravne situacije, ko so se srcdstva v druzbeni lastnini nahajala v dolo('onih druzbenib pravnib osebah, ki so med seboj ustvarjale razmerja po naceloma
lnakih pravilih, kot veljajo med pravimi lastniki. Za subjekte, ki gospodarijo s
NiCdstvi v dr:Zavni Iastninj in katerih dejavnost se financira iz drzavnega proracuna,
pn navedena dolocba zakona o dedovanju ne pride v postev.

35

dari (upravUa in razpolaga) s kmetijskimi

kmetijami in
gozdovi, pa tudi z dolocenimi oezazidaoimi stavbnimi
v
lastnini Republike Slovenije v ojenem imenu in na njen racun (clen
14/2 v zvezi z 2. in 3. clenom ZSKZG).
Tudi oovelirana ureditev vsebuje razen primera, ko se dedici
eno izjezavezejo povmiti vrednost zapustniku dane pomoci,
mo od oacela, da postane premozenje, ki ustreza vrednosti pomoci,
lastnina drlave ali obcine: ce se dajalec pomoci - drZava ali obcina
obravnave odpove pravici do povracila po- do konca
moci (v obliki dela ali celote zapustnikovega premozeoja), ker so
zapustnikovi dedici njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so sami
potrebni pomoci (129. clen ZD v besedilu novele, 2001). Tu bi moral biti naveden tudi zapustnikov zunajzakonski partner, kajti ratio
legis je zanj enaka kot za zakonca: vrednosti pomoci mu ni treba
vracati, ker mu bo sicer morala pomagati drlava ali obcina, tako kot
muje bil dolzan pomagati zapustnik.35
Steti je treba, da se lahko dajalec pomoci odpove povracilu tudi
v primeru, ce bi prehod premozenja pomenil zanj samo breme, ne
pa ustrezne odrnene za dano pomoc, opr. ce je umrli zapustil premozenje neznatne vrednosti.
2.2. Druge znacilnosti pravne ureditve dedovanja
14. Enakopravnost. Driavljani so ob enakih pogojih enakopravni pri dedovanju; otroci so enakopravni pri dedovanju ne glede
nato, ali so rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje (4. cleo ZD). Nezakonski otroci dedujejo po zakonu eoako kot zakonski otroci po
in po drugih sorodnikih.
svojih
Razmerja oseb, ki jih povezuje popoloa posvojitev (posvojenec in njegovi potomci na eni strani ter posvojitelj in njegovi
sorodniki na drugi strani), so tudi v dedoem pravu enaka kot
med naravnimi sorodniki. Tega zakoo o dedovanju sicer izrecno
ne doloca, vendar pa izhaja iz nacela, da nastanejo s posvojitvijo med posvojencem in njegovimi potomci ter posvojiteljem in
35 Zunajzakonski partner je
z zakoncem samo pri zakonitem dcdovanju (10. C!len ZD). Bilo pa bi
<!e bi se drzali
doloe!bc
drugega dela
12/ 1 ZZZDR in navedene
ne bi raztegnili tudi nanj.

36

nj cgovimi sorodniki enaka razmerja kot med sorodniki, ce zakon ne doloca drugace. To nacelo je postavljeno v zakonu o zakonski zvezi in druzinskih razmerjih (ZZZDR-UPB 1, Ur. 1. RS,
.;t. 69/04) (142. cleo), veodar pa ima
znacaj, velja na
vsch podrocjih, ki jib ureja pravo, in tako tudi na podrocju dedovanja.36 Izjem, na katere opozarja navedeni predpis, zakon o
dcdovanju ne doloca.
Tujci so izenaeeni z drZavljani Republike Slovenije samo s pogojem vzajemnosti (reciprocitete): ce imajo v driavi, katere drZavIJUn je tujec, na.Si driavljani enake pravice pri dedovanju kot ojeni
drzavljani (6. cleo ZD).
Po ustavnem zakonu za izvedbo temeljne ustavne listine o
samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. 1. RS, st.
1/91-I, 45/94) lahko drlavljani drugih republik nekdanje SFRJ pridobijo z dedovanjem lastniosko in druge stvame pravice na nepremicninah samo s pogojem dejanske vzajemnosti (16. cleo v zvezi s
13. cleoom). Predpis zakona o enakosti drzavljanov drugih republik
in slovenskih drzavljanov pri dedovanju (5. clen ZD) je stern postal
obsoleten. Z novelo ZD, 2001, je bil crtan.
S predpisi o dedovanju tujih dr:lavUanov v Sloveniji se oe ureja
problem kolizije med sloveoskim zakonom in med zakoni drugih
drzav. To niso kolizijske norme, temvec so kot pravo tujcev materialnopravne norme o dedovanju (substancna pravila).
15. Deduje se labko po oporok.i in po zakonu. Zakon o dedovanju pozna dva pravna naslova, na podlagi katerih lahko doloeena
oseba deduje (dedna oaslova): zakon in oporoko (7. cleo). Imamo
torej z.akonito in oporocno dedovaoje. Dedna pogodba po oa.Sem
pravu ni dedni oaslov: pogodbeoega dedovanja pri nas ne poznamo
( 103. cleo ZD).
Iz temeljne ustavne pravice do dedovanja (33. clen ustave) izhaja za dedica pravica, da pridobi premozenje mortis causa, za zapustnika pa pravica do svobodoega oporocnega razpolaganja (svoboda testiranja).
36 Drugace je npr. z zunajzakonsko skupnostjo. Le-ta ima pravne posledice
na
ki ojso urejena z zakonom o zakonski zvezi in drufinskih razmerjih,
samo tedaj, kadar tako
predpisi, ki urcjajo zadcvno
(12. cleo
ZZZDR).

37

Svoboda testiranja omogoca zapustniku zlasti to, da odstopi od

zakonitega dednega reda ali da ga modificira. Zakon daje svobodi
testiranja prednost pred zakonitim dedovanjem (sorodnikov in drugih svojcev). Izjave o tern sicer zakon ne vsebuje; nacelno staMce
zakonodajalca, da ima svoboda testiranja prednost pred dolocitvijo
dedicev po zakonu, logicno
iz tega, da je sploh omogoceno poslednjevoljno razpolaganje. Ce le-to ne bi imelo prednosti, bi
bile brezpredmetne zakonske dolocbe o oporocnih dolocilih, torej o
poslednjevoljnih razpolaganjih, zlasti o postavitvi dedica (78.- 82.
clen ZD).37

16.
razpolaganje ni neomejeno. Oporocitelj lapko
z oporoko razpolaga s svojim premozenjem na nacin in v mejah, kot
to doloca zakon (8. clen ZD). Meje razpolaganja z oporoko - svobode testiranja - so po zakonu postavljene z ustanovo nujnega deleza. Oporocitelj ne more razpolagati z delom svojega premozenja,
ce obstajajo dolocene osebe iz kroga zakonitih dedicev, ki jim gre
po pravu ta del zapustnikovega premozenja. Del zapustnikovega
premozenja, ki ga morajo dobiti te osebe, je nujni delez.
17.
brez
postaoe ddavna lastnina (9. clen
ZD v besedilu novele, 2001). Z novelo ZD, 2001, je bilo spremenjeno prvotno besedilo, po katerem je postala zapuscina brez dedica
druzbena Jastnina. Ker ustava ne pozna kategorije d.ruZbene lastnine
in ne omogoca vee njenega nastajanja, velja, tako kot v vecini tujih
pravnih ureditev, da preide zapt!Scina brez dedica v lastnino drZave Republike Slovenije (fiskus). Ce ni niti oporocnih niti zakonitih
dedicev (tudi nujni dedici spadajo med zakonite dedice!) za celo zapuscino ali za del zapuscine ali ce oporocni oziroma zakoniri dedici
ne dedujejo, preide zapuscina ali njen del v dr2avno lastnino.
V tujih pravnih ureditvahje pravica drZave, da pridobi zapuscino, za katero ni (drugih) dedicev,38 bodisi dedna pravica: drzavaje
zadnji zakoniti dedic (tako je npr. v nemskem, francoskem, italijanskem in svicarskem pravu; 1936 BGB, cl. 768 code civil, cl. 586
37
o tern Zupancic K., Clen 81 ZDen in pravila o razlagi oporokc, Pravna
praksa 1993/18, str. 8.

38 Popolncjc Zupancic K. , Znidarsic V.,

praksa 2005/24, str. 16

38

brcz

Pravna

codice civile, cl. 466 ZGB)39 bodisi kaducitetna pravica: drzava

-.i prilasti zapuscino kot premozenje brez gospodarja (npr. po 760
avstrijskega ABGB, in mutatis mutandis v angleskem pravu).40
Opredelitev za prvi ali drugi koncept ni zgolj teoreticnega pomena,
.unpak ima tudi prakticne posledice v primeru, ce gre za zapuscino
"tujim, raznopravnim elementom.4t
Po nasem pravu pravica drZave, da pridobi zapuscino brez dec.hca, ni dedna pravica. Pri prehodu zapuscine brez dedica na drZavo
nc gre za zakonito dedovanje,42 temvec za poseben nacin preboda
premozenja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez gospodarja, na
dr.lavo, kot posledica vezi med zapustnikom in drZavo.43
Dr:Zava pridobi zapuscino na temelju okupacije (prilastitve).44
Vcndar pa tu ne gre za okupacijo v stvamopravnem smislu; njena

39 Za nemsko pravo se poudarja, da urcditev, po kateri jc drzava zadnji zakuniti dedic ( 1936 BGB) - ob dejstvu, da bo dr!ava najpogosteje dedovala pretudolzeno zapuscino, ker se ji dedi6 pac odpovcdo varuje upnike zapus6ne,
kcr omogoca, da
ne ostanc brcz gospodatja in da se pravna razmerja
tupustn ika pravilno likvidirajo.
Po francoskem pravu
768 code civil) pridobi
drzava, ce ni deV skladu z glcdanji teorije je
sicer (edini izredni) zakoniti dedic,
vcndar pa j udikatura skoraj soglasno dedne pravice dnavc nc
za pravo dedno pravico (za dedno pravico v pravnotehnicncm smislu}, temvec za prilastitveno
(ukupacijsko) pravico dr!ave, ki izhaja iz njenc suverenosti. Gl. Ferid-Firsching,
lntcmationales Erbrecht, 2. zvezek, Frankreich, stanje 1. I 2. 1987 (Ferid M.),
tc. 105 in nasi.; Ebenroth C. T., Erbrecht, 1992, str. 96; Mazeaud-Breton, zv. IV,
Sec. Ill, Lectures po tC. 829.
40 Za avstrijsko pravo ( 760 ABGB) se navaja, da kaducitetna pravica drfave
dcdna pravica, ampak specificna pridobitvena pravica (javnega prava). Dr:Zava
pridobi
kot zapustnikov vesoljni naslednik, pa tudi sicer je kaducitetna
pravica v
pogledih analogna dedni pravici. Vendar pa dr:Zava (fiskus) lahzavrne prevzem zapuscinc. Zavmitev
ni dedna izjava; fiskus ne more
podati nobene dedne izjave. Gl. Rummel P., Kommentar zum ABGB, 1. zvezek,
1990, komentar k 760 (str. 793).

111

41 0 tern Cigoj S., Mednarodno zasebno pravo, 2. knjiga, 1966, str. 188;
l.upan6ic K., Dedno pravo, 1991 , tc. 408, op. 40 I.
42 Nato kaze ze sama dikcija 9. elena ZD:
brez dedicev ... .
43 Prim. Finigar A., Dedno pravo Jugoslavijc, 1962, str. 113, 114; ZupanK., Dedno pravo, 1991, tc. 408, z lasti op. 40 I.
44 Cigoj S., Mednarodno zascbno pravo, 2. knj iga, 1966, str. 188, meni, da
grc za ius regale; drzava opravi okupacijsko pravico nad res nullius.

39

posledica ni originarna pridobitev zapuscine.45 V. Znidarsic zavraca

stalisce, da ima drZava prioritetno pravico okupacije (prilastitve) na
zapuscini brez dedica; pri tern se opira na kategorialni sistem stvarnega prava, ki ga je po njenem mnenju treba dosledno uporabljati
tudi v dednem pravu.46 Enakega mnenja je tudi N. Gavella.47 Prilastitev je zanju (samo) stvamopravni pojem. Zapuscina brez dedicev
ni nikogarsnja stvar (res nullius), da bi lahko pris1o do prilastitve.
Dolocbe ZD je treba razlagati tako, da obveljajo pravila ipso iure
dedovanja tudi v primeru, ko zapuscina pripade drzavi. To pa pomeni, da drzava pridobi zapuscino v trenutku zapustnikove smrti, in to
na podlagi posebne zakonske norme (9. clen ZD). Drugacna resitev
za nas pravni red ni sprejemljiva, ker pripelje do Iezece zapuscine,
ki je ZD ne pozna. Uporaba stvarnopravnega pojma prilastitve je
nesprejemljiva tudi zato, ker zapuscina ne zajema le ene stvari, ki bi
se jo lahko pridobilo ali posedovalo z okupacijo, ampak gre za zbir
pravic in obveznosti, ki jo sestavljajo. V skladu z veljavnim pravom
je prilastitev prakticno mogoca lena premicninah, ki jib je lastnik
opustil (razlaga 50. elena SPZ).48 Zato Znidarsic (tako kot Gavella)
meni, da gre pri prehodu zapuscine na drZavo za neke vrste posebno
univerzalno sukcesijo mortis causa in je zato nima smisla enaciti z
drugimi pravnimi instituti.49 Podobno je tudi stalisce Finzgarja, ki
steje prehod zapuscine na drzavo za prehod sui generis.so Taksno
stalisce je zavzela tudi sodna praksa.sJ
Proti predstavljenemu staliscu v koncnem rezultatu ni pomisleka. Toda: prehod premozenja zapustnika brez dedica na drzavo
45 Stern korigiram opredelitev, izraieno v: ZupancicK., Dedno pravo, 1991,
tc. 408, in v Uvodnib pojasnilih v: Dedovanje, 2002, tc. 39 in 67 (in prejsnje
izdaje).
46 Znidarsic V., v: Zupancic K., Znidarsic
Pravoa praksa 2005/24, str. 16, 17.

v.,

Zapuscina brez dedicev,

47 Gavella N., Nasljedno pravo, Zagreb 1990, str. 208.

48 Nikogarsnjih stvari je zelo malo. Gl. Tratnik M., v: Juhart M., Tratnik
M., Vrencur R. (redaktorji) in drugi, Stvamopravni zakonik s komentarjem, 2004,
str. 289-290.

49 ZnidarsicV., v: ZupancicK., ZnidarsicV., Zapuscina brez dedicev, Pravna

praksa 2005/24, str. 16.
50 Gl. Finigar A., Dedno pravo Jugoslavije, 1962, str. Ill.
51 Gl. sklep

40

sodisca v Ljubljani, st. n Cp 1380/2003, z doe 27. 8. 2003.

kljub razlagi in favorem dolocb dednega prava ni dedovanje, ampak

grc vendarle za drzavni prevzem premozenja, ki je ostalo brez gospodalja.52 Zato ga lahko oznacimo tudi za prilastitev (okupacijo)
kot specificno pridobitveno pravico (javnega prava). S tern ne povcmo nic vee in nic manj, kot ce jo stejemo za sui generis pridobitev
(oziroma prehod na drZavo). Velja dodati, da se v (zlasti tuji) teoriji
pojem prilastitve (okupacije) pogosto ne uporablja v stvamopravncm smislu.53
Dr:lava mora odgovarjati za dolgove zapustnika do visine vrednosti zapusCine, saj bi bila drugacna resitev neprimeroa oziroma
ii;aradi oskodovanja upnikov lahko tudi protiustavna. Iz te ugotovitve pa Iogicno sledi, da pridobitev zapuscine s strani drzave po
svoji naravi ni originama, torej neodvisna od pravnega prednika
(in bi bila drzava tako tudi razbremenjena njegovib dolgov), ampak
gre za derivativno pridobitev zapuscine oziroma pravno nasledstvo
(univerzalno sukcesijo mortis causa). Tudi sklep sodisca, s katerim
sc izroci zapuscina drZavi, ni konstitutivne, temvec le deklaratome
narave, to pomeni, da se v njem samo ugotavlja to, kar se je ze
zgodilo v casu zapustnikove smrti. Prehod zapusCine na drzavo je
poseben primer vesoljnega nasledstva (univerzalne sukcesije), kot
da bi slo za dedovanje. Na drzavo preide zapuscina v celoti, tako
pravice kot obveznosti, aktiva in pasiva, hkrati in socasno, na podlagi enega samega dogodka: zapustnikove smrti (uno actu); pravice
in obveznosti preidejo nanjo brez posebnih pridobitnih aktov (kot
so izrocitev stvari, cesija terjatve, prevzem dolga), neposredno od
zapustnika; drzava je dolzna poravnati dolgove zapustnika in izvrsiti volila in bremena, vse to pa Ie do visine vrednosti zapusCine.
Na drzavo preide zapusCina, ne da bi le-ta podala sprejemno izjavo
in nujno (prisilno).54
Dr.Zavi gre zapuscina brez dedica zlasti zato, da se dokoncno likvidirajo zapustnikova premozenjska razmerja. Namen tega
pravnega instituta ni zgolj zagotovitev koristi drzave, ki zapuscino
pridobi, ampak varovanje javnega interesa, ki je tudi v tern, da se
tudi Finigar A., Dedno pravo Jugoslavije, 1962, str. I II.
Njena pravna narava je tudi v tujih ureditvah spoma. Prim. Ferid-Firsching, Intemationa1es Erbrecht, 5. zvezek, stanje l. I. 1985 (Firsching K.),
tc. 19, 74.
54 Prim. Finigar A., Dedno pravo Jugoslavije, 1962, str. 114.
52 Tako
53

41

prepreci razlikovanje med zapustnikovimi upniki glede na to, ali

obstajajo dedici
aline, oziroma da se prepreCi, da terjatve
zapustnikovih upnikov ne bi bile poplacane, ce
ostane
brez dedicev. V javnem interesu je, da drZava
prisilno
ne more odpovepridobi, kar zlasti pomeni, da se dr2ava
dati. Za drfavo ne pridejo v
doloceni instituti dednega prava,
ki sicer veljajo za dedice: podajanje dednih izjav, dedna nevrednost;
zapustnik dr2avi ne more onemogociti pridobitve
z oporocno dolocbo (negativni testament), razen seveda tako, da postavi
dedi ca.

18. Splona in posebna pravna ureditev dedovanja. V Sloveniji imamo razen

dednopravnih predpisov zakona o dedovanju poseben zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (gl.
tc. 1). Po tern zakonu veljajo za dedovanje srednjih kmetij drugacna
pravila kot za dedovanje drugih predmetov. V konkretnem primeru
torej lahko pride do pluralitete zapusCinskih mas, ki se razlicno obravnavajo. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev pa razlikuje tudi med posameznimi dedici. Za dedovanje kmetij mora dedic
- praviloma lahko deduje kmetijo samo ena oseba- izpolnjevati se
posebne pogoje.
Posebno dednopravno ureditev vsebujejo tudi dednopravni
predpisi zakona o denacionalizaciji. V mnogih primerih (ce ne
celo v veCini) postopkov za denacionalizacijo se bo izkazalo, da
so osebe, katerih premozenje je bilo podrZavljeno, ze umrle. Ce
je bil opravljen zapuscinski postopek, pa se v njem ni obravnavalo in odlocalo o premozenju, ki je predmet denacionalizacije,
bo sodisce na predlog pravnega naslednika opravilo poseben,
nov zapuscinski postopek glede denacionaliziranega premozenja, kajti odlocba o denacionalizaciji se glasi praviloma na ime
osebe, ki je bila ob poddavljenju lastnik premozenja (clen 67/1
ZDen). Tako lahko govorimo se o eni premozenjski masi dolocenega zapustnika - o denacionaliziranem premozenju - ki se
deduje po predpisih, ki deloma odstopajo od
pravil zakona o dedovanju.
Pravni temelj za omenjeni posebni pravni ureditvi dedovanja
vsebuje 1. cleo zakona o dedovanju, ki pravi, da veljajo za dedovanje v Republiki Sloveniji dolocbe tega zakona, ce ni z drugim
zakonom drugace doloceno.
42

3. Dedovanje na podlagi zakona (zakonito dedovanje)

3.1. Red dedovanja, krog zapustnikovih dedicev

19. Pri zakonitem dedovanju doloca zakon krog oseb, ki priha.Jajo v postev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom.
razmerji, na podlagi katerih gre doloceni osebi
pravica do dedovanja po zakonu, sta sorodstvo in zakonska zveza.
Kcr ustvarja popolna posvojitev enaka razmerja kot naravno sorodstvo (142. cleo ZZZDR), ima popolna posvojitev tudi glede dedne
pravice enako pomembnost kot naravno sorodstvo. Nepopolna posvojitev ima omejene dednopravne posledice. Nacelo druzinskega
prava, da je zunajzakonska skupnost izenacena z zakonsko zvezo
glede pravnih posledic za partnerja ( 12. clen ZZZDR), je sprejel
tudi zakon o dedovanju. Zato izhaja pravica do dedovanja tudi iz
zunajzakonske skupnosti.
20. Po zakonu o dedovanju pridejo v postev kot zakoniti dedici: zapustnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci,
njegov zakonec ali zunajzakonski partner; zapustnikovi nepopolni
posvojenci in ojihovi potomci so lahko dedici le, ce ni hila njihova
dcdna pravica ob posvojitvi izkJjucena ali omejena. Dedici so nada-lje lahko zapustnikovi star5i in njihovi potomci, ali pa zapustnikov
posvojitelj in njegovi potomci (naravni ali posvojeni) in koncno
tudi zapustnikovi stari starsi (dedi in babice) ter njihovi potomci,
ali pa stmi zapustnikovega posvojitelja in njihovi potomci (naravni
ali posvojeni). Posvojitelj in njegovi potomci oziroma posvojiteljevi
in njihovi potomci lahko dedujejo samo tedaj, ce gre za
popolno posvojitev.
21. Navedene osebe dedujejo po dolocenih dednih redih. Pri
ureditvi dednih redov izhaja zakon iz parentelnega sistema z reprezentanco (oziroma parentelno-linearnega sistema). Osnova za
oblikovanje dednih redov je sorodstvo z zapustnikom. Sorodniki so
v posamezne parentele, zarode, sorodniki iste parentele
na linije, crte.
Posamezno parentelo sestavljajo zapustnikovi predniki, ki so
po stopnji sorodstva enako odda1jeni od zapustnika, in vsi njihovi
43

--------------------------.
I

I. parentela:
zapustnikovi otroci in o--u
njihovi potomci

n. parentela:
zapustnikovi
njihovi potomci

in

--- --- -- - - - - - - - - - - - - - - - -- - '

Ill. parentela:
zapustnikovi stari
in njihovi potomci
Shema parentelno-lineamega sistema po zakonu o dedovanju
44

potomci. Prvo parentelo pa sestavljajo samo zapustnikovi potomci,

njihov skupni prednikje zapustnik sam. V drugi parenteli so zapustnikovi starsi in njihovi potomci, v tretji parenteli zapustnikovi starsi
1.
in materine strani in njihovi potomci itd. Po zakonu o dedovanju se dedovanje
s tretjo parentelo. Med parentelarni
velja izkljucnost: sorodniki iz parentele, ki je po stopnji sorodstva
bolj oddaljena od zapustnika, ne morejo dedovati, obstaja kakSen
sorodnik iz bli.Zje parentele oziroma
ta sorodnik more in hoce
dedovati, tj. ce ni dedno nevreden ali razdedinjen oziroma ce se ni
t.ase, v svojem imenu, odpovedal
(prim.
10/4 ZD).
Linijo predstavlja skupina sorodnikov, ki izhajajo od skupnega
prednika, vstevsi prednika kot predstavnika linije. v prvi parenteli
pa so predstavniki linij zapustnikovi otroci. V drugi parenteli sta
predstavnika linij zapustnikov
in mati: imamo dve liniji: ocetovo in materino; v tretji parenteli so predstavniki linij ded in babica
po
ter ded in babica po materini strani. Imamo stiri linije.
se deli na toliko enakih delov, kolikor je linij v parenteli,
katere pripadruki so poklicani k dedovanju, upostevaje nacelo izklj
22. Med sorodniki, ki sestavljajo doloceno linijo, velja vstopna pravica (pravica reprezentance, ius repraesentationis).

Ce predstavnik linije ne deduje, ce odpade kot

ker ru prezivel
1.apustnika ali ker je dedno nevreden ali razdedinjen ali ker se je
1.ase, v svojem imenu, odpovedal dediscini, stopijo na njegovo mesto kot dediCi njegovi potomci prve stopnje oziroma njegovi otroci; ce ne deduje kaksen otrok predstavnika linije, dedujejo njegovi
otroci itd. Potomci, ki dedujejo na temelju vstopne pravice, dobijo
skupaj tisti delez, ki bi set njihovemu predniku, namesto katerega
dedujejo. Vstopajoci potomci dedujejo iure proprio, njihova dedna
pravica ni izvedena iz dedne pravice predrlika; zato morajo sarni
spolnjevati pogoje za dedovanje. Dedna nevrednost predruka ne
vpliva na obstoj njihove dedne pravice; nasprotno: zaradi nevrednosti prednika sploh pridejo do dedovanja (prim.
127/ 1 ZD).
Dedovanje na podlagi vstopne pravice ne pride v postev, ce
od dedovanja odpadli
nima potomcev ali pa ti ne morejo ali
nocejo dedovati po zapustniku. V takem primeru nastopi prirast
(akrescenca, ius accrescendi): dcdni delez odpadlega dedica pripade sodedicem po razmerju njihovih dednih delezev. Prosti delez
45

priraste delefu sorodnika iste linije in iste stopnje sorodstva do zapustnika; ce ni sorodnikov iste stopnje sorodstva, velja prirast za
sorodnike iste linije, vendar blizje stopnje sorodstva, ce pa se takih
ni, se s prirastjo povecajo delezi sorodnikov druge linjje oziroma
drugih sodedicev.ss Prirast pride v postev tudi za zakonca oziroma
za zunajzakonskega partnerja. Drugace kot pri vstopni pravici lahko nastopi prirast tudi pri oporocnem dedovanju.
23. Dedni redi so, kot receno, po zakonu o dedovanju oblikovani
po parentelnem sistemu, vendar s tern, da lahko v prvem ali drugem
dednem redu deduje tudi zapustnikov zakonec oziroma zunajzakonski partner. Ker ima popolna posvojitev za dedovanje enak pomen
kot naravno sorodstvo, se v posameznih dednih redih obravnavajo
osebe, povezane s popolno posvojitvijo, enako kot sorodniki.
V dolocbah o redu dedovanja govori zakon o dedovanju samo
o zapustnikovih sorodnikih in o zakoncu. Ob posebnih dolocbah o
izenacenju oseb, ki jih veze posvojitev, z naravnimi sorodniki in
o izenacenju zunajzakonskega partnerja z zakoncem glede zakonite dedne pravice (21. clen in clen I 0/2 ZD) je taka poenostavitev
umestna. Dolocbe o redu dedovanja zapustnikovih potomcev veljajo torej tudi za zapustnikove posvojence in njihove potomce (naravne in posvojene); dolocbe o redu dedovanja zapustnikovih starsev
in njihovih potomcev veljajo tudi za zapustnikovega posvojitelja in
njegove potomce (naravne ali posvojene); dolocbe o redu dedovanja zapustnikovih starih starsev in njihovih potomcev veljajo tudi
za starse posvojitelja in njihove potomce (naravne ali posvojene);
in koncno: dolocbe o dednem redu zakonca veljajo tudi za zunajzakonskega partnerja. Pri tern je treba vedeti:
1. da lahko dedujejo posvojitelj ali njegovi potomci oziroma
posvojiteljevi starsi ali njihovi potomci po zapustniku- posvojencu
samo pri popolni posvojitvi;
55 Primer: Dedovali naj bi: dva zapustnikova otroka ter na podlagi vstopne
pravice en vnuk in dva pravnuka kot potomci tretjega odpadlega otroka zapustnika. Otrokoma gre po l/3 zapuscine, vnuku 1/6 zapuscine in pravnukoma po 1/12
zapuscine. Ce seen pravnuk dediscini odpove, priraste njegov delez drugemu pravnuku in dobi 1/6 zapuscine; ce se odpove se drugi pravnuk, priraste dclez enega in
drugega pravnuka delezu vnuka, dobi torej 1/3 zapuscine; ce se odpovc dediscini
vnuk, priraste njegov delez otrokoma (torej v drugi dve liniji), ki si zdaj cclotno
zapuscino del ita na pol.

46

2. da ne more priti do konkurence pri dedovanju navedenih

oscb, ki j ih z zapustnikom veze posvojitev, z zapustnikovimi naravnimi starsi ali njihovimi potomci oziroma z zapustnikovimi starimi
:-tarsi ali njihovimi potomci, ker s popolno posvojitvijo pravno prenchajo navedena sorodstvena razmerja in s tern moznost dedovanja. Umljivo je, da lahko skupaj dedujejo zapustnikovi potomci in
njcgovi posvojenci ali njihovi potomci;
3. da pri dedovanju ne more konkurirati zunajzakonski partner
'I L:akoncem zapustnika, ker zunajzakonske skupnosti osebe, ki je
porocena (seveda z drugo osebo), zakon ne priznava in torej tudi ni
moznosti dedovanja.
24. Dedovanje je mo:Zno v okviru treh dedoih redov.
Red dedovanja izgleda poenostavljeno (samo z navajanjem sorodnikov in zakonca, tako kot v zakonu o dedovanju) takole:
Prvi dedni red: zapustnikovi potomci in njegov zakonec. Ti so
dcdici pred vsemi drugimi. Otroci zapustnika in zakonec dedujejo
praviloma po enakih delih. Oddaljenejsi potomci zapustnika dedujcjo na podlagi vstopne pravice: zapustnikovi vnuki dedujejo samo,
cc njihov prednik- zapustnikov otrok- ne deduje, pravnuki samo,
cc njihov prednik- zapustnikov vnuk- ne deduje, in tako naprej.
Vnuki dedujejo delez otroka po enakih delih, pravnuki delez vnuka
po enakih delih itd. (11. in 12. clen ZD).
Drugi dedni red: zapustnikovi starsi in njegov zakonec. Starsi
pridejo v postev kot dedici samo, ce ni zapustnikovih potomcev
oli ce tine dedujejo. Zakonec ne deduje v prvem, ampak v drugem
dcdnem redu samo, ce ni zapustnjkovih potomcev (gl. tc. 74). Starsi
dcdujejo praviloma polovico zapuscine po enakih delih, zakonec
drugo polovico. ce ru zakonca ali ce ne deduje, gre celotna zapuscina starsem po enakih delih. Ce eden od zapustnikovih starsev ne
deduje, gre njegov delez na podlagi vstopne pravice njegovim polomcem, zapustnikovim bratom in sestram in njihovim potomcem.
Ce oba starsa ne dedujeta, dedujejo del zapusCine, ki bi sel vsakemu
od njiju, potomci: ocetov delez dedujejo ocetovi potomci, materin
delez materini potomci. To pride do izraza zlasti tedaj, ce dedujejo,
poleg skupnih otrok, tudi polrodni otroci enega ali drugega ali obeh
zapustnikovih starsev (zapustnikovi polbratje ali polsestre). V takem primeru dedujejo pravi bratje in sestre ocetov in materin delez,
polbratje in polsestre po materi dedujejo skupaj s skupnimi otroki

47

materin delez, polbratje in polsestre po ocetu pa skupaj s skupnimi

otroki ocetov delez. Ce oba starsa ne dedujeta, pa ima samo eden od
njiju potomce, gre le-tem tisto, kar bi pripadalo enemu ali drugemu
od starsev. Ce ne deduje eden od zapustnikovih starsev, pa ni zapustil potomcev, pride do prirasti deleZa, ki bi mu sel, ce bi dedoval,
delezu drugega od starsev.
Tretji dedni red: zapustnikovi stari starsi, dedi in babice. Ti
pridejo v postev kot dedici samo tedaj, ce ni nobene osebe, ki bi
lahko dedovala v prvem ali v drugem dednem redu. Ded in babica
po ocetovi strani dobita skupaj 1/2 zapuscine, vsak od njiju torej
1/4; ded in babica po materini strani skupaj 1/2 in vsak od njiju 1/4
zapusCine.56 Ce ne deduje ded ali babica ene strani, dedujejo njegov
(njen) delez na temelju vstopne pravice njegovi (njeni) potomci, zapustnikovi strici in tete in njihovi potomci. Veljajo pravila, ki smo
jih spoznali pri dedovanju potomcev zapustnikovih starsev v drugem dednem redu. Ce zapustnikov ded ali babica ene strani nima
potomcev ali cc ti ne dedujejo, priraste njegov (njen) delez delezu
njegovega zakonca (preide v linijo drugega zakonca- zapustnikovega deda ali babice), ki ga deduje bodisi ta zakonec bodisi njegovi
potomci (ozja akrescenca). Ce ne dedujeta ded in babica ene strani
in ni potomcev oziroma ti ne dedujejo, prirastejo prosti delezi te
strani dedicem druge strani: dedu in babici druge strani ali njunim
potomcem (sirsa akrescenca) (18.-20. clen ZD).
Kot razlog za dedovanje na temelju vstopne pravice ali za nastop prirasti oziroma za dedovanje oseb, ki predstavljajo oddaljenejsi dedni red, omenja zakon o dedovanju samo okoliscino, da oseba,
ki bi glede na razmerje z zapustnikom lahko dedovala, ni prezivela
zapustnika. Enak ucinek imajo po zakonu se naslednja dejstva:
- dedna nevrednost dedica (clen 127/ 1 ZD),
- razdedinjenje dedica (44. clen ZD),
- odpoved se neuvedenemu dedovanju ali odpoved dediscini v
lastnem imenu (137. in 140. clen ZD).
V besedilu zakona so vsi ti primeri zajeti v pogojnem stavku
Ce (neka oseba) ne deduje.
56 Finigar A., Dedno pravo, str. 42, govori tudi o tretjem dednem redu po

in materini liniji,
pri tern na liniji zapustnikovega o<!eta in rnatere.
in rnaterini
V zakonu (in rudi v tern sestavku) v tern prirneru govorirno o
strani. Za ta scstavck vclja, da irnamo v tretjem dednem redu (oziroma v trctji
linijc.
parcnteli)

48

25. S tern da se dedovanje sorodnikov zakljuci v tretji parentcli, je glede na zadevne dolocbe derogiranega zveznega zakona o
dcdovanju prisla v doloceni meri do izraza teznja zozevanja kroga
sorodnikov kot zakonitih dedicev. Ceprav so bile reformne zahteve
radikalnejse, do velikih odstopanj ni prislo. Tovrstne zahteve imajo
skupno izhodisce v pravilnem mnenju, da podlaga dedovanja kot
pridobivanja brez dela v pravicni druzbi ne more biti golo sorodstvo. Zato naj bi medsebojno dedovanje veljalo samo za sorodnike,
ki so ne samo emotivno povezani, temvec jib druzi (ali jih je druZilo) tudi skupno zivljenje in delo. Kaze, da je zakonodajalec vendarlc menil, da je pri nas zavest druZinske povezanosti in solidamosti
tudi med sorodniki, ki spadajo v tretjo parentelo, se dovolj mocna,
da upravicuje dedovanje med njimi.
26. Dedovanje pri posvojitvi je odvisno od tega, ali gre za popolno ali za nepopolno posvojitev. Pri popolni posvojitvi,57 ki jo
kot edino obliko posvojitve ureja zakon o zakonski zvezi in druzinskih razmerjih, se posvojenec popolnoma izloci iz rodbine
starsev (kar pomeni, da vse medsebojne pravice posvojenega
\
ter naravnih starsev in drugih sorodnikov prenehajo) in povsem preide v rodbino posvojitelja, v kateri dobi polozaj naravnega otroka
posvojitelja z vserni pravicarni in dolZnostmi v razmerju do posvojitelja in do njegovih sorodnikov (gl. 142. in 143. clen ZZZDR).
Tak druZinskopravni polozaj posvojenca in njegovih potomcev odlocilno vpliva tudi na dedovanje. Zakon o dedovanju doloca, da
imajo posvojenec in njegovi potomci do posvojitelja in njegovih
sorodnikov enako zakonito dedno pravico kot posvojiteljevi otroci
in njihovi potomci; posvojitelj in njegovi sorodniki imajo zakonito
dedno pravico po posvojencu in njegovih potomcih, posvojenec in
njegovi potomci dedujejo po drugih posvojencih in njihovih potomcih. Po drugi strani pa posvojenec in njegovi potomci nimajo
zakonite dedne pravice po naravnih starsih, njihovih potomcih in
drugih sorodnikih in tudi ti nimajo zakonite dedne pravice po posvojencu in njegovih potomcih (21. clen). Posvojitelju (oziroma
posvojiteljema), pod posebnimi pogoji pa tudi posvojiteljevim starin posvojiteljevim otrokom ter posvojencem, je treba priznati
tudi pravico do nujnega deleza.
57 Gl. ZupanCic K., Druzinsko pravo, 1999,

191 in nasi. (str. 119 in nasi.).

49

Ker se (popolna) posvojitev ne more razvezati (144. cleo

ZZZDR), lahko dedna pravica, ki jo omogoca posvojitev, preneha
samo zrazveljavitvijo posvojitve (152. in 153. clen ZZZDR). Ce pa
se posvojitev razveljavi po nastopu smrtnega primera, praviloma ne
izgubi oseba, ki je zaradi posvojitve postala dedic po urnrlem, dedne pravice, kajti razveljavitev posvojitve ucinkuje samo za naprej,
ex nunc (po analogiji z ucinkom razveljavitve zakonske zveze, clen
42/1 ZZZDR). Izjemoma ima razveljavitev posvojitve za posledico
izgubo dedne pravice, ce je oseha, ki iz posvojitve izvaja dedno
pravico po umrlem, vedela za razveljavitveni razlog oh nastanku
posvojitve (analogna uporaha dolocbe elena 22/2 tc. 2 ZD).
Nepopolne posvojitve,ss sklenjene po prejsnjih posvojitvenih
predpisih, v Sloveniji se vedno obstajajo. Ce so podani pogoji, ki po
zakonu o zakonski zvezi in druzinskih razmerjih veljajo za popolno
posvojitev, se lahko nepopolne posvojitve spremenijo v popolne,
sicer pa zanje veljajo dolocbe temeljnega zakona o posvojitvi iz leta
1947 (229. clen ZZZDR).
Za dedovanje pri nepopolni posvojitvi se po clenu 228/2 zakona o dedovanju59 uporabljajo zadevne doloche zveznega zakona o
dedovanju. Po teh predpisih dedujejo posvojenci in njihovi potomci
po posvojitelju tako kot njegovi otroci in drugi njegovi potomci,
razen ce je bila dedna pravica posvojenca v posvojitveni pogodbi
omejena ali izkljucena (to je hilo po posvojitvenih predpisih mogoce storiti le, ce je imel posvojitelj naravne otroke). Posvojenec
in njegovi potomci ne dedujejo po posvojiteljevih sorodnikih, po
njegovem zakoncu in tudi ne po drugih njegovih posvojencih, pac
pa dedujejo po naravnih posvojencevih sorodnikih. Po zakonu posvojitelj in njegovi sorodniki ne morejo dedovati po posvojencu,60
58 Gl. Finigar A., Rodbinsko pravo, Ljubljana 1970, str. 134 in nasi.
59 Formulacija tc dolocbe: ... za dedovanje nepopolnih posvojencev ... je
netocna, ker posvojitev ne vpliva samo na dednopravni polozaj posvojenca, ternvee tudi drugih oseb.
60 Ta solucija, doloeena v varstvo interesov posvojenca, naj bi onemogoeila zlorabo instituta posvojitve v sebicne namene; Finzgar A., Oedno pravo, o. c.,
str. 53. Zoper to solucijo, ces da jc diskriminatoma in v nasprotju z nacelom vzajemnosti in solidamosti - kar najbrz drti - llfladenovil:, Savremena porodica i
nasledno pravo, Pravni zivot 1975/10, str. 60; utemeljene razlogc navaja tudi Silajdzil:, 0 predstojccem zakonu o nasledivanju, Godisnjak PF Sarajevo, XX ( 1972),
str. 47; Kurdulija, Nasledno pravo adoptata, Jugoslovenska advokatura 1972/1-2,

50

seveda pa jib lahko posvojenec v oporoki postavi za svoje dedicc

(25. clen zveznega ZD).
Pri nepopolni posvojitvi preneha dedna pravica posvojenca in
njegovih potomcev po posvojitelju, ce je posvojitelj vlozil zahtevo
za prenehanje posvojitve in se po njegovi smrti ugotovi, da je hila
zahteva utemeljena (26. clen zveznega ZD). Seveda posvojenec in
njegovi potomci nimajo dedne pravice po posvojitelju, ce je ze za
zivljenja posvojitelja posvojitev prenehala.
27. Zapustnikov zakonec deduje bodisi v prvem bodisi v drugcm dednem redu. V drugem dednem redu deduje tedaj , kadar zapustnik ni zapustil potomcev.
Ce deduje zakooec v prvem dednem redu, deli zapuscino
z zapustnikovimi naravnimi ali posvojenimi otroki praviloma po
enakih delih. Ce zakonec konkurira pri dedovanju (tudi) z drugirni
zapustnikovimi potomci ali s potomci posvojencev, veljajo glede
njihovega deleza seveda (tudi) pravila o vstopni pravici. Po 13. clenu ZD v besedilu novele, 200l,je omogoceno tako zmanjsanje kot
tudi povecanje dednega deleza zakonca v korist ali v hreme dednega deleza vseh ali posameznih drugih dedicev.
Z novelo je bila odpravljena ureditev, po kateri je lahko dobil
zakonec ob dolocenih pogojih manjsi delez kot otroci, ce je pri dedovanju konkuriral z zapustnjkovimi otroki, ki niso hili tudi njegovi
(bodisi naravni hodisi posvojeni) (13. clen ZD v prvotnem hesedilu). Namen te ureditve naj hi hil zagotoviti
materialni
polozaj otrok, glede katerih je ohstajala verjetnost, da zakonec ne
bo zanje skrhel in jim pomagal tako, kot ce bi bili njegovi otroci.
Teorija pa je ugotavljala, da dolocba ne zagotavlja uresnicevanja
tega namena in da jo tudi sicer kazijo stevilne pomanjkljivosti, zaradi katerih jo je treba spremeniti.61
Pri spremembi glede povecanja dednega deleza zakonca je zakonodajalec izhajal iz demografske in socialne resnicnosti, da vsled
str. 20, 21. Ce bi v druZinsko zakonodajo ob popolni posvojitvi (ponovno) postavili
tudi nepopolno posvojitev, bi bilo treba iz navedenih razlogov s posebnim dcdnim
predpisom posvojitclju pri nepopolni posvojitvi omogociti, da bi ob doloeenih pogojih dedoval po posvojcncu.
61 Gl. Zupancic K., Dcdno pravo, 1991, tc. liS in nasi. (str. 58 in nasi.);
Koncina M.,
dcdnega deleza zapustnikovega zakonca po 13. clenu
zakona o dedovanju, Pravna praksa 1991/2, str. 5, 6.

51

visje povprecne zivljenjske dobe danasnji tipicni zapustnik ne zapusca mladoletnih, praviloma nepreskrbljenih otrok. Zapustnikovi otroci (vzemimo, cia so stari med 40 in 60 let) so si ze ustvarili pogoje
eksistence (lahko tudi ob znatni pomoci zapustnika). Dodatnih virov
prezivljanja s povecanjem dednega deleza zato pogosto ne potrebujejo otroci zapustnika, temvec preziveli zakonec. Zapustnikov zakonec
je lahko tudi v slabsem gmotnem polozaju kot nadaljnji zapustnikovi
potomci (ki jib zapustnik po predpisih druzinskega prava nibil dolzan prezivljati); zato gre lahko povecanje dednega deleta zakonca
tudi v breme (na racun) deleza drugih potomcev zapustnika.
Ce torej deduje nepreskrbljeni zapustnikov zakonec z drugimi dediCi prvega dednega reda, lahko zahteva, naj sodisce odloci, da mu gre
tudi del tistega dela zapuscine, ki bi ga po zakonu dedovati sodedici.
Zakonec lahko zabteva, da se njegov dedni delez poveca v breme vseh
ali samo posameznih sodedicev. Sodisce lahko na zahtevo zakonca tudi
odloCi, da deduje zakonec celotno zapuscino, ce je njena vrednost tako
majhna, da bi zasel v pomanjkanje, ce bi se delila (cleo 13/1 ZD).
Ce pa bi vendarle prislo do obmjene situacije- da bi s preskrbljenim zakoncem konkurirali pri dedovanju drugi nepreskrbljeni
dedici prvega dednega reda - jim lahko sodisce na njihovo zahtevo
poveca dedni delez v breme dednega deleza zakonca. Ce so nepreskrbljeni samo doloceni, posamezni sodedici (npr. mladoletni vnuk,
ki so mu starsi urnrli in nima potrebnih sredstev za zivljenje), lahko
sodisce samo njim poveca dedni delez v breme dednega deleza zakonca (cleo 13/2 ZD).
Novelirana ureditev pa omogoca tudi povecanje ali zmanjsanje
dednega deleza drugih sodedicev prvega dednega reda v razmerju
med seboj (zakonec je tu izvzet). Posamezni sodedici, ki nimajo
potrebnih sredstev za zivljenje, lahko namrec zahtevajo povecanje
svojega dednega deleza tudi v breme drugih sodedicev. Sodisce
lahko tudi odloci, da dedujejo vsi ali posamezni sodedici celotno
zapuscino, ce je njena vrednost tako majhna, da bi zasli v pomanjkanje, ce bi se delila (cleo 13/3,4 ZD).
Dedni delez posameznega sodedica lahko torej sodisce poveca
bodisi samo v breme dednega deleta zapustnikovega zakonca bodisi
samo v breme drugih sodedicev- vseh ali posameznih - ali pa kumulativno: v breme zakonca in drugih sodedicev- vseh ali posameznih.
Pri odlocanju o zahtevkih na povecanje dednega deleza mora
sodisce upostevati vse relevantne okoliscine konkretnega primera;
52

nckatere so z zakonu primeroma navedene: premozenjske razmere,

prido,!>itna sposobnost sodedicev, vrednost zapusCine.
Ce deduje zakonec v drugem dednem redo, dobi praviloma
polovico zapuscine, drugo polovico pa starsi ali njihovi potomci po
nucelu reprezentance. Vendar pa delez zakonca tudi v drugem dedncm redu ni fiksen; lahko se poveca v breme deleza zapustnikovih
'itarsev ali njihovib potomcev, lahko pa se tudi zmanjsa v korist delcza zapustnikovih starsev. Sodisce lahko dodeli upravicencu (upravicencem) ce16 celotno zapuscino. Do povecanja ali zmanjsanja
dcdnega deleza pride samo na zahtevo upravicenca (oziroma upravicencev). Povecanje svojega dednega deleza lahko zahtevata oba
od starsev zapustnika ali pa tudi samo eden od njiju, in sicer tako v
breme deleza zapustnikovega zakonca kot tudi v breme drugega od
slarsev ali njegovih potomcev (23. in 24. clen ZD). Pri odlocanju o
1.ahtevku na povecanje dednega deleza mora sodiSce upostevati vse
okoliscine konkretnega primera, zlasti pa premozenjsko stanje in
pridobitno sposobnost upravicenca (oziroma upravicencev) in sodcdicev ter vrednost zapuscine.
lnstitut povecanja ali zmanjsanja dednega deleza dedicev prvega in drugega dednega reda je korektiv norm o zakonitem dednem
redu. Omogoca namrec tako razdelitev zapusCine, ki izhaja tudi iz
materialnih potreb dedicev, ki so jim zaradi zapustnikove smrti odtcgnjena potrebna zivljenjska sredstva. Tako pomeni ta institut socialni element pri dolocanju zakonitih dednih delezev.

28. Preziveli zakonec nima dedne pravice, ce je bila njegova

zakonska zveza z zapustnikom razvezana, ali za zivljenja zapustnika razveljavljena, ali ce je njegova zivljenjska skupnost z zapustnikom po krivdi prezivelega zakonca ali v sporazumu z zapustnikom
trajno prenehala. Prenehanje skupnosti zivljenja pomeni dejansko
prenehanje zakonske zveze in ima zato glede dedne pravice enake
posledice kot formalnopravno prenehanje zakonske zveze.
Zakonec izgubi dedno pravico, ce je zapustnik vlozil tozbo
za razvezo zakonske zveze in se po njegovi smrti ugotovi, da je hila
tozba utemeljena. Gre za primer, ko dedici oadaljujejo postopek na
podlagi tozbe, ki jo je vlozil zapustnik, predvsem zato, da izlocijo
zakonca kot dedica. Zakonec izgubi dedno pravico tudi tedaj, kadar
se njegova zakonska zveza z zapustnikom razveljavi po zapustnikovi smrti iz vzroka, za katerega je preziveli zakonec ob sklenitvi
zakonske zveze vedel (22. cleo ZD v besedilu nove1e, 2001 ).
53

V prvotnem besedilu te dolocbe (22. clen ZD) sta bila napacno

uporabljena (zamenjana) pojma izguba oziroma prenehanje dedne pravice in neobstoj dedne pravice: zakonec nima dedne pravice.
Zakonec ne more izgubiti dedne pravice z razvezo ali razveljavitvijo
zakonske zveze z zivecim zapustnikom oziroma z opustitvijo zivljenjske skupnosti, ker dedna pravica za Zivljenja zapustnika niti zanj niti
za kogarkoli (se) ne obstaja. Nasprotno pa gre v vseh drugih primerih,
na.Stetih v tern clenu, za prenehanje dedne pravice, kajti zakonec je to
pravico pridobil s trenutkom smrti zapustnika - drugega zakonca.

29. Omenili smo, da dedujeta po slovenskem pravu drug po

drugem, tako kot zakonca, tudi zunajzakonska partnerja, moski
in zenska, ki zivita v dalj casa trajajoci zivljenjski skupnosti in nista
sklenila zakonske zveze.62 Ni pa dedovanja, ce so podane take okolisCine, zaradi katerih bi bila morebitna zakonska zveza med tema
osebama neveljavna (clen 10/2 ZD): ce obstaja kaksen zakonski
zadrzek, npr. ce je en partner (ali oba) ze porocen.63 Do dedovanja
pride samo v primeru, ce sta zivela partneija v zivljenjski skupnosti,
ce je ta trajala dalj casa pred smrtjo zapustnika in ce je trajala do
smrti zapustnika. Pogoja: zivljenjska skupnost in doiZina trajanja
nista dolocena, in sicer namenoma zato, da bi se lahko upostevale
vse okoliscine konkretnega primera. 0 zivljenjski skupnosti lahko
govorimo tedaj, kadar je zveza med zunajzakonskima partnerjema
po vsebini in po zunanjem videzu.taka, kotje zivljenjska skupnost,
ki naj obstaja med zakoncema.64 Zivljenjska skupnost mora trajati
62 GI. ZupanCic K., lzvenzakonska skupnost v pravu Jugoslavije, Pravnik
1987/5-7, str. 271 in nasi.
63 Odl. Vrb. sodisca SR Slovenije, PZ l 048/77, 8. 2. 1997, Pravnik 1978/4-6,
civ. odl., str. 295.

64 Prim. odl. VS Slov., Pz 1164/78, 28. 2. 1979, Sarli, o. c., str. 18. Obstoj
in vsebino .Zivljenjske skupnosti kot samostojne podlage zakonitega dedovanja po
clenu 10/2 zakona 0 dedovanju je treba ocenjevati po posebnostih, ki sc v nasi
druzbi pripisujejo zakonski zvezi, ker se dajc tej vrsti izvenzakonske zveze v dednem pravu isti znacaj, kot ga ima zakonska zveza. Da bi lahko priznali zakonito
dedno pravico izvenzakonskemu partnerju, mora izvcnzakonska skupnost ne le trajati dalj casa, temvec mora imeti ali vidne posebnosti zakonske zveze ali pa mora
biti
in intenzivnejsa kol katerakoli druga skupnost (gospodinjske
skupnosti ali skupnosti zaradi izpolnjevanja pogodbenib obveznosti ali skupnosti
zaradi pomoCi in nege v starosti). K tej odlocbi jc treba pripomniti, da mora imeti
izvenzakonska skupnost tako vidne posebnosti zakonske zveze kot tudi posebno
intenziteto in data dva pogoja ne moreta biti postavljena alteroativno.

54

vsaj toliko casa, da sploh lahko nastane podobnost z zakonsko zvezo.65

V smislu dolocb elena 12/2 zakona o zakonski zvezi in druzinskih razmerjih (v besedilu novele, Ur. I. SRS, st. 1189) se odloca o obstoju zunajzakonske skupnosti kot o pravnem razmerju,
iz katerega izhaja pravica do dedovanja, v zapuscinskem postopku.
Odlocitev o tern vprasanju ima pravni ucinek samo v zapuscinski
:tadevi, o kateri je tekel postopek.66
Ce se v zapuscinskem postopku izkaze, da so sporna dejstva,
od katerih je odvisen obstoj zunajzakonske skupnosti (ali je slo
za zivljenjsko skupnost, ali je ta trajala dalj casa pred smrtjo zapustnika, ali ni bilo okoliscin, ki povzrocajo neveljavnost zakonske
1.veze), zapuscinsko sodisce prekine postopek in napoti stranke na
pravdo (clen 210/1 ZD). Gl. tc. 84.
Zunajzakonski partner ima pri zakonitem dedovanju po drugem partnerju enak pravni polozaj kot zakonec. Tudi zanj torej veljajo dolocbe o povecanju ali zmanjsanju dednega deleza, bodisi da
deduje v prvem bodisi v drugem dednem redu. Zunajzakonskega
partnerja je treba steti tudi za nujnega dedica po drugem partneiju.
3.2. Nujni dedici

30. Z ustanovo nujnega deleza je omejena predvsem svoboda

oporocnega razpolaganja (svoboda testiranja). Zapustnik lahko z
oporoko spremeni red dedovanja, dolocen z zakonom, zlasti lahko
tudi onemogoci dedovanje osebam, ki bi sicer po zakonitem dednem redu lahko po njem dedovale. Veodar pa do popolnega neupostevanja zakonitega dednega reda ne more priti. Dolocenim osebam
65 V tern smislu odl. VS Srbije, Gzz 278/70,4. 12. 1970, Pravni zivot 1971/2,
str. 69, 70. V skladu z odl. VS Jugoslavije, GZ 8/69, 22. 4. 1969, ZSO XlV (1969),
3, 256, je za izvenzakonsko skupnost po zakonu Steti skupnost
in deJa
trajnejsega, trdnejsega in
znacaja. Partnerja morata imeti skupno gospodinjstvo in ekonomsko skupnost, v kateri
osebni dohodek in ga trosita
za skupne potrebe.
66 0 dolocbi elena 12/2 ZZZDR popolneje ZupanCic K., Uvodna pojasnila,
Novosti, v: Zakonska zveza in druzinska razmerja, 1989, str. 59 in nasi. Gl. tudi
Wedam-Lukic, Procesni problemi ugotavljanja obstoja izvenzakonske skupnosti,
Pravnik 1987/8- 10, str. 420 in nasi.

55

iz kroga zakonitih dedicev gre namrec po zakonu del zapusCine. Ta

del morajo te osebe dobiti, cetudi jib je zapustnik v oporoki prezrl.
-.. Zagotavljanje svobode testiranja je logicna posledica zago' tavljanja zasebne lastnine. Toda tako kot velja za lastnino ustavna
dolocba, da zakon doloca naCin pridobivanja in pogoje uiivanja
lastnine, velja tudi za dedovanje - tudi v smislu svobode testiranja - ustavna dolocba, da zakon doloca nacin in pogoje dedovanja
(67. cleo ustave RS). Zakonodajalec je to ustavno pooblastilo uporabil (med drugim) tako, da je omejil zapustnikovo svobodo razpolaganja z zapuscino z nujnim delezem v korist bliznjih svojcev.67
Nujni delez je kompromis med (neomejeno) svobodo testiranja in
dedovanjem zapustnikovih svojcev.68
Ustanova nujnega deleza pane omejuje samo zapustnikove svobode testiranja, ampak utesnjuje tudi njegovo prosto razpolaganje s
premozenjem inter vivos. Zapustnik ne more dolocenih oseb iz kroga
zakonitih dedicev izkljuciti iz dedovanja niti nata nacin, da svoje premozenje razda z neodplacnimi razpolaganji, stmjenimi za zivljenja.
Osebe iz kroga zakonitih dedicev, ki jim gre po kogentnih dolocbah zakona del zapuscine oziroma del premozenja, ki ga je zapustnik odtegnil dedicem z dolocenimi neodplacnimi razpolaganji
za zivljenja, so nujni dedici. Del zapusCine, ki pripada posameznemu nujnemu dedicu, je nujni dele.Z. Ta termin pa uporablja zakon se v enem smislu. Z njim namrec oznacuje tudi skupni nujni
deld: del zapuscine, ki gre skupaj vsem nujnim dedicern, torej vsota vseh (posamicnih) nujnih delezev. Ta del zapuscine je pridrzan,
rezerviran za nujne dedice. Skupni nujni delez imenujemo zato tudi
rezervirani del, rezerva. Ce je zapustnik s tern delom premozenja razpolagal bodisi z darili med zivimi bodisi z oporoko, lahko
prikrajsani nujni dedici po zapustnikovi smrti zahtevajo, da se ta
razpolaganja razveljavijo. V tern smislu je treba razumeti dolocbo
elena 26/1 zakona o dedovanju, da zapustnik stern delom svojega
premozenja ne more razpolagati. S preostalim delom zapuscine pa
lahko zapustnik prosto razpolaga; ta del zapuscine je razpolozljivi
del (gl. cleo 26/1, 3 ZD).
67 Popolneje Zupancic K., Omejitev svobode testiranja z ustanovo nujnega
deleza, Pravna praksa 2003/19, Priloga, str. I-IV.
68 Gl. Brox H., Erbrecht, 1998, str. 14. Prim. Finigar A., Dedno pravo, 1962,
str. 64, 65.
56

31. Cetudije ustanova nujnega deleza v tesni zvezi z ustanovo

oporoke, ker pomeni zlasti omejitev svobode testiranja, dedovanje
nujnih dedicev ni oporocno dedovanje, ampak gre za zakonito dedovanje posebne vrste. To izhaja zlasti iz dveh dejstev: 1. osebe,
ki imajo po zakonu lastnost nujnih dedicev, tj. osebe, ki pridejo v
postev kot nujni dedici (clen 25/1,3 ZD), imajo pravico do nujnega
dcleza samo v primeru, ce so po zakonitem dednem redu poklicane
k dedovanju (clen 25/3 ZD), in 2. velikost nujnega deleza se doloca v razmerju do zakonitega dednega deleza, je del zakonitega
dcdnega deleza (cleo 26/2 ZD). Sprico teh dejstev je umljivo, da
obravnava zakon o dedovanju pravo nujnih dedicev v poglavju z
naslovom Dedovaoje na temelju zakona<<.69
Od splosnega dedovanja po zakonu se dedovanje nujnih dediccv razlikuje v tern, da zapustnik ne more po svoji volji odlocati o
obstoju in obsegu pravice na nujni delez (razen v izjemnih primerih,
cc obstaja kaksen razlog za razdedinjenje dedica). Razlika je tudi v
lcm, da je nujni delez manjsi od zakonitega dednega deleza, ker je
njegov del.
Pravno naravo pravice do nujnega deleza podaja zakon o dedovanju ze v naslovu k 27. clenu: >>Pravica do nujnega delezaje dedna
pravica. Iz tega sledi, da je nujni dedic pravi dedic, univerzalni
zapustnikov naslednik. Praviloma mu gre alikvotni del zapuscine:
del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuscino. Alikvotni
del zapuscine je sicer manjsi kot pri dedovanju po zakonu, sicer pa
se polozaj nujnega dedica ne razlikuje od polozaja, ki bi. ga imel
pri dedovanju po zakonu. N1:1jni dedic ima pravni polozaj pravega
dedica tudi v primeru,
je oporoCitelj dolocil, da dobi svoj nujni
delez v dolocenih stvareh, v denarju ali v pravicah (27. cleo ZD).
Stern oporocitelj ni spremenil dedne pravice nujnega dedica v obligacijskopravni zahtevek na izrocitev stvari, denarja ali na odstop
pravice, ampakje samo dolocil nacin delitve dediscine.7o
Zapustnik mora svojo voljo, naj dobi nujni dedic delez v dolocenih stvareh, v denarju ali v pravicah, izrecno izraziti v oporoki
69 Stalisce, izrazeno v odl. VS Slovenije, Rev. 111/78, 19. 2. 1979, ZSO IV
(79), I, 43, da je dedovanje nujnih dedicev oporocno dedovanje, ne vzdrzi kritike.
Tudi argument za to stalisce: ce ni oporoke, ne more priti do nujnega dedovanja,
ne drii (gl. tc. 30).
70 0 tern in nasprotnih staliscih gl. Finigar A., Nekaj spomih vprasanj dednega prava, Pravnik 1973/ J0-12, str. 385 in nasi.

57

ali pa mora taka njegova volja nedvomno in zanesljivo izhajati iz

njegovih drugih odlocitev, ravnanja ali izjav. Kot pravi zapustnikov
dedic odgovarja nujni dedic za zapustnikove dolgove na enak nacin
kot drugi dedici, seveda v ustreznem obsegu.

32. Kot nujni dedici pridejo po nasem pravu v postev:

- zapustnikovi potomci, njegovi popolni ali nepopolni posvojenci ali njihovi potomci, njegovi starsi ali njegov posvojitelj (pri
popolni posvojitvi), njegov zakonec ali zunajzakonski partner;
- zapustnikovi dedi in babice ter bratje ali sestre ali - pri popolni posvojitvi- starsi zapustnikovega posvojitelja in otroci zapustnikovega posvojitelja (naravni ali posvojeni). Osebe iz te skupine so
lahko nujni dedici pod pogojem, da so trajno nezmotne za delo in
nimajo potrebnih sredstev za zivljenje. .
Omenjenih oseb, kijih z zapustnikom veze popolna posvojitev,
zakon o dedovanju sicer ne nasteva izrecno med nujnimi dedici,
vendar pa ta njihova lastnost izhaja iz dejstva, da vstopijo pri popolni posvojitvi posvojitelj in njegovi sorodniki v dednopravni polozaj posvojencevih naravnih starsev in njihovih sorodnikov, le-ti
pa ta polozaj izgubijo. Tudi zunajzakonskega partnerja zapustnika
zakon ne omenja med nujnimi dedici. Toda nujno dedovanje je del
zakonitega dedovanja, zunajzakonski partner pa je pri zakonitem
dedovanju izenacen z zakoncem zapustnika po clenu I0/2 zakona
o dedovanju.
Vse nastete osebe so lahko nujni dedici samo, ce so po zakonitem redu dedovanja v konkretnem primeru upravicene dedovati
(clen 25/3 ZD). Pravila o dedovanju po posameznih dednih redib
in o izkljucnosti med temi dednimi redi glede moznosti dedovanja
veljajo tudi za nujne dedice.
Del zapuscine, ki gre nujnemu dedicu, je manjsi kot pri dedovanju po zakonu. Nujni delez zapustnikovih potomcev, posvojencev in
njihovih potomcev ter zakonca ali zunajzakonskega partnerja znaSa
polovico, nujni deleZ drugih nujnih dedieev pa tretjino deleZa, ki bi sel
posameznemu od njih po zakonitem dednem redu (clen 26/2 ZD).
lz tega sledi, da je za dolocitev velikosti nujnega deleza posameznega dedica treba najprej ugotoviti, koliksen del zapuscine
(dedni deld) bi konkretno dobil , ce bi prislo do zakonitega dedovanja, potem pa dolociti nujni delez na podlagi kvote, ki velja za
dedica (polovica ali tretjina zakonitega dednega deleza).

58

33. Da ne bi zapustnik z darili inter vivos obSel predpisov o

nujnem delefu in tako izigral nujne dedice, se nujni delez doloca
ki jo
(racuna) na podlagi t. i. obracunske vredoosti
dobimo, ce vrednosti ciste zapuscine dodamo vrednost dolocenih
daril, ki jih je zapustnik naklonil za zivljenja. Zakon natancno predpisuje nacin ugotavljanja obracunske vrednosti zapuscine zaradi
varovanja polozaja nujnega dedica (28. clen ZD).
Ob zapustnikovi smrti je treba najprej ugotoviti, popisati in
occniti zapustnikovo premozenje, aktiva in pasiva. Iz premozenja
jc treba izloCiti tiste dele, ki niso predmet dedovanja (po 32. in 128.
clcnu ZD). Izlociti je treba tudi gospodinjske predmete, ker gredo
samo dolocenim upravicencem (33. clen ZD).
Od ostanka vrednosti premozenja, ki ga je imel zapustnik ob
smrti (to so aktiva zapuscine),je treba odsteti zapustnikove dolgovc ter dolocene dolgove zapuscine (to so pasiva zapuscine). Raz..:
lika je cista zapuscina. Vrednosti ciste zapuscine je treba pristeti
vrcdnost daril, ki jih je zapustnik kadarkoli in na katerikoli naCin
naklonil osebam, ki bi prgte po zakonitem dedovanju v postev
kot dediCi, tj. osebam, ki bi v konk.retnem primeru dedovale, ce
ne bi bilo oporoke.71 K vrednosti ciste zapuscine se pristeje tudi
vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega zivljenja naklonil drugim osebam (tj. osebam, ki ne bi prisle v postev
kot zakoniti dedici), razen ce gre za obicajna manjsa darila. Za
darila steje zakon vsako neodplacno razpolaganje zapustnika. Podrobnosti vsebuje 29. clen zakona o dedovanju (gl. tudi 550., 551.
in 560. clen OZ).
S pristevanjem vrednosti navedenih daril se omejuje svoboda
zapustnikovega razpolaganja inter vivos zaradi varovanja hujnjh
dedicev.
71 To
je sprejela tudi sodna praksa; gl. pravno mnenje VS Slov.,
26. 12. 1989, Pravnik 1990/5- 7, civ. odl., str. 539. Zvezni zakon o dcdovanjuje bil
ncjasen, ker je govoril o zakonitih dedi6h. Tako je bilo v praksi spomo, ali gre
akonite dedic-e in concreto ali pa morda za zakonite
in abstracto, torej
.ta vse osebe, ki spadajo v krog akonitih dedicev. 0 tern Finzgar, o. c., Pravnik
1973/10-12, str. 390, 391. Tudi na Hrvaskem, kjer uporabljajo Se zvezni zakon o
dcdovanju kot svoj zakon, stoji novcjsa judikatura na staliscu, da grc za zakonite
dcdice in concreto. Gl. odl. VS Jlrv., Rev 1203179, 18. 3. 1980; Odvjctnik 1980,
t. 11- 12, str. 371; drugace odl. VS Srb., Gz 5333/72, 26. I. 1973 ; ZSO XVIII
(1973), I, 7.

59

Vrednosti dolocenih daril pri tern racunu ni treba

(clen 28/6 v besedilu novele, 2001). Kot taka, privilegirana darila
je clen 28/6 ZD v prvotnem besedilu
darila, ki so bila v zvezi s
preferiranjem druZbene lastnine v socializmu. Z novelo je navajanje
daril te vrste crtano. Z novelo je bil spremenjen tudi del dolocbe,
ki je za privilegirana darila
darila, dana v
koristne namene. Ta dikcija ni bila dolocna in je omogocala razlicne razlage.
Po novelirani ureditvi gre za darila, dana v dobrodelne in druge
clovekoljubne namene: darila, dana v bumanitarni namen dolocenim ustanovam in
(npr. Rdecemu krizu, Drustvu za boj
proti raku ipd.) pa tudi neposredno ljudem v stiski (npr. prizadetim
ob potresu v Posocju). Sem pane moremo steti daril, danih verskim
skupnostim kot takim. Privilegirana so tudi darila, katerih vrednost
se po zakonu ne vracunava dedicu v njegov dedni delez; gre za darila po clenih 54, 55 in 56/l ZD.
vrednosti Ciste
in vrednosti daril je obracunska vrednost zapuScine.
Od obracunske vrednosti zapuscine72 izracunamo zakonite dedne deleze posameznih nujnih dedicev in njihove nujne deleze kot
dolocene kvote dednih delezev. Ce zapustnik ni naklonil daril inter
vivos, se nujni delezi racunajo seveda od vrednosti Ciste
Skupni nujni delezje vsota vseh nujnih delezev posameznih nujnih
dedicev. Velikost skupnega nujnega delezaje torej odvisna od
la nujnih dedicev in velikosti njihovih nujnih delezev. Razpolozljivi
dobimo, ce od vrednosti ciste zapuScine odstejemo
del
vrednost skupnega nujnega deleia.
Do ugotavljanja in racunanja skupnega nujnega deleza in razpolozljivega deJa zapuCine pride samo tedaj, kadar nujni dedic
uveijavlja svojo pravico do nujnega deleza, tj. kadar zahteva nujni
delez (40. in 41. cleo ZD).

1manjsajo ali docela odpravijo razpolaganja, ki jib je Japustnik doloci! z oporoko: redukcija
razpolaganj. Ce se stern ne
more pokriti primanjkljaj, se poseze tudi na darila; pride
nja, restitucije daril (35., 36. in 38. cleo W). Tak vrstm red:
prcj zmanjsanje oporocnih razpolaganj in
nato
daril
dolocil zakon zato, ker je morda sele zaradi oporocnih razpolaganJ
kut casovno zadnjih >>daril v vrsti zapustnikovih neodplacnih razpolaganj priMo do prikrajsanja nujnega deleza, pa tudi zato, ker so
darila sicer praviloma neprekJicna.
zahtevkom na zmanjsanje oporocnih razpolaganj in z zahtcvkom na vrnitev daril se uveljavlja (krsena) pravica do nujnega
dclc:la. Zahtevka lahko postavi tisti, ki ima pravico do nujnega delcza (40. clen ZD). Le-ta se torej uposteva kot nujni dedic samo na
lostno zahtevo, ne pa po uradni dolfnosti sodisca. Ce nujni dedic ne
nhteva nujnega deleia v zapuscinskem postopku, ugotovi zapuscinsko sodisce po uradni dolznosti samo njegov zakoniti delez (po
t.isti del
podatkih, s katerimi razpolaga, clen 207/3 ZD),
zapuscine, s katerirn zapustnik ni razpolagal. Pn tern se sodtsce ne
oLira nato, alije nujni delez prikrajsan ali ne.73
Pravica do nujnega dele:la je - ker je dedna pravica - premo/cnjska in ne osebna pravica. Zato lahko zahtevajo zmanjsanje oporocnih razpolaganj in vrnitev daril tudi dedici upravicenega nujnega
dcdica.74
Nujni dedic lahko uveljavlja pravico do nujnega deleza z
tcvkom na vrnitev daril tudi tedaj, ko ni zapuscine.75 Gre za pnmer, ko je zapustnik razdal svoje premozenje za zivljenja zato
napravil oporoke (ali pa jo je napravil, pa je brez vrednost1, ker ru
zapuscine). Obracunsko vrednost zapusCine, na
katere se
i7racuna nujni delez, predstavlja samo vrednost danl.

34. Ce je zapustnik z oporocnimi razpolaganji in z darili med

zivimi prekoracil vrednost razpolozljivega dela zapuscine, torej ce
je nacel ali celo izcrpal skupni nujni dele:Z, gre po zakonu za prikrajbnje nujnega deleb (clen 34/1, 2 ZD). Prikrajsanje nujnega deleza se odpravi tako, da se na zahtevo nujnega dedica najprej

73 Finzgar A., Nujoi delez, Pravnik 1956/1-2, str. II; Krec-Pavii:, Komenlor, o. c., str. 83, 127; Markovic S., Nasledno pravo, 1978, o. c., str. 445; tako
ludi odl. VS Hrv., Of 1063/76,21.3. 1976, ZSO U (1977), 3, 190; odl. VS Hrv.,
Gl 1488174, 12. 3. 1974, Crnil:, Zakon, 1982, o. c., str. 76.
Bazala,
Nuzno nas1jedstvo, N. zakonitost 1975/3-4, str. 144, in odl. VS Hrv., Rev. 49 1/59,
10. 6. 1959, Crnii:, Zakon, o. c., 1982, str. 231.
74 Odl. VS Hrv., Gzz 79/68, 17. 9. 1968, Crnii:, Zakon, 1982, o. c., str. 77;
odl. VS Jug., Rev. 1387/65, 17. 9. 1965, ZSO X (1965), 3, 293.
75 Prim. odl. VS SRS, PZ 1253173,27. 12. 1973, Sorli, Pregled, o. c., str. 20.

72 Obra<!unske pal! zalo, kcr darila ne pridejo v zapuStino cfektivno, ampak

samo ra<!unsko. Gre za idealno kolacijo.

60

61

oporocnih razpolaganj in vmitev daril lahko zahteva nujni dedic v dolocenem roku (41. clen ZD). S potekom roka
ne izgubi dedic samo moznosti toziti (to bi izhajalo iz naslova
41. elena: Zastaranje tozbe), temvec izgubi pravico do nujnega
deleza. Sicer pa tudi ne gre samo za tozbo, kajti zahtevka se uveljavljata predvsem v zapuscinskem postopku. Rok velja tako za
uveljavljanje zahtevkov v zapuscinskem postopku kot tudi za uveljavljanje zahtevkov v pravdi.
35. Zakon o dedovanju omogoca zapustniku, da ob dolocenih
pogojih odtegne ali zmanjsa nujni delez osebi, ki ima pravico do
nujnega deleza. Temu namenu rabita dve pravni ustanovi: 1. razdedinjenje nujnega dedica (exheredatio ob iusta causa) in 2. odvzem
nujnega deleza v korist potomcev (ki ga imenuje teorija razdedinjenje v dobrem namenu, exheredatio bona mente). Ustanovi imata
razlicen namen: pri prvi gre za kaznovanje dedica, ki ima pravico
do nujnega deleza, zaradi njegovega nedopustnega obnasanja v razmerju do zapustnika in do oseb, ki so zapustniku blizu, kot tudi
zaradi neprimemega zivljenja. Pri drugi ustanovi pa gre predvsem
za varovanje premozenjskih interesov potomcev zapustnikovega
potomca, ki ima pravico do nujnega deleza (45. clen ZD).
Formalni pogoj za veljavnost razdedinjenja je, da doloci razdedinjenje zapustnik v oporoki, in sicer na nedvoumen nacin.
Razlogi za razdedinjenje nujnega dedica so taksativno navedeni v zakonu (clen 42/1 ZD). 76 Eden teh razlogov je bilo po dolocbi
elena 42/1 tc. 3 ZD v prvotnem besedilu tudi kaznivo dejanje dedica
zoper temelje socialisticne druzbene ureditve in vamost Jugoslavije. Upostevaje ustavno in pravno ureditev sarnostojne in neodvisne
dr2ave Slovenije, se je ta obsoletna dolocba po smislu uporabljala
tako, da se je za razlog razdedinjenja stelo dejanja, inkriminirana v
23. poglavju kazenskega zakonika (K.Z-UPBl, Ur. I. RS, st. 95/04)
z naslovom Kazniva dejanja zoper varnost Republike Slovenije in
njeno ustavno ureditev (348.-362. clen). Z novelo, 2001, je bila
ta dolocba odpravljena. Zakonodajalec je sprejel stalisce, da je dolocba rabila- tako kot dolocbi o dedni nevrednosti zaradi pobega
iz dr2ave (elena 126 tc. 5 in 127/2 stavek 2 ZD, ki ju je ustavno
76 0 razlogih za razdedinjenje podrobneje ZupanCicK., Dedno pravo, 2. izd.,
1991 , tc. 178.
62

sodisce z odlocbo U-1-3/93, 16. 6. 1994, razveljavilo; gl. tc. 72)

varovanju socialisticne druzbene ureditve in druzbene lastnine ob
lllllcjevanju zasebne lastnine, v spremenjenem ustavnem redu pa je
postala nepotrebna, ce ne celo ustavnopnivno spoma.77
Razlog za razdedinjenje mora obstajati v casu, ko je zapustnik
nupravil oporoko.
Zapustnik lahko nujnega dedica razdedini popolno ali delno
(clcn 42/2 ZD). Posledica popolnega razdedinjenja je popolna izg,uba dedne pravice; razdedinjeni ne more biti zapustnikov dedic
(univerzalni sukcesor) niti na temelju zakona niti na temelju oporokc. Razdedinjeni ne more dobiti nicesar iz zapuscine, pa tudi ne iz
prcmozenja, s katerim je zapustnik razpolagal z darili za zivljenja.78
Ker je izgubil lastnost nujnega dedica, seveda ne more zahtevati
vrnitve daril oziroma redukcije volil.
Delno razdedinjenje pomeni zmanjsanje nujnega deleza. Razdcdinjeni ne izgubi lastnosti nujnega dedica, pac pa se mu dedna
pravica zmanjsa v obsegu razdedinjenja (clen 44/1).
Zapustnik lahko odvzame svojemu potomcu ali posvojencu nujni delez v korist njegovih potomcev pod pogojem, da
jc potomec ali posvojenec prezadolzen ali da je zapravljivec79
(45. clen ZD), tako da grozi nevamost, da bodo dediScino potomca
ali posvojenca pobrali njegovi upniki ali da jo bo zapravil. Odvzem
mora zapustnik dolociti v oporoki in je lahko popoln ali del en. Ce
odvzem nujnega deleza obvelja, pripade odvzeti nujni delez vsem
otrokom ali vnukom razdedinjenega potomca zapustnika, ki so ob
smrti mladoletni oziroma polnoletni, vendar nesposobni za pridobivanje.

36. Ureditev nujnega de1eza po zakonu o dedovanju ima stevilnc slabe strani. Krog nujnih dedicev je sirok, kvota je fiksno dolocena (korektura: moznost povecanja ali zmanjsanja zakonitega dednega deleza po 13., 23. in 24. clenu ZD, ki vpliva na velikost nujnega
77 GJ. obrazlozitev k 11. clenu predloga zakona o spremembah in dopolnitvah ZD (ZD-B), Porocevalec Drzavnega zbora RS, st. 51/2001, 15. 6. 2001.

78 Odl. VS Jug., Rev. 2627/64, 19. l. 1965, ZSO X (1966), 1, 18.

79 Zakon ne zahteva, da bi morala biti potomcu ali posvojencu zaradi zapravljivosti odvzeta poslovna sposobnost (preklic). Za odvzem nujnega deleza zadostuje samo dejstvo zapravljivosti ..

63

deleza), posebnih pogojev za uveljavljanje pravice do nujnega deleza zakon ne postavlja (razen za stare st:arSe ter brate in sestre, ki po
vecini tujih pravnih ureditev sploh ne sodijo v krog nujnih dedicev).
Svoboda testiranja zapustnika je tako premocno omejena.
Kaj lahk:o ob povedanem - zlasti tudi glede na primerjalnopravne podatke - sklenemo za na5o ureditev nujnega deleza de lege
ferenda?SO
Zakon naj bi ob zozenem krogu potencialnih nujnih dedicev
- samo potomci (posvojenci ali njihovi potomci), zakonec (zunajzakonski partner) in starsi - dolocil posebne pogoje za uveljavljanje
pravice do nujnega deleza; pogoji naj bi bili razlicni za posamezne
kategorije nujnih dedicev. Za potomce naj bi veljal pogoj, da potrebujejo sredstva eksistence, ali pa iz posebnih razlogov, npr. zaradi
zivljenja z zapustnikom v skupnem gospodinjstvu, sodelovanja z
zapustnikom v poklicu ali poslu, ali zaradi posebne skrbi za zaza
pustnika. Zakonec naj bi dobil nujni delez ob pogoju, da je
(re1ativno) intaktno zakonsko zvezo, ki je trajala dalj casa in torej
ni bila zgolj prehodnega znacaja.st Starsi naj ne bi imeli lastnosti
nujnih dedicev, ce za zapustnika niso skrbeli v casu, ko bi morali.
Resitev bi lahko bila tudi v tern, da bi zakonodajalec priznal zapustniku pravico, da svojcu (iz zozenega kroga potencialnih nujnih
dedicev) iz utemeljenih razlogov odvzame ali omeji nujni delez, in
to zunaj zakonskega kataloga razlogov za razdedinjenje (42. clen
ZD). Denimo zato, ker so zivljenjske razmere svojca ugodne, opo80 Tudi v drugih drtavah, zlasti v Nemciji, razpravljajo o reformi nujnega
delcla ic vrsto let. Z reformnimi predlogi se je ukvrujal ze 49. zbor
pravnikov (Deutscher Juristentag) leta 1972. To tematiko so oktobra 2000 obravnavali
evropski strokovnjaki za civilno pravo na simpoziju v Regensburgu; gl. Henrich
D., Schwab D. (urednika), Familienerbrecht und Testierfreiheit im europaischen
Vergleich, Beitrlige zum europliischen Familienrecht 7, Bielefeld 2001. Leta 2002
je bila ta tema ponovno predmet obravnavanja 64. zbora nemskih pravnikov; gl.
zlasti primerjalnopravnc podatke v: Martiny D., Verwandtenerbrecht und Pflichteilsrecht, v: Verhandlungen des vierundsecbzigsten deutschen Juristcntagcs, Berlin 2002, Band I, Gutachten, Mlinchen 2002, str. A 59-A 120.
81 Tu bi morda lahko kot minimalno trajanje zahtevali vsaj tisti cas, ki jc

potrebcn, da lahko govorimo 0 dalj casa trajajoci zivljenjski skupnosti kot pogoju
za pridobitev zakonite dcdnc pravice zunajzakonskega partnerja (clcn 10/2 ZD).
0 tern Zupancic K., Dedno pravo, 1991, tc. 127 in nasi. (str. 62 in nasi.). Prim.
Henrich D., Familiencrbrecht und Testierfreiheit im europaischen Vergleich, Zusammenfassung, v: Henrich D., Schwab D. (ur.), 2001, str. 378

64

dedic, katerega je zapustnik do svoje smrti prezivljal, pa nujno potrebuje sredstva eksistence. Ta resitev le primemejsa, ker bolj
zapustnikovo svobodo testiranja. Ce bi se odlocili zanjo,
ha lahko odpravili institut odvzema nujnega deleza v korist potom(45. cleo ZD).82
3.3. Vracunanje daril in volil v dedni delez
37. Ustanova vracunanja daril in voUI v dedni delez (kolactju, collatio bonorum) omogoca, da dobijo tisti sodedici pri zakonitem dedovanju, ki jim je zapustnik dal darila ze za zivljenja ali
pm je naklonil volila v oporoki, efektivno toliko manj iz zapuscine
nu racun svojega dednega deleza, kolikor znasa vrednost darila ali
volila.1 Zakon torej obravnava neodplacne naklonitve, ki jib je zapustnik napravil v korist zakonitih dedicev za zivljenja, in neodplacne naklonitve, ki jim gredo iz naslova dedovanja (kot volilo ali
kot dediscina), kot celoto, iz katere gre vsakemu zakonitemu dedicu
del, kolikrsen mu pripada po zakonu glede na dedni red,
v katerem posamezni dedic deduje, in glede na stopnjo (koleno)
sorodstva z zapustnikom. Tako se doseze enako obravnavanje zakonilih dedicev glede vsega, kar so neodplacno dobili od zapustnika,
bodisi med zivimi bodisi iz naslova dedovanja. Enako obravnavanje
nc pomeni, da gredo vsem dedicem enaki delezi na celoti zapustgre za to, da posamezni sodedic
nikovih neodplacnih
ne dobi vee kot tisti sodedici, ki so po zakonitem redu dedovanja
v cnakem polo:laju glede na razmerje do zapustnika,sJ razen ce je
tapustnik sam drugace dolocil.
Vracunanje je v zvezi z delitvijo dediscine med sodedici, predstavlja modaliteto pri delitvi dediscine.84 Zato bi se lahko ta ustanova obravnavala tudi pri ureditvi pravnih razmerij med sodedici.
Toda sodedice imamo lahko tako pri zakonitem kot pri oporocnem
82 Podrobneje Zupancic K., Omejitev svobode testiranja z ustanovo nujnega
dclcia, Pravna praksa 2003/19, Priloga, str. TV.
83 V enakem polozaju so npr. sorodniki, ki so v
stopnji sorodstva enako oddaljeni od zapustnika.
84

Finigar A., Se o spomih

dednem redu po

dednega prava, Pravnik 1974/1-3,

str. 70.

65

dedovanju, vracunanje pa pride ex lege v postev samo za zakonite

dedice (in za nujne dedice, ker so tudi zakoniti dedici), za oporocne
pa le tedaj, ce je oporocitelj tako izrecno doloCil. Zato je umestno,
da obravnava zakon o dedovanju ustanovo vracunanja daril in volil
v dedni delez v poglavju o dedovanju na temelju zakona.
Do vracunanja pride po samem zakonu. Ni treba, da zapustnik
vracunanje do loci. Zato dornneva, da zapustnik z naklonitvijo darila
ali volila ni hotel posameznega dedica preferirati. Ce pa se izkaze,
da je vendar imel tak namen in je zato dedica oprostil vracunanja,
(clen 46/3, 4 in 47. clen ZD). Do vravracunanje ne pride v
cunanja tudi ne pride, ce sodedici vracunanja ne zahtevajo (58. clen
ZD). Vracunanje daril in volil v dedni delez velja za vse zakonite
dedice, v vseh dednih redih. Tudi nujne dedice zadene dolZ:nost vracunanja, ker so pac zakoniti dedici. Pogoj za vracunanje je, da je
zakoniti dedic dejansko postal dedic.

(51. in 52. clen ZD). Ce pa gre za volilo, v slednjem prine bo zahteval izpolnitve.
Zakon o dedovanju ne doloca roka za uveljavljanje pravice sodcdica, da zahteva, naj se v dedni delez
sodedica vracunajo darila in volila (58. clen ZD). Vendar tu ne gre za zakonsko
praznino, kajti pravica zahtevati vracunanje ne zastara. Vracunanje
-.c lahko zahteva na zapuscinski obravnavi in tudi se po pravnolllocnosti sklepa o dedovanj u, najkasneje pa ob delitvi dediscine.
/ahtevek je v zvezi z delitvijo dediscine, pravica zahtevati delitev
pa ne zastara (clen 144/2 ZD).SS

38. Glede
daril zakon doloca, da velja v nacelu
za kakdnokoli neodplacno razpolaganje zapustnika v korist zakonitega dedica (clen 46/1 v zvezi z 29. clenom ZD; gl. tudi 30., 31.,
53., 57., 110., I 12. in L16. clen ZD). To nacelo pozna izjeme: darilo
se ne vracuna bodisi po volji zapustnika, vendar s pogojem, da z
oprostitvijo vracunanja ne pride do prikrajsanja nujnega deleza sodedica (clen 46/3, 4 ZD), bodisi po samem zakonu glede na vrsto
darila, npr. obicajna manjsa darila (55. clen ZD, gl. tudi clen 46/2
in 54. clen ZD).
Tudi za volilo, ki ga je zapustnik naklonil zakonitemu dedicu, velja po zakonu pravilo, da se vracuna v njegov dedni delez
(1. stavek 47. elena ZD). Volilo se vracuna ex lege, vendar samo, ce
sodedic zahteva vracunanje (58. clen ZD).
Izjemoma se voli lo ne vracuna zakonitemu dedicu v dedni delez, ce izhaja iz oporoke, daje zapustnik hotel, naj dobi dedic volilo
povrhu svojega dednega deleza (47. clen ZD), torej ce naj gre po
oporociteljevi volji za prelegat ali ce tako doloca zakon (clen 33/2
in 50. clen ZD).

40. Po nasem pravu je dovoljeno z oporoko razpolagati s premozenjem za primer smrti, vendar samo na nacin in v mejah, doloccnih z zakonom (8. in 62. clen ZD). Meje svobode testiranja so
poslavlj ene z nujnim delezem.
Oporoka (testament) je enostranska, preklicna, v predpisani
obliki dana izjava volje, s katero neka oseba razpolaga s svojim
prcmozenjem za primer smrti.
Oporoka ima naslednje znacilnosti:
- oporoka je enostranska izjava volje, torej enostranski pravni posel. Oporoka je glede nastanka, obstoja in posledic oziroma
vscbine odvisna samo od volje oporocitelja. Za veljavnost oporoke
t lasti ni potrebno soglasje osebe, ld naj dobi korist z oporoko;
- oporoCitelj lahko oporoko vsak cas preklice (clen 99/1 in
105. clen ZD). Zaradi tega velja, da izraZajo dolocbe oporoke oporociteljevo voljo ne samo ob nastanku oporoke, temvec tudi v casu
-.mrti; gre torej za izjavo poslednje volje oporocitelja;

llh.:nt

4. Dedovanje na podlagi oporoke

dedovanje)

4.1. Pojem in znacilnosti oporoke

85 OMirneje Finigar A., o. c., Pravnik 1974/ I 3, str. 70, z navcdbo drugacnib

39. Zakoniti dedic, v cigar dedni delez je treba vracunati dariLo ali volilo, si lahko izbere nacin vracunanja. Lahko se odloci za
vracunanjc vrednosti darila ali volila: idealna kolacija, ali pa se
odloci, da bo darovani predmet in natura vrnil v zapuscino: realna
66

v teoriji in judikaturi. Drugacno

- da zahtcvek zastara v roku za
t.astaranje dedne pravice (144. clen ZD) - kasneje tudi Markovic S., Nasledno
provo, 1978, o. c., str. 144; gl. tudi odl. Okr. sod. Murska Sobota, G.Z 22 1/67,
II!. 12. 1967, ZSO XII (1968), I, 22: zahtevck zastara v treh letih (tako kot zahtewk za uve ljavljanje nujnega deleza, 41. clcn ZD, op. K. Z.).

67

- oporoka je pravni posel za primer smrti; razpolaganja, dov oporoki, se realizirajo ele ob smrti oporocitelja (gl. 132.
ZD). Za zivljenja oporocitelja oporoka nima nobenega uCinka,
ima kljub obstoju oporoke proste roke v razpolaganju s
svojim premozenjem;
- kot pravni pose] za primer smrti je oporoka strogo osebni
akt. Zastopanje- tako pogodbeno kot zakonito ali uradno - pri izjavi poslednje volje ne pride v postev. Odtod sledi, da oporocitelj ne
tretjemu (prim. 564 ODZ);
more prepustiti dolocitve
- pri oporoki gre za oporociteljevo razpolaganje s
njem. Za pojem oporoke ni nujno, da je v njej postavljen
Zakon o dedovanju ne pozna delitve izjav poslednje volje na oporoko in kodicil. V pravnih ureditvah, kjer je taka delitev izpeljana,
je oporoka samo tista izjava poslednje volje, v kateri je postavljen
sicer pa gre za kodicil (prim. 553 ODZ);
- oporoka je strogo formalni pravni posel. Veljavna je samo
oporoka, ki je narejena v eni izmed oblik, ki jih predpisuje zakon
(62. clen ZD). Gre torej za formo ad valorem.
4.2. Pogoji za veljavnost oporoke
41. Ker je oporoka enostranski pravni posel, se pravila o pogojih za veljavnost, ki veljajo za pravne posle nasploh, uporabljajo
tudi za oporoko, :vendar samo, ce zakon o dedovanju ne predpisuje
specialne ureditve, upotevaje poseben znacaj oporoke kot pravnega posla za primer smrti. Zakon o dedovanju vsebuje predpise o
oporocni sposobnosti, o oporociteljevi volji in o napakah volje ter
o zahtevah oblicnosti. Splona pravnoposlovna ureditev pa velja
zlasti za pogoj moznosti, dopustnosti, dolocenosti ali dolocljivosti
vsebine oporoke in dopustnosti podlage oporocnega razpolaganja.
Gre za predpise, ki veljajo po obligacijskem zakoniku (OZ, Ur. I.
RS, st. 83/01 , 32/04) za resevanje teh vprasanj pri pogodbah, se pa
smiselno uporabljajo tudi za druge pravne posle, ce zanje ni posebnih predpisov (14. clen OZ).

42. Po nasem pravu je oporocno sposoben, tj. sposoben, da

napravi oporoko, da jo morebiti spremeni ali preklice, vsakdo, ki
je sposoben za razsojanje in ki je dopolnil 15 let starosti (clen 59/1

68

70). Razsodnost, ki se zahteva za oporocno sposobnost, se ocenjuje

blazjimi merili kot razsodnost, kije potrebna za poslovno sposobnost. Sodna praksa steje, da je testiranje pac manj zahteven posel
kot sklepanje nekaterih pogodb.86 Odvzem poslovne sposobnosti
po sebi ne pomeni, da je zapustnik oporocno nesposoben; odlocilno je dejansko stanje njegovega razuma in volje v casu, ko je
tcstiral. Starost, potrebna za testiranje, je izenacena s starostjo, ki jo
drugi predpisi, zlasti dru2inskopravni, dolocajo za opravljanje nekaterih strogo osebnih aktov, pa tudi za taka razpolaganja mladoletnikov med zivimi, s katerimi - enako kot s testiranjem - ne morejo
ogroziti niti svojih zivljenjskih interesov niti pravnega prometa.87

43. Oporoka je izjava volje: zapustnik mora hoteti narediti

oporoko, njegova volja mora biti usmerjena na nastanek oporoke
o1..iroma na morebitno spremembo ali preklic oporoke (animus testandi).
Volja, izjavljena v oporoki, mora ustrezati pravi in resnicni
volji zapustnika. V nasprotnem primeru ima volja napake.ss 0 napakah volje govorimo zlasti, kadar volja oporocitelja ni svobodna.
Po zakonu o dedovanju gre za napake volje, ce je bit oporocitelj z
groznjo ali s silo prisiljen, da je napravil oporoko, ali ce jo je napravil zaradi zvijace ali ker je bil v zmoti (60. clen ZD v besedilu
novele, 2001). V bistvu gre torej za napake volje, ki po obligacijskcm zakoniku vplivajo na veljavnost pogodb oziroma po analogiji
na veljavnost pravnih poslov sploh (45., 46., 47. in 49. clen v zvezi
s c lenom 14/3 OZ). Ker pa pri oporoki ni treba upotevati interesov
pravnega prometa, daje zakon o dedovanju vecjo tezo pravi zapustnikovi volji kot pa izjavi.89 Odtod deloma drugacna ureditev kot po
obligacijskem zakoniku.

86 Odl. VS Slov., P 1239/67, 14. II. 1969, Pravnik 1970/4-6, civ. odl.,
'tr. 61, 62.
87 Gl. Zupancic K., Drufinsko pravo, 1999,

tc.

238 in nasi. (str. 143 in

lUlSI.).
88 Prim. Sajovic B., Osnove civilnega prava, Sploni del, Ljubljana 1994,
sir. 15 in nasi.
89 Prim. Soergei-Siebert, BUrgerliches Gesetzbucb, VI, Erbrecht, 1976,
:.lr. 293.

69

Sila in groznja, zmota in zvijaca pomenijo napako volje, ce so

te
odlocilne za to, daje zapustnik napravil oporoko ali da
je napravil oporoko dolocene vsebine (kavzalnost).90
Upostevna je tudi zmota v nagibu (motivu), seveda ce je hila
kavzalna<< za oporocno razpolaganj e (clen 60/3 ZD) (prim. tudi
42. clen obligacijskega zakonika: zmota v nagibu se pri neodplacnih poslih steje za bistveno zmoto).
Med napake volje steje obligacijski zakonik tudi simulacijo.
0 tern zakon o dedovanju ne govori. Za simulirano, navidezno
oporoko gre tedaj, kadar napravi zapustnik oporoko samo na videz,
na zunaj, v resnici pa noce narediti oporoke ali pa hoce z videzom
oporoke prikriti kaksen drug pose!. Ker tu sploh ni volje zapustnika napraviti oporoko, navidezna oporoka ne more veljati. Gre
za tezjo stopnjo neveljavnosti: za nicnost oporoke (po analogiji
z dolocbo elena 50/1 OZ, ki pravi, da navidezna pogodba nima
ucinka med pogodbenima strankama). Ce pa hoce zapustnik z navidezno oporoko prikriti kaksen drug pose! in so spolnjeni pogoji
za veljavnost tega posla, velja ta drugi, disimulirani pose! (prim.
clen 50/2 OZ).
Drugace je z miselnim pridrzkom (reservatio mentalis): oporociteljeva izjava ne krije njegove volje v polnem obsegu; oporocitelj ima v mislih nekaj vee, kot izhaja iz njegove izjave. v teoriji
je spomo, ali je treba mentalno rezervacijo oporocitelja upostevati
ali ne. Sprico tega, da pri testiranju pripisujemo vecji pomen pravi
volji kot pa izjavi, je treba sprejeti afirrnativno stalisce: velja tudi
tisto, kar je imel oporoCitelj v mislih, ceprav tega v izjavi ni navedel.91

44. Po zakonu o dedovanju je veljavna samo oporoka, ki je napravljena v eni od oblik, dolocenih z zakonom, in ob pogojih, ki jih
postavlja zakon (62. clen ZD).
90 Prim. Soergei-Sieberl, o. c., 1976, str. 293.
91 Za to
Koziol-Welser, Grundriss des biirgerlichen Rechts, 1979,
str. 267; proti Klang, Kommentar zum Allgcmeinen biirgerlichen Gesctzbuch,
!II, 1952 (Weiss), str. 260; Markovic, Nasledno pravo, 1978, str. 256; prim. tudi
Srempihar J., Civilno pravo !, Osnutek
dela, 1951, str. 64; Cigoj S., Obligacije, Ljubljana 1976, str. 288.

Upostevanje oblicnostnih zahtev je pogoj za veljavnost oporoke: forma ad valorem.92 Razlog za tako stalisce zakona je v posebnem pomenu oblike pri testiranju.
v drugem delu dolocbe 62. elena zakona 0 dedovanju, ki zahteva z.a veljavnost oporoke tudi to, da je narejena ob pogojih, ki
jib predpisuje zakon, ima zakon v mislih pogoje glede mowosti
napraviti veljavno oporoko v doloceni obliki. Tako npr. lahko napravi (tocneje: more napraviti) oporocitelj veljavno pisno oporoko
pred pricami samo ob pogoju, da zna citati in pisati ( oziroma tudi,
da more citati in pisati) (clen 64/ 1 ZD); veljavno ustno oporoko je
moe napraviti samo ob pogoju, da zaradi izrednih razmer ni mogoce
narediti pisne oporoke (clen 71/1 ZD).

45. 0 pogojih moznosti, dopustnosti, dolocenosti ali dolocljivosti vsebine oporoke in dopustnosti podlage oporocnega razpolaganja nima zakon o dedovanju nobene splosne dolocbe. Na nekatere pogoje opozarjajo le posamicni specialni predpisi, npr. clen 79/3
zakona o dedovanju, ki prepoveduje fidejkomisaricno substitucijo.
Zato je treba, kot receno, analogno uporabljati predpise obligacijskega zakonika. V smislu teh predpisov mora biti vsebina oporoke mogoca, dopustna, dolocena ali dolocljiva (anal. s clenom 34/2
OZ), podlaga oporocnega razpolaganja mora biti dopustna (anal.
s clenom 39/1 OZ).
Nemofuost (nemogocnost) vsebine oporoke je lahko dejanska, npr. razpolaganje s stvarjo, ki ne obstaja vee, ali pravna, npr.
naklonitev stvari osebi, ki je lastnik te stvari (gl. 661 ODZ).
Oporoka je nedopustna, ce je njena vsebina ali podlaga v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi naceli (anal.
s 37. in 39. clenom OZ). Pogoj dolocenosti ali vsaj dolocljivosti
(ugotovljivosti) vsebine oporoke velja lahko glede predmeta dedovanja, zlasti glede sestave
glede dedicev in drugih
oseb, kijimje v oporoki dolocena
korist (gl. 83. clen ZD),
glede dednih delezev oziroma posamicnih oporocnih naklonitev.
Vsebina oporoke je nedolocljiva, ce se tudi s sredstvi razlage ne
da ugotoviti (gl. 84. clen ZD).
92 Gl. naslov 67.
derogiranega zvcznega zakona o dedovanju: Oblika
oporoke kot pogoj za njeno veljavnost. Naslov 62.
slovenskega zakona o
dcdovanju Veljavnost oporoke nc opozarja na vsebino tega predpisa.

71

46. Ce zapustnik v casu testiranja ni bil oporocno sposoben

oziroma ce je imela njegova volja napake (sila, groznja, zmota,
zvijaca, simulacija) ali pa ce oporoke ni napravil v eni od oblik,
predpisanih z zakonom, je oporoka neveljavna. Gre za lazjo obliko
neveljavnosti, za spod boj nost (61. in 76. cleo ZD). Oporoka ni neveljavna sama po sebi, neveljavnost je treba uveljavljati, zabtevati,
da se oporoka razveljavi. Zahtevo lahko poda tisti, ki ima pravni
interes, da se oporoka razveljavi: tisti, ki bi zaradi neveljavnosti
oporoke prise) do kakSne koristi ( da bi kaj dobil iz zapuscine ali bil
resen bremena).
Oporoka je lahko zaradi napak zapustnikove volje ali zaradi oblikovnih pomanjkljivosti tudi samo delno neveljavna oziroma so neveljavna samo njena posamicna dolocila. Zaradi oporocne nesposobnosti zapustnika je po naravi stvari neveljavna oporoka v celoti.
Zahtevek na razveljavitev oporoke je vezan na dolocene roke
(61. in 76. clen ZD). Ore za subjektivne in objektivne roke. Roki so
zastaralni in ne izkljucevalni (prekluzivni), mozno je torej pretrganje
in ustavitev zastaranja. 93 Zacetek teka subjektivnih rokov se razlikuje
glede na to, ali gre za spodbijanje oporoke zaradi oporociteljeve nesposobnosti za razsojanje, ali zaradi tega, ker se nibil star petnajst let,
ali zaradi napak v volji (61. clen ZD); oziroma ali gre za spodbijanje
oporoke zaradi napak v obliki (76. clen ZD). V slednjem primeru
zacne teei rok z dnem, ko je spodbijalni upravicenec zvedel za oporoko. To ni prav; de lege ferenda naj bi zacel teci rok za spodbijanje
z dnem, ko je zvedel za napako v obliki, kajti upravicenec lahko zve
za napako v obliki kasneje, kot zve za oporoko, tudi po izteku roka za
spodbijanje, in tako izgubi moznost spodbijati.
Konverzija, ki omogoca, da se napacen pravni pose! vzdrzi
zlasti tedaj,
v veljavi (gl. 89. clen OZ), pride pri oporoki v
ko je obremenjena z napakami oblicnosti. Ce namrec oporoka, ki
naj bi jo zapustnik napravil v doloceni obliki, ne izpolnjuje vseh oblicnostnih zahtev za to obliko, ampak jih izpolnjuje za neko drugo
v zakonu doloceno obliko, velja oporoka v tej drugi obliki.94 Pisno

93 Prim. odl. VS Hrv., Gzz 135/75, 21. 4. 1976, ZSO II (1977), 3, 298.
94 Prim. odl. VS Hrv., Gz 1867/72, 29. 3. 1973, Crnic, Zakon, 1982, o. c.,
str. 105; odl. VS Hrv., GZ 1867/72, 23. 3. 1972, Crnic, Zakon, 1982, o. c., slr. 105.
0 konvcrziji
sodisce samo na zahtevo strank.e; odl. VS Slov., II Tps 1/93,
I 0. 6. 1993, Pravnik 1994/1- 3, civ. odl., str. 620.

72

oporoko pred pricami mora oporocitelj podpisati. Ce je nenadno

tako zbolel, da tega ne more storiti, je lahko taksna oporoka veljavna kot ustna oporoka, ce so izpolnjeni drugi pogoji za to obliko
oporoke,95 tj. ce je oporocitelj izjavil poslednjo voljo ustno pred
dvema pricama in ce lahko njegovo bolezensko stanje stejemo za
t;.redne razmere (gl. clen 72/l ZD).
Redkeje pride v postev konverzija kaksnega drugega neveljavncga pravnega posla v oporoko.96
47. Glede sankcije zaradi neizpolnjevanja pogojev moznosti,
dolocenosti ali dolocljivosti vsebine oporoke in pogoja dopustnosti
vscbine oporoke ali podlage oporoenega razpolaganja uporabljamo
po smislu zadevne dolocbe obligacijskega zakonika, ker zakon o
dcdovanju o tern ne govori. Ob analogni uporabi ureditve po obligocijskem zakoniku je oporoka, ki ne ustreza navedenim pogojem,
najveckrat nicna in ne samo spodbojna.97
Oporoka je nicna, ce je njena vsebina nemogoca ali ce se vsebine ne da dolociti (anal. s 35. in 38. clenom OZ). Nicna je tudi
oporoka, katere vsebina ali podlagaje v nasprotju z ustavo, kot tudi
oporoka, s katero se posega v tista moralna oacela, ki pomenijo
podlago pravnega reda.
prisilnih pozitivnih predpisov pa nima vedno za poslcdico nicnosti oporoke. V dednih predpisih je dolocena nicnost za
oporoko, s katero oporocitelj razpolaga z zasciteno kmetijo v nasprotju z nacelom zakona o dedovanju k:metijskih gospodarstev, da
dcduje kmetijo praviloma en dedic (izjemoma dva) (21. clen v zvezi
s 5. in 7. clenom ZDKG).98 Gl. tc. 1. Nicnaje tudi oporocna dolocba
o volilu nepremicnin, ki spadajo v kmetijo. Toda ce so predmet vo1i Ia denar in stvari, ki niso nepremicnine, je oporocna dolocba samo
spodbojna99 (22. clen ZDKG). Nicna je dolocba oporoke, s katero

95 Odl. Okr. sod. Pane!evo, GZ 956/68, 18. 9. 1968, ZSO XIV (1969), I, II.
96 Prim. odl. VS Hrv., Gz 1769/56, II. I 0. 1956, ZSO I (56), 3, 661, Crnic,
/ukon, 1982, o. c., str. 105.
97
Cams, Uvod u gradansko pravo, Opsti deo, 1967, str. 308, ki trdi,
nase dedno pravo nc pozna pojma
98 Nicnost izhaja tu iz dikcije predpisa, da nastopi dedovanje po zakonu.
99 To sledi iz dikcije predpisa, da lahko dedic kmetije zahteva zmanjsanje
ruzpolaganja.

73

zapustnik doloci dedica svojemu dedicu ali legatarju (fidejkomisaricna substitucija, clen 79/3 ZD).
Iz navedenih konkretnih primerov nicnosti je razvidno, da je nicnost (tako kot spodbojnost) lahko tudi samo delna: ce je nicna posamicna dolocba oporoke, ni nicna oporoka v celoti, razen ce oporoka
brez nicne dolocbe ne more obstajati (anal. z 88. clenom OZ).
Bistvena znaCilnost nicnosti oporoke in obenem razlikovalni
znak med nicno in spodbojno oporoko je v tern, da je nicna oporoka neucinkovita sama po sebi; zato mora na nicnost oporoke
oziroma posameznih oporocnih dolocb paziti sodgce po uradni
dolfuosti. Na nicnost oporoke se lahko sklicuje vsakdo, ki ima pravni interes. Ker ucinkuje nicnost ex lege, pravica na uveljavljanje
nicnosti ne ugasne (anal. z 92. in 93. clenom OZ).

49. Lastoorocoa oporoka (testamentum holographum) (63:

ctcn ZD) je kot zasebna, pisna oporoka najbolj uporabljana oblika
oporoke. Za njeno veljavnost je potrebno, da je oporocitelj izjavo
poslcdnje volje z Iastno roko napisal (besedilo) in lastnorocno podpsal. Lastnorocnost zapisa naj omogoci ugotovitev
oporocitelja. Zapis s pisalnim strojem ali s tujo roko ne zadostuJe, lahko
pu tuja oseba pomaga voditi roko oporocitelju.1o2 Poslovilno pismo
'I izrecno doloceno izjavo poslednje volje je treba steti za lastnoroc1\0 oporoko, ce so izpolnjeni drugi pogoji za veljavnost.l 03
Oporocitelj mora oporoko podpisati s svojim osebnim imenom, zadostuje tudi samo ime ali samo priimek, vzdevek, pod katerimje znan, ali oznaka dru.Zinskega razmetja (npr. vasa mama). 104
Oznaka kraja in datuma oporoke (kdaj je hila napravljena) ni
pogoj za veljavnost oporoke, vendar pa je datum koristno oznaciti,
1lasti glede na moznost obstoja kakSne prejsnje oporoke.

4.3. Oblike oporoke

48. Po obliki pozna zakon o dedovanju redne in izredne, zasebne injavne, pisne in ustne oporoke. Te delitve se medsebojno krizajo
oziroma prekrivajo. Zakon ne ureja skupne oporoke (testamentum
simultaneum):Ioo medsebojno vsebinsko povezanih al i soodvisnih
izjav poslednje volje dveh ali vee oseb v istem aktu (listini, zapisu).
Glede na to bi morala biti ta oporoka neveljavna (po 62. clenu ZD).
Vendar pa steje judikatura za neveljavno samo oporoko, v kateri dve
osebi (najpogosteje zakonca) postavljata vzajemno drug drugega za
dedica (verjetno zaradi tega, ker je taka oporoka blizu prepovedani
dedni pogodbi, 103. clen ZD), nc pa tudi oporoke, s katero skupno
razpolagata v korist tretjega.tot
Oblike oporoke, ki jib ureja zakon o dedovanju, so: lastnorocna (holografska) oporoka, pisna oporoka pred pricami (alografska),
sodna oporoka in iz nje izvedene oblike oporoke (konzulama, vojaska oporoka, oporoka na ladji), mednarodna oporoka in ustna oporoka. Zakon o notariatu (ZN-UPB l, Ur. I. RS, st. 23/05) ureja dve
dodatni obliki oporoke (notarska oporoka).

100 Avstrijski ODZ ureja skupno oporoko zakoncev

583, 1248).
101 Odl. VS Vojv., Gz 503171,21.2. 1972, GlasnikAKV 1972/4, str. 39; odl.
Okr. sod.
GZ 87/69, 26. 4. 1969, ZSO XIV (1969), 4, 445.

74

50. Pisna oporoka pred pricami (testamentum a llographum,

64. clen ZD) je redna, zasebna, pisna oporoka. Za to oporoko je
najprej potrebno, da obstaja pisni sestavek (listina). Ni pomembno, kako je sestavek nastal - s tujo roko, s strojem - in kdo je pisec.
Scstavek mora oporocitelj podpisati. OporoCitelj mora znati citati
in pisati v jeziku, v katerem je napisan sestavek, in biti sposoben
(1.mozen) citati in pisati. Koncno zahteva zakon, da mora oporociin hkrati izjaviti,
tclj podpisati oporoko ob prisotnosti dveh
da je pisni sestavek njegova poslednja volja. Obe prici morata biti
istocasno prisotni.tos Prici se morata podpisati na sami oporoki in
pristaviti, da se podpisujeta kot prici. Ta pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke. Oporociteljevo podpisovanje oporoke, njegova
izjava, da gre za njegovo oporoko, in podpisovanje obeh pric pred102 Odl. VS

Hrv., Rev 169/60,29.9. 1960, N. zakonitost 1961/3-4, str. 151.

103 Odl. VS Jug., Rev 730/64,9.2. 1964, Cmic, Zakon, o. c., 1982, str. 106.
104 Odl. ZVS, Rev. 188/60, 27. 12. 1960, Pravni tivot 1961/1, str. 83.

Orugace
str. I 06.

odlocbe, npr. odl. VS Hrv., Gz I 866/56, Crnic, Zakon, o. c., I 982,

105 Odl. vs Hrv., Gz 3535175, 2 I. I 0. 1976, Pregled sudske prakse Hrv. 11

( 1977), str. 15.

75

stavljajo enotno pravno dejanje, ki semora opraviti istocasno (unitas actus).1 06

doloca, katere osebe ne morejo biti
pri pisni
Razlikuje med absolutno in relativno nesposobnostJO b1t1 pnca (67. clen ZD v besedilu novele, 2001 ).
ki ne morejo biti price pri
ptsm oporoki pred pnCami, ne glede na to, kdo je oporocttelJ . To so osebe, ki nimajo poslovne sposobnosti (ker je niso
ali ker jim j e hila odvzeta), in osebe, ki ne znajo citati in
ptsatt.
hiti prica pa predpisuje zakon glede
na razmerJe dolocemh oseh do konkretnega oporocitelja. Price ne
krvni ali osehni povezanosti z oporoCiteljem,
smejo hiti v
zato da ne h tmele mteresa na usodi -zapuMine oporocitelja, kajti v
nasprotnem primeru ohstaja nevarnost, da hodo skusale vplivati na
oporociteljevo izjavo volje.
Relativna nesposohnost biti prica izhaja tudi iz dolocbe 68 . cleo dedovanju. Dolocena oseha ne steje kot prica glede
do loch
s katerimi je zapustnik nekaj naklonil njej
ah osebam, s katenm1 Je krvno ali osehno povezana. Nesposobnost
pric ima za posledico spodhojnost oporoke.
51. Sodna oporoka (testamentum iudiciale) (65. in 66. c len
ZD) je redna, j avna oporoka - napraviti jo je mogoce samo s sodelovanjem sodisca kot j avnega organa- in ustna ohlika oporoke,
ker oporocitelj ustno izjavi sodiscu svojo poslednjo voljo.to7 Sodno
oporoko sestavi po oporociteljevi izjavi sodnik posameznik stvarno
pristojnega sodisca - to pa je po zakonu o sodiscih okrajno sodisce
(gl._ tc._ 83) - potem ko na zanesljiv nacin ugotovi identiteto opo(po
z osebno izkaznico, z drugimi
hstmam1, s pncamt; cleru 65/ 1, 150, 15 111 in 152/ 1 ZD). Oporociteljevo izjavo zapise (ali narekuje) sodnik v zapisnik. Vanj vnese
106 Odl. VS Hrv., Gz 2793/77, 12. 10. 1977, Cmii:, Zakon, 1982, str. 11 3.
_o dcdov?nju_ ne urcja take oblike sodne oporoke, pri kateri bi
?porocJteiJ
ze n_apJSam sestavek (ev. ze s svojim lastnorocnim podpisom)
m obenem IZJavJI, da JC sestavek njegova oporoka. Tako moznost daje zakon o
dedovanju samo pri mednarodni oporoki, zakon o notariatu pa pri pisni oporoki ki
jo oporocitclj izroci notarju.
'

76

tudi vse okoliscine, ki so pomemhne za veljavnost oporoke (clen

151 /3 ZD).
Zakon o dedovanj u ureja sodno oporoko v dveh variantah.
Prva varianta pride v postev tedaj, ko zna oporocitelj citati in
pisati. V tern primeru prehere oporocitelj sestavek oporoke, ki ga je
napravil sodnik po izjavi oporocitelj a, in sestavek podpiSe, sodnik
pa na sami oporoki potrdi, da jo je oporocitelj v njegovi navzocnosti
prehral in podpisal, ter to overi s svojim podpisom.
Drugo varianto je treba uporahiti v primeru, ko oporocitelj ne
zna ali ne more prehrati oporoke, ki jo je po njegovi izjavi sestavil
sodnik (66. clen ZD). V tern primeru zahteva zakon sodelovanje
dveh oporocnih pric.1os V navzocnosti dveh oporocnih pric prebere
sodnik oporoCitelju sestavek oporoke, ki ga je napisal po njegovi
izjavi, pred istimi pricami oporocitelj izjavi, da je sestavek njegova
oporoka, pred istimi pricami potem sestavek podpise ali napravi
rocno znamenje. Prici se podpgeta na oporoki. Funkcija pric je v
tern, da vesta in da lahko potrdita, da je hila oporoka oporocitelju
prehrana, da je avtenticna njegova izjava, da gre za njegovo oporoko, in da jo je podpisal oz iroma napravil rocno znamenje.
Zakon ima posehne predpise o ugotavljanju identitete oporocitclja i_n oporocnih pric (ce gre za drugo varianto oporoke) (152. clen
ZD), nadalje vsehuje doloche za primer, da je zapisnik ki vsehuje
oporoko, sestavljen na vee listih ( 153. clen ZD), in za primer, da
oporoCitelj ne zna uradnega jezika sodisca alice je nem (154. cleo
ZD). Zakon govori tudi o shranjevanju sodne oporoke na sodiscu
oziroma o izroCitvi oporoke oporocitelju (155. in 157. clen ZD).
Price pri sodni oporoki ne morejo hiti v nacelu tiste osehe, ki
so nesposobne hiti prica pri pisni oporoki pred pricami. Predpis zakona o relativni nesposohnosti hiti prica velj a za ohe navedeni ohliki oporoke (clen 67/2 ZD). Posehej pa velja za sodno oporoko, da
tudi sodnik, ki naj hi sestavil oporociteljevo oporoko, ne sme hiti z
oporociteljem v isti krvni ali osehni povezanosti, kot ne smejo hiti
oporocne price. Razlog: tako kot price tudi sodnik naj ne hi hil interesiran na usodi oporociteljevega premozenja. Ahsolutno nesposohne biti prica pa so pri sodni oporoki ne samo osehe, ki nimajo
I 08 Ti dve prici sta lahko obenem tudi idcntifikacijski prici, tj. prici, ki, ce je
treba, potrdita istovctnost oporocitelja; odl. VS Jug., Rev. 4031/64, Crnic, Zakon,
1982, o. c., str. 276.

77

[
poslovne sposobnosti in ki ne znajo brati in pisati (tako pri pisni
oporoki pred pricami), temvec tudi osebe, ki ne razumejo jezika, v
katerem je oporoka sestavljena (clen 67/1 ZD). Sodna oporoka, pri
kateri sodelujejo nesposobne price ali sodnik, je spodbojna.to9
Po 68. clenu zakona o dedovanju je relativno nesposobna biti
prica pri sodni oporoki tudi oseba, ki ji je oporocitelj kaj zapustil
alije kaj zapustil osebam, ki so s to osebo krvno ali osebno povezane. Nesposobnost price velja samo glede tistega dolocila oporoke, s
katerim je oporocitelj navedenim osebam kaj zapustil, kajti samo ta
dolocba je po 68. clenu zakona o dedovanju neveljavna.
Po 68. clenu zakona o dedovanju tudi sodnik, ki mu oporocitelj
kaj nakloni ali nakloni osebam, s katerimi je sodnik v doloceni krvni ali osebni povezanosti, ne more oporocitelju sestaviti oporocnega
dolocila o taki naklonitvi.
Oporocno dolocilo o naklonitvi prici, sodniku ali svojcem price
oziroma sodnika je spodbojno (ev. je spodbojna oporoka v celoti,
ee
samo tako doloCilo). Ta razpolaganja stejemo za napake
v oblicnosti, ki imajo za posledico spodbojnost po 76. elenu zakona
o dedovanju.
52. Zakon ureja tudi tri oblike oporoke, izpeljane iz sodne oporoke:
- oporoko, sestavljeno v tujini (69. clen ZD v besedilu novele, 2001), ki jo imenujemo tudi konzularna oporoka. Je redna,
javna, ustna oporoka, ki jo sestavi dr.Zavljanu Slovenije, ki je v tujini, po njegovi ustni izjavi konzularni predstavnik ali diplomatski
predstavnik Republike Slovenije, ki opravlja konzulame posle.
Ker je Republika Slovenija samostojna in neodvisna drzava in
ker SFRJ kot subjekt mednarodnega prava ne obstaja vee, je bilo
treba prvotno besedilo 69. elena ZD, ki govori o konzularno-diplomatskem predstavniku SFRJ, z novelo, 2001, uskladiti s tern a
dejstvoma. Ob dejstvu, da SFRJ ni vee, je obsoletna tudi dolocba
7. elena temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti
Republike Slovenije, ki dovoljuje, da sestavi oporoko slovenskemu dr2avljanu v tujini konzularno-diplomatski predstavnik SFRJ,
109 Nepismenost
pri sodni oporoki, ki je oporocitelj ne more prebrati, je formalna pomanjkljivost, zaradi katere je oporoka neveljavna; odl. VS BiH,

GZ 178170, 4. 2. 1971, ZSO XVI {71), 4, 476.

78

ce je tako dogovorjeno s pristojnimi organi Republike Slovenije.

Konzularno-diplomatski predstavnik sestavi oporoko po predpisih,
ki veljajo za sodno oporoko. Vse, kar velja za sodno oporoko, velja
torej tudi za konzulamo oporoko, vstevsi predpise 0 sposobnosti
biti prica in o sposobnosti sestaviti oporoko po oporociteljevi izjavi
(67. in 68. clen ZD);
- oporoko, sestavljeno na slovenski ladji (70. elen ZD v besedilu novele, 2001). Ore za javno, izredno obliko oporoke, ki jo
sestavi oporoCitelju po njegovi ustni izjavi poveljnik ladje (njegov
namestnik ali pomocnik) po predpisih, ki veljajo za sodno oporoko. Oporocitelj je lahko nas dr2avljan, tujec, clan posadke ladje ali
potnik.
Ta oblika oporoke je izredna zaradi tega, ker lahko tako izrazi
poslednjo voljo samo oseba, ki je na slovenski ladji: zakon tako
uposteva morebitne posebne razmere, ki lahko nastopijo na ladji,
zlasti pa psihicen odnos !judi do vofuje z ladjo. Izredna pa je ta oporoka tudi zato, ker je cas njene veljavnosti omejen: oporoka velja
samo trideset dni od dneva vmitve oporocitelja v Slovenijo. Dedovanje na podlagi te oporoke nastopi le v primeru, ce oporoCitelj v
tern casu umre ali ce postane oporocno nesposoben.
Ker zakon o dedovanju nima posebnega predpisa o oporoki,
ki bi se lahko napravila na slovenskem letalu, se dolocbe o oporoki,
sestavljeni na slovenski ladji, lahko uporabljajo tudi za oporoko na
letalu, s tern da sestavi tako oporoko po izjavi oporocitelja poveljnik letaIa; 110
- oporoko, sestavljeno med izrednim ali vojnim stanjem
(71. clen ZD v besedilu novele, 2001 ). Ore za t. i. vojasko oporoko.
To je javna, izredna oporoka, ki pride v postev samo v casu izrednega ali vojnega stanja. V tej obliki lahko izjavi poslednjo voljo samo
vojaska oseba. Z novelo, 2001, je bila dolocba usklajena z novim
pravnim redom in veljavnimi predpisi na podrocju obrambe.
Po ustni izjavi volje oporocitelja sestavi oporoko po predpisih,
ki veljajo za sodno oporoko, doloceni vojaski staresina.
Izrednost te oblike oporoke je tudi v tern, da velja samo dolocen cas. Zakon doloca dva roka. Objektivni rok veljavnosti vojaske
oporoke je sestdeset dni od prenehanja izrednega ali vojnega stanja.
llO Prim. Blagojevil:, Naslcdno pravo, 1979, o. c., str. 274, ki
no dolocbo v 72. clenu ZD Vojvodine.

izrec-

79

Subjektivni rokje vezan na individualno prenehanje vojaske sluzbe

oporocitelja in
trideset dni. Subjektivni rok pride v postev, ce
je oporocitelju prenehala vojaska sluzba pred koncem izrednega ali
vojnega stanja ali po njem.
53. Mednarodna oporoka ltt je nova oblikajavne oporoke. V
slovenski dednopravni sistem je bila vkljucena z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju, ki je zacel veljati
16. novembra 1978 (Ur. I. SRS, st. 23178).112 Stern zakonom so bili
dodani zakonu 0 dedovanju za 71. clenom novi cleni, in sicer 7 l .a
do 7l.g clen. Zakon o dedovanju torej ureja mednarodno oporoko
poleg ze obstojecih oblik oporoke; le-te ostajajo se naprej v veljavi,
nanje dolocbe o mednarodni oporoki ne vplivajo. Te dolocbe normirajo obliko mednarodne oporoke, hrambo te oporoke, posebno
potrdilo o oporoki in druga vprasanja, ki jih dotlej zakon o dedovanju se ni uredil.
Osnovni namen mcdnarodne oporoke je v tern, da se z dolocitvijo enotne oblike zagotovi pravna varnost v zvezi z veljavnostjo
oporoke v vseh ddavah, ki so ratificirale mednarodno konvencijo o enotnem zakonu o obliki mednarodne oporoke z dne 3. junija
1977.
Glede oblike mednarodne oporoke (71.a clen) postavlja zakon naslednje zahteve:
- oporoka mora biti pisna. NapiSe jo lahk.o oporocitelj ali tretja
oseba ali pa jo sestavi v pisni obliki sodnik okrajnega sodisca oziroma konzulami predstavnik ali diplomatski predstavnik Republike
Slovenije, ki opravlja konzularne zadeve (ce gre za drZavljana Republike Slovenije v tujini; gl. tc. 52). To so v smislu zakona pooblascene osebe. Oporoka je lahko napisana v katerem koli jeziku, z
roko ali drugace: s pisalnim strojem, v okoliscinah, ki opravicujejo
ta nacin pisanja, tudi npr. z usti ali z nogo;
Ill Zupancic K., Mednarodna oporoka. Pravna praksa 1984/2, str. 2 in nasi.
112 Jugoslavija se je z rafitikacijo konvencije o enotnem zakonu o obliki
meduarodne oporokc (zakon o ratifikaciji, Ur. I. SFRJ - Mcdnarodni sporazumi,
3177) zavezala, da bo najkasneje v
mesecih po uveljavitvi konvencije
(9. februarja 1978) sprcjela v svojo zakonodajo pravila o mednarodni oporoki. Kcr
je urejanje dedovanja pravica in dolznost republik in pokraj in, so to obveznost fedcracije spolnile republikc in pokrajini.

80

- oporocitelj mora ob navzocnosti dveh pric in

osebe izjaviti, da je pisni sestavek njegova oporoka in da je seznanjen z njeno vsebino, ter sestavek v njihovi navzocnosti podpisati.
Zakon dovoljuje, da zapustnik oporoko ze prej podpise; to pride v
v primeru, ko je oporoko napisal sam ali pa mu jo je napisala tretja oseba. Ce je podpisal oporoko prej, mora ob navzocnosti
dveh pric in pooblascene osebe svoj podpis priznati in potrditi, da
jc njegov. Ce se oporocitelj ne more podpisati, navede razlog pooblasceni osebi, ki to zapise na oporoki. V takem primeru ga lahko
podpise v njegovem imenu kdo drug ali, ce tega ni, poobla.Scena
oseba;
- prici in pooblascena oseba se morajo ob navzocnosti oporocitelja hkrati podpisati in pristaviti, da se podpisujejo kot price
oziroma kot pooblascena oseba. Ni potrebno, da so prici in pooblascena oseba seznanjene z vsebino oporoke;
- na koncu oporoke mora pooblascena oseba zapisati datum. Po
zakonu je datum oporoke (tj. dan, ko je bila oporoka napravljena)
tisti datum, ko je pooblascena oseba oporoko podpisala (dikcija zakona: pod katerim jo je pooblascena oseba podpisala, clen 7l.c/3).
Glede pogojev za price pri mednarodni oporoki se zakon sklicuje na dolocbo o pricah pri pisni oporoki pred pricami in pri sodni
oporoki (67. in 68. clen ZD).
Ce sestavi oporoko po izjavi oporocitelja pooblascena oseba,
je treba tudi zanjo uporabiti dolocbe elena 67/2 in 68. elena zakona
o dedovanju, kajti razlogi, zaradi katerih je sodnik relativno nesposoben sestaviti sodno oporoko, veljajo v enaki meri tudi za pooblasceno osebo.
Veljavnost mednarodne oporoke glede oblike ni odvisna od
okoliscin, kot so: kraj, kjer je hila oporoka sestavljena, kraj, kjer
je zapuscina, drZavljanstvo, stalno ali zacasno prebivalisce oporocitelja. Relevantno je samo to, da je sestavljena v skladu s pogoji
zakona glede oblike in glede pric (tj. po dolocbah 7l.a do 7l.c elena
zakona). Ce ti pogoji niso izpolnjeni, je mednarodna oporoka neveljavna. Tudi pri tej oporoki velja nacelo konverzije (71.g clen).
Drugi pogoji za veljavnost mednarodne oporoke so seveda enaki
kot pri drugih vrstah oporoke in se ticejo oporocne sposobnosti,
odsotnosti napak v volji ter mornosti, dopustnosti, dolocenosti in
dolocljivosti vsebine oporoke in dopustnosti podlage oporocnega
razpolaganja.
81

Za dokaz veljavnosti mednarodne oporoke glede oblike slu2i

potrdilo o tej oporoki (7l.e
Kljub potrdilu sese vedno lahko
dokazuje, da oporoka glede oblike ni veljavna. Obstoj ali pravilnost
potrdila ni dodatni pogoj za veljavnost oporoke; ne gre za
no zahtevo ad valorem,
samo ad probationem (7l.f
V vsem drugem veljajo glede mednarodne oporoke predpisi
zakona o dedovanju o oporoki.
54. Notarska oporoka je kot redna in javna oporoka - sodelovati mora notar kot javni organ - urejena v zakonu o notariatu
(ZN-UPBl , Ur. I. RS, st. 23/05) v dveh oblikah (46.
- oporoka, sestavljena v obliki notarskega zapisa po ustni izjavi oporocitelja;
izroci notarju, z notarskim
- pisna oporoka, ki jo
zapisom.
Za obe obliki notarske oporoke velja naslednje: gre za novi obliki oporoke, ki se uporabljata poleg oblik oporoke po zakonu o dedovanju in sta v skladu stern zakonom: oblika in pogoji so
v zakonu (gl. 62. clen ZD in 48. clen ZN). Zakonska
da
ima notarska oporoka enake pravne ucinke kot sodna oporoka (clen
46/1 ZN), je odvec, kajti pravni ucinek vsake oporoke, napravljene
ob pogojih veljavnosti, ki jih predpisuje zakon, je enak: veljavnost
oporoke.
vsebuje zakon tudi dolocbe o shranjeRazen zahtev
57, 46/2 in 86
vanju oporoke in o potrdilu o shranjevanju
ZN), o izdajanju odpravkov (78. clen ZN) in o izrocitvi oporoke
sodiscu po smrti
(94. clen ZN).
Oporoka, sestavljena v obliki notarskega zapisa, je ustna
Zahoblika oporoke, ker jo sestavi notar po ustni izjavi
teve oblicnosti izhajajo iz dolocb zakona o zunanji obliki notarske
listine (31. clen in nasl. ZN), predvsem pa iz dolocb zakona o naCinu sestavljanja notarskih listin (39. clen in nasi. ZN), o vsebini
in nasi. ZN) in o podpisih notarja, udenotarskega zapisa (43.
lefencev in pric (37. clen ZN).
Notar mora najprej ugotoviti istovetnost zlasti oporocitelja in
zapisnih pric in pouciti oporocitelja o vsebini, posledicah in o smislu njegove izjave poslednje volje. Nato po oporoCiteljevi izjavi zapise njegovo poslednjo voljo, jo prebere oporocitelju in pricama
oziroma opravi formalnosti, ki v dolocenih okoliscinah nadomesca82

jo branje (40. clen ZN).

potem zapis odobri, tj. izjavi,
da zapis ustreza njegovi poslednji volji, in ga podpise. Notar zapise
datum in zapis podpise; podpiseta ga tudi zapisni prici. Navzocnost
:lapisnih pric, ki pa ju lahko nadomesti tudi drugi no tar, je obvezna
vsaj takrat, ko notar bere zapis in ko ga oporocitelj podpise (Cleni
51/1 tc. 1, 51/3 in 53 ZN).
Dolocbe o sposobnosti biti prica pri napravi oporoke z notarskim zapisom se deloma razlikujejo od sposobnosti biti prica pri
sodni oporoki. Price so lahko samo polnoletne osebe, ki so pismene
in obvladajo uradni jezik (clen 52/1 ZN). Nesposobne biti prica so
osebe, ki so odvezane dolznosti pricevanja, ki so pri notarju zaposlene, ki jim gre iz oporoke kakSna korist (naklonitev) ali ki so z
oporociteljem, z notarjem ali z osebami, ki jim gre iz oporoke korist, v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, v sorodstvu v ravni
crti do kateregakoli kolena, v stranski crti do drugega kolena in v
svastvu do drugega kolena (tu nijasno, ali gre za svastvo v ravni ali
stranski crti), v razmetju posvojitve, rejnistva ali skrbnistva, ali so
njihovi zakoniti zastopniki ali pooblascenci. Tudi notar ne more sestaviti oporocitelju oporoke v obliki notarskega zapisa, ce mu gre iz
oporoke killna korist ali ce gre korist osebam, s katerimi je no tar v
v povezavi
prej navedenih razmetjih oziroma povezanosti (53.
z 22. clenom ZN).
Pisna oporoka, ki jo
notarju, dobi lastnost notarskega zapisa, tj. javne oporoke, s tern, da jo notar potrdi
(49. clen ZN).
Zahteve oblicnosti: ni pomembno, kdo je oporoko napisal,
mora pa po zunanji obliki ustrezati notarski listini ter zahtevam
vsebine notarskega zapisa glede imen, vsebine izjave poslednje volje, datuma in podpisov. Notar potrdi oporoko tako, da vnese vanjo
in
svoje ime, podatek o nacinu ugotovitve istovetnosti
da je oporoko oporocitelju prebral; oporoko nato notar podpise in
pritisne nanjo svoj pecat.
Ce oporoka ne ustreza zunanji obliki in navedenim zahtevam
vsebine notarskega zapisa, jo notar potrdi tako, da sestavi poseben
notarski zapis s temi potrebscinami in ga spoji z oporoko, ki jo podPri tej obliki notarske oporoke zakon ne zahteva prisotnosti
pric (ne gre za sestavljanje oporoke v obliki notarskega zapisa, gl.
c len 51/1 tc. 1 ZN).
83

55. Ustna oporoka (testamentum nuncupativum extraiudiciale) (72. clen in nasl. ZD) je zasebna, izredna oblika oporoke, ki ni
vezana na kaksno listino. Oporocitelj izjavi svojo poslednjo voljo
ustno pred dvema pricama, ki morata biti socasno navzoci.Jt3
Ker je ustna oporoka izredna oblika oporoke, velja samo v primeru, ce zapustnik zaradi izrednih razmer v casu testiranja ni mogel napraviti pisne oporoke (clen 72/1 ZD). Za pisno oporoko je
treba steti vse oblike oporoke, pri katerih je po zakonu treba izjavo
poslednje volje zapustnika zapisati (nujna je listina).
Za priznanje veljavnosti ustne oporoke je odlocilno, da zapustnik ni mogel napraviti pisne oporoke. Toda to so mu morale prepreciti izredne razmere, ne pa reden potek dogodkov. Po drugi strani pa
tudi obstoj izrednih razmer sam po sebi ne zadostuje; izjernne razmere morajo biti vzrok, da zapustnik ni mogel testirati v pisni obliki. Gre torej za kompleksen pogoj, pri katerem morata biti podani
obe sestavini.ll4 Izredne razmere so nevsakdanji dogodki objektivnega znacaja: poplava, potres, epidemija, vojni dogodki, lahko pa
so tudi okolisCine, ki so vezane na osebo konkretnega oporoCitelja,
subjektivne situacije: nenadna teZka bolezen ali naglo, nepricakovano poslabsanje bolezni, nesreca v gorah ipd.
Izjavo poslednje volje oporocitelja morata prici nemudoma zapisati in jo cim prej izrociti sodiscu ali pa jo ustno reproducirati
pred sodiscem. Gre za to, da se ustvari in ohrani dokaz o obstoju
in vsebini ustne oporoke. Toda ce prici tega ne storita, oporoka ni
neveljavna (74. clen ZD). Umljivo, kajti oporoka ne more biti neveljavna iz razloga, ki je nastal sele po oporociteljevi smrti. Vendar
113 Prevladujote stalisce v judikaturi. Prim. odl.: VS BiH, Rev. 330/79,
17. 9. 1979, Pravna misao, Sarajevo, 1980/3-4, str. 112; VS Vojv., Gz 207/76,
1. 4. 1976, ZSO IT (77), 3, 297. Tako tudi Smole A., Zakonito in oporotno dedovanje, 1965, str. 147, in v nacelu tudi Markovic, Nasledno pravo, 1978, str. 214;
Blagojevic, Nasledno pravo, 1979, str. 278, meni, da se lahko izjemoma izjavi
poslednja volja tudi sukcesivno; najprej pred eno, nato pred drugo prico. V tern
smislu tudi Okr. sod. Zagreb, Gz 455176, 28. 9. 1976, Pregled sudske prakse
Hrv. 11 (1977), str. 16.
114 V tern smislu tudi sodna praksa, ceprav ta kompleksni pogoj imenuje kar
izredne razmere. Prim. odl. VS Hrv., Rev. 1619/81, 4. 2. 1982, Pregled sudske
prakse Hrv. 21 , str. 131: pojem >>izredne razrnere zajema vse okoliscine objektivne in subjektivne narave, zaradi katerih oporocitelj ni mogel napraviti pisne
oporoke.

84

pa oporoke, kije priCi nista pisno ali ustno reproducirali, ni mogoce

uporabiti, nima pravnega ucinka, kajti obstoj in vsebina oporoke se
lahko ugotovita praviloma samo na podlagi izjave oporocnih pric.
Ce prici oporociteljeve izjave poslednje volje ne predstavita
sodiscu (ustno ali pisno) po resnici, tako kotjo je oporocitelj podal,
gre za ponarejeno (falsificirano) oporoko. Tu sploh ne gre za zapustnikovo oporoko; to je morda zapustnik veljavno napravil, vendar pa njena vsebina ni znana in je zato ni mogoce uporabiti, nima
pravnega uCinka. Seveda tudi spodbijanje take oporoke ne pride v
postev. Tisti, ki bi po zapustniku dedoval, ce ne bi bilo ponarejene
oporoke, mora dokazati, da je oporoka ponarejena. To lahko stori
v pravdi na podlagi tozbe na ugotovitev pristnosti oziroma nepristnosti listine.lt5
Ustna oporoka je izredna oblika oporoke tudi zato, ker je cas
njene veljavnosti omejen. Ustna oporoka velja le, dokler trajajo izredne razmere, v katerihjo je oporocitelj napravil, in se trideset dni
po prenehanju izrednih razmer (clen 72/2 ZD). Dedovanje na podlagi ustne oporoke nastopi le tedaj, ce oporocitelj v tern casu umre
ali izgubi oporocno sposobnost.
Po zakonu ne morejo biti price pri ustni oporoki osebe, ki ne
morejo biti oporocne price pri sodni oporoki. Vendar pa pricam
pri ustni oporoki ni treba znati citati in pisati (73. clen v zvezi s
67. clenom ZD). Ce price ne znajo pisati, pac ne bodo mogle napraviti zapisa o oporociteljevi izjavi poslednje volje, ampak jo bodo
lahko samo reproducirale pred sodiscem. Na relativno nesposobnost
biti prica kaze tudi dolocba 75. elena zakona o dedovanju. Relativna nesposobnost biti prica, izvirajoca iz 75. elena ZD, zajema sirsi
krog oseb kot pri pisni oporoki pred pricami in pri sodni oporoki.
Ta strogost zakona se lahko zagovatja s tern, da imajo price pri ustni
oporoki vecjo moznost prikrojiti oporoCiteljevo izjavo v svojo
korist. Nesposobnost pric je tudi pri ustni oporoki oblikovna pomanjkljivost in ima zato za posledico spodbojnost oporoke oziroma
spodbojnost tiste dolocbe oporoke, s katero je zapustnik kaj naklonil prici oziroma njenim, v zakonu nastetim svojcem (gl. 67. clen
ZD).
115 Popolneje Zupancic K., Dedovanje: ustna oporoka, ponarejena ustna oporoka, Pravna praksa 1990/ I 0, str. 7 in nasi. Gl. tudi isti, Dedoo pravo, 2. izd., 1991,
tc. 279.

85

4.4. Vsebina oporoke

56. Oporoka labko vsebuje razlicna dolocila, s katerimi razpolaga oporocitelj s svojim premozenjem za primer smrti, pa tudi dolocila oziroma izjave oporocitelja, kine predstavljajo razpolaganja
s premozenjem, vendar pa so pomembna za dedovanje ali za druga
pravna razmerja in za druge namene.
V prvo skupino oporocnih doloCil spadajo po zakonu o dedovanju zlasti: dolocitev enega ali vee dedicev (78. clen ZD), dolocitev volil (80. in 85.-94. clen ZD), dolocitev namestnika dedicu
ali volilojemniku (79. clen ZD), razpolaganje v dovoljen namen
(81. clen ZD), dolocitev pogojev, rokov in bremen za dedica oziroma volilojemnika (82. clen ZD). Ta oporocna dolocila nasteva
zakon o dedovanju pod naslovom Vsebina oporoke. Druga oporocna dolocila, ki sicer tudi pomenijo razpolaganje s premozenjem,
vendar samo posredno, omenja zakon o dedovanju na drugih mestili. Sem je treba steti zlasti: dolocilo o razdedinjenju nujnega dedica (43. clen ZD), o odvzemu nujnega deleza v korist potomcev
(45. clen ZD) ali o izkljucitvi dolocenega zakonitega dedica od dedovanja (negativni testament), dolocilo o nevracunanju daril in volil
zakonitemu dedicu (clen 46/3 in 47. clen ZD), dolocilo o preklicu
prejsnje oporoke (clen 99/1 ZD), doloCilo o odpustitvi dejanja, kije
razlog dedne nevrednosti (clen 127/2 ZD).
v drugo skupino oporocnih dolocil stejemo npr.: dolocitev izvrsitelja oporoke (95.-98. clen ZD), dolocitev nacina delitve zapuscine, izjavo 0 priznanju ocetovstva (88. clen zakona 0 zakonski
zvezi in druzinskih razmerjih), zeljo, kdo naj bo skrbnik za mlado;
letne otroke, o kraju in nacinu pogreba, o postavitvi nagrobnega
spomenika in podobno. Sem spadajo tudi tako imenovane politicne
oporoke, dalje oporoke, ki izrazajo znanstveno, filozofsko in podobno usmeritev zapustnika in podobno.
V okviru tega sestavka si homo ogledali samo najpomembnejsa dolocila oporoke.
57. Vsebina oporoke oziroma oporocnih dolocil mora biti dolocna. Vendar pa tudi vsebinsko nedolocno, nejasno dolocilo oporoke ni neveljavno, ce je le mogoce z razlago (interpretacijo)
ugotoviti njegov pravi smisel. Ker pri oporoki ni treba upostevati
interesov pravnega prometa, velja razlago bolj orientirati na pravo

86

oporoCiteljevo voljo, kot pri pravnih poslih

(gl. clen
82/2 obligacijskega zakonika). Zakon o dedovanJu vsebuJe dve pra.
vili za razlago doloCil oporoke.
po
Po prvem pravilu je treba dolocila oporoke
oporoCiteljevem namenu (clen 84/1 ZD). Ugotov1t1 Je treba, kaJ Je
oporoCitelj z nejasno
dolocilom
hotel, najti
je treba njegovo pravo voljo. Vsebmo oporocmh dolocll razlagamo
zlasti iz oporoke same (prim. clen 38/1 OZ).
Po drugem zakonskem pravilu razlage se je treba v dvomu drzati tistega, kar je bolj ugodno za zakonitega dedica oziroma za
tistega, ki mu je z oporoko nalozena kaksna obveznost (clen 84/2
ZD). Prvi del tega pravila je sporen.
. .
.
.
.
.
S tern da je zapustnik sploh testiral, Je 1zraztl SVOJO volJO, naJ
ne nastopi zakonito dedovanje. Izhajajoc iz tega, veCina evropskih
pravnih ureditev predpisuje, da je treba v dvomu razlagati oporocl?-o
dolocilo tako, da bo po moznosti obveljajo (in favorem testament!),
in da naj se dobrohotno razlaga (benigna interpretatio).116 Glede
na ti interpretacijski pravili evropskih zakonodaj preseneca resitev
in
nasega prava, ki vendarle zavraca nacelo in favorem
nacelo dobrohotne razlage in daje v dvomu prednost zakomtemu
zadedovanju. Ta resitev izhaja iz domneve, da je dedovanje
konitem dednem redu v najvec primerih v skladu z zapustmkovo
voljo. Ce pa oporocitelj hoce, da pride do drugacnega
naj to izrazi s tako dolocnostjo in poudarkom, da bo dvom tzklJucen
(oziroma da se ga bo dalo z razlago
.
.
. .
Logika tega stalisca ni v redu. Ce se Je zapustnik loti!
potem je brez dvoma tudi hotel, naj bo ucinkovito. To pa pomem,
naj se zakonito dedovanje umakne njegovemu voljnemu razpolaganju. Razlaga in favorem testamentije torej
voljo; prioriteta zakonitega dedovanja dela. stlo volJI oporoCitelJa m
s tern tudi svobodi oporocnega razpolaganJa.
Drugi del pravila iz elena 84/2 ZD je v skladu z nacelom splosne pravnoposlovne ureditve, izra.2enim v 84. clenu obligacijskega
zakonika, po kateremje treba nejasna dolocila :' neodplacni pogodbi razlagati v smislu, ki je manj tezak za dolzmka.
116 Primerjalnopravne podatke gl. v Zupancic K., Clen 81 ZDen in pravilo o
razlagi oporoke. Pravna praksa 1993/18, str. 8.
117 Gl. npr. Krec-Pavic, Komentar zakona o nasledivanju, 1964, str. 296,
Finigar A., Dedno pravo Jugoslavije, 1962, str. 97.

87

58. Najpomembnejsi izraz svobode oporocoega razpolaganja

je dolocitev (postavitev) dedica, tj. osebe, ki naj po volji oporocitelja deduje vse njegovo premozenje ali glede na celoto dolocen del
premozeoja, alikvotni del, opr. 1/2, 1/3, 114 premozenja (univerzaloa sukcesija) (cleo 78/1, 2 ZD). Oseba, ki ji je oporocitelj naklonil
eno ali vee dolocenih stvari ali pravic, praviloma ni dedic, ampak
volilojemnik, legatar. Vendar pa je po zakonu treba tudi tako osebo
steti za dedica, ce se ugotovi, da je hila oporociteljeva volja, naj mu
bo dedic (clen 78/3 ZD). Tako velja razlagati oporociteljevo voljo
zlasti v primeru, ce je naklonil predmet, ki predstavlja prakticno
njegovo celotno premozenje, npr. kmetijo. Pri razlagi oporociteljeve volje je treba upostevati tudi to, ali je imel v mislih tudi prehod
obveznosti na koristnika naklonitve,t t8 kajti na dedica kot univerzalnega sukcesorja premozenja ali deJa premozenja preidejo tudi
obveznosti.
Zakon o dedovanju ne predpisuje nobenih pravil razlage za
primer, da je zapustnik nepopolno, nejasno do loCH dedica oziroma
dedice, ali pa ni tocno doloCil, kako naj se dediscina mednje razdeli.
V takih primerih je koristno uporabiti ioterpretacijska pravila tujih
zakooodaj (zlasti nemskega BGB, ki je v tern pogledu najpopolnejsi, pa tudi avstrijskega ODZ), v skladu z nacelom o razlagi oporoke
po pr!lvem oporociteljevem oamenu (cleo 48/1 ZD).
Ce je oporoCitelj postavil vee dedicev (sodedici), pa kateri od
njih ne deduje, ker ni prezivel zapustnika, ker je dedno nevreden
ali razdedinjen ali ker se je odpovedal dediscini, gre njegov delez
zapustnikovim zakonitim dedicem. To pane velja tedaj, ce izhaja
iz oporoke, daje imel oporocitelj drugacen namen, tj. daje namenil
drugacno usodo delezu dedica, kine bo dedoval (139. clen ZD).It9
Iz oporoke lahko izhaja oporociteljev namen, naj nastopi prirast
(akrescenca), tj. naj prosti dedni delez pripada vsem sodedicem
(sirsa akrescenca) ali samo nekaterim izmed njih (ozja akrescenca).
Za razlago nejasno izra:Zenega oporociteljevega namena zakon o
t 18 Finigar A., Dedno pravo, o. c., str. 98.

Dolocba velja po dikciji za primer, ko oporocni dedic oe deduje zaradi

Ni pa razloga, da je ne bi uporabili tudi v
tega, ker se je odpovedal
vseh primerib, ko postavljeni dedic ne deduje, kajti potomci oporocnega dedica
nimajo vstopne pravice. Gl. Krec-Pavii:, Komentar, o. c., str. 477, 478, in tam cit.
judikaturo.
119

88

dedovanju ne postavlja nobenih pravil. Pomagamo si labko s pravili ODZ o akrescenci, ki izhajajo iz domnevne volje oporocitelja
( 360-563 ODZ).
Delez oporocnega dedica, ki ne deduje, ne pripade zakonitim
dedicem tudi tedaj, kadar je oporocitelj dolocil za tak primer substituta, ali ce nastopi transmisija. V teh primerih namrec delez dedica,
ki ne deduje, ni prost.

59. OporoCitelj Jabko razpolaga s svojim premozenjem mortis

causa tudi tako, da doloci eno ali vee volil (80. clen ZD). Volilo (legat) je oporocno naklonilo dolocene koristi osebi, ki je oporocitelj
ne postavi za dedica, katere torej po volji oporocitelja oe moremo
steti za uoiverzalnega naslednika njegovega celotnega premozenja
ali alikvotnega deJa premozenja (clen 85/2 ZD). Najpogosteje ima
naklonjena korist premozenjski znacaj. Vendar to po nasem pravu
za pojem volila ni nujno.
Po zakonu o dedovanju velja splosna ureditev volila samo za
tako imenovani damnacijski legat. Za damnacijskj legat je znaCilno, da daje volilojemniku samo obligacijsko pravico zahtevati
izpolnitev volila od tistega, ki je po oporoki dolzan volilo izpolniti
(clen 86/1 ZD). Predmet volila pa pridobi volilojemnik sele z izpolnitvijo volila: tedaj, ko mu z volilom obremenjeni dolznik izroCi voljeno (legiraoo) stvar,t20 odstopi voljeno pravico (terjatev) ali sicer
ravna v korist volilojernnika taka, kot mu je nalozil oporocitelj.
Druga vrsta volila, vindikacijski legat, ima stvarnopravni ucinek. Volilojernnik pridobi ob smrti zapustnika lastninsko pravico na
voljeni stvari, s tern pa tudi mo:lnost lastninske tozbe, reivindikacije. Vindikacijski legatar je singularni sukcesor zapustnika. Zakon
o dedovanju vindikacijskega legata ne ureja, vendar pa ga pozna.
Za vindikacijski legat stejemo pravico dolocenjh svojcev zapustnika do gospodinjskih predmetov (33. clen ZD). Ti predmeti gredo
120 Kadar so predmet volila nepremicnine, jc izpolnitev volila perfektna,
ko se pravica vknjizi v zemljiko kojigo na ime voilojemojka ali kadar le-ta vzame nepremicnino v posest. Odl. VS Hrv., 4246/70,21. 7. 1971 ,
zakonitost,
1972/1, str. 75.
Dolder volilojemniku ni izroceno volilo, ni upravicen v izvrsilnem postopku,
ki ga je zoper dedice sprozila trelja oseba, uveljavljati izloCitvenega zahtevka glede voljenega denaroega zneska. Odl. VS Hrv., Gz 146/70, 8. 11. 1970, ZSO XV1
(1971), 2, 183.

89

svojcem po samem zakonu in ni treba, da bi jim j ih zapustnik volil

v oporoki. Gre za zakonito vindikacijsko volilo.
Ker volilojemnik ni zapustnikov univerzalni sukcesor, ne odgovarja za oporociteljeve dolgove. Vendar pa lahko oporocitelj do loci,
da je legatar odgovoren tudi za dolgove - za vse ali za nekatere ali
za del dolga- toda samo v mejah vrednosti volila (92. clen ZD).
Kot upnik je volilojemnik na slabsem od zapustnikovih upnikov. Le-ti imajo namrec pravico zahtevati poplacilo svojih terjatev pred volilojemnikom (87. clen ZD). Do zmanjsanja ali odprave
(redukcije) volillahko torej pride tudi v primeru, ko zapuscina ne
zadostuje za poplacilo zapustnikovih dolgov in volil.
Predmet volila je lahko vse, kar je lahko predmet obveznosti:
dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev (gl. clen 34/1 OZ).
Dajatev v dolocbi elena 85/1 ZD ni izrecno omejena, ampakje
opredeljena opisno, tako da so primeroma navedeni predmeti, ki jib
lahko dajatev vsebuje. V smislu predmeta dajatve je pojem predmet
volila uporabljen se v nekaterih nadaljnjih dolocbah zakona (90.
in 91. clen ZD). Stvar, ki jo oporocitelj nameni volilojemniku, je
lahko dolocena individualno (species) ali po vrsti (genus), lahko je
nepotrosna ali potrosna. Pravica kot predmet volila je lahko stvarna
pravica, zlasti lastninska pravica (zakon govori o volilu stvari) in
sluinosti, osebne (posebej uzitek, clen 124/1 tc. 6 ZD) in stvarne;
lahko je obligacijska pravica (terjatev).
Volilojemnik pridobi volilo, tj. pridobi pravico zahtevati volilo od obremenjenca, ipso iure, praviloma v trenutku oporociteljeve
smrti (dies legati cedens), kajti tedaj preide na dedice zapuscina in z
njo tudi breme volila (gl. 132. clen ZD). To pravilopane velja, ceje
bilo volilo doloceno s pogojem ali z rokom (clen 82/2 ZD). V takem
primeru pridobi volilojemnik. volilo, ko se izpolni pogoj ali ko pride
(pretece) cas. Za pridobitev volila kot pravice dednopravne narave
je seveda razen oporociteljeve smrti potrebno, da je volilojemnik
ob smrti oporoCitelja ziv (izjema: nasciturus in pravna oseba v ustanavljanju), da je dedno sposoben oziroma da ni dedno nevreden in
da obstaja dedni naslov: doloCilo oporoke o volilu.
Volilojemnik uveljavi svojo pravico do volila s tern, da zahteva od obremenjenca izpolnitev volila: izrocitev voljenih stvari oziroma prenos pravic ali pa doloceno drugo ravnanje obremenjenca
(storitev, dopustitev, opustitev). Volilojernnik sme (izraz uporablja
zakon o dedovanju v 94. clenu: zastaranje volila) zahtevati izpo]90

nitev volila v casu, ko je volilo pridobil: v trenutku oporoCiteljeve

smrti (v nobenem primeru ne prej !), ali pa ob spolnitvi pogoja ali ob
nastopu roka, ce je oporocitelj postavil rok ali pogoj za pridobitev
volila. Oporocitelj pa lahko (se posebej) doloci, da sme volilojemnik zahtevati volilo kasneje. V takem primeru cas pridobitve volila
in cas, ko sme volilojemnik zahtevati spolnitev volila - c,as dospelosti volila v placilo (dies legati veniens)- ne sovpadata. Cas pridobitve in cas dospelosti volila pa se tudi sicer v zivljenju v glavnem
ne ujemata. Nacelo o dospelosti volila v trenutku smrti oporocitelja
je namrec prakticno neizvedljivo.
Pravica zahtevati spolnitev volila zastara v dolocenem roku
(94. clen ZD). S pretekom roka izgubi volilojemnik momost izsiliti
spolnitev volila; izgubi zahtevek, ne izgubi pa same pravice na izpolnitev volila. Gre torej za zastaralni in ne za prekluzivni rok.
Ce volilojemnik urnre pred oporociteljem, ce Je odpove volilu
ali ce je dedno nevreden, volilo ugasne, odpade. Stejemo, da oporocno dolocilo o volilu ne obstaja. Ker pri volilu ni vstopne pravice
potomcev volilojemnika, ostane predmet volila dedicu oziroma osebi, ki bi morala volilo izpolniti, razen ce izhaja iz oporoke kaksen
drug njegov namen (90. clen ZD). Volilo ugasne tudi tedaj, kadar
obstaja za volilojemnika objektivna nemomost, da dobi volilo (91.
in 102. clen ZD: domnevni preklic legata).
60. Oporoka lahko vsebuje tudi dolocilo o navadni nadomestitvi (vulgarni substituciji). Oporocitelj lahko doloci osebo, ki
naj bo dedic, ce postavljeni dedic ne bo dedoval (clen 79/1 ZD).
S tako postavitvijo nadomestnega dedica (substituta) hoce oporoCitelj prepreCiti, da bi v primerih, ko postavljeni dedic (institut) ne
more ali noce dedovati, dedovali zakoniti dedici. Oporocitelj lahko
postavi substituta na splosno, za vse primere, ko postavljeni dedic
ne deduje: ce urnre pred njim, ce se dediScini odpove ali ce postane
dedno nevreden oziroma dedno nesposoben (pravne osebe!), ali za
posamezni primer, npr. samo za primer, da se institut dediscini odpove (substitucijski primer).
Substituta lahko oporocitelj postavi tudi volilojemniku (clen
79/2 ZD). Substituta lahko postavi oporocitelj tudi tedaj, ko z oporoko ne doloci instituta. Gre za dolocitev substituta zakonitemu dedicu. Po zakonu o dedovanju ni mozna legalna substitucija, o kateri
govorimo takrat, kadar namesto oporocnega dedica, ki ne deduje,
91

ex lege vstopijo njegovi potomci. Vstopne pravice pri

dedovanju nase pravo ne pozna.
Substitut je neposredni naslednik oporocitelja, ker nadomesti
instituta kot dedica. Zato mora tudi izpolnjevati vse pogoje za dedozlasti mora biti dedno vreden v razmerju do oporocitelja.
ce institut deduje, torej ce ne pride do substitucijskega primera, velja, kot da oporo6telj ni dolocil substitucije. Substitut nima
nobene pravice do
Po zakonu o dedovaoju oporocitelj ne more dolociti dedica
svojemu dedicu in ne volilojemniku (clen 79/3). S tern predpisom
je prepovedan najbolj tipicen primer tako imenovane fidej komisubstitucije, o kateri govorimo tedaj, kadar si po volji
oporocitelja dve ali vee oseb casovno sledijo kot dedici. Oseba,
ki pridobi dediscino ob zapustnikovi smrti, fiduciar, je dedic, dokler ne nastopi v oporoki dolocen dogodek (substitucijski primer),
ob katerem pridobi dediscino druga oseba, fidejkomisar. Najposubstitucijski primer je smrt fiduciarja, 121 lahko pa je tudi
drug dogodek ali termin oziroma rok, ob katerem mora fiduciar
prepustiti zapuscino fidejkomisarju, npr. nastop polnoletnosti fidejkomisarja.l22
Motivi za to, da zapustnik doloci fidejkomisaricno substitucijo,
Nekaj primerov:
so
- zapustnik hoce zapuseino ohraniti za otroka, ki se ni spocet;
- hoce preskrbeti prezivelega zakonca (fiduciarja, ki postane
lastnik zapuscine);
- hoce, da ostane premozenje v druzini in ne preide na morebitnega novega zakonca (in njegovo druzino) njegovega prezivelega
zakonca;
- hoce fidejkomisarja za nekaj casa izkljuciti iz upravljanja z
zapuscino, ce je drugi dedic premlad in neizkusen (podobnost z izvrsiteljem oporoke);
- hoce prepreCiti probleme v zvezi z izvrsitvijo oporoke, ce
spada v zapuscino tudi njegovo podjetje (podjetje podjetnika posameznika) ali njegova udeldba v osebni druZbi.
121 Zakon ima v mislih ta primer, ko prepoveduje
svojcmu

Fonnulacija ni popolnoma v redu, kajti tudi fidejkomisar je

ne pa fiduciarja.

122 Odl. VS Jug., Rev. 1290/62, 14. 12. 1962, ZSO VII (1963), 2, 290.

92

Prepoved fidejkomisaricne substitucije v nasem pravu ne velja

samo tedaj, kadar je substitucijski primer smrt fiduciarja, na kar bi
kazala formulacija predpisa, da ni mogoee dolociti dedica svojemu
dedicu, ampak tudi v drugih substitucijskih primerih.
Kot argument za prepoved fidejkomisaricne substitucije se je
glede na prejsnjo druzbeno ureditev navajalo, da je skodljiva za
gospodarstvo, ker ustvarja trajne vezi, ovira prosto razpolaganje s
premozenjem, da pa tudi ni potrebna, ker se da enak ucinek doseci
npr. tako, da se fidejkomisarja postavi za dedica, fiduciar pa
dobi uzitek.123
Vprasanje je, alije omejevanje oporociteljeve avtonomije volje
s prepovedjo fidejkomisaricne substitucije v skladu z ustavo, ki daje
zasebni lastnini in moznosti razpolaganja z njo tako za zivljenja
kot tudi za primer smrti znatno vecjo tezo kot
pravni red.
Dr:Zi sicer, da fidejkomisaricna substitucija ovira fiduciarjevo prosto
razpolaganje s premozenjem. Po drugi strani pa prepoved omejuje
lastnika premozenja - oporoeitelja zlasti v tern, da bi doloW usodo svoje lastnine za
cas, da bi jo ohranil za svoje sorodnike
oziroma za ljudi, ki so mu blizu.l24 Zakonodajalec bo pac moral
presoditi, cigav interes je glede na ustavo vrednejsi varstva.l25
Sprico enakih posledic, kot jih ima fidejkomisaricna substitucija,je treba steti, da nase pravo ne dovoljuje nobenih variant fidejkomisaricne substitucije, npr. neprave (pogodbene) fidejkomisaricne
substitucije ali pupilarne substitucije.I26
61. Oporocitelj lahko v oporoki doloci, naj se
pravica, del zapuscine ali cela zapusCina uporabi za

stvar ali
dovo-

123 Gl. Finigar A., Dedno pravo, o. c., str. 104.

124 Prim. Brox H., Erbrecht, 13. izd., 1991, str. 207.
125
substitucijo ureja npr.
pravo ( 2100 in nasi.
BGB), avstrijsko pravo ( 608 in nasi. AGGB),
pravo
488 in nasi.
ZGB). V ang1eSkem pravu omogoca trajnejoo vezanost
t. i. trust settlement. V francoskem pravu je
substitucija v
prepovedana; zakon jo izjemoma dovoljuje v ozjem druZinskem krogu
1048 in nasi.
code civil). Podobno velja tudi v italijanskem pravu. Podrobneje o teh ureditvah
Zupancic K.,
substitucija, Pravna praksa 2004/ I0, str. 9- 11. Primerjalnopravni pregled: Ebenroth C. T., Erbrecht, 1992, str. 409 in nasi.
126 GL Markovic, Nasledno pravo, 1978, o. c., str. 224, Blagojevic, Nasledno
pravo, o. c., 1979, str. 252.

93

ljen namen (81. cleo ZD). Gre za dolocitev tako imenovane nesamostojne ustanove, za katero je znaCilno, da oporoCitelj razpolaga
s premozenjem v neki dolocen, trajni namen, vendar pa ne ustanovi
pravne osebe, ki bi iz naklonjenega premozenja ta namen uresnicevala. Namen razpolaganja mora biti trajen. Zato se za uresnicevanje
namena najveckrat ne uporablja substanca (glavnica) premozenja,
ampak dobodki (obresti).
Za razpolaganje v dovoljen namen gre tudi tedaj, kadar oporocitelj sredstva za ta namen zapusti ustaoovi, tj. pravni osebi, katere ustanovitev doloci v oporoki. Od drugih razpolaganj v dovoljen namen se razpolaganje v korist ustanove razlikuje samo v tern,
da oporocitelj ustanavlja pravno osebo, v korist katere razpolaga.
Ustanova nastane kot pravna oseba, ko dobi odobritev pristojnega
drzavnega organa. Glede dedovanja ustanove stejemo, da ustanova ob zapustnil\ovi smrti ze obstaja, ce kasneje dobi odobritev pristojnega drzavnega organa za obstoj. Zato ji gre dediscina oziroma
pravica zabtevati volilo od trenutka zapustnikove smrti.
Zakon o dedovanju ni prevzel dolocbe zveznega zakona o dedovanju o ustanovi (cleo 87/2). Toda to ne pomeni, da po nasem
pravu ni mogoce z oporoko ustanoviti ustanove in dolociti sredstev za uresnicevanje njenega namena. Ustanovo za primer srnrti zdaj ureja zakon o ustanovah (ZU-UPBl, Ur. l. RS, st. 70/05).
Do njegove uveljavitve pa so se uporabljale dolocbe zakona predvojne Jugoslavije o ustanovah (Sluzbene novine, st. 155-LVIII,
11. 7. 1930) kot pravna pravila.
62. Zakon o dedovanju dovoljuje oporocitelju, da naloZi kaksno
dolZnost tistemu, ki mu kaj nakloni iz zapuscine, in da v posameznih
dolocilih oporoke postavi pogoje ali roke (cleo 82/1, 2 ZD).
Zakon imenuje nalozeno dolfuost breme. Navadno pa govorimo o nalogu (modus). Ta seveda ni identicen z nalogom (narocilom), ki ga ureja obligacijsko pravo. Z nalogom zaveze oporocitelj
dedica ali volilojemnika na doloceno ravnanje: dajatev, storitev,
opustitev, dopustitev. Pri nalogu ni nobene osebe, ki bi lahko v lastnero interesu izsilila spolnitev. Ce naj gre ravnanje obremenjenega
v korist dolocene osebe in le-ta pridobi tetjatev na spolnitev, to ni
nalog, ampak volilo.
Oporocitelj lahko postavi pogoj ali rok zlasti pri dolocitvi dedica ali volilojemnika, mozni pa sta taki modaliteti tudi pri drugih

94

doloCilib oporoke, npr. postavitev pogoja pri dolocbi o nevracunanju daril zakonitemu dedicu. Pravice nujnega dedica do nujnega
deleza pa oporocitelj ne more vezati na pogoje ali roke.
Podrobnejsih do loeb o pogojih in rokih zakon o dedovanju nima.
Nekatera pravila vsebuje obligacijski zakonik (59.-63. clen). Ta zakonik omenja samo odlozni (suspenzivni) pogoj in razvezni (resolutivni) pogoj. V materiji roka ureja obligacijski zakonik samo racunanje casa in doloca smiselno uporabo pravil o pogoju tudi za rok.
V skladu z dolocbo 63. elena obligacijskega zakonika se v primeru, da postavi oporoCitelj dedica oziroma volilojemnika z zacetnim rokom, smiselno uporabljajo pravila o odloznem pogoju, ce
pa postavi dedica ali volilojemnika s koncnim rokom, se smiselno
uporabljajo pravila o razveznem pogoju.
Po zakonu o dedovanju se za nemogoce, nedovoljene in nemoralne pogoje in naloge, za nerazumljive pogoje in naloge ali za
take, ki so sami s seboj v nasprotju (perpleksni), steje, kakor da jih
ni, tj. kot da jih oporocitelj ni postavil (cleo 82/3 ZD). Predpis obligacijskega zakonika, da v primeru nedopustnega ali nemogocega
pogoja (z izjemo nemogocega odloznega pogoja) pose! ni veljaven
(60. clen OZ), torej za oporoko ne pride v postev. Resitev zakona o
dedovanju uposteva dejstvo, da oporocitelj ne more vee popravljati
oporoke in naj se zato, ce je le mogoce, oporoka vzdrzi v veljavi.
Drugace je pri poslih inter vivos, kjer se napake lahko odpravijo.
Podrobnejse obravnavanje naloga, pogoja in roka pri postavitvi
dedica ali volilojemnika presega namen uvodnih obrazlozitev k zakonu o dedovanju. I27
4.5. Shranjevanje, preklic in rekonstrukcija oporoke
63. Zakon o dedovanju ureja samo shranjevanje oporoke pri
sodiscu (in sicer tako oporoke, sestavljene pred sodiscem, tj. sodne
oporoke, in mednarodne oporoke, ki jo je sestavil sodnik, kot tudi
oporoke, ki ni hila sestavljena pri sodiscu) ter shranjevanje listin o
ustni oporoki (155.-158. cleo ZD). Zadevne dolocbe so v zakonu
locirane med predpisi o postopku o dednib zadevah, kamor dejansko tudi spadajo.
127 0 tern gl. Zupancic K., Dedno pravo, 2. izd., 1991, tc. 337 in nasi.

95

Zakon o notariatu ureja shranjevanje notarske oporoke.

Drugih momosti oziroma nacinov shranjevanja oporoke sene
omenja zaradi tega, ker je shranjevanje oporoke pac stvar oporocitelja, tako kot je tudi odlocitev o tern, ali ho sploh testiral ali ne,
stvar njegovega preudarka. OporoCitelj se tako lahko odloci, da bo
oporoko sam shranil, ali pa da jo bo dal v shranjevanje drugi osebi
ali neki depozitni ustanovi.
Shranjevanje oporoke ima samo dejanski pomen. Za samo veljavnost oporoke je irelevantno, kje je oporoka shranjena.
64. Bistvena znacilnost oporoke kot enostranskega pravnega
posla je, da jo lahko oporocitelj vsak cas p reklice, v celoti ali delorna (clen 99/1 ZD). Neveljavna je pogodba, s katero se oporocitelj zaveze, da svoje oporoke ali kaksnega njenega dolocila ne bo
preklical (105. clen ZD). Imamo vee momosti preklica oporoke:
izrecni preklic oporoke (revocatio expressa) z izjavo o preklicu,
dano v katerikoli ohliki, v kateri se napravi oporoka (clen 99/ l ZD),
in vee naCinov molcecega preklica (revocatio tacita): z unicenjem
oporoke (clen 99/2 ZD), z napravo nove oporoke (clen 101/1 ZD),
s konkludentnim dejanjem, zlasti ce gre za volilo (91. in I 02. clen
ZD: domnevni preklic volila). Domneva o preklicu, ki jo je postavil
zakon o dedovanju tudi za dolocilo oporoke, v katerem je oporocitelj razpolagal v korist zakonca, ce je hila zakonska zveza kasneje
razvezana, ne velja vee. Z novelo, 2001, je hila crtana dolocba, po
kateri je preziveli razvezani zakonec ex lege izgubil vse koristi iz
oporoke, ki jo je njegov bivsi zakonec napravil pred razvezo ( lOO.
clen ZD v prvotnem hesedilu). Predpis je bil sporen. Staliscu, da
zakon steje, da je testator napravil oporoko v korist prezivelega zakonca zato, ker je hil pac tedaj njegov zakonecl28 oziroma ker je
menil, da ho ostal njegov zakonec do smrti (oporocitelja), in da hi
oporoko preklical, ce hi se na to spomnil, se je ugovarjalo, da je tako
presumiranje oporociteljeve volje v nasprotju s svohodo testiranja.
Ta argument je hil odlocilen za razveljavitev spome doloche.

65. Domneva o preklicu oporoke zaradi unicenja oporoke (clen

99/2 ZD) ne velja, ce je hila oporoka unicena po nakljucju ali z dejanjem druge osehe, hrez vednosti in volje oporocitelja. Taka oporoka ima pravni ucinek, ce jo je mogoce r ekonstruir ati. Prav tako
dobi z rekonstrukcijo pravni ucinek oporoka, ki je hila izgubljena,
skrita ali zalozena po oporociteljevi smrti ali pred njegovo smrtjo,
toda brez njegove vednosti.
Rekonstrukcija oporoke je v tern, da prizadeti, tj. tisti, ki se
sklicuje na oporoko, dokaze:
l. da je oporoka ohstajala, da pa je unicena, izgubljena, skrita
ali zalozena, in ce se je to zgodilo za zivljenja oporocitelja, da se je
zgodilo hrez njegove vednosti;129
2. da je hila sestavljena v eni od oblik, predpisanih z zakonom,
pa tudi, da so ohstajali drugi pogoji za veljavnost oporoke; 130 zakon
tu ni popoln;
3. vsehino oporoke oziroma tistega dolocila oporoke, na katero
se sklicuje (77. cleo ZD).
Za dokazovanje navedenih okoliscin se lahko uporabijo vsa
dokazila, znana v pravdnem postopku.
5. Dednopravne pogodbe
66. Pogodhe dednopravnega znacaja, tj. pogodbe, s katerimi se
pogodhenik kakorkoli zavezuje glede razpolaganja s premozenjem,
ki ga bo imel ob smrti (razpolaganje mortis causa), so po zakonu
praviloma neveljavne. Taki neveljavni, nicni pogodbi sta dedna pogodba: pogodba, s katero kdo zapusca svojo zapuscino ali njen del
sopogodheniku ali komu drugemu (103. clen ZD), in pogodba o
vsebini oporoke: pogodba, s katero se kdo zaveze, kaj bo dolocil
v oporoki in cesa ne oziroma kaj bo preklical in cesa ne (105. clen
ZD). Ohe pogodhi pomenita omejevanje zapustnikove svobode odlocanja o usodi premozenja, ki mora veljati vse do smrti in kar oporoka zaradi svoje preklicnosti omogoca, pogodba pa ne.
129 Odl. VS Jug., Rev. 151 /60, 17. 8. 1960, ZSO V (1960), 2, 151. Drugace
Finzgar, Dedno pravo, o. c., str. 112: tistemu, ki se sklicuje na oporoko, ni treba

128 Tako Finzgar A., Rodbinsko pravo, 1970, str. 103, fe prcd uveljavitvijo
zakona o dedovanju, lj. za veljavnosti zveznega zakona o dedovanju, ki spome
dolo<!be ni vseboval, pac pa je bila v temcljnem zakonu o zakonski zvezi.

96

dokazati, da oporoke ni unicil oporocitelj ali druga oseba z oporocitcljcvo vcdnostjo in privolitvijo. To bo moral dokazati nasprotnik.
130 Tako tudi odl. VS Jug., Rev. II 08/58, 10. 3. I 958, ZSO JV ( 1959), 1, 25.

97

Pogodba dednopravnega znacaja, ki pa izjemoma ni neveljavna, je tudi sporazum med prednikom in njegovim potomcem o
odpovedi dediscini, ki bi sla potomcu po prednikovi smrti (clen
137/2 ZD). Tu gre predvsem za potomcevo razpolaganje s pricakovano dediscino, obenem pa pomeni tudi prednikovo pogodbeno
razpolaganje s premozenjem mortis causa. V temje tudi dednopravni znacaj pogodbe. Po drugi strani pa je neveljavna pogodba, s katero kdo odtuji pricakovano dediscino13J ali volilo, oziroma vsaka
pogodba, ki se tice dedi seine po kom, ki je se ziv (1 04. cle1;1 ZD),
kajti s pricakovanimi pravicami ni mogoce razpolagati.
I

67. Zakon o dedovanju v prvotnem besedilu (iz leta 1976) je

kot veljavni pogodbi urejal tudi pogodbo o izrocitvi in razdelitvi
premozenja za zivljenja (1 06.- 116. clen ZD) in pogodbo o dosmrtnem prezivljanju (117.-122. clen ZD). Pogodbi nista dednopravnega znacaja, kajti z njima pogodbenik ne razpolaga s premozenjem,
ki ga bo imel ob smrti, temvec s premozenjem, ki ga ima ob sldenitvi pogodbe. Gre torej za obligacijski pogodbi. Zato je sistemsko
logicno, da sta po novem uvrsceni v obligacijski zakonik, z dolocbo
tega zakonika o prenehanju veljavnosti drugih predpisov pa iz ZD
izloceni (clen 106111 al. 1 OZ).
Omenjeni pogodbi je zakon o dedovanju v prvotnem besedilu
vseboval zato, ker sicer ne bi hili urejeni v nobenem sistemskem
predpisu. Zakon o obligacijskih razmerjih namrec ni urejal vseh
razmerij, ki sodijo v obligacijsko pravo. Zlasti ni urejal pogodb, ki
ne sodijo na podrocje prometa blaga in storitev (prim. 1. clen ZOR).
Navedeni pogodbi sta gotovo tipicna primera takih pogodb. Za lociranje teh pogodb v zakonu o dedovanju pa ni vee razloga, odkar
obligacijski predpisi urejajo tudi pogodbe, ki ne oblikujejo trznih
razmerij, npr. darilno pogodbo.
68. Pogodba o izrocitvi in razdelitvi premozenja za zivljenja (izrocilna pogodba) (546.-556. clen OZ), kotreceno, ni pravni
posel za primer smrti, ampak obligacijska pogodba o razpolaganj u s
premozenjem med zivimi. Prednik s pogodbo izroci in razdeli svoje
premozenje (navadno nepremicnine: zemljisca in zgradbe) svojim
potomcem, posvojencem in njihovim potomcem. Gre za premoze131 Prim. odl. VS Slov., Gzz 100/1969,25. 7. 1969, Sarli, Pregled, o. c., str. 39.

98

nje, ki ga irna v casu sklenitve pogodbe, ne pa (tudi) za premozenje,

ki bi ga imel ob smrti, kajti v tern primeru bi slo za prepovedano
dedno pogodbo.
Po vsebini gre pri izroCilni pogodbi za darilno pogodbo, ki pa
ima po zakonu dolocene posebnosti; stranke se lahko dogovorijo
tudi o posebnih obveznostih za prevzemnike premozenja. Pogodba
je po obliki veljavna, ce je sklenjena kot notarski zapis (558. clen
OZ, clen 47/1 tc. 3 ZN).I32
Z moznostjo, da se doloCijo posebne obveznosti za prevzemnike, priznava zakon veljavnost drugih tipov izroCilnih pogodb, z drugacnimi posledicami, kot jih irna izroCilna pogodba po OZ. Zakon
omenja uzitek, dosmrtno rento in dosmrtno prezivljanje (551. clen
OZ), sem sodi tudi preuZ:itkarska pogodba, ki pa je posebej urejena
(564.-567. clen OZ).
Posebnosti, ki jih doloca zakon, so predvsem dednopravne narave. Gre za naslednje posebnosti:
1. zahteva, da so lahko sopogodbeniki prednika samo osebe, ki
bi lahko po njem dedovale kot dedici prvega dednega reda: prednikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, 133 lahko pa tudi
zakonec prednika oziroma morebitni zunajzakonski partner; tern
osebam lahko prednik po pogodbi izroci in razdeli samo premozenje ali del premozenja, ki ga ima v casu sklenitve pogodbe, ne
pa premozenja, ki ga bo imel ob smrti, kajti v tern primeru bi slo
za prepovedano dedno pogodbo (548. clen OZ), in zahteva, da so
vse te osebe (razen zakonca) stranke pogodbe134 oziroma, kot pravi
zakon, da se vsi potomci z izrocitvijo in razdelitvijo premozenja
strinjajo (clen 547/1 OZ);
2. dejstvo, da ima pogodba dolocene posledice, pomembne za
dedovanje (dednopravne posledice).
132 Ustni sporazum o izrocitvi in razdelitvi premozenja zakonitim dedicem
je neveljaven, tudi ce je v celoti izvrsen; ce pa so izpolnjeni pogoji za konverzijo,
velja kot dari1na pogodba. Odl. VS BiH, Rev. 423/79, 5. 12. 1979, Advokatura BiH
1980/2-3, str. 179.
133 Gre za posvojence in njihove potomce iz popolne in nepopolne posvojitve, razen ce je bila v slednjem primeru dedna pravica posvojenca v posvojitveni
pogodbi izkljucena.
134 Cigoj S., Kontrakti in reparacije, 1979, str. 83: pogodbo sklenejo vsi potomci.

99

Dednopravne posledice pogodbe so naslednje:

- izrocitev in razdelitev premozenja za zivljenja predstavlja za
osebe, ki jim je bilo premozenje izroceno in razdeljeno,
dedovanje, dedovanje pred smrtjo zapustnika (successio antipata),
s posledico, da te osebe nimajo po smrti zapustnika nobenih dednopravnih zahtevkov glede premozenja, ki jim je bilo izroceno. S
pogodbo se vnaprej uredijo premozenjska razmerja, ki bi se sicer
urejala po prednikovi smrti, s tistimi osebami, ki bi, ce pogodbe ne
bi bilo, dedovale po predniku. Iz take narave pogodbe izhaja, da so
lahko prednikovi sopogodbeniki samo tisti zakoniti dedici, predvsem potomci, ki bi bili v konkretnem primeru poklicani k dedovasodna praksa pa
nju po predniku - izrocitelju premozenja.
nasprotno ne uposteva te specificne narave pogodbe
dedovanje); zato meni, da je lahko sopogodbenik tudi potomec, ki
v konkretnem primeru ne bi dedoval po predniku (npr. vnuk, cigar
starsi so se fivi),
da velja omejitev na tiste dedice prvega dednega reda, ki bi v konkretnem primeru dedovali po predniku, samo za
soglasje po clenu 107/1 ZD (sedaj po clenu 547/1 OZ). Za soglasje
zato, ker ti dedici ne dedujejo izrocenega premozenja; 135
- premozenje, kije bilo predmet izrocitve in razdelitve, ne spada v zapuscino prednika (ker ob njegovi smrti sploh ni vee njegovo)
135 01. pravno mnenjc obl\ne seje VS Slovenijc, 14. 12. 1995 (odl. VS
Slov., Hips 62/94, 13. 9. 1995), Pravna praksa 1996/3-4, str. 33. To pravno mncnje je spomo ne samo zaradi tega, ker ne
specifil\ne narave pogodbc
dcdovanje), ampak tudi zaradi nadaljnjega
da se v primeru,
ko sc kaUen izrociteljev potomec, k.i je ob izrociteljevi smrti njegov dedic, ni
strinjal z izrocitvijo, steje izroccno premo:lcnje za darilo, dano dedicu, in siccr ne
glede na to, ali bi prevzemnik po zakonitem dedovanju priel v postev kot dedic
ali ne. Po tern staliscu ima torej prevzemnik status dedica in concreto, ceprav
je evidentno, da ne more imeti vseh pravic, ki jih ima taksen dedic. Taka se po
tern
v primeru, ko se uveljavlja prikrajsanje nujnega
pristeje cisti
zapuscini vrcdnost izrol\enega premozenja (kot darilo), ne gledc nato, kdaj jc bilo
prevzemniku izroceno. Ker pa prevzemnik ni bil poklican k dcdovanju (ni dedil\
in concreto), bi moralo veljati, da se doda vrcdnost njemu izrol\cnega premozenja
samo, ce gaje pridobil v zadnjem letu pred zapustnikovo smrtjo. Stalisce VS Slovcnije torej ni v skladu s clenom 28/4, 5 ZD. Prevzemnik je npr. prikrajsan tudi
zato, kcr kot dedic in abstracto ne more zahtevati vracunanja daril in volil (gl. tc.
37 in fine). Prim. Jakulin V., Razdelitev premo:lenja za
Pravna praksa
1996/ 10, str. 37. S pravnim mncnjem obcnc sejc VS Slovenijc sc strinja V. Rijal't't', Pogodbc civilnega prava, ki niso bile uvr(jcne v ZOR, Pravna praksa 1997/5,
Pril<lgu. sir. VI.
100

in sene uposteva pri ugotavljanju in racunanju vrednosti zapucine

(clcn 549/2 OZ);
.
- osebe, delezne izrocitve in razdelitve premozenJa, ne odgopo njegovi smrti. (razen seveda, ce
varjajo za izroeiteUeve
so dedici sicersnjega zapustntkovega premozenJa), lahko pa se v
pogodbi do loci kaj drugega (clen 55311 OZ);
- osebe delezne izroCitve in razdelitve premozenJa, JalTICIJO
druga drugi 'za pravne
.in
ter za
obstoj in izterljivost terJatev, ki so Jlh dobile z tzrocttviJO m z razde-litvijo (554. clen OZ), tako kotjamcijo sodedici po delitvi dediscine
(149. clen ZD).
. .
.
Izrocitev in razdelitev premozenJaJe dokoncna; nata nacm odsvojeno premozenje v nobenem primeru ne pride. vee':'
izroCitelja. Vendar pa se v primeru, da se
mec, kije ob izrociteljevi smrti njegov dedtc, m stnnJal .z
in razdelitvijo premozenja, stejejo tisti deli premozenJa, ki so
izroceni drugim dedicem, za darila in se z. njimi ravna
z. danh,
ki jih je zapustnik dal dedicem:
pn dolocanju obracunske VTednosti
Enak.o
ki se je izroeitelju rodil po izroCitvi, ali ce se. poJavt dedtc, k!
bil razglasen za mrtvega, razen ce se z izroCitvtJO naknadno strmJa
(konvalidacija)l36 (550. clen OZ).
.
Poseben polozaj ima zakonec izrocitelja.l37 Ni namrec nuJno,
da je stranka
in.
Za veljavnost pogodbe m nuJno,vda Je pn tzrocttvt m razdehtvt upostes.
van zakonec oporocitelja. <;;epa je upostevan, se
strinjati (clen 552/1 OZ). Ce zakonec ni bit udelezen pn
in razdelitvi premozenja, ima kot dedic slabsi polozaj kot
tomec ki se ni strinjal s pogodbo (clen 552/2, 3 OZ). Ce pa Je btl
udelezen pri izroeitvi in
ima.
dednopravni polozaj kot potomec, kt Je btl udelezen pn tzrocttvt m
razdelitvi premozenja.
v

t36 Cigoj s., Kontrakti in reparacije, 1979, str. 83.

137 Zunajzakonski partner ni omenjen kot potencialna.
Zakonodajalec tu ni izrabil
da bi dopolnil bescdtlo, kt ga JC
ZD v 112. ctenu, in torej glede na dolocbo drugega dela l\lena 12/1 ZZZDR tum
izenaccn z zakoncem. De lege fercndaje potrebna sprememba.
101

Tako kot darilno pogodbo se lahko tudi izrocilno pogodbo pre(505. clen OZ). Vendar pa razlogi za preklic niso enaki. Izrocilna pogodba se lahko preklice, tj. razveljavi, samo zaradi hude
nehvaleznosti prevzemnika ali zaradi tega, ker ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti. Za hudo nehvaleznost gre - tako kot pri darilni
pogodbi - ce se po sklenitvi izrocilne pogodbe prevzemnik proti
izrocitelju ali njegovemu bliZnjemu obnasa tako, da bi bilo po temeljnih moralnih nacelili nepravicno, da bi prejeto obdrZal. Zaradi
specificne forrnulacije ni potrebno, da bi slo zgolj za katerega od
razlogov, ki po ZD veljajo za razdedinjenje (npr. iz 1. in 2. tocke
elena 42/ 1 ZD) ali za dedno nevrednost (npr. iz 1. in 4. tocke elena
126/ 1 ZD), ampak lahko klavzuJo o nepravicnosti razlagamo rigorozneje: tudi druga (morebiti tudi manj zavtina) prejemnikova dejanja ali opustitve so lahko razlog za preklic, ce bi bilo v nasprotju
z obcutkom za pravicnost, ce bi ta prejeto obdrzal.l38 Pri presoj i nehvalewosti ne kaze prezreti osebne prizadetosti izrocitelja, ceprav
je k1avzula oblikovana objektivizirano.
69. Pogodba o dosmrtnem prezivljanju (557.- 563. clen OZ)
nima - v nasprotju z izrocilno pogodbo- dednopravnih elementov.
Gre za izkljucno obligacijsko pogodbo med zivimi. Odplatek za
prezivljanje do smrti je premozenje ali del premozenja, predvsem
nepremicnega, ki pripada prezivljancu ob sklenitvi pogodbe. Ce bi
odplatek zajemal (tudi) premozenje, ki ga bo imel prezivljanec ob
smrti, bi slo za dedno pogodbo, ki je neveljavna. Izrocitev premozenja, ki pomeni odplatek, je odJozena do smrti prezivljanca. Prezivljavec lahko s premozenjem pravno razpolaga, vendar z zacetnim
rokom ,(smrt prezivljanca).
Pogodbo o dosmrtnem prezivljanju stejemo med tvegane (aleatoricne) pogodbe, kajti trajanja obveznosti pre:livljavca, torej vrednosti njegove spolnitve, se ne da vnaprej oceniti. Prezivljanec bo
gotovo umrl , ni pa gotovo, kdaj se bo to zgodilo: dies certus an, incertus quando. Zaradi tega ne pride v postev uveljavljanje cezmernega prikrajsanja. Kolikor ne gre za darilno pogodbo (gl. spodaj),
138 Opis velike nebvaleznosti kot razloga za preklic darilne pogodbe po
948 ODZ, torcj

na telesu, na tasti, na svobodi ali na imovini, bi bil

siccr kot pomot za razlago sprejemljiv, te ne bi bilo pogoja, da gre za kaznivo
dejanjc. Prim. Cigoj S., Kontrakti in reparacije, 1979, str. 73, 74.

102

nujni dediCi prezivljanca ne morejo zahtevati razveljavitve pogodbe

zaradi dopolnitve prikrajsanega nujnega deleza (vrnitev daril, 34.,
35. in 38. clen ZD). Kdaj pa lahko stejemo spolnitev prezivljanca za
darilo? Mnenja o tern so razlicna. Zelo poenostavljeno bi lahko rekli, da gre za darilo tedaj, kadar se s cistim dohodkom premozenja,
zajetega s pogodbo, lahko pokrijejo stroski prezivljanja.
Po ustaljeni sodni praksi so lahko stranke pogodbe tudi osebe,
ki so se do!We medsebojno prezivljati po predpisih druzinskega
prava: zakonca, otroci in starSi.l39 Ce se sklene v korist otroka kot
prezivljanca, ni potrebno soglasje socialnega varstva, ker ne gre za
premik v otrokovem premozenju oziroma za vecji poseg v njegove
premozenjske interese.l40 Pogodba je po obliki veljavna, ce je sklenjena kot notarski zapis (558. clen OZ, clen 47/ 1 tc. 3 ZN). OZ nima
dolocbe, kijo je vseboval ZD, po kateri je lahko prezivijavec svojo
knjigo. Po novem velja, da
pravico iz pogodbe vpisal v
se lahko prezivljanec zaveze, dane bo razpolagal s premozenjem,
ki je predmet pogodbe (559. clen OZ). Ta zaveza se kot prepoved
v zemljgko knjigo; v tern
odsvojitve in obremenitve lahko
primeru varstvo prezivljavca ni manje kot po ZD.
Pojem pogodbe o dosmrtnem prezivljanju OZ (tako kot prej
ZD) ne obravnava samo v striktnem pomenu besede (clen 575/3
OZ). Za tako pogodbo steje tudi pogodbe, s katerimi se proti obljubi dediscine en pogodbenik zaveze, da bo drugega varoval in
zanj skrbel (za njegovo osebo in premozenje), obdeloval njegovo
zemljo ipd. Stranki se lahko dogovorita tudi za skupnost premozenja ali/in za skupnost zivljenja. Ce naj velja samo skupnost zivljenja, lahko vsaka stranka razpolaga s svojim premozenjem. Forpravnotehnicno ni tocna, saj
mulacija odplatka: obljuba
gre za pogodbeno razmerje in ne za dedovanje.l41 Za pridobitev
odplatka ni potrebno, da so podani pogoji za dedovanje, razen smrti
sopogodbenika.
Prezivljavec ne odgovarja za prezivljanceve dolgove po
njegovi smrti, razen ce se v pogodbi doloci drugace (560. clen OZ).
l39 01. Zupancic K., Dcdno pravo, 1991, 399.
140 Prim. Zupancic K., Druzinsko pravo, 1999, tt. 237.
141 Formulacijo je ZD - sistemsko nckorcktno - prevzel iz ODZ. Podrobneje
Rijavec V., Pogodbe civilnega prava, ki niso bi le
v ZOR, Pravna praksa
199715, Priloga, str. VII.

103

'1

Umljivo, saj premozenje, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem prezivljanju, ne spada v

pogodbenika, ki je to premozenje
odsvojil.
Pogodba o dosmrtnem prezivljanju se lahko razveze (561. clen
OZ):
- po sporazumu strank;
- na zahtevo ene ali druge stranke iz razveznega razloga; gre za
tako tezko omajanost razmerja strank, ki zivita skupaj, da je postalo
skupno zivljenje neznosno;
- na zahtevo ene stranke zaradi tega, ker druga stranka ne spolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe;
- na zahtevo ene ali druge stranke, ce so se razmere tako spremenile, da je spolnitev pogodbe znatno otezkocena.
Pogodbo razveze
Pri razveznem razlogu omajanosti se, po pravilnem staliscu sodne prakse, krivda za tako stanje
ne uposteva. To pa pomeni, tako kot pri razvezi zakonske zveze, da lahko zahteva razvezo pogodbe tudi stranka, ki je kriva za
omajanost razmerja. Neznosnost je treba ocenjevati subjektivno,
s
strank;J42 mislim celo, da bi moralo, tako kot pri razvezi zakonske zveze, zadostovati, da samo ena od strank ne more
vee prenasati skupnosti, pa ceprav je neznosnost sama povzrocila
in jo ohranja. Nasprotno pa razveze pogodbe ne more zahtevati
stranka, ki drugi preprecuje, da bi izpolnjevala svoje obveznosti
iz pogodbe.
Posledic razveze pogodbe OZ ne doloca. To glede na zakonske dolocbe o neupraviceni pridobitvi (190.-198. clen OZ)
tudi ni potrebno. Po teh dolocbahje treba vrniti prejeto, ce pa to
ni mogoce, nadomestiti vrednost dosezene koristi, tudi tedaj, ce
kdo nekaj prejme glede na podlago, ki je pozneje odpadla (causa finita). Z razvezo pogodbe je pac odpadla podlaga spolnitve
strank. Tu je treba pripomniti, da je ZD vseboval dolocbo, po
kateri lahko po razvezi pogodbe vsaka stranka zahteva od druge
odskodnino po splosnih pravilih civilnega prava (cl. 120/4 ZD v
prvotnem besedilu). Dolocba je bila nepravilna, ker tu ne gre za
odskodninski, ampak za kondikcijski zahtevek. Poleg tega zahtevka se lahko postavi tudi odskodninski zahtevek, ce so podani
142 Prim Cigoj S., Kontrakti in reparacije, 1979, str. 351.

104

pogoji za odskodninsko odgovomost, zlasti krivda za razvezo

pogodbe.l43
OZ govori tudi o obsegu vmitve: treba je vrniti plodove in placati zamudne obresti. To velja tudi glede danih daril. Povrnejo se
potrebni in koristni potroski (193. in 194. clen OZ).
Ze uvodoma sem opozoril na vprasanje, ali lahko nujni dedici prezivljanca zahtevajo razveljavitev pogodbe zaradi prikrajsanja
nujnega deleza. Za spodbojno darilo je treba steti, po Cigojevem
mnenju, tisti del spolnitve prezivljanca, ki naj bi bil po poslovnem
namenu strank ob sklenitvi pogodbe neodplacen (ker je npr. prezivljanec zelo,star).144 Relevantenje torej poslovni namen. Tega pa
ne bo vedno lahko izkazati. Zato se zdi primemejsa objektivizirana
resitev, naj se kot spodbojno darilo obravnava razlika med spolnitvijo prezivljanca in protivrednostjo, ki jo je ta dobil do smrti od
prezivljavca.
Ni nujno, da se zaradi spremenjenih razmer, ki znatno otezujejo spolnitev, pogodba razveze. Sodisce lahko na zahtevo ene ali
druge stranke pogodbeno razmetje preoblikuje, lahko pa tudi spremeni pravico prezivljanca v dosmrtno rento, ce to ustreza eni in
drugi stranki (562. clen OZ). Sprejeti velja stalisce judikature, da
lahko sodisce samo, tudi brez predloga strank, presodi, da je tak
ukrep ustrezen, in ga izpelje.
Zakon izrecno doloca, da pogodba s smrtjo prezivljavca ne
preneha. V pogodbo vstopijo njegovi dedici: zakonec,l45 potomci,
posvojenci ali njihovi potomci, ki so poklicani k dedovanju (dedici
in concreto), ob pogoju, da v to privolijo. Ce ne privolijo, se pogodba razveze. Ce je razlog, dane privolijo v nadaljevanje pogodbe
z njimi, v tern, dane morejo sprejeti pogodbenih obveznosti, imajo pravico do nadomestitve vrednosti doslejsnjega prezivljanja (ne
143 Cigoj S., Komentar obligacijskih razmerij, II, 1984, k cl. 210 ZOR,
str. 818: pravila o nicnih in izpodbojnih pogodbah in njihovih posledicah ne zaoikajo splosnih nacel o neupraviceni pridobitvi in povracilu skode. V OZ ni hila
sprejeta dolocba 1 I4. elena ZOR, ki pa je Cigoj ze med veljavnostjo ZOR ni stel za
argument proti zgomji trditvi, gl. o. c., str. 816 in nasi.
144 Cigoj S., Kontrakti in reparacije, 1979, str. 353.
145 Zunajzakonski partner prezivljalca ni omenjen. Glede na
drugega
dela
12/1 ZZZDR ne more vstopiti v pogodbo. To sicer ni logicno, kajti ratio
predpisa je, da prevzamejo obveznost prezivljanja dedici prvega dednega reda, to
pa je tudi zuoajzakonski partner. De lege ferenda je potrebna sprememba.

105

do
kot je v zakonu nepravilno zapisano; gre za njihov
kondikcijski zahtevek po 190.- 197. clenu OZ, gl. zgoraj). Sicer pa
dedici nimajo pravice do nadomestitve vrednosti danega.
70. Tretja pogodba, ki je sicer tudi imela pravni temelj v ZD,
ni pa hila regulirana,je pogodba o preuzitku (564.-568. c len OZ).
Pravni temelj te pogodbe je bi Ia ze omenjena dolocba elena 117/6
ZD, ki je po nacelnem mnenju tedanjega zveznega vrhovnega sodgca iz leta 1957146 dovoUevala sklepanje drugih oblik izro6lnih
pogodb, tudi takih, s katerimi en pogodbenik ze za zivljenja odstopi
drugemu premozenje in tudi prenese nanj lastnino premozenja.
Po OZ se s preuZitkarsko pogodbo preuiitkar zaveze prenesti
za zivljenja na prevzemnika lastninsko pravico na dolocenih svojih
nepremicrunah in premicninah, namenjenih za rabo in uzivanje nepremicnin (zlasti fundus instructus), prevzemnik pa se zaveze, da
bo preuzitkarju do njegove smrti nudil dolocene dajatve in storitve:
zivljenjske potrebScine, obcasne denarne dajatve, oskrbo, stanovaipd.
nje, uzivanje dolocenega
Tudi pogodba o preu:Zitkuje tvegana pogodba. Trajanja obveznosti prevzemillka, torej vrednosti njegove spolnitve, ne moremo
vnaprej oceniti, ker je negotovo, kdaj bo preu:Zitkar umrl. Zaradi
tega ne pride v postev uveljavljanje cezmemega prikrajsanja. Glede
vpr8Sanja, v kakSni meri lahko stejemo izroeeno premozenje (spolnitev preuzitkatja) za darilo, in glede posledic tega za uveljavljanje
nujnega deleza s spodbijanjem darila veljajo izvajanja pri pogodbi
o dosmrtnem prezivljanju.
Pogodba o preu:Zitku je po obliki veljavna, ce je sklenjena kot
notarski zapis (567. clen OZ). Z vpisom preuiitka v zemlj isko knjigo se ustanovi stvama pravica v korist preuzitkarja: stvarno (realno)
breme (gl. 249.-255. clen SPZ). Pogodbene obveznosti prevzemnika se drzijo lastnika nepremicnin; ce prevzernnik nepremicnine odsvoji, je obveznosti dolfan izpolnjevati novi pridobitelj (566. clen
OZ).
Preu:Zitkarska pogodba se Jahko razveze. Ce stranki pogodbe
zivita skupaj, pa se njuno razmetje tako omaje, da postane skupno
zivljenje nevzdrzno, lahko vsaka od njiju zahteva, naj se pogodba razveze. Posledica omajanosti je po zakonski dikciji nevzdr:Z146 Gl. ZSO VIII/57, 1, str. 195.
106

nost<<. Ta ima enak pomen kot neznosnost pri omajanosti razmetja, nastalega s pogodbo o dosmrtnem prezivljanju.t47 Tudi sicer
ta razvezni razlog obravnavamo enako kot pri omenjeni pogodbi.
Pogodba se lahko razveze na zahtevo ene stranke tudi v primeru,
da druga stranka ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti. Ce se pogodba razveze, se uporabijo dolocbe OZ o neupraviceni pridobitvi
(190.-198. clen OZ), tako kot pri pogodbi o dosmrtnem pre:Zivljanju. Vsaka stranka lahko zahteva povracilo danega oziroma nadomestitev vrednosti koristi (gl. zgoraj).
Spomo razmetje razveze sodisce. 0 tern in o morebitni moznosti, da sodisce razmerje zaradi spremenjenih razmer preoblikuje,
zakon ne govori. Zaradi podobnosti razmerja je umestna analogna
uporaba dolocb 561. in 562. elena oz.
6.

brez

71. Ce se zanesljivo ve, da dedicev ni, ce se znani dedici odpovedo dedovanju, alice se ugotovi, da so dedno nevredni ali razdedinjeni, ali pa ce se v primeru, ko ni znano, ali je kaj dedicev,
naj se dedici priglasijo, nihce ne
v enem letu po oklicu
oglasi, razglasi sodiSce zapuscino za d!Zavno Jastnino. Dolocbi, da
se zapuscina brez dedica (kot druZbena lastnina) izroei pristojni obcini oziroma da se kmetijsko zemljisce izro6 kmetijski
skupnosti (cleo 130/2 in 219. cleo ZD v prvotnem besedHu), sta
bili z novelo, 2001, spremenjeni. To je bilo nujno, ker obCina po
ustavi ni del drzavne organizacije, praviloma ne opravlja nalog iz
ddavne pristojnosti in se v nacelu tudi ne financira iz drZavnih viskupnosti pa so odpravljene. Po noveli
rov. K.metijske
se zapuscina brez dedica (kot dr2avna lastnina) izroci pristojnemu
organu Republike Slovenije (cleo 130/2 in 219. clen ZD v besedilu
novele, 2001). Za kmetijska zemljisca, kmetije, gozdove in dolocena nezazidana stavbna
ki so kot zapuscina brez dedica
147 Razlicnost pojmov jc poslcdica tega, da je preuzitkarsko pogodbo uredil
OZ; prevzel je termin, ki ga uporablja ZZZDR pri razvezi zakonske zveze na
tozbo (65. cleo ZZZDR). ZD ( 1976, ki jc izhajal iz zveznega ZD, 1955, precise.
bcscdilo, 1965), ki jc vseboval pogodbo o dosmrtnem prezivljanju, pa je uporabil
pojem zakona o zakonski zvczi {1946). Redakcija OZ tu ni bila dovolj
pazljiva.
107

lastnina, velja, da se jib izroci Skladu kmetijskih

m gozdov Republike Slovenije, ki s temi nepremicninami
v imenu drZave in oa njen racun (gl. clen 14/ 12 v zvezi z
2. m 3. clenom ZSKZG; gl. tudi tc. 13).
Zakonodaja ne daje odgovora na vprasanje, kateremu pristojneorganu se. izrocijo v gospodarjenje drugi premozenjski obJektJ, ki kot zapuscma brez dedica postanejo dr.Zavna lastnina.
S premozenjskimi predmeti, ki lahko rabijo splosni koristi ali dobrodelnemu namenu, bi se lahko gospodarilo tudi v okviru posebnih ustanov, k:i bi jib ustanovi.la drZava po zakonu o ustanovah (ZU-UPBl,
Ur. I. RS, 70/05). Steer pa to ni snov dednega prava.
Vprasanje, kdo (kateri organ) predstavlja oziroma zastopa drZavo
v postopku odloeanja o prenosu lastninske pravice na drZavo po preroka v oklicnem postopku, je
zakon o dttavnem pravobrarulstvu (Ur. l. RS, st. 20/97, 56/02): pristojenje drZavni pravobranilec
(1. clen ZDP). Po avstrijski ureditvi (ta namje blizu ze v tern, da drzava ni zadnji zakoniti dedic) je zapuscinsko sodisce dolzno obvestiti
poseben drzavni financni organ (Finanzprokurator) o tern, da se v ediktalnem postopku ni naslo dedica. Ta organ potem zastopa fiskus.148
Omenili smo ze (gl. tc. 17), da pri prehodu zapuscine brez
dedica. v drZavno lastnino ne gre za dedovanje, vendar pa preide
zapuscm.a
v
lastnino - enako kot preide pri
dedovanJu ded1scma na dedtca - v trenutku zapustnikove smrti v
celoti z aktivi in pasivi, in neposredno od zapustnika. Orzava
zapustnika, izpolniti volila in
naloge, ki
J1h Je zapustn1k dolocil v oporoki. Za dolgove, volila in bremena
odgovarja do viSine vrednosti zapuscine.
Ko pridobi drzava zapuscino brez dedica, pomenita za prakso
nacin
vrednosti zapuscine in nacin pov
prezadolzene zapuscine. Dr.Zavni organi
meruJ?, da ? pravtl, bt dolocala, kdo, kdaj in na kaksen nacin naj
popts m ocerutev vrednosti zapuscine, niti pravil o tern, do
kdaJ lahko upniki uveljavljajo svoje terjatve in na kaksen nacin naj
se poplacajo. To ne drZi docela.t49
148 Gl. Rummel P., Kommentar zum Allgemeinen bUrgcrlichen Gesetzbucb

1990, kom. 4 in nasi. k 760 (str. 794 in nasi.).

'

149 Popolneje Znidarsic V., v: ZupanCic K., ZnidarJic V., Zapul!ina brez

dedil!ev, Pravna praksa 2005/24, str. 15.

108

Popis in cenitev zapuscine ureja ZD v 184.- 190. clenu. Odredi

ju zapuscinsko sodBce v primerih, ko to zahteva skrbnik, ko gre
za omejitev po 128. clenu ZD ali iz drugih opravicenih razlogov.
Lahko pa se odredita tudi v primerih, ko to zahtevajo zapustnikovi
dediei, volilojemniki ali pa upnik:i {184. clen ZD). Gotovo je opravicen razlog za izdajo odlocbe o popisu in cenitvi zapuscine njena
prezadolzenost in s tern mozne negativne posledice v zvezi z odgovornostjo driave za zapustnikove dolgove. Druga moznost je v
analogni uporabi pravil, ki veljajo za dedica, tudi v primeru, ko dr:lava pridobi zapuscino. Torej lahko tudi drzava zahteva, da sodiSce
odredi popis in cenitev.
Popis in cenitev opravi notar, izvrsitelj, lahko pa tudi delavec
sodisca, ki ga doloci sodnik, na nacin, kot ga doloca zakon. Ob popisu premozenja se to tudi oceni, tj. navede se vrednost posameznih
premicnih in nepremicnih stvari (gotovo pa tudi vrednost ostalih
pravic), lci sestavljajo zapuscino. Zakon nima natancnejsih navodil,
kako se opravita popis in cenitev, katera vrednost naj bo za cenitev
odlocilna ipd. Ta bi moral dolociti podzakonski akt. Tako bi se lahko izognili nevarnosti oskodovanja drzavnega premozenja v korist
zapustnikovih upnikov.1 so Postopki cenitve in prodaje premozenja
bi morali biti hitri, da ne bi bilo razlik v ceni oziroma prekomerni
odgovornosti drZave, merilo vrednosti zapu5cine naj bo vsekakor
njena trina vrednost ipd.15t
Za odgovomost driave za zapustnikove dolgove se analogno
uporabljajo dolocbe, ki veljajo za dedica (gl. 142. clen ZD). Razlogi so navedeni v tc. 17. Dr:Zava tako odgovarja za zapustnikove
dolgove do
vrednosti podedovanega premozenja. Za dr:lavo
pane velja dolocba, da dedic, ki se je odpovedal dedis6ni, ni odgovoren za zapustnikove dolgove, ker se drzava dediscini ne more
odpovedati.I52 D..Zava odgovarja s celotnim premozenjem, tako s
podedovanim kot z lastnim (pro viribus hereditatis).

150 tnidarsicV., ibidem.

151 Teorija je zavze1a

da se pravice vedno ocenjujejo glede na

ko jib je
pridobil, to je v trenjihovo trfuo vrednost, ki so jo imele v
nutku zapustnikove smrti. Gl. Gavel/a N., Nasljedno pravo, Informator, Zagreb,
1990, str. 250.
152 Po smislu ni mogol!a niti uporaba 3. in 4. odstavka 142.
ZD.

109

Sprejeti velja predlog,l53 naj bide lege ferenda razmislili o urcditvi nemskega prava, da drzava, drugace kot posameznik, vedno
odgovarja zgolj ornejeno, samo z zapuscino.I54
ZD ne ureja vrstnega reda poplacila dolgov zapuscine, prav
tako tudi ne pozna stecaja o zapuscini (gl. tc. 81). Uporabljajo se
splosna pravila civilnega prava. Velja torej, da je driava- tako kot
dedic - doltna poplacati vsakernu upniku, ki to zahteva, zapustnikov
dolg v celoti, po nacelu prior tempore potior iure. Seveda obstaja
ta dolznost le dotlej, dokler poplaCila ne dosezejo visine vrednosti
zapuscine. Za preostale dolgove, ki presegajo to vrednost, drzava
ne odgovarja. Obveznosti, ki so ostale neizpolnjene, s tern niso prenehale, obstajajo se naprej, vendar le kot naturalne obligacije.l55 Ce
bi se de lege ferenda odlocili za uvedbo stecaja o zapuscini, bi ga
bilo seveda treba uporabiti v vseh primerih prezadolzene zapuscine,
ne sarno tedaj, ko pridobi ddava zapuscino brez dedicev. Sicer bi
hili upniki zapuscine brez dedica nedopustno privilegirani nasproti
ostalirn upnikom.
ZD nirna dolocbe o casu, v katerem upniki lahko terjajo poplaCilo dolga ozirorna obveznosti od drzave - oziroma dedica.
Zato se uporabijo pravila obligacijskega prava o zastaranju terjatev (335.-370. clen obligacijskega zakonika, Ur. 1. RS, st. 83/01,
32/04). Zastaranje terjatve zacne nacelorna teci prvi dan po dnevu,
ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. V zastaranje
se vsteva tako cas, ki je pretekel v korist zapustnika, kot tudi cas, ki
je pretekel po zapustnikovi srnrti, to je v korist njegovega pravnega
naslednika. Pornernbna je dolocba o zadrZanju zastaranja za ves tisti
cas, ko upnik, zaradi nepremagljivih ovir, ni mogel sodno zahtevati
izpolnitve obveznosti. Nepremagljivo oviro lahko predstavlja tudi
smrt upnika in pa okolgcina, da pravni naslednik ni znan. l56
Dedic, ki se oglasi po tern, ko je presla zapuscina v drZavno lastnino, ima pravico zahtevati, da se mu izroci zapuscina oziroma njemu
pripadajoci delez. Tozbo mora vloziti v roku, ki je dolocen v 141. cle153 Znidarsic V., v: Zupancic K., Znidarsic V.,
brez dedicev, Pravnn proksa 2005/24, str. 18.
154 Gl. 780 II ZPO. Brox H., Erbrecht, 19. izd., 2001, str. 53, 54.
155 Tnko tudi Gavel/aN., Nasljedno pravo, 1990, str. 250.
15f Popolncjc Znidarsic V., v: Zupancic K., Znidarsic V., ZapuMina brez
Pravno praksa 2005/24, str. 15.

II 0

nu zakona o dedovanju za zastaranje pravice zahtevati zapuscino kot

zapustnikov dedic (rok za zastaranje dediscinske tozbe).
7. Pridobitev

in odpoved

72. Da pride do dedovanja, je potrebno: 1. da zapustnik umre,

2. da obstaja dedic, 3. da ima dedic dedni naslov, 4. da je dedic dedno sposoben oziroma da ni dedno nevreden. Do dedovanja seveda
lahko pride samo tedaj, ce obstaja predmet dedovanja - zapuscina.
Ta najsplosnejsi pogoj izhaja ze iz pojrna dedovanja, obsezen pa je
tudi v pogoju smrt zapustnika, kajti umrla oseba, ki ne zapusca
premozenja, ni zapustnik. Pri tern pa ni relevantno, ali je zapuscina
aktivna ali pasivna.
Navedeni pogoji veljajo tako za dedovanje v pravnotehnicnem
smislu, torej za univerzalno sukcesijo, kot tudi za dedovanje v netehnicnem smislu, za volilo.
Osnovni pogoj za nastop dedovanja je zapustnikova smrt ali
razglasitev pogresanega za mrtvega (123. clen ZD). Dokler zapustnik zivi, ni dedovanja; ne obstaja dedna pravica niti kaksna druga
pravica do zapuscine.
je lahko vsak pravni subjekt: fizicna ali pravna oseba. Fizicna oseba lahko postane dedic (ali Iegatar) samo, ce je ob
smrti
ob uvedbi dedovanja) fiva, ce ze zivi oziroma ce se
zapustnika
zivi (gl. clen 12511 ZD). Od tega pogoja velja po zakonu izjema za
otroka, ki je ob zapustnikovi smrti ie spoeet, a ni se rojen. Spoceti
otrok (nasciturus) velja za rojenega, toda s pogojem, da se rodi Ziv
(clen 125/2 ZD). Ce se otrok rodi ziv, je dedic od trenutka zapustnikove smrti, ce se rodi mrtev, velja, kot da nikoli ni bil
Tudi pravna osebaje lahko dedic (ali legatar) samo, ce ob smrti
zapustnika obstaja. Po analogiji z domnevo o zivljenju spocetega
otroka so lahko dedici tudi pravne osebe, ki se niso definitivno konstituirane, vendar pa izpolnjujejo vse pogoje za pridobitev pravne
osebnosti in tudi ze tece postopek za njihovo ustanovitev.
Dolocena oseba lahko v konkretnem primeru deduje, ce ta
njena pravica izvira iz dednega naslova: iz zakona ali iz oporoke.
Oporoka ima prednost pred zakonom kot dednim naslovom:
dedovanje po zakonu ne pride v postev, ce je mozno uporabiti oporoko. Namen oporoke je namrec ravno v tern, da pride do drugacnelII

ga dedovanja, kot je doloceno z dednim redom po zakonu. Mozno

je tudi dedovanje po obeh dednih naslovih, tako da se del
deduje po oporoki, drugi del pa po zakonu.
Dedno sposoben je pri nas vsak clovek, vsaka fizicna oseba, tudi
tujci s pogojem reciprocitete. Pravne osebe so lahko dedici samo po
oporoki, in samo tedaj, ce ni s posebnimi predpisi kaj drugega doloeeno (clen 125/3 ZD). Takih posebnih predpisov v na5em pravu ni.
Dedna nevrednost onemogoCi fizicni osebi, ki je sicer dedno
sposobna, da bi dedovala. Dedno nevredna postane oseba, ki zagresi dejanje ali opustitev, zaradi katerih ne zasluii, da bi dedovala. Ta
dejanja oziroma opustitve so taksativno navedeni v zakonu (raz1ogi
dedne nevrednosti, 126. cleo ZD): 157 odvzem zivljenja ali strezenje
po zivljenju zapustnika, opustitev prezivljanja zapustnika ali dajanja potrebne pomoci zapustniku; dejanja, s katerimi kdo zapustniku
odvzame svobodo testiranja oziroma prepreci izpolnitev njegove
poslednje volje.
Dolocba v prvotnem besedilu je vsebovala se en razlog dedne
nevrednosti: pobeg iz drzave iz dolocenih, za drzavo zavrZnih nagibov. Ta razlog je zadel drzavUana SFRJ, ki je pobegnil iz drZave, da
bi se izognil obsodbi za hujse kaznivo dejanje, obvezni vojaski slu:Zbi
ali da bi sovrazno deloval proti SFRJ, pa se do zapustnikove smrti ni
vmil v drZavo. Glede na nove slovenske predpise ustavnega znacaja
da velja ta dolocba za dr2avljana Republike Slovenije,
se je
njegovo ravnanje se je nanasalo na Republiko Slovenijo kot drZavo.
Dolocbo o tern razlogu dedne nevrednosti (clen 126 tc. 5 ZD)
in dolocbo, da zapustnik tega razloga dedne nevrednosti dedicu ne
more odpustiti (clen 127/2 stavek 2), je ustavno sodisce z odlocbo
U-1-3/93, 16. 6. 1994,158 razveljavilo. l59

157 0 razlogih popolneje ZupancicK., Dedno pravo, 2. izd., 1991 ,

85 in

nasi.

Po mnenju ustavnega sodisca gre pri tern razlogu za ustavno

nedopusten poseg v lastnino in dedovanje. Z drugimi razlogi
nevrednosti zaradi (zavr:Znih) okoliscin v razmerju do zapustmka se
uresnicuje domnevna zapustnikova volja, ker se predpostavlja, da
bi zapustnik onemogocil dedovanje osebi, ki se je zoper njega pregresila z ravoanjem, dolocenim v zakonu. Oolocitev dedne nevrednosti se tu ka:Ze kot ustavno dopusten poseg. Kot nedopusten pa se
poseg pokaze v primeru, ko zakon v izpodbijanem predpisu doloca
dedno nevrednost dedica zaradi razrnerja do dnave, ker drZava s
za priposegom v pravico zapustnika, da razpolaga s svojo
mer smrti, sploh ne more varovati interesa drZave oziroma Javnega
interesa. S posegom v pravico dedica do dedovanja bi bilo sicer
mozno zavarovati ta interes (generalna prevencija!), je pa nedopusten zato, ker se data interes zavarovati na druge nacine, s katerimi
se prekomemo ne posega v lastninsko pravico.
K ternu povzetku obrazlozitve odlocbe ustavnega sodisca je
treba dodati, da dednopravne ureditve v Evropi ne stejejo ravnanja proti interesom drZave za razlog dedne nevrednosti. Razlogi
predvsem v zavrfuem ravnanju proti
Po
gre za storitev hujsega kaznivega dejanja prot1 zapustniku (zlastt
za odvzem zivljenja ali poskus odvzema zivljenja zapustniku) in
v vecini ureditev - izjema je predvsem francosko pravo - tudi za
dejanja, s katerimi se poseze v zapustnikovo svobodo testiranja ali
onemogoci izpolnitev njegove poslednje volje. Zakoni, zaenkrat
z izjemo francoskega code penal, tudi ne dolocajo izgube oporocne
sposobnosti ali nicnosti oporoke kot pravnih posledic obsodbe za
kaznivo dejanje.
V primerjalnem pravu je torej pojmovanje, da lahko drZava
omejuje voljo zapustnika glede razpolaganja s premozenjem s kazenskopravnimi sankcijami, zastarelo, tako kot je v civilnem pravu
ob veljavo mise), da na obstoj dedne nevrednosti v interesu dri.ave
volja zapustnika ne more imeti vpliva.l60

158 Obj.: OdiUS 671111 (1994), str. 316 in nasi.

159 Za odpravo teh
sem se zavzemal ze prej, ker se z njimi izraza
dnavna rcprcsija na
ki naj bi ga obvladovala volja posameznika. Gl.
Zupancic K., Dedno pravo, 2. izd., 1991, 92 (str. 49). V tern dclu jc tiskarska napaka: namesto pravilno odpraviti<< stoji
(kar se da razbrati iz konteksta)
obnoviti. 0 argumentih za odpravo tega razloga dedne nevrednosti
Zupancic K., Dedna nevrednost zaradi pobega iz dnave, Pravna praksa
1993/20, str. 30, 31.

112

73. Ce so podani drugi pogoji za dedovanje, se s trenutkom zapustnikove smrti uvede dedovanje, dedici so poklicani k dedovanju,
(clen 123/1 in 132. clen
istocasno pa ze tudi pridobijo
160 Primerjalnopravni pregled v: Zupancic K., o. c., Pravna praksa 1993/20,

str. 31.

113

ZD). Trenutek uvedbe dedovanja, delacija, sovpada s trenutk:om

pridobitve dediscine, z akvizicijo. Na ta nacin zapuscina po nasem
pravu ni niti trenutek brez subjekta. S trenutkom zapustnikove smrti
postane dedic subjekt pravic in obveznosti, kijihje imel zapustnik,
pa tudi posestnik stvari iz zapuscine, ne glede nato, kdaj je pridobil
dejansko oblast nad stvanni (29. clen SPZ). Posebnost velja glede
dedovanja denacionaliziranega premozenja (gl. tc. 123).
74. Dediscino pridobijo dedici ipso iure. Za pridobitev dediscine ni potrebno nikakrsno njihovo ravnanje; zlasti jim ni treba izjaviti, da dediscino sprejemajo. Po nasem pravu velja domneva,
da osebe, poklicane k dedovanju, dediscino sprejemajo, vendar pa
lahko to domnevo spodbijejo s tern, da izjavijo, da dediscine ne
sprejemajo, da se ji odpovedujejo.
sistema ipso iure pridobitve dediscine, ki je uveljavljen v veCini sodobnih dednopravnih ureditev (npr. v nemskem, svicarskem in delno v francoskem
pravu), je sistem sprejema dediscine, za katerega je znacilno, da
pridobi dedic dediscino samo tedaj, ce izrecno izjavi, da dediscino
sprejema (oziroma ce mujo sodisce na podlagi izjave prisodi; tako
797 ODZ). Tako nastane med smrtjo zapustnika, ko je dedic poklican k dedovanju (delacija), in pridobitvijo dediscine (akvizicija)
prehodno obdobje, v katerem zapuscina nima pravnega subjekta.
Zapustnik ni vee subjekt zapuscine, dedic pa to se ni. Govorimo o
ldeci zapucini (hereditas iacens). Sistem Iezece zapu8Cine velja
npr. v avstrijskem in italijaoskem pravu.l61
Izjavo o odpovedi dedicini lahko poda dedic do konca zapusCinskc obravnave, tj. do tedaj, ko izda sodisce sklep o dedovanju.
Odpoved dediscini velja tako za odpovedujocega se dedica kot
tudi za njegove morebitne potomce, ce dedic izrecno ne izjavi, da
se odpoveduje samo v svojem imenu. Ce so potomci mJadoletni, za
to domnevno odpoved v njihovem imenu ni potrebna odobritev socialnega varstva (centra za social no delo) (c1en 133/2, 3 ZD).
Ta dolocba ni ustrezna. Argumenri contra so: moznost, da volja
prednika lahko iznici ucinkovanje vstopne pravice, ni v skladu z
nacelom, da dedujejo potomci na podlagi vstopne pravice po svojem pravu (iure proprio), neodvisno od pravice prednika, in bi torej
morali dedovati tudi neodvisno od njegove volje. Poleg tega pa ta
161 Gl. ZupanCicK., Dedno pravo, 1991,
114

415.

solucija tudi ni v skladu z nacelom, da se zakoniti dedni red (ki

vkljucuje reprezentacijo) lahko spremeni le, ce je nedvomno ta_Jca
zapustnikova volja. Po drugi strani pa je dolocba dejansko relikt
nezadostno omejevane roditeljske pravice,162 kar se kaze se
no v tern, da za odpoved dedisCini, ki velja tudi za potomce, m
potrebno soglasje socialnega varstva. Odpoved dediscini, ki velja
tudi za potomce, je dejanje, ki ima za posledico vecji premik v premozenju otroka; za taka dejanja pa je na temelju 111. clen.a zak?na
o zakonski zvezi in dmzinskih razmerjih potrebno soglasJe socJalnega varstva. To velja npr. po sodni
.za P.rimer,
se odpovedo stacli dediscini mladoletmh otrok kot nJthovt zakomtt
zastopniki (tune gre za vstopno pravico otrok!).
Ce urnre dedic pred koncem zapuscinskega postopka (tj. pred
izdajo sklepa o dedovanju), pa se ni odpovedal dediscini, preide
pravica odpovedati se dediscini na njegove dedice (I
clen
Umrli dedic je namrec postal dedic s trenutkom smrtt zapus.tmka?
pravica do odpovedi je eno od upravicenj njegove dedne pravtce, kt
ob njegovi smrti preide na njegove dedice kot sestavni del njegove
zapuscine. Prehod dediceve pravice odpovedati se dediscini na
njegove dedice (oziroma dedovanje
se
ni) je primer t. i. dedne transmisije v ststemu tpso ture pndobttve
dedisCine.
Pravna posledica odpovedi dediscini je v tern, da se steje, kakor da odpovedujoci sploh ni postal dedic (clen 133/4 ZD). Usoda
dednega deleza, ki bi sel odpovedujocemu se dedicu, je odvisna od
tega, ali gre za oporocnega ali za zakonitega dedica.
gre zakonitim dediccm, ce ni
Dedni delez
bila volja oporocitelja drugacna (139. clen ZD): substitucija, akrescenca. Oporocitelj je 1ahko za tak primer postavil substituta. Ce ga
ni postavil, lahko pride do akrescence.
z dednim delezem zakonitega dedica, ki se je odpovedal dediscini v lastnem imenu, se ravna tako, kot da je umrl pred zapustnikom (140. clen ZD). To v prvi vrsti pomeni, da dedujejo njegov
delez njegovi potomci (ce jih ima) na podlagi vstopne pravice. c.e
pa nima potomcev oziroma ce ti nocejo aline morejo dedovati,
de do akrescence, povecajo se dedni delezi sodedicev. Potomct ne
162 Prim. Kurdulija M., Nekoliko misli i objasnjenja zakona o nasledivanju
SR Srbije, Pravni zivot 1975/ I 0, str. 85.

115

morejo dedovati zlasti v primeru, ce velja odpoved tudi zanje. Ce ni

dedicev bliznjega dednega reda, zlasti ce so se vsi dedici bliznjega
dednega reda odpovedali dediScini, dedujejo dedici
dednega reda (clen 135/5 ZD). Zapustnik Iahko doloci v oporoki
substituta tudi za primer, da se zakoniti dedic odpove
Negotovost, ki vlada od zapustnikove smrti pa do konca
cinske obravnave glede tega, ali bo poklicani dedic ostal dedic ali
ne, lahko le-ta odpravi s tern, da poda izjavo o sprejemu
Izjava o
pomeni torej po
pravu samo to,
da se dedtc odpoveduje pravici odpovedati se dediscini.l 63 Dedic
lahko sprejme
izrecno ali molce. Za molceci sprejem gre
tedaj, kadar stori dedic dejanje, ki kaze na to, da hoce ostati dedic
(pro herede gestio), npr. ce razpolaga s celo zapuscino ali z del om
zapuscine.

75. Dedna izjava (izjava o odpovedi dediscini ali o sprejemu

dediscine) je enostranski pravni pose! inter vivos; zato morajo biti
podani predpogoji veljavnosti takega posla: poslovna sposobnost
dedica (v skladu s predpisi druzinskega prava zadostuje delna poslovna sposobnost, potrebno pa je soglasje starsev oziroma skrbnika
in tudi organa socialnega varstva, 108., 111., 191., 203. in 208. cleo
ZZZDR), njegova prava in resnicna volja (brez napak: site, groznje,
zmote, zvijace) in predpisana oblika izjave: izjavo je treba podati
pred zapuscinskim sodiscem ali pred katerim koli okrajnirn sodiscem (gl. clen 208/4 ZD v zvezi s clenom 99/1113 zakona o sodiscih
'
Ur. I. RS, st. 23/05 - ZS-UPB 1, 72/05).
Dedna izjava ne more biti delna: dedic se npr. ne more odpovedati dediscini, ki je v Sloveniji, sprejeti pa dediscino,.ki je v
tujini.' 64 Izjave o delni odpovedi ali o delnem sprejemu dediscine
ne upostevamo; dedic deduje tako, kot da dedne izjave sploh ni podaJ.165 Dedne izjave ni mogoce podati pogojno, niti z rokom ali z
bremenom. Ni je mogoce preklicati ali spremeniti, npr. tako, da bi
dedic, ki je sprejel dediscino na podlagi zakona, to izjavo preklical
in sprejel dediScino po oporoki.J66
163 8/agojevic B., Nasledno pravo, 1979, o. c., str. 368.
164 Prim. odl. VS llrv., Gz 545177, 5. 8. 1977, Crnic, o. c., str. 232.

165 Odl. VS Jug., Rev. 2665/65, 15. 2. 1966, ZSO II (1966), 1, 16.
166 Odl. VS Jug., Rev. 504/62,26. 4. 1962, ZSO Vlll (1962), 1, 8.

116

76. Ce nastanejo ob prehodu zapuscine na dedice tezave, je treba postaviti zacasnega skrbnika
(131. clen ZD).
Zakon navaja dva primera, ko je treba postaviti zacasnega
skrbnika zapuscine: ce so dedici neznani, tj. ce se ne ve, ali je kaj
dedicev, in ce ni znano prebivalisce dedicev. Sicer pa se lahko postavi v vseh primerih, kadar je to potrebno, npr.: dedici, poklicani
k dedovanju, nocejo ali ne morejo skrbeti za zapuscino. Nasploh
velja, da se postavi zacasni skrbnik zapuscine, ce je potrebno, da se
uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapusCino.l67
Zacasnega skrbnika zapuscine postavi zapuscinsko sodisce
(192. clen ZD) in o tern obvesti socialno varstvo, ki lahko postavi drugega skrbnika. Socialno varstvo lahko tudi samo neposredno
postavi skrbnika. Ko je skrbnik postavljen, izgubijo dedici upravljanje z dedisCino.
skrbi za zapuscino v korist dedica
Zacasni skrbnik
oziroma, ce je vee dedicev, v korist vseh kot celote. Njegova funkcijaje nasploh zastopati dedice. Zastopajih seveda samo v razmerjih,
ki se ticejo konkretne zapuscine, skrbnik zapuscine opravlja tisto
funkcijo, ki bijo sicer opravljali sami dedici skupno (gl. clen 145/ 1
ZD). Zastopa prave dedice, tj. osebe, ki bodo v sklepu o dedovanju
ugotovljene kot dedici.
Zakon konkretizira ravnanje skrbnika zapusCine v okviru zastopanja dedicev (clen 131 /I). lz namena instituta skrbnika zapuscine pa sicer izhaja njegova pravica in dolznost, da skrbi za zapu8cino, da se ohrani za (prave) dedice, da zapu8Cino upravlja in v
okviru redne uprave in ohranitve razpolaga z zapusCinskirni stvarmi
in pravicami.
Ker je skrbnik zapuscine po zakonu o zakonski zvezi in drufinskih razmerjih skrbnik za posebne primer (211. clen ZZZDR), veljajo glede njegovega pravnega polozaja tudi dolocbe tega zakona
(gl. 187., 191., 194., 196., 197., 211. in 212. clen ZZZDR).
Funkcija zacasnega skrbnika zapuscine preneha, ko preneha
razlog, iz katerega je bil postavljen: ko na podlagi pravnomocnega
sklepa o dedovanju preidejo vsa upravicenja na dedice, ali ce postavi
na predlog sodedicev upraviteUa
ali ko postane zapuscina druzbena lastnina, ce ni dedicev.

167 Odl. VS Jug., Rev. 1733/60,27. 12. 1960, Crnic, o. c., str. 224.

I 17

8. Sodedici
77. Ce deduje po istem zapustniku vee oseb, imamo opraviti s
sodedici. Med sodediCi nastane v trenutku zapustnikove smrti glede
skupnost, ki traja praviloma vse dotlej, dokler dediscine
med seboj ne razdelijo. Dotlej sodedici upravljajo in razpolagajo z
dediscino skupno, vsak sodcdic pa lahko v doloceni meri razpolaga
s svojim dednim delezem (clen 14111 in 146. clen ZD).
V teoriji prevladuje mnenje, da je ta skupnost dedicev po svoji
pravni naravi nedeljena kolektivna skupnost (skupnorocna skupnost nemskega prava, Gemeinschaft zur gesamten Hand) ali vsaj
le-tej podobna skupnost. 168
Subjekt dediscine so vsi dedici kot enota. Vsem dedicem skupaj gredo pravice in obveznosti, ki sestavljajo zapusCino. Vsak sodedic sicer lahko pod dolocenimi pogoji razpolaga s svojim dednim
delezem, vendar pa ne more razpolagati z delezem na posameznih
zapusCinskih stvareh, na teh stvareb posamezni sodedic nima nobenega deleza. ZapusCinske stvari torej niso v solastnini sodedicev,
kajti za solastnino je znacilno, da obstajajo na sicer nerazdeljeni
stvari idealni delezi (clen 65/ 1 stvamopravnega zakonika), ampak
v skupni lastnini sodedicev, pri kateri delezi na stvari niso doloceni
(clen 72/ 1 stvarnopravnega zakonika). Dedni delezi veljajo glede
zapuscine kot celote, deljena je dedna pravica. Slednje dejstvo sicer
modificira cisti tip skupne lastnine, pri katerem ni deljena niti
pravica niti objekt pravice, vendar pa prevlada znacilnost, da ni delezev na objektu pravice, na zapuscinski stvari.
Dejanja upravljanja izvrsujejo sodedici skupno in soglasno. Ne
odloca vecina glasov, racunana po stevilu dedicev ali po velikosti
dednih delezev. Sog1asje sodedicev je potrebno ne samo za 'izredna
dejanja in ukrepe uprave, ampak tudi za dejanja redne uprave. Izjemoma lahko sodedic deluje sam, brez soglasja z drugimi, ce je treba
odvmiti grozeco nevarnost unicenja ali
predmeta
ne. Skupno razpolaganje dedicev velja za razpolaganje z dediscino
kot celoto, za razpolaganje s posameznimi stvarmi dediscine in za
razpolaganje s pravicami (tocneje: za razpolaganje s stvamimi in z
drugimi, zlasti obligacijskimi pravicami). Tudi v razpolaganju lahko sodedic sam izvrsi potrebne ukrepe, zlasti da se odvrne skoda.
168 Gl. Finigar A., Se o spomih
str. 62 in nasi.
118

dednega prava, Pravnik t 97411- 3,

Upravljanje z dediscino v okviru skupnosti sodedicev je komplicirano, ker je za vsako dejanje in ukr<3> uprave, celo tekoee upra:
ve, potrebno soglasje vseh sodedicev. Ce
izvi'Site.lja
st
lahko sodedici pomagajo stern, da prepusttJO upravlJanJe dedtscme
posebnemu upravitelju (clen 145/2, 3 ZD).

Sodedic 1ahko pred delitvijo dediscine

dedni delei sodedicu, pa tudi tretji osebi. Ce ga odstopt sodedtcu,
nanj svojo dedno pravico, svoj polozaj
Ce pa
tretji osebi, se samo zaveze, da bo po dehtvt, po
dedtscinske skupnosti, izrocil tretjemu predmete zapuscme, kl predstavljajo njegov dedni delez (clen 146/ 1,3 ZD).

78. Skupnost sodedieev preneha praviloma z delitvijo

ki jo labko izpeljejo sarni sodedici, ali pa jo izvede sodisce (po doloebah clenov 118, ll9, 120, 123/2, 124/1, 128, 129 in 130 zakona 0 nepravdnem postopku, Ur. I. SRS, st. 30/86, 20/88- popr., 87/02, 131/03
- odl. US) v zvezi s cleni 69, 70, 72/4,
al. 2 .2
nega zakonika, Ur. l. RS, st. 87/02). Delitev Je labko fiztcna all ClVIlna.
Za civilno delitev gre tudi tedaj, kadar en dedic
del zapuscine in drugim sodedicem izplaca vrednost nJihovih
delezev v denarju. Doloceni dedici imajo
?a si
predrnetov zapuscine izberejo tak
t.J.
da dobtJO
ob delitvi nekatere predmete zapuscme na racun svojega dednega deleZa (147. in 148. clen ZD). Za delitev gre tudi.tedaj, ka<;iar
dogovorijo, da postanejo solastniki posarneznih zapuScmskth stvan v
sorazmelju s svojimi dednimi delezi (clen 146/4 ZD).
Ob delitvi se s kolacijo uveljavi tudi nacelo enakega obravnavanja sodedicev. Sodedici medsebojno jamcijo za skrite fizicne napake stvari, kijo je dobil sodedic v_ dedn!
kot.tudi
napake, za evikcijo, ce pa gre za terJatev, JamctJO tudt za nJen obstoJ
in izterljivost (149. clen ZD).
Pri delitvi
je volja sodedicev usmerjena v razdruzitev
skupnosti. Do prenehanja skupnosti sodedicev pa pride ipso facto
tedaj, ko se zapusCina kot celota znajde v rokah ene osebe.

9. Odgovornost za zapustnikove dolgove

79. Za zapustnikove dolgove odgovarjajo zlasti dedici: zakoniti, oporocni in nujni dedici, pa tudi drzava, ki ji sodisce izroci
zapuscino brez dedica kot lastnino.
119

Z dedovanjem kot univerzalno sukcesijo preidejo na dedica

oziroma na dedice vsa premozenjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel zapustnik ob smrti.
Tako kot pravice preidejo na dedica tudi obveznosti zapustnika ipso
iure, brez posebnega pravnega akta, s katerim bi dedic obveznosti prevzel. Dedici zato odgovarjajo za zapustnikove dolgove, in to
tudi tedaj, kadar bi zapustnik odgovornost izrecno izkljucil.
Odgovornost dedica (v nadaljnjem besedilu born kot odgovorni subjekt omenjal samo dedica oziroma sodedica) je omejena. Gre
do
vrednosti podedovanega premozenja, vendar odgovarja
dedic s celotnim premozenjem, tako s podedovanim kot z lastnim:
cum viribus hereditatis
pro viribus hereditatis. Sarno iz
se poplacajo dolgovi zlasti tedaj, kadar se na zahtevo zapustnikovih
upnikov zapuscina loci od dedicevega premozenja (separatio bonorum) (143. cleo ZD). Neomejene odgovomosti (ultra vires hereditatis), ki jo pozna npr. ODZ v primeru, ce dedic ne zahteva popisa
dediMine (beneficium inventarii), nase pravo ni sprejelo.
80. Ce deduje samo en dedic, odgovarja za zapustnikove dolgove do visine vrednosti podedovanega premozenja. Ce pa deduje vee
dedicev, ce gre za sodedice, so ti nerazdelno (solidamo) odgovomi
za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do visine vrednosti svojega
dednega deleZa, ne glede na to, ali je delitev dedisCine ze izvclena
ali se ne. Zakon predpisuje solidamo odgovornost sodedicev zato,
da ne bi prisli upniki zapustnika v tefji polo:laj, ker jim ne dolguje
vee samo eden, ampak vee dolznikov. Po nacelu solidarnosti (prim.
395. c len OZ) lahko terja zapustnikov upnik placito dolga od katerega koli sodedica, vendar samo do visine vrednosti njegovega dednega dele:la, lahko pa tudi zahteva placilo od nekaterih ali od vseh
dedicev,169 po delezih, ki jih sam doloei. V notranjem razmerju, v
razmerju med sodedici, pa se delijo dolgovi v sorazmerju z njihovimi
dednimi detezi, ce ni v oporoki drugace doloceno (142. cten). ce je
sodedic placal upniku vee, kot odpade nanj dolga po meri njegovega
dednega deleZa, lahko zahteva povracilo od sodedicev.
81. Dedic odgovarja za zapustnikove dolgove v visini vrednosti podedovanega premozenja tudi v primeru, ce bi bili s popolnim
169 Gl. odl. VS Hrv., Gz J589/62, 18. 10. 1962, Crnic, Zakon, 1982, o. c.,
str. 254; odl. VS Srb., GZ 1598/77,4. 4. 1978, Sorli, Preg1cd, o. c., str. 60.
120

poplacilom posameznega upnika oskodovani drugi upniki zapustnika. N8Se pravo narnrec ne pozna instituta convocatio creditorum (ki
je urejen npr. v 813- 815 ODZ).
Po zakonu o dedovanju dedic ne more izrociti zapuscine zapustnikovim upnikom namesto placila nji?ovih
iure crediti; gl. 60 nepravdnega postopmka predvoJne Jugoslavtje).170 Stetije tudi treba, da ni mogoce
o
zapuscini. Po predpisih pred 2. sveto:rno :roJno Je
stecaj zapuscine na zahtevo zapustmkovth upnikov, k1 so dosegh
locitev zapusCine od premozenja dedica, zato da bi bile terjatve enakomemo poplacane v primeru, ce so dolgovi zapustnika presegali
vrednost zapuscine (gl. 61 nepravdnega postopnika predvojne
Jugoslavije). Stecaj o zapuscini tudi nasemu pravu po 2. svetovni
vojni ni bil cisto tuj.l71
Glede nato, da ZD ne ureja vrstnega reda poplacila zapustnikovih dolgov in da ni mogoce izpeljati stecaja o zapuscini, je
trcba pri poplacilu dolgov uporabiti splosna pravila
pra:
va. Velja torej, da je dedic dolzan poplacati vsakemu upmku, kt
to zahteva, zapustnikov dolg v celoti, po nacelu prior
potior iure. Seveda obstaja ta dolznost le dotlej , dokler poplactla ne
dosezejo visine vrednosti zapuscine.172
presegajo to vrednost, dedic ne odgovaf]a. Dolgov1, k1 mso bth
poplacani, ne ugasnejo, obstajajo se naprej, vendar le kot naturalna obligacija.173
170 Odl. Okr. sod. Koper, Gf I 08/60, 25. 6. 1960, cit. po Kre6-Pavic, Komentar, o. c., str. 508.
171 Gl. odl. VS Slov., 178/6 1, ZSO VT ( 1961 ), 2, 129; za mofnost stecaja v tistern casu tudi Finigar, Dcdno pravo, str. 138. Drugace Gavel/aN., Odgovornost za
dugove ostavioca po zakonu o nas1jedivanju, Odvjetnik I
1- 2, str. 10,
izvajanja, da ni mogoce opraviti stecaja samo nad
sc je to ze ob smrti zapustnika spojilo s premozenJem dedica, mso prcpnciJva,
sprico mofuosti loeitve premofenja.
172 Drugacno resitev je predlagal Finigar A., Dedno pravo Jugoslavije, 1962,
volil
str. 159. Ana1ogno naj bi se uporabi1a doloeba zakona, ki govori o
in bremen, ki presegajo vrednost podedovanega premozenja
nega volila (94. clen tedanjega ZD, 88. clen veljavnega
tudl vohi.OJCIDDik
namrec upnik. Po tej resitvi dcdic ni dolzan v celoti
dolgov, k1 p:es?gaJo
vrednost podedovanega premofcnja, tern vee se dolgov1 sorazmemo zmanJsaJO.
173 Tako tudi Gavel/a N., Nasljedno pravo, lnforrnator, Zagreb, 1990,
str. 250.
121

Oh razmisljanjih o morebitni (ponovni) uvedhi stecaja o zapuscini - ki hi sicer omogoCil enako obravnavanje zapustnikovih
upnikov- se je treba zavedati, da hi to nujno vplivalo na ohstojeci
sistem dedovanja, po drugi strani pa se lahko postavi tudi vprasanje,
zakaj ne bi omogocili tudi stecaja na premozenju fizicne osehe za
casa njenega zivljenja. Tudi za zivljenja dolZnika lahko namrec pride do neenakega obravnavanja upnikov.I74

PROCESNOPRAVNA UREDITEV DEDOVANJA

1. Temeljno o sredstvih za varstvo in uveljavljanje pravic do
zapuscine in o zapuscinskem postopku

82. Za varstvo in uveljavljanje pravic do zapuscine, predvsem

dedne pravice, rahi v prvi vrsti zapuscinski postopek, kot dopolnilo tega postopka oziroma kot pomoc pri odlocanju v tern postopku
pa v dolocenih primerih tudi pravdni ali upravni postopek. To so
primeri, ko zapuscinsko sodisce prekine postopek in napoti stranko
na pravdo ali na upravni postopek, zato da bi pravdno sodiSce ali
upravni organ resil sporno dejansko vprasanje, od katerega je odvisna odlocba v zapuscinskem postopku (2 10. clen ZD).
Po pravnomocnosti odloche, izdane v zapuscinskem postopku,
tj. sklepa o dedovanju ali o volilu, se lahko pravice do zapuscine
(oziroma dednopravni zahtevki) uveljavljajo samo v pravdi. ZapusCinskega postopka ni mogoce ponovno uvesti niti ohnoviti, cetudi
bi se po pravnomocno koncanem zapuscinskem postopku ugotovilo, da so v casu zapustnikove smrti obstajala dejstva, za katera
zapuscinsko sodisce ni vedelo injih zato ni moglo upostevati, alice
hi uveljavljala kaksno pravico do dediscine oseba, ki ni sodelovala
v zapuscinskem postopku in je zato sklep o dedovanju ne veze.
83. Postopek se uvede po uradni dolznosti, cim sodisce izve,
daje nekdo umrl ali daje razglasen za mrtvega (164. clen ZD). Postopek se uvede tudi na predlog strank, zlasti dedicev.
174 Gl. Znidarsic V., v: Zupancic K., inidarsic v., Zapuscina brez dedicev,
Pravna praksa 2005/24, str. 18.

122

Zakon o dedovanju predpisuje subsidiarno uporabo pravil

pravdnega postopka: v zapusCinskem postopku se uporahljajo dolocbe pravdnega postopka, ce zakon o dedovanju ne doloca drugace
(163. clen ZD). Drugacna dolocba lahko pomeni drugacno ureditev nekega procesnega vprasanja ali prepoved uporabe dolocenega
predpisa zakona o pravdnem postopku (npr. prepoved obnove postopka, 224. clen ZD).
Stranke zapuscinskega postopka so dedici, volilojemniki in
druge osebe, ki uveljavljajo kaksno pravico iz zapuscine (175. clen
ZD). Med slednje je steti zlasti vse tiste osebe, ki poleg dedicev in
volilojemnikov uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja (v sirsem pomenu hesede), npr. osebe, ki imajo na skrbi spolnitev nalogov, in vse tiste osebe, ki zahtevajo izloCitev dolocene premozenjske mase iz zapustnikovega premozenja (po 32. in 128. clenu
ZD). Stranka so lahk.o tudi upniki zapustnika, ki zabtevajo locitev
zapusCine od premozenja dedica (143. clen ZD).
Zapuscinsko sodisce izdaja odloehe v obliki sklepa (clen 17111
ZD). Najpomemhnejsi odlochi sta sklep o dedovanju in poseben sklep
o volilu. Ta dva sklepa, zlasti sklep o dedovanju, izda sodisce na podlagi uspeha celotnega obravnavanja, upostevajoc tako dokaze, ki so jih
predlozile stranke, kot tudi dokaze, ki jih je preskrbelo samo. Dokaze,
ki so podlaga odlocitvi, lahko izvede tudi naproseni sodnik; ne velja
neposrednost, kije pravilo v pravdnem postopku (167. clen ZD).
Glede pristojnosti je treha pripomniti, da ureja zakon o dedovanju pod naslovom Pristojnost samo razmejitev pristojnosti med
domaCim in tujim zapuscinskim sods tv om Gurisdikcijo) in krajevno
pristojnost sodisca (176.- 178. clen ZD), o stvarni in funkcionalni
pristojnosti pa govori med splosnimi dolochami (168. clen ZD).
V dolocbah o pristojnosti je zakon o dedovanju v prvotnem
besedilu urejal najprej razmejitev jurisdikcije glede zapuscinskega
postopka med slovenskimi sodisCi in sodisCi drugih repuhlik nekdanje SFRJ. Dolocba o tern je obsoletna, odkar je Slovenija samostojna drzava. Z novelo, 2001, je bila dolocha spremenjena tako, da
ureja samo razmejitev jurisdikcij med slovenskimi sodisci in organi
druge drzave, ce gre za zapuscino slovenskega drzav)jana. Za ohravnavanje nepremicne zapusCine, ki lezi v Sloveniji,je predpisana
izkljucna pristojnost slovenskega sodisca. Ce pa lezi nepremicna
zapuscina v drugi drzavi, je slovensko sodisce pristojno samo tedaj,
ce po zakonu drzave, v kateri lezi zapuscina, ni pristojen organ te
123

drZave (176. clen ZD v besedilu novele, 2001). Vsebinsko enaki

vsebuje tudi zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP, Ur. I. RS,
56/99) (clen 79/1, 2).
0 pristojnosti za obravnavanje prernicne zapu5cine slovenskega drzavljana tudi novela ZD, 2001 - tako kot prvotno besedilo - ne
govori.
pa vsebuje
o tern zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku. Ce so
na ozemlju S lovenije, je
pristojno slovensko sodisce. Ce paso premicnine na ozemlju druge
drZave, je pristojno slovensko
samo tedaj, ce po pravu drzave, v kateri so premicnine, ni pristojen njen organ oziroma ce ta
noce obravnavati zapus6ne (clen 79/3 ZMZPP). Po zakonu o mednarodnem zasebnem pravu in postopku se ravna tudi jurisdikcija za
obravnavanje zapuscine tujega driavljana, osebe brez drZavljanstva
oziroma osebe, katere driavUanstva ni mogoce ugotoviti, in begunca (80. in 81 . clen ZMZPP).
Stvarno pristojnost sodisca doloca zakon o dedovanju samo
posredno (gl. elena 168/1 in 173/2, 3 ZD). Po zakonu o sodiscih
(Ur. I. RS, st. 23/05- ZS-UPBl, 72/05) so za odlocanje v dednih
zadevah na prvi stopnji pristojna okrajna sodHca, za odlocanje na
drugi stopnji pa viSja sodisca. Visina vrednosti zapuscine torej ne
vpliva na dolocitev stvame pristojnosti.
da vse odlocbe
Glede funkcionalne pristojnosti je
med postopkom izdaja sodnik posameznik (clen 168/2 ZD). To velja tudi za odlocbe, s katerimi se zapuscinska obravnava zakljuci:
za sklep o dedovanju.
Krajevna pristojnost okrajnega sodisca za vodenje zapuscinskega postopka se doloca po stalnem ali zacasnem
zapustnika v casu smrti, lahko pa tudi po drugih naveznih okolisCinah
(clen 177/ 1-4 ZD). Za izvrsitev posameznih dejanj v zapuscinskem
postopku predpisuje zakon 0 dedovanju se posebno krajevno pristojnost (npr. v clenih 177/5 in 208/4).
Sodisce je dol.Zno paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost ves cas postopka. Prorogatio fori v zapuscinskem postopku
ni dovoljena: stranke ne morejo sporazumno spremeniti stvarne in
krajevne pristojnosti
84. Tezisce
postopka je v zapusNnski obravnavi. Le-ta odpade, ce wnrJi ni zapustil premozenja ali
je zapustil samo premicno premozenje, dedici pa ne zahtevajo, naj se
124

opravi zapuscinska obravnava (203. clen ZD). Ce se opravi zapuscinska obravnava, razpise sodisce narok in nanj povabi prizadete
osebe (205. clen ZD). To so zlasti osebe, poklicane k dedovanju
po oporoki ali po zakonu, osebe, kijimje zapustnik naklonil kakSno
korist iz zapuscine, in osebe, ki imajo pravico do izlocitve dolocene
premozenjske mase iz zapustnikovega premozenja. Ce sodisce n_e
ve ali je kaj dedicev, ce so dedici neznani ali so neznanega prebtvalisca, se izpelje oklicni (ediktalni) postopek: sodisce z oklicem,
ki ga objavi na sodni deski in v Uradnem listu RS (206. clen ZD v
besedilu novele, 2001), povabi osebe, ki rnislijo, da imajo pravico
do dediscine, naj priglasijo svoj zahtevek sodiscu v enem letu
objave oklica. Ce se neznani dedici v enem letu ne javijo, razglast
sodisce s sklepom, da je postala zapuscina brez dedica drZavna lastnina (206. clen ZD v besedilu novele, 2001 ). Gl. tc. 17, 71.
Na zapuscinski obravnavi resuje sodisce vsa vpra8anja, ki se nana8ajo na zapu8cino, zlasti pa vprasanje dedne pravice, velikosti dednega dele:la in pravice do volila (clen 207/1 ZD), pa tudi
zahtevke, ki ne izvirajo iz dedne pravice, npr. zahtevke na IZioCttev
dolocene premozenjske mase iz zapustnikovega premozenja. 0 teh
vprasanjih lahko pride do spora med strankarni, in sicer tako glede dejanskih vpra5anj kot vpra8anj uporabe prava. Ce gre za spoma pravna
vprasanja, resi spor praviloma zapuscinsko sodisee samo. Ce pa so
sporne dejanske
in v dolocenih primerih tudi, kadar gre za
spoma pravna vpra8anja, napoti sodisce stranke, naj resijo spor v pravdi oziroma v upravnem postopku, in do resitve spora prekine zapuscinsko obravnavo (2) 0. clen). v pravdi, redkeje v upravnem postopku,
se tako resujejo
ki so za obravnavanje zapuscine prejudicialnega pomena. Stranka ni vezana na sklep zapuscinskega sodisca o
napotitvi na pravdo v tern smislu, da ne bi mogla sproziti pravde na
podlagi drugega, temelja, kot je naveden v sklepu sodisca.t75
85. Sodisce sklene, konca zapuscinsko obravnavo s sklepom
o dedovanju. Sklep o dedovanju je ugotovitvena, deklaratorna
odlocba. Z njim se razglasi za dedice, volilojernnike oziroma za
druge upravicence osebe, ki so pridobile dedno pravico, pravico do
volila oziroma doloceno pravico do zapuscine v trenutku zapustnikove smrti.
175 Odl. VS Jug., Rev. 98/62,27.4. 1962, ZSO Vll (1962), I, 12.
125

Vsebina sklepa o dedovanju izhaja iz ugotovitev zapuscinske

obravnave in iz ugotovitev morebitnega pravdnega ali upravnega
postopka oziroma iz odlocitve, sprejete v tern postopku. V sklepu o
dedovanju sodisce ugotovi, kdo so zapustnikovi dedici, katero premozenje sestavlja njegovo
in katere pravice iz zapuscine
gredo dedicem, volilojemnikom in drugim osebam. Sklep o dedovanju ne rabi torej samo za to, da se razglasi, kdo so zapustnikovi
dedici, kot je navedeno v zakonu (clen 214/1 ZD) in kar tudi ni v
skladu z drugimi postavkami dolocbe 214. elena.
Sklep o dedovanju ne vsebuje nobenega izpolnitvenega oziroma dajatvenega izreka, npr. da je treba izroCiti zapuscino dedicem
ali da mora obremenjenec spolniti volilo.t76
86. Redno pravno sredstvo zoper sklep o dedovanju je pritozba, ki ima suspenzivni in praviloma devolutivni ucinek. Zoper
pravnomocni sklep o dedovanju lahko vlozi javni tozilec zahtevo
za varstvo zakonitosti. Po zakonu o dedovanju ni
obnoviti zapuscin*ega postopka, koncanega s pravnomocnim sklepom
o dedovanju. Ce so podani pogoji za obnovo postopka po dolocbah
zakona o pravdnem postopku, lahko stranke uveljavljajo svoje pravice samo v pravdi (224. clen ZD).
V skladu z ze omenjenim nacelom subsidiarne uporabe dolocb
pravdnega postopka bi bilo po mojem mnenju treba steti, da je zoper
sklep o dedovanju dovoljena tudi revizija, ker je zakon o dedovanju
ne izkljucuje, vendar samo kot izredno pravno sredstvo.
Vendar pa je judikatura drugacnega mnenja. Vrhovno sodisce
zavraca revizijo, ker steje, da dolocbe 163. elena ZD o subsidiarni
uporabi pravil ZPP ni mogoce uporabiti glede dovoljenosti izrednih
pravnih sredstev, ki so po ZPP urejena tako, da ustrezajo tej vrsti
postopka. V nepravdnih postopkih, kamor po svoji naravi sodi tudi
zapusCinski postopek, revizija ni dovoljena, razen ce zakon drugace
doloca (34. clen ZNP). ZD pa v dolocbah o zapuMinskem postopku
ne predvideva revizije.l77
176 Odl.

VS Hrv., Rev 305/60, 24. 6. 1960, Crnic, Zakon, o. c., str. 337.
177 Gl. sklep IT Ips 280/94, 5. 11. 1994; sklep 1 Ips 794/93, II. 4. 1993; sklep 11
Ips 290/93, 20. 5. 1993. Vse odlocbc povzete iz baze SOVS - PIS. V tern smislu tudi
Frantar T., Dr. Karel Zupancic, Dedno pravo (Porocilo o knjigi), Pravnik 1992/9-10,
str. 433, 434; Rijavec V., Dedovanje- proccsna ureditev, 1999, str. 205 in nasi.

126

Ker se v reviziji resujejo predvsem pravna vprasanja (glede na

pogoje za revizijo po dolocbah pravdnega postopka), pomeni revizija sredstvo, na podlagi katerega bi prislo do odlocanja vrhovnega
sodisca o zapletenih pravnih
zapuscinskih zadev, kar bi
vodilo do
uporabe prava v Republiki Sloveniji. To govori
za uporabo revizije v zapuscinskem postopku.J78

87. Pravnomocni sklep o dedovanju veze stranke, ki so sodelovale v zapusCinskem postopku, ce jim ni po zakonu priznana
pravica, da uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi (220. clen ZD).
Obravnavanje zapuscine, koncano s pravnomocnim sklepom o
dedovanju, je res iudicata za stranke, ki so sodelovale v postopku.l79 Stranke, ki so sodelovale v zapuscinskem postopku, veze
pravnomocni sklep o dedovanju samo tedaj, ce je njihova pravica
dednopravne narave, npr. dedna pravica ali pravica do volila. Ce
pa izvira njihova pravica iz kaksnega drugega premozenjskega
razmerja, ki je nastalo za zivljenja zapustnika, jo lahko tudi po
pravnomocnosti sklepa o dedovanju uveljavljajo v pravdi. Tako je
prevladujoce stalisce v sodni praksi, zlasti novejsi. Stranke, ki so
sode1ovale v zapuscinskem postopku, tako lahko tudi po pravnomocnosti sklepa o dedovanju uveljavljajo svojo lastninsko pravico na delu premozenja, ki je formalno sicer pripadalo zapustniku,
dejansko pa ne spada v zapuscino.
Zakon o dedovanju posebej doloca primere, ko stranke ne veze
pravnomocni sklep o dedovanju in zato lahko uveljavlja dednopravni zahtevek s tozbo po pravnomocnosti sklepa o dedovanju.
VeCino teh primerov obravnava zakon pod naslovom Dednopravni
zahtevki po pravnomocnosti sklepa 0 dedovanju (221.- 224. clen,
gl. tudi clen 213/4, 5 v zvezi z 210. in 212. clenom ZD).
V tern okviru ureja zakon na prvem mestu postopek, kadar se
po pravnomocnosti sklepa o dedovanju najde premozenje, za katero sodisce ob izdaji sklepa ni vedelo, da sodi v zapuscino. Ker
sodisce s sklepom o dedovanju odloci o usodi celotnega zapustnikovega premozenja, ne glede na to, ali ga je obravnavalo v celoti
ali ne, in ne glede nato, a]i je v celoti opisano v sklepu o dedovanju
178 Za revizijo de lege ferenda tudi Rijavec V., Dedovanje - procesna ureditev, 1999, str. 207, 208.
179 Odl. VS Hrv., Gz 124/73, 18. 6. 1974, Crnii:, Zakon, o. c., str. 341.

127

ali ne,ISO se v prirneru novo odk:ritega premoienja ne opravi nova

obravnava, arnpak sodisce razporedi to premozenje z
novirn skleporn na podlagi
sklepa o dedovanju. To pa
ne velja tedaj, kadar je bilo s skleporn o dedovanju odloceno samo
o dedovanju
krnetije, novo odkrito zapustnikovo prernozenj e pa ni kmetija oziroma ne spada v kmetijo. Ker gre za dve
rnasi, ki se obravnavata po razlicnih pravilih, je treba
odlociti o dedovanju kasneje najdene zapuscine na novi zapusCinski obravnavi.I8t Sicer pa opravi sodisce zapuscinsko obravnavo po
uradni dolmosti tedaj, ce je prej ni bilo in kadar sestavljajo najdeno
prernozenje nepremicnine (oziroma tudi neprernicnine), na zahtevo
prizadetib oseb pa tudi tedaj, kadar sestavljajo najdeno prernoienje
samo prernicnine (22 1. clen ZD).
2. Uveljavljanje dedne pravice v pravdi na podlagi
tozbe

88. Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je po zakonu zapuscinski postopek. Izjemoma se labko uveljavlja dedna pravica
tudi v pravdi. Pravdna pot pride v postev tedaj, kadar oseba, ki misli, da ima dedno pravico, svoje pretenzije na dedno pravico ne more
uveljavljati v zapuscinskem postopku: kadar zapuscinsko sodisce o
zabtevku za varstvo dedne pravice ni odlocalo (ker je npr. zapustnik
zapustil samo premicno premozenj e, dedici pa niso zahtevali zaobravnave, clen 203/2 ZD) ali pa je odlocalo, vendar ni
upostevalo oziroma ni moglo upostevati vseh relevantnih dejstev,
ce npr. sodisce ni upostevalo oporoke, ker se zanjo ni vedelo, ali
pa ce se izkaze, da obstajajo razlogi za obnovo postopka (gl. clene
213/4, 5, 222/2 in 223 oziroma clen 130/3, 4 v zvezi z 2 19. clenom
ZD).
180 Drugaee odl. VS Hrv., Gf 2154/60, CmiC, Zakon, 1982, str. 342, odl.
sod. Ljubljana, Cp 1974/81,26. I. 1982, Pravnik 1983/1-3, civ. odl., str. 370:
je v zapus6nskem postopku sklenjen dedni dogovor, pa se po
sklepa najde novo premozenje (221.
ZD), je gledc novcga premozcnja trcba
ugotavljati voljo strank, zaradi
je treba opraviti narok. (To pomeni obnovo
postopka, kar je v nasprotju z
224.
ZD, op. K. Z.)
181 Prim. odl. Visjega
Koper, Cp 816/82, 9. 2. 1983, Pravnik
1984/8- 10, civ. odl., str. 395.

128

89. Pravno sredstvo, s katerim se uveljavlja dedna pravica v

pravdi, j e dediscinska tozba (hereditatis p etitio). Zakon o dedovanju sicer te tozbe ne urej a, vendar pa doloca, da obstaja pravica
zahtevati zapuscino kot zapustn ikov dedic od posestnika zapuscine,
in predpisuje roke za zastaranje te pravice (141. clen ZD).
Z dediscinsko tozbo zahteva toZnik kot dedic, tj. iz naslova zatrjevane dedne pravice, titulo universali, zapuscino, del zapuSCine
(dedni delez) ali posamezne predmete zapuscine od osebe, ki trdi,
da ima to zapuscinsko premozenje ali predmete zapuscine v posesti
na temelju svoje dedne pravice, ki se torej tudi steje za dedica: possessor pro berede. t82 Z dediscinsko tozbo se uveljavlja dedna pravica zlasti tedaj , ko j e bil tozenec s sklepom o dedovanj u ugotovljen
kot dedic, dejansko pa ni dedic. Ker se po nasem pravu deduje tudi
posest in torej dedic od trenutka zapustnikove smrti uziva posestno
varstvo, ni potrebno, da bi mu priznali moznost toziti z dediscinsko
tozbo tudi posestnika pro possessore, tj. osebo, ki svoje posesti zapuscinskih predmetov ne opira na dedno pravico in sploh ne navaja
pravnega temelja svoje posesti. Prav tako ne pride dedis6nska tozba v postev, ce opira posestnik. stvari iz zapuscine svojo posest na
singularni pravni naslov, npr. na kupno pogodbo z zapustnikom.
V pravdi na podlagi
tozbe mora tomik dokazati,
da ima dedno pravico oziroma da ima mocnej so pravico od tiste,
na katero tozenec opira svoj o posest zapuscinskih predmetov, in pa
to, da ima tozenec zapu scinske predmete v posesti, sklicujoc se na
dedno pravico.
Toznik zabteva, naj sodisce: 1. ugotovi, da je on dediC: ali sodedic, in 2. naj tozencu nalozi, naj mu izroci zapuscinske predmete,
ki jih ima v posesti, oziroma, ce gre za sodedice, njegovemu dednemu delezu ustrezajoCi del zapuscinskih predmetov, ki jih ima. Tozba mora vsebovati oba zahtevka: ugotovitveni in dajatveni zabtevek
tudi v primeru, ce irna tozenec v posesti eno samo stvar zapusCine.
Iz ugotovitvenega zahtevka namrec izhaja, da zahteva toZnik stvari
kot sestavni del zapuscine, da jib torej zahteva na temelju svoj e
dedne pravice. V nasprotnem primeru se dediscinska tozba ne bi
razlikovala od lastninske tozbe.
182 Prim. odl. VS Jug., Rev. 3082/61, 8. 3. 1962, Crnic, Zakon, o. c., 1982,
str. 24 1, odl. VS Hrv., Gz 3 142175, 5. 11. 1975, Pregled sudskc prakse Hrv. 9
( 1976), str. 18.

129

. V dediscin_slci
lahko
posta_vi tudi samo zahtcvek, naj
so<Mce ugotov1, da lffia dedno prav1co, ee tma od tega pravno korist.
90.
to.Zba zastara. Roki, doloceni v zakonu, so
zastaralm m ne prekluzivni rolci. Potek roka ima za posledico izgubo
zahtevka, ne pa izgubo dedne pravice.l83 Poteka
rokov sodtsce ne uposteva po uradni dolZnosti. Dediscinska tozba
kot ugotovitvena to.Zba ne zastara.

POSEBNOSTI DEDOVANJA KMETIJSKIH

GOSPODARSTEV
l. Ustavni temelj, razlogi in namen posebne pravne ureditve

dedovanja kmetijskih gospodarstev

91. Ustavni temelj , dcloma pa tudi razloge in namen ZDKG
lahko povzamemo .Ze iz odlocbe Ustavnega sodisca RS z doe
3. novembra 19?4, s katero je razveljavilo ZDKZK (gl. tc. 1).
..
ZDKG (tako kot prej ZDKZK) na podrocju kmeomeJ.UJe v 33. clenu ustave zagotovljeno pravico do lastnine
m
nJegova koncepcija ni v nasprotju z ustavo, ker tenavUsta_vmh
da mora zakoo urediti nacin pridobivaOJa .m
lastnme tako, da je zagotovljena njena ekonomska
soctalna m ekoloska funk:cija, ter da zakon doloca nacin in
dedovanja (67. cleo ustave).
S?cialno funkcijo lastnine ZDKG uresnicuje s tern, da omogoca
kategorij Uudi. To zagotavlja s prepovedjo
tern, da dedicu kmetije omogoca
kmetiJO pod pogop, ki prevec ne obremenjujejo; to velja zlasti glede
delezev drug1h dedtcev. V skladu s tern je omejena tudi svoboda
To razlikovanje in upostevanje socialne
funkCIJe
Je
saj se lastninska pravica in oporocn?
skladno z namenom stvari ter s splosmm mteresom, kt Je opredelJen v agrami politiki drzave.

l83
Stevanov M., Naslcdnopravni zahtev i njcgova zastarelost,
zakon1tost,. 196311- 2, str. 32: gre za izgubo dedne pravicc, ker
nirna
nobcnc
da dedno pravico uveljavi.
130

Uresnicevanje ekonomske funkcije lastnine se po ZDKG zagotavlja tako, da je onemogocena drobitev srednje velike kmetije,
kar pomeni, da se ohrani kmetijsko-gozdarska gospodarska celota, lci omogoca smotrno gospodarjenje in konkurencno sposobnost
njenega lastnika na trgu s kmetijskimi proizvodi. Majhnih kmetij,
ki ne jamCijo obstoja niti enemu cloveku, nima smisla varovati pred
drobitvijo, prav tako posebno varstvo ni potrebno za veleposestva.J84 Statisticni podatki ka.Zejo, da je razdrobljenost kmetij v
Sloveniji velika, seveda pa je ni povzrocil samo enotni sistem dedovanja, temvec tudi druga dejstva in okoliscine.l85
Ekoloska funkcija lastnine se uresnicuje s tern, da dedic, ki prevzame kmetijo, ostane na kmetiji, ki mu omogoca opravljati kmetijsko, gozdarsko in dopolnilne dejavnosti na kmetiji v obsegu, potrebnern za eksistenco. Stern se zagotavljata podlaga za ekosocialni
tip kmetijstva in omejena poseljenost prostora.
s tako ureditvijo, torej s posebnim rezimom dedovanja zascitenih kmetij, ni prizadeto ustavno nacelo o enakosti pred zakonom
(14. cleo ustave). Skrajno pojmovanje enakosti, ne da bi upostevali
posebno naravo nekega dejanskega in pravnega polozaja, lahko pripelje do neenakosti. S posebno ureditvijo je vzpostavljeno razlikovanje na temelju posebnosti dejanskega polozaja, ki ga upostevajo
tudi druge pravne ureditve, s tern da veljajo za dedovanje srednjih
kmetij posebni predpisi.l86 S posebno ureditvijo se uveljavlja nacelo
pravicnosti, ker se zmanjsuje ogrozanje eksistencnega polozaja dedica- prevzemnika kmetije. Koncno je poudarjena tudi ekonornska
funkcija lastnine, ker preprecuje delitev srednjih kmetij, ki bi sicer
184 Gl. Predlog ZDKG,
zbora RS, letnik XXI, 50,
24. II. 1995, str. 26, 27.
185 V obdobju 1981- 1991 se je, kljub
krnclij (ki je sicer
neznatno: v ornenjenem obdobju za 2 %),
tudi njihova
ve1ikost za 5 % (s 6,6 ha na 6,3 ha). To tudi kafe, da se proces drobitvc kmctij v tern
obdobju kljub obstoju ozirorna veljavnosti ZDKZK ni ustavil. Gl. Prcdlog ZDKG,
Poroceva1ec Ddavnega zbora RS, letnik XXI, st. 50, 24. 11. 1995, SIT. 26.
186 Npr. v
Avstriji, Franciji, Belgijil v skandinavskih driavah.
Popolneje o tern Predlog ZDKG,
Drzavnega zbora RS, letnik XXI,
L 50, 24. 11. 1995, str. 25, 26. 0 posebni ureditvi dedovanja krnetij v
Kreuzer K. F., Grundlinicn des Iandwirtschaftlichen Sondcrerbrecht der
Bundesrepub!ik Deutschland, AgrarR (Zeitschrift fi.ir das Recht dcr Landwirtschaft, dcr Agrarmllrkte und des lllndlichen Raurncs), 1990, Beilagc 2, str. 12 in
nasi.; gl. tudi Ebenroth C. T., Erbrecht, 1992, str. 22, 23.
131

postale nesposobne za smotmo gospodarjenje. Na poseben dejanski

in pravni polozaj je zakonodajalec upravicen uveljaviti posebnosti
v normiranju.
Narnen, ki naj se doseze s posebno ureditvijo dedovanja kmetij, je naveden v L. clenu ZDKG: prepreci naj drobitev zascitenih
kmetij, omogoci naj dedicu, da prevzame kmetijo pod pogoji, ki ga
prevee ne obrernenjujejo, ustvari naj mofuosti za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekoloske funkcije za5citenih kmetij.
Za uresnicitev tega namena vsebuje zakon dolocbe, ki jih v ZD ni
ali se razlikujejo od dolocb ZD. Za vprasanja dedovanja zascitenih
kmetij, ki jih ZDKG ne resuje s posebnimi dolocbarni, se uporabljajo splosni predpisi o dedovanju, tj. dolocbe ZD (subsidiama uporaba ZD, 6. clen ZDKG v zvezi s l. clenom ZD).
Ker je treba omenjeni namen uresnicevati pri vseh srednjih
kmetijah, velja po odlocbi Ustavnega sodisca RS
U-1-81194 z
dne 20. marca 1997 poseben dednopravni rezim po ZDKG tudi za
zasCitene kmetije, ki so bile denacionalizirane. Gl. tc. 122.

st.

92. Vodilno nacelo posebnega rezima dedovanja zascitenih

kmetij je, da z dedovanjem ne sme priti do nadaljnje drobitve kmetij: oacelo nedeljivosti kmetij ob dedovaoju. To nacelo je uveljavljeno v stevilnih dolocbah zakona, najbolj neposredno pa ga izra.la
dolocba, da deduje kmetijo praviloma samo eo dedic. lzjemoma,
ob pogojih, ki jih zakon izrecno doloca, lahko deduje kmetijo vee
dedicev (5. clen v zvezi s 13. in 21. clenom ZDKG). Drugo pomernbno nacelo, ki je tudi izpeljano v vrsti zakonskih do loeb, pa je,
da se omogoca dedicu zacitene kmetije prevzem kmetije pod
pogoji, ki ga prevec oe obremenjujejo (I. clen ZDKG).
2. Predmet dedovanja

93. Predmet dedovanja, za katerega veljajo dolocbe zakona o

dedovanju kmetijskih gospodarstev, so zasciteoe kmetije. l87

187 V naslovu zakona in v I. clenu uporabljcn izraz kmetijsko gospodarstvo, ki je povzet po prejnjcm zakonu,je odvc1!; v nadaljnjem zakonskem besedilu
SC praviloma govori Sarno 0 zasCiteni kmetiji.
132

Status za5citene krnetije dobi k:metijska oziroma kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki izpolnjuje pogoj glede velikosti (ob.
.
sega)t88 in pogoj glede lastnist_Va (2.
Glede pogoja velikosti velJa: kmettJa mora bth srednJe vehka.
Za tako steje zakon krnetijo, ki obsega najmanj pet in
hektarjev primerljive krnetijske.
..
je 1 ha njiv ali vrtov. Obseg drugih
m gozdov Je
Iahko manjsi ali vecji; enemu ha osnove (nJIV m
0,25 ha planta.lnih sadovnjakov ali
rna, po drugi strani, npr. 8 ha gozdov. Po tzrecm zakonsk1 dolocbt
ne more dobiti statusa zascitene kmetije tista kmetija, ki jo sestavljajo samo gozdovi.
.
ZasCitena kmetija obsega vse, kar sestavlJa gospodarsko celoto
in je namenjeno za kmetijsko oziroma
..in z
njima povezane dejavnosti. Sem spadajo
zemljisca, gozdovi, gospodarska in
posl?pJa s funkc!onalnimi zernljisci), krnetijski inventar (kmettjske pnprave,
in zivina), predmeti za opravljanje S
dejaVnosti SiUZnOSti in podobne pravice, pravJCe In dolzoostl IZ c[anstva kmetijski zadrugi, pravice na
terjatve in dolgovi v zvezi s kmetijo, clanstv1 m
3. clen ZDKG). 0 tern, katera kmetija ima status
je, odloca v upravnem postopku pristojna
dolznosti. Status
kmetije se zaznamuJe v
knJtgt
in v zernljiskem katastru (gl. 4. clen ZDKG).
.
Glede pogoja lastniStva kmetije
ene .fiztcne
Kmetija mora biti po zakonskem besedtlu v
osebe ali v lasti, solasti ali skupni lasti zakoncev, ah v solash enega
od
in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca
(clen 211 ZDKG). To izra:Zanje ni v redu.t89 Po mojem mnenju je
188 Zakonodajalec je za dolocitev zas1!itcnih kmetij odstopil
merila kata:
strskega dohodka, ki ga je uporabljal derogirani ZDKZK, 1!eprav JC prcdlagatelj
menil, da je ta kriterij ustrezneji. Gl. obrazloiitev Predloga ZDKG, Porocevalec
Driavnega zbora RS, letnik XXI, st. 50, 24. II. 1995, str. 31, 32.
189 Ker po pravilih stvamega prava kmetija ni stvar, v pravnotehni1!nem
smislu ne moremo govoriti o Jasti, solasti ali skupni Jasti
o
Jastnini solastnini ali skupni lastnini na posamezmh stvareh, k1 sestavlJaJO kmetiJO.
Lahko pa kmetija predstavlja skupno premozenje z nedo.locenimi ali dolo1!cnimi
delezi (premoienjska skupnost zakoncev, skupnost sodedtcev).

133

treba
razumeti tako, da gre za kmetijo, ki jo kot gospodarsko celoto sestavljajo stvarne in druge pravice in obveznosti, ki:
- pripadajo eni osebi kot lastniku oziroma
ali zavezancu, ali
- pripadajo zakoncema kot njuno skupno premozenje ali kot
posebno premozenje enega ali drugega; v slednjem primeru so lahko na stvareh tudi idealni delezi zakoncev (solastnina), ali
- pripadajo enemu od star5ev oziroma posvojitelju (bolje: doloceni osebi) in njegovemu (njenemu) potomcu oziroma njegovemu
posvojencu ali njegovemu (posvojencevemu) potomcu,190 v obeh
primerih kot solastnikoma oziroma soupravicencema ali sozavezancema. Navajanje posvojenca in njegovib potomcev je sicer odvec, ker
so pac izenaceni z (naravnimi) zapustnikovimi potomci (gl. tc. 94).
Kmetije, ki pripadajo
osebam ali osebam, ki jib ta
zakona ne navaja, ne morejo imeti statusa zascitene kmetije in se
torej ne dedujejo po posebnih predpisih ZDKG.
Enako kot zakonce obravnava ZDKG tudi zunajzakonske
partnerje, pri cemer so pogoji za izenacenje isti, kot jib predpisuje
ZZZDR: da gre za dalj
trajajoco zivljenjsko skupnost
in zenske in dane obstajajo razlogi, zaradi katerih bi bila zakonska
zveza med njima neveljavna (cleo 2/4 ZDKG). Kot
norma velja ta dolocba za vse pravne posledice, ki jib doloca ZDKG,
in ne samo za dolocitev statusa zasCitene kmetije.l91 Zato bi bilo
pravilneje, ce bi bila vsebovana v posebnem clenu splosnih dolocb
ZDKG.

3. Zakonito dedovanje
3.1. Dedic kmetije
94. Dedic
kmetije na podlagi zakona je lahko samo
oseba, ki je glede na zakoniti dedni red po splosnih predpisih poklicana k dedovanju (v skladu s 6. clenom ZDKG). Pri tern se
tevajo pravila ZD o dednih redih: oseba iz bliznjega dednega reda
190 Kcr so tudi otroci zapustnikovi potomci in ker zakonodajalec gotovo ni
imel v mislih samo polomccv posvojencev, je taka formulacija pravilncjsa.
191

134

tudi ne velja samo za zakonito dedovanje kol po

I 0/2 ZD.

dednega reda; bliznji

izkljucuje od dedovanja osebe
sorodnik iste linije onemogoci dedovanje oddaljenejsim sorodnikom iste linije. S sorodniki so izenacene osebe, kijib z zapustnikom
veze (popolna) posvojitev, ker ustvarja enake posledice kot naravno
sorodstvo (142. cleo ZZZDR, 21.
ZD). Z zakoncemje izenaeen
zunajzakonsk:i partner (gl. zgoraj!). Sprico teh posebnih dolocb o
izenacenju, ZDKG navedenih oseb ne omenja posebej med dedici.
Zakon vsebuje podrobna pravila o dolocitvi dedica
kmetije v razlicnih pripadnostnih polo:lajib zapustnika do kmetije in v prirnerih konkurence dolocenih oseb pri dedovanju (7.-12.
clenZDKG).
95. Najprej ureja ZDKG v 7. clenu polozaj, ko je pripadala zascitena kmetija samo eni osebi - zapustniku in je po splosnih predpisih poklicanih k dedovanju vee oseb, ki spadajo v isti dedni red
(sodedici).
V tern primeru deduje kmetijo tisti izmed njih, ki ima namen
delati oa kmetij in ga sporazumno izberejo vsi dedici. Ce se ne
morejo sporazumeti, ima prednost tisti, ki je svoj namen delati na
kmetiji ze izkazal na naCin, dolocen v zakonu (npr. stern, da se je
usposobil ali da se usposablja za kmetovanje). Ob enakih pogojih
ima prednost zapustnikov zakonec (tudi ce konkurira pri dedovanju
z zapustnikovimi potomci). Prednost ima zato, da lahko se nadalje
gospodari s k.metijo, je za to sposoben.l92
Nejasna je
o prednosti prezivelega zakonca in njegovib
potomcev, ki jib ima z zapustnikom (ki izvirajo od njega in od zapustnika), v primeru, ce zascitena kmetija v celoti ali prete:lno izhaja s strani zapustnikovega prdivelega zakonca. S to nenavadno
formulacijo je najbd misljeno, da je preziveli zakonec kmetijo imel
(pridobil) ze pred sklenitvijo zakonske zveze, ali pa jo je pridobil v
zakonski zvezi, vendar vsaj prete:lno ne sodi v skupno premozenje
(ker je npr. preteZni del kmetije pridobil z dedovanjem ali kot darilo). V obeh primerih gre torej za posebno premozenje prezivelega
zakonca. Dedovanje lastnega premozenja pa ni mogo<:e. Prezive192 Zapustnikovi vdovi, ki jc dolga leta dclala na kmetiji in je celo solastnica, samo zaradi njene starosti (75 let) in zmanjane dclovne zmoznosti ne gre
odrekari svojstva
dcdinjc. Pravno mnenje odbora za pravna vprasanja
pri zvezi kmetijskih zemljiskih skupnosti, v: Kocjan S., Kmetijska zemljisca, II,
1982, str. 226.

135

li zakonec bi lahko dedoval samo delez zapustnika na kmetiji kot

skupnem premozenju, ki pa relativno ne more biti velik, ker je pac
preteZni del krnetije posebno premozenje prezivelega zakonca. Posebna dolocba o prednosti, ki naj bi zagotovila, da premozenje ne
bi slo)z veje, ki gaje ustvarila,l93 tako nima prave teze.
Ce pri dedovanju konkurirajo osebe, ki so usposobljene ali
se usposabljajo za kmetijske dejavnosti, z osebami, ki so ali bodo
usposobljene za druge dejavnosti, slednje ne pridejo v postev kot
dedici kmetije.
Posebno resitev vsebuje zakon za primer, da zascitena kmetija
v celoti ali pretezno izhaja s strani prejsnjega zapustnikovega zadaje bila v celoti ali pretezno njegovo posebno premokonca
zenje). Ce je zapustnik - vdovec ali vdova sklenil(a) novo zakonsko
zvezo in ima tudi z novim zakoncem otroke, imajo potomci, ki izvirajo od zapustnika in prejsnjega zakonca, prednost pred potomci,
ki izvirajo od zapustnika in novega zakonca, in pred novim zakoncem. Ratio dolocbe je: dedic kmetije naj bo potomec tistega, ki mu
je kmetija pripadala. Podoben namen ima tudi dolocba, da gre v
primeru, ko zapustnik nima niti zakonca niti potomcev inje kmetija
pripadala ali njegovemu ocetu ali materi, prednost bodisi dedicem
po ocetovi bodisi dedicem po materini straui.t94
Posebej sta dolocena dodatua kriterija, ce kljub uporabi zgorujih pravil ostane se kaj dedicev, ki bi hili lahko poklicani k dedovanju kmetije. Prvi dodatni kriterij - blizina sorodstva - ni potreben, ker izhaja iz splosne ureditve dednih redov (gl. tc. 94). Drugi
kriterij za izbiro med sorodniki iste stopnje sorodstva pa je boljsa
usposobljenost za krnetovanje in morebitna zelja prezivelega zapustnikovega zakonca.
96. Drugi pripadnostni polozaj je urejen v 8. clenu ZDKG.
Po besedilu zakona gre za zasciteno kmetijo, ki je v lasti, solasti
ali skupni Jasti zakonskega para. Pojmovno pravilneje bi rekli, da
gre za zasciteno kmetijo, ki je pripadala zapustniku in njegovemu
prezivelemu zakoncu kot njuno skupno premozenje ali kot posebno
L93 GL obrazlozitev Predloga ZDKG, Porocevalec Driavnega zbora RS, letnik XXI, 50, 24. 11. 1995, str. 33.
.
t 94 Kmetijo bo npr. dedoval zapustnikov bratranec, sin njegovega strica po
materini strani, kateri je pripadala krnetija.
136

premozenje enega in drugega, ali pa sta imela v slednjem primeru

na stvareh, ki sodijo v krnetijo, solastnino. V takem polozaju je dedie kmetije oziroma pravilno: dedic deJa kmetije, ki je pripadal
zapustniku, preziveli zakonec.
Ce urnreta zakonca istocasno, se doloci dedica celotne kmetije
po kriterijih iz 7. elena ZDKG (gl. tc. 95). Ce po enem od zakoncev obstajajo dedici, ki niso dediCi tudi po drugem, se ti v primeru
istocasne smrti zakoncev obravnavajo tako, kot da so v el}akem sorodstvenem razmerju tudi do drugega urnrlega zakonca. Ce pa sodi
kmetija v celoti ali v preteznem delu v posebno premozenje enega
izmed urnrlib zakoncev (zakonska dikcija:
kmetija ... izhaja od
enega izmed zakoncev), imajo prednost njegovi sorodniki.

97. Tretji pripadnostni polozaj ureja ZDKG v 9. clenu: zascitena kmetija je bila- po besedilu zakona - v solasti enega od starsev
in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca. Pravilno receno: zascitena kmetija je pripadala enemu od starsev (bolje: doloceni osebi) in njegovemu (njenemu) potomcu (oziroma posvojitelju
in posvojencu ali njegovemu /posvojencevemu/ potomcu), tako da
sta bila solastnika stvari, ki spadajo v kmetijo, in pa soupravicenca oziroma sozavezanca glede drugih pravic in obveznosti, ki sestavljajo kmetijo. V tern primeru je dedic tistega dela na stvareh,
pravicah in terjatvah zascitene kmetije, ki je pripadal
preziveli solastoik, ce ima zakonito dedno pravico. Ce pa nima
zakonite dedne pravice, se dedic zapustnikovega dela doloci izmed
zakonitih dedicev po kriterijih, dolocenib v 7. clenu. Ta resitev pride po mojem mnenju v postev tedaj, ko preziveli solastnik ni in
concreto poklican k dedovanju po zakooitem dednem redu, kajti
glede na razmerje z zapustnikom (prednik- potomec) je gotovo
dedic in abstracto.
Ce sta solastnika urnrla v istem dogodku, tako da se ne da
ugotoviti zaporedje smrti (komorienca)t95 (tu zakon netocno govori
o istocasni srnrti solastnikov, cleo 9/2 ZDKG), velja (nespodbojna) domneva, da je potomec prezivel prednika in je torej kot njegov
pravni naslednik pridobil tudi njegov del. Ta bi sel po splosnem
redu dedovanja njegovim (potomcevim) zakonitim dedicem. Ker
pa lahko deduje zasciteno kmetijo praviloma samo en dedic, se izt95 Gl. ZupanCic K., Dedno pravo, 2. izd., 1991, tc. 80 (str. 45).
137

med potomcevih zakonitib dedicev doloci dedica celotne zaseitene

kmetije po kriterijih iz 7. elena ZDKG.

(clen 1411 ZDKG), pravi zakon poenostavljeno, da se doloeijo nujni

delezi. Gl. tc. 101.

98. ce so med zakonitimi dectici, ki bi ctedovali zaseiteno

kmetijo po splosnem redu dedovanja, tudi zapustnikovi mladoletni
otroci in/ali mladoletni posvojenci (in kmetije ne deduje preferirani
zakonec zapustnika, kot je treba dodati, gl. clen 1311 derogiranega
ZDKZK), labko zapuseinsko sodisce doloCitev dedica kmetije odlozi na predlog zakonca, njegovega otroka ali posvojenca in socialnega varstva (centra za socialno delo ), dokler ne postanejo vsi otroci in/ali posvojenci polnoletni. Po sodni praksi v casu veljavnosti
zdaj derogiranega ZDKZK se odlozi dolocitev dedica vedno, kadar
bi po splosnem redu dedovanja dedovali kmetijo mladoletni dediei,
torej tudi ce gre za mladoletnega vnuka zapustnika.t96 Pri odloeanju
o odlozitvi dolocitve dedica kmetije uposteva sodisce koristi mladoletnih, pa tudi drugih dedieev, ki bi dedovali po splosnem redu
dedovanja. Upostevati je treba tudi druge pomembne okolisCine.
V skladu s to dolocbo bo sodisee odlozilo dolocitev dediea, ee je
med dediCi mladoletnik, ki kaie izrazit interes za kmetovanje ali se
za kmetovanje pripravlja, npr. v soli.
V nadaljevanju obravnavane dolocbe (clen 10/2 ZDKG) oCitno
manjka del besedila. Gre za ureditev pravnega polozaja zascitene
kmetije, za katero je dolocitev dediea odlozena. Derogirani ZDKZK
je v clenu 13/2 do local, da je krnetija skupna last vseh dedicev,
ki bi dedovali po splosnih predpisih, dokler se po polnoletnosti najmlajsega med njimi ne doloei dedic kmetije po dolocbah tega zakona. Ni razloga, da pomanjkljivega besedila veljavnega zakona ne
bi dopolnili v tern smislu. Formulacijo, daje kmetija skupna last
dedicev, je treba razumeti tako, da gre za skupnost dedicev, na katere je presla kmetija kot celota v trenutku zapustnikove smrti (clen
145/ 1 v zvezi s clenom 132/1 ZD), vendar na kmetiji kot zapuseini
nimajo dednih delezev, ker se kmetija ne sme deliti.t97 Kobo sodisce dolocilo dedica, ki bo prevzel krnetijo, bo dolocilo tudi dedne
deleze drugih upravicencev. Ker gredo dedni delezi zelo omejenemu krogu oseb, ki dobijo samo denarno vrednost nujnega deleza

99. Doloceni razlogi lahko dedieu preprecijo dedovati zasCiteno kmetijo, ceprav sicer izpolnjuje pogoje in ustreza merilom, ki jih
za dedica kmetije predpisuje ZDKG v 7. clenu. Zakon govori o izkljucitvi dedica iz prevzema zaseitene kmetije ( 11. clen ZDKG).
Gre za razloge, zavoljo katerih je dedic bodisi ocitno nesposoben za trajno gospodarjenje s kmetijo ( dusevna ali telesna prizadetost) bodisi vzbujajo dvom, da bo dedic dobro gospodaril s kmetijo
(zapravljivost, alkoholizem, narkomanija). Te razloge bo upostevalo sodisce samo, ee dedicu onemogocajo ustrezno vodenje in nadzorovanje deJa na kmetiji, ne pa tudi tedaj, kadar mu onemogocajo
samo fizicno delo na kmetiji.l98 Posebej je kot razlog izkljucitve
navedena tudi pogresanost dediea. Iz navedenih razlogov lahko sodiSce prepreCi dedicu, da deduje kmetijo samo, ce je v istem dednem redu vee sodedicev in je med njimi vsaj eden, ki lahko deduje
krnetijo. ce je takih ctedicev vee, ctectuje zasciteno kmetijo tisti izmed njih, ki bi jo dedoval, ce ne bi bilo izkljucenega.
pa tedaj,
ce ni nobenega takega dedica? Primera ZDKG ne resi. Ce bi kmetijo dedoval dedic, ki naj bi bit izkljucen (in obravnavano dolocbo
lahko razumemo tudi tako), bi bilo ogrozeno ali celo onemogoceno
smotrno gospodarjenje s kmetijo. To pa nasprotuje namenu posebne
ureditve dedovanja kmetij. Uporabiti bi bilo treba resitev, ki izhaja
iz splosne ureditve zakonitega dedovanja: kmetijo deduje dedic iz
oddaljenejsega reda. 0 izkljuCitvi dedica od dedovanja kmetije odloca sodisce samo na zahtevo sodediea.
Iz razlogov pravicnosti lahko sodisce onemogoei dedovati zasciteno kmetijo dedicu, ki ze ima drugo zasciteno kmetijo, tako da
je- po besedilu zakona- njen lastnik, solastnik ali skupni lastnik
(v enakih kombinacijah, kot so navedene v clenu 2/ 1 ZDKG; gl. tc.
93), ce sodedie iz istega dednega reda to zahteva. V tern primeru
deduje krnetijo naslednji dedic po merilih iz 7.
ZDKG, seveda
ob pogoju, da nima sam druge zaseitene kmetije. Ce takega dedica
ni ali ce ni zabteve sodedica, izkljuCitev dedica, ki ze irna zasciteno
kmetijo, ne pride v postev. S posebno dolocbo resuje zakon tudi

196 Odl.
odl., str. 538.

sod. Ljubljana, I Cp 678/89, 16. 8. 1989, Prav11ik 1990/S- 7, civ.

197 Popolneje Zupancic K., Dedno pravo, 2. izd., 1991 , tc. 630 (str. 225).

138

198 Gl. obraz lozitev Predloga ZDKG, Porocevalec Drzavnega zbora RS, letnik XXI,

st. 50, 24. 11. 1995, str. 33.

139

situacijo, ko j e v zapuscini vee

istega dednega reda (12. clen ZDKG).

kmetij in vee sodedicev

100.
ni nobenega zakonitega dedica, ki bi izpolnjeval posebne pogoje za dedovanje zascitene kmetije v skladu z dolocbami
ZDKG, dedujejo kmetijo vsi dedici, ki so po splos7. do 12.
nem zakomtem dednem redu poklicani k dedovanju. V tern primeru se sme zascitena kmetija izjemoma razdeliti po fizicnih delih
(13.
da velja resitev tudi za primere, ko
posebne pogoje za dedovanje kmetije,
se vst de?tct, kt
dedovanJu odpovedo alt so dedno nevredni.

3.2. Pravice drugih dedicev

101. Od oseb, ki bi bile razen dedica kmetije poklicane k dedo_vanju po
zakonitem dednem redu (po ZD), imajo dolocene pravtee do zapuscine, katere predmetje kmetija, po besedilu
zakona samo zapustnikov zakonec, njegovi starsi, njegovi otroci
ter njihovi potomci. Ker so tudi otroci zapustnikovi
in
potomct m ker zakonodajalec gotovo ni zelel favorizirati potomcev
posvoje!lcev, bi bilo pravilneje, ce bi zakon govoril o zapustnikovib
potomcth ter posvojencih in njihovih potomcih. Te pravice gredo
lahko po pravilih o izenacenju tudi zapustnikovemu zunajzakonpartnerju in zapustnikovemu posvojitelju pri popolni posvoJltvt (clen 2/4 ZDKG, 142. clen ZZZDR, 21. clen ZD). Derogirani
ZDKZKje dolocal ozji k:rog upravieencev; vanj niso bili vkljueeni
potomci otrok in posvojencev (clen 15/ 1 ZDKZK).
.
osebam gredo dedni deleli, ki po v'rednosti ustrezaJo nuJmm delezem po splosnih predpisib o dedovanju. Zato zakon
poenostavljeno, a v nasprotju s pojmom nujnega deleza po splosnih predpisih o dedovanju, imenuje te dedne deleze nujni delezi
{gl.. 1
I .. v. skladu s !e?Tiinologijo zakona uporabljam v nadalJnJem tzvaJanJu tzraz DUJDt<<delez, vendar v narekovajih.
V, _te
se obvezno, po uradni .dolZnosti, tj. brez predloga
sodedtcev m ne glede na volJO zapustmka, vracunajo darila in volila.
delezi predstavljajo terjatev do dedica, ki je dedoval
kmetiJO. Ta Je dol zan placati deleze v denaiju, ne v naravi in sicer v
kmetije
roku, ki ga doloci sodisce glede na gospodarsko

O?,

140

in socialne razmere dedica. Praviloma je rok najvec pet, izjemoma

najvec deset let. Znesek nujnega deleza se valorizira (clen 15/ 1,
2 ZDKG).
Izjemoma lahko predstavlja nujni delez tudi
(tudi
kmetijsko) ali druge nepremicnine in premicnine, ce te stvari niso
pomembne za gospodarsko sposobnost zascitene kmetije. Te stvari
ne smejo biti vredne vee, kot znasa vrednost nujnega deleia, ki
gre upravicenemu dedicu (elena 14/ 1 in 15/3 ZDKG).
Pravico do >>nujnega deleza imajo zgoraj nastete osebe samo,
ce so po splosnih pravilih o zakonitem redu dedovanja v konkretnem primeru poklicane k dedovanju, upostevaje nacelo izkljucnosti
po dednih redih in blizino sorodstva (zakonec in potomci izkljucijo
starse, otroci vnuke v lastni liniji). Visina delezev (kvota) se ravna
po splosnih pravilih o nujnem delefu. Star8em zapustnika (posvojitelju) gre tako praviloma tretjina, drugim upravicencem pa polovica
deleza, ki bi ga posamezni od njib konkretno dobili po splosnem
zakonitem dednem redu. Upostevati je torej treba tudi mo:Znosti
povecanja ali zmanjsanja zakonitega deleza po splosnih predpisih
(clen 26/2 v zvezi s 13. clenom (v besedilu novele, 2001), 23. in 24.
clenom 20).199
Sicer pa ZDKG posebej ureja moznost povecanja, pa tudi
zmanjsanja nujnega delda (clen 14/2 ZDKG). Dedicu, ki ne
deduje kmetije, lahko sodisce na njegovo zahtevo delez poveca, ce
nima sredstev za eksistenco. Nasprotno pa lahko na zahtevo dedica,
ki deduje kmetijo, sodisce nujni delez zmanjsa, ce bi izdatki zaradi placila nujnih delezev in drugih obveznosti presegli vrednost
vseh nujnih<< delezev, ali pa bi hila znatno ogrozena gospodarska
zmo:Znost zascitene kmetije. Prvi alternativno postavljeni pogoj za
moznost zmanjsanja nujnega deleza je nerazumljiv. Smiselna je
samo razlaga, da se lahko nujni delez zmanjsa, ce bi izdatki zaradi plaCila drugih obveznosti dedica (iz 16. in 17. elena ZDKG) presegli vrednost vseh >>nujnih delezev. Ta razlaga izhaja iz nacela,
naj dedic deduje kmetijo pod pogoji, ki ga prevec ne obremenjujejo.
Pri odlocanju o povecanj u ali zmanjsanju nujnih delezev je sodisce razen premozenjskih razmer in pridobitne sposobnosti dedicev dolzno upostevati zlasti tudi gospodarsko zmo:Znost kmetije. V
konkretnem primeru lahko sodisce odloci, da kaksen dedic nicesar
199 Gl. ZupancicK., Dedno pravo, 2. izd., 199 1,

161 (str. 73).

141

ne deduje, posebno so njegove premozenjske razmere dobre, dedie, ki deduje kmetijo, pa je z nujnirni delezi drugib dedicev ze
dovolj obremenjen.200

darsldh razmer dedica kmetije. S tern se uresnicuje nacelo, da naj

dedic prevzame k:metijo pod pogoji, ki ga prevec ne obremenjujejo
(1. clen ZDKG).

102. V
omenjeni izdatld dedica kmetije zaradi
drugih obveznosti izvirajo iz:
- dolznosti dedica kmetije, da zagotovi mladoletnim
usposobitev za samostojno zivljenje, ustrezno gospodarsld zmoznosti kmetije,
dolocitev dedica kmetije zaradi mladoletnosti dedicev ni bila odlozena; ti izdatki se vstejejo v nujni delez mladoletnih dedicev (gl. clen 16/ 1, 2, 3 v zvezi z 10. clenom ZDKG);
- dolfnosti dedica kmetije, da zagotovi sredstva za zivljenje
polnoletnim zapustnikovim potomcem, ld zaradi dusevne ali telesne
prizadetosti ne morejo sami pridobivati teh sredstev, pod pogojem,
da kmetija te izdatke gospodarsko zmore. Ti izdatki se
v
nujni delez prizadetih potomcev. Tako je treba razumeti dolocbo,
da se pri
zmoznosti (potomcev) za njihovo lastno prezivljanje
tudi ze izplacani nujni delez (gl. clen 16/4 ZDKG);
- dol:Znosti dedica kmetije, da zapustnikovemu prezivelemu
zakoncu, ki ni dedoval kmetije, na njegovo zahtevo zagotovi dozivljenjsko prezivljanje (clen 17/1 ZDKG). ZDKG tune uporablja
v ZD uveljavljenega pojma dosmrtno prezivljanje, pac pa promiscue uporablja izraz dozivljenjsko prezivljanje, ld ni tocen, ker se
daje prezivljanje praviloma do smrti prezivljanca, in izraz preuzitek. Ker lahko obveznost dedica kmetije sestav1jajo razen prezivljanja
druge dajatve in storitve, je najbrf ustrezneje govoriti o
preu.Zitku. Pravica do preu:Zitka prezivelemu zakoncu ne gre, ce se
lahko prezivlja iz svojega premozenja. Sodisce 1ahko znova uredi preU.Zitkarsko razmerje, ce se spremenijo razmere pri zakoncu
ali pri dedicu kmetije ali ce postane zakoncu zivljenje na kmetiji
nevzdrZno. Novo ureditev razmerja lahko po besedilu zakona zahteva samo preziveli zakonec. Mislim, da mora imeti zahtevek tudi
dedic kmetije, tako kot pri pogodbi o dosmrtnem prezivljanju, kjer
lahko zahtevata spremembo pogodbe obe stranki (gl. 562. clen
izhaja tudi iz dela dolocbe, po katerem se lahko
OZ). Ta
preuzitkarsko razmerje preoblikuje tudi zaradi poslabsanja gospo-

103. Ob posebnih pogojih gre prezivelemu zapustnikovemu

zakoncu, ld ni dedoval kmetije, tudi - po zakonskem besedilu pravica do uZitka zascitene kmetije (clen 17/2, 3, 4 ZDKG).201 Ti
pogoJt so:
- da je preiiveli zakonec v casu zapustnikove smrti zivel na
kmetiji;
- da preziveli zakonec na kmetiji deJa;
- da dedic kmetije ni dopolnil 25 let; ta pogoj velja samo, ce
je dedic kmetije potomec zapustnika ali prezivelega zakonca (ali
skupni potomec, kot je treba dodati). Ni doloceno, kaj tedaj, ce
dedic kmetije ni potomec. Ali je treba steti, da pogoj visje starosti dedica kmetije ni postavljen, ali nasprotno, da prezivelemu zakoncu sploh ne gre uzitek? Najbrz slednje, kajti namen dolocbe je,
po mojem rnnenju, zagotoviti cim
gospodarjenje s kmetijo.
To lahko pricakujemo v vecji meri od prezivelega zakonca, ld irna
delovne navade in izkusnje, kot od mladega potomca. Uzitek naj
stimulira zakonca, da bo se naprej dobro delal v svojem interesu in
v interesu potornca. Dedicu kmetije, ki ni tako blizu prezivelemu
zakoncu ali/in zapustniku, pa takega brcmena ne moremo naloziti;
- da je (po besedilu zakona: dokler je) preziveli zakonec lastnik, solastnik ali skupni lastnik zascitene kmetije. Dolocba ni razumljiva. Ce je preziveli zakonec lastnik kmetije oziroma pravilneje: ce je kmetija njegovo posebno premotenjc, sploh ni mogla biti
predmet dedovanja, ker pac ni bila v zapuscini umrlega zakonca.
Preziveli zakonec kot lastnik stvari, ki spadajo v kmetijo, seveda
ne more imeti na njih pravico uzitka kot osebne slufuosti. PreZiveli zakonec je lahko skupni lastnik kmetije s svojim potomcem
samo, ce sta pridobila kmetijo na podlagi oporocnega dedovanja
(clen 21/2 al. 2 ZDKG). Skupna lastnina kmetije najbd pomeni,
da je kmetija skupno premozenje (gl. tc. 112). Na stvareh iz skup-

200 Prim. Finigar A., Dedovanje kmetijskih zemljisc in kmetij, Pravnik

1973/3-4, str. 112.
142

201 Ker kmetija ni stvar, na njcj kot celoti ne more obstajati ufitek kot stvarna pravica rabiti in uzivati tujo stvar, ampak lahko obstaja samo na posameznih
stvarch, ki sestavljajo kmetijo. 0 ufitku kmetijc lahko torej govorimo samo v
netehnicnem smislu. Gl. tudi op. 189.
143

nega premozenja pa skupni lastnik ne more imeti pravice uzitka kot

osebne sluznosti, ker ne gre za tujo stvar.
Posebej je doloceno, da preziveli zakonec v casu, ko mu gre
pravica do uzitka, ne more uveljavljati pravice do preuzitka. V
tern casu je preziveli zakonec dolzan izplacati upravicenim dedicern nujne deleze, ce v tern casu zapadejo v placito, vendar samo
iz preseZkov donosa zascitene kmetije, torej ne na skodo lastne
eksistence oziroma eksistence oseb, za katere je dolzan skrbeti. Ce
presezkov ni, je dolzan placati nujne deleze dedic kmetije.

104. S posebnimi dolocbami o pravicah drugih oseb do zapusCine, katere predmet je kmetija ( omejitev kroga upravicenih oseb,
zmanjsanje njihovega dednega deleza na nujni delez, in se to samo
na denamo vrednost nujnega deleza, vezanje izplacila deleza na daljsi rok in moznost zmanjsanja deleza, obvezno vracunanje daril in
volil),
zakon dedicu zascitene kmetije, da jo prevzame
pod pogoji, ki ga prevec ne obremenjujejo (1. clen ZDKG). Enak
namen zasleduje zakon tudi z dolocbo, da zapustnik ne more ( v nasprotju s splosnimi predpisi 0 dedovanju, elena 126/1 tc. 4 in 127/3
ZD) odpustiti svojemu zakoncu (ali zunajzakonskemu partnerju),
potomcem, posvojencem in njihovim potomcem ter svojim starsem
(ali posvojitelju, ce gre za popolno posvojitev) dolocenih dejanj,
ki imajo za posledico dedno nevrednost: nespolnjevanje zakonite
dolznosti prezivljati zapustnika in protipravno opustitev dajanja potrebne pomoci zapustniku (18. elen v zvezi s 14. clenom ZDKG).
Ker zadeva zakonita dolfuost prezivljanja zapustnika po ZZZDR
samo njegove otroke in posvojence, ne pa tudi druge njegove potomce oziroma potomce posvojencev, je treba v tern smislu omejiti
sklicevanje na 14. elen ZDKG.
3.3. Odtujitev kmetije

tos. ce se izkaze, da dedic, ki je dedoval zasciteno kmetijo,

nima (vee) namena delati na kmetiji, ne morejo zanj veljati ugodni
pogoji glede izpla61a drugih dedicev. Zato zakon doloca, da mora
dedic, ki odtuji kmetijo ali njen znatni del, preden pretece deset let
od tedaj, ko je kmetijo prevzel, in v enem letu od odtujitve ne pridobi druge kmetije, kmetijskega zemljisea ali gozda oziroma ne vlozi
144

sredstev, ki jih je z odtujitvijo pridobil, v kmetijo (v tern primeru

gre lahko samo za odtujitev dela kmetije), ali pace podedovano
kmetijo ali njen znatni del pred potekom desetih let od prevzema
preneha namensko uporabljati (npr. odda jo v zakup ), izplacati na
njihovo zahtevo vse zakonite dedice oziroma jim mora poplacati
razliko med dolocenimi zakonitimi dednimi delezi (ki jim pravi zakon >>nujni delezi) in delezi, ki bi jim sli po splosnih predpisih 0
dedovanju. Sodedici imajo prednostno pravico pri nakupu ali zakupu kmetije (19. clen ZDKG).
Do izplacila dednih delezev so upravicene vse osebe, ki bi v
konkretnem primeru dedovale kmetijo kot zakoniti dedici po splosnih predpisih o dedovanju, in ne samo osebe iz elena 14/1 ZDKG
(zapustnikov zakonec ali zunajzakonski partner, njegovi potomci,
posvojenci in njihovi potomci ter starsi ali posvojitelji). Sarno s tako
razlago je mogoce odpraviti prikrajsanje tistih oseb, ki so zaradi naeela, naj dedic deduje kmetijo pod pogoji, ki ga prevec ne obremenjujejo, prisle ob zakoniti delez po splosnih predpisih o dedovanju
oziroma so do bile manjsi delez, kot hi jim sel po teh predpisih.202
Formalno pa taka razlaga izhaja iz okoliscine, da imenuje zakon
delez, ki ga dobijo osebe iz elena 14/ 1 ZDKG, nujni delez.
Za dedica, ki podedovano kmetijo odtuji ali jo neha namensko
uporabljati, tudi ne morejo veljati ugodnejsi roki za izplacilo oziroma doplacilo zakonitih delezev po elenu 15/ 1 ZDKG.

106. Dolocba 19. elena ZDKG mora veljati po smislu tudi v

razmerju oporocnega dedica kmetije ( oziroma oporocnih dedicev,
ki izjemoma lahko skupaj dedujeta kmetijo; clen 21/2 ZDKG) do
nujnih dedicev. Da bi zmanjsal bremena oporocnega dediea, ki je
prevzel kmetijo, zakon namrec omejuje tudi krog oseb, ki jim gre
nujni delez (23. clen ZDKG; gl. tc. 107). Ce paoporoeni dedie kmetijo proda ali jo neha namensko uporabljati, ne more biti vee preferiran. Zato mora izplacati nujni delez vsem osebam, ki jim gre v
konkretnem primeru nujni delez po splosnih predpisih o dedovanju, in ne samo v 23. clenu ZDKG dolocenim osebam. Tudi kvote
nujnih delezev (praviloma polovica ali tretjina zakonitega dednega
202 0 razlogih za tako razlago podobne dolocbe 19. elena derogiranega
ZDKZK gl. Zupancic K., Dedno pravo, 2. izd., 1991 , tc. 639 (str. 227, 228). Prim.
odl. VS Slov., Ll Ips 183/83, 7. 7. 1983, Pravnik 1984/8-10, civ. odl., str. 395.
145

deleza) se ravnajo po splosnih predpisih o dedovanju. Doplacilo

ne pride v postev, ker je nujni delez pri dedovanju kmetij enak zakonitemu delefu.
3.4. Nujni delez
107. Zakon obravnava nujni delez med predpisi o oporocnem
dedovanju (23. clen). To sicer ni v skladu s sistematiko ZD, ki vsebuje
pravila o dedovanju nujnih dedicev v ureditvi zakonitega dedovanja
kot njegovo posebno vrsto (gl. tc. 31 ),je pa posledica tega, da ZDKG
tudi zakonite deleZe oseb, ki niso dedovale k:metije, steje za nujne
deleze. Nujni delez pomeni omejevanje zapustnikovega prostega razpolaganja s premozenjem za primer srnrti, pa tudi za zivljenja (clen
26/ l ZD). V tern smislu gre za nujni delez samo v dolocbi 23. elena
ZDKG, po kateri pripada le-ta dolocenjm osebam, ki so zapustniku
najblizje, vendar pajihje zapustnik v oporoki prezrl ali pa jimje naklonil manj, kot bi dobile, ce bi prislo do zakonitega dedovanja. Th
gre za zakonito dedovanje po tern zakonu, torej po 14. clenu ZDKG.
Krog oseb, ki pridejo v postev kot nujru dedici, je isti kot krog
oseb, ki pridejo v postev kot dedici, katerih zakoniti delez predstavlja denama vrednost nujnega deleza, torej osebe iz 14. elena ZDKG:
zapustnikov zakonec (zunajzakonski partner), njegovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter njegovi starsi (posvojitelji).
Zakon doloca, da lahko te osebe zahtevajo, da se jim dodeli
nujru delez po tern zakonu (miSljenje delez po 14. clenu ZDKG).
Iz tega izbaja, da veljajo tudi za nujni delez po 23. clenu tako splosna pravila ZD o upostevanju zakonitega dednega reda pri dolocanju nujnih dedicev in concreto (izkljucnost!) in pri dolocanju visine
njihovih delezev (kvote: praviloma polovica ali tretjina zakonitega
dednega deleza) kot tudi posebna pravila ZDKG o delezih zakonitih
dedicev, ki ne dedujejo kmetije. Med temi so posebej pomembna
pravila, s katerirni se uresnicuje nacelo, naj prevzame dedic kmetijo pod pogoji, ki ga prevec ne obremenjujejo: placito delezev v
denarju, izjemoma v naravi, vezanje izplacila delezev na daljsi
rok, moznost zmanjsanja deleza, obvezno vracunanje daril in volil,
dosledno upostevanje dedne nevrednosti.
Upostevaje splosna pravila ZD, lahko oporocitelj nujnega dedica razdedmi ali mu odvzame nujni delez v korist potomcev.

146

3.5. Posebne pravice zapustnikovega zakonca in potomcev, ki so

zapustniku pomagali pri pridobivanju
108. Zapustnikov zakonec lahko zahteva, da se iz zapuscine
izloCi vrednost deJa (oziroma deleza), ki ustreza njegovemu prispevanju k povecanju vrednosti zasCitene kmetije. Prav tako lahko
zapustnikovi potomci, ki so ziveli skupaj z zapustnikom ter mu s
svojim delom, zasluzkom ali kako drugace pomagali pri pridobivanju, zahtevajo, da se iz zapuscine izloci vrednost njihovega prispevka (prim. 32. clen ZD). Upravicencem (zakoncu in potomcem) gre
polna vrednost izlocenega deJa (dele:Za), toda ne v naravi, temvec v
denarju; izplaca ga dedic, ki je dedoval zasciteno kmetijo, in sicer
v roku, ki ga doloCi sodisce in ne sme biti daljsi od dveh let (clen
20/1 ZDKG). Za upravicence je treba steti tudi zunajzakonskega
partnerja ter posvojenca in njegove potomce.
Zakonodajalec zal v novem zakonu ni niti ovrgel niti potrdil
stalisca, ki je bilo izra:Zcno v komentarju istovetne dolocbe sedaj
derogiranega ZDKZK, da gre v prvem primeru za pravice zapustnikovega zakonca do deleza na kmetiji kot skupnem premozenju,
pridobljenem z delom v zakonski zvezi (clen 51/2 ZZZDR).203 To
stalisce slej ko prej zavracam; razlogi so na k:ratko naslednji:204
Ce je kmetija skupno premozenje kmeckih zakoncev, delez
prezivelega zakonca ne sodi v zapusCino, ker pripada njemu. Zato
dednopravni predpisi ne morejo dolocati omejitev pravic glede tega
deleza (denarna terjatev names to stvamopravnega zahtevka, odlozen cas placila), cetudi v interesu nedeljivosti kmetije. v primerib
delitve skupnega premozenja zakoncev za zivljenja (npr. ob razvezi
zakonske zveze) se nacelo nedeljivosti zasCitenih kmetij ne uveJjavlja in zato ni omejitev.
Iz teh razlogov menim, da navedena dolocba ureja le pravico zakonca do vrednosti njegovega prispevka k povecanju vrednosti kmetije, ki je posebno premo1enje zapustnika. Najbr:Z tudi vedno dr:Zi, da
v Sloveruji prakticno ni kmetij, ki bi bile skupno
kmeckih
zakoncev, ampak veeinoma pripadajo kot podedovano premozenje
enemu zakoncu.2os To je dodaten argument za zgomje mnenje.
203 Tako Kocjan S., Dedovanje kmctijskih
in kmetij, 1973, str. 79, 80.
204 Popolneje ZupanCic K., Dcdno pravo, 2. izd., 1991, 642 in nasi. (str. 229).
205 Prim. Finigar A., Dcdovanje kmetijskih
in kmetij, Pravnik
l973/3-4, str. 113.

147

Ceprav se tudi z dolocanjem omejitev izlocitvenega zahtevka

zakonca in potomcev uresnicuje nacelo, naj deduje dedic kmetijo
pod pogoji, ki ga ne obremenjujejo prevec, je k tej ureditvi vendar
treba pripomniti, da gre, drugace kot pri omejitvah dedovanja, za
poseg v pravice, pridobljene s prispevanjem. Zakonec ali potomec,
ki je :live] z zapustnikom in mu pomaga] pri pridobivanju, bo sicer
res v veCini primerov dedic zasCitene kmetije; ce pa ne bo tako, bo
prevzemnik kmetije okoriscen, ker mu za tuje prispevanje ne bo
treha dati popoloega ekvivalenta.

109. Pravico zakonca ali potomca do denamega deleza lahko

sodisce na njuno zahtevo ali na zahtevo dedica kmetije spremeni
v pravico do dosmrtnega prezivljanja v hreme dedica kmetije. Pri
odlocanju mora sodisce upostevati osebna razmerja in razloge upravicenca (zakonca, potomca) in premozenjske razmere zavezanca,
z)asti tudi gospodarsko sposobnost kmetije. Odlocbo o dosmrtnem
prezivljanju, zlasti o obsegu dajatev, lahko sodisce spremeni, ce se
spremenijo razmere pri upravicencu ali pri zavezancu (prim. 562.
clen OZ). Pomemhno je, da labko dedic kmetije zahteva zmanjsanje
svojih dajatev zaradi poslabSanja gospodarskih razmer. To je tudi
izpeljava nacela, naj dedic prevzame kmetijo pod pogoji, ki ga prevee ne obremenjujejo ( ohranitev gospodarske zmoznosti kmetije ).
Pravilneje bi bilo, ce hi se namesto dosmrtnega prezivljanja s
predpisom doloCila moznost preuzitka v korist zapustnikovega zakonca ali potomca. Pravno dogmatsko bi pri dosmrtnem prezivljanju presla lastnina na delu premozenja, ki naj bi se sicer izloCil, na
prezivljavca sele ob smrti prezivljanca; dejansko pa postane dedic
kmetije ob zapustnikovi smrti lastnik tudi tega dela premozenja; v
odmeno za to naj dohi upravicenec do izloCitve (zakonec ali potomec) preuzitek. Ta resitev je tudi v skladu z nacelom, naj dedic
pridobi kmetijo pod pogoji, ki ga prevec ne obremenjujejo.
4. Oporocno dedovanje
4.1. Omejitve oporociteljeve volje glede postavitve dedica kmetije

110. Da ne hi prislo pri dedovanju po oporoki do drobitve zascitenih kmetij, ZDKG doloca, da lahko postavi oporocitelj za de148

dica kmetije praviloma samo eno fizicno osebo (clen 21/2 ZDKG).
lzjemoma dovoljuje zakon, da postavi oporocitelj tudi dve osebi za
dedica, in sicer, ce kmetijo zapusti:
- zakoncema ali
- enemu starsu (prav: enemu izmed starsev; pluralia tantum)
in otroku ali posvojencu oziroma njegovemu potomcu. To nerodno
besedilo je treha razlagati tako, da gre za doloceno osebo in njenega
potomca ali njenega posvojenca oziroma njegovega potomca (gl.
tudi op. I 90). Potomec ali posvojenec je seveda lahko tudi skupen
(te osebe in zapustnika). Moznosti, da oporocitelj zapusti kmetijo skupaj zakoncu in svojemu (ne skupnemu) potomcu, zakon ne
predvideva. Zakon dodaja, da se V tern primeru zascitena kmetija
ne sme deliti po fizicnih delih. Za kateri primer velja ta prepoved?
Gotovo za oba primera.

111. Tezko je namrec zanikati, da naj bi veljalo pravilo, da

se kmetija ne sme deliti po fizicnih delih, tudi za zakonca.206 Ce
zapusti oporoCitelj kmetijo zakoncema, po predpisih druzinskega
prava ne bo postala njuno skupno premozenje (na katerem se sicer
lahko doloCijo delezi in lahko pride do delitve, gl. 58. clen in nasi.
ZZZDR), temvec posebno premozenje enega in drugega zakonca
po enakih delih, ker kmetije nista pridobila z delom (gl. clen 5 I12
ZZZDR, argurnentum a contrario).207
S prepovedjo delitve kmetije med zakoncema po fizicnih delib ZDKG torej prepoveduje oporoCitelju in zakoncema, da doloCi
oziroma dolocita, kateri predmeti, ki sestavljajo kmetijo (ne samo
stvari), predstavljajo v naravi del (polovico) kmetije, ki gre enemu
in drugemu zakoncu (kot njegovo posebno premozenje). Posledica
tega je, da ne eden ne drugi zakonec ne more s posameznimi predmeti iz svojega premozenja, ki ga predstavlja njegov del kmetije,
sam razpolagati ali jih obremenjevati, ampak lahko to storita samo
oba zakonca skupaj in sporazumno (seveda ob pogojih ins posle206 Iz same formulacije celotne dolocbe to sicer ne izhaja, ker je omenjeno
pravilo prilepljeno samo na izjemo glede starsev in potomcev. V obrazlozitvi
paje nasprotno receno, da v teh (tj. obeh) izjernnih primerih prevzemniki ne smcjo deliti kmetije po fizicnih delih. Gl. obrazlozitev Prcdloga ZDKG, Porocevalec
Drzavnega zbora RS, letnik XXI,
50, 24. 11. 1995, str. 34.
207 Tako za darila, dana obema zakoncema skupaj, ze stara, vendar sc aktualna odl. VS Jug., GZ 10/57, 22. 2. 1957, ZSO II (1957), I, 40.
149

dicami iz 19. elena ZDKG). To pa je v nasprotju s pravilom druzinskega prava, da lahko zakonec s svojim posebnim premozenjem
samostojno razpolaga (gl. clen 51 /2 ZZZDR).
ZDKG je stern kot lex specialis postavil poseben premozenjski
rezim za zakonca glede podedovane kmetije in derogiral splosni
predpis druzinskega prava. ce imata zakonca se drugo premozenje,
bodisi posebno ali skupno, gre za dve premozenjski masi, za kateri
velja razlicen rezim.
Premozenjski rezim glede podedovane kmetije bo predstavljal
poseben problem pri razvezi zakonske zveze. Delitev kmetije po
fizicnih delih ni dovoljena, razvezanima zakoncema pa v najvec
primerih ne bo ustrezalo nadaljnje skupno gospodarjenje s kmetijo.
Brez izgube jo lahko odsvojita sele po deserih letih od tedaj, ko sta
jo prevzela (gl. 19. clen ZDKG). Torej je v njunem interesu, da se
dogovorita, kdo od njiju bo po razvezi sam gospodaril na kmetiji (tj.
gospodaril s svojim delom in delom drugega razvezanega zakonca)
in kako se bodo med njima delili rezultati gospodarjenja. Se bolje
bi bilo, da ustrezno zenitno pogodbo skleneta ze tedaj, ko kmetijo
prevzameta, saj se tako izogneta morebitnim kasnejsim sporom.
112. Ce zapusti oporocitelj zasciteno kmetijo skupaj neki osebi
in njenemu potomcu (ali njenemu posvojencu oziroma njegovemu
potomcu), bo kmetija skupno premozenje teh dveh oseb, stvari, ki
sestavljajo kmetijo, bodo v njuni skupni lastnini.208 Prepoved delitve kmetije po fizicnih delih po mojem mnenju izkljucuje obstoj
solastnine z idealnirni delezi na stvareh, ki sestavljajo kmetijo.209
Od skupnosti sodedicev po splosnih predpisih o dedovanju se ta
skupnost ne razlikuje po pravni naravi (gre za nedeljeno kolektivno
skupnost ali tej podobno skupnost),210 temvec zlasti po tern, da so-

208 Za skupno lastnino jc

oscbnostna vcz. Prim. Sajovic B., Osnove
civilnega prava, Stvamo pravo, I, 1992, str. 32. Osebnostna vez gotovo obstaja med
stari in potomci, ni paje (navadno) med doloceno osebo in oporociteljevimi potomci. To je morda razlog, da dolocba
21/2 al. 2 ZDKG ne zajema teb oscb.
209 Solastnik ima pravico ob vsakcm
zabtevati delitev skupne stvari (/!len
1611 ZTLR). Finigar A., Temcljna lastninskopravna razmeija, 1980, str. 29, mcni, da
se tudi pri solastnini lahko pravica, zahtevati delitev, z zakonom odvzame ali omcji,
in kot primer navaja ravno prepoved delitvc krnetije po zdaj derogiranem ZDKZK.
210 Gl. ZupancicK., Dedno pravo, 2. izd., 1991, tc. 449 (str. 164), in tam
navedeno literaturo.

150

dedic ne more razpolagati s svojirn dednim delezem (vprasanje je,

ali je dolocitev delezev sploh relevantna) in da skupnost ne more
prenehati z delitvijo dediscine, ki jo predstavlja kmetija, ker delitev ni dovoljena. Sicer pa sodedica upravljata s kmetijo skupno,
predmete, kijo sestavljajo, pa lahko skupaj odsvojita ali obremenita
samo ob pogojih ins posledicami iz 19. elena ZDKG.

113. Dolocilo oporoke, s katerim razpolaga oporocitelj z zasciteno kmetijo v nasprotju z zgoraj obravnavanimi pravili, je po
samem zakonu neveljavno in pride do dedovanja po zakonu (clen
21/3 ZDKG). Gre torej za
takega doloCila.
Po drugi strani pa je izrecno doloceno, da oporocitelj lahko z
oporoko razpolaga s kmetijskimi zemljisci in gozdovi ter z drugim
nepremjcnim in premicnim premozenjem, ce to premozenje ni sestavni del kmetije, po splosnih predpisih o dedovanju (clen 2112
ZDKG).
4.2. Omejitvc oporociteljeve volje glede volil

114. S posebnimi dolocbami o volilih (22. clen ZDKG) uresnicuje zakon predvsem nacelo nedeljivosti zasCitenih kmetij v interesu neokmjene gospodarske zmoznosti kmetije. Oporocitelj zlasti
ne sme nakloniti voli1a, katerega predmet so kmetijska obdelovalna
zem ljisca.
Neobdelovalna zemljisca so lahko predmet volila samo, ce ne
presegajo dolocenega odstotka vseh kmetijskih povrsin, ki sestavljajo kmetijo, stavbna zemljisca in druge stvari21 l ali pravice, ki
spadajo v kmetijo, pa samo, ce vrednost teh volil ne presega dolocenega odstotka vrednosti zapuscine (ki jo predstav1ja kmetija).
Ce oporocitelj ni uposteval teh zapovedi, so razpo1aganja po samem
zakonu neveljavna, oicoa.
Zakon doloca tudi, da sme sodisce na zahtevo dedica kmetije
zmanjsati denarna vo1ila in volila drugih predmetov, ki spadajo v
kmetijo (seveda ce z njimi oporoCitelj lahko razpolaga v obliki vo211 Npr. stanovanjsko poslopje, ki ni pomembno za gospodarske potrebe
kmetije. Gl. nacelno pravno mnenjc VS Slov., 27. 6. 1989, Pravnik 1989111- 12,
civ. odl., str. 531.

151

lila). DoloCilo oporoke o takih volilihje torej spodbojno. Tu gre za

izpeljavo nacela, da dedic deduje kmetijo pod pogoji, ki ga prevec
ne obremenjujejo. Ce je zapustnik s takimi volili razpolagal v korist
dedicev, ki imajo v konkretnem primeru pravico do dednega deleza v obliki denarne vrednosti nujnega deleza (po 14. in 23. clenu
ZDKG), mora sodice, pri odlocanju o zahtevi dedica kmetije na
zmanjsanje volil, paziti, da ti dedici ne bodo prikrajsani v svojem
nujnem delezu.
5. Omejitve razpolaganj s kmetijo s pravnimi posli
med zivimi

115. Da ne bi prislo do izigravanja prisilnih dolocb ZDKG s

pravnimi posli, sklenjenimi za zivljenja zapustnika, je doloceno, da
zapustnik ne more s pogodbo o izrocitvi in razdelitvi premozenja
za zivljenja, s pogodbo 0 dosmrtnem prezivljanju in z darilno pogodbo za primer smrti razpolagati z zasciteno kmetijo v nasprotju
z dolocbami tega zakona (24. clen ZDKG). Ta dolocba je posebej
pomembna zaradi tega, ker prehaja vecina kmetij na dedice's pogodbami, sklenjenimi za zivljenja zapustnika.212 Sodna praksa je
za identicno dolocbo prejnjega zakona2I3 menila, da so te pogodbe
navedene taksativno, ne samo primeroma.214
,
Seveda pa se lahko obidejo dolocbe ZDKG, ki preprecujejo
drobitev zascitene kmetije, tudi z drugimi pogodbami, po katerih
preide kmetija ali njeni posamezni deli na sopogodbenika (ali sopogodbenike) bodisi po smrti osebe, ki ji pripada kmetija (tako kot pri
zgoraj navedenih pogodbah), ali pa ze za njenega zivljenja. Kmecki
gospodarji pogosto sklepajo tudi take pogodbe. Z novimi obligacijskimi predpisi je od tovrstnih pogodb urejena pogodba o preuzitku
(546.-568. clen OZ), niso pa urejene izrocilne pogodbe, pri katerih
sopogodbeniki niso bliznji sorodniki (dedici prvega dednega reda,
kot pri pogodbi o izrocitvi in razdelitvi premozenja za zivljenja,
212 Finigar A., Dedovanje kmetijskih

DEDOVANJE DENACIONALIZIRANEGA
PREMOZENJA
1. Uporaba

pravil dednega prava

pri denacionalizaciji

116. Po zakonu o denacionalizaciji (ZDen, Ur. 1. RS, st. 27/91-1,

56/92 - odl. US, 13/93 - odl. US, 31/93, 24/95 - odl. US, 20/97
- odl. US, 23/97 - odl. US, 65/98, 76/98 - odl. US, 66/00, 11/01
- odl. US, 54/02- odl. US, 54/04, 18/05 - odl. US) se tahko izpelje
zapuscinski postopek glede denacionaliziranega premozenja ele
po koncanem denacionalizacijskem postopku, tj. potem, ko postane
odlocba o denacionalizaciji pravnomocna. ZapusCinski postopek se
torej ne opravi v okviru denacionalizacijskega postopka, npr. tako,
da bi se ta prekinil in nadaljeval po pravnomocnosti sklepa o dedovanju denacionaliziranega premozenja. Vendar pa imajo dednopravna razmerja posledice ze pri sami denacionalizaciji.
117. Tako so osebe, ki pridejo v postev kot dedici prvega reda
dedovanja po osebi, ki ji je bilo premozenje podrzavljeno, upravicenci do denacionalizacije, ce oseba, ki ji je bilo premozenje podrZavljeno, ni upravicenec, ker v casu podrzavljenja ni bila jugoslovanski drzavljan in ji ni bilo drzavljanstvo priznano, potencialnim
dedicem iz prvega reda po tej osebi oziroma njenemu zakoncu pa
je bilo priznano jugoslovansko drZavljanstvo (12. clen v zvezi z
9. clenom ZDen).216

in kmetij, Pravnik 1973/3-4,

str. 113.
2 13 V veljavnem zakonu je pogodba o dari1u za primer smrti v oklepaju.

Mislim, da gre za redakcijsko napako.

214 Gl. odl. Okroz. sod. Murska Sobota, Gz 165/77, SorliN., Pregled, str. 70.

152

547. in 552. clen OZ). Te pogodbe so sicer dovoljene, nimajo pa

dednopravnih posledic.215
- - - )
Mislim, da bi bilo treba teti, da so nicne tako preuzitkarska pogodba kot tudi zakonsko neurejene izrocilne pogodbe, ce se z njimi
obide rezim po ZDKG.

215 Prim. Kree M., Pavii: >., Komentar ZN, 1964, str. 330, op. I, Cigoj S.,
Kontrakti in reparacije, 1979, str. 83.
216 Popolneje Ude L., Uvodna pojasnila, v: Zakon o denacionalizaciji 1991,
str. 24 in nasi.

153

118. Tudi osebe, za katere je verjetno, da bodo dedovale denacionalizirano premozenje - zakon jib irnenuje pravni nasledniki
upravicenca do denacionalizacije, ceprav to (se) niso217 - imajo dolocena upravicenja ze pri denacionaliz.acij i. Gre za:
- rnoznost uveljavljati pravico do denacionalizacije, ce je
oseba, ki ji je bilo premozenje podrZavljeno, umrla ali j e bila razglasena za rnrtvo (clen 15/1 ZDen). Krog pravnih naslednikov,
tj. potencialnih dednopravnih upravicencev, ki iroajo to upravicenje, se presoja izkljucno po pravu Republike Slovenije: ce gre za
dedovanje lastninske pravice na neprernicninah, in pravilorna tudi,
ce gre za dedovanje lastninske pravice na premicninah . V slednjern
primeru velja izjerna tedaj, kadar so dedici ze doloceni po tujern
pravu (clen 15/2, 4, 5 ZDen). Mislim, da lahko uveljavlja pravico
do denacionalizacije katera koli oseba, 1ci pride v postev kot dednopravni upravicenec po zakonu o dedovanju: vse osebe iz kroga
zakonitih dedicev, vendar pa morarno, glede na zahtevo, da je treba
pravno nasledstvo vcrjetno izkazati (clen 60/2 ZDen), upostevati
tudi pravila zakona o dcdovanju o dednih redih: osebe, ki dedujejo
v bliznjern dednern redu, lahko onernogocijo osebam, ki dedujejo
v oddaljenejsern dednern redu, da uveljavijo pravico do denacionalizacije; bliznji sorodnilci iste linije onernogocijo oddaljenejse
sorodnike iste linije. Pravico do denacionalizacije lahko uveljavijo
tudi osebe, ki naj bi bile dedici ali volilojemniki po oporoki (ce je
oporocitelj razpolagal tudi s podl'Zavljenim premozenjern, sicer pa
samo, ce se zakoniti dedici strinjaj o, da pride do oporocnega dedovanja denacionaliziranega premozenja, tj. ob pogojib iz 82. elena
217 Tudi ob spomi zakonski
da se uvede dedovanje po zapustniku denacionaliziranega
z dnem pravnomocnosti odlocbe o dedovanju
(clen 78/ 1 ZDen) in se pri tern misli na sklep o dedovanju v prej koneanem
postopku glede zapustnikovega preme>Zenja, v katero ni vkljuceno
kasneje denacionalizirano premo:lenje - ni receno, da bodo dedici, doloceni s
prejnjim sklepom, dedovali tudi denacionalizirano premozenje. Dedici so morda
umrli, lahko se odpovedo dedovanju denacionaliziranega prcmozcnja,
dedujejo tudi tiste osebe, ki so se
dedovanju
lahko pa to
odpovcdalc (clcn 80/ 1 ZDcn). Siccr pa se po zakonu pridobi denacionalizirana
z dnem pravnomocnosti odlocbe o denacionalizaciji
80/2 ZDen),
kar pomeni, da do tcdaj ni hcc ni pravni naslednik zapusb1ika glede denacionalizinc glede na to,
je verjetnost, da bo dcdoval (tudi) to
ranega
premozenje. Grc torcj samo za potencialne dednopravne upravicence, potcncialnc
pravne naslcdnikc: dcdice oziroma volilojemnike (v smislu 81. e lena ZDen).

ze

154

ZDen). Pravico do denacionalizacije lahko torej uveljavljajo tudi

potencialni dednopravni upravicenci, ki niso dedovali zapustnikovega premozenja (brez podr:Zavljenega) ob smrti zapustnika. Tako
siroko lahko razlagamo krog oseb, ki lahko uveljavljajo pravico do
denacionalizacije zato, ker zakon tega kroga ne omejuje (tako kot
npr. v 15. clenu), vpliva na dedovanje denacionaliziranega premozenja pa nima, kajti resnicni dednopravni upravicenci bodo doloceni v sklepu o dedovanju.
V zakonu ni doloceno, kaj tedaj , ce so umrle osebe, ki so upravicenci do denacionalizacije, ce oseba, ki ji j e bilo premozenje podrzavljeno, ni upravicenec (12. clen ZDen). Glede na dolocbo elena
67/2 ZDen, po kateri se odlocba o denacionalizaciji glasi na ime
osebe, ki je upravicenec, ce
lastnik podrzavljenega premozenja ni upravicenec, je treba steti, da lahko v tern primeru uveljavljajo pravico do denacionalizacije potencialni pravni nasledniki
upravicenca, 1ci ni billastnjk denacionaliziranega prernozenja.
Drugacenje seveda polozaj tedaj, ko
lastnik sploh ni imel
zakonca ali potencialnih dedicev prvega dednega reda, ki bi lahko
bili upravicenci do denacionalizacije. V tern prirneru ni nobenega
upravicenca do denacionalizacije in zato do denacionalizacije ne
more priti. Osebe, ki bi lahko bile dedici po lastniku denacionaLiziranega prernozenja, seveda ne rnorejo z dedovanjem pridobiti
pravic, ki jih bivsi lastnik denacionaliziranega premozenja (njihov
pravni prednik) nima: nerno plus iuris ad alium transferre potest
quod ipse babe(re)t;
- pravico do vloZitve zahteve za denacionalizacijo (aktivno legitimacijo) in biti stranka v postopku za denacionatizacijo
(clen 6112 in 60. clen ZDen). Stern se konkretizira upravicenje potencialnib pravnih naslednikov upravicenca, da uveljavijo pravico
do denacionalizacije ( 15. clen ZDen).
Pravno nasledstvo mora vlagatelj zahteve vsaj verjetno izkazati (clen 60/2 ZDen); izkazati mora, da obstaja moznost, da bo
dedoval denacionalizirano premozenje, zlasti da ima dedni naslov:
da je v dolocenem krvnern ali osebnern razrnerju z upravicencern,
ce gre za zakonito dedovanje, ali da rnu je upravicenec z oporoko
naklonil denacionalizirano premozenje, del tega prernozenja oziroma posamezni prernozenjski objekt (gl. 81. clen ZDen). Kot pravni
naslednik upravicenca (toda tudi tu potencia1ni) se predvsern lahko
izkaze s prejsnjim skleporn o dedovanju, v katerem je bil dolocen

155

za dedica upravicencevega premozenja, v katerem pa ni bi1o zajeto

podrZavljeno premozenje. Stern v zvezi zakon pravi, naj zahteva za
denacionalizacijo vsebuje med drugim navedbo razmerja do upravicenca in kdo se pride v postev kot pravni naslednik premozenja218
ter morebitni akt o dedovanju po upravicencu (clen 62/2, c).219
119. Odlocba o denacionalizaciji se, kot ze receno, glasi na ime
upravicenca- praviloma prejsnjega lastnika podrzav1jenega premozenja (clen 6711, 2 ZDen), cetudi je ta ze umr1 in je bil morebiti
ze opravljen zapuscinski postopek glede njegovega premozenja, v
katero pa ni bilo zajeto tudi podrzavljeno premozenje, in so denacionalizacijo zahtevali, tj. uveljavljali pravico do denacionalizacije,
potencialni pravni nasledniki upravicenca. Vprasanja dedovanja se
torej v denacionalizacijskem postopku ne obravnavajo.
Sprememba zemljiskoknjiznega stanja na podlagi odlocbe o
denacionalizaciji se izpelje po pravnomocnosti te odlocbe po uradni
dolznosti (cleo 66/3 in 117. clen ZDen). Ker se odlocba
na ime
upravicenca- praviloma prejsnjega lastnika- se torej on po uradni
dolznosti vknjizi kot lastnik denacionalizirane nepremicnine.
120. Ce je upravicenec do denacionalizacije umrl ali bil razglasen za mrtvega, se z odlocbo o denacionalizaciji da denacionalizirano premozenje v zacasno upravljanje skrbniku za posebne primere po 211. clenu ZZZDR. Za skrbnika je lahko postav1jen tudi
potenciatni pravni naslednik upravicenca (gl. cleo 67/3 ZDen).
Skrbnik skrbi za denacionalizirano premozenje v interesu dedicev, tj. oseb, na katere je preslo denacionalizirano premozenje
ob pravnomocnosti odlocbe o denacionalizaciji (clen 78/2 ZDen).

Pravni po1ozaj skrbnika denacionaliziranega premozenja je v bistvu

enak polozaju zacasnega skrbnika zapuscine po 113. clenu zakona
o dedovanju (gl. tc. 76), s to razliko, da ga ne postavi zapusCinsko
sodisce v zapuscinskem postopku (c1en 192/1 ZD), ampak organ
denacionalizacijskega postopka v od1ocbi o denacionalizaciji, in to
obligatorno v vseh primerih denacionalizacije, ce je upravicenec
umrl, in ne samo v prirnerih, kadar je to potrebno, kot doloca zakon
o dedovanju.
Tudi pravice in dolznosti, kijih ima skrbnik denacionaliziranega premozenja, so enake tistim, ki jib ima zacasni skrbnik zapuscine. Ne gre torej samo za zacasno upravljanje denacionaliziranega
premozenja, ampak sploh za zastopanje dedicev (cleo 131/1 ZD);
skrbnik zastopa prave dedice, tj. tiste osebe, ki bodo v sklepu odedovanju denacionaliziraoega premozenja ugotovljene kot dedici.22o
Ker je skrbnik denaciona1iziranega premozenja skrbnik za posebne
primere po 211. clenu ZZZDR, veljajo tudi zanj pravila ZZZDR, ki
urejajo razmerje do socialnega varstva (centra za socialno delo) in
pravni polozaj skrbnika (gl. zlasti 187., 191., 194., 196., 197., 211.
in 212. clen ZZZDR).
Funkcija skrbnika denacionaliziranega premozenja preneha
z1asti tedaj, ko postane sklep o dedovanju denacionaliziranega premozenja pravnomocen, lahko pa ze prej, ce postavi zapuscinsko
sodiSce upravitelja zapuscine, tj. denacionaliziranega premozenja.

2. Posebna pravila za dedovanje denacionaliziranega

premozenja
2.1. Izpeljava novega zapusCinskega postopka

218 Ce predlagatelj ne navede ali nepravilno navede dntge potencialne dedice,

to ne vpliva na potek in izid denacionalizacijskega postopka, saj se bo o dedicih
odlocalo v
postopku. Tako tudi llesic Mirko, Denacionalizacija in
dednopravna razmeija. Pravna praksa 1992/1 , str. 4. Gre za podoben poloZ<Ij, kot
osebe, ki dajejo podatke za smrtovnico, ne navedejo ali nepopolno navedejo
osebe, ki bi bile lahko poklicane k dedovanju (180. clen in clen 182/l tc. 5 ZD).
219 Kot receno, gre za morebitni prejsnji sklep o dedovanju. Morebitni
pac zato, ker morda prej sploh ni bilo zapuscinske obravnave, ker je tako sodisce
odlocilo zavoljo tega, ker umrli ni zapustil premozenja ali ker je zapustil samo
premicno premozenje, dednopravni upravicenci pa niso zahtevali obravnave (203.
clen ZD). Prim.IIesic Mirko, Pravna praksa 1992/1, str. 4.

ce

156

121. Ce je upravicenec do denacionalizacije mrtev in je bil

opravljen zapuscinski postopek ter s pravnomocnim sklepom o dedovanju koncan, vendar pa v tern postopku sodisce ni odlocilo tudi
o dedovanju premozenja, ki gre upravicencu po odlocbi o denacionalizaciji, izpelje sodisce glede tega premozenja nov zapucinski
postopek (cleo 74/1 ZDen).
220 0 funkciji zacasnega skrbnika zapuscine gl. Zupancic K., Dedno pravo,
2. izd., 1991, tc. 440,441.

157

Zakon o denacionalizaciji torej odstopa od pravila zakona o

dedovanju, da se tedaj, kadar se po pravnomocnosti sklepa o dedovanju najde premozenje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da
spada v zapuscino, ne opravi nova zapuscinska obravnava, ampak
da razporedi sodisce to premozenje z novim sklepom na podlagi
prejsnjega sklepa o dedovanju (clen 221/1 ZD) (gl. tc. 87).
Posebno pravilo zakona o denacionalizaciji je umestno, saj ne
bodo redki primed, ko bo denacionalizirano premozenje mnogo
vecje od premozenja, 0 katerem je ze biJo odloceno s pravnomocnim sklepom o dedovanju. Zaradi prepricanja, da podziavljeoo premozenje ne spada v zapuscino, j e morebiti zapustnik napravil dolocena oporocna razpolaganja, ali paso dedici podali doloeene dedne
izjave, ali so bile sklenjene dednopravne pogodbe.22J Ce pa ni bilo
oporocnih razpolaganj, niti dednih izjav, niti dednopravnih pogodb,
posebno pravilo iz elena 74/1 zakona o denacionalizaciji o novem
zapuscinskem postopku ne pride v postev. Uporabi se torej splosno
pravilo zakona o dedovanju (clen 221/1): sodisce razdeli denacionalizirano premozenje s posebnim sklepom na podlagi prvotnega
sklepa o dedovanju (82. cleo v zvezi z 80. in 81. clenom ZDen).
122. ZDen je v prvotnem besedilu dolocal, da se v primerih,
ko se opravi nov zapuscinski postopek glede denacionaliziranega
premozenja, uporabljajo dolocbe zakona 0 dedovanju, ce zakon 0
denacionalizaciji ne doloca kaj posebnega (cleo 74/2 ZDen). 0 tern,
da se kljub zavajajoci zakonski dikciji (glede novega postopka se
uporabljajo dolocbe ZD ... ) uporabljajo ne samo procesna, ampak
tudi materialnopravna pravila ZD, so bila mnenja skoraj enotna.222
Spomo pa je bilo vprasanje, a! i se uporabljajo pri dedovanju denacionaliziranega premozenja tudi posebni predpisi sedaj derogiranega ZDKZK. Pritrdilno stalisce, ki sem ga tudi sam zastopal, je
izhajalo predvsem iz tega, da je tudi ZDKZK del veljavne pravne
ureditve dedovanja v Sloveniji; ce naj ga ne bi uporabljali, bi morato biti to v zakonu posebej doloceno; s tern zakonom se uresnicuje
dolocba elena 7113 ustave o posebnem varstvu kmetijskih zemljisc,
ki je tudi v tern, da se preprecuje nadaljnja drobitev kmetij. Nikalno
stalisce pa se je opiralo na dejstvo, da je bi Ia v postopku sprejema-

nja ZDen obravnavana varianta, ki ni predvidevala le uporabe ZD,

ampak tudi ZDKZK, ki pa je bila zavrnjena; uporaba ZDKZK pomeni omejevanje lastninske pravice, ki ni v skladu z ustavo.m
Spor je postal brezpredmeten, ko je ZDKZK prenehal veljati
(gl. tc. 1). Vprasanje, ali uporabljati pri dedovanju denacionaliziranega premozenja tudi posebne predpise o dedovanju srednjib kmetij, je spet postalo aktualno ob uveljavitvi novega ZDKG. Upostevaje ekonomsko in socialno funkcijo lastnine kmetij, zakonodajalec
ne bi smel prezreti dejstva, da se bo v stevilnih primerib pojavilo
vee potencialnib dedicev krnetijskib zemljiSc, ki sestavljajo srednjo
kmetijo posameznega upravicenca do denacionalizacije, in da bi
bil namen novib predpisov o dedovanju kmetij v znatni meri izjalovljen, ce bi labko denacionalizirana kmetijska zemljiSca v sestavi
kmetije dedovalo vee dedicev po splosnih pravilih 0 dcdovanju.224
Zato bi bilo treba vprasanje uporabe ZDKG glede dedovanja denacionalizirane krnetije z zakonorn urediti. Ker zakonodajalec tega
ni napravil, je reagiralo Ustavno sodisce RS in razveljavilo 2. odstavek 74. elena ZDen (odl. U-1-81/94, 20. 3. 1997, Ur. l. RS, st.
20/97).
V odlocbi Ustavno sodisce RS na podlagi jezikovne, zgodovinske in sistematicne (cleo 6/3 ZDen) interpretacije sicer meni, da je
zakonodajalec v ZDen predpisal, da se bodo dedovala vsa kmetijska
zemljisca, ki bodo denacionalizirana, po splosnih pravilih dedovanja. Zakonodajalec je iz uporabe izkljucil takrat veljavni ZDKZK.
Ustavno sodisce je kasneje ZDKZK razveljavilo, praznino pa je zakonodajalec zapolnil s sprejemom ZDKG. Glede nato, daje ZDKG
nadomestil razveljavljeni ZDKZK, je ocitno, da se dolocba elena
74/2 ZDen nanasa tudi na izklj ucitev njegove uporabe.
Toda: s specificno ureditvijo dedovanja zascitenib kmetij
ZDKG odstopa od dedovanja po splosnih pravilih in v razmerju
do ZD dedovanje omejuje zaradi uveljavljanja posebnega varstva
srednjib krnetij, ki naj zagotovi obstoj kmetij, omogoci gospodarsko utemeljeno kmetovanje, prepreci drobitev kmetijskih zemljisc,
zagotovi poseljenost prostora in obdelanost kmetijskih povrsin.
223 Podrobnejc o stalil!ih, z navedbo

drugih argumcntov in avtorjev,

ZupanCic K., Uvodna pojasnila, v: Predpisi o dedovanju, 3. izd., 1992, tt. 116
22 1 01. Ude L., Zakon o denacionalizaciji, 1991 , str. 57.

222 Drugate 1/e.Sic Mirko, Pravna praksa 1992/1, str. 4.

158

(str. 141 in nasi.), 4. izd., 1995, tt. 116 (str. 147 in nasi.).
224 Prim. Zupancic K., ibidem.

159

Dedi<:!u kmetije naj bi posebna ureditev omogocila materialno eksistenco. Taka ureditev temelji na 67. in 71. clenu ustave. Izkljucitev
iz uporabe dolocb ZDKG v primerih, ko je predmet dedovanja zakmetija, vrnjena v postopku denacionalizacije, je v nasprotju z navedenima ustavnima doloebama in na podroeju dedovanja
onemogoca posebno varstvo
kmetij in namen, ki naj se z
njim doseze. ZDKG je v Sloveniji del veljavnega prava, zato gaje
treba v skladu z naceli pravne drzave po 2. clenu ustave uporabiti
v vseb zivljenjskih primerih, ki jib pravno ureja. doloebo elena
74/2 ZDen izkljucena uporaba ZDKG ni v skladu s temi naceli, na
podroeju dedovanja k:metij pa bi v nasprotju s 14. <:! lenom ustave
privedla tudi do neenakega poloiaja subjektov.m Iz teh razlogov
je Ustavno
RS elen 74/2 ZDen razveljavilo. Po 19. elenu
zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji
(Ur. l. RS,
65/98) velja, da se pri dedovanju denacionaliziranega
premozenja uporabljajo tudi doloebe ZDKG.

2.2. Posebna pravila materialnega prava

123. ZDen v prvotnem - in tudi v sedaj ponovno veljavnem
besedilu (gl. tc. 124) doloea, da se dedovanje po umrlem uvede >>v
tern postopku z dnem pravnomoenosti odlocbe o dedovanju
(clen 78/ 1 ZDen); pokojnikova zapuscina, o kateri se odlo<:!a v tern
postopku, pa preide na dedi<:!e z dnem pravnomocnosti odlocbe o
denacionalizaciji (clen 78/2 ZDen).
Besedilo prvega odstavka je spomo od sa mega zaeetka veljav- .
nosti ZDen. Nekateri smo izrazali dvom o namenu zakonodajalca,
naj se dedovanje denacionaliziranega premozenja226 uvede s pravnomocnostjo odlocbe o dedovanju; se vedno sem prepriean, da je
slo za redakcijsko napako in da bi pravilno moralo biti zapisano, da
se dedovanje uvede z dnem pravnomocnosti odlocbe o denacionaV posameznih primerih bi se lahko enakovredne in
povezane
rezimih dcdovanja,
pa bi bili
kmetijske povrSinc dedovale po dveh
Tako Sckretariat za zakonodajo in pravne zadeve
v bistveno
Dnavnega zbora RS, katerega mnenjc je navedeno v odlocbi ustavncga
226 Ze dikcija dedovanjc ... v tern postopku ne ustreza, saj se
dcdovanja v denacionalizacijskem postopku nc resuje.

160

Lizaciji.227 Razlogov za to mnenje je vee, zlasti seveda vsebinskih,

ceprav vzbuja pomisleke tudi izraz odlocba o dedovanju. Zakon
namrec na dveh drugih mestih uporablja termin sklep o dedovanju (82. clen, zlasti pa 83. clen ZDen, ki govori o istem aktu kot
clen 78/1 ZDen), kar je tudi v skladu s terminologijo zakona odedovanju.
124. Odlocba o dedovanju lahko pomeni- kot ze reeeno - samo
prejsnji sklep o dedovanju (gl. 83. clen ZDen), tj. sklep o dedovanju
v zapuscinskem postopku, ki je bil opravljen po smrti upravicenca
- prejsnjega lastnika poddavljenega premozenja. Toda kaj tedaj, ce
sklepa o dedovanju ni, ker ni bilo zapuscinske obravnave (203. clen
ZD)? V tern primeru bi imela nekaksen smisel doloeba, da se tudi
dedovanje denacionaliziranega premozenja uvede s smrtjo zapustnika, dolocba elena 78/l ZDen pa nima nobenega smisla.
Ce se dedovanje denacionaliziranega premozenja uvede s
pravnomocnostjo prejsnjega sklepa o dedovanju, dedici pa pridobijo to premozenje kot zapuscino s pravnomocnostjo sklepa o
denacionalizaciji, bi slo v vmesnem casu za podoben polozaj kot
pri lezeei zapuscini, seveda ce to premozenje ne bi imelo subjekta. Vendar pa ga ima: pravno osebo, ki je zavezanec na vrnitev
(5 1. clen ZDen). Ta pravna oseba je tudi posestnik stvari, ki spadajo v podrzavljeno premozenje. Ne moremo steti, da so posestniki potencialni dedici, saj niti posredno ne izvajajo dejanske oblasti
nad temi stvarmi. Pravnomoenost prejsnjega sklepa o dedovanju
glede posesti podrzavljenega premozenja torej ne more imeti enakega pomena kot smrt zapustnika po dolocbi 73. elena zakona
o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Analogna uporaba tega
predpisa, po katerem se pridobi posest v trenutku zapustnikove
smrti, ne pride v postev.
Ker podrZavljeno premozenje ni brez subjekta, je tudi umljivo,
da se postavi skrbnik po 2 11 . clenu ZZZDR, ki naj varuje koristi
potencialnih dedieev, sele z odlocbo 0 denacionalizaciji (do tedaj
pa jih v doloceni meri varuje prepoved razpolaganja po 88. clenu
ZDen) - in se bolj nerazumljivo, zakaj naj bi se stel dan pravno227 Gl. Zupancic K., Dedovanje, Uvodna pojasnila, 3. izd., 1992, str. 141
in nasi.; tako tudi 1/esic Mirko, Pravna praksa 1992/1, str. 5, in - z
pridrfri - tudi Ude L., Zakon o dcnacionalizaciji, 1991, str. 59.

161

mocnosti prejsnjega skJepa o dedovanju kot cas uvedbe dedovanja

denacionaliziranega premozenja.

125. Enako velja tudi glede teka rokov. Roki, ki po zakonu odedovanju zacnejo teci z uvedbo dedovanja, tj. z zapustnikovo smrtjo,
zacoejo pri dedovaoju denacionaliziranega premozeoja (oe: v tern
postopku, kot pravi zakoo) te6 z dnern pravnomocnosti odlocbe
o deoacionalizaciji (77. cleo ZDen). Urnljivo, saj bi sicer neredko
lahko roki pretekJi, ne da bi imel morebitni dedoopravni upravicenec moznost uveljavljati svojo pravico. To velja zlasti za (objektivoi) rok, v katerem je treba zahtevati zapuscioo kot zapustnikov
dedic z dediscinsko tozbo (141. clen ZD), in pa rok, v katerern je
treba uveljavljati pravico do nujoega deleza z zahtevo na zrnanjsaoje oporocnih razpolaganj in oa vrnitev daril (41. clen ZD).
Tudi krog dedicev denaciooaliziranega premozenja se presoja po dnevu pravnornocoosti odlocbe o deoaciooalizaciji. Pred
tern dnem narnrec se ni predmeta dedovanja - denacionaliziraoega
premozenja. Obstoj predmeta dedovanja, dediscioe, pa je pogoj za
uvedbo dedovaoja (gl. tc. 72).228
126. Obstaja stalisce, da je morda srnisel veljavoe dolocbe
(cleo 7811 ZDeo) v tern, da so lahko k dedovaoju poklicani drugi
dedici, kot v primeru, ce bi se uvedlo dedovanje s pravoomocoostjo odlocbe o deoacionalizaciji (in bi bilo s tern bolj ustrezeoo zapustnikovi volji?). Ce bi namrec zapustnik z oporoko razpolagal
tudi s podrzavljenim premozeojem, postavljeni oporocni dedic pa
bi urnrl pred pravnomocnostjo odlocbe o denacionalizaciji, naj bi
po vetjavni dolocbi dedovali njegovi (tj. dedicevi) zakooiti dedi228 Tako tudi odl.
sod. Ljubljana, II Cp 825/96, 18. 9. 1996, ra<!.
baza podatkov 19613 VSL41294. Sicer pa
v tej odlocbi meni, da ZDen ne
izkljucuje temeljne sistemske
ZD, tj. dedovanja ipso iure, kar pomeoi,
da sta tudi pri dedovanju denacionaliziranega premozenja uvedba dedovanja in
prehod
na dedi<!e istocasna. Tega mnenja ze pred odlo<!bo ustavnega
sodca z dne 18. januarja 200 I (gl. t<!. J28) niscm moge1 sprejeti brez pridrZk.ov.
elena 78/2 ZDen po mojem preprieanju za redakcijsko naCepravje to pri
pako, je zakonodajalec ni odpravil kljub opozorilom v literaturi (gl. Zupancic K.,
Uvodna pojasnila, v: Dedovanje, 3. izd., 1992, t<!. 116 in nasi., in tam navedeni
avtorji). Dolocbo je - zal - treba gramatikalno interpretirati, dokler ne bo uradno
popravljena ali spremenjena. Gl. Ude L., Zakon o dcnacionalizaciji, 2. izd., 1992,
str. 67.

162

Ci.229 Do takega sklepa lahko pridemo samo, ce stejerno, da pridobi oporocoi dedic dedno pravico ze ob uvedbi dedovanja (kasoeje) denacionaliziranega prernozenja, po veljavni dolocbi elena
78/ 1 torej ob pravoomocnosti prejsnjega sklepa o dedovaoju, in
ne sele tedaj, ko preide zapuscioa (denaciooaliziraoo prernozenje)
na dedice: s pravnornocnostjo odlocbe o deoacionalizaciji (clen
78/2 ZDeo). Ob tern pogoju lahko pride do nekaksne transrnisije
dedne pravice (podoboe traosmis iji v sisternu lezece zapuscine,
prim. 537, 809 ODZ): dedna pravica kot pravica dedovati preide od (oporocoega) dedica oa njegove dedice.230 Vprasanje je,
ali lahko sprejmemo neko resitev, ki izhaja iz povsem drugacnega
temelja, kot je uveljavljen v sisternu zakona o dedovaoju. Skladnost s tern sistemom je dosezena, ce sta cas uvedbe dedovanja
in cas pridobitve denaciooaliziranega premozenja z dedovanjem
ideoticna.

127. TeZk.o je torej oajti smisel obstojece dolocbe elena 7811

ZDen. Celo smrt zapustnika- prejsnjega lastnika poddavljenega
premozenja - bi bila v dolocenih poloZ<ljih primemejsa casovna
toeka za uvedbo dedovaoja, kot j e pravnomocoost prejsnjega sklepa
o dedovanju, npr. ce skJepa o dedovanju ni. Po naravi stvari obstaja
nekaj posledic, vezanih na trenutek smrti zapustnika; gre zlasti za
posledice v zvezi z dedno oevrednostjo in razdedinjenjem.

128. Zakonodajalec je uposteval pomisleke, predstavljene v

tockah (tc. 123- 127), in z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakooa o denaciooalizaciji (Ur. I. RS, st. 65/98) spremeoil
clen 78/1 ZDen. Po tej noveli se uvede dedovanje deoacionaliziraoega premozenja z dnem pravnomocnosti odlocbe o denacionalizaciji (20. clen oovele ZDen). Ta resitev se uporabi v vseh zapuscinskih postopkih, ki do uveljavitve novele (3. 10. 1998) niso bili
229 Tako Ude L., Zakon o denacionalizaciji, 199l, str. 59.
230 Po 537 ODZ preide dedna pravica dedi<!a, ki je sicer preZivel zapustnipridobil, na njegove dedice, <!e njegova
ka, vendar pa je umrl, prcdcn je
je mozna samo v
dedna pravica se ni prenchala, npr. vsled odpovedi. Ta
v katerem dobi
s smrtjo zapustnika samo pravico,
sistemu
(po ODZ s sodnim
da deduje (ius succcdendi), etc kasneje pa pridobi
prisojilom, 797). 01. tudi Finigar A., Dedno pravo, 1962, str. 28, 29.

163

pravnomocno koncani (27. clen novele ZDen), tj. v vseh zadevah,

v katerih do uveljavitve novele ni bil izdan pravnomocen sklep o
dedovanju.231
Pravni rezim, dolocen z novelo, ni dolgo veljal. Ustavno sodisce RS je 20. clen novele razveljavilo z odloebo U-1-138/99-41 z
dne 18. januarja 200 I (Ur. I. RS, st. 11/01 ); dolocilo je tudi, da se v
postopkih, ki niso pravnomocno koncani, uporablja cleo 78/ 1 ZDen
v prvotnem besedilu (Ur. I. RS, st. 27/91).
Osrednja argumenta kritikov prvotnega besedila 78. elena
ZDen: (I) da se pred
odlocbe o denacionalizaciji
ne more uvesti dedovanje, ker predmeta dedovanja se ni, in (2) da
gre za resitev, ki izhaja iz sistema lezece zapusCine, torej iz papalnoma drugacnega temelja, kot je uveljavljen v sistemu zakona o
dedovanju, po katerem sta cas uvedbe dedovanja in cas pridobitve
dediscine identicna (gl. tc. 125 in 126), odpravi ustavno sodisce z
naslednjo obrazlozitvijo (skrajsano):
Za dedovanjc denacionaliziranega premozenja se uporabljata
ZDen in subsidiarno ZD. Pravne posledice trenutka uvedbe dedovanja v ZDen niso dolocene. Po ZD je trenutek uvedbe dedovanja
(smrt zapustnika, op. K. Z.) pomemben za prehod zapuscine na
dedice, za dolocitev kroga dedicev, za presojo dedne sposobnosti
oziroma dedne nevrednosti in za zacetek teka rokov za uveljavljanje pravice zahtevati zapuscino (in tudi rokov za uveljavljanje
drugih dednopravnih zahtevkov, kot je treba dodati, op. K. Z.).
Ni sporno, da ima ZDen posebni dolocbi o prehodu zapuscine na
dedice (cleo 78/2) in o zacetku teka rokov za uveljavljanje dednopravnih zahtevkov (77. clen). Ti dve posledici nastopita s pravnomocnostjo odlocbe o denacionalizaciji. S tern je ZDen uposteval
dejstvo, da pred pravnomocnostjo odlocbe 0 denacionalizaciji se
ni zapuscine. Po drugi strani pa je treba steti, da je ZDen v clenu
78/ 1 v prvotnem besedilu s tern, da je postavil pravnomocnost
prejsnjega sklepa o dedovanju za trenutek uvedbe dedovanja, doloCi! cas, po katerem se doloca krog dedicev in presoja njihova
dedna sposobnost. Smisel te resitve je, da se krog dedicev cim
bolj pribliza tistemu, kakrsen je bil ob smrti zapustnika, oziroma
krogu dedicev, kakrsen bi bit, ce do podr:Zavljenja premozenja ne
231 Gl. Breznik J. in drugi, Zakon o denacionalizaciji s komentarjem, 2. dop.
izd., Ljubljana 2000, str. 514.

164

bi prislo.232 S tern, da je ZDen do loCi! razlicne trenutke za uvedbo

dedovanja in za prehod zapuscine na dedice, je samo uposteval
posebnosti polozaja, nastalega z vrnitvijo odvzetega premozenja
prejsnjim lastnikom.
Sprememba elena 78/ 1 ZDen je - tako ustavno sodisce - relevantna v primerih, ko dedici, ki so dedovali v zapuscinskem
postopku, izvedenem po srnrti denacionalizacijskega upravicenca,233 v trenutku pravnomocnosti odlocbe o denacionalizaciji
niso vee zivi. v teh primerih je krog dedicev denacionaliziranega
premozenja po clenu 7811 ZDen v prvotnem besedilu drugacen kot
po noveliranem clenu 78/ 1 ZDen: v prvi pravni situaciji so dedovali dediCi dedicey,234 v drugi dedujejo dediCi denacionalizacijskega upravicenca. Ce v casu uveljavitve novele ZDen v konkretni
zadevi ze obstaja pravnomocna odlocba o denacionalizaciji in je
torej denacionalizirano premozenje ze presto na dedice (na dedice
dedicev, op. K. Z.), posega novelirani clen 78/1 ZDen v njihova
tastninsko pravico (33. c len ustave). C:e pa je denacionalizacijski
postopek v casu uveljavitve novele ZDen se tekel, gre za poseg
v >>pricakovalne pravice dedicev (dedicev dedicev, op. K. Z.) do
pridobitve lastninske pravice, ki so prav tako varovane s 33. clenom ustave.
232 Breznik J. in drugi, Zakon o denacionalizaciji s komentarjem, Ljubljana
1992, str. 210. Poiun J., Krog
denacionaliziranega premozenja, Pravna
praksa J998/4, str. I 0, 11, zato celo meni, da bi se moral krog
denacionaliziranega premozenja dolocati po casu smr1i
denacionalizacijskega
233 MiSijeni so dedici, ki so bili
a dedice v
postopku o premofcnju, ki ga je imel zapustnik ob smr1i (v katero ni bilo zajeto tudi
podrZavljeno, a kasneje denacionalizirano premofenje). Toda: ustavno
je
v odloebi Up 102/94, 29. 2. 1996 (OdiUS V/ 1, 59), poudarilo, da ZDen nikjer
ne doloCa, da bodo dedici, doloeeni s
sklcpom o dedovanju, dedovali
tudi denacionalizirano
postopek glede denacionaliziranega premozenjaje povsem nov postopek, v katerem se lahko ugotovijo drugacna
dednopravna razmeija kot v prejsnjem postopku. Prim. tudi Zupancic K., Posebno
v zvezi s krogom
dcnacionalizirancga premozenja, Pravna praksa 1998/2 1, str. I0, II.
234 Oznaka
dedicev drti samo tedaj, ce
za dedice osebe,
ki so ob uvedbi dedovanja pridobilc pravico dedovati (ius succedendi), ki je ob
njihovi smrti presla na njihovc dcdicc. Pravica dcdovati je pomembna v sistemu
ne pa tudi v sistemu socasnc uvcdbc dedovanja in pridobitve
kot je
v ZD. Gl.
126, op. 230.

165

zakonodajalca, daje nova zakonska

(novela
elena 7811 ZDen) primernejsa od prejsnje, po mnenju ustavnega
ne more biti ustavno nujen razlog, k:i bi uterneljeval poseg v lastninsko pravico tistih, ki ze vsaj sedern let - konec leta
potekel rok za vlozitev zahtev za denacionalizacijo
1993 je
- utemeljeno racunajo s tern, da bodo dedovali njihovirn pravnim
prednikom odvzeto premozenje. Ker ni bilo podlage v veljavnem
tistih, ki so glede
zakonu, tak razlog tudi ne more biti
zakonski ureditvi morda racuna razlicna stalisca o
nali na to, da bodo dedici.
Pripomniti je treba, da slednja sentenca ustavnega sodisca ni
prav izrazena. Logicno je - in v skladu s sicersnjirn razglabljanjem
- da se je poseg v lastninsko pravico zgodil osebarn, ki so ze dedici, in ne osebam, ki samo pricakujejo (racunajo s tern), da bodo to
postale.
s to obrazlozitvijo po mojem mnenju ni odUstavno
pravilo dvoma o smiselnosti ureditve po clenu 78/1 ZDen v prvotnem besedilu. Na podlagi novele bi se lahko spremenil krog
bi
dedic denacionaliziranega premodedicev samo,
zenja235 umrl pred pravnomocnostjo odlocbe o denacionalizaciji.
V tern primeru po nov eli ne bi dedovali zakoniti
ga
(niti
bi bili njegovi potomci, ker pri
dedovanju ni vstopne pravice), ampak dediei denacionalizacijskega
upravicenca.236 Ce upostevamo, da so primeri, ko je zapustnik
z oporoko razpolagal tudi s podrzavljenim prernozenjern, zelo
redki, je treba pritrditi mnenju, da nirna smisla uveljavljati neko
o uvedbi dedovanja zaradi
posaneustrezno
meznega primera.237 Neustrezna pa je ta dolocba predvsem zato,
ker gre za resitev, preneseno iz sistema
ki j e
nasemu pravu tuj in zato
neskladnost ureditve in odpira
vrsto vprasanj. Eno takih je npr. ze omenjeno vprasanje, kdaj se
uvede dedovanje - in po tern trenutku doloci krog dedicev - ce ni
sklepa o dedovanju premozenja, ki ga je imel denacionalizacijski
235 Tu jc treba upotevati, da gre za dedica, ki jc ob uvedbi dedovanja pridobil pravico dedovati po oporoki. Gl. prejnjo opombo.
236 Drugacc Jelacin M., Dedovanje denacionaliziranega premozenja, Pravna
praksa 1999/4, str. 13, 14.
237 Tako Ude L., Zakon o denacionalizaciji, 2. izd., 1992, str. 67, 68.
166

upravicenec ob smrti, ker ni bil izpeljan zapuscinski postopek.

Ustavno sodisce se je tu odlocilo za subsidiamo uporabo pravila
ZD o uvedbi dedovanja v casu smrti zapustnika, ces da ta trenutek sodi v isto casovno obdobje kot pravnomocnost odlocbe o
dedovanju. Tako naj bi bilo zagotovljeno enako obravnavanje
vseh denacionalizacijskih
oziroma njihovih pravnih naslednikov.

129. Zakon doloea, da dedne izjave, ki so jib dedici podali do

o denacionalizaciji, nimajo pravnega ueinka glede
izdaje
(kasneje) denacionaliziranega premozenja. Veljajo pa dedne izjave,
ki so bile dane, predenje bilo premozenje podrZavljeno, in pa dedne
izjave, dane v denacionalizacijskem postopku (clen 80/1, 2 ZDen).
Razlog za tako ureditev je evidenten. Dedici so podali dedne izjave
glede na zapuscino, obravnavano v prejsnjem postopku; ta zanje
morda ni bila zanimiva. Ce bi pa obsegala tudi (kasneje) denacionalizirano premozenje, bi bile njihove dedne izjave morda drugacne.
v zvezi
Gre za izjave o sprejemu in o odpovedi dediscini (208.
s 132. clenom in nasi. ZD) ter za izjavo o odpovedi dedisCini v kosodedica, ki jo je treba po zakonu steti za sprejem
rist
oziroma dednega deleza in za socasni odstop dednega deleza sodedicem (clen 136/2 ZD).
Izjava o odpovedi neuvedenemu dedovanju je neveljavna (clen
137/ 1 ZD). Potencialni dedic podr:Zavljenega premozenja se v skladu z dolocbo elena 78/ 1 ZDen ne more odpovedati temu premozenju pred
prejsnjega sklepa o dedovanju. Seveda
pa je ta resitev vprasljiva glede na nesprejemljivost veljavnega besedila elena 78/l ZDen.
130. Tudi dednopravne pogodbe, ki so bile sklenjene pred izdajo odlocbe o denacionalizaciji, ne veljajo glede denacionaliziranega
premozenja, razen ce ni v pogodbi izrecno doloceno, da zajema tudi
to premozenje (clen 80/3 ZDen).
Dednopravne pogodbe, za katere velja ta dolocba, so tako
pogodba 0 izrocitvi in razdelitvi premozenja za zivljenja (546. clen
in nasi. OZ) in pogodba o dosmrtnem prezivljanju (557. clen in nasi.
OZ), ki sicer nimata dednopravnega znacaja (gl. tc. 67 in nasi.), kot
tudi sporazum med prednikom in potomcem o odpovedi dediscini,
ki bi sla potomcu po prednikovi smrti
137/2,3,4 ZD).
167

Dednopravnih pogodb, ki so po zakonu o dedovanju neveljavne

ZD), seveda ni mogoce
bi
(103., I 04. in 105.
bilo v njih izrecno navedeno, da se nanasajo (tudi) na podrzavljeno
premozenje.

131. Po 81.
zakona o denacionaliz.aciji veljajo
razpolaganja, napravljena pred izdajo odlocbe o denacionalizaciji,
glede denacionaliziranega premoienja samo, ce je to v oporoki izrecno doloceno.
Ce je zapustnik
da (bo) spadal(o) podrZavljeno premozenje v njegovo
inje v tern prepricanju z njim mortis causa
razpolagal, izraza oporoka brez dvoma njegovo pravo voljo. Ce pa
v oporoki ni izrecno navedel, da veljajo oporocna razpolaganja tudi
glede denacionaliziranega premozenja, je morda napravil dolocena
razpolaganja samo zato, ker je bil preprican, da podrzavljenega premozenja ni v
Zato zakon doloca, da veljajo oporocna razpolaganja g1ede podrzavljenega premozenja v tern primeru samo,
se z njimi strinjajo zakoniti dediCi. Zakon izhaja iz domneve, da
daje
prednost zakonitim dedicem. Ce pa ni tako, mora to
v oporoki dolocno povedati.
Iz take razlage zakonodajnega namena izhaja, da gre denacionalizirano premozenje oporocnim dednopravnim upravicencem tudi v primeru,
tega ni izrecno
vendar
pa ni zapustil zakonitih dedicev. Oporoka, s katero
na splosno razpolaga z vsem svojim premozenjem, ne da bi posebej izjavil, kaj to premozenje sestavlja, velja torej glede denacionaliziranega premozenja praviloma samo,
ni zakonitih
dedicev.238
V nobenem primeru pa oporocni dednopravni upravicenec ne
more dedovati denacionaliziranega premozenja ali njegovega dela,
je oporoCitelj dolocil, kateri premozenjski objekti mu gredo kot
dediscina, in ti premozenjski objekti ne spadajo v podrZavljeno premozenje.
Po drugi strani pa za veljavnost oporocnega razpolaganja ni
treba, da je zapustnik, ki je izrecno razpolagal (tudi) s podrzavlje238 Enako, a brcz izjcme, Ude L., Zakon o denacionalizaciji, 1991 , str. 61.

168

nim, kasneje pa denacionaliziranim premozenjem, navedel, da gre

za tako premozenje.239
Vprasanje, ali velja oporocno razpolaganje (tudi) za denaki ga mora resiti socionalizirano premozenje, je pravno
v zapuscinskem postopku.240
Z dolocbo 81.
ZDen se zakonodajalec ni sarno naslonil
na sporno pravilo razlage oporoke v korist zakonitega dedica iz elena 84/2 ZD (gl.
57), ampak je to pravilo, ki se po ZD vendarle
uporablja samo v dvomu, spremenil v neovr:Zno domnevo v prid
Ugotavljanje zapustnikove prave volje z razlago
zakonitega
samo, ce jo je
tako ne pride v postev; volja zapustnika se
izrecno izrazil. Tako preferiranje zakonitega dedovanja ni v sk.ladu
z nacelom svobode testiranja, ki je atribut z ustavo zagotovljene
pravice do dedovanja (33. clen ustave).
Ob tern ne gre spregledati dejstva, da oporoeitelji (ali vsaj veCina
katerimje biJ del premozenja (pogosto vecji ali pretezni) podr:lavljen, stern premozenjem niso razpolagali mortis causa, ker
sicersnjcga zapustnikovega
so ga pac odpisali. Tako oporocni
premozenja (lj. premozenja, kine zajema tudi denacionaliziranega premozenja) ne morejo dedovati denacionaliziranega premozenja (razen
ce kot zapustnikovi svojci ne de.dujejo iz naslova zakonitega dedovanja). Taka, za oporocne dedice neugodna situacija nastopi tudi tedaj,
kadar bi imela razlaga oporoeiteljeve prave volje, s katero bi prislo do
trdno oporo v oporoki.241
upostevanja oporoenega
239 V tern smislu odl. Okro.l. sod. Celje, Cp 699/95, 6. 3. 1996, rae. baza
podatkov 10613 VSC.OOOI9. Oporoeitelj je izrecno razpolagal z nepremicninami v
obscgu 44 ha, ceprav jib je imel V CasU razpolaganja nekaj vee kot 2 ha, OSta]e pa
so bile podrZavljene.
Nasprotno, vendar neprepricljivo
je zavzclo VS Slov. v odl. I Cp 78197,
29. 1. 1979, rae. baza podatkov 10613 VSL41256.
da izoporoke, v kateri
je zapustnica izrecno razpolagala s celo
s pripadajoeim
pri cemer je
bila ta
takrat delno zapustnicina, dclno pa podrlavljena, ne izhaja, da se razpolaganje
tudi na podr2avljen del hik Oporoeitcljica bi mornla to izrecno izjaviti.

240 GJ. odl. VS Slov., I Cp 968/96, I 0. 9. 1996, rae. baza podatkov I 0613
VSL4303.
241 V tem smislu tudi sodnik ustavncga sodica M. Krivic v odklonilnem
locenem mnenju (ki se mu jc pridruzil sodnik F. Testen) k odl. ust. sod. U-1-96/92,
9. 12. 1993, OdiUS 118/JI (1993), str. 377, ki kot primer navaja naslednjo izjavo
poslednje volje oporocitelja: Prav vse, kar imam, bi dal temu in temu, svojim
zakonitim dcdicem pa (iz tega in tega razloga) prav nicesar.
169

lz teh razlogov mislim, da bi bilo treba dolocbo 81. elena ZDen

spremeniti, in sicer tako, da bi bilo omogoceno tudi glede dedicev
denacionaliziranega premozenja ugotavljati zapustnikovo pravo
voljo (v skladu s pravilom razlage iz elena 84/1 ZD). Ker zapustnik o usodi tega premozenja ni nic izjavil - gre torej za praznino
v oporoki - bi bilo treba uporabiti metodo tako imenovane dopolnjujoce razlage, ki je uveljavljena zlasti v nemskem in avstrijskem
pravu ( erganzende Auslegung). S to razlago se praznine v oporoki
zapolnijo tako, da se uposteva volja, ki je sicer oporocitelj ni imel
- torej neresnicna (irealna ali hipotetiC::na) volja - bi pa jo v casu,
ko je delal oporoko, imel, ce bi predvidel okoliscine, ki so kasneje
nastopi Ie. 242
Dejanskemu stanju stvari - ko je zelo redko, da je oporocitelj
razpolagal tudi s podr.Zavljenim premozenjem- bi najbolj ustrezala
zakonska resitev, po kateri bi veljala oporocna razpolaganja, napravljena pred denacionalizacijo, tudi glede kasneje denacionaliziranega premozenja, razen ce je v oporoki izrecno receno, da glede
tega premozenja razpolaganja ne veljajo, alice se da ugotoviti, daje
bila taka oporociteljeva volja. Sprememba 81. elena ZDen v prikazanem smislu izhaja iz tega, naj se z razlago uveljavi zapustnikova
volja, cetudi hipoteticna.243
Zlasti slednja okoliscina je tako moteca za ustavno sodisce, da
se v odlocbi U-1-96/92 z dne 9. decembra 1993 ni odlocilo za razveljavitev 81. elena ZDen.244 Ceprav tudi ustavno sodisce meni, da
govori proti sedanji ureditvi 81. elena ZDen argument, data ureditev ne dovoljuje ugotavljanja domnevne (hipoteticne) volje oporocitelja niti tedaj, kadar j e mogoce iz oporoke same in iz okoliscin,
ki so obstajale v casu sestave oporoke, zanesljivo sklepati, da bi
oporocitelj s premozenjem, ki je predmet denacionalizacije, ravnal
enako kot s premozenjem , ki ga je imel v easu sestave oporoke,
pa steje vendar za pomembnejso okoliScino, ki govori proti razve-

132. Pri obravnavanju zapuscine, ki jo predstavlja denacionalizirano premozenje, lahko pride tudi do uporabe tujega prava. Ce je bil
zapustnik- upravicenec do denacionalizacije - tujec, se za dedovanje
uporabi pravo drZave, katere drZavljan je bil zapustnik ob smrti, oporocna sposobnost zapustnika pa se presoja po pravu driave, katere

242 0 tern Zupancic K., Clen 81 ZDen in pravila o razlagi oporoke, Pravna
praksa 1993/ 18, str. 9.
Z
razlago oporoke
nemska
dedovanje premofenja, ki je bilo v nekdanji DDR podnavljeno. Gl. npr. odl.
BayObLG, 16. 5. 1988, NjW 1988/43, str. 2744; odl. OLG Frankfurt/M., 19. I.
1993; FamRZ 199317, str. 857.
243 Popolncje Zupancic K., ibidem.
244 Obj.: Ur.l. RS, M. 4/94, oziroma OdiUS 118/11 (1993), str. 374 in nasi.

245 Enakega mnenja jc ustavno

tudi v
odl. U-1-140/93,
19. 10. 1994, OdiUS 114/lll (1994), str. 5 14.
246 Tako M. Krivic v ze omenjenem separatnem odklonilnem mnenju k
U-I-96/92, 9. 12. 1993, OdiUS 11 8/H (1993), str. 379.
247 Vprasanje je, ali grc za odpoved
v korist
po
136/2 ZD, kajti odpoved je po smislu predpisa pogoj, da koristnik postane
Gre za postavitev
s pogojem?

170

ljavitvi sporne dolocbe, dejstvo, da zapustnik v casu, ko je napravil

oporoko, premozenja, ki mu je bilo odvzeto, dejansko ni imel, tako
da bi bilo zato ugotavljanje njegove domnevne volje v bistvu konstruiranje njegove volje in da bi bila taka ureditev lahko povezana
z dolgotrajnimi spori.
Ustavno sodisce meni, da gre pri obravnavi vsebine doloebe
81. elena ZDen za vprasanje primemosti zakonske ureditve; resevanje tega vprasanja pa ni v pristojnosti ustavnega sodisca. Olede na dejanski in pravni polozaj v primeru vrnitve pred desetlelji
podrZavljenega premozenja je zakonodajalec z 8 I. clenom ZDen
uredil dedovanje, z dajanjem prednosti zakonitemu dedovanju v tej
dejanski in pravni situaciji pa ni krsil ustavne pravice do zasebne
lastnine in dedovanja.245
Tega mnenja ne morem sprejeti. Pravilno semi zdi samo stalisce, da razmerje med zakonitim in oporocnim dedovanjem ni v celoti
v dispdziciji zakonodajalca. Z vidika spostovanja ustavnih pravic
do lastnine in do dedovanja je treba dati dedovanju, ki izvira iz
volje lastnika, prednost pred dedovanjem, ki izvira iz volje dr.Zave.
Oporocno dedovanje naj ne bi imelo prednosti le tedaj, ko je treba
v skladu z
nacelom varstva otrok in druzine upostevati
nujne dedice.246
Drugi del dolocbe 81. elena ZDen ( dedovanje oporocnih dedicev s soglasjem zakonitih dedicev) je nejasen glede pravne narave
soglasja,247 sicer pa nepotreben, ker gre v bistvu za razpolaganje
zakonitih dedicev inter vivos, ne more biti vprasljivo.

171

d.rZavljan je bil ob sestavljanju oporoke (32. clen zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, ZMZPP, Ur. 1. RS, st. 56/99).
Vendar pa se morajo tudi v tern primeru uporabiti materialnopravni
predpisi zakona o denacionalizaciji glede dedovanja (79. clen ZDen).
Gre predvsem za tiste doloebe, ki se razlikujejo od splosnih pravil
zakona o dedovanju: o uvedbi dedovanja in o prehodu zapuscine na
dedice, o materialnih rokih, o dednih izjavah in o dednopravnih pogodbah, o oporocnih razpolaganjih in o prepovedi poseganja v pravice, pridobljene s prejsnjim dedovanjem (gl. tc. 123 in nasi.).
Tuje pravo dokazujejo stranke, ki uveljavljajo denacionalizacijo - tudi v zapuscinskem postopku. Nositi morajo tudi stroske
dokazovanja (70. clen ZDen). To je v nasprotju z nacelom iura novit
curia, ki je uveljavljeno tudi v 13. clenu zakona o ureditvi kolizije
zakonov s predpisi drugih dnav v dolocenih razmerjih.248
133. Zakon izrecno doloca, da v novem zapuscinskem postopku ni dovoljeno posegati v pravna razmerja, nastala na podlagi
prejsnjega sklepa o dedovanju, razen ce se dedici iz prejsnjega in
novega zapuscinskega postopka ne sporazumejo drugace in ce se s
tern ne posega v pravice tretj ih (83. clen ZDen). Besedilo dolocbe
ni zadosti natancno, kajti pravna razmerja, ki vsebujejo pravice in
dolznosti, so se oblikovala z dedovanjem, katerega posledice so bodisi ugotovljene v prejsnjem sklepu o dedovanju (ce je bila opravljena zapuscinska obravnava) ali pa sploh niso posebej ugotovljene
(ce zapuscinske obravnave ni bilo, 203. clen ZD).249 Mofuo je tudi,
da so hila pravna razmerja glede zapuscine ugotovljena s posebnim
sklepom, s katerim je bila zapuscina brez dedica izrocena d.rZavi
(219. clen v zvezi z 9. clenom ZD).
V razmerja, nastala na navedene nacine, se torej s sklepom o
dedovanju denacionaliziranega premozenja ne sme posegati.
248 Gl. tudi 1/esic Mirko, Pravna praksa !992/1, str. 5.
249 Sklep
da se ne bo opravilo zapuscinske obravnave, ker je v
samo
prcmozcnjc,
pa niso zahtevali obravnavc, poslje
vscm dcdnopravnim
(Krec M., Pavic D.: Komentar zakona
ze od
o naslectivanju, Zagreb 1964, str. 698). Vendar pa lahko dedni
zapustnikove smrti izvl"Sujcjo vse pravice (in dolznosti), ki jim gredo kot dedicem
lahko zahtcvajo, dajim zapuscinsko sodisce izda potrdilo,
(clen 204/4 ZD).
da so
ki ga izda po podatkih zapuscinskcga spisa (Finigar A., Dedno pravo,
1962, str. 146).

172

134. Posebne pozornosti je vredno vprasanje, kako velja dednopravno obravnavati zahtevek za vrnitev premozenja ali na popolno odskodnino za premozenje zapustnika, ki je bilo podnavljeno z
zaplembo.
Tu je treba najprej ugotoviti, da je Ustavno sodisce RS z odlocbo U-I-1 0/92 z dne 5. novembra 1992 (Ur. 1. RS, st. 56/92)250
razveljavilo 92. clen ZDen, ki je do local, da se za vracanje premozenja, zaplenjenega v kazenskih postopkih, ki so bili pravnomocno
koncani do 31. decembra 1958, uporabljajo dolocbe tega zakona
(tj. ZDen) tudi, ce je bila kazen zaplembe premozenja razveljavIjena na podlagi obnove kazenskega postopka. Ustavno sodisce je
razveljavitev 92. elena ZDen utemeljilo s tern, da z zakonom ni
mogoce poseCi na ze pridobljene pravice, dolocene s pravnomocno
odlocbo
ker bi to bilo v nasprotju z nacelom delitve oblasti
(clen 3/2 ustave), pa tudi s prepovedjo retroaktivne veljave zakona
(155. clen ustave).
Ustavno sodisce je tudi odlocilo, da ima razveljavitev pravne
ucinke po 414. in 415. clenu ustave iz leta 1974. To pomeni, da se
dolocba 92. elena ZDen ne uporablja niti za razmerja, nastala pred
dnem objave odlocbe ustavnega
(27. novembra 1992), ce
do tega dne niso bila pravnomocno resena, in da ima vsakdo, cigar
pravica je bila krsena s posarnicnim pravnim aktom, izdanim na
podlagi 92. elena ZDen, pravico zahtevati spremembo tega posamicnega akta.
Ker je 92. clen ZDen razveljavljen, se za vracanje zaplenjenega premozenja uporabi se veljavni 145. clen zakona 0 izvrsevanju
kazenskih sankcij (Ur. l. SRS, st. 17178). Zaplenjeno premozenje se
vrne obsojencu ali njegovim dedicem oziroma se tedaj, ko vrnitev
iz pravnih ali dejanskih razlogov ni vee mogoca, povrne dejanska
vrednost tega premozenja v casu izdaje sklepa o vrnitvi glede na
stanje v casu zaplembe (polna odskodnina).251
Ce je neupraviceno obsojeni umrl, preden mu je bilo vmjeno
zaplenjeno premozenje ali dana polna odskodnina, se torej vrne zaplenjeno premozenje ali da polna odskodnina njegovim dedicem,
tj. osebam, na katere je presto ob njegovi smrti njegovo sicersnje
250 Obj.: OdlUS 79/1 ( 1992), str. 185 in nasi.

251 0 tern gl. Ude L., Zakon o denacionalizaciji, 2. dop. izd., Ur. 1. RS, 1992,
Uvodna pojasnila, str. 20 in nasi., 72 in nasi.
173

premozenje. Za prehod vmjenega premozenja ali polne odskodnine

na dedice veljajo predpisi zakona o dedovanju in ne dednopravne
dolocbe zakona o denacionalizaciji. Vendar pa po naeelnem pravnem rnnenju Vrhovnega sodisea RS z dne 22. junija 1994252 zapuscinsko sodiSce ne more razdeliti tega premozenja na podlagi
prejsnjega sklepa o dedovanju (elen 221/ 1 ZD), ne da bi razpisalo
narok, na katerega bi povabilo vse dediee. Ce dediei ne soglasajo s
tern, da se premozenje razdeli po prejsnjem sklepu o dedovanju, je
treba ugotoviti, na kaksni podlagi je bit sklep izdan. Pri presoji, koliko veljajo dedne izjave, dedni dogovori in oporoena razpolaganja
glede naknadno vrnjenega zaplenjenega premozenja, je treba upostevati poleg njihove vsebine tudi posebne okoliscine, zaradi katerih
se naknadno odloea o dedovanju tega premozenja. Pripomniti je
treba, da to mnenje najbrZ: ni docela v skladu z intencijo odloebe
Ustavnega sodisea RS o razveljavitvi 92. elena ZDen.
2.3. Posebna procesna pravila
135. Za zapuseinski postopek glede denacionaliziranega
premozenja je izkljueno pristojno sodisce Republike Slovenije
(75. elen ZDen). Glede nepremienin, ki so v Sloveniji, je izkljuena
pristojnost slovenskega sodisca predpisana ze v doloebi zakona o
dedovanju o razmejitvi jurisdikcij med slovenskimi sodisCi in organi drugih drZ:av (176. elen ZD v besedilu novele, 2001 ). Za razmejitev zapuseinskega sodstva med Republiko Slovenijo in drugimi
drZavami veljajo tudi do1oebe o mednarodni pristojnosti sodisc v
razmetju do drugih drZav, ki jib vsebuje zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP). Iz teh do loeb prav tako izhaja,
da je slovensko sodisee izk1jueno pristojno za obravnavanje nepremicnega premozenja tujega drzavljana, oseb brez drzavljanstva,
osebe z neugotovljenim drzavljanstvom in begunca - ce lezi nepremienina v Sloveniji (elena 80/ 1 in 81/1 ZMZPP). Denacionalizirane
nepremicne stvari so seveda v Sloveniji.
Glede premienih stvari pa doloeba zakona o denacionalizaciji
o izkljucni pristojnosti slovenskih sodisc, v nasprotju z ureditvijo
po zakonu o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, ki do1oca
252 Obj.: Pravnik 1994/7-9, civ. odl., str. 628.
174

alternativno pristojnost, lahko kolidira s predpisi drugih drZav, ki

morebiti reklamirajo pristojnost svojih sodisc.
136. Zapuscinski postopek glede denacionaliziranega premozenja se zacne na predlog pravnega naslednika upravieenca
do denacionalizacije (76. clen ZDen) in ne po uradni dolznosti sodisca, kot to velja po splosnih pravilih o zapuscinskem postopku
(164. clen ZD). Razlog za drugacno ureditev po zakonu o denacionalizaciji ni zgolj v tern, da sodisee ne dobi oziroma ne sestavi
smrtovnice, na podlagi katere se vodi zapuscinski postopek po
splosnih pravilih253 (saj bi se koncno lahko vodil zapuseinski postopek tudi na podlagi odloebe o denacionalizaciji), ampakje po mojem mnenju tudi pragmaticen: ce so potencialni dednopravni upravicenci zahtevali denacionalizacijo, naj tudi inicirajo zapuscinski
postopek o denacionaliziranem premozenju. Po drugi strani pa je
prav zato tudi verjetnost, da potencialni dedici ne bodo zahtevali
uvedbe zapuscinskega postopka, neznatna.
Zakon doloca, da mora predlagatelj zapuscinskega postopka
predloziti odlocbo ali njej enako listino o dedovanju iz elena 7411
ter druge listine, potrebne za odlocitev o uvedbi zapuscinskega postopka (najbrZ: predvsem odlocbo o denacionalizaciji). Odlocba, o
kateri govori zakon, je sklep o dedovanju, s katerim je bil koncan
prejsnji zapuscinski postopek. Nejasno je, kaj je temu sklepu enaka
listina. Mogoce sklep, s katerimje sodisce odlocilo, dane bo opravilo zapuscinske obravnave po 203. elenu ZD (g1. tc. 87)?
Rokopis je avtor pripravil septembra 2005.

253 Tako 1/esic Marko, Pravna praksa 1992/1 , str. 5.

175