laboratoriska ve`ba br.

9
9.

operaciski zasiluva~

OPERACISKI ZASILUVA^
Operaciski zasiluva~ (OZ),

e visokointegrirana

elektronska

komponenta {to se karakterizira so mnogu visoko naponsko zasiluvawe,

golema vlezna otpornost i mala izlezna otpornost,

a namenet e za

rabota vo frekvenciski opseg od nulata do grani~nata frekvencija,

koja{to e naj~esto od redot na nekolku MHz. Poradi ovie svojstva OZ
rabotat so nadvore{no izvedena negativna povratna vrska, pa zavisno
od nejziniot karakter tie mo`at da se upotrebat vo sklopovite za
modelirawe na razni matemati~ki operacii, vo uredite za generirawe
na signali so razli~na forma i vremetraewe ili, ednostavno, za
kondicionirawe i zasiluvawe na pobudnite signali. Vo strukturata na
OZ za op{ta namena mo`at da se identifikuvaat slednive tri stepeni:
I- vlezen stepen, koj se izveduva kako diferencijalen zasiluva~
{to ima golema vlezna otpornost;
II- stepen za naponsko zasiluvawe so koj se postignuvaat ekstremno
visoki vrednosti na zasiluvaweto, i
III- izlezen stepen realiziran kako zasiluva~ na mo}nost so koj se
obezbeduva mala izlezna otpornost na OZ , i izlezna struja od nekolku
desetini miliamperi.
So ogled na toa {to operaciskite zasiluva~i se izveduvaat
naj~esto vo monolitna bipolarna ili CMOS integrirana tehnologija,
nivnite osnovni parametri i karakteristiki vo golema mera se odraz na
osobenostite

na

soodvetnata

tehnologija.

Pri

proektiraweto

na

sklopovi i uredi so OZ od zna~ewe se slednive karakteristiki:

1. To~nosta na zasiluvaweto vo otvorena granka, stabilnosta vo
odnos na temperaturata, vremeto i naponot na napojuvawe;
2. Barawata svrzani so izvorite za napojuvawe, impedancijata na
izvorot na signali, impedancijata na optovaruvaweto i disipacijata na
mo}nost;

9-1

laboratoriska ve`ba br.9

operaciski zasiluva~

3. Vleznata naponska gre{ka i struite na polarizacija na vlezniot

stepen; izleznata i vleznata impedancija i nivnoto pomestuvawe lalo
rezultat na procesot stareewe ili temperaturata;
4. Frekvenciskiot odyiv, tranzientniot odyiv, frekvenciskata
stabilnost, sposobnosta za rabota pri kapacitivno optovaruvawe i
sposobnosta za oporavuvawe po preoptovarenost;
5. Linearnosta, izobli~uvawata i generiraniot {um;
6. Faktorot na potiskawe na zaedni~kiot signal i na napojuvaweto,
opsegot na vleznite i izleznite signali, potrebata od za{tita na vlezot
i izlezot i za{titata od gre{ki predizvikani od napojuvaweto;
7. Potrebata od nadvore{no nagoduvawe na ofsetot (kaj postarite
komponenti) itn.
Na Sl 9-1 e prika`an model na realen OZ za re`im na rabota so
ednonaso~ni pobudni signali, kade {to e:
Avo - naponskoto zasiluvawe vo otvorena granka;
Ricm- vlezna otpornost za sinfazen signal;
Rid - vlezna otpornost za diferencijalen signal;
Vos - vlezen napon na neizedna~enost, offset voltage;
Ios - vlezna struja na neizedna~enost, offset current;
C1 +C2 - vlezna kapacitivnost za diferencijalen signal;
C1 C2 /(C1 +C2 ) - vlezna kapacitivnost za sinfazen signal.
Vos
(+)
Ios

2Ricm
Ro

C1
Rid

vd

vo

Avovd

2Ric
(-)
C2

Sl 9-1 Model na realen OZ

Osnoven parametar na OZ e visokiot koeficient na naponskoto
zasiluvawe vo otvorena granka, Avo .Naponskoto zasiluvawe se definira
kako odnos me|u izlezniot i vlezniot napon, Avo= vo/vi, pri definirani
vrednosti za signalot na izlezot, temperaturata i naponite za

9-2

laboratoriska ve`ba br.9

operaciski zasiluva~

napojuvawe i pri to~no opredeleno optovaruvawe. Vrednosta na

zasiluvaweto kaj op{tonamenskite OZ naj~esto se specificira pri niski
frekvencii i se dvi`i vo opsegot 105-106. Toleranciite na naponskoto
zasiluvawe kaj ovie zasiluva~i se relativno golemi, pa minimalnoto
zasiluvawe mo`e da se razlikuva od tipi~noto i za nekolkupati. Pokraj
toa, naponskoto zasiluvawe e frekvenciski zavisna veli~ina i naj~esto
ima barem eden pol (dominanten pol), koj{to poradi visokiot stepen na
zasiluvaweto e postaven vo podra~jeto na niski frekvencii.
Na Sl. 9-2 e prika`ana detalna {ema na op{tonamenski
operaciski zasiluva~ tip A741.

Sl 9-2 Detalna {ema na OZ tip 741

Na Sl 9-3 e prika`ana frekvenciskata karakteristika na OZ
A741. Dominantniot pol, fp1 , e vo podra~jeto na niskite frekvencii so
Avo
5
10
3dB

logf
fp1

fT

Sl 9-3 Frekvenciska karakteristika na OZ

vrednost od nekolku desetici Hz, dodeka fT e frekvencija pri koja
zasiluvaweto vo otvorenata granka dostignuva vrednost edinica ( ili 0
9-3

laboratoriska ve`ba br.9

operaciski zasiluva~

dB), i taa naj~esto e od red veli~ina nekolku MHz. Poradi visokiot

stepen na naponskoto zasiluvawe , linearniot del na prenosnata
karakteristika, Sl.9-4, zafa}a samo tesen pojas od vlezniot
diferencijalen napon. Dokolku ne se primeni negativna povratna vrska
na OZ, i pri mal pobuden signal, toj lesno mo`e da vleze vo zasituvawe.
vo
+Vcc
Av
vid

-2mV
2mV

-Vcc
Sl 9-4 Prenosna karakteristika na OZ
Za da se odbegne direktnoto odreduvawe na Avo mo`e da se
poslu`ime so {emata na Sl.9-5a. Pod pretpostavka deka e izvr{ena
kompenzacija na naponskiot ofset i deka signalot od generatorot, vg, e
odbran so frekvencija poniska od frekvencijata na dominantniot pol
R1

R2

VP

+V

vg
R3
vo

vd

vo =0

vg

R4

-V
a)

b)

Sl 9-5 Merewe na parametarot Avo a) po

prethodna kompenzacija na
naponskiot ofset b)
na OZ i so takva amplituda {to nema da go vovede OZ vo nelinearniot
re`im na rabota, naponskoto zasiluvawe se nao|a spored relacijata:

9-4

laboratoriska ve`ba br.9

A vo =

operaciski zasiluva~

vo
R3
1 +

vp
R4

Naponskoto zasiluvawe na sinfazniot signal mo`e da se odredi

spored {emata na Sl.9-6, po prethodno izvr{enata kompenzacija na
naponskiot ofset, (voltage offset), i toa spored relacijata:
v
A vcm = o
vg
Faktorot na potisnuvawe na zaedni~kiot signal se definira na
istiot na~in kako {to toa e storeno kaj diferencijalniot zasiluva~, so
odnosot na diferencijalnoto i sinfaznoto zasiluvawe:
= Avo /Avcm ,

i istiot mo`e da se odredi direktno koristej}i ja {emata, Sl.9-6, spored

relacijata:
=

v icm v g
R2
=
1 +

v id
vo
R1

R1
R1

vg

R2
vo

vd

R2

Sl 9-6 Merewe na faktorot

Vleznata otpornost na OZ, vsu{nost, pretstavuva otpornost na
diferencijalniot zasiluva~ na negoviot vlez i taa se specificira kako
za sinfazniot signal Ricm, taka i za diferencijalniot signal, Rid.
Vleznata otpornost za sinfazniot signal mo`e da se odredi spored
{emata na Sl.9-7a), so merewe na izlezniot napon pri poznata pobuda:

9-5

laboratoriska ve`ba br.9

operaciski zasiluva~

2R icm ( 1 + A vo ) R id

vo = vg

R + 2R icm ( 1 + A vo ) R id

a poradi toa {to va`i 2Ricm << Rid (1+Avo), se nao|a deka:
R icm =

R vo
,
2 vg vo

R1
vg

vo
vo

vg
vo

vg
R

2
1

R2

a)

b)

Sl. 9-7 Merewe na vleznata otpornost

a) za sinfazen i b) za diferencijalen signal
Vleznata otpornost za diferencijalniot signal mo`e da se odredi
od {emata na Sl. 9-7b), so merewe na izlezniot napon vo1 i vo2 za pozicija
na preklopnikot 1 odnosno 2. Dokolku e ispolneto:
R1 (1+Avd )>>Rid ,
Ro<<Rid i
R2<<Ricm
vleznata diferencijalna otpornost mo`e da se opredeli spored
relacijata:
R id = R 2

v o2
,
v o1 v o 2

Izleznata otpornost na OZ e vsu{nost izlezna otpornost na

negoviot izlezen zasiluva~ na mo}nost i mo`e da se odredi spored

9-6

laboratoriska ve`ba br.9

operaciski zasiluva~

{emata na Sl.9-8, vr{ej}i merewe na izlezniot napon koga prekinuva~ot

e otvoren, vo1 , i koga toj e zatvoren, vo2 , primenuvaj}i ja relacijata:
v

R o = R L o1 1
v o2

vg

1
2
RL

vo1
vo2

Sl.9-8 Merewe na izleznata otpornost na OZ

Koga vleznite priklu~oci na OZ se vrzani nakuso na negoviot
izlezen priklu~ok seu{te e prisuten napon kako posledica na
neizedna~enosta na karakteristikite na komponentite {to se vrzani na
vleznite priklu~oci. Za da se kompenzira ovoj izlezen napon potrebno e
na vlezot da se dovede mal diferencijalen signal, Vos. Vlezniot napon
na neizedna~enost (input voltage offset), Vos, se definira kako ednonaso~en
vlezen napon potreben da go anulira naponot na izlezot na OZ. Toj mo`e
da se odredi spored {emata na Sl.9-9 koristej}i ja relacijata:
Vos =

R1
v
R1 + R 2 o

R1

R2
vo
9-7

laboratoriska ve`ba br.9

operaciski zasiluva~

Sl.9-9 Merewe na naponskiot ofset

PRA[AWA ZA SAMOPROVERKA:
1.

Vo {to se ogleda razlikata me|u diferencijalniot zasiluva~ i

operaciskiot zasiluva~?
2. Zo{to kaj operaciskiot zasiluva~ za op{ta namena se realizira
dominanten pol?
3. Kakva e razlikata me|u naponskiot i strujniot ofset na vlezot na
operaciskiot zasiluva~?
4. Kakvo e zna~eweto na faktorot vo prakti~nata primena na OZ?

LABORATORISKA VE@BA BR.9

-OPERACISKI ZASILUVA^-

9-8

laboratoriska ve`ba br.9

operaciski zasiluva~

A) Cel i sodr`ina na ve`bata

Merewe na osnovnite parametri zna~ajni za operaciski zasiluva~i.
Na operaciskiot zasiluva~ za op{ta namena tip
741 (ili
ekvivalenten) se ispituvaat:zasiluvaweto vo otvorena granka AVO , vleznata
otpornost Rid, izleznata otpornost Ro, vlezniot napon na neizedna~enost Vos
, faktorot na potisnuvawe na sinfazniot signal
i frekvencijata na
edini~no zasiluvawe na operaciskiot zasiluva~ fT.
B) Doma{na zada~a:
1) Da se izvede izrazot za presmetuvawe na naponskoto zasiluvawe na
otvorenata granka AVO spored {emata od Sl. V-2:

2) Da se izvede izrazot za presmetuvawe na vlezniot napon na

neizedna~enost, Vos, spored {emata od Sl.V-3:

3) Da se izvede izrazot za odreduvawe na faktorot na potisnuvawe

spored {emata od Sl. V-4:

9-9

laboratoriska ve`ba br.9

operaciski zasiluva~

4) Da se nacrta Bodeoviot dijagram za amplitudno-frekvenciskata

karakteristika na naponskoto zasiluvawe i da se ozna~i frekvencijata
fT na koja zasiluvaweto dostignuva edini~na vrednost.
A(f)(dB

log(f)
0
5) Da se izvede izrazot za presmetuvawe na vleznata otpornost Rid na
operaciskiot zasiluva~ spored {emata od Sl. V-6:

6) Da se izvede izrazot za presmetuvawe na izleznata otpornost Ro na

operaciskiot zasiluva~, spored {emata od Sl.V-7.

V/ [emi na vrzuvawe

100K

+V
7
4

9-10

VP

100K

laboratoriska ve`ba br.9

invertira~ki
vlez
neinvertira~
-ki vlez

operaciski zasiluva~

100K
izlez

vg

vo

vd

vi
1K

Sl.V-1 Operaciski zasiluva~

tip A741
Sl.V-2 {ema za merewe na naponskoto
zasiluvawe na otvorenata granka AVO
100

100K
100

100K

vo

vos

100

vg
Sl.V-3 [ema za merewe na
naponskiot ofset Vos

100

100K

Sl.V-4 [ema za merewe na faktorot

na potisnuvawe

100K

1
vG
-30dB

vo

vd

270K

vo

vo
vo

vG
220pF

Sl.V-5 [ema za merewe na

grani~nata frekvencija na
edini~no zasiluvawe fT

Sl.V-6 [ema za merewe na

vleznata otpornost Rid

270K

9-11
220pF

1
2
RL

vo1
vo2

laboratoriska ve`ba br.9

operaciski zasiluva~

vG

Sl.V-7 [ema za merewe na

izleznata otpornost Ro
G/ Laboratoriska zada~a
1/ Da se sostavi koloto spored Sl. V-2 i da se odredi naponskoto
zasiluvawe na operaciskiot zasiluva~: VG = 4 Veff , f= 1050 Hz
Avo =
Da se nacrta asimptotskata prenosna karakteristika na operaciskiot
zasiluva~ Vo= Vo(Vi), ako se smeta deka zasituvaweto na izlezot
nastapuva na naponot na napojuvawe: V (V).
Vo (V)

Vi (V)

2/ Da se sostavi koloto spored Sl. V-3 i da se izmeri naponot na

neizedna~enost so pomo{ na DC voltmetar:
Vos=

(mV)

3/ Da se sostavi koloto spored Sl. V-4 i da se odredi faktorot na

potisnuvawe : VG = 4 Veff , f= 10100 Hz:

9-12

laboratoriska ve`ba br.9

operaciski zasiluva~

4/ Da se sostavi koloto spored Sl. V-5 i po grafi~ki pat da se odredi

grani~nata frekvencija na edini~noto zasiluvawe:
fT =

(kHz)

VG = 10 mV
f(kHz)

0,1

10

100

200

fT =

Vo (V)
Od dobienite rezultati da se nacrta zavisnosta A= A(f) i grafi~ki da se
odredi fT .
A(f) (dB)

f(

5/ Da se sostavi koloto spored Sl. V-6 i da se izmeri vleznata

otpornost na zasiluva~ot. Potoa da se izmeri i izleznata otpornost
spored {emata od Sl. V-7.
Zabele{ka: Da se postavi VG = 1 V, f= 10 kHz:
(M), Ro =

Ri =

()

6/ Rezultatite dobieni od prethodnitre merewa da se sistematiziraat

vo tabelata i da se sporedat so podatocite {to gi dava proizvoditelot.
podatoci
{to gi dava
proizvodit
elot

Avo
2 105

Rid
2M

Ro
75

Vos
2 mV

9-13

90dB

V
18V

fT
1MH

laboratoriska ve`ba br.9

operaciski zasiluva~
z

izmereni
vrednosti

Komentar:

9-14