Biologija Gimnazija Matura

BIOLOGIJA
PREDMETNI KATALOG UNI NART
OBVEZNI PROGRAM ZA GIMNAZIJO - 210 UR
IZBIRNI PROGRAM ZA GIMNAZIJO - 35 UR
MATURITETNI PROGRAM - 105 UR

Uni nart za biologijo je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splono
izobraevanje, 26. 3. 1998.
VSEBINA
I. OPREDELITEV PREDMETA
A Opredelitev predmeta biologija
B Namen pouka biologije
II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ
1 CILJI PREDMETA
1.1 SPLONI CILJI PREDMETA
1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA
A Obvezni del programa
B Izbirni del programa
C Maturitetni del programa
2 STANDARDI ZNANJ
III. SPECIALNODIDAKTINA PRIPOROILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
1 SPLONI CILJI TER STRUKTURA PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
2 NAINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
I. OPREDELITEV PREDMETA
A Opredelitev predmeta biologija
Biologija je splonoizobraevalni predmet. Z biolokimi vsebinami se uenci sreajo

e v 1., 2. in 3. razredu osnovne ole pri predmetu spoznavanje narave ter drube ter
v 4. in 5. razredu pri predmetu spoznavanje narave. V 6., 7. in 8. razredu je biologija
samostojen predmet. Uni nart za biologijo v sploni gimnaziji je usklajen z
vsebinami in cilji predmeta v osnovni oli. Predvideno je, da uenci doloene pojme,
predstave, dejstva in podatke usvojijo e v osnovni oli, v sploni gimnaziji pa jih
utrdijo, dopolnijo, nadgradijo in poglobijo.
Uni nart za gimnazije je pripravljen tako, da pri poglabljanju, nadgrajevanju

in dopolnjevanju unih ciljev upoteva veljavne une narte za biologijo v
osnovni oli.
Z uvajanjem prenovljene osnovne ole bodo uenci prihajali v prvi letnik

gimnazije z druganim znanjem, zato bo potrebno une narte sproti
prilagajati.
B Namen pouka biologije
Pri pouku biologije so v enaki meri vkljueni kognitivni, afektivni in konativni cilji.
Dijaki pridobijo temeljno znanje, ki omogoa razumevanje narave in ivljenja.
Razumevanje narave in odgovoren odnos do ivih bitij sta osnova za ustrezneje

nartovanje lovekih posegov v naravo in vrednotenje njihovih posledic.
Cilji pouka biologije so naravnani na pridobitev temeljnega znanja in razumevanja

biologije, ki naj bi ga pridobil vsak slovenski izobraenec ne glede na nadaljnjo
tudijsko pot. Hkrati pa so cilji pouka biologije naravnani v pridobitev primerne
osnove za dijake, ki se bodo tudijsko in poklicno usmerili v naravoslovje.
Pri pouku biologije dijak pridobi tudi uporabna znanja, ki so pomembna za njegovo
intelektualno rast in celotno drubeno skupnost.
Pri pouku biologije se teoretine osnove prepletajo z metodami neposrednega

opazovanja in laboratorijskega ter terenskega dela. To daje dijakom monost, da
znanje aktivno pridobivajo, vzpostavljajo neposreden stik z ivimi bitji oziroma naravo
kot celoto, oblikujejo pozitiven odnos do narave in prihajajo do doloenih spoznanj s
svojim raziskovanjem in odkrivanjem.
Dijaki odkrivajo bistvo obravnavane vsebine s pridobivanjem informacij iz razlinih

virov, primerjajo ter kritino presojajo vednosti ter se nauijo analizirati, povezovati in
posploevati. To je podlaga za poglobljeno razumevanje unih vsebin in razumevanje
soodvisnosti naravoslovnih in druboslovnih znanj.
II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ
1 CILJI PREDMETA
1.1 SPLONI CILJI PREDMETA
S poukom biologije elimo dosei, da bi dijaki
- razumeli pojme, dejstva in zakonitosti biologije;

- razumeli medsebojne povezanosti ivih bitij;
- razvili sposobnosti za preuevanje ivljenjskih procesov in pojavov;
- s svojim iskanjem in preuevanjem pridobili doloena pomembna bioloka spoznanja in si oblikovali
odnos do narave v skladu z najnovejimi strokovnimi dognanji;
- razumeli soodvisnost znanja biologije in drugih naravoslovnih, druboslovnih in tehnikih znanj;
- razviti sposobnosti za prepoznavanje ekolokih problemov v okviru stroke, za katero se usposabljajo;
- razvili sposobnosti za opazovanje in spretnosti za uinkovito in varno raziskovanje;
- razvili sposobnosti za posploevanje in uporabo pridobljenih spoznanj;
- razvili odgovoren odnos do narave in okolja in pokazali zanimanje za dejavno varovanje obeh;
- spoznali, da je lovek sestavni del narave, vendar se od drugih ivih bitij tako razlikuje, da mora sprejeti
odgovornost za ohranitev le-te v celoti.
Predvidena organizacija in asovni obseg
Biologijo, ki obsega 210 ur, pouujemo v programu splone gimnazije.

Uni nart ni opredeljen po letnikih, temve kot celota. Uni nart je sestavljen tako,
da omogoa dijakom z izbranim dodatnim 105-urnim modulom dosei cilje in usvojiti
bioloke vsebine za maturo (obseg 315 ur). S tem je dijakom omogoeno, da
izberejo biologijo kot izbirni maturitetni predmet.
Predlagano zaporedje une snovi poteka od lajega k zahtevnejemu, razen

ekologije, ki povezuje znanje vseh predhodnih vsebinskih sklopov. Hkrati je tako
zaporedje tudi odraz uskladitve med predmeti. Dijaki lahko znanje utrjujejo in
poglobijo v okviru 35 ur obsegajoega izbirnega dela programa.
Obsega vsebinske sklope s skupnim obsegom 210 ur (od tega 70 ur v prvem, 70 v

drugem in 70 v tretjem letniku).
Od skupno 210 ur pouka jih je priblino 70 ur (tretjina) namenjena praktinemu delu

(dejavnostim).
Uitelj lahko doloi zaporedje une snovi po svoji lastni presoji s svojo
asovno razporeditvijo. Prav tako ni nujno, da uitelj uresniuje zastavljene
cilje v tistem vsebinskem sklopu, v katerem so zapisani, pa pa poljubno, e to
njegovemu konceptu bolj ustreza. Uitelj se lahko po svoji presoji odloa tudi o
tem, katere cilje bo poglobil in katere bo uresnieval zgolj informativno. Vendar
je uitelj dolan uresniiti zastavljene cilje v 210 urah.
Obseg ur je naveden le okvirno, saj se s premikanjem ciljev spreminja tudi

obseg posameznega vsebinskega sklopa.
Struktura obveznega dela unega narta
Vsebinski sklopi in njihov obseg Okvirni Laboratorijska Vaje Terenska

dela dela
obseg
ur
Uvod v biologijo
Biologija kot znanost. Nartovanje bioloke raziskave. Mikroskopiranje. 7 2
Organizacijski tipi ivih bitij
Nivoji notranje organizacije organizmov. Sistem ivih bitij. Virusi. 55 2+1

Cepljivke. Glive. Rastline. ivali. demonstracija 26
Biologija loveka in EVOLUCIJA LOVEKA 60 3 16
Tkiva in organi. Organski sistemi.
Evolucija loveka.
Humana genetika 8 2
Zgradba celice
10
Celica osnovna ivljenjska enota. Celina membrana in stena. 3

Citoplazma. Celini organeli in strukture. Celini cikel.
Delovanje celice
Kemijska zgradba celice. Nukleinske kisline. Z energijo bogate molekule 38 4+2 1

v celici. Prehajanje snovi skozi membrano. Encimi. Presnova. demonstraciji
Fotosinteza. Vrenje. Celino dihanje. Povezanost ivljenjskih procesov.
Evolucija
ivljenje. Kemo- in bioevolucija. Razvojna teorija. Genetske osnove za 7 1+1

evolucijo. Selekcija. Speciacija. demonstracija
EKOLOGIJA in varovanje okolja
Osnovni pojmi iz ekologije. Abiotski dejavniki. Biotski dejavniki. 25 1 1 4

Ekologija populacij. Kroenje in pretok energije v naravi. Ekosistemi.
Glavni ekoloki problemi. Varovanje naravne dediine.
13 + 4 51 4
demonstracije
Skupno tevilo UR 210
Bioloko laboratorijsko in terensko delo (obseg 35 ur) je namenjeno utrjevanju

une snovi.
C Maturitetni program
Obsega 105 ur v etrtem letniku.
Program je nadgraditev obveznega programa (210 ur) za splone gimnazije.
Struktura unega narta
Vsebinski sklopi in njihov okvirni obseg Laboratorijska Vaje

dela
GENETIKA 25 ur
DEDOVANJE 4
Mendlovi zakoni dedovanja. Krianje.
POPULACIJSKA GENETIKA
lahtnjenje. 1
MOLEKULARNA GENETIKA 1
Genski kod. Mutacije in mutageni dejavniki. Genska regulacija. Prenos dednega materiala.
Biotehnologija in genski ineniring.
PRIMERJAVA STRUKTURE IN FUNKCIJE ORGANSKIH SISTEMOV 60 ur
Cepljivke, glive in rastline
Transport snovi. Prehrana. Razmnoevanje, rast in razvoj. Rastlinski hormoni. Gibanja pri 4 2
rastlinah.
ivali
Homeostaza in regulacija. Krovna tkiva. 1 12
Ogrodje. Miije. Regulacijski sistemi: hormonska regulacija, ivevje.
utila. Transportni sistemi. Dihala. Prehrana in prebava. Osmoregulacija in izloanje.

Razmnoevanje. Osebkov razvoj. Vedenje.
Celostno razumevanje ivljenja 20 ur
Obseg programa: 105 ur 6 19
1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE

Predmetni katalog za obvezni del programa je pripravljen po vsebinskih

sklopih.
Predlagano zaporedje une snovi je od lajega k zahtevnejemu, razen pri ekologiji,

saj povezuje znanje vseh predhodnih vsebinskih sklopov. Hkrati je tako zaporedje
tudi odraz uskladitve med predmeti.
Uitelj lahko doloi zaporedje une snovi po svoji lastni presoji in se odloi za svojo asovno razporeditev.
Prav tako ni nujno, da uitelj uresnii zastavljene cilje v tistem vsebinskem sklopu, v katerem so zapisani;
lahko jih resnii poljubno, e to njegovemu konceptu bolj ustreza. Uitelj se lahko odloa tudi o tem,
katere cilje bo poglobil in katere bo uresnieval zgolj informativno.
Vendar je uitelj dolan realizirati zastavljene cilje v 210 urah.
Obseg ur je naveden le okvirno, saj se s premikanjem ciljev spreminja tudi

obseg posameznega vsebinskega sklopa.
Predmetni katalog sestavljajo didaktina priporoila, medpredmetne povezave,

operativni cilji, dejavnosti, vsebine (vsebinski sklopi) in pojmi.
Didaktina priporoila in medpredmetne povezave
Vsebinski sklop se zaenja z didaktinimi priporoili in medpredmetnimi povezavami,

ki uitelju olajajo pripravo na pedagoki proces.
Cilji
Cilji so opredeljeni za vsako poglavje oz. uno snov in opredeljujejo standarde znanj.
Cilji, ki so zapisani v poevnem tisku, se nanaajo na dejavnosti.

Dejavnosti
Dejavnosti se nanaajo na laboratorijska in terenska dela ter vaje.
Predvidene dejavnosti lahko uitelj zamenja z alternativnimi vajami, laboratorijskimi

in terenskimi deli. Pomembno je le, da z njimi desee enake cilje.
Laboratorijska dela
Ta dela so zasnovana tako, da so vanje vkljuene vse faze raziskovalnega

eksperimenta. Posamezno delo nartujemo v sklopih, ki obsegajo po dve olski uri.
Dijaki oddajo pisna poroila o njih. V celotnem obveznem programu so 13
laboratorijskih in 4 demonstracijska laboratorijska dela.
Laboratorijska dela so izhodie za uresnievanje ciljev pri pouku biologije in so zato

obvezni del programa. Cilji, ki jih elimo dosei pri laboratorijskih delih, so zapisani v
poevnem tisku in ustrezajo tevilu ur laboratorijskih del. Uitelj lahko predlagana
dela zamenja z alternativnimi, vendar s podobnimi cilji. Pomembno je, da ob koncu
210-urnega programa uresnii cilje, ki so zapisani v unem nartu. Laboratorijska
dela lahko uitelj poljubno premika in jih vkljuuje v uni nart na mestih, na katerem
se ta dela najbolje vkljuujejo v njegov koncept pouka. Ne more pa jih izvajati
povsem loeno od pouka (na primer v kurzu), ker se s tem izgubi povezanost z uno
snovjo.
Vaje
Vaje so namenjene ponazoritvam, konkretnim predstavam, urjenju vein itd.

Praviloma obsegajo le del olske ure in so del ure. Tudi za vaje velja, da pridobivajo
dijaki znanje in izkunje med delom, zato so cilji nartovani iz vaj, zapisani v
poevnem tisku.
Terenska dela
Uitelj mora v 210-urnem programu izpeljati 10 ur terenskega dela. Predlagana

terenska dela so v sklopu ekologije. Uitelj lahko opravlja terenska dela tudi v okviru
drugih sklopov, vendar pa mora uresniiti zastavljene cilje.
Vsebine
Vsebine so navedene le v obliki poglavij in podpoglavij. Natanneje so opredeljene s

cilji na eni in pojmi na drugi strani.
Pojmi
Pojmi in cilji govore o vsebini predmeta.
V katalog so vkljueni tudi pojmi, ki so jih dijaki sicer e usvojili v osnovni oli ali pri
drugih predmetih, vendar so kljunega pomena za razumevanje, nadgrajevanje,
dopolnjevanje in poglabljanje znanja.
Pojasnila uporabljenih znakov v katalogu:
cilji, ki so uresniljivi pri "teoretinem pouku"
cilji, uresniljivi pri dejavnostih
pri pomeni utrjevanje e usvojenega znanja (ne razirjanje znanja!)

ciljih
pri je opomnik za uitelja; uitelj naj pri delu vkljuuje tiste organizme, ki so mu dosegljivi in so dijakom blizu
pojmih (nikakor ne pomeni, da morajo dijaki vse te organizme poznati!)
pri ciljih pomeni povezovanje z drugimi predmeti
- pojmi
A. Obvezni del program
Vsebinski sklop UVOD V BIOLOGIJO (okvirni obseg 7 ur)
Didaktina priporoila
Izhodie pri poglavju Biologija kot znanost in veda je dejstvo, da so dijaki v osnovni oli e usvojili znanje, ki ga
opredeljujejo operativni cilji. Znanje naj v gimnaziji poglobijo in vzpostavijo nove miselne zveze. Vodimo jih tako, da
bodo sami prili do spoznanj in zakljukov na osnovi osnovnoolskega znanja in svojih lastnih izkuenj iz vsakdanjega
ivljenja. Uitelj naj ostaja pri tem poglavju zgolj na informativni ravni, poudarjen pa naj bo pomen temeljnega
biolokega znanja kot osnove za tudijsko ali poklicno usmeritev dijakov.
Cilji poglavij Nartovanje biolokih raziskav in Mikroskopiranje izhajajo iz dejavnosti. Uresniljivi niso izkljuno na
tem mestu, ampak v okviru 210 ur programa nasploh (pri drugih laboratorijskih delih). Razumljivo je, da bodo dijaki na
zaetku manj spretni, da bodo delali napake, da bodo teje interpretirali rezultate - do konca programa v sploni
gimnaziji pa morajo nartovanje biolokih raziskav in mikroskopiranje obvladati.
Laboratorijski deli v poglavju Nartovanje biolokih raziskav sta alternativni. Cilje, ki pri izbrani vaji niso uresniljivi,
lahko uitelj uresnii pri drugih laboratorijskih delih (na primer: merjenje in pomen kvantitativnih podatkov lahko
spoznajo dijaki tudi pri drugih laboratorijskih delih).
e se uitelj odloi za zaporedje une snovi, po katerem Uvodu v biologijo sledijo Organizacijski tipi ivih bitij
(vsebuje veinoma vaje in ne laboratorijska dela), lahko celotno poglavje Nartovanje biolokih raziskav pomakne k
poglavjem, v okviru katerih je ve laboratorijskih del. Tako bo zastavljene cilje uresnieval ob delu in ne "teoretino".
Posebno pozornost naj uitelj posveti etiki odnosa do ivih bitij in ravnanja z njimi. Uresnievanje tega cilja
nadaljujemo v celotnem programu, ker se z dozorevanjem dijakov njihovo zavedanje poglablja.
Medpredmetne povezave
fizika (mikroskop, merjenje), matematika (statistika, diagram), slovenina (strokovna terminologija) in informatika
(baze podatkov)
CILJI DEJAVNOSTI VSEBINE POJMI
Dijak: - biologija kot znanost in veda
opredeli podroje biologije njeno

mesto med drugimi vedami in UVOD V - znanost, veda, stroka
znanostmi in njen pomen v BIOLOGIJO
vsakdanjem ivljenju
- temeljna (bazina) znanost
ve, da je biologija temeljnega
pomena za mnoge uporabne vede in
znanosti (medicino, kmetijstvo, - uporabna (aplikativna) znanost
veterino, gozdarstvo itd.) Biologija kot
pozna in prepozna znailnosti znanost in veda
- celina organizacija
ivega
razume soodvisnosti ivih bitij
zaveda se celovitosti, raznolikosti - individualnost, presnavljanje, odzivnost na

in kompleksnosti narave okolje, spremenljivost, sposobnost za regulacijo
zaveda se odgovornosti za ivljenjskih procesov, prilagodljivost,
posledice poseganja loveka v naravo razmnoevanje, rast, staranje, umrljivost
zna opredeliti raziskovalni problem - znanstveni problem

in oblikovati hipotezo
pozna pomen hipoteze za reevanje
Nartovanje - dejstvo, podatek, hipoteza,
znanstvenih problemov
biolokih teorija, nauk, zakon, zakonitosti
zna poiskati in uporabiti informacije
za nartovanje bioloke raziskave
zna nartovati in opraviti raziskavo, raziskav - laboratorijsko in terensko delo
zbrati podatke in izbrati potrebne
pripomoke Laboratorijsko delo
zna interpretirati rezultate in - varnost pri laboratorijskem in
oblikovati zakljuke terenskem delu
Raziskovanje neznane
zna ugotoviti in opisati razlike med snovi ali Kako merimo?
dejstvi, podatki, hipotezami, - zakonodaja, ki zadeva delo z
teorijami, nauki in zakoni ivimi organizmi
zna varno delati v laboratoriju
se zaveda etine odgovornosti pri
delu z ivimi organizmi - etino ravnanje z organizmi
ve, da obstaja zakonodaja, ki
zadeva delo z ivimi organizmi
pozna zgradbo svetlobnega

mikroskopa in razume naela
njegovega delovanja Mikroskopiranje
Laboratorijsko delo - svetlobni mikroskop
zna pripraviti mokre mikroskopske
(mikroskopiranje)
preparate
zna mikroskopirati Mikroskop
natanno opazuje in skicira objekte in mikroskopiranje - mokri mikroskopski preparat
spozna zgodovinsko vlogo
mikroskopa v razvoju biologije
Vsebinski sklop ORGANIZACIJSKI TIPI IVIH BITIJ (okvirni obseg 55 ur)
Uitelj pri tem sklepu uresnii 75 do 80 % vseh ciljev. Vsebinski sklop uresniuje po svoji presoji, enako
izbira tudi cilje in jim daje poglobljeno ali zgolj informativno naravo. Bistveno pri tem vsebinskem sklopu je
spoznavanje osnovnih gradbenih tipov in organizmov, spoznavanje razvoja ivega sveta, ne pa sistematika. Cilje, ki jih
bo uitelj izpustil, so pa po njegovi presoji pomembni za razumevanje primerjave strukture in funkcije organskih
sistemov, lahko prenese v maturitetni program vsebinskemu sklopu Primerjava strukture in funkcije organskih
sistemov.
Priporoljivo je, da uitelj obravnava vsebinski sklop Organizacijski tipi ivih bitij im bolj na zaetku programa. S
tem uresniuje didaktina naela od blinjega k daljnemu, od vidnega k nevidnemu, od konkretnega k abstraktnemu,
z makro ravni na mikro raven.
Izhodie pri tem poglavju naj bo dijakova izkunja z ivim. Zato so v poglavja vkljuene tevilne dejavnosti
(zlasti vaje), ki jih uitelj oblikuje po svoji presoji in glede na material, ki ga ima na voljo. Pri tem mora biti usmerjen k
osnovnemu cilju - dijaki morajo pridobiti znanje na osnovi izkunje in ne zgolj verbalno.
Termin "prepoznavanje" v vajah pomeni, da dijak nekaj spozna in to tako, da lahko ponovno prepozna v naravi, na
sliki itd.
Pri tem poglavju sta uitelju lahko v veliko pomo vivarij in gojenje organizmov.
Cilji, ki so oblikovani kot "seznani se", pomenijo, da dijak o tematiki slii, ni pa nujno, da jo tudi obvlada.
Navajanje predstavnikov med pojmi je samo opomnik za uitelja. Uitelj naj pri delu vkljuuje tiste naravne
objekte, ki so mu dosegljivi in so dijakom blizu.
Pri prepoznavanju "ogroenih in zavarovanih organizmov" naj uitelj vkljuuje znane primere iz blinje okolice (na
primer velikononica na Bou ogroenost movirskega tulipana, barska sklednica, loveka ribica itd.).
Uitelj lahko dosee cilje iz tega vsebinskega sklopa tudi pri terenskem delu. Doloevanja s preprostimi kljui naj se
dijaki nauijo pri vajah ali pri delu na terenu ob koncu poglavja.
geografija in slovenina (strokovna terminologija)
Dijak: Laboratorijsko delo
definira pojme celica, tkivo, Razmerje med hitrostjo difuzije

organ, organski sistem, organizem, in velikostjo celice ORGANIZACIJSKI TIPI - celica, tkivo, organ,
mnogocelini organizem (demonstracija) IVIH BITIJ organski sistem,
zna utemeljiti pomen organizem
diferenciacije in specializacije celic
mnogocelinega organizma
- enocelini,
pozna razlike in podobnosti med
mnogocelini organizem
eno- in mnogocelinimi organizmi Nivoji notranje
organizacije
- specializacija in
diferenciacija celic
primerja razlina bitja in

prepoznava podobnosti ter razlike,
na podlagi teh pa jih razvrsti v
Vaja: - sistemi ivih bitij
sisteme
ve, zakaj so sistemi ivih bitij
hipotetini Opazovanje in primerjanje Sistemi - sistematske kategorije: vrsta, rod,
definira pojem vrsta morfolokh lastnosti ivih bitij druina, red, razred, deblo, kraljestvo
pozna vije taksonomske enote razlinih bitij
in njihovo hierarhijo
pozna dvolensko ("dvojno") - dvolensko ("dvojno") poimenovanje
poimenovanje
s pomojo doloevalnega kljua - Linne
doloi nekaj organizmov Vaja
pozna sistem tirih kraljestev
- doloevalni klju
Uporaba preprostih
doloevalnih kljuev
pozna osnovne znailnosti - virus

virusov
ob shemi opie osnovno zgradbo Virusi
Vaja: - viroze pri bakterijah, rastlinah, ivalih
virusov
in loveku
razloi princip razmnoevanja
virusov Opazovanje virusa ( slike in
pozna nekaj virusnih bolezni in sheme) - steklina, herpes, meningitis
ve, da virusnih bolezni ne zdravimo
z antibiotiki
ve, da lovekovo telo ustvarja

protitelesa proti nekaterim virusom
- virus HIV AIDS
pozna nain okube, posledice le-
te ter zaito pred okubo z
virusom HIV
pozna osnovne znailnosti - kok, bacil, spiroheta, vibrio

cepljivk
pozna pomen cepljivk v biosferi
Laboratorijsko delo: - heterotrofne bakterije: anaerobne,
ve, da je celica cepljivk procita
aerobne; gniloivke, zajedavci,
pozna velikost in tipine oblike
simbionti
bakterij Doloanje razirjenosti
ve, da se bakterije razlikujejo po
prehrani in presnovi - avtotrofne bakterije: kemosintetske,
spozna hitrost razmnoevanja mikroorganizmov CEPLJIVKE
fotosintetske
bakterij ter sklepa o njihovi
raznolikosti in tevilk
- vezava zranega duika, trohnenje,
gnitje, patogene bakterije, bakterije v
ve, da so bakterije povzroiteljice Vaja: industriji in kmetijstvu (biotehnologija)
tevilnih bolezni, ki jih zdravimo z
antibiotiki
Razmaz bakterij jogurta - bakterijske bolezni: borelioza,
tuberkuloza, kolera itd.; antibiotiki
pozna modrozelene cepljivke in
njihov pomen
seznani se s filogenetskim - modrozelene cepljivke cvetenje
poloajem cepljivk jezer
pozna osnovne znailnosti - steljka; hifa, podgobje, plodie (trosnjak)

gliv
pozna pomen gliv v
Vaja: GLIVE - heterotrofne glive: gniloivke, zajedalke; simbioza,
biosferi
mikoriza
ve, da je celica gliv evcita
in pozna znailnosti zgradbe Prepoznavanje glavnih
pozna osnovno zgradbo predstavnikov gliv in
gliv in opredeli nain liajev
ivljenja in prehranjevanja
pozna primere mikorize in - predstavniki gliv
razloi pomen
pozna predstavnike gliv
ve, da so tevilne glive
gospodarsko pomembne
seznani se s filogenetskim
poloajem gliv
pozna zgradbo liajev - avtotrofni, heterotrofni partner v simbiozi
razume soodvisnost
simbiotskih partnerjev v
liaju - pionirske zdrube, bioindikatorji
pozna morfoloke tipe
liajev - skorjasti, listasti, grmiasti liaji
pozna pomen liajev pri
ugotavljanju onesnaenosti
zraka
Liaji
pozna osnovne znailnosti - steljka steljnice; brst brstnice

rastlin
pojasni pomen rastlin v RASTLINE
- nespolno razmnoevanje: razmnoevanje s trosi
biosferi
(tros, trosovnik), vegetativno razmnoevanje (razpad
ve, da je rastlinska celica
steljke, gomolj, pritlika, zarodni brsti, potaknjenec,
evcita in pozna njeno
cepljenje, tkivna kultura)
zgradbo
ve, da so rastline
enoceline ali mnogoceline

pozna naine nespolnega
- spolno razmnoevanje: gametangiji, spolne celice,
razmnoevanja rastlin
oploditev, spojek
pozna spolno
razmnoevanje rastlin
pozna osnovni princip - prerod, gametofit, sporofit
preroda
ve, da se pri veini rastlin
obvezno izmenjujeta spolni
in nespolni rod
ve, da so alge steljnice - stopnje organizacije: bikasta, kroglasta, nitasta,

in pozna stopnje njihove cevasta, tkivna steljka
telesne organizacije
Vaja Alge
pozna tiri debla alg in
- filoid, rizoid, kavloid
merila za razvranje
ve, da debla alg nimajo Prepoznavanje morskih
skupnega izvora in sladkovodnih alg
prepozna nekatere
predstavnike alg in ve, kje
ivijo - debla in predstavniki: evglena, brai, kremenaste
ve, da so zelene alge alge, rdee alge, volvoks, hlamidomonas, morska
izvorna skupina za mahove solata, morski deniek; spirogira, paronice
in praprotnice
pozna osnovno morfologijo - gradbena tipa: steljkasti in listnati (rizoidi,

mahov stebelce, listii)
razloi, zakaj so mahovi Mahovi
Vaja
organizacijsko med steljnicami in
- prerod: gametofit (anteridij, arhegonij),
brstnicami
sporofit (sporangij)
pozna osnovne znailnosti Prepoznavanje
preroda mahov in ve, da pri njih mahov
prevladuje spolna generacija
ve, da je za oploditev mahov
potrebna voda
pozna osnovni sistematski - predstavniki mahov: studenni jetrenjak,
skupini mahov in predstavnike otni mah, lasasti kapiar, zvezdasti mah
seznani se s filogenetskim
poloajem mahov
ve, da so praprotnice brstnice - morfoloki tipi praprotnic

pozna osnovne morfoloke tipe
praprotnic in predstavnike
- prerod: sporofit (trosie), gametofit
pozna osnovne znailnosti
(predkal)
preroda praprotnic in ve, da pri njih
prevladuje nespolna generacija Praprotnice
ve, da so praprotnice lahko
enakotrosne ali raznotrosne
ve, da je za oploditev praprotnic Vaja
potrebna voda - predstavniki praprotnic: lisijak, dreica,
seznani se s filogenetskim preslica, orlova praprot, sladka koreninica,
Prepoznavanje
poloajem praprotnic in ve, kdaj so praprotnic glistovnica, jelenov jezik
v geoloki preteklosti dosegle
vrhunec razvoja
ve, da so semenke brstnice in Vaja Semenke - korenina, steblo, list

veinoma kopenske rastline

pozna seme kot razvojno novost
semenk
Prepoznavanje - cvet (ani in venni listi, praniki, pesti)
pozna zgradbo, vloge in
golosemenk
razirjanje semen
ve, da je cvet razmnoevalna - seme, plod
struktura semenk
pozna delitev semenk v dve Golosemenke
organizacijski stopnji - golosemenke, kritosemenke
pozna cvetove golosemenk in Laboratorijsko
ve, kaj je stor delo
- stor ensko socvetje, moki cvet, pelodno
razlikuje med pojmoma opraitev zrno, pelodov meiek, semenska zasnova,
in oploditev Razmnoevanje zarodkov meiek
pozna predstavnike golosemenk cvetnic
pozna zgradbo cveta in jo povee
z nainom opraevanja - predstavniki: ginko, smreka, jelka, bor,
razlikuje med cvetovi in socvetji macesen, brin, tisa, cipresa
ve, iz esa nastane plod, pozna
njegovo vlogo in ob konkretnih Vaja - zvezdast cvet, someren cvet, socvetje
primerih razloi zgradbo in nain Kritosemenke
razirjanja
pozna kriterije za delitev Spoznavanje - vetrocvetnost, ukocvetnost
kritosemenk na dvo- in enokalinice plodov
pozna predstavnike semenk - razirjanje plodov in semen
seznani se z ogroenostjo
nekaterih semenk
seznani se s filogenetskim - razvoj gametofita, dvojna oploditev
poloajem semenk Vaja
- druine dvokalinic in enokalinic: zlatievke,
Prepoznavanje ronice, metuljnice, krinice, kobulnice,
kritosemenk bukovke, ustnatice, koarice, lilijevke,
ostrievke, trave, kukavievke
- zavarovane in ogroene semenke
DEJAVNOSTI VSEBINE POJMI
CILJI
- ocelienje, kolonijski nastanek
pojasni pomen ivali v

biosferi IVALI - nespolno razmnoevanje: delitev,
ve, da je evcita ivalska brstenje; regeneracija
celica z znailno zgradbo
pozna osnovne znailnosti
- spolno razmnoevanje: gametogamija,
ivali
partenogeneza
ve, da so ivali enoceline ali
mnogoceline
pozna ocelienje in kolonijski - enospolniki, dvospolniki
nastanek mnogoceliarjev
pozna naine nespolnega in
- spolne leze (moda in jajniki)
spolnega razmnoevanja ivali
ve, da je tudi za nekatere
ivalske skupine znailen - osemenitev, oploditev (zunanja, notranja)
prerod
- ontogenetski razvoj: embrionalni
- postembrionalni (neposreden; posreden

liinke)
pozna osnovne znailnosti - bikarji, korenonoci, trosovci,

praivali migetalkarji
razlikuje osnovne skupine Praivali
Vaja
praivali in pozna njihove
predstavnike
seznani se s filogenetskim Prepoznavanje
CILJI
poloajem praivali osnovnih skupin - predstavniki: vrteljc, bikar ovratniar,

praivali simbiontski bikarji, amebe, luknjiarke,
mreevci, plazmodij, paramecij, zvonica
pozna osnovne znailnosti - ogrodje spuev

spuev
razlikuje osnovne gradbene Spuve
Vaja
tipe spuev in pozna nekaj
predstavnikov
seznani se s filogenetskim Prepoznavanje spuev - predstavniki: prava spuva
poloajem spuev
pozna znailnosti pravih Pravi - nelenarji, mnogolenarji, iglokoci,

mnogoceliarjev mnogoceliarji strunarji
razlikuje med osnovnimi
gradbenimi tipi pravih
mnogoceliarjev
pozna skupne znailnosti Nelenarske - oigalkarji, ploskavci, valjavci, nitkarji,

nelenarskih skupin mehkuci
razlikuje med glavnimi skupine
nelenarskimi skupinami
pozna znailnosti skupine - polip, meduza

razlikuje med polipom in
meduzo
Vaja Oigalkarji - oigalka
opie prerod oigalkarjev
razloi vlogo oigalk
pozna osnovne skupine Prepoznavanje - koralnjaki, trdoivnjaki, klobunjaki
oigalkarjev in predstavnike oigalkarjev
- predstavniki: korale, morska vetrnica,

trdoiv, uhati klobunjak, meseinka
CILJI
pozna znailnosti skupine - razvojni krog, glavni in vmesni gostitelj

pozna najobseneje
skupine ploskavcev in njihove
Vaja Ploski rvi ali ploskavci - prilagoditve parazitizmu
predstavnike
na shemi razloi razvojni
krog trakulje Prepoznavanje - naini okube
opie prilagoditve ploskavcev
ploskavcev parazitskemu
nainu ivljenja - vrtinarji, sesai, trakulje
pozna monosti za okubs s
paraziti
- predstavniki: metljaj, svinjska trakulja,

pasja trakulja
pozna znailnosti skupine Vaja - zajedavci, razkrojevalci

pozna skupine valjavcev in
njihove predstavnike Prepoznavanje Valjasti rvi ali valjavci
valjavcev - kotaniki, gliste
pozna pomen glist v naravi
- predstavniki: loveka glista, lasnica

CILJI
seznani se s filogenetskim Nitkarji

pomenom nitkarjev
- glava, noga, drobovnjak, pla, plana

votlina, hiica, lupina, osrnik,
pozna znailnosti skupine
pozna skupine mehkucev Vaja Mehkuci
in njihove predstavnike - poli, koljke, glavonoci
ve, da je organizacija telesa
Prepoznavanje
mehkucev najnapredneja v
- predstavniki: lazar, pol mlakar, vrtni
nelenarskih skupinah
pol, volek, latvica, leur, klapavica,
na osnovi zgradbe telesa mehkucev
bisernica, potoni krek, brodnik, ligenj,
zna sklepati o nainu ivljenja
sipa, hobotnica
seznani se s sorodstvenimi Sorodstveni odnosi med

odnosi med nelenarskimi nelenarskimi
skupinami skupinami
pozna osnovne znailnosti Mnogolenarske - kolobarniki, lenonoci

mnogolenarjev skupine
razlikuje kolobarnike od
lenonocev
pozna osnovne znailnosti - enakolina lenjenost (kolobar),

skupine lestviasta trebunjaa, celomske vreke,
pozna skupine kolobarnikov Kolobarniki metanefridiji
Vaja
in njihove predstavnike
pozna pomen deevnika v
- mnogoetinci, maloetinci, pijavke
biosferi Prepoznavanje
razume, zakaj je kolobarnikov
organizacija telesa - predstavniki: morska striga, cevkarji,
kolobarnikov preprosteja med deevniki, tubifeks, medicinska pijavka
mnogolenarji
CILJI
pozna osnovne znailnosti skupine - raznolina lenjenost,

pozna skupine lenonocev in njihove lenaste okonine,
znailnost, hitinjaa, levitev, vrviasta
Vaja lenonoci
zna primerjati zlivanje lenov v telesne trebunjaa, sestavljeno
regije pri glavnih skupinah lenonocev oko, neposreden, posreden
pozna najobseneje skupine pajkovcev, Prepoznavanje razvoj
rakov, stonog in uelk ter njihove lenonocev
predstavnike
- trokrparji, raki, pajkovci,
ve, da so uelkekot vrsta najobseneja
stonoge, uelke
skupina na Zemlji
(nepopolna, popolna
seznani se s pomenom Ivana Regna in
preobrazba buba)
Antona Jane
pozna nekatere zavarovane in ogroene
lenonoce - skupine in predstavniki:
razume, zakaj je organizacija telesa ipalci (korpijon), pajki
lenonocev med mnogolenarji napredneja (krievec, rna vdova),
zna primerjati telesno organizacijo suhe juine (matija), price
kolobarnikov in lenonocev ter komentirati (klop meningitis,
pomen teh razlik borelioza), raki listonoci
(vodna bolha), raki
vitinjaki (elodek), viji
raki (kozice, postranice,
rakovice, jastog, potoni
rak), strige, kaice,
prauelke (skakai),
krilate uelke (uelke z
nepopolno preobrazbo:
CILJI
enodnevnice, kaji pastirji,

kobilice, palinjaki,
strigalice, urki, termiti,
bogomolke, ui, stenice,
listne ui; uelke s
popolno preobrazbo:
metulji, hroi, koekrilci,
dvokrilci, bolhe)
seznani se s sorodstvenimi odnosi med Sorodstveni odnosi med

mnogolenarskimi skupinami mnogolenarskimi
skupinami
pozna osnovne znailnosti skupine Iglokoci - zvezdasta somernost,

pozna skupine iglokocev in njihove notranje ogrodje
predstavnike
Vaja - morske lilije, kajerepi,
seznani se s filogenetskim poloajem
iglokocev morski jeki morske
zvezde, brizgai
Prepoznavanje
iglokocev
seznani se z dejstvom, da so bili Ramenonoci;,mahovnjaki

ramenonoci in mahovnjaki v preteklih
geolokih dobah pomembni
pozna znailnosti strunarjev - hrbtna struna,

pozna osnovne skupine strunarjev hrbtenjaa, krno revo,
Strunarji sklenjeno krvoilje, rep,
lenjeno miije
- brezglavci, plaarji,
vretenarji
pozna znailnosti brezglavcev
pozna krgoustko in ve, da predstavlja - predstavnik:krgoustka

Brezglavci
osnovni tip organizacije telesa strunarjev
pozna plaarje in njihove Plaarji - pla, obkrno revo,

predstavnike stok
- kozolnjaki
CILJI
pozna znailnosti Vaja - hrbtenica, lobanja, parne okonine,

vretenarjev veplastna povrhnjica, sklenjeno krvoilje,
pozna glavne skupine Prepoznavanje in centralni ivni
primerjanje skupin Vretenarji
(razrede) vretenarjev
razume organizacijo telesa vretenarjev
- sistem (mogani), krge, pljua
vretenarjev kot najnaprednejo
med strunarji
zna primerjati razrede in - obloustke, hrustannice, kostnice, dvoivke,
komentirati razlike plazilci, ptii, sesalci
CILJI
pozna znailnosti skupine - brezeljustni vretenarji, neparne plavuti,

pozna predstavnika obloustk hrustanasto ogrodje
ve, da so obloustke
Obloustke - predstavnik: pikur
najpreprosteja skupina
vretenarjev
pozna osnovne znailnosti Vaja - koene luske, plavuti, krno ogrodje,

hrustannic in kostnic vzduni mehur, pobonica
pozna predstavnike Prepoznavanje
hrustannic in kostnic Hrustannice - predstavniki in skupine: morski psi, skati,
hrustannic in kostnic
seznani se z izvorom pljuarice, resoplavutarice, moderne kostnice
hrustannic in kostnic Kostnice
pozna znailnosti dvoivk Vaja - dvojni krvni obtok, preobrazba, neotenija,

pozna osnovne skupine repate dvoivke, brezrepe dvoivke
dvoivk in njihove predstavnike Prepoznavanje dvoivk
Dvoivke
pozna ivljenjski cikel dvoivk
- predstavniki: pupek, loveka ribica,
seznani se z izvorom dvoivk
moerad, zelena aba, sekulja, rega,
pozna nekatere ogroene
krastaa, urh
predstavnike dvoivk
pozna znailnosti plazilcev Vaja - luske, poikilotermnost, amniotsko jajce

pozna osnovne skupine
plazilcev in njihove Prepoznavanje plazilcav
Plazilci - mezozoiski plazilci, krokodili, elve,
predstavnike,
kuarji, kae
seznani se z izvorom plazilcev
razume, zakaj so bili plazilci
prvi vretenarji, neodvisni od - predstavniki: movirska sklednica,
vodnih bivali martinek, slepec, pozidna kuarica, navadni
pozna nekatere ogroene in go, belouka, gad, modras
zavarovane predstavnike
pozna znailnosti ptic Vaja - perje, kljun, homeotermnost, gnezdenje,

pozna osnovne skupine ptic oglaanje, selitve
in njihove predstavnike Prepoznavanje ptic Ptice
seznani se z izvorom ptic - predstavniki in skupine: noj, ujede,
pozna nekatere ogroene in plojkokljuni, kure, golobi, kukavice, pingvini,
zavarovane predstavnike plezalci, pevci
pozna znailnosti sesalcev Vaja - dlaka, zobovje, dojenje skrb za zarod

pozna osnovne skupine
sesalcev in njihove Prepoznavanje sesalcev
Sesalci - stokovci, vrearji, placentalni seslci
predstavnike
seznani se z izvorom in
razvojem sesalcev ter - predstavniki: kljuna, kenguru, ukojedi,
pozna nekatere ogroene in prvaki, netopirji, zajci, zveri, glodalci,
zavarovane predstavnike plavutonoci, kopitarji, trobarji , kiti
Vsebinski sklop: BIOLOGIJA LOVEKA in Evolucija loveka (okvirni obseg: 60 ur)
Ta sklop so dijaki obravnavali v 7. razredu osnovne ole (70 ur), zato e poznajo osnovno terminologijo in dejstva.
V gimnazijskem programu naj osnovnoolsko znanje ponovijo, utrdijo in poglobijo.
Uitelj naj vodi dijake tako, da bodo spoznali vzroke in posledice delovanja svojega organizma.
Vaje in laboratorijska dela so namenjena pridobivanju znanja o sebi, zlasti pa zavedanju naega telesa in spoznanju, da
lahko marsikaj spoznamo, e opazujemo svoje reakcije.
Velika pozornost naj bo posveena zdravstveni vzgoji; z njo je modul v celoti usklajen. Prav to znanje je za vsakega
izmed nas izredno pomembno. S tem pri predmetu skuamo dosei cilj, da mora dati biologija bodoemu izobraencu
tisto znanje in razumevanje, ki mu pomaga iveti z njegovim lastnim telesom in okoljem.
Cilji, ki so oznaeni s puico, so namenjeni ponovitvi in utrjevanju ciljev vsebinskega sklopa. Raznolikost ivih bitij
in naj vkljuujejo le e pridobljeno, ne pa tudi novega znanja primerjalne anatomije.
Dejavnosti, ki dajo konkretne predstave o organih, lahko potekajo na "mrtvih" organizmih oziroma njihovih delih
(volovsko srce, oko itd.).
Laboratorijsko delo Reagiranje na okolje lahko uitelj opravi v okviru poglavja o koi ali utilih.
Vzgojna narava se kae v razumevanju razvojnosti, postopnosti razvoja in v spoznanju, da je tudi lovek s svojim
delovanjem del narave in njenega razvoja.
Poglavje o evoluciji loveka je v unem nartu novo. Namenjeno je spoznavanju lovekovega evolucijskega razvoja
in je osnova za psihologijo in sociologijo, povezano pa je tudi z zgodovino.
Vsebinski sklop je usklajen po olski vertikali in pomeni ponovitev, utrjevanje in poglabljanje osnovnoolskega
znanja.
Vsebinski sklop je usklajen s kroskurikularno komisijo za zdravstveno vzgojo, ki je predlagala cilje zdravstvene
vzgoje.
Vsebinski sklop je usklajen s psihologijo (ivni sistem).
Vsebinski sklop je povezan z znanjem fizike (vid, sluh, gibala itd.).
Una snov poglavja Evolucija loveka se povezuje z druboslovjem (zgodovino, psihologijo in sociologijo).
Dijak: Vaja - tkiva v lovekem telesu: vrhnjice (krovna in lezna

tkiva), veziva in opornine (kostnina in hrustanevina),
definira pojem miinine (gladko, skeletno in srno miino tkivo),
tkivo Opazovanje tkiv Tkiva
ivnine (pravo ivno tkivo in oporno ivno tkivo)
prepozna vrhnjice, (mikroskopski preparati
veziva in opornine, ali histoloki atlas) - organi in organski sistemi
Organi
miinine in ivnine
zna povezati
Vaja
zgradbo tkiv z Organski
njihovimi vlogami sistemi
definira pojma Opazovanje zgradbe
organ in organski lovekega telesa (model
sistem in anatomski atlas)
nateje organske
sisteme lovekega
telesa
pojasni pomen in vloge koe

skicira in opie zgradbo koe
pojasni zgradbo koe v povezavi z
Laboratorijsko delo Koa - vloge koe: zaitna vloga, stik
njenimi vlogami
z okoljem
pojasni funkcije konih tvorb in konih
lez Reagiranje na okolje
razloi pomen nege in zaite koe - zgradba koe: povrhnjica,
ter vzroke in posledice najpogostejih usnjica, kone tvorbe, kone
konih bolezni in pokodb leze
povee spoznanja o loveki koi z - nega koe, kone bolezni in

znanjem o krovnih pokodbe
tkivih ivali in rastlin
pojasni pomen in vloge okostja - vloge okostja: opora, gibanje,

pozna in poimenuje osnovne dele varovanje, zaloga mineralov
lovekega okostja
Vaja Okostje
pojasni funkcionalne razlike med
- zgradba lovekega okostja:
hrustancem in kostjo
kosti glave, trupa in okonin
pozna pojem kostenenje loveko okostje (model)
prepozna razline tipe kostnih stikov
pozna zgradbo in delovanje sklepov - tipi kosti: dolge, kratke,
pozna najpogosteje bolezni in Vaja
ploate, nepravilno oblikovane
pokodbe kosti in sklepov
Delovanje sklepov
- kostni stiki: negibljivi in gibljivi
primerja ogrodje ivali z ogrodjem (opazovanje lastnega
loveka telesa)
- pokodbe in bolezni kosti in
sklepov
razloi vlogo skeletnih miic in Vaja - vloga skeletnih miic

pojasni pojem gibala
razloi zgradbo in delovanje gladkega
Zgradba skeletne miice Miije - gibala
in preno progastega miinega vlakna
in miice
prepozna mikroskopski preparat Vaja - zgradba in delovanje miinega
miinega tkiva vlakna in miice
pozna glavne skeletne miine
skupine in njihovo delovanje Glavne miine skupine pri Skeletne
navede najpogosteje pokodbe miic loveku (anatomski atlas) miice - glavne miine skupine,
in vzroke zanje antagonistino in sinergistino
delovanje miic
primerja gibala loveka z gibali ivali

- bolezni in pokodbe miic
razloi pomen in vlogo regulacijskih Regulacijski - hormonalni in ivni sistem

sistemov sistemi
definira pojem homeostaza in ga - homeostaza
razloi ob primerih
definira pojem endokrina leza - endokrina leza

pozna pomen in delovanje hormonov
pozna endokrine leze loveka in zna Hormonski
Vaja sistem - hormon, hormonska regulacija
opisati njihov poloaj v telesu
pozna hormone, njihove vloge in ve,
katere leze jih izloajo Endokrine leze - itnica, obitnice, trebuna
pojasni sistem hormonske regulacije (anatomski atlas) slinavka, nadledvini lezi,
in negativno povratno zvezo prieljc, earika
pozna najpogosteje nepravilnosti v
delovanju hormonskih lez
- spolne leze, hipofiza
- hiposekrecija, hipersekrecija
pojasni pomen in delovanje ivne - ivna celica, ivno tkivo, ivni

celice, ivnega tkiva in ivnega sistema sistem
definira pojma draljaj in vzburjenje
Vaja ivni
razume delovanje ivevja
- draljaj in vzburjenje
pojasni pomen sinapse in vlogo ivnih
prenaalcev Preverjanje refleksov: sistem
razloi delovanje refleksnega loka stopalni, kolenski, zenini - mirovni membranski potencial,
opredeli pomen somatskega in akcijski potencial
vegetativnega ivevja
opredeli vloge in zgradbo centralnega
ivnega sistema - sinapsa, ivni prenaalci
se zaveda najvijih oblik miljenja (adrenalin, acetilholin)
ob primerih pojasni delovanje simpatika
in parasimpatika - refleksni lok
pozna najpomembneje pokodbe in
bolezni ivevja
primerja delovanje hormonskega in - somatsko in vegetativno ivevje
ivnega sistema
- mogani: mogansko deblo, mali in
primerja centralni ivni sistem loveka veliki mogani miljenje; hrbtenjaa
z ivevjem ivali
- simpatik, parasimpatik
- pokodbe in bolezni ivevja (uinek

drog, alkohola)
razlikuje pomen in vlogo zunanjih in - zunanji in notranji receptorji

notranjih receptorjev
pozna pomen in vlogo zunanjih util
Laboratorijsko delo utila - vloga zunanjih util
razlikuje glavne vrste receptorjev
pozna strukturo, funkcijo in delovanje
util Sekcija ivalskega oesa - vrste receptorjev: foto-, mehano-,
pozna vzroke najpogostejih pokodb in kemo-, termoreceptorji
bolezni util ter naine varovanja util
- utilo za vid, utilo za okus, utilo za
primerja utila loveka s utili ivalih voh, utilo za sluh in ravnoteje, utila
v koi
pojasni pomen obtoil za organizem Obtoila - pomen obtoil
razloi pomen krvoilja in nateje dele Vaja - kri, srce, krvne ile
krvoilja
opie sestavine krvi in njihove funkcije Krvoilje
Krvni razmaz - kri: krvna plazma, krvna telesca
pozna krvne skupine in krvodajalstvo
(mikroskopski preparat) (rdea, bela, krvne ploice); krvne
pojasni zgradbo in delovanje srca
skupine
razlikuje zgradbo in funkcijo krvnih il
pojasni nain, smer in hitrost
pretakanja krvi po ilah - srce
pojasni pojem krvni tlak
zna nateti najpogosteje bolezni krvi, Vaja
srca in oilja in razume pomen varovanja - krvne ile: arterije, vene, kapilare
srca in oilja Srce sesalca (sekcija)
- veliki, pljuni krvni obtok
primerja krvoilje loveka s krvoiljem
ivali - bolezni srca in oilja, krvni tlak
Vaja
Ugotavljanje utripa
pozna pomen mezgovnega Mezgovni - mezga

sistema sistem
pozna sestavne dele - mezgovni organi (mezgovnice, vranica,
mezgovnega sitema in njihove prieljc, bezgavke)
vloge
pojasni delovanje in pomen

imunskega sistema
razlikuje med osnovnimi
Imunski - imunski sistem
imunskimi mehanizmi
sistem
definira pojma antigen in
protitelo - specifini in nespecifini obrambni
pozna celice imunskega mehanizmi
sistema in razume njihovo
vlogo
primerja aktivno in pasivno - antigen, protitelo, limfociti T in B
imunost
razume reakcijo organizma - aktivna in pasivna imunost
na okubo z virusom HIV
pojasni povezavo med
mezgovnim in krvnim
sistemom
pojasni povezavo med
mezgovnim in imunskim
sistemom
opredeli vloge dihal Vaja - dihalna pot (nosna votlina, ustna votlina,
pozna zgradbo dihal relo, grlo, sapnik, sapnice)
razlikuje med celinim in
Zgradba plju sesalca Dihala
pljunim dihanjem
(sekcija) - pljua: zgradba (pljuni mehurki) in
pozna pomen hemoglobina
delovanje
za prenaanje kisika v
organizmu
- pljuno dihanje
razloi nain prenaanja Laboratorijsko delo
ogljikovega dioksida v Doloanje koliine CO2 v - prenos kisika in ogljikovega dioksida
organizmu izdihanem zraku
navede najpogosteje
bolezni dihal in vzroke zanje - bolezni dihal (vpliv kajenja, onesnaenega
razume povezavo med dihali zraka)
in krvnimi obtoili
primerja dihanje loveka z
dihanjem ivali
razume pomen prebavil in Vaja - mehanska in kemina prebava, prebavni

pozna njihovo zgradbo encimi
pozna lego, zgradbo in vloge Sledenje griljaju hrane
(opazovanje lastnega Prebavila
posameznih delov prebavne
telesa) - prebavna cev in prebavni organi: usta (jezik,
cevi
zobje), poiralnik, elodec (vratar), tanko
imenuje prebavne leze in
revo (dvanajstnik), debelo revo (slepo
opredeli njihove funkcije
revo), danka iztrebki
razlikuje med mehansko in
kemijsko prebavo
pozna vloge prebavnih - prebavne leze: slinavke, trebuna slinavka,
encimov jetra (jetrni krvni obtok, olnik)
navede najpogosteje
bolezni prebavil, vzroke zanje
ter naine varovanja pred - revesna resica, resorpcija, absorpcija
boleznimi
- bolezni prebavil in preventivni ukrepi
primerja prebavo loveka s (ustrezna prehrana)
prebavo ivali
razume pomen izloanja za Vaja - sena pot: ledvice, seevod,

organizem seni mehur, senica
pozna dele izloal in njihovo
zgradbo
opie delovanje in pozna vloge
Ledvica sesalca Izloala - ledvica (skorja, sredica,
izloal
(sekcija) kotanja; sena cevka)
opie zgradbo in delovanje ledvic
navede vzroke in najpogosteje
bolezni izloal - bolezni senih organov
primerja izloala loveka z izloali

ivali
pozna vloge, zgradbo in delovanje

enskih in mokih spolnih organov
pozna pot semenic od njihovega Spolovila
- moki spolni organi: modo,
nastanka do izliva semena
izvodila, pomone spolne
leze, zunanje spolovilo
pozna menstrualni cikel in razume
vlogo spolnih hormonov
pozna vpliv hormonskih sprememb - enski spolni organi:
med menstrualnim ciklom na fizino jajnik, jajcevod, maternica,
in psihino razpoloenje enske nonica, zunanje spolovilo
pozna pomen higiene spolnih
organov - menstrualni cikel
pozna vzroke in simptome spolnih
bolezni ter naine varovanja pred
okubo z njimi - spolne bolezni
- higiena spolnih organov
pozna primarne in sekundarne

spolne znake
razume vpliv hormonskih
Vaja Razmnoevanje - primarni spolni znaki,
sprememb v obdobju pubertete
sekundarni spolni znaki
pojasni pot semenic in jajeca v
spolnih organih od spolne zdruitve Spolne celice loveka
do oploditve (mikroskopski - puberteta
razloi razvoj osebka od spojka do preparat)
poroda
se zaveda odgovornosti in monosti - spolna zdruitev,
pri nartovanju druine osemenitev, oploditev
- zarodek, plod
- zanositev, nosenost ,
porod
- nartovanje druine
zna uvrstiti loveka v kraljestvo - primat

ivali
nateje znailnosti primatov
Vaja Evolucija loveka - uloveenje
razloi stopnje v biotskem razvoju
loveka
razloi pojem uloveenje ter se Paleolitska najdia - antropogeneza
seznani z najpomembnejimi hominidov v
materialnimi kulturami lovenjakov Sloveniji
in loveka v svetu in pri nas Materialne kulture - lovenjak
lovenjakov v geoloki
preteklosti
- materialna kultura
Vsebinski sklop humana genetika (okvirni obseg 8 ur)
Poglavje nadgrajuje osnovnoolsko znanje (8. razred), je informativno in ne zahteva poglobljenega znanja.
Dijakom bi moralo dati le osnovo za razmevanje dedovanja in jih seznaniti z dednimi boleznimi. Na osnovi tega
znanja dijaki laje oblikujejo ustrezen odnos do "druganih" ljudi z dednimi boleznimi.
Tudi to poglavje tei k cilju, da mora dijak dobiti znanje, uporabno za ivljenje.
Vsebinski sklop je usklajen s kroskurikularno komisijo za zdravstveno vzgojo, ki je predlagala cilje zdravstvene vzgoje.
Dijak:
pozna potek mejoze in razume njen Dedovanje pri

pomen loveku - mejoza, haploidnost, diploidnost
povee mejozo z gametogenezo
razume pojem alel
- gametogeneza: spermatogeneza,
razume pojma fenotip in genotip
oogeneza
pozna osnovne principe dedovanja
pozna dedovanje spola pri loveku
razloi dedovanje krvnih skupin - alel; fenotip, genotip; recesivne in
razlikuje med normalnim in dominantne lastnosti
spremenjenim kariogramom loveka
zna analizirati rodovnik in predvideti
- spolno vezano dedovanje in dedovanje
genske kombinacije
na avtosomnih kromosomih
pozna dedne bolezni loveka in
razume pomen genetskega
svetovanja pri nartovanju druine - dedovanje spola
- dedovanje krvnih skupin (ABO, Rh)
- dedovanje hemofilije in barvne slepote
Vaja
- Downov sindrom
Analiza
kariograma
Vaja
Analiza
rodovnikov
Vsebinski sklop Zgradba CELICE (okvirni obseg 10 ur)
Za dijake je pojem celica abstrakten, zato morajo dobiti predstavo o njej. Dobijo jo s pomojo dejavnosti
mikroskopiranja.
V tem vsebinskem sklopu obravnavamo zgradbo celice. Vsebinski sklop je lahko umeen samostojno (brez
kemizma in fiziologije celice) pred vsebinski sklop Organizacijske oblike ivljenja. V tem primeru je pomembno, da
dijaki razlikujejo evcito od procite, rastlinsko od ivalske celice, enocelinost od mnogocelinosti.
fizika in kemija
Dijak: CELICA
definira pojem celica

zna razloiti, zakaj je
celica osnovna ivljenjska
enota
Vaja Celica osnovna - celica
pozna osnovno zgradbo
ivljenjska enota
celice
pozna teorijo o celici Mikroskopiranje - prokariotska celica (procita)
pozna podobnosti in bakterijskih, rastlinskih in
razlike v zgradbi ivalskih celic
- evkariotska celica (evcita)
prokariotske in evkariotske
celice
razume pomen
specializacije in
diferenciacije celic
razlikuje celice rastlin in
ivali
pozna osnovno zgradbo Vaja Celina - celina membrana

in vloge celine membrane membrana
pozna osnovno zgradbo Mikroskopiranje Celina stena - celina stena
in vloge celine stene celine stene in
razlikuje med celino membrane
steno in celino membrano
pozna vloge citoplazme v Citoplazma - citoplazma

celici
prepozna celine Vaja - organeli: vakuola, plastid, mitohondrij,

strukture na slikah, skicah Golgijev aparat, lizosom, endoplazmatski
ali shemah Organeli retikulum, ribosom, biek, migetalka,
Opazovanje celinih
pozna osnovno zgradbo centriol
struktur
in vloge organelov
(elektonsko mikroskopske
fotografije)
pozna zgradbo jedra

razloi pomen jedra za dejavnosti
celice Celino
jedro - celino jedro: jedrni ovoj,
pozna vlogo kromosomov
jedrce, kromatin
pozna vlogo in pomen DNK
razloi pojme gen, kromosom in
genom - DNK
- gen, kromosom, genom
pozna delitev (cepitev) procite

opredeli pojme mitoza, mejoza in
delitev citoplazme
Vaja Delitev - cepitev
pozna potek mitoze
pojasni temeljno razliko med
mitozo in mejozo Opazovanje celine delitve - mitoza
zna opredeliti, kje in kdaj (mikroskopski preparat ali TV film)
potekajo delitve celic ter
pojasni pojma haploidnost in - delitev citoplazme
diploidnost
Vsebinski sklop Delovanje celice (okvirni obseg 35 ur)
Za sklopa Delovanje celice in Presnavljanje velja, da naj dijaki im ve spoznanj pridobijo na podlagi izkuenj pri
dejavnostih. Po teh naj sklepajo o procesih in pojavih ter njihovem pomenu.
Pri pojmih ostajamo pri obsegu navedenih v katalogu. To pomeni, da so navedeni pojmi zadnji v hierarhiji
podrobnosti. e je med pojmi zapisan svetlobni sklop reakcij, potem to pomeni, da dijak ne pozna drugih podrobnosti
o teh procesih.
Pri vseh procesih ostajamo na ravni osnovne formule.
Poudarek pri procesih je na pomenu in ne na poteku.
Drugi poudarek naj bo na povezanosti ivljenjskih procesov.
Laboratorijski deli pri poglavju Fotosinteza naj uitelj opravi alternativno: eno kot samostojno delo dijakov in drugo
kot demonstracijo.
Laboratorijsko delo Preuevanje alkoholnega vrenja naj opravi v obliki demonstracije.
Una snov poglavij Delovanje celice in Presnavljanje se povezuje z znanjem kemije, zato je tudi asovno usklajena, da
bi lahko potekala soasno z organsko kemijo, e e ne po njej.
Pri poglavju o fotosintezi je pomembna tudi povezava s fiziko.

pozna zgradbo biotske membrane - biotska membrana:

razume prepustnost membrane fosfolipidni dvosloj (hidrofilni in
razlikuje med pasivnim in aktivnim hidrofobni del)
Laboratorijsko delo Prehajanje snovi
prehajanjem snovi
skozi membrano
razume difuzijo in osmozo
- model tekoega mozaika
razlikuje med pojmi plazmoliza, Lastnosti celine
deplazmoliza in citoliza membrane
razume zvezo med hipotoninim okoljem - polprepustna membrana,
in deplazmolizo oziroma citolizo ter med izbirno prepustna membrana
hipertoninim okoljem in plazmolizo
razume pomen turgorja
prepozna plazmolizo in deplazmolizo pri - koncentracijski gradient;
rastlinski celici topilo, topljenec
pozna osnovne naine sprejemanja in
izloanja snovi v celicah s pomojo - izo-, hipo-, hipertoninost
eksocitoze in endocitoze
- difuzija, osmoza (osmotski

tlak)
- aktivni transport
- plazmoliza, deplazmoliza,
citoliza, turgor
- eksocitoza, endocitoza
(fagocitoza)
razume pomen aktivacijske energije - aktivacijska energija

razlikuje med kemijskimi katalizatorji in
biokatalizatorji
Laboratorijsko delo Encimi - katalizator, biokatalizator;
pozna osnovno zgradbo encimov
encim
razume potek encimsko vodene reakcije
pozna dejavnike, ki vplivajo na Delovanje enostavnih
delovanje encimov (pH, temperatura) katalizatorjev in encimov - beljakovinski in
zna razloiti pomen encimov nebeljakovinski del encima
- aktivno mesto (princip klju

kljuavnica)
- poimenovanje encimov
- encimsko vodena reakcija;

substrat, produkt
razume pojem presnova

povee pojme aktivacijska energija,
encimsko vodena reakcija in presnova
Presnova - metabolizem: anabolizem,
ve, da pri vseh organizmih potekajo
katabolizem
preuevanje in anabolni procesi presnove
zna nateti metabolne procese v celici
opredeli pomen molekule ATP pri - nastanek in vloga ATP
dogajanjih v celici, povezanih z energijo
pojasni proces prenosa energije v celici
in izgubo energije
razloi pojme avtotrofna asimilacija, - avtotrofna asimilacija:

fotosinteza in kemosinteza fotosinteza, kemosinteza
ve, za katere skupine organizmov je znailna
avtotrofna asimilacija
razume, da je bistvo fotosinteze pretvarjanje
Laboratorijsko delo Fotosinteza - sprememba svetlobne
svetlobne energije v kemijsko
energije v kemijsko
pozna substrate in produkte fotosinteze
pozna osnovno enabo fotosinteze Fotosinteza in dihanje
ve, da sestoji fotosinteza iz dveh med seboj rastlin - substrati (H2O, CO2) in
povezanih sklopov reakcij produkti (glukoza, kisik)
fotosinteze
- svetlobne reakcije, temotne

reakcije
Laboratorijsko delo
- fotosintezna barvila (klorofil,
Barvila v zelenih listih
karoteni, ksantofili)
- kromatografija,
kromatogram
ve, kje se porabljata H2O in CO2,

ve, da so produkt svetlobnega sklopa reakcij z
energijo bogate molekule (potrebne za potek
Film
temotnega sklopa reakcij) in kisik
pozna vlogo z energijo bogatih molekul v
procesu fotosinteze Fotosinteza
ve, da je produkt temotnega sklopa reakcij
glukoza
ve, da se velik del glukoze spremeni v krob
povee zgradbo kloroplasta s procesom
fotosinteze
ob konkretnih primerih razloi, kje v
organizmu poteka fotosinteza in kaj se dogaja z
njenimi produkti
zna nateti fotosintetska barvila in pozna
njihov pomen
spozna metodo kromatografije in zna
vrednotiti kromatogram
pozna dejavnike, ki vplivajo na potek
fotosinteze
pojasni pomen fotosinteze za ivljenje na
Zemlji
pozna pomen ogljikovih hidratov kot enega
izmed osnovnih virov energije za iva bitja
ve, da je vrenje sklop

encimskih reakcij Laboratorijsko delo Vrenje - anaerobna razgraditev
pozna substrate in produkte
alkoholnega vrenja
Preuevanje alkoholnega - glikoliza
pozna osnovno enabo
vrenja
alkoholnega vrenja
ugotovi, da je alkoholno vrenje - vrste vrenj: alkoholno,
anaeroben proces mlenokislinsko, ocetnokislinsko itd.
ugotovi, da se pri energijskih kruh, pivo, vino, jogurt, kisanje zelja,
dogajanjih sprosti toplota, ki je repe
posredno uporabna za
biokemijske procese
- biotehnologija
poimenuje osnovne tipe vrenj
ve, za katere organizme je
znailno vrenje
pozna pomen, vrenj v
vsakdanjem ivljenju
opredeli pojem celino dihanje

ve, da je celino dihanje sklop
encimskih reakcij
- dihanje celic
pozna substrate in produkte
celinega dihanja
pozna osnovno enabo Celino dihanje - aerobna razgraditev
celinega dihanja
ve, da je celino dihanje
aeroben proces - substrati (glukoza, kisik) in produkti
pojasni zvezo med mitohondriji (ATP, CO2, H2O) celinega dihanja
in celinim dihanjem
ve, da je celino dihanje pri
veini evkariotov glavni nain
sproanja uporabne energije
primerja energijsko
uinkovitost in produkte pri
vrenju in celinem dihanju
ve, da potekajo v organizmih
tevilni presnovni procesi ter
primerja metaboline procese
pri heterotrofih in avtotrofih
- sinteza beljakovin, sinteza RNK,

sinteza in razgraditev polisaharidov,
lipidov, vitaminov itd.
Laboratorijsko delo Povezanost

ivljenjskih
procesov
Vpliv koliine kisika na
hitrost rasti in
razmnoevanje celic
Vsebinski sklop Evolucija (okvirni obseg 7 ur)
Sklop nadgrajuje osnovnoolsko znanje (8. razred). Namen je informativne, povezovalne ter vzgojne narave.
Pri njem naj bi povzeli vsa tista spoznanja o razvoju, ki so jih dijaki pridobili e pri prejnjih vsebinah
(Organizacijske oblike ivljenja itd.).
Z mnogimi dognanji se dijak le seznani, ni pa mu jih treba znati. Njih pomen je zlasti v spoznanju, kako je lovek
naravo razumel v preteklosti in kako jo razume danes. Pri tem naj dijaki spoznavajo, da so mnoga gledanja le
hipotetina.
Vzgojna narava se kae v razumevanju razvojnosti, postopnosti razvoja in spoznanju, da je tudi lovek s svojim
delovanjem del narave in njenega razvoja.
Laboratorijsko delo Pasteurjev poskus naj uitelj demonstrira.
Una snov sklopa Evolucija ima povezovalni pomen znotraj stroke, sicer pa je povezana z naravoslovjem (kemijo,
fiziko in geografijo), pa tudi z druboslovjem (zgodovino, psihologijo in sociologijo).
Dijak: - evolucija, bioevolucija

(biotska evolucija)
definira in razloi pojem evolucija
opie in pojasni Pasteurjev poskus Llaboratorijsko Kemoevolucija in
definira pojma abiogeneza in biogeneza delo bioevolucija - biogeneza, abiogeneza
ve, da obstajajo razline hipoteze o
nastanku in izvoru ivih bitij
Pasteurjev poskus - Pasteur
pozna razmere, ki so verjetno omogoile
nastanek organskih spojin v praatmosferi in
pramorjih - praatmosfera, pramorja,
seznani se z monimi pogledi na nastanek dananja atmosfera
ivljenja
pozna evolucijski pomen fotosinteznih
- endosimbiontska hipoteza
organizmov
razloi endosimbiontsko hipotezo
seznani se z razlinimi pogledi na razvoj Razvojna teorija - Lamarck, Darwin

ivega sveta v preteklosti
seznani se z bistvom razvojne teorije ivih - razvojni nauk, razvojna
bitij teorija
definira pojem dokaz (izkaz) za evolucijo Vaja

seznani se z najpomembnejimi dokazi za
evolucijo Dokazi (izkazi)
Primerjava zarodkov za evolucijo - dokaz (izkaz ) za
definira pojem fosil in opredeli pomen fosilov za
vretenarjev (slikovni evolucijo
razumevanje evolucije
material)
ob primerih razloi dokaze za evolucijo, ki
izhajajo iz primerjalne anatomije, embriologije, - fosili, ivi fosili
biogeografije in biokemije
ob primerih razloi homologijo in analogijo
organov, - homologni,
ob primerih razloi konvergenco, divergenco, Vaja analogni organi
progresijo in regresijo
Flora in favna celin (slikovni - rudimenti,
material, podatki iz literature) atavizmi
(praznak)
- progresija,
regresija
- divergenca,
konvergenca
definira pojma populacija in genski sklad Genske osnove - genski sklad

pozna vpliv mutacij s selekcijo na genski sklad za evolucijo
- adaptacija
definira pojme adaptacija, selekcija, naravni in Selekcija

umetni izbor, dejavniki izbora - selekcija
- naravni izbor,
umetni izbor
definira pojma vrsta in speciacija ter Laboratorijsko delo - speciacija

pozna raznolikost osebkov iste vrste in razloi
njen pomen Variabilnost znotraj vrste Speciacija
- raznolikost
osebkov iste vrste
Vsebinski sklop EKOLOGIJA (okvirni obseg 25 ur)
Dijaki pridobijo osnovno znanje, ki omogoa razmevanje okolja. Razumevanje in pozitiven odnos naj bi vodila k
zavedanju o ogroenosti okolja in ustreznemu ravnanju. Zato so pri tem poglavju izobraevalni in vzgojni cilji enako
pomembni.
Dijaki naj bi v tem vsebinskem sklopu spoznali odgovornost drube in posameznika za dejavno varovanje okolja.
Zlasti je pomembno terensko delo. V okviru programu, ki obsega 210 ur, mora uitelj opraviti najmanj 10 ur
terenskega dela. Terensko delo je mogoe opraviti v povezavi z izbirnimi vsebinami. Uitelj naj usmerja dijake k
opazovanju domaega okolja tako bodo lahko svoje izkunje povezali z delom v razredu.
Na izkunjah in pridobljenem znanju dijaka naj temelji tudi samostojno delo pri poglavju Biomi in ekosistemi.
Namen tega dela je, da dijak dejavno in samostojno uporabi in povee znanje, ki ga je usvojil pri celotnem
izobraevanju in hkrati izrazi svojo usmerjenost (ekonomsko, zgodovinsko, geografsko itd.).
Predstavitev je lahko v obliki poroila, plakata ali predstavitve. Pri tem ima dijak monost izraziti svojo
ustvarjalnost, inovativnost in sposobnost za javno predstavitev.
Na podoben nain lahko uitelj izpelje tudi poglavji Glavni ekoloki problemi in Varovanje naravne dediine.
Vedenje o zakonodaji, ki zadeva varovanja narave in okolja, je nujna sestavina znanja vsakega loveka - zato smo
jo vkljuili v uni nart.
Uitelj naj pri tem poglavju e posebej poudari pomen biotske raznovrstnosti in prednost Slovenije v primerjavi z
drugimi na tem podroju.
Una snov se povezuje z aktualnimi problemi okolja in daje osnovo za nadgraditev. Ta mora upotevati poleg
naravoslovnih e druboslovne plati okoljske vzgoje (geografija, psihologija, sociologija, ekonomija itd).
Dijak:
opredeli pojem ekologija in utemelji

pomen znanja o tem - narava, okolje, ekologija
ob konkretnem primeru opredeli
ivljenjski prostor in ivljenjsko zdrubo
Dejavnosti v - ivljenjski prostor (biotop), neivi
razume okolje kot sistem dejavnikov,
naravnem okolju (abiotski) dejavniki okolja
ki vplivajo na organizme
definira pojme: biotop, biocenoza,
ekosistem - ivljenjska zdruba (biocenoza),
Osnovni pojmi iz
ob primerih pojasni pojma habitat in ivi (biotski) dejavniki okolja
ekologije
ekoloka nia
definira pojme biosfera, ekosfera in
- biom, ekosistem
biom
- habitat, ekoloka nia
- biosfera, ekosfera, biom
ob primeru razloi strpnostno ABIOTSKI - strpnostno obmoje, minimum,

obmoje DEJAVNIKI maksimum, optimum
pojasni razlike med specialisti in
generalisti
- specialisti, generalisti
ob primeru ponazori Liebigov zakon
minimuma
- Liebigov zakon minimuma
pozna klimatske in viinske pasove
nateje znailnosti poikilotermnih in

homeotermnih organizmov Laboratorijsko delo Toplota - klimatski pasovi, viinski pasovi
pozna vpliv abiotskih dejavnikov na
organizme
Vpliv slanosti in
izdela in razloi graf, ki prikazuje
temperature na
odvisnost organizmov od abiotskih
izleganje
dejavnikov
solinskih rakcev
razlikuje med sladkimi, brakinimi in - sladke, brakine, morske vode

morskimi vodami
razloi prilagoditve organizmov
Voda - nekton, plankton, pritrjeni organizmi
ivljenju v vodi
razloi osmotsko prilagajanje
organizmov hipo- in hipertoninemu - hipotonino in hipertonino okolje
okolju
nateje prilagoditve organizmov na
pomanjkanje vode v okolju
pozna nekatere vplive svetlobe na Svetloba - fotoperiodinost

organizme
- zna nateti dejavnike, ki omogoajo - dejavniki, ki omogoajo nastanek tal

nastajanje tal
narie shemo profila tal in oznai Terensko delo Tla - sestava tal
horizonte
pozna vpliv matine kamnine na pH
Organizmi v prsti - matina kamnina
tal
pozna osnovne skupine organizmov v
tleh in njihove vloge - organizmi v tleh
pozna vpliv organizmov na
humifikacijo in mineralizacijo
- humifikacija, mineralizacija
pozna pomen nitrifikacije in
denitrifikacije pri kroenju snovi v naravi
- nitrifikacija, denitrifikacija
- pozna sestavo zraka in vpliv Zrak

posameznih sestavin na organizme
razlikuje med odnosi med vrstami in BIOTSKI - odnosi med vrstami, odnosi znotraj vrste
odnosi znotraj vrste ter jih pojasni (ob DEJAVNIKI
primerih) - soitje, prisklednitvo, nasprotnitvo,
plenilstvo, zajedalstvo, tekmovanje,
teritorialnost, socialni odnosi, socialna
izdela tabelo odnosov med vrstami, v hierarhija
njej oznai medsebojne vplive (+, -, 0)
in zna pojasniti relativnost taknega
opredeljevanja odnosov
- lastnosti populacije: gostota, prostorska

porazdelitev osebkov, rodnost, umrljivost,
ob konkretnih primerih razloi Ekologija starostna in spolna sestava, rast,
lastnosti populacije populacij populacijsko nihanje
ob konkretnih primerih razloi pojma
nosilnost okolja in upor okolja - nosilnost okolja, biotski potencial, upor
okolja, ekoloko ravnovesje
ob primerih pojasni in razloi pojme

proizvajalec, potronik in razgrajevalec ter
pozna njihove vloge v ekosistemu Dejavnosti v Kroenje snovi in
naravnem okolju pretok energije v - proizvajalec, potronik,
definira pojme bruto in neto primarna
naravi razgrajevalec
produkcija ter sekundarna produkcija
potronike loi na rastlinojedce, mesojedce
in vsejedce - potroniki: rastlinojedci,
izdela shemo prehranjevalne verige in mesojedci, vsejedci
prehranjevalnega spleta ter oba pojma
opredeli
pojasni kompleksnost prehranjevalnih - prehranjevalna veriga,
odnosov v ekosistemu prehranjevalni splet
razloi, zakaj so prehranjevalne verige
razmeroma kratke - pretok energije v ekosistemu
ob primeru prehranjevalne verige in
prehranjevalnega spleta razloi kroenje
snovi in pretok energije v ekosistemu - tevilna piramida, piramida
ob primeru prehranjevalne verige in biomase, prehranjevalna
prehranjevalnega spleta razloi kroenje in piramida, energijska piramida
kopienje toksinih snovi v ekosistemu in
mone posledic
ob primeru energijske piramide pojasni
odnose in razmerja med leni prehranjevalne
verige
- kroenje vode, ogljika, kisika,

duika, fosforja
- bioakumulacija
pozna razline biome in ekosisteme

ob primeru razloi skupne znailnosti
ekosistemov in glavne razlike med njimi
Terensko delo Ekosistemi - kopenski, vodni ekosistem
pozna pomen biotske raznovrstnosti
ob primerih razloi pojem ekoloko
ravnovesje Biomi
ob primeru razoi ekoloko zaporedje
(sukcesijo)
pozna raznolikost ekosistemov v svetu in
- antropogeni ekosistem
pri nas glede na geografsko lego in klimatske
znailnosti
s pridobljenim znanjem samostojno preui - biotska raznovrstnost
izbrani ekosistem oziroma biom in svoje
ugotovitve predstavi v ustrezni obliki
- ekoloko ravnovesje, ekoloko
zaporedje: pionirska, klimaksna
zdruba
Samostojno delo
pozna glavne vire in posledice onesnaevanja

okolja
ob konkretnih primerih razloi ekoloke probleme Glavni ekoloki
problemi in ukrepi, - onesnaevanje
(propadanje in izginjanje gozdov, unievanje in
zmanjevanje plodnosti prsti, onesnaevanje voda potrebni za reeitev
in zraka itd.) dejavnosti v - kisli de
razloi posledice za ekosistem in vso biosfero ob naravnem okolju
primeru siromaenja biotske raznovrstnosti
ve, da vneseni organizmi v ekosistemu povzroijo - vneseni organizmi
posledice, ki jih ne znamo predvideti
pozna nekaj primerov vnesenih organizmov v
domaem okolju
zna za konkreten primer poseganja v okolje

predlagati in ovrednotiti ukrepe za zmanjevanje
negativnih posledic
samostojno delo
opredeli pojem naravna dediina in se zaveda Varovanje naravne

njegove relativnosti dediine - naravna dediina
razloi pomen varovanja naravne dediine
pozna nekatere ogroene ekosisteme ter
samostojno delo - varovanje naravne
organizme v Sloveniji in v svetu in ve, da so
dediine
nekateri zakonsko zavarovani
pozna nekaj zavarovanih vrst in obmoij v
Sloveniji - zakonodaja, ki
se zaveda, da je pri vsakem posegu v okolje zadeva varstvo narave
potrebno pretehtati mone posledice ter
se zaveda, da je kot posameznik in kot lan

drube odgovoren za ohranjanje in varovanje
- ogroeni ekosistemi
narave
in organizmi
- ukrepi za varovanje
naravne dediine
Izbirni del programa je namenjen utrjevanju une snovi in poteka predvsem v obliki
terenskih del, laboratorijskih del in vaj.
Naslov programa: BIOLOKO LABORATORIJSKO IN TERENSKO DELO
Obseg programa: 35 ur
Program obsega 15 ur skupnega dela in 20 ur po izbiri. Ponujeni so trije

moduli, pri emer lahko uitelj med ponujenimi moduli cilje izbira poljubno.
Uitelj lahko v okviru tega programa uresnii tiste cilje vsebinskega sklopa
EKOLOGIJA iz obveznega programa, ki izhajajo iz dejavnosti (terensko delo).
Skupni del
Cilji Dejavnosti Vsebine Pojmi
Dijak:
se naui mikroskopirati in
uporabljati imerzijski objektiv Vaje mikroskop in - imerzijski objektiv
se naui uporabljati okularno priprava
merilo mikroskopskih
- okularno merilo
preparatov
spozna tehnike priprave razlinih
sveih mikroskopskih preparatov imerzijski objektiv - rezina, replika,
zna pripraviti mokre mikroskopske mekanec,
preparate kosmanec, razmaz
se naui natanno opazovati in
skicirati opazovane objekte - mokri preparat,
se seznani s pripravo trajnih in umerjanje okularnega merila
poltrajni preparat,
poltrajnih preparatov trajni preparat
priprava in barvanje sveih

mikroskopskih preparatov: rezina,
replika, mekanec, kosmanec in
razmaz.
pozna pripravo enostavnih goji

zna prenaati in nacepljati
mikrobioloke
mikroorganizme na gojia tehnike
pozna vrste sterilizacije
vaje - gojia: navadni
spozna preprosto tehniko barvanja
agar, hranljivi agar,
in pripravo preparatov
pepton
prepozna nekatere
mikroorganizme
- mikrobioloka zanka
priprava enostavnih goji
- sterilizacija
gojenje mikroorganizmov
spozna postopek priprave na

terensko delo (organizacijska, vaje terensko delo - floristini popis,
izvedbena in vsebinska priprava) fitocenoloki popis
zna izbrati in uporabiti ustrezne
pripomoke in instrumente za
- metode lova
izbrano terensko delo ter
organizmov
zna uporabiti (ob izbranem floristini ali fitocenoloki popisi
primeru) razline metode dela: rastlin, gliv in liajev
nabiranje, doloanje, prepoznavanje
in opazovanje organizmov
metode lova kopenskih in vodnih

organizmov
Izbirni del
Modul A: laboratorijsko delo
Dijak:
zna uporabljati mikrotom in pripraviti mikroskop in priprava

rezine tkiv vaja mikroskopskih - poltrajni
spozna postopke barvanja preparatov preparat (rezina
tkiva)
mikropreparatov
- trajni preparat
priprava poltrajnega preparata
(preparat TOTO)
zna pripravi poltrajni preparat tkivne
rezine v glicerin-elatini
zna pripraviti trajni preparat: - sterologija
TOTO preparat vinske muice ali
trajni preparat tkivne rezine Priprava trajnega preparata
zna interpretirati rezultate
uporabi usvojene tehnike in
metode dela pri reevanju
konkretnega primera ter
izvede kratko "raziskavo", izdela

pisno poroilo in nalogo ustno
predstavi
Uporaba usvojenih tehnik

dela pri obdelavi
konkretnega problema
Modul B: terensko delo
Dijak:
preui abiotske dejavnike v izbranem metode

okolju vaje terenskega - abiotski dejavniki: T, pH,
nabira, doloa in prepoznava organizme dela vlaga, tekstura tal,
v izbranih okoljih (travnik, gozd, polje, osvetljenost, kemijska zgradba
preuevanje abiotskih
voda, jame) tal
dejavnikov okolja
zna uporabljati osnovne statistine
metode za obdelavo podatkov
- biotski indeks
ugotavlja navzonost indikatorskih
organizmov in sklepa na stopnjo
onesnaenosti okolja - saprobna stopnja
metoda transekta
zna interpretirati rezultate,
uporabi usvojene tehnike in metode
- liajska karta, metoda
dela pri reevanju konkretnega
transekta
primera ter
izvede kratko "raziskavo", izdela
bioloka analiza vode
pisno poroilo in nalogo ustno
predstavi
ugotavljanje stopnje
onesnaenosti zraka
Uporaba usvojenih tehnik

dela pri obdelavi
konkretnega problema
C modul: gojenje organizmov
Dijak: vaje
pripravi gojia za razline organizme gojitvene

izdela vivarije monokulture ivali. tehnike - monokulture
zna vzdrevati gojia/vivarij
uspeno goji rastline in ivali
- akvarij, terarij
zna interpretirati rezultate
uporabi usvojene tehnike in metode
dela pri reevanju konkretnega akvarij, akvaterarij in terarij. - akvaterarij
primera ter
- posodovke,
izvede kratko "raziskavo", izdela hidroponika, vrtne
pisno poroilo in nalogo ustno rastline
predstavi gojenje rastlin
Uporaba usvojenih tehnik dela

pri obdelavi konkretnega
problema
C Maturitetni program
Program dopolnjuje in nadgrajuje obvezni 210-urni programa in dijaku omogoa

opravljanje mature iz izbirnega predmeta BIOLOGIJA.
Program sestavljajo trije vsebinski sklopi:
GENETIKA,
PRIMERJAVA STRUKTURE IN FUNKCIJE ORGANSKIH SISTEMOV TER
CELOSTNO RAZUMEVANJE IVLJENJA.
Uitelj lahko poljubno izbere zaporedje vsebinskih sklopov.
Cilji programa so oblikovani kompleksno, ker jih natanneje opredeljuje maturitetni izpitni katalog, ki
izhaja iz tega unega narta.
Uitelj lahko cilje poljubno premika znotraj vsebinskih sklopov in med njimi, vendar mora vse cilje
uresniiti do konca programa.
Za dejavnosti veljajo enaka navodila kot pri splonem delu programa.
Namesto pojmov so v katalogu navedene povezave z uno snovjo biologije po vertikali (osnovna ola in
splona gimnazija) ter medpredmetne povezave.
Obseg ur v posameznem vsebinskem sklopu je naveden le okvirno, saj se s

premikanjem ciljev spreminja tudi obseg posameznega vsebinskega sklopa.
Vsebinski sklop GENETIKA (okvirni obseg 25 ur)
Vsebinski sklop ima dva osnovna cilja: - utrdi in ponovi osnovno znanje ter
- nadgradi in poglobi osnovno znanje.
Dijak pri tem sklopu ponovi in utrdi cilje, ki so navedeni v osnovnem programu (210 ur) pri vsebinskih
sklopih ZGRADBA CELICE, DELOVANJE CELICE in HUMANA GENETIKA.
Usvojeno znanje dijak nadgradi in poglobi v okviru teh ciljev.
CILJI DEJAVNOSTI VSEBINE Povezave
pozna razvoj vede o dedovanju Vaja Ponovitev poglavij

pozna Mendlove zakone dedovanja in
pomen krianja
Mono- in DEDOVANJE Humana genetika in Zgradba celice
z dogajanji med mejozo razloi

zakonitosti dedovanja
dihibridno
razlikuje med dednimi in nedednimi
krianje
spremembami
pozna razmerje med genotipom in Osnovna znanja so dijaki pridobili e v 8.
fenotipom razredu osnovne ole (Mendlovi zakoni
razlikuje med dominantno-recesivnim krianja, monohobridno in dihibridno
in kodominantnim dedovanjem in zna na Mendlovi
krianje, dominantno-recesivno in
osnovi ustreznih podatkov predvideti Vaja zakoni
intermediarno krianje, fenotip, genotip).
vrste genotipov in fenotipov pri dedovanja
potomcih ter razmerja med njimi Spolno vezano
razlikuje med monohibridnim in dedovanje
dihibridnim krianjem in zna na osnovi
ustreznih podatkov predvideti vrste
genotipov in fenotipov pri potomcih ter
razmerja med njimi
razloi testno krianje Vaja
razloi spolno vezano dedovanje ter
pozna nekaj primerov Medpredmetne povezave
razloi pojem vezano dedovanje Razlini primeri Krianje
matematika (verjetnost)
zna analizirati rodovnike in predvideti dedovanja
mone naine dedovanja izbrane
lastnosti
pozna poligeno dedovanje,
plejotropnost in multiple alele ter
navede nekaj primerov Vaja
pozna in razume zvezo med
pogostnostjo rekombinacij in Analiza
oddaljenostjo genov na kromosomu ter rodovnikov
uporabo teh podatkov za izdelavo
genskih kart
pozna pojma genski sklad in frekvenca Laboratorijsko delo POPULACIJSKA Ponovitev poglavij
alelov GENETIKA
pozna in razume Hardjevo in Raziskovanje modela
zaloge genov. Genetske osnove za evolucijo,
Weinbergovo naelo in ve, kdaj dri
Speciacija
na osnovi ustreznih podatkov izrauna
pogostnost posameznih genov, genotipov
in fenotipov v populaciji z uporabo
Hardjevega in Weinbergovega naela
razloi kako mutacije, selekcija,
migracije in izbirno parjenje vplivajo na Osnove znanja so dijaki pridobili
spreminjanje frekvence alelov v genskem e v 8. razredu osnovne ole
skladu populacije in sklepa o evolucijskih (Umetna selekcija, Vzgoja novih
procesih sort in pasem)
uporabi znanje populacijske genetike za
razlago nainov vzgoje sort in pasem
razume pojma klon in ista linija,
nateje nekaj nainov kloniranja in pozna
njihov gospodarski pomen
lahtnjenje
ve, kaj nam pove genski kod MOLEKULARNA Ponovitev poglavij

pozna univerzalnost in degeneriranost GENETIKA
genskega koda in razume njun pomen
Celini organeli,Celino jedro,
razloi pomen izrazov kodogen, kodon in
Nukleinske kisline
antikodon
pozna proces sinteze beljakovin
(vkljuno s transkripcijo in translacijo) in
ve, kje v celici potekajo
ob primerih ponazori sintezo beljakovin Vaja
pozna genske mutacije in razloi razliko Genski kod
med vplivom na zgradbo beljakovin pri Genski kod in
izpadu oziroma vrinjenju nukleotida ter zaporedja aminokislin Osnovna znanja so dijaki
zamenjavi
razloi mutacije kromosoma, pozna
v beljakovini pridobili e v 8. razredu osnovne
primere zanje in sklepa o njihovem
ole (mutacije, modifikacije)
pomenu v evoluciji (nastanek novih skupin
vezanih genov) Mutacije in
razloi mutacijegenoma, pozna primere mutageni
zanje in sklepa o njihovem pomenu v dejavniki
evoluciji (poliploidija, reprodukcijsko
izloanje)
razlikuje spontane in inducirane mutacije
razloi povezavo med vplivi okolja in
pogostnostjo mutacij
ve, da je izraanje genov nadzorovano Genska regulacija

opie zgradbo operona pri prokariontih
in razloi mehanizme negativne kontrole
genskega izraanja
ve, da imajo pri evkariotih vpliv na
izraanje genov tudi hormoni
razloi naine prenosa DNK med bakterijskimi celicami Prenos dednega

ve, da se lahko izmenjajo odseki dedne snovi tudi med materiala
molekulami DNK iste celice in da to lahko vpliva na izraanje
dednega materiala
primerja organiziranost dednega zapisa pri prokarintih in

evkariontih in ve, kaj so plazmidi
ve, kaj je genski ineniring in pozna nekaj primerov

seznani se z uporabo in mono zlorabo najnovejih dognanj
molekularne genetike in posegov v strukturo gena
Biotehnologija in
pozna nekaj metod biotehnologije in pozna njihov pomen
genski ineniring
spremlja najnoveja dognaja molekularne genetike pri
nartnem poseganju v strukturo Spremljanje
gena zaveda se pomena za stroji nadzor nad gensko literature
spremenjenimi organizmi in njihovo uporabo ter
zagotavljanjem varnostnih ukrepov ter
ve, da drave to podroje urejajo z zakonodajo
Vsebinski sklop PRIMERJAVA STRUKTURE IN FUNKCIJE ORGANSKIH SISTEMOV (okvirni obseg 60 ur)
Zaradi veje preglednosti so vsebine razporejene tako, da obravnavajo cepljivke, glive in rastline loeno
od ivali. Uitelj lahko oba dela po svoje integrira ali ju obravnava loeno.
Vsebinski sklop ima dva osnovna cilja: - povee vlogo in delovanje organskih sistemov na ravni organizma ter
- primerja tipe zgradbe organizmov glede na organizacijsko stopnjo in
njihovo ivljenjsko okolje.
Dijak pri tem sklopu ponovi in utrdi cilje, ki so navedeni v osnovnem programu (210 ur), in sicer pri VSEH
vsebinskih sklopih.
Celotno poglavje predstavlja ponovitev, poglobitev in utrjevanje une snovi ter oblikovanje novih povezav.
CEPLJIVKE, GLIVE in RASTLINE
CILJI DEJAVNOSTI VSEBINE POVEZAVE
Usvojeno znanje dijak nadgradi in Laboratorijsko Transport snovi Ponovitev in poglobitev

poglobi s temi cilji delo: vsebin:
pozna zgradbo in delovanje rastlinskih

tkiv in organov Transport snovi pri rastlinski organi ter prehajanje
razloi transport snovi po rastlini in ga rastlinah snovi skozi membrano
Krovne strukture
povee z zgradbo
Oporna tkiva
primerja izmenjavo snovi med
Osnovna znanja so dijaki pridobili
cepljivko in okoljem, glivo in okoljem ter
e v 5. razredu osnovne ole.
med rastlino in okoljem ter jo povee z Izmenjava plinov
zgradbo organizma in nainom ivljenja Vaja Izloanje
povee izmenjavo snovi med Medpredmetne povezave
organizmom in okoljem ter transport fizika in kemija
Mikroskopirenje
snovi v organizmu pri rastlinskih
rastlinskih organov
skupinah z razvojno stopnjo in nainom
ivljenja
razloi, kako se cepljivke, glive in Prehrana Ponovitev in poglobitev vsebin

rastline oskrbujejo s snovmi in energijo
ter primerja njihove naine oskrbe
vrenje, dihanje, fotosinteza,
ob primerih razloi mikorizo in pozna
celini organeli
njen bioloki in gospodarski pomen,
pozna pomen in vlogo duikovih
bakterij
ve, kako se prehranjujejo rastline brez
klorofila Soitje rastlin z
pozna nekaj mesojedih rastlin, razloi glivami in bakterijami Osnovna znanja so dijaki pridobili
njihovo prehrano in pomen takega e v 5. razredu osnovne ole.
naina prehranjevanja za te rastline (fotosinteza, dihanje rastlin.)
pozna sekundarne snovi v rastlinah in

ve, kaken je njihov pomen
pozna naine razmnoevanja in Vaja: Razmnoevanje, Ponovitev in poglobitev vsebin

razmnoevalne organe gliv in rastlin
pozna oblike preroda in jih primerja
Razmnoevanje rast in razvoj zgradba cveta, semena, plodu;
med seboj ter ugotovlja razvojne tenje
rastlin prerod pri rastlinah; naini
razloi evolucijsko prednost
razmnoevanja
diploidnosti pred haploidnim stanjem in s
tem povezano evolucijsko redukcijo
haploidnosti
razloi povezave med zgradbo cveta, Kalitev
nainom opraevanja in razvojno stopnjo Laboratorijsko
organizma delo: Osnovna znanja so dijaki pridobili
pozna zgradbo in razvoj semena in e v 5. razredu osnovne ole
plodu (cvet, seme, plod, opraevanje;
Razvoj rastlinskega
pozna razvoj rastline od semena do kalitev).
zarodka
semena
pozna regulacijsko vlogo rastlinskih Rastlinski hormoni

hormonov, razloi mehanizme njihovega
delovanja in pozna gospodarsko
Laboratorijsko
uporabnost,
delo:
razloi onovne mehanizme delovanja
inhibitorjev rasti, Vpliv svetlobe
ve, da rastline zaznavajo svetlobo in Delovanje rastlinskih
razloi fotoperiodizem, hormonov
pozna stratifikacijo semen in njen Vpliv temperature
pomen;
CEPLJIVKE, GLIVE in RASTLINE
spozna razline naine gibanj pri Laboratorijsko Gibanja pri

rastlinah in njihov pomen; delo: rastlinah
Gibanja pri rastlinah
IVALI
razume medsebojne vplive zunanjega okolja, Homeostaza in Ponovitev in poglobitev vsebin

fiziolokih procesov in notranjega okolja regulacija
razloi pomen vzdrevanja stabilnega
Regulacijski sistemi
notranjega okolja
na primerih razloi povratno zvezo in razume
njen pomen ob primerih razloi, zakaj
regulacija obiajno poteka z negativno
povratno zvezo in ne s pozitivno
na primeru termoregulacije pri sesalcih

predstavi regulacijo enega izmed dejavnikov
notranjega okolja
primerja termoregulacijo pri homeotermnih
in nekaterih poikilotermnih organizmih
pozna in primerja zgradbo, vloge in pomen Vaja Krovna tkiva Ponovitev in poglobitev vsebin
telesnega ovoja pri ivalskih skupinah
primerja in prepozna koo pri razlinih Koa in kone
Koa, krovne strukture po sistemu
vretenarskih skupinah in jo povee z vlogami tvorbe
Osnovna znanja so dijaki pridobili e

v 6. razredu (koa pri ivalih) in v
7. razredu osnovne ole (loveko
telo koa)
pozna pomen ogrodja pri razlinih ivalskih Vaja Ponovitev in poglobitev vsebin
skupinah
razlikuje zunanje in notranje ogrodje, pozna
Primerjava Tkiva, Okostje, ogrodje po sistemu
primere in jih primerja s stalia uinkovitosti
ogrodij
pozna mikroskopsko in makroskopsko
zgradbo ter lastnosti kosti in hrustanca Ogrodje Osnovna znanja so dijaki pridobili e
primerja okostje vretenarjev, poie Vaja v 6. razredu (ogrodje pri ivalih)
podobnosti in razlike ter jih povee z razvojno in v 7. razredu osnovne ole
stopnjo in ivljenjskim okoljem (loveko telo okostje.)
Trajni preparati
hrustanca in kosti
fizika
Vaja
Modeli okostij
razloi gibalne strukture pri ivalih in jih Vaja Miije Ponovitev in poglobitev vsebin
povee z nainom ivljenja
pozna zgradbo, pomen in delovanje miinih
Miina vlakna Tkiva, Miije, gibala po sistemu.
tkiv
razloi proces krenja miic glede na zgradbo
miinih vlaken in oskrbo s potrebno energijo
za krenje
Osnovna znanja so dijaki pridobili e
opie fiziologijo gibanja, povezanega z v 6. razredu (gibanje ivali) in v 7.
miinim vlaknom in miicami razredu osnovne ole (loveko telo
povee delovanje miija z ivevjem in Vaja
miije).
primerja odziv miinega vlakna z odzivom
miice na ivne impulze Gibalne strukture
razloi povezanost miija in ogrodja v gibala in organi Medpredmetne povezave
in nain delovanja gibal fizika
razloi delovanje hormonov na Regulacijski Ponovitev in poglobitev vsebin

nivoju celice sitem
pozna delovanje najpomembnejih
Vaja hormonski sistem
hormonov pri nevretenarjih
razloi zvezo med mogani in
hipofizo Trajni preparati
ve, da veina hormonov, ki jih endokrinih lez
izloa hipofiza, regulira delovanje
drugih hormonskih lez Osnovna znanja so dijaki pridobili e v 7.
Hormonska razredu osnovne ole (loveko telo leze z
regulacija notranjim izloanjem).
na primerih razloi antagonistino
in sinergistino delovanje hormonov
zna razloiti povezanost
hormonalnega in ivnega sistema
primerja znailnosti ivne in Ponovitev in poglobitev vsebin

hormonalne regulacije
razloi zgradbo ivnih celic,
Vaja ivni sistem, ivevje po sistemu
pojasni njihovo raznolikost in jo
povee z vlogami
Opazovanje ivevje
razloi, kako draljaj povzroi paramecijev
vzburjenje Osnovna znanja so dijaki pridobili e v 6.
razloi mehanizem nastanka razredu (ivevje pri ivalih) in v 7. razredu
akcijskega potenciala in njegovega osnovne ole (loveko telo ivevje).
prevajanja po ivni celici
pozna zgradbo sinapse, njen

pomen in delovanje
razlikuje osnovne stopnje v
razvoju ivevja
na primeru opie vzdranost Vaja
enoceliarjev Medpredmetne povezave
primerja zgradbo in nain psihologija, fizika, kemija
Anatomski atlas
delovanja mreastega in vozlatega
ivevja
pozna vloge centralnega in
perifernega ivevja pri vretenarjih
razloi zgradbo in delovanje
moganov pri loveku in njihovo
usklajevalno vlogo
Vaja
primerja zgradbo in delovanje
somatskega in vegetativnega Histoloki preparati
ivevja
razloi pomen util za zaznavanje Ponovitev in poglobitev vsebin

zunanjega in notranjega okolja
pozna vrste utilnih celic, njihove
Ogled videokasete utila utila, utila po sistemu
lastnosti in delovanje
pozna odzivnost utilnih celic
glede na vrsto in jakost draljaja Fotoreceptorji
razloi zgradbo, delovanje in
razvoj kemijskih util
razloi zgradbo, delovanje in Osnovna znanja so dijaki pridobili e v 6.
razvoj utila za tip, sluh in razredu (utila pri ivalih) in v 7. razredu
ravnoteje osnovne ole (loveko telo utila).
pozna zgradbo, delovanje in
razvoj utila za vid
razloi procesiranje impulzov, ki
nastanejo v utilnih celicah
primerja pomen in zmogljivost Medpredmetne povezave
util z razvojno stopnjo organizma in fizika, kemija
nainom ivljenja
pozna pomen transportnih sistemov Ponovitev in poglobitev vsebin

razloi vloge in zgradbo transportnih
tekoin in transportnih sistemov Transportni
Vaji sistemi Obtoila, obtoila po sistemu
razloi biokemijske osnove za prenos
kisika in ogljikovega dioksida ter jih
povee z zgradbo krvi Krvni razmaz
razlikuje med sklenjenim in ile preno Osnovna znanja so dijaki pridobili e v 6.

nesklenjenim krvoilnim sistemom in razredu (obtoila pri ivalih) in v 7.
pozna njuno uinkovitost razredu osnovne ole (oveko telo
(trajni mikroskopski
obtoila).
preparati)
pozna razvoj od utripajoe hrbtne ile
do predeljenih src in povee zgradbo z
uinkovitostjo oziroma z razvojno stopnjo
organizma
povee enojni in dvojni krvni obtok z

nainom dihanja Medpredmetne povezave
pozna povezanost velikega, malega in fizika, kemija
jetrnega krvnega obtoka
primerja zgradbo in delovanje
vretenarskih src
pozna obrambne sisteme organizma, ki
so vezani na kri
pozna vloge in pomen dihalnih Ponovitev in poglobitev vsebin

sistemov
povee proces zunanjega in celinega Dihala
Dihala, dihala po sistemu; Presnova
(notranjega) dihanja
razume in razloi povezanost
transportnega in dihalnega sistema
razloi protitoni sistem in njegovo
vlogo
ob primerih povee zgradbo dihal in Osnovnna znanja so dijaki pridobili e v
nain dihanja s stopnjo razvoja 6 .razredu (dihanje pri ivalih) in v 7.
organizma in njegovim nainom ivljenja razredu osnovne ole (loveko telo
dihala).
pozna osnovno zgradbo in delovanje

organov za tvorbo glasu Medpredmetne povezave
razloi mehanizem regulacije dihanja fizika, kemija
pri loveku
definira pojme prehrana, prebava, Ponovitev in poglobitev vsebin

presnova
pozna vloge in pomen prebavnih Prehrana in
Laboratorijsko prebava Prebavila, prebavila po sistemu., Celini
sistemov
delo organeli, Encimi, Presnova
pozna naine prehranjevanja in jih
povee z zgradbo prebavil razlikuje
prebavo v celici, zunaj organizma in v Razmerje med
prebavilu ter pozna primere, strukturo in funkcijo
Osnovna znanja so dijaki pridobili e v 6.
razloi prednosti cevastega prebavila razredu (prebavila pri ivalih) in v 7.
pred vreastim razredu osnovne ole (loveko telo
pozna zgradbo in naloge posameznih prebavila).
odsekov prebavil pri pticah in
prevekovalcih ter jo povee z nainom
prehranjevanja in vrsto hrane

razloi hormonalno regulacijo izloanja Medpredmetne povezave
prebavnih encimov pri loveku kemija
razloi nain aktivacije proteinaz pri
loveku in pomen izloanja neaktiviranih
proteinaz
povee prebavila z dihali, transportnim
sistemom in izloali
razume pomen vode in ionov za Ponovitev in poglobitev vsebin

ivljenje organizmov
pozna pomen izloanja kodljivih in Osmoregulacija in
Film (video) izloanje Izloala, izloala po sistemu, Prehajanje
nerabnih snovi
snovi skozi membrano
razume, zakaj se duikovi
razkrojki izloajo iz organizmov v Osmoza
razlinih oblikah
razloi osmoregulacijo, pozna Osnovna znanja so dijaki pridobili e v 6.

osmoregulacijske procese in jih razredu (izloala pri ivalih) in v 7.
povee z organizmi in njihovim razredu osnovne ole (loveko telo
okoljem izloala).
pozna organele in organe, ki

omogoajo osmoregulacijo in njihovo
delovanje
primerja in razloi razvoj in
zgradbo izloal glede na njihovo
uinkovitost in ivljenjsko okolje
organizmov Medpredmetne povezave
razloi delovanje ledvic in sene
cevke pri loveku kemija, fizika
razloi mehanizem regulacije
izloanja pri loveku
pozna vloge in pomen Ponovitev in poglobitev vsebin

razmnoevanja
razlikuje naine razmnoevanja in
Vaja Razmnoevanje Spolovila in Razmnoevanje loveka ter
pozna njihove prednosti ter slabosti
razmnoevanje po sistemu
pozna primere metageneze pri
ivalih Model
povee zunanjo in notranjo embrionalnega
osemenitev in oploditev s tevilom razvoja
spolnih celic in nego zaroda
razloi potek spermatogeneze in Osnovna znanja so dijaki pridobili e v 6.
oogeneze razredu (razmnoevanje pri ivalih) in v
razloi hormonalno regulacijo 7. razredu osnovne ole (loveko telo
menstrualnega cilka in nosenosti pri spolni organi).
enski
pozna stopnje osebkovega razvoja

od prve brazde spojka do naravne
smrti pri razlinih ivalskih skupinah
in loveku
seznani se s hormonsko regulacijo
aktivacije genov v asu Osebkov razvoj
embrionalnega razvoja
seznani se z razlinimi vedenjskimi VEDENJE

vzorci
Vsebinski sklop CELOSTNO RAZUMEVANJE IVLJENJA (okvirni obseg 20 ur)
Uitelj lahko ta vsebinski sklop realizira kot samostojnega ali pa ga smiselno vgradi v obstojee sklope.
Vsebinski sklop ima osnovne cilje: - ponavljanje,

- utrjevanje,
- poglabljanje ter
- povezovanje znanja v nove kombinacije.
Pri vsebinskem sklopu podrobneji cilji niso oblikovani.
2 standardI znanj
CILJI VSEBINE POJMI
Dijak: UVOD V BIOLOGIJO - biologija
ve, da je biologija naravoslovna

znanost - veda, znanost
ve, da je biologija temeljnega pomena
za mnoge uporabne vede in znanosti
Biologija kot - temeljna znanost
(medicino, kmetijstvo, veterino,
znanost in veda
gozdarstvo itd.)
loi ivo od neivega - uporabna znanost
nateje nekaj znailnosti ivega
razume soodvisnosti ivih bitij
- celina organizacija, presnavljanje, individualnost,
zaveda se celovitosti, raznolikosti in
Znailnosti ivega odzivnost na okolje, spremenljivost, sposobnost
kompleksnosti narave
regulacije ivljenjskih procesov, prilagodljivost,
razmnoevanje, rast
zaveda se odgovornosti za posledice
pri poseganju loveka v naravo
- staranje, umrljivost
zna nartovati in izvesti bioloki - znanstveni problem

poskus
zna interpretirati rezultate in
Nartovanje - dejstvo, podatek, hipoteza, teorija, nauk, zakon,
oblikovati zakljuke
biolokih zakonitosti
ve, da dobimo z merjenjem
kvantitativne, z opazovanjem pa
kvalitativne podatke raziskav - laboratorijsko in terensko delo
zna varno delati v laboratoriju
se zaveda moralne odgovornosti pri
delu z ivimi organizmi - varnost pri laboratorijskem in terenskem delu
- zakonodaja s podroja dela z ivimi organizmi
zna pripraviti mokre mikroskopske - svetlobni mikroskop (mikroskopiranje)

preparate
se naui mikroskopirati Mikroskopiranje
- mokri mikroskopski preparat
ve, da je mikroskop pomemben
instrument za raziskovanja v biologiji
pozna pojme celica, tkivo, organ, ORGANIZA= - celica, tkivo, organ, organski sistem, organizem
organski sistem, organizem,
mnogocelini organizem
CIJSKI TIPI IVIH - enocelini, mnogocelini organizem
razlikuje med eno- in mnogocelinimi
BITIJ
organizmi
- specializacija in diferenciacija celic
Nivoji notranje
organizacije
ve, da so sistemi ivih bitij

hipotetini,
CILJI VSEBINE POJMI
ve, kaj pomeni pojem vrsta in pozna

vije taksonomske enote
- sistemi ivih bitij
pozna dvolensko ("dvojno")
poimenovanje
s pomojo doloevalnega kljua doloi Sistemi ivih bitij - sistematske kategorije: vrsta, rod, druina, red,
nekaj organizmov razred, deblo, kraljestvo
zna izdelati preprost doloevalni klju
pozna sistem tirih oziroma petih
kraljestev - dvolensko ("dvojno") poimenovanje
- doloevalni klju
pozna osnovne znailnosti virusov - virus

na shemi pojasni osnovno zgradbo
virusov Virusi
- viroze pri ivalih in loveku
pozna nekaj virusnih bolezni in ve, da
veine virusnih bolezni ne zdravimo z
antibiotiki - steklina, herpes, meningitis
pozna nain okube, njene posledice
ter zaito pred okubo z virusom HIV
- virus HIV AIDS
CILJI VSEBINE POJMI
pozna osnovne znailnosti cepljivk - kok, bacil

pozna tipine oblike bakterij
pozna nain in hitrost razmnoevanja
- gniloivke, zajedavci, simbionti
bakterij
ve, da so bakterije povzroiteljice
tevilnih bolezni CEPLJIVKE - trohnenje, gnitje, patogene bakterije, bakterije v industriji
in kmetijstvu (biotehnologija)
- bakterijske bolezni: borelioza, tuberkuloza, kolera itd.
- antibiotiki
pozna osnovne znailnosti gliv - steljka; hifa, podgobje, plodie (trosnjak)

pozna osnovno zgradbo gliv in opredeli
njihov nain ivljenja in prehranjevanja
GLIVE - gniloivke, zajedalke; mikoriza
pozna primere mikorize in razloi njen
pomen
pozna nekaj predstavnikov gliv
ve, da so tevilne glive gospodarsko
pomembne
pozna zgradbo liajev - simbioza
pozna pomen liajev pri ugotavljanju
onesnaenosti zraka - pionirske zdrube, bioindikatorji
Liaji
pozna osnovne znailnosti rastlin - steljka steljnice; brst brstnice

pojasni pomen rastlin v Zemljini biosferi
ve, da so rastline enoceline ali
- vegetativno razmnoevanje: razpad steljke, gomolj,
CILJI VSEBINE POJMI
mnogoceline
pozna naine nespolnega razmnoevanja
pritlika, zarodni brsti, potaknjenec; cepljenje, tkivna kultura
rastlin
pozna spolno razmnoevanje rastlin
ve, da imajo rastline prerod RASTLINE - razmnoevanje s trosi: tros, trosovnik
- spolno razmnoevanje: spolne celice, oploditev, spojek,

prerod
ve, da so alge steljnice

prepozna nekatere znailne predstavnike
alg in ve, kje ivijo
Alge
pozna osnovno zgradbo mahov - rizoidi, stebelce, listii

prepozna predstavnike mahov
Mahovi
ve, da so praprotnice brstnice - brstnica

pozna predstavnike praprotnic
ve, da so bile praprotnice pomembni del
rastlin v preteklih geolokih obdobjih
Praprotnice
ve, da so semenke brstnice in veinoma - seme

kopenske rastline
ve, kakno vlogo ima seme
Semenke - golosemenke, kritosemenke
pozna nekaj primerov irjenja semen
ve, kakno vlogo ima cvet
ve, da delimo semenke v golo- in - cvet, socvetje
kritosemenke
pozna stor
razlikuje med pojmoma opraitev in - stor
oploditev
- opraitev, oploditev, vetrocvetnost, ukocvetnost,
- praniki, pesti, plodnica plod
CILJI VSEBINE POJMI
pozna nekaj predstavnikov

golosemenk
pozna zgradbo cveta in jo povee z
nainom opraevanja
razlikuje med cvetovi in socvetji
ve, iz esa nastane plod in pozna Golosemenke
njegovo vlogo
ve, da delimo kritosemenke na
dvokalinice in enokalinice
kritosemenk
Kritosemenke
CILJI VSEBINE POJMI
pozna osnovne znailnosti ivali - nespolno razmnoevanje: delitev, brstenje;

pojasni pomen ivali v Zemljini regeneracija
biosferi
IVALI
ve, da so ivali enoceline ali
- spolno razmnoevanje: gametogamija
mnogoceline
ve, da se ivali razmnoujejo
nespolno in spolno - enospolniki, dvospolniki
- spolne leze (moda in jajniki)
- osemenitev, oploditev (zunanja, notranja)
ve, da so praivali enoceliarji - predstavniki: vrteljc, ameba, paramecij

pozna nekaj predstavnikov praivali
Praivali
nateje nekaj znailnosti spuev Spuve - ogrodje spuev

pozna predstavnika spuev
pozna nekaj znailnosti pravih Pravi mnogoceliarji

mnogoceliarjev
pozna glavne nelenarske skupine Nelenarske - oigalkarji, ploskavci, valjavci, mehkuci
skupine
nateje nekaj znailnosti skupine - polip, meduza

razlikuje med polipom in meduzo
Oigalkarji
oigalkarjev
nateje nekaj znailnosti skupine - prilagoditve na parazitizem

ploskavcev,
Ploski rvi ali - naini okube
pozna prilagoditve na parazitski
nain ivljenja
pozna monosti okube s paraziti ploskavci
nateje nekaj znailnosti skupine Valjasti rvi ali - zajedavci, razkrojevalci

pozna nekaj predstavnikov valjavcev
pozna pomen glist v naravi valjavci
nateje tri znailnosti skupine - glava, noga, drobovnjak, pla, plana votlina,
pozna koljke, pole in glavonoce hiica, lupina, osrnik
ter njihove predstavnike
Mehkuci
ve, kje ivijo mehkuci
ve, da je pri mnogolenarjih telo Mnogolenarske - kolobarniki, lenonoci

lenjeno skupine
razlikuje kolobarnike od lenonocev
nateje vsaj tri znailnosti skupine enakolina lenjenost kolobar, lestviasta

pozna nekaj predstavnikov trebunjaa, celomske vreke, metanefridiji
kolobarnikov Kolobarniki
zna opisati telesno organizacijo
kolobarnikov
CILJI VSEBINE POJMI
nateje nekaj osnovnih - raznolina lenjenost, lenaste okonine, hitinjaa, levitev,

znailnosti lenonocev vrviasta trebunjaa, neposreden, posreden razvoj, (nepopolna,
pozna skupine lenonocev popolna preobrazba buba)
lenonoci
ve, da se pri lenonocih telesni
leni zlivajo v regije
pajkovcev, rakov, stonog in uelk
ve, da so uelke vrstno
najobseneja skupina na Zemlji
nateje tri osnovne znailnosti - zvezdasta somernost, notranje ogrodje

skupine pozna nekaj skupin
iglokocev Iglokoci
nateje nekaj znailnosti Strunarji - hrbtna struna, hrbtenjaa, krno revo, rep, lenjeno miije
strunarjev
pozna krgoustko Brezglavci
pozna plaarja Plaarji
ve, da spadajo vretenarji med - hrbtenica, lobanja, parne okonine, veplastna povrhnjica,
strunarje sklenjeno krvoilje, centralni ivni sistem (mogani), krge, pljua
nateje znailnosti vretenarjev
Vretenarji - obloustke, ribe, dvoivke, plazilci, ptii, sesalci
pozna glavne skupine (razrede)
vretenarjev
pozna predstavnika obloustk Obloustke
nateje nekaj osnovnih - koene luske, plavuti, vzduni mehur, pobonica

znailnosti hrustannic in kostnic
pozna predstavnike skupin - hrustannice, kostnice
Hrustannice
Kostnice
nateje nekaj znailnosti dvoivk - dvojni krvni obtok, preobrazba, neotenija

razlikuje repate in brezrepe
dvoivke ter pozna nekaj
Dvoivke - repate dvoivke, brezrepe dvoivke
predstavnikov
pozna ivljenjski cikel dvoivk
ve, da so dvoivke ogroene in
pozna vzroke
nateje nekaj znailnosti - luske, amniotsko jajce

plazilcev
pozna osnovne skupine plazilcev
Plazilci - mezozoiski plazilci, krokodili, elve, kuarji, kae
in njihove predstavnike,
ve, da so bili plazilci prvi
vretenarji, neodvisni od vodnih
bivali
pozna nekatere ogroene in
nateje nekaj znailnosti ptic - perje, kljun, homeotermnost

pozna osnovne predstavnike ptic
pozna nekatere ogroene in Ptice
- gnezdenje
- oglaanje, selitve
pozna znailnosti sesalcev - dlaka, zobovje, dojenje skrb za zarod

pozna nekaj skupin sesalcev in
njihove predstavnike
Sesalci
pozna izvor in razvoj sesalcev
pozna nekatere ogroene in
CILJI VSEBINE POJMI
CILJI VSEBINE POJMI
definira pojem tkivo BIOLOGIJA - tkiva v lovekem telesu

definira pojma organ in organski sistem LOVEKA
nateje organske sisteme lovekega telesa - organi in organski sistemi
Tkiva, Organi,
Organski
sistemi
pojasni pomen in vloge koe - vloge koe: zaitna vloga, stik z okoljem
opie zgradbo koe
pozna kone tvorbe in kone leze
Koa - zgradba koe, kone tvorbe, kone leze
razloi pomen nege in zaite koe ter vzroke
in posledice najpogostejih konih bolezni in
pokodb - nega koe, kone bolezni in pokodbe
pojasni pomen in vloge okostja - vloge okostja: opora, gibanje, varovanje, zaloga
pozna in poimenuje osnovne dele lovekega mineralov
okostja
Okostje
pozna razlike med hrustancem in kostjo
- kosti glave, trupa in okonin
prepozna razline tipe kostnih stikov
pozna zgradbo in delovanje sklepov
pozna najpogosteje bolezni in pokodbe kosti - kostni stiki: negibljivi in gibljivi
in sklepov
- pokodbe in bolezni kosti in sklepov
pozna vlogo skeletnih miic - vloga skeletnih miic

ve, kako deluje miino vlakno in kako miica
pozna delovanje glavnih skeletnih miic
Miije - zgradba in delovanje miinega vlakna in miice
navede najpogosteje pokodbe miic in vzroke
zanje
- delovanje skeletnih miic
Skeletne miice - bolezni in pokodbe miic
ve, kateri so regulacijski sistemi Regulacijski - hormonalni in ivni sistem

pozna pojem homeostaza sistemi
- homeostaza
definira pojem endokrina leza - endokrina leza

pozna pomen hormonov
pozna endokrine leze loveka in zna opisati
Hormonalni - hormon, hormonalna regulacija
njihov poloaj v telesu
poimenuje hormone in leze, ki jih izloajo
ve za negativno povratno zvezo sistem - itnica, obitnice, trebuna slinavka,
pozna nekatere najpogosteje bolezni in nadledvini lezi, prieljc, earika, spolne leze,
nepravilnosti v delovanju hormonskih lez hipofiza
pojasni pomen ivne celice, ivnega tkiva in - ivna celica, tkivo, ivni sistem
ivnega sistema
loi pojma draljaj in vzburjenje
ivni - draljaj in vzburjenje
pozna delovanje ivevja
razloi delovanje refleksnega loka
pozna somatsko in vegetativno ivevje sistem
pozna zgradbo centralnega ivnega sistema
CILJI VSEBINE POJMI
pozna najvaneje pokodbe in bolezni ivevja

- refleksni lok
- somatsko in vegetativno ivevje
- mogani (mogansko deblo, mali in veliki

mogani), hrbtenjaa
- pokodbe in bolezni ivevja (uinek drog,

alkohola)
pozna pomen in vlogo zunanjih util - vloga zunanjih util

razlikuje glavne vrste receptorjev
pozna osnovno strukturo, funkcijo in delovanje
utila - vrste receptorjev: foto-, kemo-, mehano-,
util
termoreceptorji
pozna vzroke za najpogosteje pokodbe in
bolezni util ter naine varovanja util
- utilo za vid, okus, voh, sluh in ravnoteje, utila
v koi
CILJI VSEBINE POJMI
pojasni pomen obtoil za organizem Obtoila - pomen obtoil
pozna pomen krvoilja in nateje - kri, srce, krvne ile

sestavne dele krvoilja
opie sestavine krvi in njihove funkcije Krvoilje
- kri: krvna plazma, krvna telesca (rdea, bela, krvne
pozna krvne skupine in krvodajalstvo
ploice); krvne skupine
pojasni zgradbo in delovanje srca
razlikuje zgradbo in funkcijo krvnih il
zna opisati, kako tee kri po telesu - srce
ve, kaj je krvni tlak
zna nateti najpogosteje bolezni krvi,
srca in oilja in razume pomen varovanja - krvne ile: arterije, vene, kapilare
srca in oilja
- telesni, pljuni krvni obtok
- bolezni srca in oilja, krvni tlak
pozna pomen mezgovnega sistema Mezgovni - mezga, mezgovni organi (mezgovnice, vranica, prieljc,
pozna sestavne dele mezgovnega sitema sistem bezgavke)
pojasni pomen imunskega sistema - imunski sistem

pozna pojma antigen in protitelo
primerja aktivno in pasivno imunost
Imunski - antigen, protitelo
razume reakcijo organizma na okubo z
sistem
virusom HIV
- aktivna in pasivna imunost
opredeli vloge dihal - dihalna pot (nosna votlina, ustna votlina, relo, grlo,
pozna zgradbo dihal sapnik, sapnice)
razlikuje med celinim in pljunim
Dihala
dihanjem
- pljua: zgradba in delovanje
pozna pomen hemoglobina za prenaanje
kisika in ogljikovega dioksida v organizmu
CILJI VSEBINE POJMI
navede pogoste bolezni dihal in vzroke - bolezni dihal (vpliv kajenja, onesnaenega zraka)
zanje
razume pomen prebavil in pozna njihovo - mehanska in kemina prebava

zgradbo
pozna vlogo, zgradbo in lego posameznih
Prebavila - prebavna cev in prebavni organi: usta (jezik, zobje)
odsekov prebavne cevi
poiralnik, elodec, tanko revo (dvanajstnik), debelo revo
pozna prebavne leze in njihove funkcije
(slepi), danka
razlikuje med mehansko in kemijsko
prebavo
navede najpogosteje bolezni prebavil, - prebavne leze: slinavke, trebuna slinavka, jetra
vzroke zanje ter naine varovanja pred
boleznimi
- bolezni prebavil
pozna dele izloal, njihovo zgradbo in - sena pot: ledvica, seevod, seni mehur, senica
vlogo
opie zgradbo in delovanje ledvic
Izloala - ledvica (skorja, sredica, kotanja, sena cevka)
navede vzroke in najpogosteje bolezni
izloal
- bolezni senih organov
pozna vloge in zgradbo enskih in mokih - moki spolni organi: modo, izvodila, pomone spolne leze,
spolnih organov zunanje spolovilo
pozna menstrualni cikel in hormonske Spolovila
spremembe med menstrualnim ciklom
- enski spolni organi: jajnik, jajcevod, maternica, nonica,
pozna pomen higiene spolnih organov
zunanje spolovilo
pozna vzroke in simptome spolnih bolezni
ter naine varovanja pred okubo z njimi
- menstrualni cikel
- spolne bolezni
- higiena spolnih organov
CILJI VSEBINE POJMI
pozna primarne in sekundarne spolne znake Razmnoevanje loveka - primarni spolni znaki, sekundarni spolni
pozna vpliv hormonskih sprememb v obdobju znaki
pubertete
pojasni pot semenic in jajeca v spolnih
- puberteta
organih od spolne zdruitve do oploditve
pozna razvoj osebka od spojka do poroda
se zaveda odgovornosti in monosti pri - spolna zdruitev, osemenitev, oploditev
nartovanju druine
- zarodek, plod
- zanositve, nosenost, porod
- nartovanje druine
zna uvrstiti loveka v kraljestvo ivali Evolucija loveka

CILJI VSEBINE POJMI
nateje nekaj znailnosti primatov

pozna stopnje v biotskem razvoju loveka
pozna pojem uloveenje
- primat
- uloveenje
- lovenjak
pozna mejozo in njen pomen - mejoza

razume pojem alel
razume pojma fenotip in genotip humana genetika
- alel; fenotip, genotip; recesivne in
pozna osnovne princip dedovanja
dominantne lastnosti
pozna dedovanje spola pri loveku
razloi dedovanje krvnih skupin
pozna primere dednih bolezni loveka - spolno vezano dedovanje in vezano na
pozna pomen genetskega svetovanja pri avtosomne kromosome,
nartovanju druine
- dedovanje spola,
- dedovanje krvnih skupin;
ve, da je celica osnovna ivljenjska enota CELICA - celica

pozna osnovno zgradbo celice
ve, da je veina ivih bitij zgrajena iz celic Celica osnovna
ivljenjska enota - prokariotska celica
ve, kakne so prokariotske in evkariotske
celice
ve, da so celice lahko specializirane in - evkariotska celica
diferencirane
pozna vloge celine membrane Celina membrana - celina membrana

pozna osnovno zgradbo in vlogo celine stene
razlikuje med celino steno in celino - celina stena
membrano
Celina stena
ve, kaj je citoplazma Citoplazma - citoplazma
pozna organele in njihov pomen - organeli: vakuola, plastid, mitohondrij,

ribosom, biek, migetalka
Organeli
ve, da ima veina celic jedro

ve, da so v jedru kromosomi in pozna njihovo
vlogo Celino jedro
- celino jedro
pozna vlogo in pomen DNK
pozna pojme gen, kromosom in genom
- DNK
- gen, kromosom, genom
pozna mitozo in njen pomen - mitoza

pozna temeljno razliko med mitozo in mejozo
ve, kje in kdaj potekajo celine delitve
Delitev - haploidnost, diploidnost
pozna pojma haploidnost in diploidnost
CILJI VSEBINE POJMI
pozna kemijsko sestavo celice - voda in ioni v celici

pozna biogene elemente
pozna glavne anorganske snovi, ki
Delovanje celice - ogljikovi hidrati: glukoza, deoksiriboza; saharoza;
gradijo celice oziroma organizme
krob, glikogen, celuloza, hitin
ve, da je voda pomembna za celico in
organizem
pozna glavne skupine organskih spojin, - lipidi: trigliceridi, fosfolipidi
ki gradijo celice in organizme
pozna pomen maob, ogljikovih Kemijska zgradba
hidratov in beljakovin za organizem celice - beljakovine, aminokisline
pozna pomen vitaminov
- peptidna vez
- koagulacija beljakovin
- vitamini, avitaminoza, hipervitaminoza
pozna zgradbo nukleotida - nukleotid, polinukleotid

pozna podvojevanje DNK,
Nukleinske kisline - DNK dvojna vijanica, podvojevanje
ve, kaj so mutacije in pozna mutagene
dejavnike
- mutacije
pozna zvezo med DNK in nastankom

Energijsko bogate - sinteza beljakovin, ribosomi
beljakovin
molekule
ve, da poteka sinteza beljakovin na
ribosomih - ATP
ve, kaj je ATP
pozna zgradbo biotske membrane in - biotska membrana

njeno prepustnost
Prehajanje snovi - polprepustna membrana, izbirno prepustna
razlikuje med pasivnim in aktivnim skozi membrano membrana
prehajanjem snovi
razume difuzijo in osmozo
pozna osnovne naine celinega - difuzija, osmoza, aktivni transport
sprejemanja in izloanja snovi
razlikuje med kemijskimi katalizatorji in - katalizator, encim

encimi
pozna osnovno zgradbo in pomen Encimi
- aktivno mesto
encimov
pozna vpliv pH in temperature na
delovanje encimov - encimsko vodena reakcija; substrat, produkt
razume pojem presnova - presnova: graditveni, razgraditveni procesi

ve, da pri vseh organizmih potekajo
graditveni in razgraditveni procesi Presnova
zna nateti presnovne procese v celici
pozna pomen molekule ATP pri
energijskih dogajanjih v celici
pozna pojem fotosinteza - fotosinteza

ve, da se pri fotosintezi pretvarja
svetlobna energija v kemijsko
Fotosinteza - substrati (H2O, CO2) in produkti (glukoza, kisik)
pozna osnovno enabo fotosinteze
fotosinteze
ve, da je produkt fotosinteze glukoza,
stranski produkt pa kisik
ve, da se velik del glukoze pretvori v - fotosintetska barvila klorofil
krob
ve, kje v organizmu poteka fotosinteza
pozna klorofil kot fotosintetsko barvilo - fotosintetski dejavniki: koliina in kvaliteta
pozna dva dejavnika, ki vplivata na svetlobe, koncentracija CO2, temperatura, voda,
potek fotosinteze minerali
pojasni pomen fotosinteze za iva bitja
na Zemlji
pozna pomen ogljikovih hidratov kot
enega izmed osnovnih virov energije za
iva bitja
CILJI VSEBINE POJMI
pozna substrate in produkte alkoholnega - vrste vrenj: alkoholno, mlenokislinsko,

vrenja ocetnokislinsko itd
poimenuje osnovne tipe vrenj
Vrenje
ve, za katere organizme je znailno vrenje
- kruh, pivo, vino, jogurt
pozna pomen vrenj v vsakdanjem ivljenju
- kisanje zelja, repe, biotehnologija
pozna pojem celino dihanje - celino dihanje

pozna osnovno enabo celinega dihanja
ve, da je celino dihanje aeroben proces
Celino dihanje - aerobna razgraditev
ve, da celino dihanje poteka v mitohondrijih
ve, da je celino dihanje pri veini evkariotov
glavni nain sproanja uporabne energije - substrati (glukoza, kisik) in produkti (ATP,
nateje nekaj presnovnih procesov CO2, H2O) celinega dihanja
Povezanost ivljenjskih
procesov
pozna pojem evolucija - evolucija, bioevolucija

opie in pojasni Pasteurjev poskus
ve, da obstojajo razline hipoteze o nastanku - endosimbiontska hipoteza
Evolucija
in izvoru ivih bitij
pozna evolucijski pomen fotosintetskih
organizmov
pozna endosimbiontsko hipotezo
Kemoevolucija in
Bioevolucija
seznani se z bistvom razvojne teorije ivih bitij Razvojna teorija - Darwin
- razvojni nauk
nateje najpomembneje dokaze za evolucijo - dokaz (izkaz) za evolucijo

ve, da so fosili pomembni za razumevanje
evolucije Dokazi (izkazi) za
evolucijo - fosili, ivi fosili
na primerih razloi homologijo in analogijo
organov
na primerih razloi konvergenco, divergenco, - homologni, analogni organi
progresijo in regresij
- progresija, regresija
- divergenca, konvergenca
pozna pojma populacija in genski sklad Genetske osnove za - genski sklad

pozna vpliv mutacij s selekcijo na genski sklad evolucijo
pozna pojme adaptacija, selekcija, naravni in - adaptacija, selekcija

umetni izbor
Selekcija - naravni izbor, umetni izbor
pozna pojma vrsta in speciacija - speciacija, raznolikost osebkov iste

ve, da so organizmi iste vrste med seboj vrste
razlini Speciacija
opredeli pojma narava in okolje EKOLOGIJA
pojasni pojem ekologija in pozna pomen - narava, okolje, ekologija

ekolokega znanja
ob konkretnem primeru opredeli ivljenjski
prostor in ivljenjsko zdrubo - ivljenjski prostor (biotop), neivi
nateje nekaj neivih in ivih dejavnikov (abiotski) dejavniki okolja
okolja Osnovni pojmi iz
CILJI VSEBINE POJMI
razume okolje kot sistem dejavnikov, ki

vplivajo na organizme
ekologije - ivljenjska zdruba (biocenoza), ivi
definira pojme: biotop, biocenoza, ekosistem
(biotski) dejavniki okolja
definira pojme biosfera, ekosfera in biom
- biogeocenoza (ekosistem)
- biosfera, ekosfera, biom
CILJI VSEBINE POJMI
ob primeru razloi strpnostno obmoje ABIOTSKI - strpnostno obmoje, optimum

DEJAVNIKI
ve, da so organizmi poikilotermni ali

homeotermni
pozna nekaj vplivov abiotskih
Toplota
dejavnikov na organizme
razlikuje med sladkimi, brakinimi in - sladke, brakine, morske vode

morskimi vodami
razloi prilagoditve organizmov na
Voda - nekton, plankton, pritrjeni organizmi
ivljenje v vodi
nateje prilagoditve organizmov
pomanjkanju vode v okolju
ve, da svetloba vpliva na organizme Svetloba
zna nateti dejavnike, ki omogoajo - dejavniki, ki omogoajo nastanek tal

nastajanje tal
pozna osnovne skupine organizmov v
Tla - organizmi v tleh
tleh in njihove vloge
pozna sestavo zraka in njegov pomen Zrak

za organizme
razlikuje med odnosi med vrstami in BIOTSKI - odnosi med vrstami, odnosi znotraj vrste
odnosi znotraj vrste DEJAVNIKI
ob primerih pojasni medvrstne odnose - soitje, prisklednitvo, nasprotnitvo, plenilstvo,
in odnose znotraj vrste zajedalstvo, tekmovanje, teritorialnost, socialni
odnosi, socialna hierarhija
Odnosi med
organizmi
definira pojem populacija - populacija, lastnosti populacije: gostota, prostorska

ob konkretnih primerih razloi lastnosti porazdelitev osebkov, rodnost, umrljivost, starostna in
populacije Ekologija populacij spolna sestava, rast in populacijsko nihanje
ob primerih razloi pojem ekoloko
ravnovesje - ekoloko ravnovesje
ob primerih pojasni in razloi pojme - proizvajalec, potronik, razkrojevalec

proizvajalec, potronik in razgrajevalec in
pozna njihovo vlogo v ekosistemu Kroenje snovi in
pretok energije v - rastlinojedci, mesojedci, vsejedci
loi potronike na rastlinojedce,
mesojedce in vsejedce naravi
razloi pomen razkrojevalcev pri - prehranjevalna veriga, prehranjevalni splet
kroenju snovi
na primeru prehranjevalne verige
razloi kroenje snovi in pretok energije v
CILJI VSEBINE POJMI
ekosistemu
ve, kaj je energijska piramida
- kroenje snovi
razloi zgradbo in bistvo delovanja - kopenski ekosistem, vodni ekosistem

ekosistema
Ekosistemi - antropogeni ekosistem, biotska raznovrstnost
pozna nekaj kopenskih ekosistemov
razloi pojem biotske raznovrstnosti
na primerih razloi pojem ekoloko Biomi - ekoloko ravnovesje
ravnovesje
pozna raznolikost ekosistemov v svetu
in pri nas
CILJI VSEBINE POJMI
na primerih pojasni posledice poseganja loveka v

okolje
pozna glavne vire in posledice onesnaevanja Glavni ekoloki problemi in
potrebni ukrepi za njihovo - onesnaevanje
zraka,vode in tal
pozna propadanje gozdov in vzroke zanj reevanje
pozna posledice unievanja prsti in zmanjevanje - kisli de
njene plodnosti
pozna pomen biotske raznovrstnosti
ve, da vneseni organizmi v ekosistemu povzroijo - vneseni organizmi
posledice, ki jih ne znamo predvideti
opredeli pojem naravna dediina - naravna dediina

razloi pomen varovanja naravne dediine
pozna nekatere ogroene ekosisteme ter organizme Varovanje naravne dediine
- varovanje naravne
v Sloveniji
dediine
ve, da obstaja zakonodaja, ki zadeva varstvo
narave
se zaveda, da je kot posameznik in kot lan drube - ogroeni ekosistemi in
odgovoren za ohranjanje in varovanje narave organizmi
Standard maturitetnega znanja opredeljuje maturitetni izpitni katalog

predmeta BIOLOGIJA.
III. SPECIALNO - DIDAKTINA PRIPOROILA

IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
Specialnodidaktina priporoila in medpredmetne povezave so zaradi veje
preglednosti vkljuene k posameznim tematskim sklopom v predmetnem katalogu
znanj.
IV. OBVEZNI NAINI PREVERJANJA IN
OCENJEVANJA ZNANJA
1 SPLONI CILJI TER STRUKTURA PREVERJANJA

IN OCENJEVANJA ZNANJA
Preverjanje znanja iz biologije:
A Znanje in razumevanje
B Zajemanje in obdelava podatkov ter reevanje problemov
C Eksperimentalne veine
A ZNANJE IN RAZUMEVANJE
Dijaki naj znajo in razumejo:
bioloke pojave, zakonitosti, dejstva, definicije, pojme in teorije,

tehnike laboratorijskega in terenskega dela s pripomoki in
aparaturami,
varnostne ukrepe pri delu v laboratoriju in na terenu,
bioloke in tehnoloke aplikacije ter njihove posledice za okolje in
drubo ter
naine ravnanja z biolokimi objekti.
Vsebinski cilji opredeljujejo, kaj naj bi bili uenci sposobni povedati in razloiti.
Vpraanja za preverjanje teh ciljev se pogosto zaenjajo z besedami: definiraj,
zapii, opii, skiciraj razloi, primerjaj.
B ZAJEMANJE IN OBDELAVA PODATKOV TER REEVANJE PROBLEMOV
Dijaki naj bodo sposobni z besedami ali v drugi ustrezni obliki (shematino,
grafino, numerino):
1. poiskati, zbrati, urediti in predstaviti informacije iz razlinih virov,
2. prevesti informacije iz ene oblike v drugo,
3. smiselno uporabiti podatke,
4. smiselno razloiti pojave, zakonitosti in medsebojne odnose,
5. postavljati napovedi in hipoteze,
6. reevati probleme s povezovanjem znanja iz razlinih poglavij in predmetov ter
7. uporabiti znanje v novih situacijah: zastaviti nove probleme, kritino analizirati,
navesti razloge za in proti.
Teh sposobnosti in vein ni mogoe natanno opredeliti z vsebinskimi cilji, ker se

vpraanja in naloge, ki naj bi preverjali te spretnosti, pogosto nanaajo na prenos
znanja na primere. Pri odgovorih na vpraanja in reevanju problemov pri preverjanju
sposobnosti in vein, morajo dijaki uporabiti znanje iz vsebinskega dela kataloga in
ga logino in deduktivno uporabiti v novih okoliinah.
Vpraanja in naloge, ki preverjajo te cilje, se bodo pogosto zaenjale z

besedami: napovej, predlagaj, izpelji, doloi, razloi, uporabi, povei, primerjaj.
C EKSPERIMENTALNE VEINE
Dijaki naj znajo:
1. nartovati raziskave in/ali ovrednotiti metode ter predlagati mone izboljave,

2. spremljati, opazovati, zapisovati ugotovitve in merjenja,
3. oblikovati poroilo o eksperimentalnem delu (razloiti in ovrednotiti
eksperimentalna opazovanja in podatke) in jih interpretirati ter
4. uporabljati tehnike laboratorijskega in terenskega dela ter pripomoke in
aparature (in pri tem upotevati navodila, e je to potrebno).
2 NAINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

ZNANJA
Pri predmetu biologija preverjamo znanje na tiri mone naine:
ustno preverjanje,
pisno preverjanje,
testno preverjanje ter
ocenjevanje dela in izdelkov (praktino delo, poroila).
Priporoamo, da uitelji preverjajo na vse tirimi naine in tako zagotovijo im bolj
kompleksno oceno. Tako lahko dijak na najustreznaji nain pokae kar najve
znanja v irem smislu besede.
Dijak opravi obveznosti pri pouku biologije takrat, kadar izkae ustrezno pozitivno
znanje.

Biologija Gimnazija Matura

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

You might also like

Biologija Gimnazija Matura

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Biologija Gimnazija Matura

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

BIOLOGIJA

PREDMETNI KATALOG UNI NART

OBVEZNI PROGRAM ZA GIMNAZIJO - 210 UR

IZBIRNI PROGRAM ZA GIMNAZIJO - 35 UR

MATURITETNI PROGRAM - 105 UR

A Opredelitev predmeta biologija

B Namen pouka biologije

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1.1 SPLONI CILJI PREDMETA

1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA

A Obvezni del programa

B Izbirni del programa

C Maturitetni del programa

III. SPECIALNODIDAKTINA PRIPOROILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

1 SPLONI CILJI TER STRUKTURA PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

2 NAINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

A Opredelitev predmeta biologija

Biologija je splonoizobraevalni predmet. Z biolokimi vsebinami se uenci sreajo

Uni nart za gimnazije je pripravljen tako, da pri poglabljanju, nadgrajevanju

Z uvajanjem prenovljene osnovne ole bodo uenci prihajali v prvi letnik

B Namen pouka biologije

Dijaki pridobijo temeljno znanje, ki omogoa razumevanje narave in ivljenja.

Razumevanje narave in odgovoren odnos do ivih bitij sta osnova za ustrezneje

Cilji pouka biologije so naravnani na pridobitev temeljnega znanja in razumevanja

Pri pouku biologije se teoretine osnove prepletajo z metodami neposrednega

Dijaki odkrivajo bistvo obravnavane vsebine s pridobivanjem informacij iz razlinih

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1.1 SPLONI CILJI PREDMETA

S poukom biologije elimo dosei, da bi dijaki

- razumeli pojme, dejstva in zakonitosti biologije;

Predvidena organizacija in asovni obseg

Biologijo, ki obsega 210 ur, pouujemo v programu splone gimnazije.

Predlagano zaporedje une snovi poteka od lajega k zahtevnejemu, razen

A Obvezni del programa

Obsega vsebinske sklope s skupnim obsegom 210 ur (od tega 70 ur v prvem, 70 v

Od skupno 210 ur pouka jih je priblino 70 ur (tretjina) namenjena praktinemu delu

Obseg ur je naveden le okvirno, saj se s premikanjem ciljev spreminja tudi

Struktura obveznega dela unega narta

Vsebinski sklopi in njihov obseg Okvirni Laboratorijska Vaje Terenska

Biologija kot znanost. Nartovanje bioloke raziskave. Mikroskopiranje. 7 2

Organizacijski tipi ivih bitij

Nivoji notranje organizacije organizmov. Sistem ivih bitij. Virusi. 55 2+1

Biologija loveka in EVOLUCIJA LOVEKA 60 3 16

Tkiva in organi. Organski sistemi.

Celica osnovna ivljenjska enota. Celina membrana in stena. 3

Kemijska zgradba celice. Nukleinske kisline. Z energijo bogate molekule 38 4+2 1

ivljenje. Kemo- in bioevolucija. Razvojna teorija. Genetske osnove za 7 1+1

EKOLOGIJA in varovanje okolja

Osnovni pojmi iz ekologije. Abiotski dejavniki. Biotski dejavniki. 25 1 1 4

B Izbirni del programa

Bioloko laboratorijsko in terensko delo (obseg 35 ur) je namenjeno utrjevanju

Obsega 105 ur v etrtem letniku.

Program je nadgraditev obveznega programa (210 ur) za splone gimnazije.

Struktura unega narta

Vsebinski sklopi in njihov okvirni obseg Laboratorijska Vaje

Mendlovi zakoni dedovanja. Krianje.

PRIMERJAVA STRUKTURE IN FUNKCIJE ORGANSKIH SISTEMOV 60 ur

Cepljivke, glive in rastline