Metode za poveanje dolgotrajne vzdrljivosti:

Za poveanje dolgotrajne vzdrljivosti uporabljamo predvsem 6 metod:

1. Metoda neprekinjenega napora: Ta metoda uporablja dolgotrajni

napor (60-120 min) nizke do srednje intenzivnosti (150-170 ut/min)
Obmoje okoli laktatnega praga, FSLP, vOBLA (30-60 min),
FSOBLA. Je najpogosteja metoda za poveanje dolgotrajne
vzdrljivosti. Znotraj te metode je posebej znana LSD (Long Slow
Distance) ali Van Aaken metoda, ki uporablja posebno dolge in nizko
intenzivne napore, znane v atletskem teku. Poveanje napornosti je
omogoeno s poveanjem koliine vadbe v posamezni vadbeni enoti
in s poveanjem frekvence tovrstne vadbe. Tipina za to metodo je
uporaba fiziolokih kriterijev laktatnega praga ter defleksije
frekvence srca (za doloanje intenzivnosti, defleksija srca je tista
toka po kateri se srni utrip umiri, dosee plato).
2. Metoda s ponavljanji: Princip je enak kot pri poveevanju hitrosti, le
da je napor dalji (3-5min), intenzivnost pa presega tisto pri metodi
neprekinjenega napora. Je intenzivnost pri kateri se dosee Vo2max.
Omogoa preseganje tekmovalne intenzivnosti. tevilo ponovitev je
3 do 10, odmori trajajo 3 do 7 minut. tega ni predaval e se
prav spomnim
3. Piramida: Enaka tisti, ki se uporablja za poveevanju hitrostne
vzdrljivosti, le da je trajanje obremenitev veje (primer: 1000 +
1600 + 2000 + 2400 + 2000 + 1600 + 1000). Poveanje
intenzivnosti doseemo s poveanjem t ponovitev v eni vadbeni
enoti, poveanjem intenzivnosti obremenitve, skrajevanju odmorov,
poveanjem frekvence tovrstne vadbe. tega ni predaval e se
prav spomnim
4. Intervalna metoda: Poznamo ekstenzivno in intenzivno. Ekstenzivna
uporablja ponavljanje kratkotrajnih naporov (30 do 90 sekund), ki jih
loijo priblino enako dolgi odmori. V eni vadbeni enoti se opravi
serija 10-30 ponovitev. Intenzivna intervalna metoda ima izhodie v
visoki intenzivnosti. Zato so odmori med napori dalji, uporabljajo se
kraje serije ponovitev, ve serij, ki jih loujejo dalji odmori. Trajanje
posameznega napora je dalje kot pri ekstenzivni metodi.
Zahtevnost se poveuje s poveanjem tevila ponovitev v seriji,
poveanjem t serij (samo intenzivna), poveanjem intenzivnosti
napora, poveanjem frekvence tovrstne vadbe. tega ni predaval
e se prav spomnim
5. Kombinirana metoda: Kombinacija prvih tirih metod. Cilj je
popestriti vadbo, da bi bolj raznoliko in kompleksneje delovala na
organizem portnika. To je pomembno takrat, ko se urijo taktine
variante ali ugotovi preve specifine spremembe, ki niso dovolj za
 uspeen nastop na tekmi. Najbolj znana taka metoda prihaja iz
atletike, teki na dolge in srednje proge. To je Lydiardova metoda.
Uporablja kombinacijo maratonske vadbe v pripravljalnem obdobju,
ki ji sledi kombinacija intervalne vadbe in vadbe s ponavljanji
(primer: 1000 + 10x 100 + 1000 + 10x 100). tega ni predaval e
se prav spomnim
6. Fartlek: Je posebna oblika kombinirane metode. Najprimerneja
metoda za izboljanje osnovne vzdrljivosti. Kot sredstvo za
izboljanje vzdrljivosti v portnih igrah. Spontana izbira
intenzivnosti in koliine vadbe v eni vadbeni enoti. Lahko se prilagaja
posebnostim oblike terena, kjer jo opravljamo in poutju portnikov,
lahko pa je strogo definirana in se izvaja na tono doloenih portnih
povrinah. V prvotni obliki je to igra hitrosti, sproena toda tudi
naporna vadba, ki se izvaja v prijetnem naravnem okolju. Trajanje
30-60 min

Uinki treninga hitrostne vzdrljivosti:

Povia se hitrost gibanja pri najvejih naporih, ki trajajo od 30 sekund pa
do 3minut.

Povea se vsebnost laktata po naporu, kjer je gibanje na enaki razdalji

hitreje. Vsebnost LA je ob takem naporu vija v miicah kot v krvi, kjer
lahko znaa tudi do 25mmol/L.

Lahko se povea aktivnost encimov v anaerobnih laktatnih energijskih

procesih v miici (glikogenoliza, glikoliza), toda to ni sprememba, ki nujno
spremlja poveano vsebnost LA.

Hkrati s poveano vsebnostjo LA se spremeni acidobazno ravnoteje.

Pojavi se izrazita acidoza (pH pod 7).

Poveana prilagojenost na poveano acidozo.

Poveanje vsebnosti CrP, hkrati z boljo tehniko in koordinacijo pa bolj

racionalna izraba CrP.

Tenja po spreminjanju vmesnih vlaken. Gre za monost poveanja

anaerobne laktatne presnove v miicah. Pojav je le nakazan in ga ni
mogoe z zanesljivostjo dokazati.

Max poraba kisika in vzdrljivost:

Poraba kisika v obremenjenih miicah in celotnemu organizmu je tisti
pomemben dejavnik, ki doloa do katere stopnje intenzivnosti obremenitve
bo premagovanje napora potekalo preteno s pomojo aerobnih
energijskih procesov. Znano je, da je najveja poraba kisika (Vo2max)
precej veja pri kakovostnih portnikih v portnih disciplinah, kjer
prevladuje vzdrljivost (=MVSmax (maksimalni min volumen srca) x
avDO2max (maksimalna arteriovenska diferenca za kisik)). Pove nam,
koliko kisika je telo sposobno porabiti. Vekrat se uporablja tudi
kot predikcija konnega rezultata (in vzdrljivosti), recimo
maratona, a to ni najbolje, saj je pomembno tudi, kako uinkovite
miice imamo, kako dobro se ohranja elastina energija ...
VO2max lahko doloimo samo priblino 30% populacije. Razlog za
veino primerov je nesposobnost miic, da bi porabile toliko kisika
(netreniranost) in se prej pojavi utrujenost. Majhen dele pa je
taknih, ki jim ne moremo zmeriti zaradi e ne pojasnenih
razlogov.

Hitrostni model:
Omogoa nam, da neposredno primerjamo razline portnike in hkratno
ugotavljamo razlike v njihovih sposobnostih. Primerjamo tudi razline
sposobnosti istega portnika, a v razlinih vadbenih obdobjih (uinki
vadbe). Pozorni moramo biti na to, da portnih pri svojih aktivnostih lahko
pri enaki hitrosti sprostijo razlino koliino energije v neki asovni enoti in
tako doivlja razline spremembe. Ekonominost gledamo koliko E se
porablja pri enaki hitrosti. Na to vpliva uravnavanje presnove. Pomembno
je, da poznamo kako se sproa energija med naporom. Iz tega lahko nato
sklepamo v kakni meri so energijski procesi aktivni, kateri so aktivni in
katera goriva uporabljajo (Bolj ekonomino = ista hitrost =manj energije).
e portnik pri enaki hitrosti sproa ve E, potem so: teji, povzroajo
veji upor, manj ekonomini pri svojem gibanju, izbira neugodnih E
procesov, ki uporabljajo slabe gorivo, izbrani E procesi tvorijo presnovne
produkte, ki v veji meri zavirajo E procese. Posledino moramo im hitreje
odstraniti H+. Ko portnik pri maksimalni hitrosti sproa ve E, potem: so
bolj zmogljivi, imajo zmogljiveje E procese. e portnik pri maksimalni
hitrosti sproa podobno koliino E, potem se ta ni ne poveala in ne
zmanjala.

Zveza med vo2 max in vo2:

Vo2 je mera volumna porabljenega kisika. Vo2 max pa je maksimalni
moen Vo2, ki ga lahko posameznik dosee. Sta meri, ki doloata telesno
zmogljivost tvorjenja ATP. Poveanju intenzitete vadbe sledi poveanje Vo2
vse do Vo2 max (po Vo2 max zavladajo anaerobne razmere). Po VO2max
ne zavladajo anaerobne razmere. Samo za vsakrno poveanje
intenzivnosti nad to mejo, so odgovorni anaerobni procesi
(laktatni in CrP e gre za res kratokrajno aktivnost).
Kisikov deficit, ali ga zna opisati?:

Je razlika med Vo2max in dejanskim Vo2. Med prvimi minutami vadbe, ATP
zagotavljajo anaerobni energijski sistemi (CrP-ATP in glikoliza). To traja vse
dokler poraba kisika ne dosee steady stata (dosee plato), takrat
prevzamejo aerobni energijski procesi se organizem ne prilagodi na
napor z najustreznejimi (uinkovitejimi) procesi v telesu
mitohondrijska aktivnost v poveani meri se zane poasneje
vkljuevati. Zato v zaetnem obdobju napora prevladujejo
anaerobni procesi (laktatni in alakatatni), ki imajo vsi svoje
odvene produkte, ki jih je potrebno odstraniti in hkrati napolniti
zaloge substrata na zaetno raven. Laktat in H+ protoni se
odstranjujejo in porabljajo v mitohondriju krebsov cikel, za kar
pa je potreben kisik. Zato v zaetku aktivnosti ustvarimo kisikov
deficit, saj je kisika primanjkovalo in smo uporabljali procese,
ki ne potrebujejo kisika. A to ni isto prava definicija, saj je kisika
bilo e na zaetku na voljo precej, problem je bil, ker telo ni takoj
vkljuilo procesov, ki za svoje delovanje potrebujejo kisik. V
kolikor zanemo z manjo intenzivnostjo in to postopoma
poveujemo, bo kisikov deficit manji, kot e zanemo intenzivno.

Razlika med glikolizo pri hitrostni vzdrljivosti in pri

dolgotrajni vzdrljivosti:***
Pri hitrostni vzdrljivosti imamo vejo potrebo po energiji, zato glikoliza
poteka hitreje, vkljuena so hitra miina vlakna. Pri dolg. vzd. pa imamo
manjo potrebo, vkljuena pa so predvsem poasna m. vlakna.
Bistvena razlika je v konnem produktu. Pri dolg. vzd. je to piruvat in
NAD+H. Oboje gre naprej v krebsov cikel v mitohondrij. Pri hitrostni
vzdrljivosti pa mitohondrij ne dohaja glikolize, zato, da se miica ne zakisli
v takni meri, nastaja laktat, ki se kopii v miici in prehaja v kri v druge
organe s poasnimi m. vlakni, ki laktat pokurijo.
Encimi, ki sodelujejo pri glikolizi pri anaerobnih laktatnih
procesih:
Heksokinaza (glukoza -> glukoza 6-fosfat potreben en ATP, zato
ponavadi uporabljamo glikogen), Fosfoglukokinaza (glukoza 6-fosfat ->
fruktoza 6-fosfat), Fosfofruktokinaza (fruktoza 6-fosfat -> fruktoza 1,6-
bifosfat) je tudi omejitveni encim, ve ga bo, veja bo hitrost glikolize
(spodbuja razgradnjo najpomembneji encim), Fosfoglicerat mutaza
(3-fosfo glicerat -> 2-fosfo glicerat), Enolaza (2-fosfo glicerat ->
fosfoenolpiruvat), Piruvat kinaza (fosfoenolpiruvat -> piruvat). Laktat
dehidrogenaza encim, ki deluje ob pospeeni glikolizi
anaerobni laktatni procesi vee piruvat in H+, da nastane laktat.
To se dogaja predvsem, ko preseemo zmogljivost mitohondrijev.
BTW Jaz bi omenil samo te tri encime. Ostalih nismo ravno preve
omenjali. Ima spodaj opisane aktivnosti podrobneje
Znailnosti porabe glikogena pri dolgotrajni vzdrljivosti:
Tenja k varevanju glikogena (glavna energija za mogane), raje
porabljamo maobe, za katere je potrebna prisotnost kisika, kar je pri
dolgotrajni vzdrljivosti mogoe, maobe zagotavljajo tudi ve energije. V
zaetku aktivnosti porabljamo predvsem glikogen, po doloenem
asu se zanejo vkljuevati tudi maobe. Primerno ogrevanje
pospei razgradnjo maob in varevanje z glikogenom. Glikogen
je pomemben, saj ne maobe ponavadi ne zadostujejo. Ko
zmanjka glikogena (e zmanjka), pridemo do zidu, ko moramo
zmanjati intenzivnost in iti samo na maobe iz tega vidimo, da
je glikogen ves as v uporabi, elimo pa, da je raven porabe im
nija. Raziskave so pokazale, da pri treningu dolgotrajne
vzdrljivosti poveujemo porabo maob (hitreje in uinkoviteje
jih porabljamo).

Kaken trening je najbolj primeren za poveevanje

delovanja encimov pri hitrostni vzdrljivosti?:
30 sekundna maksimalno intenzivna aktivnost. Privajamo telo na acidozo,
s tem tudi encimi bolje delujejo v kislem okolju.

Kaj trenira s tem treningom za poveanje aktivnosti teh

encimov, laktatno mo ali laktatno kapaciteto?
Laktatno mo.

Laktat in hitrostna vzdrljivost:

Velika aktivnost anaerobnih LA procesov povzroa kopienje LA v miicah
in vsem organizmu. Po tovrstnih naporih se povea vsebnost tudi do
23mmol/L. Spremeni se acidobazni status v organizmu. Na to so obutljivi
tevilni procesi v telesu (encimi). To v miicah utimo kot otrdelost in
utrujenost. Vpliva neposredno na kontrakcijski mehanizem, na mesto Ca se
vee H+ . Poleg tega vpliva e na encime, ki so kljuni za potek reakcij v
anaerobnih LA procesih (glikogen fosforilaza, fosforuktokinaza,..). Laktat
se skupaj s protoni prenaa v kri, od koder gre naprej po telesu,
kjer se porablja v poasnih vlaknih in jetrih. Porablja se kot
energija. Deluje pufrsko in zmanjuje zakisljenost (vee vodik ob
tvorbi iz piruvata).

Laktatna kapaciteta in mo:***

Metode hitrostne vzdrljivosti:
Navadno uporabljajo najrazlineje kombinacije ponavljanj napora, ki
povzroi visoko aktivnost anaerobnih LA procesov.

1. Metoda s ponavljanji: Se uporablja najpogosteje, poznamo dve vrsti

te vadbe. Varianta A je podobna vadbi za poveanje hitrosti, le da
vsebuje vejo tevilo ponovitev in zato nijo intenzivnost. Mono je
uporabiti tudi ve serij. Koliina presega tekmovalno razdaljo. Taka
vadba poveuje vzdrljivost na krajih razdaljah. Varianta B poveuje
hitrostno vzdrljivost na vejih razdaljah. V ta namen se uporabljajo
veje razdalje in manje t ponovitev. Najveje trajanje napora ne
presega 90 sekund, medtem, ko je intenzivnost kar se da visoka.
Eden od kazalcev kakovosti te vadbe so visoka vsebnost LA, nizke
vrednosti pH krvi in visoka, tudi najveja frekvenca srca.
2. Piramida 1: Podoben princip kot metoda s ponavljanji, razlikuje se po
spreminjanju trajanja napora po vnaprej doloenem protokolu.
Navadno se razdalja naprej skrajuje nato pa poveuje. V skladu s
spreminjanjem razdalje naj bi se spreminjala tudi hitrost gibanja pri
kar se da visokem naporu. V ta namen morajo biti zagotovljeni dovolj
dolgi odmori. Intenzivnost tudi tu dosega kar se da najvijo stopnjo.
Omogoa vpliva na veji razpon hitrosti in razdalj in je zato tudi bolj
pestra.
3. Piramida 2: Enaka razdalja teka pri vseh ponovitvah, spreminja se
trajanje odmorov, s imer se tudi zagotavlja spremenljivost hitrosti
gibanja. Uporablja se v kombinaciji z drugimi metodami.
4. Kombinirana metoda: Uporablja najrazlineje kombinacije
predhodnih metod.

1. metode s ponavljanji enakih razdalj to je vse iz predavanj

Intenzivnost Trajanje t. ponovitev Odmor

Na krajih Najvija mona 5-15s (30-150m Dokler Zagotavljamo

razdaljah intenzivnost v teku) ohranjamo superkompenzacij
(blizu najveje sposobno hitrost o CrP
hitrosti)

Na vejih razd. Najvija mona 40-120s Dokler Odmor omogoa

 intenzivnost. ohranjamo ohranjanje hitrosti
Ohranjamo podobno hitrost (3-5 min) - obutek
hitrost. - hitrost

Na vejih Najvija mona 40-120s 3-5 Odmor se

razdaljah intenzivnost skrajuje 7+4+3
hitrost se anaerobni Po nartu, tudi, min (vedno bolj
zmanjuje zaradi laktatni procesi - e se hitrost zelo grozno)
utrujenosti acidoza zmanja

2. Metode s ponavljanji razlinih razdalj

intenzivnost Trajanje t. ponovitev Odmor

Piramida Najvija mona (100+200+300+200+10 Dokler Podoben, 3-5

(poveanje - intenzivnost 0 m v teku) ohranjamo min
skrajanje (300+600+300m v teku) podobno hitrost
trajanja)

Piramida Najvija mona (300+200+100+200+30 Odmor

(skrajanje - intenzivnost. 0m v teku) omogoa
poveanje Ohranjamo (600+300+600 m v ohranjanje
trajanja) hitrost. teku) hitrosti (3-5min)

Piramida Najvija mona Razdalje so obiajno Odmor se

odmorov intenzivnost se enake skrajuje, lahko
zmanjuje pa se razlino
zaradi spreminja
utrujenosti

3. HIT z uporabo printov

intenzivnost Trajanje t. ponovitev Odmor

10X(6:30) max. povp. 6s 10 30s aktiven

10x(10:5) max. povp 10s 10 5s aktiven

15x(10:10) max. povp. 10s 15 10s aktiven

5x(5x(15:15) max. povp. 15s 5x(5) 50% VO2 max

10x(30:30) max. povp 30s 10 30 s aktiven

Zakaj se povea pretok krvi med vzdrl. in komu se?:

Pretok krvi se povea vsem, povea se zaradi vazodilatacije il v miicah.
To povzroijo lokalni presnovki in miije v stenah il, ki sproa NO.
Pretok se povea zaradi poveane potrebe po hrani za miice in
poveani koliini odvenih produktov. S krvjo se prenaa tudi
kisik, ki je potreben za delovanje krebsovega cikla.

Metode za razvoj vzdrljivosti in njihove posledice:***

La prag v povezavi z vzdrljivostjo:

Posameznik, ki dosee LA prag kasneje pri enaki intenzivnosti kot tekmec,
je bolj vzdrljiv. Kasneje pride do kopienja LA v organizmu, kar kae na to,
da so posameznikovi procesi uspeneji pri odstranjevanju LA in s tem
vzdrevanju homeostaze. Ta posameznik je na to bolj privajen.

Laktatni prag je toka, kjer se zane laktat nenadzorovano

poveevati. Laktat nastaja pri glikolizi. Kae na to, kako
uinkovito delujejo mitohondriji v miici posameznika. Bolj kot so
uinkoviti, kasneje bo nastopil laktatni prag. Lahko je mera
vzdrljivosti, saj bolji posamezniki bolje izrabljajo mitohondrije
(imajo vejo kapaciteto). Sklepamo lahko tudi, da je laktat
povezan tudi z vodikovimi protoni, ki se ponavadi zanejo
istoasno kopiiti in zniujejo pH.

Krebsov cikel:
To je cikel, ki poteka ob prisotnosti kisika, njegovi produkti v mitohondriju
pripomorejo pri tvorbi ATP. Vseh 8 reakcij se zgodi v mitohondriju.

Pomembni encimi so: citratna sintaza (omogoa poveanje

zmogljivosti krebsovega cikla), sukcinska dehidrogenaza (FAD
vee 2H+ in nastane FADH2) in malatna dehidrogenaza (NAD vee
H+).
Glikoliza:
Pretvori glukozo v piruvat. Energija, ki se sprosti je porabljena za tvorbo
ATP in NADH. Vse se dogaja v citosolu v celici. Je glavni vir energije pri
anaerobno laktatnih procesih. Konni produkt je piruvat in NAD+H,
oziroma laktat (v primeru, da piruvat ne gre v krebsov cikel).

Anatomske znailnosti miice:

Vsak posameznik ima svoje anatomske razsenosti. Pri tem pa ni vaen
procent maevja ampak telesna masa. Telesna masa spreminja
intenzivnost, zato so v nekaterih portnih ustvarili kategorije. Vpliv mase
lahko izkoristimo v portu. Brez kompenzacije: vpliv gravitacije, s
kompenzacijo: ko masa ni pomembna, delna kompenzacija: upor medija.
Poznamo 2 skupini tipa vlaken, tip 1 in tip2. Tip 2 se razdeli naprej e na
tip 2a in tip 2b. Tip 1 so vzdrljiva vlakna, tip 2a so vzdrljiva in hitra
vlakna, tip 2b pa so samo hitra vlakna. V miicah je tudi mioglobin (hrani
kisik) je rdee barve, zato imenujemo tip 1 rdea vlakna. Tisti, ki so
veji imajo tudi vejo porabo kisika (neposredna povezanost TT z Vo2max).

Prilagoditve na acidozo:??
Acidoza je zakislenje organizma. Da se ta prilagodi na acidozo mora biti
sposoben uinkovati v stanju pri katerem ima telo nizek pH (pod 7.35). Na
to se morajo prilagoditi miice in encimi, ki so v bistvu beljakovine (nizek
pH spremeni njihovo strukturo in s tem delovanje). Telo se prilagodi z
veanjem kapacitete in gostote mitohondrijev in odstranjevanjem
protonov iz celice, ki se potem porabijo drugje.
Razlike v laktatu,vo2max,..med teniranimi in
netreniranimi,v mirovanju,submax. in max. obremenitvi,
saturacija in prilagoditve miice med okluzijo:
LA:

- V mirovanju: med treniranimi in netreniranimi ni razlike.

- Submaksimalna obremenitev: LA se netreniranim kopii hitreje kot
treniranim. Trenirani ga tudi hitreje odstranjujejo.
- Maksimalna obremenitev: LA se pri treniranih nabere ve, saj je
njihov organizem na to privajen.

Saturacija:

Trenirani imajo vejo saturacijo miic s kisikom (veji in veje t

mitohondrijev, ve poasnih vlaken, ve mioglobina, veja mrea kapilar
ob miicah).

Okluzija:

Trenirani ima med okluzijo prednost, njegov telo je navajen na okluzijo.

Imajo veje t kapilar, ki zadrujejo kri v kateri je kisik. Netrenirani pa
imajo malo kapilar in bolj neracionalno krenje mii, nastane veliko
odpadnih snovi, ki jih kri zaradi okluzije miice ni sposobna odvajati.

Laktatna krivulja, kako se ta razlikuje pri razlinih

nainih vadbe dolgotrajne vzdrljivosti (razlike med
neprekinjeno metodo in intervalno vadbo), sprememba
laktatne krivulje pri vzdrljivostnih portnikih, metode
hitrostne vzdrljivosti- katere so najbolje za razvoj
laktatne kapacitete:
LA krivulja (razlike med neprekinjeno metodo in intervalno metodo):

Pomoje med neprekinjeno metodo LA sproti poasi naraa in dosee nek

plato, ker intenzivnost ni visoka se pri tej metodi vrjetno tvori tudi manj LA
kot pri metodi s ponavljanji. Pri metodi s ponavljanji pa naraste do odmora,
med odmorom malo pade, in med naslednjo ponovitvijo spet malo vije
naraste.

Sprememba LA krivulje pri vzdrljivostnih portnikih:

Vzdrljivostni portniki doseejo laktatni prag pri viji moi kot netrenirani,
zato je tudi krivulja, pomoje imajo trenirani portniki bolj poloen del prvi
del krivulje kot netrenirani, netreniranim hitreje naraa laktat, zato je
njihova krivulja bolj zbita in debeleja.
Metoda s ponavljanji (varianta B) ali pa piramida 2.
Kaj dela encim sukcinska dehidrogenaza? kaj dela citrat
sintaza? in kaj dela LDH - laktatna dehidrogenaza?:
LDH katalizira reakcijo piruvata v LA (pri glikolizi ko ni O2)

SDH katalizira reakcijo tako, da s pomojo FAD oksigenira sukcinat v

fumarat (odvzame H+ iona) ali obratno, da se fumarat reducira v sukcinat
(dodamo H+ iona)

Citrat sintaza naredi iz Acetil CoA in oksalocetne kisline ter H2O -> citrat
(limonska kislina), ki je glavna v krebsovem ciklu + H2O + CoA. Je
katalizator za spremembo oksalocetata v citrat s pomojo CoA, ki pomaga
prenesti C-atome in H2O, ki daruje O2 in H+.

Bohrov efekt:
Nizek pH in visok pCO2 (parcialni tlak CO2) v stanju acidoze vplivata na
hemoglobin. Zaradi tega se saturacijska krivulja premakne v desno. S tem
je pri istem pO2 za tkiva na voljo ve O2. Pri tem upotevamo spremembo
temperature iz okolja. S poveanjem temperature v miici se O2 iz krvi
prej sprosti v miice.