VZDRLJIVOST VPRAANJA

OBLA onset blood lactate accumulation intenzivnost obremenitve, ki ustreza

vsebnosti laktata 4mmoL/L, imenujemo tudi anaerobni prag. 10% nad int., ki jo
doloalaktatni prag (fizioloko izhodie!)

1. Zveza med Vo2, Vo2max

VO2 je mera porabljenega kisika, VO2max pa je maksimalni moen VO2, ki
ga lahko posameznik dosee. Sta meri, ki doloata telesno zmogljivost
tvorjenja ATP. Poveanju intenzitete vadbe sledi poveanje VO2 vse do
VO2max.

Po VO2max ne zavladajo aeobne razmere! Samo za vsakrno poveanje

intenzivnosti nad to mejo, so odgovorni aerobni procesi (laktatni in CrP e
gre z res kratkotrajno aktivnost).

2. Deficit O2, dolg O2

KISIKOV DEFICIT je razlika med VO2max in dejanskim Vo2.

Med prvimi minutami vadbe, ATP zagotavljajo anaerobni energijski sistemi
(ATP-CrP in glikoliza). To tarja vse dokler poraba ne dosee steady stata
(plato), takrat prevzamejo aerobni energijski procesi- se organizem ne
prilagodi na napor z najustreznejimi (najuinkovitejimi) procesi v telesu
mitohondrijska aktivnost v poveani meri se zane kasneje vkljuevati.
Zato v zaetnem obdobju napora prevladujejo anaerobni procesi (laktatni
in alaktatni), ki imajo vsi svoje odvene produkte, ki jih je potrebno
odstaviti in hkrati napolniti zaloge substrata na zaetno raven.
Laktat in H+ protoni se odstranjujejo in porabljajo v mitohondriju Krebsov
cikel, za kar pa je potreben kisik.
Zato v zaetku aktivnosti ustvarimo kisikov deficit, saj nam je
primanjkovalo kisika in smo uporabljali procese, ki ne potrebujejo kisika. A
to ni isto prava definicija, saj je bilo kisika e na zaetku precej, problem
je bil, ker telo ni takoj vkljuilo procesov, ki za svoje delovanje porabljajo
kisik.
V kolikor zanemo z manjo intenzivnostjo in to postopoma poveujemo,
bo kisikov deficit manji, kot e zanemo intenzivno
 KISIKOV DOLG nastane kot posledica odplaevanja kisikvega deficita (EPOC
laktatna faza potreben kisik za razgradnjo laktata???)

3. Hitrostni in energijski model

Omogoa nam, da neposredno primerjamo razline portnike in hkratno
ugotavljamo razlike v njihovih sposobnostih. Primerjamo tudi razline
sposobnosti istega portnika, a v razlinih vadbenih obdobjih (uinki
vadbe) Paziti moramo na to, da portniki pri svojih aktivnostih lahko pri
enaki hitrosti sprostijo razlino koliino energije v neki asovni enoti in tako
doivlja razline spremembe.

EKONOMINOST
Gledamo koliko E se porablja pri enaki hitrosti. Na to vpliva uravnavanje
presnove. Pomembno je, da spoznamo, kako se sproa E med naporom. Iz
tega lahko nato sklepamo v kakni meri so energijski procesi aktivni, kateri
so aktivni in katera goriva uporabljajo (bolj ekonomino: ista hitrost, manj
energije).

-ENAKA hitrost, VE energije: teji, povzroajo veji upor, manj ekonomini

pri svojem gibanju, izbira neugodnih E procesov (ki uporabljajo slabe
gorivo), izbrani E procesi tvorijo presnovne produkte (ki v veji meri
zavirajo E procese (povezanost z utrujenostjo, posledino pomanjkanje
motivacije)). Posledino moramo im hitreje odstaniti H+, ter uinkovito
hranit presnovke.
-MAX hitrost, VE energije (veja mo): so bolj zmogljivi (saj je tudi hitrost
veja), zmogljiveji E procesi. A ne vemo, ali hitreje porabljajo goriva ali
presnovni produkti. Za take je bolj, e je trajanje kraje in/ali so zaloge
 veje. Ugodneji so torej procesi laktatne moi in kapacitete, pri emer
nastaja manj laktata.
-MAX hitrost, PODOBNO energije: potem se ta ni ne poveala in ne
zmanjala.

4. Kdaj je povean pretok v miicah, komu se povea

Pretok krvi se povea vsem, povea se zaradi vazodilatacije il v miicah.
To povzroijo lokalni presnovki in miije v stenah il, ki sproa NO. Pretok
se povea zaradi poveane potrebe po 'hrani' za miice in poveani koliini
odvenih produktov. S krvjo se prenaa tudi kisik, ki je potreben za
delovanje Krebsovega cikla.

5. Anatomske znailnosti miic (+ masa/vzdrljivost)

Vsak posameznik ima svoje anatomske razsenosti, pri tem pa ni vpraljivo
maobno tkovi, vendar telesna masa! Slednja na razlinih ravneh drugae
uinkuje. Kadar tel. Maso poveemo z naporom, moramo upotevati ali
portnik premaguje lastno teo v celoti ali le delno. Telesna masa tako
spreminja intenzivnost in v doloenih portih uskladijo tako, da ustvarijo
razline kategorije. Npr. Teka bo laje tekel, e bo laji, saj bo s sabo nosil
manj bremena. Tejim veslaem se bo oln bolj ugreznil in s tem spremenil
upor na vodi. V nadaljni primerjavi gledamo, ali je uinek gravitacije
skompenziran ali ne ter kaken je upor medija v katerem se giblje
(plavanje-plovnost; koliko je nad/pod vodo). Vpliv oblike anatomije lahko
izkoristimo v gibanju. Leei kolesarji imajo vejo hitrost!
-BREZ KOPENZACIJE vpliv gravitacije! Sproanje energije -> tek na
smueh (bolje teji)
-S KOMPENZACIJO ko masa NI pomembna -> plavanje
-DELNA KOMPENZACIJA upor medija ->zrak: kolesarstvo, voda: veslanje in
kajakatvo

Obstaja neposredna veza med miino maso in VO2 max

(vo2max*0,042*BM+0,579 (r=0,915)
Tisti, k so veji, imajo tudi vejo porabo kiska. Telesna masa je pri
portnikih negativno povezana z vzdrjivostjo takrat, ko je potrebno
premagovati gravitacijsko silo v celoti (npr. Tekai)

MIINA VLAKNA
Poznamo 2 skupini tipa vlaken, tip 1 in tip 2 (tip 2a in 2b)
-TIP 1: vzdrljiva vlakna, rdea vlakna (zaradi mioglobina, ta hrani kisik)
-TIP 2A: vzdrljiva in hitra vlakna
-TIP 2B: hitra vlakna
 Tisti, ki so veji, imajo tudi vejo porabo kisika (neposredna povezanost
VO2max s TT)

6. LP povezava z vzdrljivostjo, LA krivulja (trenirani,

netrenirani zakaj manj laktata)
LAKTATNI PRAG dobimo s preseiem dveh eksponentnih funkcij, katere
moramo logaritemsko preoblikovati. Vsebnost laktata se s treningi zniuje.
Kadar dosegamo vrednosti do 4mmoL, to nima veze z acidozo! Zniano
vrednost dobimo zaradi zmanjane presnove laktata ali zaradi njegove
veje porabe. Tega ne vemo. Kadar gremo prek laktatnega praga, e
delujejo OH, ki regulirajo porabo maob. Osredotoimo se na to, v
odvisnoti kaj treniramo. Pri tem moramo upotevati dihanje, ki porui
procese (uravnavanje homeostaze) ter spremembo tipa m. Vlaken, saj se
prek treninga spremeni razmerje med poasnimi in hitrimi m.v. ter
njihovemu prispevku k tvorjenju laktata.
Laktani prag je toka, kjer se zane laktat nenadzorovano poveevati.
Laktat nastaja pri glikolizi. Kae na to, kako uinkovito delujejo mitohondriji
v miici posameznika. Bolj kot so uinkoviti, kasneje bo nastopil LP. Lahko
je mera vzdrljivost, saj bolji posamezniki bolje izrabljajo mitohondrije
(imajo vejo kapaciteto). Slepamo lahko tudi, da je laktat povezan z H+
protoni, ki se ponavadi zanejo istoasno kopiiti in zniujejo pH.

Posameznik, ki dosee LP kasneje pri enaki intenzivnosti kot tekmec, je bolj

vzdrljiv. Kasneje pride do kopienja LA v organizmu, kar kae na to, da so
posameznikovi procesi uspeneji pri odstranjevanju LA in s tem
vzdrevanju homeostaze. Ta posameznik je na to bolj privajen.

Uporaba laktatnega praga v vadbi vzdrljivosti?

-DA, ker je enostavno in je intenzivnost natanno doloena
-NE, ker nima enkaega vpliva pri vseh vzdrljivostnih metodah. Ne smemo
spremljati le intenzivnosti, temve tudi trajanje napora.
-Upotevanje le laktatnega praga ni najugodneje, saj na naoredek ne vpliva
le LP. Temve ve koliin: trajanje, FS, dihanje...
 LAKTATNO KRIVULJO najvekrat preuujemo pri gledanju intenzivnosti pri
dolgotrajni vzdrljivosti. Slabost je, kadar imamo intenzivnost e doloeno
in je tudi ne spreminjamo redno. Potrebna so redna merjenja in primerjanje
rezultatov. S treningom moramo razvijati in ne ohranjati!

7. Prilagoditve na acidozo
Acidoza je zakislenje organizma. Da se ta prilagodi na acidozo mora biti
sposoben uinkovati v stanju pri katerem ima telo nizek pH (pod 7,35). Na
to se morajo prilagoditi miice in encimi, ki so v bistvu beljakovine (nizek
pH spremeni njihovo strukturo in s tem delovanje). Telo se prilagodi z
veanjem kapacitete in gostote mitohondrijev in odstranjevanjem protonov
iz celice, ki se potem porabijo drugje.

8. Trenirani in netrenirani (saturacija, okluzija, VO2, VO2max,

LA, LP)
LAKTAT
-v mirovanju: med treniranimi in netreniranimi ni razlike
-submaximalna obremenitev: netreniranim se kopii hitreje kot treniranim,
trenirani ga tudi hitreje odstranjujejo
-maximalna obremenitev: La se pri treniranih nabere ve, saj je njihov
organizem na to privajen

SATURACIJA nasienost
-trenirani imajo vejo saturacijo miic s kisikom (veje t. In veji
mitihondriji, ve poasnih vlaken, ve mioglobina, veja mrea kapilar ob
miicah).

OKLUZIJA zapora?
 -trenirani imajo pred okluzijo prednost, saj je njihovo telo navajeno nanj in
imajo veje t. Kapilar, ki zadrujejo kri, v kateri je kisik
-netrenirani pa imajo malo kapilar in bolj neracionalno krenje miic,
nastane veliko odpadnih snovi, ki jih kri zaradi okluzije miice ni sposobna
odvajati

9. Saturacija, prilagoditev na okluzijo

10. Razlika glikolize hitrostna in dolgotrajna vzdrljivost

11. Encimi glikoliza
12. Poraba glikogena (dolgotrajna vzd.)
13. Hitrostna vzdrljivost (znailnosti, metode katere so
bolje za razvoj LAc, uinki)

Navadno uporabljajo najrazlineje kombinacije ponavljanj napora, ki povzroi

visoko aktivnost anaerobnih LA procesov.

1. Metoda s ponavljanji: Se uporablja najpogosteje, poznamo dve vrsti te

vadbe. Varianta A je podobna vadbi za poveanje hitrosti, le da vsebuje
vejo tevilo ponovitev in zato nijo intenzivnost. Mono je uporabiti tudi
ve serij. Koliina presega tekmovalno razdaljo. Taka vadba poveuje
vzdrljivost na krajih razdaljah. Varianta B poveuje hitrostno vzdrljivost
na vejih razdaljah. V ta namen se uporabljajo veje razdalje in manje t
ponovitev. Najveje trajanje napora ne presega 90 sekund, medtem, ko je
intenzivnost kar se da visoka. Eden od kazalcev kakovosti te vadbe so
visoka vsebnost LA, nizke vrednosti pH krvi in visoka, tudi najveja
frekvenca srca.
2. Piramida 1: Podoben princip kot metoda s ponavljanji, razlikuje se po
spreminjanju trajanja napora po vnaprej doloenem protokolu. Navadno se
razdalja naprej skrajuje nato pa poveuje. V skladu s spreminjanjem
razdalje naj bi se spreminjala tudi hitrost gibanja pri kar se da visokem
naporu. V ta namen morajo biti zagotovljeni dovolj dolgi odmori.
Intenzivnost tudi tu dosega kar se da najvijo stopnjo. Omogoa vpliva na
veji razpon hitrosti in razdalj in je zato tudi bolj pestra.
3. Piramida 2: Enaka razdalja teka pri vseh ponovitvah, spreminja se trajanje
odmorov, s imer se tudi zagotavlja spremenljivost hitrosti gibanja.
Uporablja se v kombinaciji z drugimi metodami.
4. Kombinirana metoda: Uporablja najrazlineje kombinacije predhodnih
metod.

1. metode s ponavljanji enakih razdalj to je vse iz predavanj

Intenzivnost Trajanje t. ponovitev Odmor

Na krajih razdaljah Najvija mona 5-15s (30-150m v Dokler ohranjamo Zagotavljamo

intenzivnost (blizu superkompenzacijo
 najveje hitrosti) teku) sposobno hitrost CrP

Na vejih razd. Najvija mona 40-120s Dokler ohranjamo Odmor omogoa

intenzivnost. podobno hitrost ohranjanje hitrosti (3-5
Ohranjamo hitrost. min) - obutek - hitrost

Na vejih razdaljah Najvija mona 40-120s 3-5 Odmor se skrajuje

intenzivnost hitrost se 7+4+3 min (vedno bolj
zmanjuje zaradi anaerobni laktatni Po nartu, tudi, e se grozno)
utrujenosti procesi - acidoza hitrost zelo zmanja

a) Vadba za Crp sistem

-kraje razdalje alaktatni procesi
-ponavljanje = pogoj: ohranjanje intenzivnosti (hitrosti) ponavljamo dokler
lahko ohranjamo
-odmor: 5-10min superkompenzacija (as odvisen od vadeega, ta mora
biti pripravljen na 100% intenz.)

b) sprememba laktatne moi; glikoliza

-ponavljanje ohranjanje max int. (tu lahko ponovimo 3-5x (100% intenz. 1
min))

c) sprememba laktatne kapacitete 1-2x na teden

-dovolimo, da se hitrost spreminja; elimo si utrujenosti
-e smo rekli 5x, gremo 5x vadeega prilagajamo na neprijetne
okoliine acidoza
-odmor lahko se skrajuje (laktat nima monosti it iz miice)
+neki grafi ampak so samo na roko narisani (primerjava 3x300m in
3x200m)

2. Metode s ponavljanji razlinih razdalj

intenzivnost Trajanje t. ponovitev Odmor

Piramida Najvija mona (100+200+300+200+100 m v Dokler ohranjamo Podoben, 3-5 min

(poveanje - intenzivnost teku) (300+600+300m v teku) podobno hitrost
skrajanje
trajanja)

Piramida Najvija mona (300+200+100+200+300m v Odmor omogoa

(skrajanje - intenzivnost. teku) (600+300+600 m v ohranjanje hitrosti
poveanje Ohranjamo hitrost. teku)
trajanja) (3-5min)

Piramida odmorov Najvija mona Razdalje so obiajno enake Odmor se skrajuje,

intenzivnost se lahko pa se razlino
zmanjuje zaradi spreminja
utrujenosti

a) LAp
-vsebnost laktata ves as naraa
-ohranimo napornost

b) LAc
-manj uporablja

c) LAc
-pri enakih razdaljah spreminjamo napor

3. HIT z uporabo printov

intenzivnost Trajanje t. ponovitev Odmor

10X(6:30) max. povp. 6s 10 30s aktiven

10x(10:5) max. povp 10s 10 5s aktiven

15x(10:10) max. povp. 10s 15 10s aktiven

5x(5x(15:15) max. povp. 15s 5x(5) 50% VO2 max

10x(30:30) max. povp 30s 10 30 s aktiven

-kratka obremenitev: laktat se ne kopii, visoke intenz. anaer. Al. Procesi

(aerobni med aktivnim odmorom)

-razdalja 100-200m
-3 razlina stopnjevanje

-3-4 serije

-2x na teden- pripravljalno obdobje

-zane pri hoji

30 60 900 Razdalja (m)

POSLEDICE
-poveana hitrost gibanja pri najvejih naporih (45sec-3min)
-poveana vsebnost laktata po naporu (gibanje na enaki razdalji = hitreje)
ve v miicah
-poveana aktivnost encimov (an. Al. Procesi)
-sprememba acidobaznega ravnoteja (pH gre lahko pod 7.00) veja
prilagojenost na acidozo
-poveana vsebnost CrP + bolj racionalna poravnava
-tenja po spremembi tipa vmesnih miinih vlaken

14. Dolgotrajna vzdrljivost (znailnosti, metode, uinki)

-uporabljajo se specialna sredstva (im bolj podobna ali enaka gibanja
tistim na tekmovanju)
-in druga sredstav, ki z dopolnilnimi vajami prispevajo k izboljanju dolg.
Vzdrljivosti

METODA NEPREKINJENEGA NAPORA

-dolgotrajni napor, 30-90min
-nizka, srednja intenzivnost, 150-170 ut/min
-najpogosteja
-znotraj nje: LSD (Long Slow Distance, Van Aaken)- posebno dolgi, nizko int.
Napori (uporaba fiziolokih kriterijev laktatnega praga, defleksija frekvence
srca (=toka v kateri se SU umiri, dosee plato))
-poveanje napornosti s poveanjem frekvence tovrstne vadbe

METODA S PONAVLJANJI
-kot pri poveanju hitrostne vzdr., le da je napor dalji, 3-15 min
-intenzivnost podobna VO2max
-3-10 ponovitev, 3-7min odmori

PIRAMIDA
-podobno kot pri hitrost. Vzd., le veje trajanje
-poveana intenzivnost: veje t. Ponovitev, poveanje frekvence,
skrajanje odmorov...
-npr. 1000 1600 2000 2400 2000 1600 1000

INTERVALNA METODA
-ekstenzivna: ponavljanje razmeroma kratkotrajnih naporov 30-90sec,
enaki odmori
-3-10 ponovitev, srednje intenz.
-intenzivna: visoka intenzivnost, dalji odmori, kraje serije
-2x (4x 200m)
-1-3 ponovitve nikoli e vo2max, to ele pri 4-5 ponovitvi
-t. Ponovitev je kljuno za uinek

KOMBINIRANA
-komb. Prvih 4 metod, ponavadi tiste s ponavljanji in intervalne
-Lyardova metoda (komb. Maratonske vadbe v pripravljalnem obd., sledi
komb. Intervalne vadbe in vadbe s ponavljanji) 1000 + 10x100 +
1000 + 10x100

FARTLEK
-najprimerneja za ravoj osnovne vzdrljivosti
-pri portnih igrah
-spontana izbira koliine in intenzivnosti

UINKI

DOLGOTRAJEN, NIZKA INTENZIVNOST

-poveana aerobna presnova vlaken 2a, 1
-posledino tudi poveana aktivnost encimov (SDH-sukcinska
dehidrogenaza)
-veja miica, ve mitohondrijev (zato veja zmogljivost za aerobno
razgradnjo goriv, predvsem maob)
-znia se FS v mirovanju
-manj insulina, ve glukagona (zaradi drugane presnove)
-veja gostota kapilarne mree
-manj kateholaminov v krvni plazmi
-ve vlaken tipa 2a, manj 2b
-mitohondriji blije kapilaram
-poveana fosforilacija
SREDNJE TRAJANJE, SREDNJA INT.
-podobno kot zgoraj, ampak:
-bolj intenzivna presnova vlaken 2a
-bolj izraena aktivnost aerobnih encimov
-maobe se manj porabljajo kot gorivo (hitrost resinteze ATP manja pri
izgorevanju maob kot pri OH, zato je neuinkovito)
-veja koliina glukagona po naporu in veja koliina laktata (prilagoditev:
vej porabalaktata in uspena kompenzacija acidoze
-??? Pretok krvi skozi m. Se zmanja, povea se utripni volumen, FS ???
 RAZMEROMA KRATKO TRAJANJE, VISOKA INTENZIVNOST
-potreba ko energiji je izraena kot potreba po kisiku, veja je od VO2max
-razlika med vo2max in vo2 =kisikov deficit (se plauje iz aerobnih virov)
-razlien uinek vadbe, saj tako velike int. Ne moremo premagovati z veliko
koliino
-ni ve varevanja z glikogenom
-znianje FS (v 3. tednu vadbe)
-povean vo2max, utripni volumen, minutni volumen metoda s
ponavljanji, piramida
-znianje laktata
-vpliv na vlakna 2a
-poveana aktivnost anaerobnih laktatnih procesov

15. Uinki razlinih metod ima pri vsaki metodi posebej

16. Razlike pri dolgotrajni vzdrljivosti in od esa je odvisna
ODVISNA OD
-hitrost izrpavanja zalog glikogena iz miinih vlaken (glikoliza) in jeter
(glikogenoliza)
-vrhunski prtniki: manja hitrost teh procesov (ker je pri njih bolj izraena
presnova maob kot goriva)=varevanje z glikogenom
-intenz. Doloa porabo glikogena, neposredno povezana z vsebnostjo
kateholaminov v krvi (kazalec je tudi laktatni prag)
-vsebnost glikogena pred zaetkom napora je povezan z neposredno
uspenostjo v portnih panogah
-najveja poraba kisika napor naj ne bi bil tako intenziven, da bi poraba
kisika dosegla najveje vrednosti
-poveana temperatura okolja neposredno vpliva na poslabanje
sposobnosti (zaradi hitreje porabe glikogena, poveane izgube vode)
-intenz. Na zaetku napora e je visoka, bo poraba glikogena v
nadaljevanju hitreja

17. Laktatna mo (kako jo merimo, graf

trenirani/netrenirani, enaba) in kapaciteta
18. Laktatna krivulja pri intervalni vadbi (pride do vejih razlik
gre bolj v desno)
kako se spreminja laktatna krivulja razline vadbe
dolgotrajne vzdrljivosti
LA krivulja (razlike med neprekinjeno in intervalno metodo)
Med neprekinjeno metodo LA sproti poasi naraa in dosee nek plato, ker
intenzivnost ni visoka, se pri tej metodi verjetno tvori tudi manj LA kot pri
metodi s ponavljanji. Pri slednji pa naraste do odmora, med odmorom malo
pade in med naslednjo ponovitvijo zopet malo vije naraste.

Sprememba LA krivulje pri vzdrljivostnih portnikih

Vzdrlj. portniki doseejo LP pri viji moi kot netrenirani, zato imajo
trenirani bolj poloen prvi del krivulje kot netrenirani, netreniranim pa
hitreje naraa LA, zato je njihova krivulja 'zbita' in debeleja.
Katera metoda je bolja za razvoj laktatne kapacitete?
S ponavljanji B ali piramida 2.
19. Opii+razloi + pobarvaj kje na krivulji opravljamo
intervalni trening (zaradi vijih intenzivnosti vije na
laktatni krivulji (neprekinjene metode so bolj na obmoju LP)
20. Kaj vpliva na vzdrljivost
21. Kaken trening je najbolj primeren za poveanje
delovanja encimov hitrostne vzdrljivosti (30s max
intenzivnost) kaj trenira s poveevanjem teh encimov
mo/kapaciteto?prilagoditve na dolgotrajno vzdrljivost
22. LA in UV (max, submax kontrakcija)
23. Vo2 in vo2max razlike pri dolgotrajni vzdrljivosti in
od esa je odvisna
24. Kako vo2 vpliva na vzdrljivost in kaj se spreminja s
treningom da vpliva na vo2 in stacionarno stanje
25. Zakaj ima oseba z ve mitohondriji pri enaki
obremenitvi prednost pred osebo z manj mitohondriji
26. Dinamika porabe O2
27. Vloga glukoze pri dolgotrajni vzdrljivosti
28. Metode za izboljanje aerobno-anaerobne faze LA
krivulje (=LSD)
29. Aerobni procesi mitohondrij (substrati, B oksidacija)
krebsov cikel
Krebsov cikel se odstranjuje co2
-ve snovi za predelat veje t. Mitohondrijev tvorijo ve ATP hitreja
oksidacija (kodljve reaktivne snovi (oksidanti, vodikov peroksid) ALI
upoasnijo svoje delovanje
30. Graf uinkovitosti treniranega in netreniranega pri
submax obremenitvi (VO2)
31. Glikogen in vzdrljivost
Gre za aerobni napor, saj je ta nizko do srednje intenziven
32. Prilagojenost na hitrostno vzdrljivost
33. Uinki dolgotrajne vzdrljivosti (vestopenjski
obremenitveni test, LA krivulja, vo2)
Vestopenjski obremenitveni test znailnosti testa so drugane od
znailnosti nogometne obremenitve. Spremembe v organizmu se kaejo
drugae kot obiajno. Dobljeni rezultati so ocena dolg. Vzdrljivosti. Slednje
veljajo za napor, ki traja dalj asa, je neprekinjen pri eljeni hitrosti.

34. Kje se porablja laktat

Je mona le, ko je ta na razpolago. Tam kjer se tvori, se obiajno ne
porablja zaradi poteka glikolize (zelo obremenjena/hitra vlakna). Zato se iz
hitrih vlaken presene v poasna, kjer se ga lahko koristi. Lahko pa gre tudi
v kri, preko katere se prenese po celem telesu. Tako preide v manj
obremenjene skeletne miice, organe.. Zaradi tega lahko utimo otrdelost,
utrujenost na predelih telesa, s katerimi nismo bili aktivni.

Presnova laktata je odvisna od njegovega transporta

-ZNOTRAJ MIICE: iz hitrih m. Vlaken gre laktat tja, kjer ga je manj-difuzija.
Drugi del pa poteka prek prenaalcev (aktivni stransport). Poasna m.
Vlakna lahko tako laktat prek aerobnega metabolizma porabijo za gorivo.
-MED MIICAMI: laktat se transportira iz miice preko krvi v druge miice,
katere vsebujejo v veini posna m. Vlakna, oz. So manj aktivne in
porabljajo laktat kot gorivo. Kadar se laktat transportira v druge organe se
ga uporablja kot substrat v jetrih, srcu.

Bolj kot smo trenirani, bolj je laktat pomemben. Gledamo MCT prenos, kar
predstavlja prenaalce pri aktivnem prenosu. Ve kot je teh -> veji/hitreji
je prenos iz celice ven. V hitrih celicah se tvori laktat in to tvorjenje je lahko
veje od dinamine porabe. Posledino se le ta kopii in se prenese v
medcelinino od koder gre v kri ali na poasna m. Vlakna
Kadar je v minuti ve kot 4mmoL produkta, pride do kopienja laktata v
miici,kar privede do utrujenosti. Laktat se bo kopiil e nadaljnih 10min,
etudi bomo predasno konali z obremenitvijo.

35. Encimi krebsovega cikla (delovanje citratne sintetaze,

kaj dela LDH, in SDH)
LDH- laktatna dehidrogenaza
-katalizira reakcijo piruvata v LA (pri glikolizi ko ni O2)

SDH- sukcinska dehidrogenaza

-katalizira reakcijo tako, da s pomojo FAD oksigenira sukcinat v fumarat
(odvzame H+ iona) ali obratno, da se fumarat reducira v sukcinat (dodamo
H+ iona)

Citrat sintetaza
 -naredi iz Acetil CoA in oksalocetne kisline ter H2O citrat (limonska
kislina), ki je glavna v Krebsovem ciklu +H2O +CoA
-je katalizator za spremembo oksalocetata v citrat s pomojo CoA, ki
pomaga prenesti C-atome in H2O, ki daruje O2 in H+

36. Encimi pri glikolizi

37. Bohrov efekt

Nizek pH in visok pCO2 (parcialni tlak co2) v stanju acidoze vplivata na
hemoglobin. Zaradi tega se saturacijska krivulja premakne v desno. S tem
je pri istem pO2 za tkiva ve O2. Pri tem upotevamo spremembo
temperature iz okolja. S poveanjem temperature v miici se O2 iz krvi prej
sprosti v miice.