4214 - Plaz Drežnica PZI

corus inenirji d.o.o.
druba za ineniring projektiranje in tehnino svetovanje

apue 19 / 5270 ajdovina / info@corusinzenirji.si
3.1
NASLOVNA STRAN S KLJUNIMI PODATKI
3.1 Nart sanacije plazu

INVESTITOR
Obina Kobarid
Trg svobode 2
5222 Kobarid
OBJEKT
SANACIJA PLAZU DRENICA
VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE
PZI
ZA GRADNJO
Rekonstrukcija
PROJEKTANT IN
ODGOVORNA OSEBA PROJEKTANTA
c rus inenirji d.o.o.

apue 19, si-5270 ajdovina
ANDRA CEKET, univ.dipl.in.grad.
ODGOVORNI PROJEKTANT

IZS G-2435
ODGOVORNI VODJA PROJEKTA

IZS G-2435
TEVILKA NARTA
42/14-31
IZVOD
KRAJ IN DATUM IZDELAVE
APUE, april 2014

apue 19 5270 ajdovina / info@corusinzenirji.si
3.2
KAZALO VSEBINE NARTA t. 42/14-31
3.1
NASLOVNA STRAN S KLJUNIMI PODATKI.................................................................................................................................................. 1
3.2
KAZALO VSEBINE NARTA t. 42/14-31 ........................................................................................................................................................ 2
3.3
TEHNINO POROILO .................................................................................................................................................................................... 3

1
SPLONO IN OBSTOJEE STANJE ..................................................................................................................... 3

1.1
SPLONO .............................................................................................................................................. 3
1.2
OSNOVE ZA PROJEKTIRANJE............................................................................................................. 3
1.3
GEOLOKO GEOMORFOLOKI OPIS OBMOJA ........................................................................... 3
1.3.1
Splono ................................................................................................................................................... 3
1.3.2
Geoloka sestava obmoja ..................................................................................................................... 4
1.3.3
InenirskoGeoloke lastnosti obmoja .................................................................................................... 5
SANACIJA OBMOJA ............................................................................................................................................ 6

2.1
Splono* ................................................................................................................................................. 6
2.2
OPIS SANACIJSKIH DEL ....................................................................................................................... 9
2.2.1
Splono ................................................................................................................................................... 9
2.2.2
Sanacija brein ....................................................................................................................................... 9
2.2.3
VAROVANJE PRED PADAJOIM KAMENJAM .................................................................................. 12
2.2.4
UKREPI ZA VAROVANJE PRED PADAJOIM KAMENJEM............................................................... 15
2.2.5
TEHNINE ZNAILNOSTI IN OPISI PREDVIDENEGA SISTEMA VAROVALNIH PODAJNO
LOVILNIH OGRAJ ................................................................................................................................................ 16
2.2.6
KVALITETA MATERIALA IZVEDBA DEL ............................................................................................. 19
2.2.7
FAZNOST IZVAJANJA DEL IN TEHNOLOGIJA GRADNJE ................................................................ 20
2.2.8
LOKALNA CESTA (profil in ustroj)........................................................................................................ 22
a.
Hidroloki in klimatski pogoji ................................................................................................................. 22
b.
Podatki za dimenzioniranje vozine konstrukcije ................................................................................ 22
c.
Kvaliteta in vgradljivost materialov ........................................................................................................ 23
d.
Zgostitev in nosilnost slojev konstrukcije .............................................................................................. 23
2.3
PROMETNA SIGNALIZACIJA IN OPREMA ......................................................................................... 24
2.4
ODVODNJAVANJE .............................................................................................................................. 24
2.4.1
Padavine ............................................................................................................................................... 24
2.4.2
Povrinski odtok .................................................................................................................................... 25
2.4.3
Meteorna kanalizacija, prepusti, struge ................................................................................................ 25
2.5
2.5.1
2.6
3.4
POZIDAVE............................................................................................................................................ 25
Kamnita pozidava ................................................................................................................................. 25
INFRASTRUKTURNI VODI .................................................................................................................. 26
PROJEKTANTSKA OCENA VREDNOSTI ............................................................................................................ 26
ZAKOLIBA .......................................................................................................................................................... 26
PRILOGE ......................................................................................................................................................................................................... 27
3.4.1
3.4.2
Analize padanja kamenja ............................................................................................................................................................ 28

DIMENZIONIRANJE PREPUSTA .............................................................................................................................................. 29
3.5
PROJEKTANTSKI POPIS DEL S PREDRAUNOM ...................................................................................................................................... 30
3.6
RISBE .............................................................................................................................................................................................................. 31
3.1 Nart sanacije plazut. 42/14-31

3.3
TEHNINO POROILO
SPLONO IN OBSTOJEE STANJE
1.1
SPLONO
Za naronika Obino Kobarid smo izdelali projekt SANACIJA PLAZU DRENICA za izvedbo sanacije plazu nad lokalno
cesto Kobarid Drenica.
Sanacija plazu nad lokalno cesto zajema ureditev in ienja, rekultivacijo, ureditev odvodnjavanja breine, ukrepe zaite
lokalne ceste pred padajoi kamenjem, ter ukrepe stabilizacijo labilnih delov na breini.
1.2
OSNOVE ZA PROJEKTIRANJE
Projektna dokumentacija je izdelana v skladu z veljavnimi tehninimi predpisi in normativi in sicer Evrokod 2,4 in 7.
Elaborati izvedeni v okviru projekta, ki so podlaga temu nartu:
geodetski posnetek obmoja plazu (GeoTmin, d.o.o.; marec 2014)
TTN, DOF podloge v merilu 1:5000, 1:10000,
terenske izmere ceste.
Geoloko geomehansko poroilo (Corus inenirji d.o.o.)
Plaz Drenica
Slika 1:Lokacija plazu.
1.3
GEOLOKO GEOMORFOLOKI OPIS OBMOJA
1.3.1
Splono
Cesta Kobarid - Drenica poteka po geoloko zahtevni in tektonsko aktivnem poboju.Podlago gradita Triasni Dachsteinski
apnenec in v manjem delu Jurski mikritni in kalkarenitni apnenec. V plazini se pojavlja tudi manja koliina laporja.
Kamnina je na splono mono pretrta zaradi mone tektonske aktivnosti obmoja.Teren je obrnjen na SZ. Nakloni brein na
obmoju znaajo od 25 do 45st. Pristne so tudi skalne stene s previsi. Na apnenevi podlagi je tanka plast preperine, ki jo
predstavljajo zaglinjeni grui. Skalne stene so zelo razpokane in pretrte, vidnih je veliko labilnih blokov.
Pod vplivom leda v februarju 2014, se je veje tevilo dreves polomilo in prevrnilo (s koreninami). Izruvano drevje je
povzroilo veliko kodo na e tako obutljivem in rahlem terenu. Sledilo je moneje deevje, ki je obmoje zelo namoilo,
odvodnja pa je bila zaradi podrtega drevja onemogoena. Zastala voda je povzroila zdrs preperinske plasti na vejem
obmoju nad cesto.
Celotno obmoje nad cesto predstavlja veliko potencialno nevarnost z vidika plazenja labilnih preperinskih mas na cesto in
proenja skal, ki so jih podrta drevesa dodatno razrahljala.

1.3.2
Geoloka sestava obmoja
Skladoviti dachsteinski apnenec s plastmi in vloki dolomita (T32+3)
Veji del Julijskih Alp sestavlja dachsteinski apnenec z vertikalnimi in bonimi prehodi v dolomit. Ta apnenec sestavlja
celotno podroje Bohinjskega grebena, od koder prehaja preko Krna na Javorek in Polovnik in preko Soe na juna
poboja Kanina. Severno od Bohinja sestavlja ta apnenec ostenja Vogarja, Privca, Komare, od tam prehaja na Komno,
dolino Triglavskih jezer in dolino Lepene v Bovko kotlino. Apnenec pa sestavlja tudi preteni predel med Kobarikim Stolom
in Muzcem ter dolino Ueje.
Na obmojih, kjer izdanjajo izpod dachsteinskega apnenca stareje plasti, sestavlja le-te svetlo sivi veinoma skladoviti
mikritni in debelozrnati dolomit. Veja obmoja dolomita lahko zasledimo na junem poboju Kobarikega Stola, med ago
in dolino Ueje, vzhodno od Krna, na Komni, severno od Tolminke ter med Voglom in Rodico. Med drobnozrnatim
dolomitom so marsikje tudi stromatolitne plasti, vendar e zdale ne tako znailne kot v dachsteinskem apnencu. Glede na
to, da na vsem delu Julijskih Alp, ki jih obsegata lista Tolmin in Videm, ne dobimo znailno razvitih karnijskih plasti, ampak
samo obravnavani dolomit, lahko sklepamo, da ta predstavlja vsaj del karnija. Marsikje (npr. na Komni) pa prehaja norijskoretijski apnenec bono v dolomit, tam pa je seveda le-ta norijske in retijske starosti.
Slika 2: OGK SFRJ, List Tolmin M 1: 100.000 (izrez ni v merilu)

Dachsteinski apnenec je znailno skladovit z debelino plasti 0,5 do 5 metrov. Obiajno je apnenec mikriten,
poredkejespariten, e pogosteje pa dobimo menjavanje do 2 metra debelih plasti mikritnega in laminiranega apnenca.
Laminacija je obiajno pogojena s stromatoliti. Laminirane plasti so v veini primerov dolomitizirane, so na povrini bolj
sprane oziroma hitreje preperevajo in so tako vdolbene glede na tre plasti mikritnega apnenca. Obravnavani apnenec
predstavlja znailni primer loferitnega razvoja s sicer slabo izraeno ciklotemo A. Le-ta pa je mono izrazita ob novi gozdni
cesti v zgornjem delu doline Voje v Bohinju. Tukaj so e posebno znailne bree in nad njimi leei apnenec z izsuitvenimi
porami. Velike korozijske votline zapolnjuje heterogena brea iz kosov rdekastega apnenca.
b
Mikritni in kalkarenitni apnenec s polami roenca podrejeno glinasti lapor (J1)
Liasne plasti dobimo v obliki dolgih in ozkih pasov med Poreznom in Hudajuno, na Ponikvah, med Koritnico, Kneo in
Tolminom, od koder potekajo prekinjeno na zahodu do Kobarida, kjer doseejo na severnih pobojih Ognjenega vrha svojo
najbolj zahodno razprostranjenost teh plasti. Pod skalovitimi obronki Bohinjskega in Krnskega grebena pa poteka ozek pas

teh plasti na vzhodu med Koblo preko Knekih in Tolminskih Raven do Tolminke na zahodu, kjer potone pod narivno gmoto
Julijskih Alp.
Obravnavane plasti lee konkordantno nad zgornjetriasnim bakim dolomitom oziroma je med njimi postopni litoloki
prehod. V vrhnjem delu bakega dolomita dobimo na debelini do 10 metrov menjavanje dolomita in apnenca, ki navzgor
prevlada nad dolomitom. V veini primerov pripada liasu sivi do temno sivi skladoviti in ploasti apnenec z debelino plasti
do 60 cm. Apnenec vsebuje tevilne pole in nepravilne gomolje roenca. Njegova koliina naraste v srednjem in zgornjem
delu profila liasnega apnenca. Obiajno vidimo v roencu ohranjeno e nekdanjo kalkarenitno ali breasto osnovo, kar jasno
kae na to, da je roenec nastal sekundarno po silifikaciji apnenca. V dolini Koritnice in na Poanski gori na juni strani
Porezna so med liasnimmikritnim apnencem tevilni vloki glinenega laporja, ki lahko bono skoraj docela nadomesti
mikritni apnenec. Na planini Podkuk vzhodno od Tolmina in pri Perbli v Zadlaici je v spodnjem delu mikritnega apnenca
plast apneneve bree z odlomki mikritnega in oolitnega apnenca. Med Koblo in Knekimi Ravnami pa v liasu prevladuje
kalkarenitni apnenec nad mikritnim. Kalkarenit sestavljajo tevilni naplavljeni krinoidi in ooliti, zato lahko imenujemo ta
apnenec krinoidni apnenec. Kalkarenitni oziroma krinoidni apnenec prevladuje tudi v nijem delu liasnih plasti na junem
poboju Mrzlega vrha pri Tolminu.
1.3.3
InenirskoGeoloke lastnosti obmoja
Splono
Generalno lahko obmoje v smislu inenirske geologije predstavimo s triplastnim modelom, ki ga tvori povrinski zaglinjeni
grui, sledita pa preperel in kompakten apnenec. Preperinska plast je debela do 1m, na strmejih pobojih je praktino ni.
Podlaga je apnenasta, apnenec je srednje do mono pretrt. Gmoto see najmanj 3 sistemi razpok, glavni sistem doloa
relativno ugoden vpad plasti 135/45. Zdrsi blokov so zato redki, pogosti pa so izpadi blokov.
b
Geomehanske karakteristike materialov

enoosna
prostor. tlana
tea
trdnost
Material
nedrenirana
strina
trdnost
kohezija
Modul
strini kot elastinosti
qu
su
[kN/m3]
[kPa]
[kPa]
[kPa]
[]
[kPa]
Prepeerina GC-GP 20,5
420
210
0,2
33,0
8.000
Preperel apnenec
24
15,0
36,0
50.000
Kompakten
apnenec
26,0
100,0
36,0
100.000
Hidrogeoloke razmere
Na obmoju plazu nismo zaznanih vejih ali manjih izvirov vode. Na obmoju plazu se ob monejem deevju pojavi
predvsem hudourniki povrinski odtoki. Na mestih, kjer je dovolj rastja le-to zadruje povrinske vode, tako da preperine ne
erodira. Kjer je povrina gola je erozija mono prisotna
Deluvialne plasti so srednje prepustne, apneneva podlaga pa veinoma nepropustna .
d
Opis skalnih brein in labilni blokov
Strme breine so zaradi monega tektonskega vpliva mono pretrte in kot take mono podvrene preperevanju in izpadanju
kamenja. V nekaterih odsekih so obstojee breine izvedene v prestrmem naklonu. Predlagamo, da se te breine oisti in
pokarpira, odstrani labilne bloke in kritine dele oz. praznine naj se podbetonira ali izvede plombe iz kamna v betonu.
Breine iz apnenca naj se pokarpira oz. uredi v naklonu 3:1. Breine naj se dodatno zavaruje s sidranimi viseimi mreami.
Pri izvedbi naj se izvaja geoloki - geomehanski nadzor, ki bo preveril stabilnost vkopov in primernost ukrepov, ter po
potrebi podal dodatna navodila.
Na podlagi geolokega kartiranja in daljega asovnega opazovanja (ca 3 mesece) ocenili kateri so potencialno najbolj
nevarni oz. najbolj kritini odseki. Glavni indici, ki so nakazovali najbolj nevarne odseke so deli poboja nad in pod traso,
kjer smo opazili vejo koliino manjega kamenja (prevladujoe velikost kamenja do =30 - 50 cm) in vejih skalnih blokov
(dimenzij tudi prek 1 m3), veinoma je bilo kamenje tudi na sami trasi ali ob robu obstojee poti. Pri pregledu trase se je
pokazalo, da se mnogi kamni ujamejo ob deblih dreves in izravnavah ter v rastlinju ali za vejimi skalnimi bloki. Ob

vetru, deevju, snegu oz. topljenju snega, vejih temperaturnih razlikah in drugih sproilnih dogodkih se kamni lahko iz vije
leeih delov poboja ponovno sproijo in padejo na obmoje trase.
Velik potencial za ruenje blokov predstavljajo mesta izruvanih dreves.
Naklon poboja se giblje okrog 30 - 45. V breini se pojavljajo kraji odseki, kjer je poboje manj poraeno in je veja
monost padanja kamenja in blokov na traso. Ocenjujemo da so bloki kvadrastih oblik in dimenzij 0,5x0,5x0,4 ali bolj
ploati. Karakteristina masa blokov je 250kg..
Predlagamo, da se cesto zaiti z zaitnimi mreami lovilnimi ograjami, ki se jih postavi na breino nad cesto.
SANACIJA OBMOJA
2.1
Splono
Poglavitni vzrok za nastanek plazu in odlomov padajoega kamenja je posledica monega ledoloma, ki se je pojavil v
neugodnem sosledju z ostalimi dejavniki in tako vplival na globalno stabilnost poboja nad cesto.
Najprej se je cca. 1.2.2014 na obravnavanem obmoju pojavil moan ledolom, ki je povzroil lomljenje, prevraanje in
ruvanje dreves. Nato se je v nadaljevanju pojavilo e moneje deevje s sneenjem. Ker je bil zaradi ledoloma (kavern
zaradi izruvanih dreves, moten normalen povrinski odtok padavinske vode, je prilo na poboju do zastajanja padle vode.
Dolgotrajno zamakanje poboja pa je vodilo do nastanka plazine, ki je nato 17.2.2014 splazela po poboju in zasula lokalno
cesto Kobarid Drenica.po ocenah je splazelo okoli 1000m3 materiala. Ocenjujemo, da je na prizadeti povrini e 5001000m3 potencialno labilnega materiala.
Slika 3:Lokalna cesta 17.2.2014 (vir: www.mojaobcina.si; J. Volari)
Slika 4:Plaz in Lokalna cesta 18.2.2014 (vir: www.moja.obcina.si; J. Volari)

Slika 5:Plaz in Lokalna cesta 19.2.2014

Slika 7:Plaz in Lokalna cesta 18-20.3.2014
Slika 8:Plaz in Lokalna cesta 22.3.2014 (vir: www.moja.obcina.si; J. Volari)

2.2
OPIS SANACIJSKIH DEL
2.2.1
Splono
Na lokalni cesti LC 168031 Odcep Kobarid (pri Napoleonovem mostu ez reko Soo)-Spodnje Drenike Ravne v km cca.
2,390 bo potrebno rekonstruirati od plazu pokodovano cesto in izvesti sanacijo plazu oziroma poboja nad cesto.
Rekonstrukcija ceste obsega ureditev odvodnjevanja vozia, izvedbo novega prepusta in rekonstrukcijo vozia lokalne
ceste.
Sanacija plazu obsega ureditev povrinskega odvodnjevanja plazu (ureditev odvodnjevalnih jarkov s protierozijsko zaitno
mreo in lesenimi pragovi), stabilizacijo plazine s sidrano jekleno palisado in sidranimi jeklenimi mreami, protierozijsko
zaito poboja s sonaravnimi ukrepi (vrbovi popleti, leseni plotovi, zatravitev z biotorkretom, zasaditev podtaknjencev in
grmovnic po breini) ter zaito skalne breine nad cesto z viseo zaitno mreo.
2.2.2
Sanacija brein
Zatravitev:
Breino se zaseje z brizganjem biotorkreta z meanico travnega semena, gnojila, ote in lepila za ozelenitev.
Predlog travno deteljne meanice:
rdea bilnica - festucarubraeurubra:
20 %,
festucarubracommutata;
20 %,
ovja bilnica - festucaovina;
5 %,
rdea ljulka - loliumperenne;
10 %,
mnogocvetna ljulka - loliummultiflorum;
20 %,
travnika latovka - poatrivialis;
10%,
navadna nokota - lotuscorniculatus;
5 %,
hmeljna metejka - medicagolupulina;
5 %,
hibridna detelja - trifoliumhybridum;5 %.
Breino se predhodno oisti labilnih delov ter podrtega drevja dimenzij nad 20 cm in izruvanih panjev. Vejevje podrtega
drevja se zaasno zloi na kupe na breini, kasneje pa se jih uporabi za dodatno prekritje breine ali pa se jih vplete v
vrbove poplete. Vejevjepoloeno na breino se minimalno sidra.
b
Vrbov poplet:
Vrbov poplet je ivo gradivo, plast prepletenih ivih vej na breini in je eden najbolj sonaravnih nainov za prepreevanje
erozije. Primeren je za breine srednjih naklonov. Skupaj s poganjajoimi rastlinami in koreninami se razvije mona zaita
pred erozijo. Poplet nudi dodaten habitat pticam, insektom in malim sesalcem.
Poplet je v tla pritrjen z ivimi koliki (premera, debeline prereza 2 - 4cm doline 20 do 40 cm) in lesenimi koliki koliki (
prereza 5 x 5 cm kateri so prirezani po diagonali , ali okroglega prereza 3 - 7cm doline 30 do 60 cm). Kolike se zabije
cca do 2/3 tako, da je vidni del cca 1/3 ali min. 20 cm. Kolike zabijemo na vsakih 30 60 cm (razsloj kolov je odvisen od
oblikovanja ter prilaganja popleta breini). Med kolike pletemo 2 3 leta stare upogljive veje (vrbovo protje, ibje), doline
1,5 do 3 m pri emer gledajo odrezani debeleji konci navzdol in so zakopani. Debelina vej na debelejem koncu je od 1 do
4 cm.
Predlog vrb za poplete in podtaknjence:
rdea vrba salixpurpurea,
beka-salixviminalis,
salixsaxatilis,
bela vrba-salix alba.
c
Borove oblice:
Borove oblice so eden izmed sonaravnih nainov prepreevanja erozije na breinah. Za borovimi oblicami se ulovi, zaustavi
drobni materia, s tam se prepreuje nadaljne odnaanje materiala z breine in lajo ter hitrejo zatravitev.
Borove oblice debeline/premera od 15 do 20 cm ter doline od 3.0 do 6.0 m se na breino polaga za zabitimi lesenimi koliki
( prereza 5 x 5 cm kateri so prirezani po diagonali , ali okroglega prereza 3-7cm doline 30 do 60 cm) ter jeklenimi
palicami (doline od 80 cm do 120 cm, ter premera 16 mm) kartere se zabije v podlago. Kolike ter jeklene palice se
zabije na rastru cca 50 cm 3x leseni koliek 1x jeklena palica. Za njimi se rono okoplje material za vstavitev oblic tako da
je vidni del oblice cca 2/3 medtem ko se jo 1/3 v zaledju obsuje, zatlai z materialom iz izkopa. Dolina borovih oblic se

prilagaja breini tako, da se oblice blago usmeri proti odvodnemu jarku preko katerega se vodo zbira in vodi na prepust, od
tam pa na razlivno poboje pod lokalno cesto.
d
Erozijski jarek
Na poboju plazia so se z zaradi odprtja krovav asu deevja izoblikovali povrinski erozijski jarki globine do 80 cm ter
irine od 20 do 60 cm.V jarkih se v asu deevja koncentrira voda z breine, katera brez rastlinskega krova ni zmona
absorbcije tako, da ta odteka na lokalno cesto.Na lokalno cesto pa voda s seboj prinese tudi erodiran material, ki se spira z
povrine plazia. Voda kljub izvedeni meteorni kanalizaciji ne more odtei. Meteorni kanali zaradi zabitja pretonih profilov
ter vtonih jakov in reetk po plazu ne opravljajo svoje funkcije. Kljub oienju obstojee meteorne kanalizacije v obmoju
plazia bo potrebna izvedba dodatnega prepusta.
Na jarku se bo v prvem delu navzgor po poboju plazia ter v obmoju karpirane breine ob lokalni cesti izvedel v kamen
betonu. Za jakom, ki je izveden v breino, ob lokalni cesti se izvede pozidava vkopne breine. Pozidavo se v breino sidra
z uvrtanimi jeklenimi palicami RA 16 mm doline 1 m ter razsloju1 kd / m2. Nad karpirano breino ob lokalni cesti je
potrebno izvesti za usmeritev odtoka vode do pozidane dre z tlakovanim jarkom kateri je postavljen pod kotom na breino z
dimenzijami dna 0,40 m naklonom stranic 1:1 ter globine od 50 - 80 cm.
Obstojee erozijske kanale na plaziu se rono oblikuje in karpira v trapezno obliko. Centralni zbirni jarek, ki poteka po
cca po sredini plazia se nato prekrije z PVC prostorski geo-mreo katera dri zgornjo plast zemlje (tal) na poboju, ter
prepreujenjeno drsenje ter zmanja njeno erozijo, ki jo povzroajo padavine, veter. Za stabilizacijo in zagotovitev oblike
jarka se geo-mreo dodatno privrsti tako, da se ez njo poloi jekleno pocinkano mreo (class A po EN 10244:2, 3x
cinkana)natezne trdnosti min. 160 kN/m, z debelino ic/vrvi od 2.70 - 3.00 mmnatezne trdnosti min. 1770N/mm2, z
esterokotno obliko okenc dimenzij 8x10 mm z trikratnim zavitjm ob stiiih okenc (predvidena irina role mree je 3.0m in
ve).Mrea je na sidriih pritrjena preko specialnih pritrditvenih plo s silo 50kN na podlago. Sidria so v kompaktno
hribino izvedena z palinimi sidri min. 20 mm z rastrom pritrjevanja min. a=1,5 m b=5 m (lokacijo sidri se prilagodi
glede na teren). V robove poloene mree se sidra tako borove oblice kot vrbove poplete kateri imajo nalogo usmerjanja
povrinske vode proti jarku ter ublaitve hitrost le-te v jarku. Na delih kjer se jarek utrjen z mreami globlji od 60 cm se
preno na njega izvedejo pragovi v kamen betonu in borovi pragovi. Jarek na breini se izvede v dolini 102 m. Ostale
izoblikovane ali nakazane pobone jarke se z ronim karpiranjem oblikuje in usmeri v centralni jarek.
e
Borovi pragovi, kamniti pragovi:
Na delih kjer se jarek utrjen z mreami globlji od 60 cm se preno na njega izvedejo pragovi v kamen betonu in borovi
pragovi.
Borov prag se izvede z zabitjem2x borovih kolov dimenzije premera 10-15 cm ter doline 1,00 do 1,20 m v vnaprej izvrtano
vrtino,preno na jarek pa se na kola namesti oblice tako da nastane kaskadni prag. Pragove v kamen betonu se na breino
sidra z zabitjem, jeklenih palic min. RA 16 mm doline 1 m cca 50 cm v podlago preko njih pa se izvede pozidava praga.
f
Lahka visea mrea:
Kruljivo breino ob lokalni cesti se delno karpira v naklonu 3 : 1, ter se jo tako ublai in oblikuje.
Breino se zaiti z viseo jekleno mreo z obteilniki na spodnjem delu mree ter sidranjem le-te ez zgornji rob breine.
Mrea iti lokalno cesto pred neposrednim izpadom kamenja, zaradi erozije, na lokalno cesto, ter omogoa lahko ienje,
odstranjevanje erodiranega materiala, ki se nalaga na dnu mree.
Za izvedbo se uporabi mono pocinkano jekleno mreo (class A po EN 10244:2, 3x cinkana) z debelino ic od 2.70 - 3.00
mm, z esterokotno obliko okenc dimenzij 8x10 mm z trikratnim zavitjm ob stiiih okenc (predvidena irina role mree je
3.0m in ve). Mreo se sidra vsaj 2.0 m ez zgornji rob breine z sidri iz jeklenih palic 16 mm z navarjeno kljuko 8mmin
kovano in kaljeno konico doline 40 - 100 cm v gostoti 1 kom / 2 m2 ter vzdolno povezovalno pletenico.
g
Zadrevalna Palisada
Palisada je sistem, ki naj bi z svojo postavitvijo prepreeval zdrs in lovil manje odkruke z breine nad delom breine na
katero je izveden.
Pri montai varovalnega sistema (varovalna zadrevalna ograja) je potrebno upotevati vsa navodila izbranega proizvajalca
zadrevalne palisade glede vgrajevanja nosilcev, vrvne mree, ojaitvenih in sidrnih vrvi in sidri. Upotevati je potrebno
tudi sidranje in montao stebrov.
Dela se morajo izvajati ob ustreznem nadzoru, ki bo na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega med izvajanjem, podal
navodila za nadaljnje delo. Med gradnjo se bo sproti potrebno odloati o mikrolokacijah lovilnih ograj ter sider. Posebej
pomembna je predhodna ustrezna priprava vseh brein.
10

Sistem lovilnih varovalnih ograj mora absorbirati energijo manjih kamnov in ima monost prevzema energije cca do 100kJ.
Energijo padajoega kamenja in skal najprej delno prevzame mrea, pri vijih energijah se energija nadalje na nosilnih
vrveh in se konno preusmeri preko sider in stebrov na okolika tla.
Zadrevalno palisado za sestavlja:
nosilni steber
nosilni steber IPN 100 viine h = 2,50-3,00 m, razmik med stebri celotne posamezne ograje je 2 m na
prvem krajnem polju medtem, ko je na vmesnih poljih dovoljen razmik od 1,50 m do 2,00 m (v namen
laje montae in prilagajanju terenu),
protikorozijska zaita z vroim pocinkanjem min. 80 (Tehnini pogoji za zaito opreme cest z vroim
pocinkanjem za I razred konstrukcij oz. v skladu s standardom EN ISO 1461),
na stebrih se izvedejo uesa za vstavitev, prehod jeklene vrvi iz jeklenih U-profilov 30 x 33 / 5 mm, ki se
jih privari na pasnico stebra na razdalji 25 cm,
med uesi za vstavite jeklenic na stebru se izvede varjeno uho za privez zaledne sidrne jeklenice iz
jeklene cevi 30/5 mm na 70 cm pod vrhom stebra,
temeljenje stebrov
Kompaktna skalna podlaga
v primeru temeljenja v kompaktno skalo se predhodno v skalo izvrta 1x luknja doline od 1.0 m premera
100 mm, ki se jih zapolni z injekcijsko maso (mivka 0-1 mm, cement z min 95% klinkerja) vanjo se vstavi,
vtisne, zabije jeklene stebre
polnilna mrea
jeklena ina mrea z esterokotno obliko odprtin (polnilo med polji): pletenje-trikratno zavitje ob stiiih
okenc, velikost okenca 8 x 10 cm, premer ice 3.0 mm, pocinkana ica (class A po EN 10244:2, 3x
cinkana), viina ograje je 1,0 m zato da se jo 2,0 m zaviha nazaj na zaledno breino kjer se jo v teren
pritrdi z jeklenimi trni iz krivljene rebraste armature RA 12 mm, ki ima kovano konico),
oporne, zaledne vrvi :

premer 14 mm, konstrukcija 1x19, natezna trdnost posamezne ice 1770N/mm2 (1570/1770 (SIST EN
12385, Deli 4 in 10) vroe cinkano (v skladu s standardom EN 10244-2:2001 Class B) vrv mora prenesti
obremenitev 160 kN
Oporne vrvi (zgornja, spodnja, vmesne) se na stebrih razporedijo v rastru 33cm.
Zgornjo nosilno jeklenico se najprej vpne na nosilne stebre; mreo se na zgornjo nosilno jeklenico iva
(max. 4 okenca) z jeklenico 6 mm. Preostale nosilne jeklenice se v mreo iva (max. 8 okenca) in vpne
na nosilne stebre,
Zaledna jeklena vrv je premera 16 mm z konstrukcijo 1x19 natezna trdnost posamezne ice 1770N/mm2
(1570/1770 (SIST EN 12385, Deli 4 in 10) vroe cinkano (v skladu s standardom EN 10244-2:2001 Class
B),
vrv za pletenje:
premer 6 mm natezna trdnost posamezne ice 1770N/mm2 (1570/1770 (SIST EN 12385, Deli 4 in 10)
vroe cinkano (v skladu s standardom EN 10244-2:2001 Class B),
vrvna sidra:
16 mm, konstrukcija 1 x 19, natezna trdnost 1770 N/mm2, dopustna obremenitev 195 kN , faktor
varnosti 2.0, glava sidra zaitena z dvojno prevleko (natezna trdnost 310 N/mm2, vroe pocinkano v
skladu s standardom EN 10264-2 min. 230 g/m2). Vgrajena sidra morajo prestati obremenitev na izvlek
100 kN. Premer vrtin za vrvna sidra in mikropilote je min. 90 mm,
zaledno sidranje mora biti prilagodljivo, na breini na razdalji cca 1.5 x viina ograje (lahko tudi ve, e ni
primerne podlage). Za sidranje sidrnih in stranskih vrvi je predvideno sidranje vrvnimi sidri doline 2.0 m,
11

ki jih je potrebno vpeti v kvalitetno podlago v skladu z ugotovljenimi talnimi pogoji je potrebno dolino
sider ustrezno prilagoditi,
Izraun sidra:
Raun vezne doline za sidra v hribinah po avtorju Littlejohn-u:
qu= 12000 kPa
Dvrine=
u=
Lbond=
Fs=
Fd=
90 mm
1200 kPa
1,5 m
1,4
182 kN
Tabela 1: Raun vezne doline za sidra v hribinah po avtorju Littlejohn-u.
dolina sistema
dolina kampade sistema je omejena na dolino dobavljive role polnilne mree (50 m), konec predhodne
in zaetek naslednje kampade sistema se prekrivata za cca 1m v primeru a je skupna dolina ukrepa
veja kot je dolina kampade.
Nartu je priloen detajl predvidenega sistema Zadrevalnih palisad.
2.2.3
VAROVANJE PRED PADAJOIM KAMENJAM
SPLONO
Zaito pred poruitvami skalnih gmot zagotavljamo z varovalnimi objekti, ki morajo biti dimenzionirani na dinamine vplive.
Bistveni vhodni podatki za raunalniko simulacijo so:
topografija,
hrapavost vrsta in poraenost terena,
oblika in dimenzije padajoega kamenja,
lokacija virov kamenja ter
lokacije in dimenzije elementov za zaustavitev padajoega kamenja.
Kot vhodni podatek karakteristike terena na obravnavanem prenem profilu so bile za vir padajoega kamenja kjer naj bi se
uporabili ukrepi za varovanje pred padajoim kamenjem uporabljene karakteristike skalne povrine in pobonega grua,
kot teren po katerem pa se kotali kamenje pa poraene skalne povrine, pomeane z gruem prekritim s tanko plastjo
rue ter poraeno z posamezno vegetacijo.
V analizi je upotevan blok sferine oblike z radijem r = 0,10-0,40m (0,03m3-0,35m3, cca. 73 kg-550 kg). Kot merodajen
smo ocenili blok z teo 250 kg z deviacijo 50 kg.
Kot potencialno mesto sproitve bloka smo upotevali celotno obmoje hriba izza varovalne ograje.
Na ogroenem odseku so bili izrisani preni profili. Na podlagi karakteristinega profila vsakega dela se je s pomojo
raunalnike simulacije preuevalo priakovano kinetino energijo, s katero bi sproeni veji ali manji kosi kamnine udarili v
lovilno ograjo in priakovano viino odskoka za predvideno dimenzijo sproenega kamenja.
Lokacije linij varovalnih podajno lovilnih ograj so bile upotevane predvidene idealizirane lokacije postavitve, ki se jih je
doloilo na podlagi terenskih ogledov. Tono lokacijo bi bilo mogoe predvideti z detajlnim geodetskim posnetkom breine
nad traso lokalne povezave (ki je bil zaradi teko dostopnega poboja izdelan le delno):
12

Slika 10:Nanos kamenja ter dreves na lokalni cesti, na mestu visokih skalnih brein ter skalnega previsa nad lokalno cesto.
Plaz nad lokalno cesto
Skalnato obmoje nad lokalno cesto
Lokalna cesta Kobarid - Drenica
Slika 11:Lokacija plazu ter poveane ogroenosti z padajoim kamenjem.
REZULTATI ANALIZE
Za simulacijo je bilo kot nain sproitve kamenja doloeno kotaljenje; tevilo sproenih skal v eni simulaciji 5000 kosov, ob
emer je program za vsako skalo preraunal delno spremenjeno hrapavost terena (sprememba lokacij neravnin).
Odmiki varovalnih ograj od voznega profila lokalne ceste morajo biti veji od predvidene maksimalne deflakcije (deformacije
ob udaru bloka, skale) ograje ob udaru skale, bloka.
Simulacije so bile izvedene v karakteristinih profilih, ki zajemajo problematiko padajoega kamenja na tem odseku.
Rezultati preliminarnih raunalnikih simulacij so razvidni v prilogah.
Simulacija K1
je pokazala, da se ob sproitvi predvidenega skalnega bloka, tekega 250kg z deviacijo 50 kg z poboja za ograjo nad
voziem na mestu predvidene lovilne ograje sprosti energija do 127kJ, vendar statistina analiza pokae, da:
ve kot 90% zadranih blokov prileti v ograjo z energijo, ki je manja ali enaka 84,7 kJ.
ve kot 95% zadranih blokov prileti v ograjo z energijo, ki je manja ali enaka 94,1 kJ.
Za 100% zaustavitev vseh blokov bi bila potrebna viina ograje cca. 1,00 m vendar statistina analiza
pokae, da:
13

90% zadranih blokov prileti v ograjo do viine 0,10 m
Simulacija K2
je pokazala, da se ob sproitvi predvidenega skalnega bloka, tekega 250 kg z deviacijo 50 kg z poboja za ograjo nad
voziem na mestu predvidene lovilne ograje sprosti energija do 184,8 kJ, vendar statistina analiza pokae, da:
ve kot 90% zadranih blokov prileti v ograjo z energijo, ki je manja ali enaka 40,8kJ,
ve kot 95% zadranih blokov prileti v ograjo z energijo, ki je manja ali enaka 63,9 kJ,
Za 100% zaustavitev vseh blokov bi bila potrebna viina ograje ve kot 1,00 m,
vendar statistina analiza pokae, da:
SimulacijaK3
je pokazala, da se ob sproitvi predvidenega skalnega bloka, tekega 250 kg z deviacijo 50 kg z poboja za ograjo 3/1 nad
voziem na mestu predvidene lovilne ograje sprosti energija do 175 kJ, vendar statistina analiza pokae, da:
ve kot 90% zadranih blokov prileti v ograjo z energijo, ki je manja ali enaka61,6 kJ,
Za 100% zaustavitev vseh blokov bi bila potrebna viina ograje cca. 2,10 m
90% zadranih blokov prileti v ograjo do viine 0,30 m,
ve kot 95% zadranih blokov prileti v ograjo do viine 0,40 m,
je pokazala, da se ob sproitvi predvidenega skalnega bloka, tekega 250 kg z deviacijo 50 kg z poboja za ograjo
3/2izvedena na zgornjem robu skalnega poboja, na mestu predvidene lovilne ograje sprosti energija do 42 kJ, vendar
statistina analiza pokae, da:
ve kot 95% zadranih blokov prileti v ograjo do viine 0,10 m.
SimulacijaK4
je pokazala, da se ob sproitvi predvidenega skalnega bloka, tekega 250 kg z deviacijo 50 kg z poboja za ograjo 4/1 nad
90% zadranih blokov prileti v ograjo do viine 1,1m,
ve kot 95% zadranih blokov prileti v ograjo do viine 1,5 m,
14

je pokazala, da se ob sproitvi predvidenega skalnega bloka, tekega 250 kg z deviacijo 50 kg z poboja za ograjo
4/2izvedena na zgornjem robu skalnega poboja, na mestu predvidene lovilne ograje sprosti energija do 127,01 kJ, vendar
statistina analiza pokae, da:
ve kot 95% zadranih blokov prileti v ograjo do viine 0,10 m.
SimulacijaK5
ve kot 90% zadranih blokov prileti v ograjo z energijo, ki je manja ali enaka57,5kJ,
Za 100% zaustavitev vseh blokov bi bila potrebna viina ograje cca. 0,90 m,
Ve kot 95% zadranih blokov prileti v ograjo do viine 0,10 m
SimulacijaK6
Za 100% zaustavitev vseh blokov bi bila potrebna viina ograje cca. 0,20 m,
Ve kot 95% zadranih blokov prileti v ograjo do viine 0,10 m
2.2.4
UKREPI ZA VAROVANJE PRED PADAJOIM KAMENJEM
OBMOJA POSTAVITVE VAROVALNIH OGRAJ IN SISTEMOV
Na osnovi geologije, nemih pri na terenu, opravljenih raunalnikih analiz, ekspertnih priporoil, usklajevanj z investitorjem
dosedanjih izkuenj s tovrstnimi zavarovanji v Sloveniji in v svetu ter na osnovi analize ekonomske ustreznosti/racionalnosti
se predlaga postavitev varovalne lovilne ograje (varovalnega sistema) na kot nujen ukrep naslednjih delih lokalne ceste:
Ukrepi:
ODSEK pod visokimi skalnimi breinami ter previsom nad lokalno cesto (Simulacija K3,K4, K5, K6)
UKREP:
- necertificirana varovalna lovilna ograja PALISADA na vkopno breino cca. 3,00 m (h=3,00 m; l=190 m),
razdalja med stebri 4,00-8,00 m
15

2.2.5
TEHNINE ZNAILNOSTI IN OPISI PREDVIDENEGA SISTEMA VAROVALNIH PODAJNO

LOVILNIH OGRAJ
LOVILNA PALISADA - NECERTIFICIRANE LOVILNE OGRAJE IZ STANDARDIZIRANIH ELEMENTOV
Palisada je sistem, ki naj bi z svojo postavitvijo prepreeval ter zavaroval uporabnike lokalne ceste pred padajoim
kamenjem na delih lokalne ceste.
Pri montai varovalnega sistema (varovalna lovilna ograja) je potrebno upotevati vsa navodila izbranega proizvajalca
lovilne palisade glede vgrajevanja nosilcev, vrvne mree, ojaitvenih in sidrnih vrvi in sidri. Upotevati je potrebno tudi
sidranje in montao stebrov. Dela se morajo izvajati ob ustreznem nadzoru, ki bo na podlagi dejanskega stanja,
ugotovljenega med izvajanjem, podal navodila za nadaljnje delo. Med gradnjo se bo sproti potrebno odloati o
mikrolokacijah lovilnih ograj ter sider. Posebej pomembna je predhodna ustrezna priprava vseh brein.
Sistem podajno lovilnih varovalnih ograj mora absorbirati energijo manjih kamnov in naj bi imel monost prevzema energije
cca do 75kJ (ni preverjeno). Energijo padajoega kamenja in skal najprej delno prevzame mrea, pri vijih energijah se
energija nadalje na nosilnih vrveh in se konno preusmeri preko sider in stebrov na okolika tla.
Slika 12:Sistem postavitve palisad v naravi
16

Slika 13:Skica postavitve palisade preno na breino.
Varovalne podajne lovilne ograje za zaito pred padajoim kamenjem sestavlja:
nosilni steber z temeljno ploo

jekleni profil HEA 160 kot krajni nosilni steber podprt z diagonalo UNP 120 in sredinski (med polji) nosilni
steber IPE 160 viine h = 2,00-3,00 m, razmik med stebri celotne posamezne ograje je 4 m na prvem
krajnem polju medtem ko je na vmesnih poljih dovoljen razmik od 4 m do 8 m (v namen laje montae in
prilagajanju terenu),
jeklena podlona ploa dim 400x400x10 mm privarjena na jeklene stebre, z pred pripravljenimi luknjami
za montao 4kd x 25 mm na vogalih ploe (center odmika luknje 50mm od robov ploe),
protikorozijska zaita z vroim pocinkanjem min. 80 (Tehnini pogoji za zaito opreme cest z vroim
pocinkanjem za I razred konstrukcij oz. v skladu s standardom EN ISO 1461),
na stebrih se izvedejo uesa za vstavitev, prehod jeklene vrvi iz jeklenih U-profilov 30 x 33 / 5 mm, ki se
jih privari na pasnico stebra na razdalji 33 cm,
na zgornjem polju med uesi za vstavite jeklenic na stebru se izvede varjeno uho za privez zaledne sidrne
jeklenice iz jeklene cevi 30/5 mm,
temeljenje stebrov
Grunata podlaga
temeljenje na grunati podlagi se v primeru krajnih stebrov izvede na armirano betonski temelj min.
dimenzij 0.6 x 2.0 x 1.0 m (se pritrdi krajni steber ter diagonalo) v katerega je predhodno vstavljeno
dvakrat po 2+2 jekleni sidrni navojni palici fi 16mm (M16), v primeru stebrov med polji se izvede na
armirano betonski temelj min. dimenzij 0.6 x 0.6 x 1.0 m v katera se predhodno zabetonira potopi 2+2
jekleni sidrni navojni palici 16mm (M16),
Kompaktna skalna podlaga
17

v primeru temeljenja v kompaktno skalo se predhodno v skalo izvrta 2+2 luknji doline od 0.5-1.0 m
premera 25 mm, ki se jih zapolni z injekcijsko maso (mivka 0-1 mm, cement z min 95% klinkerja) vanjo
se vstavi, vtisne jeklene navojne sidrne palice 16 mm (M16), nad izvrtanimi luknjami se izvede armirano
betonski temelj 0.6 x 2.0 x 0.2 m v primeru krajnih stebrov in 0.6 x 0.6 x 0.2 m v primeru vmesnih stebrov
med polji. Paziti na dolino vidnega dela sider po vstavitvi v vrtine. Debelina temelja se lahko spremeni v
kolikor pride do oteene montae,
polnilna mrea
jeklena ina mrea z esterokotno obliko odprtin (polnilo med polji): pletenje-trikratno zavitje ob stiiih
okenc, velikost okenca 8 x 10 cm, premer ice 3.0 mm, pocinkana ica (class A po EN 10244:2, 3x
cinkana),
(v primeru uporabe na ograji viine 2.0 m se jo 1.0 m zaviha nazaj na zaledno breino kjer se jo v teren
pritrdi z jeklenimi trni iz krivljene rebraste armature RA 12 mm, ki ima kovano konico),
oporne, zaledne vrvi :

premer 14 mm, konstrukcija 1x19, natezna trdnost posamezne ice 1770N/mm2 (1570/1770 (SIST EN
12385, Deli 4 in 10) vroe cinkano (v skladu s standardom EN 10244-2:2001 Class B) vrv mora prenesti
obremenitev 160 kN
Oporne vrvi (zgornja, spodnja, vmesne) se na stebrih razporedijo v rastru 33cm.
Zgornjo nosilno jeklenico se najprej vpne na nosilne stebre; mreo se na zgornjo nosilno jeklenico iva
(max. 4 okenca) z jeklenico 6 mm. Preostale nosilne jeklenice se v mreo iva (max. 8 okenca) in vpne
na nosilne stebre,
Zaledna jeklena vrv stebrom je premera 16 mm z konstrukcijo 1x19 natezna trdnost posamezne ice
1770N/mm2 (1570/1770 (SIST EN 12385, Deli 4 in 10) vroe cinkano (v skladu s standardom EN 102442:2001 Class B)
vrv za pletenje:
premer 6 mm natezna trdnost posamezne ice 1770N/mm2 (1570/1770 (SIST EN 12385, Deli 4 in 10)
vroe cinkano (v skladu s standardom EN 10244-2:2001 Class B),
vrvna sidra:
16 mm, konstrukcija 1 x 19, natezna trdnost 1770 N/mm2, dopustna obremenitev 195 kN , faktor
varnosti 2.0, glava sidra zaitena z dvojno prevleko (natezna trdnost 310 N/mm2, vroe pocinkano v
skladu s standardom EN 10264-2 min. 230 g/m2). Vgrajena sidra morajo prestati obremenitev na izvlek
100 kN. Premer vrtin za vrvna sidra in mikropilote je min. 90 mm,
zaledno sidranje mora biti prilagodljivo, na breini na razdalji cca 1.5 x viina ograje (lahko tudi ve, e ni
primerne podlage). Za sidranje sidrnih in stranskih vrvi je predvideno sidranje vrvnimi sidri doline 2.0 m,
ki jih je potrebno vpeti v kvalitetno podlago v skladu z ugotovljenimi talnimi pogoji je potrebno dolino
sider ustrezno prilagoditi,
Izraun sidra:
18

Raun vezne doline za sidra v hribinah po avtorju Littlejohn-u:

qu= 12000 kPa
Dvrine=
u=
Lbond=
Fs=
Fd=
90 mm
1200 kPa
1,5 m
1,4
182 kN
Tabela 2: Raun vezne doline za sidra v hribinah po avtorju Littlejohn-u.
dolina sistema
dolina kampade sistema je omejena na dolino dobavljive role polnilne mree (50 m), konec predhodne
in zaetek naslednje kampade sistema se prekrivata za cca 1m v primeru a je skupna dolina ukrepa
veja kot je dolina kampade.
Lastnosti in geometrija sestavnih delov sistema se lahko spreminja (v viji nivo zadrevanja) .
Nartu je priloen detajl predvidenega sistema Palisad. Sistem ni preizkuen in ne garantira
prevzem eksaktno doloene energije padajoega kamenja, kot jih predvideva ETAG 027
2.2.6
KVALITETA MATERIALA IZVEDBA DEL
Izvajalec mora predloiti a-testno dokumentacijo s strani proizvajalca za vse bistvene nosilne elemente in a-testno
dokumentacijo za sistemsko polje varovalne ograje kot celote. Predloiti je potrebno navodila za temeljenje, sidranje in
montao objektov, terminski plan ter plan spremljanja tekoe kakovosti del (protokol sidranja, preizkus sider). Kontrolo
kvalitete in konno poroilo bo izdelala usposobljena pooblaena institucija v Sloveniji (ZAG, ).
a Protokol sidranja
Za vsako vrtino je potrebno voditi zapisnik o globini in strukturi materiala v vrtini voditi je potrebno zapisnik
o asu vstavitve sidra, asu zalivanja z injekcijsko maso in koliini porabljene mase
vzeti je potrebno vzorce injekcijske mase pri vsakem zalivanju in testirati pri pooblaeni organizaciji
nakljuno izbrana sidra je potrebno testirati na izvlek ter preizkusiti glede zahtevane trdnosti in
protikorozijske zaite po zahtevanih normativih.
b Sprotno kontrolo kakovosti je potrebno izvajati ves as gradnje (navodila)
c Konno kontrolo kakovosti mora opraviti usposobljena pooblaena institucija v Sloveniji.
MATERIALI
BETON
temelji
poloni beton
injekcijska masa
ARMATURA
ZAITNA PLAST
SIDERNE PALICE
KONSTRUKCIJSKO
JEKLO
JEKLENE VRVI
Tabela 3: Uporabljeni materiali.
C 25/30 XC4 XD3 PV-II

C 8/10 XC0
mivka 0-1, cement z min 95%
klinkerja
S500 B
4,5 cm
S500 B (5.8)
S275 (EN 10025-2)
vroe cinkano
1570/1770 (EN 12385-1/2/4)
19

Za izvedbo del je potrebno uporabiti ustrezno vrtalno garnituro primerno za delo v takem terenu. Globina vrtin za sidra
varovalnih objektov je predvidena 4-6 m, premer vrtine pa 90 mm. V fazi vrtanja je za prenos potrebne opreme in gibanje do
in po gradbiu potrebno izdelati dostopno pe pot in sicer v minimalnem potrebnem obsegu tako, da bo poseg v
prostor zanemarljiv. Vse morebitne pokodbe je potrebno sproti sanirati in protierozijsko zavarovati. V vrtine se sproti
vstavlja sidra. Zaliva se jih z injekcijsko maso, ki ustreza zahtevanim standardom.
Pri izvedbi naj se izvaja geoloki geomehanski nadzor, ki bo preveril stabilnost vkopov in primernost ukrepov, ter
po potrebi podal dodatna navodila.
Pred izvedbo je potreben ogled lokacij postavitve z projektantom in nadzornim inenirjem.
Med samo izvedbo na se projektantski nadzor in nadzor s strani dobavitelja varovalnih sistemov , ki bo preveril
pravilnost vgradnje ter lokacije vgradnje, ter po potrebi podal dodatna navodila.
2.2.7
FAZNOST IZVAJANJA DEL IN TEHNOLOGIJA GRADNJE
SPLONO
Dela so v grobem razdeljena na :

pripravljalna dela:
Pred prietkom del je potrebno teren nad lokalno cesto pregledati in ga kontrolirano oistiti vsega labilnega kamenja in skal.
Izdelava dostopnih poti za montao in transport materiala. Izravnava in delno oienje terena na delu kjer so predvidene
lokacije postavitve lovilnih ograj (posek manjega grmovja, posek drevja).
postavljanje lovilnih ograj:
Postavljanje lovilnih ograj na lokacijah predvidenih s strani projekta varovanja pred padajoim kamenjem je potrebno
predhodno pregledati z projektantom kot z dobaviteljem podajno lovilnih sistemov. Montaa po navodilih dobavitelja podajno
lovilnih sistemov.
20

Slika 14:Shema vrstnega reda montae Lovilne Palisade (predlog).
konna ureditev obmoja.

PRIPRAVLJALNA DELA
Pred zaetkom izvedbe je potrebno izvesti pripravljalna dela, ki obsegajo vzpostavitev delovia, zavarovanje eleznice in
popolne cestne zapore, naredi se dostopne poti do mest montae ograj.
c
POSTAVLJANJE LOVILNIH OGRAJ
Postavljanje lovilnih ograj se bo izvajalo s pomojo avtodvigala ter ustrezno mehanizacijo. V ta namen bo potrebna zaasna
popolna zapora lokalne ceste. Cesto bo za asa del potrebno varovati z popolnimi ter delnimi zaporami prometa.
Lokacija lovilnih mre je podana v grafinih prilogah. Natanno lokacijo stebrikov se doloi na terenu, v soglasju s
projektantom. Pri izvedbi podajno lovilnih ograj je potrebno upotevati tudi navodila proizvajalca podajno lovilnih sistemov.
21

KONNA UREDITEV
Po izvreni sanaciji se pristopi k ienju breine in okolice.
2.2.8
LOKALNA CESTA (profil in ustroj)
Normalni preni profil
Normalni preni profil:

- bankina
0.50 m
- vozie
1 x 2.50 m
- mulda, koritnica
0.50 m
- bankin, berme
0.50 m
======================================================
Skupaj
4.25 m
======================================================
a. Hidroloki in klimatski pogoji

Globina zmrzovanja na obravnavanem podroju (Kobarid-Drenica) je hm = 75 cm (tehnina regulativa TSC 06.512/2003 KARTA informativnih globin prodiranja mraza). Hidroloke pogoje upotevamo kot neugodne, zemljine pod vozino
konstrukcijo ter na mestu raziritve pa so neodporne proti uinkom zmrzovanja.
Nadmorska viina lokacije se giblje od 400-440 m.n.v..
Tabela4 : Skupna debelina v vozino konstrukcijo vgrajenih in proti kodljivim uinkom mraza odpornih materialov h min
Globina zmrzovanja h (cm)
Hidroloki pogoji
Material pod VK
h (cm)
75
neugodni
neodporen
0,80 (0,90)
60 cm (67,5cm)
Potrebna debelina vozine konstrukcije do nadmorske viine 600 m je hmin> 0,8 * hm = 60 cm, nad nadmorsko viino 600 m
hmin> 0,9 * hm = 67,5 cm.
b. Podatki za dimenzioniranje vozine konstrukcije

i.
Prometne obremenitve
Podatke o prometni obremenitvi nam naronik ni posredoval. Lokalna cesta je namenjena za promet do krajev Drenica,
Kose, Magozd.
Na podlagi tega smo prevzeli za merodajno prometno obremenitev predmetne lokalne ceste T20 = 5,0*104 NOO 100 kN, kar
predstavlja ZELO LAHKO prometna obremenitev.
ii.
Predlog izvedbe rekonstrukcije oz. novogradnje
22

Glede na zahteve minimalnega debelinskega indeksa vozine konstrukcije, vrsto prometne obremenitve, pogoje
vgrajevanja in minimalno debelino celotne konstrukcije glede na pogoj zmrzlinske odpornosti enotne dimenzije vozine
konstrukcije predlagamo na obravnavanem odseku ceste :
Tabela5 : Minimalne dimenzije vozine konstrukcije
Material
Debelina dI (cm) Faktor ekvivalentnosti
materiala
Asfaltna krovna plast
8
0,38
Nevezana nosilna plast
25
0,14
Debelinski indeks
D = d i x ai
3,04
SKUPAJ
Dmin = 6,54
3,5
Tabela6: Predlog izvedbe vozine konstrukcije

Material
di (cm)
ai
D = di x ai
vezana obrabno zaporna plast (bitumenski beton-AC 18

surf)
0,42
1,26
zgornja vezana nosilna plast (bituminizirani drobljenecAC 16 base)
0,35
1,75
nevezana nosilna plast (Tamponski drobljenec TD 32)
30
0,14
4,2
30
kamnita greda iz zmrzlinsko odp. materiala

(odporna proti heterogenemu zmrzovanju)
SKUPAJ
68
7,21
Potrebne dimenzije
60
6,54
ao = 0,42
kolinik ekvivalentnosti za obrabno plast - bitumenski beton
azv = 0,35
kolinik ekvivalentnosti za vezano nosilno plast - bitumenizirani drobljenec
aTd = 0,14
kolinik ekvivalentnosti za nevezano nosilno plast - tamponski drobljenec
Skupni debelinski indeks je veji od potrebnega zato smatramo predlagano vozino konstrukcijo zadostno za prevzem
predvidenih prometnih obremenitev.
c. Kvaliteta in vgradljivost materialov

Vozini ustroj :
obrabno zaporna plast
AC 8 surf B50/70, A4
zgornja nosilna plast
AC 16 base B50/70, A4 5cm
tamponski drobljenec
TD 32
kamnita greda iz zmrzlinsko odp. materiala
3cm
30cm
30cm
d. Zgostitev in nosilnost slojev konstrukcije
23

Zagotovijo naj se naslednje nosilnosti:

planum temeljnih tal
Ev2 15 MPa
planum kamnite grede
Ev2 80 MPa (CBR 15 %), zgoenost 98 %
planum tampona
Ev2 100 MPa, Ev2 / Ev1 2,2, zgoenost 98 %
2.3
PROMETNA SIGNALIZACIJA IN OPREMA
PROMETNI ZNAKI
Vsa vertikalna signalizacija na delu ceste se med gradnjo, sanacijo plazia odstrani, demontira ter se jo po konanih delih
ponovno namesti.
b
OPREMA ZA ZAVAROVANJE PROMETA
Na obstojeem podpornem objektu se z izvedbo sanacije zamenja pokodovana jeklena varnostna ograja. Izvede se
jeklena varnostna ograja z minimalnim (lahko tudi viji) nivojem zadrevanja N2, ter delovno irino W5. Ograjo se na koncu
zakljui z vkopano zakljunico doline 4 m.
2.4
ODVODNJAVANJE
2.4.1
Padavine
Padavine, ki so bile privzete za doloanje povrinskega odtoka, so privzete za meteoroloko postajo Bovec. Meteoroloka
postaja se nahaja v kraju Bovec na nadmorski viini cca. 441 m.n.v. Za potrebe doloanja povrinskega odtoka na
obravnavanem obmoju so bile privzete viine padavin za ekstremne padavine v obdobju od leta 1984 do 2008, ki jih je
analizirala Agencija RS za okolje. Porazdelitev ekstremnih padavin z razlinim trajanjem in povratno dobo je bila doloena
po Gumbelovi metodi.
Koliina padavin (l/sec/ha)
trajanje
POVRATNA DOBA
padavin
1 leto
2 leti
5 let
10 let
25 let
50 let
100 let 250 let
5 min
230
308
414
484
573
639
704
791
10 min
171
234
319
376
447
500
553
622
15 min
142
196
271
321
384
430
477
537
20 min
126
173
239
282
337
378
418
471
30 min
97
140
200
240
290
327
364
413
45 min
75
113
166
201
245
277
309
352
60 min
64
97
143
173
211
239
267
304
90 min
49
76
113
138
169
192
215
245
120 min 42
66
99
121
148
169
189
216
180 min 31
55
87
108
135
156
176
202
240 min 27
48
77
96
121
139
156
180
300 min 25
44
70
88
110
126
143
164
360 min 23
40
63
79
98
112
127
145
540 min 21
32
48
59
72
82
92
105
720 min 19
28
40
49
59
67
75
85
900 min 17
25
36
43
52
59
66
75
1080 min 15
23
32
39
47
53
59
67
1440 min 13
19
27
33
40
45
50
57
Tabela7: Koliine padavin za razline povratne dobe (vir: Agencija RS za okolje)
l/sec/ha
l/sec/ha
l/sec/ha
l/sec/ha
l/sec/ha
l/sec/ha
l/sec/ha
l/sec/ha
l/sec/ha
l/sec/ha
l/sec/ha
l/sec/ha
l/sec/ha
l/sec/ha
l/sec/ha
l/sec/ha
l/sec/ha
l/sec/ha
24

Hidravline preverbe so podane kot dodatek k tehninemu poroilu.
2.4.2
Povrinski odtok
Na podlagi izraunanih ter analiziranih podatkov o padavinah in vodozbirnih obmoij na obravnavanem odseku so bile
doloene karakteristine vrednosti visokovodnih pretokov za posamezne prispevne povrine. Podane vrednosti predstavljajo
osnovo za kasneje hidravlino dimenzioniranje in preverbo obstojeih vodnogospodarskih ureditev na obravnavanem
obmoju.
Za doloitev padavinskega odtoka iz cestinih povrin je bil privzet 5 minutni naliv s povratno dobo 10 let. Glede na
problematiko odvodnje na obmoju in kategorijo ceste, privzeta povratna doba zadostuje za uinkovito odvodnjevanje ceste
kakor tudi zalednih vod.
Za omenjeni raunski naliv s povratno dobo 2 leti znaa vrednost odtoka:
Q10(5min) = 484 l/sec/ha.
2.4.3
Meteorna kanalizacija, prepusti, struge
Ureditev odvodnjevanja obsega ienje obstojee meteorne kanalizacije , izvedbo novih vtokov v obstojee cestne jake
ter dvig in zamenjavo pokrovov obstojeih jakov iz betonskih v LT z minimalno nosilnostjo 25 kN. Na obmoju karpirane
breine pod plazom se na novo uredi vzdolna asfaltna muldain vtoni jaek notranjih dimenzij 1,50 m x 1,50 m z
parapetnim zidom na strani vozia (viine 1,0 m) in zaledno pozidavo (kamnita dra) na breini, ki se jo po potrebi sidra v
breino, ter z prepust iz betonskih cevi BC 800 mm, z pozidavo na iztoku v kamen betonu, ki se jo temelji na zabite
eleznike tire doline 3m za prepreitev zdrsa pozidave zaradi strme breine.
Prepust na koncu travnega jarka z plazia:
Izvedba novega prepusta iz betonske cevi BC 800 mm , L=8,0-9,0m, i=5,00%
Odvodnjevanje vozia, drenae:
Izvedba mulde irine 0,50 m na desni strani vozia v dolini 80 m.
2.5
POZIDAVE
2.5.1
Kamnita pozidava
Predvideni objekti na trasi ceste:

a. Pozidave na breini ter vtone dre v jaek
Zaradi izvedbe karpiranja ter ienja obstojee breine ob lokalni cesti je in ureditve vtokov z breine potrebna izvedba
kamnitih pozidav, podzidav na breini.
Zemeljska dela se za izvedbo kamnitih zlob, zidcev se izvedejo s pomojo mehanizacije pri pogojih, ki veljajo za III., IV. In
V. kategorijo zemljine. Izkopani material se transportira na predvideno deponijo.
Izkope za kamnito zlobe se izvaja v kampadah po 3 m do zahtevane globine.
Po izdelavi izkopa kampade se pristopi k izdelavi zlobe, mora biti temeljena v vrsto hribinsko osnovo. Prvi izkop se izvede
ob projektantski ali pa geomehanski spremljavi. Poloi se podloni beton C8/10 debeline 10 cm za peto kamnite zlobe v
naklonu 1:5. Sledi izvedba kamnite zlobe po kampadah doline max. 3 m.
Kamnita zloba, zidce se zida kontaktno v kamenju in betonu. Zida se s kamenjem premera 20 do 40 cm in betonom
C25/30. Razmerje kamen beton je 70:30. Sprednji nagib zidu je 3:1, zaledni nagib pa 7:1, oziroma se prilagodi obliki terena.
Predvidene viine zidcev so do 5,3 m ter vidne viine do 4,3m.
Za gradnjo zidu se uporabi avtohtono kamenje. Lice kamnitih zlob se zafugira s cementno malto.
25

2.6
INFRASTRUKTURNI VODI
Na obravnavanem obmoju ni evidentiranih komunalnih vodov:
PROJEKTANTSKA OCENA VREDNOSTI
Vrednost obseg del, ki je obravnavan s tem nartom znaa 164.814,50 (brez DDV).
ZAKOLIBA
Zakoliba ni podana.
26

3.4
PRILOGE
3.4.1
ANALIZE PADANJA KAMENJA
3.4.2
DIMENZIONIRANJE PREPUSTA
27

3.4.1
ANALIZE PADANJA KAMENJA
28
Simulacija K1 (ODSEK1 km 2.020 do km 2.300)

UPORABLJEN KAMEN TEE 250kg z deviacijo 50kg
Total Kinetic Energy on Barrier K1
Total Kinetic Energy [J]
[kJ]
6126,037623
6
12998,27769
13
19870,51775
20
26742,75781
27
33614,99788
34
40487,23794
40
47359,478
47
54231,71806
54
61103,95813
61
67976,19819
68
74848,43825
75
81720,67832
82
88592,91838
89
95465,15844
95
102337,3985
102
109209,6386
109
116081,8786
116
122954,1187
123
129826,3588
130
136698,5988
137
Number of Rocks
1%
1%
0%
0%
2%
6%
7%
14%
17%
15%
14%
11%
6%
4%
2%
0%
0%
0%
0%
0%
0,7%
1,5%
1,9%
2,1%
4,6%
10,1%
16,7%
30,2%
47,4%
62,0%
76,2%
87,4%
93,5%
97,3%
99,0%
99,2%
99,7%
99,8%
99,8%
100,0%
6
7
4
2
22
49
58
120
153
130
126
99
54
34
15
2
4
1
0
2
888
MIN [kJ]
6,126
MAX [kJ]
136,699
SREDNJA [kJ]
68,349
90,0%
84,7
95,0%
94,1
Y-Impact Location on Barrier K1

Location [m]
Location h ograje [m]
5,63844
0,0
5,739832861
0,1
5,841225722
0,2
5,942618583
0,3
6,044011444
0,4
6,145404305
0,5
6,246797166
0,6
6,348190027
0,7
6,449582889
0,8
6,55097575
0,9
6,652368611
1,0
6,753761472
1,1
6,855154333
1,2
6,956547194
1,3
7,057940055
1,4
7,159332916
1,5
7,260725777
1,6
7,362118638
1,7
7,463511499
1,8
7,56490436
1,9
160
900
140
800
Number of Rocks
Number of Rocks
1000
100
80
60
40
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
Number of Rocks
888
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
888

180
120
100%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
700
600
500
400
300
200
20
100
0
6
13 20 27 34 40 47 54 61 68 75 82 89 95 102 109 116 123 130 137

Total Kinetic Energy [kJ]
0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9
Location [m]
90,0%
0,1
95,0%
0,1

[kJ]
2073,4131
2
11689,52745
12
21305,64179
21
30921,75614
31
40537,87048
41
50153,98483
50
59770,09917
60
69386,21352
69
79002,32786
79
88618,44221
89
98234,55655
98
107850,6709
108
117466,7852
117
127082,8996
127
136699,0139
137
146315,1283
146
155931,2426
156
165547,357
166
175163,4713
175
184779,5857
185
6%
14%
36%
26%
9%
4%
1%
1%
1%
1%
1%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
5,7%
19,3%
55,2%
81,0%
89,9%
93,4%
94,4%
95,8%
97,1%
98,2%
98,8%
99,2%
99,4%
99,6%
99,6%
99,7%
99,9%
99,9%
99,9%
100,0%
Number of Rocks
57
136
359
258
89
35
10
14
13
11
6
4
2
2
0
1
2
0
0
1
1000
MIN [kJ]
2,073
MAX [kJ]
184,780
SREDNJA [kJ]
92,390
90,0%
40,8
95,0%
63,9

Location [m]
10,9073
0,0
11,005785
0,1
11,10427
0,2
11,202755
0,3
11,30124
0,4
11,399725
0,5
11,49821
0,6
11,596695
0,7
11,69518
0,8
11,793665
0,9
11,89215
1,0
11,990635
1,1
12,08912
1,2
12,187605
1,3
12,28609
1,4
12,384575
1,5
12,48306
1,6
12,581545
1,7
12,68003
1,8
12,778515
1,9
95,2%
96,6%
98,0%
99,4%
99,6%
99,7%
99,7%
99,7%
99,7%
99,9%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
Number of Rocks
952
14
14
14
2
1
0
0
0
2
1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1000

400
1000
350
900
800
300
Number of Rocks
Number of Rocks
95%
1%
1%
1%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
250
200
150
100
700
600
500
400
300
200
50
100
0
2
12 21 31 41 50 60 69 79 89 98 108 117 127 137 146 156 166 175 185

0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9
Location [m]
90,0%
0,1
95,0%
0,1

Total Kinetic Energy on Barrier K3/1
[kJ]
3563,316083
4
12585,75763
13
21608,19917
22
30630,64071
31
39653,08225
40
48675,5238
49
57697,96534
58
66720,40688
67
75742,84842
76
84765,28997
85
93787,73151
94
102810,1731
103
111832,6146
112
120855,0561
121
129877,4977
130
138899,9392
139
147922,3808
148
156944,8223
157
165967,2639
166
174989,7054
175
8%
5%
17%
26%
14%
12%
6%
6%
2%
1%
0%
0%
1%
0%
1%
1%
1%
0%
0%
0%
7,9%
12,9%
29,8%
55,8%
69,6%
81,2%
87,5%
93,3%
95,0%
96,0%
96,2%
96,4%
97,2%
97,2%
97,8%
98,6%
99,2%
99,4%
99,8%
100,0%
Number of Rocks
40
25
85
131
70
58
32
29
9
5
1
1
4
0
3
4
3
1
2
1
504
MIN [kJ]
3,563
MAX [kJ]
174,990
SREDNJA [kJ]
87,495
90,0%
61,6
95,0%
75,4
Y-Impact Location on Barrier K3/1

Location [m]
24,5394
0,0
24,69287783
0,2
24,84635566
0,3
24,99983349
0,5
25,15331132
0,6
25,30678915
0,8
25,46026698
0,9
25,61374481
1,1
25,76722264
1,2
25,92070047
1,4
26,0741783
1,5
26,22765613
1,7
26,38113396
1,8
26,53461179
2,0
26,68808962
2,1
26,84156745
2,3
26,99504528
2,5
27,14852311
2,6
27,30200094
2,8
27,45547877
2,9
14,5%
41,1%
87,9%
95,8%
97,4%
97,6%
98,4%
98,4%
98,8%
99,0%
99,6%
99,6%
99,8%
99,8%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
Number of Rocks
73
134
236
40
8
1
4
0
2
1
3
0
1
0
1
0
0
0
0
0
504
90,0%
0,3
95,0%
0,4

Total Kinetic Energy [J][kJ]
1417,440963
1
3574,427651
4
5731,414339
6
7888,401027
8
10045,38772
10
12202,3744
12
14359,36109
14
16516,34778
17
18673,33447
19
20830,32116
21
22987,30785
23
25144,29453
25
27301,28122
27
29458,26791
29
31615,2546
32
33772,24129
34
35929,22797
36
38086,21466
38
40243,20135
40
42400,18804
42
0%
1%
1%
1%
3%
3%
5%
9%
12%
12%
14%
11%
8%
6%
5%
4%
3%
1%
1%
0%
0,2%
0,8%
1,8%
3,0%
6,3%
9,7%
14,3%
23,0%
34,7%
46,4%
60,5%
72,0%
80,2%
86,1%
91,1%
95,0%
97,8%
98,8%
99,6%
100,0%
Number of Rocks
1
3
5
6
16
17
23
43
58
58
70
57
41
29
25
19
14
5
4
2
496

Location [m] Location h ograje [m]
116,44984
0,0
100%
116,599848
0,2
0%
116,749856
0,3
0%
116,899864
0,5
0%
117,049872
0,6
0%
117,19988
0,8
0%
117,349888
0,9
0%
117,499896
1,1
0%
117,649904
1,2
0%
117,799912
1,4
0%
117,94992
1,5
0%
118,099928
1,7
0%
118,249936
1,8
0%
118,399944
2,0
0%
118,549952
2,1
0%
118,69996
2,3
0%
118,849968
2,4
0%
118,999976
2,6
0%
119,149984
2,7
0%
119,299992
2,9
0%
MIN [kJ]
1,417
MAX [kJ]
42,400
SREDNJA [kJ]
21,200
90,0%
31,1
95,0%
33,8
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
250
140
600
60
40
150
100
50
20
500
60
Number of Rocks
Number of Rocks
80
Number of Rocks
200
100
50
40
30
20
0
4
13 22 31 40 49 58 67 76 85 94 103 112 121 130 139 148 157 166 175

0,0 0,2 0,3 0,5 0,6 0,8 0,9 1,1 1,2 1,4 1,5 1,7 1,8 2,0 2,1 2,3 2,5 2,6 2,8 2,9
Location [m]
400
300
200
100
10
Number of Rocks
496
0
0
0
0
0
0
0 90,0%
0 0,1
0
0 95,0%
0 0,1
0
0
0
0
0
0
0
0
496
80
70
120
Number of Rocks
14%
27%
47%
8%
2%
0%
1%
0%
0%
0%
1%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0
1
10
12
14
17
19
21
23
25
27
29
32
34
36
38
40
42
0,0 0,2 0,3 0,5 0,6 0,8 0,9 1,1 1,2 1,4 1,5 1,7 1,8 2,0 2,1 2,3 2,4 2,6 2,7 2,9
Location [m]

8,2%
24,5%
34,1%
40,5%
44,7%
49,8%
54,7%
57,4%
61,6%
67,7%
75,8%
80,4%
85,8%
90,3%
93,7%
96,1%
97,6%
98,5%
99,7%
100,0%
Number of Rocks
27
54
32
21
14
17
16
9
14
20
27
15
18
15
11
8
5
3
4
1
331
MIN [kJ]
7,399
MAX [kJ]
124,589
SREDNJA [kJ]
62,294
90,0%
87,1
95,0%
97,2

Location [m]
23,3975
0,0
23,548225
0,2
23,69895
0,3
23,849675
0,5
24,0004
0,6
24,151125
0,8
24,30185
0,9
24,452575
1,1
24,6033
1,2
24,754025
1,4
24,90475
1,5
25,055475
1,7
25,2062
1,8
25,356925
2,0
25,50765
2,1
25,658375
2,3
25,8091
2,4
25,959825
2,6
26,11055
2,7
26,261275
2,9
Number of Rocks
Number of Rocks
50
30
20
10
0
7
14 20 26 32 38 44 51 57 63 69 75 81 88 94 100 106 112 118 125

57,1%
61,9%
66,2%
70,4%
75,8%
80,7%
85,8%
88,2%
91,2%
93,7%
95,5%
96,1%
97,6%
98,5%
99,1%
99,4%
99,7%
100,0%
100,0%
100,0%
Number of Rocks
189
16
14
14
18
16
17
8
10
8
6
2
5
3
2
1
1
1
0
0
331
90,0%
1,1
95,0%
1,5

Total Kinetic Energy [J][kJ]
5113,432437
5
11529,31255
12
17945,19265
18
24361,07276
24
30776,95287
31
37192,83298
37
43608,71309
44
50024,5932
50
56440,47331
56
62856,35341
63
69272,23352
69
75688,11363
76
82103,99374
82
88519,87385
89
94935,75396
95
101351,6341
101
107767,5142
108
114183,3943
114
120599,2744
121
127015,1545
127

60
40
57%
5%
4%
4%
5%
5%
5%
2%
3%
2%
2%
1%
2%
1%
1%
0%
0%
0%
0%
0%
4%
2%
3%
3%
2%
4%
5%
11%
11%
14%
12%
12%
7%
5%
4%
3%
0%
0%
0%
0%
3,6%
5,5%
8,7%
11,4%
13,3%
16,9%
22,1%
33,0%
44,1%
57,8%
69,4%
81,0%
87,7%
92,4%
96,3%
99,0%
99,4%
99,9%
99,9%
100,0%
Number of Rocks
24
13
21
18
13
24
35
73
74
92
77
78
45
31
26
18
3
3
0
1
669

Location [m] Location h ograje [m]
101,764051
0,0
100%
101,910348
0,1
0%
102,056646
0,3
0%
102,202943
0,4
0%
102,34924
0,6
0%
102,495538
0,7
0%
102,641835
0,9
0%
102,788133
1,0
0%
102,93443
1,2
0%
103,080728
1,3
0%
103,227025
1,5
0%
103,373323
1,6
0%
103,51962
1,8
0%
103,665918
1,9
0%
103,812215
2,0
0%
103,958513
2,2
0%
104,10481
2,3
0%
104,251108
2,5
0%
104,397405
2,6
0%
104,543703
2,8
0%
MIN [kJ]
5,113
MAX [kJ]
127,015
SREDNJA [kJ]
63,508
90,0%
85,2
95,0%
92,9
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%

100
800
180
90
700
160
80
140
70
120
100
80
60
60
50
40
30
40
20
20
10
0
0,0 0,2 0,3 0,5 0,6 0,8 0,9 1,1 1,2 1,4 1,5 1,7 1,8 2,0 2,1 2,3 2,4 2,6 2,7 2,9
Location [m]
Number of Rocks
669
0
0
0
0
0
0
0 90,0%
0 0,1
0
0 95,0%
0 0,1
0
0
0
0
0
0
0
0
669
200
Number of Rocks
8%
16%
10%
6%
4%
5%
5%
3%
4%
6%
8%
5%
5%
5%
3%
2%
2%
1%
1%
0%
Number of Rocks

[kJ]
7398,660063
7
13566,56191
14
19734,46376
20
25902,36561
26
32070,26746
32
38238,16931
38
44406,07116
44
50573,97301
51
56741,87486
57
62909,77671
63
69077,67856
69
75245,58041
75
81413,48226
81
87581,38411
88
93749,28596
94
99917,18781
100
106085,0897
106
112252,9915
112
118420,8934
118
124588,7952
125
600
500
400
300
200
100
0
12
18
24
31
37
44
50
56
63
69
76
82
89
95
101
108
114
121
127
0,0 0,1 0,3 0,4 0,6 0,7 0,9 1,0 1,2 1,3 1,5 1,6 1,8 1,9 2,0 2,2 2,3 2,5 2,6 2,8
Location [m]

[kJ]
729,6441905
1
7820,578126
8
14911,51206
15
22002,446
22
29093,37993
29
36184,31387
36
43275,24781
43
50366,18174
50
57457,11568
57
64548,04961
65
71638,98355
72
78729,91749
79
85820,85142
86
92911,78536
93
100002,7193
100
107093,6532
107
114184,5872
114
121275,5211
121
128366,455
128
135457,389
135
5%
10%
11%
14%
15%
12%
10%
7%
5%
3%
2%
2%
1%
1%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
5,2%
14,7%
26,1%
40,5%
55,4%
67,2%
77,5%
84,9%
90,0%
92,9%
94,8%
97,2%
98,2%
99,0%
99,4%
99,7%
99,7%
99,8%
99,8%
100,0%
Number of Rocks
51
94
113
142
147
116
102
73
50
29
19
23
10
8
4
3
0
1
0
2
987
MIN [kJ]
0,730
MAX [kJ]
135,457
SREDNJA [kJ]
67,729
90,0%
57,5
95,0%
72,1

Location [m]
51,4839
0,0
51,638455
0,2
51,79301
0,3
51,947565
0,5
52,10212
0,6
52,256675
0,8
52,41123
0,9
52,565785
1,1
52,72034
1,2
52,874895
1,4
53,02945
1,5
53,184005
1,7
53,33856
1,9
53,493115
2,0
53,64767
2,2
53,802225
2,3
53,95678
2,5
54,111335
2,6
54,26589
2,8
54,420445
2,9
140
4000
120
3500
Number of Rocks
Number of Rocks
4500
80
60
40
84,7%
97,2%
99,2%
99,7%
99,9%
99,9%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
Number of Rocks
4235
627
98
25
9
2
3
1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
5000

160
100
85%
13%
2%
1%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
3000
2500
2000
1500
1000
20
500
0
1
15 22 29 36 43 50 57 65 72 79 86 93 100 107 114 121 128 135

0,0 0,2 0,3 0,5 0,6 0,8 0,9 1,1 1,2 1,4 1,5 1,7 1,9 2,0 2,2 2,3 2,5 2,6 2,8 2,9
Location [m]
90,0%
0,1
95,0%
0,1

[kJ]
2746,971874
3
10360,25223
10
17973,53259
18
25586,81295
26
33200,09331
33
40813,37367
41
48426,65403
48
56039,93439
56
63653,21475
64
71266,4951
71
78879,77546
79
86493,05582
86
94106,33618
94
101719,6165
102
109332,8969
109
116946,1773
117
124559,4576
125
132172,738
132
139786,0183
140
147399,2987
147
3%
5%
11%
17%
22%
20%
9%
5%
1%
1%
1%
1%
0%
1%
0%
1%
0%
0%
0%
0%
2,6%
7,7%
19,1%
36,3%
58,6%
78,9%
88,1%
93,2%
94,6%
95,7%
96,5%
97,4%
97,7%
98,4%
98,8%
99,4%
99,7%
99,7%
99,8%
100,0%
Number of Rocks
26
51
114
172
223
203
92
51
14
11
8
9
3
7
4
6
3
0
1
2
1000
MIN [kJ]
2,747
MAX [kJ]
147,399
SREDNJA [kJ]
73,700
90,0%
51,3
95,0%
66,4

Location [m]
34,8072
0,0
34,91453
0,1
35,02186
0,2
35,12919
0,3
35,23652
0,4
35,34385
0,5
35,45118
0,6
35,55851
0,8
35,66584
0,9
35,77317
1,0
35,8805
1,1
35,98783
1,2
36,09516
1,3
36,20249
1,4
36,30982
1,5
36,41715
1,6
36,52448
1,7
36,63181
1,8
36,73914
1,9
36,84647
2,0
97,0%
99,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
Number of Rocks
970
20
10
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1000

1200
250
1000
Number of Rocks
200
Number of Rocks
97%
2%
1%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
150
100
50
800
600
400
200
0
3
10 18 26 33 41 48 56 64 71 79 86 94 102 109 117 125 132 140 147

0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,8 0,9 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 2,0
Location [m]
90,0%
0,1
95,0%
0,1

3.4.2
DIMENZIONIRANJE PREPUSTA
29
Culvert Report
Hydraflow Express Extension for AutoCAD Civil 3D 2010 by Autodesk, Inc.
etrtek, apr 3 2014
PREPUST AB DN800
Invert Elev Dn (m)
Pipe Length (m)
Slope (%)
Invert Elev Up (m)
Rise (mm)
Shape
Span (mm)
No. Barrels
n-Value
Inlet Edge
Coeff. K,M,c,Y,k
= 411,0000
= 8,0000
= 5,0002
= 411,4000
= 800,0
= Cir
= 800,0
=1
= 0,018
= 0
= 0,0098, 2, 0,0398, 0,67, 0,5
Embankment
Top Elevation (m)
Top Width (m)
Crest Width (m)
= 412,5000
= 7,0000
= 0,5000
Calculations
Qmin (cms)
Qmax (cms)
Tailwater Elev (m)
= 0,5000
= 1,0000
= 0
Highlighted
Qtotal (cms)
Qpipe (cms)
Qovertop (cms)
Veloc Dn (m/s)
Veloc Up (m/s)
HGL Dn (m)
HGL Up (m)
Hw Elev (m)
Hw/D (m)
Flow Regime
= 0,6000
= 0,6000
= 0,0000
= 3,2190
= 1,9476
= 411,3183
= 411,8713
= 412,1096
= 0,8870
= Inlet Control

3.5
PROJEKTANTSKI POPIS DEL S PREDRAUNOM
30

3.6
RISBE
G.101
Pregledna situacija
M 1:500, 10000
G.102.1
Gradbena situacija sanacije plazu
M 1:250
G.102.2
Gradbena situacija varovanja pred padajoim kamenjem
M 1:250
G.142
Vzdolni profil plazu
M 1:100/100
G.151.1
Detajli ureditev plazu
M 1:25, 50
G.151.2
Detajli izvedbe sidrane lovilne palisade
M 1:10, 25, 50
31

4214 - Plaz Drežnica PZI

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

4214 - Plaz Drežnica PZI

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

corus inenirji d.o.o.

druba za ineniring projektiranje in tehnino svetovanje

NASLOVNA STRAN S KLJUNIMI PODATKI

3.1 Nart sanacije plazu

SANACIJA PLAZU DRENICA

VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE

c rus inenirji d.o.o.

ANDRA CEKET, univ.dipl.in.grad.

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA

ANDRA CEKET, univ.dipl.in.grad.

KRAJ IN DATUM IZDELAVE

APUE, april 2014

corus inenirji d.o.o.

KAZALO VSEBINE NARTA t. 42/14-31

NASLOVNA STRAN S KLJUNIMI PODATKI.................................................................................................................................................. 1

KAZALO VSEBINE NARTA t. 42/14-31 ........................................................................................................................................................ 2

TEHNINO POROILO .................................................................................................................................................................................... 3

SPLONO IN OBSTOJEE STANJE ..................................................................................................................... 3

GEOLOKO GEOMORFOLOKI OPIS OBMOJA ........................................................................... 3

Geoloka sestava obmoja ..................................................................................................................... 4

InenirskoGeoloke lastnosti obmoja .................................................................................................... 5

SANACIJA OBMOJA ............................................................................................................................................ 6

OPIS SANACIJSKIH DEL ....................................................................................................................... 9

Sanacija brein ....................................................................................................................................... 9

VAROVANJE PRED PADAJOIM KAMENJAM .................................................................................. 12

UKREPI ZA VAROVANJE PRED PADAJOIM KAMENJEM............................................................... 15

KVALITETA MATERIALA IZVEDBA DEL ............................................................................................. 19

FAZNOST IZVAJANJA DEL IN TEHNOLOGIJA GRADNJE ................................................................ 20

LOKALNA CESTA (profil in ustroj)........................................................................................................ 22

Hidroloki in klimatski pogoji ................................................................................................................. 22

Podatki za dimenzioniranje vozine konstrukcije ................................................................................ 22

Kvaliteta in vgradljivost materialov ........................................................................................................ 23

Zgostitev in nosilnost slojev konstrukcije .............................................................................................. 23

PROMETNA SIGNALIZACIJA IN OPREMA ......................................................................................... 24

Povrinski odtok .................................................................................................................................... 25

Meteorna kanalizacija, prepusti, struge ................................................................................................ 25

PROJEKTANTSKA OCENA VREDNOSTI ............................................................................................................ 26

Analize padanja kamenja ............................................................................................................................................................ 28

PROJEKTANTSKI POPIS DEL S PREDRAUNOM ...................................................................................................................................... 30

3.1 Nart sanacije plazut. 42/14-31

corus inenirji d.o.o.

SPLONO IN OBSTOJEE STANJE

geodetski posnetek obmoja plazu (GeoTmin, d.o.o.; marec 2014)

TTN, DOF podloge v merilu 1:5000, 1:10000,

terenske izmere ceste.

Geoloko geomehansko poroilo (Corus inenirji d.o.o.)

Slika 1:Lokacija plazu.

GEOLOKO GEOMORFOLOKI OPIS OBMOJA

corus inenirji d.o.o.

Geoloka sestava obmoja

Skladoviti dachsteinski apnenec s plastmi in vloki dolomita (T32+3)

Slika 2: OGK SFRJ, List Tolmin M 1: 100.000 (izrez ni v merilu)

Mikritni in kalkarenitni apnenec s polami roenca podrejeno glinasti lapor (J1)

corus inenirji d.o.o.

InenirskoGeoloke lastnosti obmoja

Geomehanske karakteristike materialov

Prepeerina GC-GP 20,5

Opis skalnih brein in labilni blokov

corus inenirji d.o.o.

Slika 3:Lokalna cesta 17.2.2014 (vir: www.mojaobcina.si; J. Volari)

Slika 4:Plaz in Lokalna cesta 18.2.2014 (vir: www.moja.obcina.si; J. Volari)

3.1 Nart sanacije plazut. 42/14-31

corus inenirji d.o.o.