Pisanje skrivnega prostora

Zgodovina besedil o onostranstvu

Najstareja egipanska besedila, ki opisujejo onostranstvo, so piramidna besedila iz 24. in 23.

stoletja pr. n. , ki so od konca V. dinastije bila zapisana in zarisana na stenah v kraljevih
grobnicah, od konca VI. dinastiije tudi na stenah kraljiinih grobnic. Gre za opis kraljevega
pogreba, kjer se kraljeva dua dvigne v nebo in tam pomladi. Od 21. stoletja pr. n. . dalje je
onostranstvo v tako imenovanih sarkofakih besedilih opisano kot zahod, oziroma boginja
zahoda, ki sprejme pokojnika kot svojega sinu. Pokojnik stopi kot Uzir pred svojo mater,
nebeko boginjo Nut. V sarkofakih besedilih je onostranstvo e razdeljeno na polja, med
starim in novim kraljestvom (2140 - 2040 pr. n. .) pa je tudi e podrobneje opisano. V
besedilih, kot so "Nauk za Merikarja", "Papirus Westcar" in "Knjiga dveh poti", so podani e
glavni motivi kasnejih podzemeljskih knjig.

Izraz "podzemne knjige" je povezan z novostmi v oblikovanju egipanskih kraljevih grobov.

Namesto dotedanjih piramidnih grobov se po 18. dinastiji, okoli 1500 let pr. n. . pojavijo v
dolini kraljev skalni grobovi. Ustanovitelja novega kraljestva Kamose in Ahmose (1551 - 1526
pr. n. .) sta svoja grobova okrasila e z majhnima piramidama. Verjetno je od te tradicije prvi
odstopil faraon Amenofis (1526 - 1505). Njegov grob pa e ni odkrit. Najstareji znani kraljevi
skalni grob v dolini kraljev pripada njegovemu nasledniku Tutmosisu I. (1505 - 1493 pr. n. .).
Stene njegove grobnice so poslikane z Amduatom. Ime Amduat "to, kar je v Dat-u" (Dat =
onostranstvo), je pravzaprav oznaka za vse podzemne knjige. Dejanski naslov te najstareje
popolne in sistematske obdelave snovi je "Pisanje skrivnega prostora". Zgradba pisanja se je
ohranila vse do ptolomejskih asov; delitev na 12 ur ter tri pasove (zgornji srednji spodnji),
postaje sonne barke, kjer so ponavljajoi dogodki vzorno predstavljeni v razlinih urah
(zaustavitev veslaev (9. ura), delitev njiv (2. ura), delitev oblek (8. ura), zbiranje utopljencev
v podzemni reki (10. ura), zmaga nad Apofisom (7. ura), kaznovanje prekletih (7. in 11. ura)
itd. A vsaka ura ima tudi svoje ime in svoj prostor. Pisanje skritega prostora je sploh ena
najobsenejih zbirk vseh imen, katerih poznavanje je pomagalo pokojniku prebroditi teave,
s katerimi se bo sreal v onostranstvu.

Od Tutmosisa I. - do Ehnatonove verske revolucije (1364 - 1347 pr. n. .) je predstavljal

Amduat edini okras na stenah kraljevih grobnic. Podobno kot piramidna besedila starega
kraljestva so tudi Amduat in ostala podzemna besedila veljala za kraljeva besedila, do katerih
razen kraljev nihe ni imel dostopa. Edino izjemo je naredila kraljica Hatepsut (1490 1468
pr. n. .) ki je svojemu vezirju z imenom Uzir Amen dovolila, da si je dal grobnico poslikati s
celotnim Amduatom.

Po koncu novega kraljestva se predstave in besedila demokratizirajo in ivijo na papirusih in

sarkofagih navadnih ljudi vse do zgodnjih ptolomejskih asov (3. stoletje pr. n. .). Za
zgodovino besedil je zelo pomembno obdobje Saitov (26. dinastija, 664 - 525 pr. n. . ), iz
katerega so v Petamenofisu izkopali ve grobnic uradnikov, v katerih so nali papiruse s
celotnim Amduatom. Ehnaton je sicer zaasno razvrednotil podzemna besedila, a e njegov
naslednik Tutankamen (1347 - 1338 pr. n. . ) ima v svoji grobnici spet narisan Amduat . ele
kralj Haremheb (1333 - 1306 pr. n. . ) uveljavi novo modo in kot okras svoje grobnice
namesto Amduata izbere "Knjigo vhodov", tudi "Hadesovo knjigo" imenovano. V svoji obliki je
enaka Amduatu, le da vsak prehod med urami uva kaa pred vhodom, poleg dvanajstih ur
pa sta vstavljena e dva prizora, namre Uzirjeva sodba in zakljuna slika boga Nuna, ki
dvigne sonno barko iz pra-vodovja. Posadka je nekoliko poenostavljena oziroma njeno
tevilo je zmanjano, razlini bogovi in duhovi v onostranstvu pa so poenostavljeno zdrueni
v veje skupine.

Kralj Merenptah (1224 - 1204 pr. n. .) je svojo grobnico okrasil s "Knjigo jam". Knjiga ne
vsebuje ve 12 ur, temve je razdeljena na dve polovici podzemlja, od katerih ima vsaka tri
oddelke. Sonno barko nadomesti sonna ploa. Hkrati s Knjigo jam se pojavi tudi "Knjiga
zemlje" s posebnimi motivi iz onostranstva. V asih ramezidov se izroilo knjig o
onostranstvu loi na dve veji, ena je opisovala pot sonne barke skozi podzemlje, druga pa
skozi telo nebeke boginje Nut. Obe veji sta medsebojno zelo povezani, slednjo pa
oznaujemo tudi z imenom "Nebeke knjige", od katerih sta najbolj znani "Knjiga dneva" in
"Knjiga noi".

Osrednji prizor knjig o onostranstvu, nona plovba sonne barke, je prastar, saj se e
iz asa iz 1. dinastije najde prizore nebekega sokola, ki pluje z barko preko neba. Podzemne
knjige iz 18. dinastije upodabljajo ovnoglavo nono postavo sonnega boga v skrinji. V
ramezidskih asih barka ni ve osrednji motiv, zamenja jo namre sonna ploa, morda pod
vplivom Ehnatonove revolucije z Atonom, ki ga je simboliziral s sonno ploo.

Za laje razumevanje vsebine jo poskusimo vplesti v mreo s sorodnimi izroili po

svetu in doma.

Vodnik po onostranstvu

- za pokojnike ali kot mistina inicijacija - kraljevo maziljenje amanska posvetitev

Podobno kot frigijski pevec Orfej ie v podzemlju svojo izvoljenko Evridiko, ter na
svoji poti premaguje razline izzive, ie Izida pokojnega soproga in brata Uzirja. Egipanski
bog Uzir ima v egipanskem panteonu vlogo razsodnika umrlih, podobno indijskemu bogu
podzemlja in onostranstva z imenoma Jama. Slednji ima v rokah zanko, da z njo potegne
due umrlih v svoje kraljestvo, Uzir ima v roki ank, boanski simbol, s pomojo katerega
umrlim omogoa dihati in iveti v onostranstvu. Oba, Jama in Uzir , imata dvojka in dvojico.
Prvi brata Manuja in sestro Jami, slednji brata Seta in sestro Izido. Podobno ima tudi slovenski
Kresnik brata in sestro. Vsi trije, Uzir, Jama in Kresnik imajo tudi psa (Uzir akaljeglavega
neaka).

V Babilonu je bilo glavno svetie posveeno boginji Itar. Osrednja zgodba v spletu
njenega bajeslovja jo opisuje, kako obie svojo sestro dvojico Erekigal v podzemlje. Na tej
poti gre skozi sedem vrat in ob vsakih vratih odda del svojega nakitja: krono, ezlo, ogrlico,
prsne dragulje, briljantni pas, rone in none zapestnice ter konno e bleeo obleko. Ta
nakit predstavlja sedem telesnih energetskih sredi, ki jih danes obiajno oznaujemo z
indijskim izrazom akre (ob hrbtenici navzgor so sredia v viini trtice, kria, sonnega
pletea, srca, grla, earike in temena), Itar pa je bila po tem, ko je oddala ves nakit, v
kraljestvu smrti ugrabljena in jo je reil ele oe Enki, ki ji je poslal na pomo duha vode
ivljenja in duha hrane ivljenja, naj jo obudita, da je lahko pri vratih pobrala svoj nakit in
zbeala v prostost, v prihodnosti pa si bo morala svojega ljubega deliti s svojo sestro in sicer
si ga bosta izmenjevali vsakega pol leta. Gre torej za pripoved o lovekemu telesu in duhu
ter o njegovi povezavi z vesoljem, podobno, kakor so tudi pri nas letni asi dobivali svoja
imena, znaaje in zgodbe, ki so povezovali loveko duo in duha narave.

Telesna sredia nastopajo tudi v pravljicah arizonskega naroda Hopi. Hopiji sicer ne
omenjajo spodnjih dveh aker, treba pa je razumeti, da je bilo to izroilo namenjeno
najmlajim in so bili opisi manjkajoih aker vezani na kasneje posvetitve ob nastopu
odraslosti. V zgodbi je opisano stvarjenje ljudi, kjer se razlaga hrbtenica kot telesna os, na
kateri so nihajna sredia, ki odmevajo vesoljni zvok ivljenja skozi vse vesolje, ali opozarjajo,
e nekaj s telesnimi sredii ni v redu. V primerih bolezni so amani v zamaknjenju gledali
telesna sredia obolelih skozi barvne kristale in na ta nain ugotovili vzrok bolezni.

Najvije sredie, vrh temena, je bilo namenjeno neposrednemu pogovoru s 'Predico',

kadar so ljudje potrebovali duhovnih nasvetov, drugo sredie, earika, je bilo namenjeno
mislim, tretje sredie, v grlu, je bilo namenjeno glasu in petju, etrto sredie, v srcu, je bilo
namenjeno zaznavi dobrega, peto sredie, v popku, je bil sede samega Stvarnika. Ta je
sprva lebdel v elementih, potem pa si je izmislil 'Sotuknanga', ki je po njegovih navodilih iz
elementov ustvaril devet dimenzij (eno za stvarnika, eno zase in sedem za ivljenje, ki bi naj
nastalo) in 'Predico', ki je na svetu ustvarila ivljenje in naravo. Zanimivo pa je tudi dejstvo,
da so boginjo ivljenja kot 'predico' ivljenske niti astili tudi v predrimskem Sredozemlju, v
Dalmaciji pod imenom Tana, Feniani pod imenom Tenit, na Kreti pod imenom Tenuit,
verjetno pa iz njega izhaja e marsikatero ime starovekih boanstev: Diana (rimska boginja
meseca in lova), Turan (etruanska boginja), Daanan (staroirska boginja), Daena
(staroperzijska boginja prehoda v onostranstvo), Aditi (indijska mati bogov), Atena (grka
boginja modrosti), Tiona (Dionizova mati), Nut (Uzirjeva mati) , pa tudi Tanatosa (grki bog
smrti), Atona (egipanskega sonnega boga, ki ga je populariziral Ehnaton), Tinia
(etruanski bog), Titanov (grkih najstarejih bogov). Da se v nemini ree jelki kot
svetemu drevesu Tannenbaum drevo Tane, tudi najverjetneje ni sluaj.

Stari Egipani so loevali sedem lovekih du. Telo kot shramba vseh ostalih teles se
je imenovalo 'Sahu'. Srce kot sede ustev se je imenovalo 'Jb'. Ime, 'Rn' je bil nosilec
lovekove osebnosti. Sanjsko telo se je imenovalo 'Ka'. Senca ali 'Swt' so imenovali del due,
zadolen za obiskovanje obredov. Celotna dua z vsemi enotami se je imenovala 'Ba'.
Razsvetljeno duo deleno boje vseprisotnosti pa so imenovali 'Ahu'.

Sveto pismo Majev 'Popol vuh' pripoveduje o dveh bratih dvojkih, ki ju ugrabijo in
ubijejo podzemni bogovi, ker sta jih motila s svojim oganjem. Neka podzemna boginja s
slino, ki jo izpljune lobanja starejega brata, obeena na drevo (ki udeno obrodi), zanosi,
ter gre v zunanji svet, kjer rodi nov par dvojkov. Tudi onadva se pri igri z ogo sreata s
podzemnimi bogovi, a premagata njihove arovnije in se tako reita, s svojimi modrimi
odloitvami in dejanji pa doseeta, da se njun umrli oe ponovno rodi v obliki koruze.

aenje rodovitnosti je intimno povezano z vero v reinkarnacijo, katero najdemo po

vsem svetu, razlikuje se le tevilo generacij, ki je potrebno, da se dua ponovno rodi; v
izroilih v Melaneziji in Ameriki se dua v druini ponovno rodi po petih rodovih, v Avstraliji po
treh. Stari Hebrejci pa so verjeli, da se harmonina dua reinkarnira ele po dveh tisoletjih.
Tudi v slovenskih pravljicah zasledimo due, ki se rodijo v ovnih, ter grofa, ki se po smrti
ponovno rodi v isti vasi v drugi hii itn.

Po staroegipanskem verovanju je duo na poti v onostranstvo akala sodba. Duo

pripelje do tehtnice pred razsodnikom Uzirjem akaljeglavi bog Anubis, poleg tehtnice prei
poast pozabe, ki poira grehe, srce due pa stehta apljoglavi bog vesoljnega spomina Tot.
Uzirovo sodbo due kot simbolno zgostitev sooenja s smrtjo so egipanski sveeniki v
grobnicah upodabljali z dvanajstimi slikami v obliki nonega potovanja sonne barke po
onostranstvu.

Oitna je sorodnost s tibetansko knjigo mrtvih, ki je obenem molitev ob smrtni

postelji, vodnik po onostranstvu v novo ivljenje, prav tako pa je uporabna kot navodilo za
obredno meditacijo in obujanje zaznave svetlobnih teles. Tam je le od zavestne pozornosti
umirajoega, usmerjene v boanski vir vse vesoljne zavesti odvisno, kam in v kako
harmonino novo okolje se bo rodil umrli, ali kako mono in harmonino se bo prenovil mistik
- meditant.

1. ura
- Uzirova pot po onstranstvu je prikazana z barko Barka je telo, dua je posadka
barke.

2. ura
-Barka odrine v podzemlje in Uzir pozdravi prednike Prvi pojavi izostrene pozornosti
mistinega /psihotropnega doivetja

3. ura
- Uzir sledi e nevidni svetlobi, izvoru vseh misli, ki se spremenijo v znane bogove
Pozornost se e bolj izostri in poglobi.

4. ura
-Odpre se neviden tunel, ki se vije v smeri svetlobe, vhod v votlino varujejo ognjene
kae in glave, ki bruhajo ogenj Poviana zaznava svetlobe in svetlobnih virov v duhovnih
svetovih, dimenzijah.

5. ura
- Ptijeglavi bog stoji na krilati, troglavi kai Mistik iz svojega novega stalia v
duhovnem svetu gleda na svoje telo in duo manj pristransko.
-Glava je um, prsa so ustva, ut medenica Mistik je sposoben nepristransko
razleniti in razumeti svojo osebnost.

6. ura
- Pojavi se bog vesoljnega spomina Tot v opijeglavi obliki Mistiku se v tem stanju
odpre dostop do vesoljnega spomina, v indijskih vedah Akaa imenovani shrambi vseh misli
vseh asov.
- Uzir se v ognjenem vesoljnem jajcu postavi vodoravno Jajce pomeni zaznavo
lastnega svetlobnega telesa, aure.

7. ura
 - Totovi angeli razkosajo velikansko kao, ter pobijejo vse sovranike Kaa
vseasovne venosti, ki se nevednemu zdi kaotino zmedena in neurejena se v lui
vesoljnega spomina mistiku razodene kot skupek podrobnosti v medsebojno prepleteni mrei
svetov in duhov, kjer so grene, napane misli predstavljene kot sovraniki.
- Ovnova glava se spremeni v ptijo Pozornost mistika se povsem prevesi v vije
duhovne svetov.
- Nosilec zavesti postane zdaj Hor, sokoljeglavi Uzirov sin, ki obuje z zvezdnimi
boginjami Mistik je osvobojen spon in zakonov lovekega zemeljskega sveta, ter da je
poosebljen svobodni duh, prost prostorske in asovne tenosti. Pogovor z zvezdnimi
boginjami pomeni izraanje svobodnega duha v irjavah duhovnega sveta, kjer ni ovir za
skok med zvezde.

8. ura
- Hor se udelei boanskega plesa ljubezni Zaznava vesoljnih duhovnih sil v obliki
ljubezenskega plesa narave.

9. ura
Hor obie bogove mirovnih poljan, prednike varuhe - Sreevanje in obevanje z
naravnimi duhovi ter s svojim najgloblje v preteklost odmaknjenimi predniki.

10. ura
- Sledi povratek, rtven potop v vodovja ivljenja Potop v vodovja ivljenja pomeni
usmeritev pozornosti mistika iz duhovnega sveta ponovno proti snovnemu svetu.

11. ura
Oznanja povratek v dimenzije blije naega snovnega in asovnega sveta. Venost
je ponovno zaznavna kot kaa, a sedaj je harmonino urejena, zvita v pregledne zavoje,
boginje pa poskrbijo, da se grene misli ne pojavijo ve, temve so izniene Mistiku je
uspelo prinesti iste in zdravilne iz vijih dimenzij v duhovna obmoja blizu naega snovnega
sveta.

12. ura
- Dvanajsta slika predstavlja rojstvo, zoro bujenja. Novorojeno boansko zavest
spremlja dvanajst boginj in dvanajst bogov varuhov, najveji varuh pa je velikanska kaa ive
venosti v sredini risbe Mistik iz duhovnega sveta s seboj pripelje zavest o zaveznitvu z
duhovi, s katerimi se je sreeval v onostranstvu in o stikih, ki so resnini in ponovljivi;
velikanska kaa ive venosti, ki je bil pred tem videna kot zli duh nesmiselnosti, je postala
najveji zaveznik, saj je v duhovnem svetu mistik razbral viji smisel asovnega poteka
dogodkov.

Sledi pripis: Slike so napravljene kot nart onostranske skrivnosti. Kdor jih izvaja v
celoti, je sam kot veliki bog. Koristno tako je na zemlji, kjer je milijonkrat preverjeno, kot je
koristno tudi onemu v Dat (onostranstvu) To pomeni, da gre za nekaken zemljevid po
onostranstvu, katerega je mo doiveti e v asu svojega ivljenja in s tem biti bolje
pripravljen za pravi as, as umiranja in po smrti.

Amduat je egipanski pogled na izroilo, ki ga je e pred nekaj stoletji pri nas po svoje
predal tudi Valvazor. Prva knjiica, ki jo je natisnil v svoji grafini delavnici na Bogenperku,
se je imenovala 'Theatrum tripartitum humanae mortis', ki je razirjala tematiko
srednjevekega hrastoveljskega plesa smrti. Namen knjiice je jasno zapisan: 'Misel na lastno
smrt nas oiuje in varuje pred morebitnimi grehi'. Ta izroila izvirajo iz starodavnega
amanizma, kot nas pouijo izroila severnoazijskih in amerikih amanskih drub.

Tudi najstareje kali loveke zgodbe o sedmih telesnih nihajnih srediih ali akrah
najdemo v amanskih drubah, izhajajo pa iz sanj. Sanje so namre tiste, ki loveka posvetijo
v amana. Takne posvetitvene sanje imajo svoj zunanji vzrok pogosto v hudih boleznih ali
blinjih izkunjah smrti, vsebujejo pa prav sanjsko doivetje smrti. Najbolj znailne sanje
amanistine posvetitve, ki vzpodbudijo prebujanje praspomina, so prav gotovo sanje, v
katerih doivi sanjalec razkosanje svojega lastnega telesa, prizorie razkosanja je veinoma
pod zemljo, prebujanja pa na vrhu nebekega drevesa ali svetovne gore, v gnezdu nebeke
ptice.

Posvetitvene sanje je mo tudi priklicati in sicer s postom, z dihalnimi vajami, s

psihotropnimi rastlinami ali z bivanjem v popolni izolaciji, na primer v jamah, zato je mogoe
amanizem povezovati tako z jamskimi obdobji, kot s kasnejimi miti o bogovih podzemlja in
o vstajenju. Izkueni amani so prirejali obrede, pri katerih so plesali in ob razlinih ritmih
bobnov plezali na steber, ki je imel veinoma sedem stopnic, soasno pa so v transu potovali
skozi sedem svetov, kjer so na eljo obrednikov duhove razlinih obmoij spraevali razlina
vpraanja glede zdravja in duevnega stanja posameznikov, nravnih pogojih za dobro letino,
o izgubljenih sorodnikih itn. Na vrhu je aman v duhu in v globokem transu kot ptica odletel
na vrh neba, kjer je spraeval pomembna vpraanja vasi in poslual vrhovnega duha.

amanistino drevo ivljenja ali sveta gora odseva pri Majih v kai videnja in v
svetovnem drevesu z nebeko ptico, v slovenskih pravljicah pa nastopa kot zlata ptica in kot
arobna kaica iz torbe. V novi zavezi Svetega pisma predstavlja svetega Petra me (um),
Judea denarnica (srce), in Kristusa torba (trebuh), Peter namre pri aretaciji Jezusa nekomu z
meem odseka uho, Jude je z denarnico odel do andarjev, kombinacija mea, denarnice in
torbe je opisana v Luku 36, se pravi, da je torba lahko le sredini junak Jezus. To ustreza
tudi trem glavnim srediem kabalistinega drevesa ivljenja: - 1-keter, 6-tifaret, 10-malkut.
Gre za deset tok hebrejske mistine sheme, ki predstavlja povezavo med planeti, tevilkami
in rkami, nameenih v treh navpinih stolpiih, kjer so v sredinem stolpiu tevila a, 6 in
10. Prav tako sovpada to tudi s tremi deli telesa v izroilih starega Egipta Amduata - glava,
trup, medenica, ki je sicer pri nekaterih uelkah bolj izrazita, kot pri sesalcih. Sicer so v
antiki delili loveko duo na tri enote in sicer na ustva, razum in duhovni um.

Indijsko izroilo pravi, da na dnu hrbtenice spi tri in pol-krat zvita kaa Kundalini, ki se
dviga, ko se prebudi, skozi sedem telesnih sredi, dokler ne pride do vrha in odpre tretje oko
(earika), ter povee razsvetljenega z nesnovnimi, duhovnimi bitji, predniki, angeli, bogovi.
Izroilo o kai Kundalini je povezano z rodovitveno duhovnostjo in z indijsko tantro, ker
spolnost prebuja trtico, energetsko toko, kjer 'kaa spi'. Prebujanje kae pomeni, da se
spolna energija s pozornostjo in voljo pelje skozi hrbtenico do earike, kjer odpre notranji
glas in notranji vid.

Mehiki amani primerjajo notranji vid z dejavnostjo obeh polovic moganov, oziroma
zdruene, sanjske in budne zavesti, podobno velja za hebrejsko mistiko. Svetloba, ki se zazna
v tem stanju, pa je simbolizirana z ognjenimi kaami staroegipanske meditacije 'Amduat', z
indijsko simboliko tretjega oesa, s humornim Homerjem: Ni brez boga priel nam ta mo na
dom Odisejev! isto tako se mi zdi, da plamen smolnic nam prihaja z glave njegove, prav res,
tako sveti mu plea!, s kransko simboliko kristusove aureole, ter nenazadnje s samo
besedo 'razsvetljenje'.

Tako Amduat, kot kaa Kundalini odsevata v stari zavezi kot drevo spoznanja s kao,
priepetovalko modrosti, ter spolno zapeljivo Evo, materjo vseh ivih. Tam omenjeni znailni
figi podobni listi, iz katerih je mo kaj zaiti, pa spominjajo na konopljo, ki so jo uporabljali
indijski brahmani pri meanju svoje svete some. Morda imajo ljudska imena konoplje - belica,
kristavca - bulnik in rnega zobnika - blen kaj skupnega z imenom boga Belina? Vse so
namre psihotropne arobne rastline in nekatere povzroajo prisluhe in privide, druge
mone in ive sanje, iz obeh virov pa so e amani najstarejih dob rpali navdihe za
napredovanje civilizacije. Na ekem so meali v pivo blen, kar odseva e v imenu mesta
Plzen (nemko Bilsen, Bilsenkraut pa pomeni 'blen'). Hebrejski sveeniki so nosili zlate krone
v obliki listiev blena, egipanski sveeniki pa so v Amduatu toko preobrazbe loveke due
v sokoljo glavo imenovali sokar, kar je hebrejska beseda za blen.

Stina toka tako amanskih iniciacij, kot Amduata in kae Kundalini je ravno
praspomin, ki se prebuja v sooenju z lastno smrtjo in s svojimi predniki. Sredie tehnike
Kundalini je abeceda sanskrta, oziroma njen samoglasniki zaetek, skrajano glas 'om', saj
le-ta kot ostanek osnovne praloveke govorice dejansko na telo sodobnega loveka deluje
na podoben nain, kot je deloval na daljne prednike loveka v ognjeni dobi. Lahko bi rekli, da
se z meditacijo na frekvence prastarih glasov prebujajo genetski zapisi v hrbtenjai in v
naem ivevju, ki nam omogoajo delno zaznavo pogleda na svet naih daljnih prednikov.
Izroilo o glasu 'om' je prastaro, v Egiptu se je obdralo kot boansko ime 'Amen', kar se je
preneslo tudi v kranstvo.

Kroni as

Po starem dojemanju sveta, na Kitajskem, v Indiji, v Amerikah in drugod, je izvor

vesolja v vesoljnem duhu, nesnovnem, zlatem zarodku (brahma - embrio), ki istoasno sanja
svoja razlina ivljenja, se pravi nas, vsa iva bitja. Praspomin-najviji duh, nam je vsem
dostopen v spominu na bivanje v vesoljnem jajcu, v materinem trebuhu, kar e danes odseva
v kranskem kultu Jezuka (Boika). Vesolje je po starem torej izviralo iz zavesti. Ta zavest
bi naj imela sedem dimenzij: snovnost, elektriko, magnetizem, atomizem, zbor modrecev,
nedostopno, ter Brahmo, kot pravi izroilo jogijev.

Da se je hrbtenico opisovalo kot telesno os, tako s tremi, kot s sedmimi sredii, ima
svoje astronomske in glasbeno-matematine razloge, kot so najpomembneja ozvezdja in
alikvotnost tonov, ki tvori trozvoke. To nam delno pomaga pojasniti citat starogrkega
zemljepisca Straba: Zato so Pitagorejci in kasneje Platon, imenovali filozofijo glasba; pravijo,
da je vesolje sestavljeno v skladu s harmonijo in da je vsaka oblika glasbe delo Bogov. V tem
smislu so imenovali Muze Boginje in ker je Apolon vodnik Muz, je bilo pesnitvo kot celota
imenovano 'boanska hvalnica'. Posledino so prisojali glasbi vzgojo etike, saj so verjeli, da je
vse, kar tei k boljanju uma, blizu Bogovom. Vesoljno pra-lu so primerjali z zvokom in
melodijo e stari Hebrejci, v starem Egiptu s arobnimi besedami in imeni - Amen in tudi prvo
dejanje stvarnice ivljenja arizonskih Hopijev je bila stvaritev bratov dvojkov: vida in sluha.
Glasba ima nedvomno moan uinek na loveka, saj ga lahko poduhavlja in ga tudi spravi v
ekstazo, noveje raziskave pa potrjujejo njeno zdravilnost, ki ji jo danes e poleg novodobnih
zdravilcev pripisujejo predvsem preostale elementarne amanske drube, kjer ima tudi ples
pomembno duhovno vrednost, saj ga povezujejo z gibanjem zvezd okoli severnice.

Eno glavnih ozvezdij, ki jih je lovek poleg sedmih planetov opazil s prostim oesom
e v pradavnini, je na severni polobli Orion (tri zvezde v ravni rti), kar je najbr razlog, da se
zvezdi v sanskrtu ree 'tr, star, tevilu tri pa 'tri. Ozvezdje Orion je brahmanom simboliziralo
ivo kot lovca, ki lovi jelena (zvezda Sirij, ki je na severni polobli vidna zgolj poleti ). Lovskim
drubam je bilo pomembno tudi ozvezdje Plejad, brahmanom pa sta bili najpomembneji obe
ozvezdji vozov s sedmimi zvezdami - vrai. V Egiptu je zvezda Sirij predstavljala boginjo
Izido, Rigel, najsvetleja zvezda, v 'spodnjem' delu Oriona, pa Uzirja. Ostale zvezde v Orionu
so se imenovale 'Horovi otroci' ali 'Horovo oko'.

Poleg tega je tevilo dni meseevega obrata okoli zemlje priblino deljivo s sedem.
Nae ime ozvezdij 'Veliki in mali medved' bi znalo kazati na starodavnost zvezdoslovja, ki bi
prav lahko izviralo iz spomina na kult jamskega medveda. S tem v zvezi so zanimivi antini
podonavski kipci sonnega voza, ki ga vleeta dva ptia, v primerjavi s slovenskimi panjskimi
konnicami z motivom dveh petelinov, ki vleeta voz z medvedom. Ker se medvedu po
keltsko ree 'art', nam je razumljiva tudi okrogla miza pravljinega kralja Arturja, ki ima
pomembno vlogo tudi v slovenski pravljici o kralju Matiji in o sedmih obratih njegove brade,
ki mora oviti mizo, preden se Matija zbudi in s tem kot v Trnjulici obudi ves svet v neko
bolje, lahko bi skoraj rekli, eshatoloko ivljenje. Sedem obratov brade oitno spominja na
sedem telesnih sredi hrbtenice, ki vodijo k praspominu. Matija pa ne odseva le Arturja,
temve tudi Jamo in Uzira in je povezan z jamskim izroilom amanizma, ki izvira iz globoke
pradavnine. Ob omembi indijske duhovnosti pa ne smemo mimo ive.

iva je, kot vemo, blagodejni, milostni, naklonjeni, prijazni, prijetni, veseli, osreujoi
in odreujoi bog s tiso in ve imeni, s tremi omi (preteklost, sedanjost, prihodnost); krajec
nad njegovimi obrvmi oznauje mesece, kaa okoli vratu leta, pas z lobanjami dobe. S opom
zvozljanih las prestreza nebeki Ganges, da ne zmelje Zemlje; grlo ima temno modro zaradi
strupa, ki bi uniil svet, e ga ne bi bil popil ob stvarjenju sveta, ko so bogovi pinili ocean za
nektar nesmrtnosti; v rokah ima trizob (ker je stvarnik, unievalec in prebujevalec), ter boben
v obliki peene ure; je pleoi puavnik in razsvetljenec, sama beseda 'iva' pa v sanskrtu
poleg njegovega imena in pojmov, ki ga doloajo, pomeni e sveti spis, kristavec (bulnik),
sol, ivo srebro, elezo, izobilje, klin, opanko in as. Tako kot je iva pogosto upodobljen, kako
z eno nogo stoji na palkovi glavi, kar bi naj pomenilo, da svetovne dobe nihajo med
zavedanjem in med nezavedanjem in da zavest vedno znova premaga nezavedno (Zeleni
Jurij, sveti Jurij), je tudi staroslovenski bog Gruden (grko Kronos), upodabljan, kako stoji na
ribi, v desnici dri vedro z jagodijem (rodovitnost asa), v levici veliko kolo (vrtenje asa).
Riba sovpada z znamenjem ivalskega kroga, ki je v Egiptu veljalo za prekleto obdobje, v
Indiji za Kali jugo, temno dobo.
Indijski jogi ri Juktevar je predal izroilo, ki pravi, da lovetvo niha med
razsvetljenimi in med duhovno zatemnjenimi obdobji v ritmu 24000 let, kolikor traja
precesijski obrat zemeljske osi, kar do neke mere sovpada z Danielom in z grkim mitom o
dobah, ki se zanejo z zlato, nadaljujejo s srebrno in bronasto, konajo pa z elezno in
ilovnato, pa tudi s amanskimi izroili po svetu, ki pravijo, da so neko bili vsi ljudje amani.
Kasneje je bilo amanov vedno manj, zato so dobivali kraljevske poloaje. e kasneje jih je
skoraj zmanjkalo, zato so morali amani vzgajati svoje naslednike od malega. e kasneje pa
so ostala le e amanska izroila in sveeniki, ki pa so sasoma razumeli vedno manj
vsebine, ki so jo uvali s svojimi obredi, ki so tako postajali sasoma vse bolj prazni.

Razlago o kroenju asa poznamo z ve koncev sveta. Maji so bili recimo, kolikor
vemo, pozorni na cikle vseh znanih planetov in njihovih medsebojnih kombinacij tja do osmih
tisoletij. Ker 'harikala' v sanskrtu pomeni 'zlata doba, je mono tudi Heraklejeve
dogodivine z levom, rakom razumeti kot neke vrste zodiakalno kroniko. Glede na
Heraklejev izvor iz Afrike, kot pravijo grke legende, bi si morda celo lahko mislili, da gre za
izroilo o kulturi okoli najvejega saharskega gorovja Hogar (Ahagar). Verjetno pa bi to e
zdale ni bila prva zlata doba, saj se je do antike preneslo zelo natanno izroilo o tem
poasnem kroenju zemljine osi. Teorije o 24000 letnem ciklusu precesije, ki bi zaradi
mikrosprememb vesoljskih arenj tako mono vplivala na lovetvo, pa ni lahko dokazovati.
V enih obdobjih bi naj vladal duhovni matriarhat, v drugih pa snovni patriarhat in pili dokazi
temu neposredno ne nasprotujejo.

Dokaze o matriarhalnih kulturah pred nastopom zgodovinske dobe razberemo iz

grkih virov o starodavnih enskih (amazonskih) obredih in o razvratnih Etruankah, rimskih
virov o preve svobodnih Ilirkah, iz keltskih pravljic o princesah z ve momi, iz hebrejskega
tarnanja nad sveto prostitucijo (svetopisemski prerok Ozej).

Tudi veina miroljubnih staroamerikih drub je bila pred prihodom Evropejcev

urejenih bolj ali manj matriarhalno, oroja, narejenega posebej za ubijanje loveka, pa niso
niti poznali. Predvsem pa matriarhalno naravnanost podpira dejstvo aenja matere narave,
katero je astila veina starodobnih ljudstev. K ohranjanju duevnega in telesnega ravnovesja
druine in s tem drube, so res bolj nagnjene enske, oziroma, e smo natanni, matere, ki s
porodom prebudijo praspomin in so najbolj blagodejne, milostne, naklonjene, prijazne,
prijetne, vesele, osreujoe in odreujoe. In zato najbolj boanske, najbolj razsvetljene in
najprimerneje za vodstvo umirjene in vesele drube. Moke posebnosti pa so povezane bolj
s skrajnimi okoliinami, ko je treba morda tudi rtvovati ivljenje.

Preveanje matriarhata v patriarhat je razvidno tudi po starih mitih, kot je recimo tisti
o Amazonkah, enskih bojevnicah nekje na Balkanu, ki bi naj s Skiti iz vzhodne Evrope
zaplodile narod Sarmatov, vzhodnih Slovanov. Oziroma, e pogledamo iz drugega zornega
kota, v arheoloki vedi o stari Evropi je jasno loljiva meja med starejim miroljubnim
matricistinem obdobju aenja matere narave in med mlajim obdobjem v kateren
prevladujejo obrambni zidovi, sledi bitk in poigov, nasilnih smrtiin ostankov oroja, ki ga je
legendarna arheologinja litovskega rodu Marija Gimbutas sredi dvajsetega stoletja (morda
zgreeno) oznaila kot vpad indoevropskih (patriarhalnih) ljudstev. Tudi legenda iz grkega
kulturnega kroga o Bakhu Dionizu, ki so ga v antiki vekrat enaili z egipanskim Uzirjem,
govori o stari matriarhalni dobi (Hera) in novi patriarhalni dobi (Dioniz). Celotna zgodba je
povezana tako z Egiptom, kot z Balkanom. Fenian Kadem je po legendi ustanovil Tebe v
Griji, kamor je prinesel pisavo in razne druge skrivnosti iz Teb v Egiptu, medtem, ko je po
Sredozemlju iskal svojo sestro Evropo, ki jo je Zeus v obliki bika odnesel na Kreto. Kadem se
je poroil s herjo Elektre, Harmonijo, njuno hi Semelo-Thyono pa je oplodil sam Zeus; njuno
dete, ki ga je Zeus zaradi Semelinega traginega igranja s strelo moral pred eno Hero skriti
v svoj bok, pa se je imenovalo Dioniz (Thyoneus). Kadem se je sicer kasneje preselil v Epir,
kjer se je izkazal v bojih proti domaim Ilirom in ustanovil Skadar in Budvo, zato so ga
imenovali tudi oe Ilirov. Bakh Dioniz, torej Kadmov vnuk in Zeusov sin, pa je kasneje opravil
zmagovalni pohod nad Indijci in nad celo Azijo, od Balkana do Indije in Etiopije, kjer je
njegova vinska trta premagala pastirsko mleko, oziroma njegova vojska vojsko boginje Here,
Zeusove soproge. Dioniza so pogosto enaili z Uzirjem, saj sta oba vstala od mrtvih in oba
sta zavetnika vinske trte ter ita.

V zadnjih asih prihajajo na dan povezave svetega pisma s starim Egiptom. Nekaj povezav
smo e omenili mimogrede. Nekateri raziskovalci so nastopajoe v stari zavezi, ki se gibajo
preteno v bliini egipanskega dvora, razkrinkali kot faraone hiksovskega rodu. Zaradi
doloenih vzporednic v ivljenjepisih vidijo v Abrahamu Amenemheta, v Jakobu Jakhuberja, v
Joefu Ahmosejevega velikega vezirja Zafano, v Mojzesu Tutmosisa III., v Davidu Psusenesa in
v Salomonu Saimuna. Poleg tega vidijo vzporednice med Jezusom ter Cezarionom, sinom
Cezarja in Kleopatre, ki bi naj pri 12. letih odel v budistini samostan v Indijo. Prav tako tudi
med otroci Kleopatre in Marka Antonija, se pravi med Cezarionovima polbratoma Alexandrom
in Philadelfusom in njegovo polsestro Kleopatro Seleno ter med novozaveznim Jakobom,
Tomaem in Marijo Magdaleno. To so zanimiva sklepanja, dokazljiva pa verjetno ne bodo
nikoli. Do e bolj zanimivih sklepanj in veliko bolj povezanih z vsebino tega besedila, pa je
priel John Pippy, ki jih je tudi precej izrpno dokazoval. Opazil je vzporednice Amduata z
Janezovim Razodetjem v Novi zavezi in po temeljiti preiskavi je v lui njegovih ugotovitev
Razodetje nekaken posodobljen zapis tradicionalnega Amduata s posebnimi likovnimi,
besedilnimi in anagramskimi simboli iz spektra egipanske duhovnosti. To je zanimivo tudi v
zvezi z ugotovitvami, da je velik del simbolov v Razodetju mo analizirati s pomojo
astronomskega znanja oziroma poznavanja mitologije imen ozvezdij. Saj tudi Amduat ima
ve hkratnih nalog, obenem predstavlja kronost asa, mistika se prepleta z astronomijo,
zapisi o zgodovinskih dogodkih pa so hkrati tudi prerokbe. Tako umestitev hiksovske dinastije
med hude duhove obenem pomeni zgodovinski zapis, kot tudi astroloko napoved obdobja,
ko bodo najvije prestole ponovno zasedli kodljivi nasprotniki starodavnih izroil, ki pa bodo
po osvobodilni vojni (podobni tisti, ko so Egipani pregnali Hikse v Palestino) vendarle
premagani in na prestol po po dolgem asu zopet sedla pravica. Podobno se razlaga tudi
novozavezno Janezovo razodetje hkrati kot zapis mistinega doivetja in obenem kot knjigo
prerokb.

Pippyjev seznam vzporednic med staroegipanskimi simboli, na katere se navezuje Amduat

ter med besedilom iz Razodetja:

PRESTOL/BOG: -Oblailo, Raz 1:13; -ar, Raz 1:16, 21:10-11, 23; -Kovinska koa, Raz 1:15; -
Lasje, Raz 1:14; -Resnica, Raz 3:7; -Me iz ust, Raz 2:16; -Voda iz prestola, Raz 22:1-2;
-Angeli, Raz 8:13; -Jagnje; -Amen;

JEZUS: -Prvorojenec med pokojnimi, Raz 1:5; -Vladar sveta, Raz 1:5; -Maziljeni, Raz 1:1;
-Zvezda jutranjica, Raz 22:16; -Zvesta pria, Raz 1:5a; -Osvobojen s svojo krvjo Raz 1:5b;

BOANSTVA: -tiri bitja pred prestolom, Raz 4:6-9; -Sedem bojih duhov, Raz 1:4; 3:1; 4:5;
5:6; -24 starein, Raz 4:4; -Angeli, Raz 5:11; -Satan, hudi in stara kaa, Raz 12: 13:2-4; 20:2-
3; -Zver, Raz 13;

BOJA BESEDA: Ra 19:11-21; -Skrivno ime, oi kot ognjeni plameni;

-TOT - Raz 19:11-21; -Tot kot sodnik, Raz 19:11; -Tot zvesti, resnini in pravini, Raz:11; -Tot
bojevnik, Raz 19:11, 14-16; -Me iz Totovih ust, Raz 19:15;
-HOR - Ime na obleki in nogi, Raz 19:16; - Hor sodnik, pria, bojevnik; - Horov konj, Raz
19:11; -Rdea obleka, Raz 19:13; -Horova vojska; -Uniforme iz belega platna; -Jjezdeci belih
konj;

12 PLEMEN Raz /:4-8, Raz 14:1-5; - Delitev v skupine po 12; -Imena izraelovih plemen Raz
7:4-8; -Izrael, patriarch in plemena, Raz 7:4; -Prvi sadovi za boga in jagnje, Raz 14:4; -Neko
iveli na zemlji, Raz 14:3-4; - Iskrenost, Raz 14:5; -Vzdrni moki, Raz 14:4; -Privrenci
jagnjeta, Raz 14:4; -Boja last, Raz 14:3-4; -Oetovo ime napisano na elih, Raz 7:3; 14:1;
-Oni, ki hvalijo, Raz 14:2-3; -144000, Raz 14:1;

MNOICE: Raz 7:9-17; -Privrenci jagnja, Raz 7:17; -Ve ras, Raz 7:9; -Palmove vejice, Raz
7:9; -Bele obleke, 7:9; -Sveeniki, Raz 1:5-6; Raz 7:15; Raz 5:10; Raz 20:6; -Zaiteni, 7:15;
-Poivajoi, Raz 14:13; -Hrana in voda, Raz 7:15-17; -Radost, Raz 7:17; -Boj za boga, Raz 6:9,
11; Raz 11:18; Raz 12:7,11; Raz 19:19;

7 PISEM Raz 2-3: -Poznam..., Raz 2:2,9 13,19 Raz 3:1,8,15; -Poznam vaa bivalia, Raz 2:13;
-Poznam vaa dela, Raz 2:2,19; Raz 3:1,8,15; -Poznam tiste z lanimi zagotovili, Raz 2:2,9;
Raz 3:9; -Poznam tiste ki se upirajo, -Greenje in rtvena hrana, 2:14, 20; -Osvajalci, Raz,
2:7,11,17,26; Raz 3:5,12,21; -Pokojni bo sojen kot tisti na prestolu, Raz 3:21; -Spoved
pokojnih pred prestolom, Raz 3:5; -Pokojni hoejo dele, Raz 3:21; -Obljuba o drugi smrti,
Raz: 2:11; -Darilo drevesa ivljenja, Raz 2:7; -Darilo belh oblek, Raz 2:5a; -Ohranjeno ime v
knjigi ivljenja, Raz 3:5b; - Postati steber v svetiu, Raz 3:12; - Jed v prisotnosti Boga, Raz :
20; -Dar skrite mane, Raz 2:17; -Dar belega kamna s skrivnim imenom, Raz 2:17; -Dar
zvezde jutranjice, Raz 2:28; -Odprta vrata, Raz 3:8; -Kdor ima uesa, naj poslua, Raz
2:7,11,17,29; 3:6,13,22;

AMDUAT:

Odpiranje zvitka, Raz 5; -Predstavitev zvitka, Raz 5:1-2; -Ni vrednega da bi odprl zvitek, Raz
5:2-4; -Lev Jude, Raz 5:5; -Zaklano jagnje, Raz 5:6-9; -Hia ivljenja, Raz 5:3-11;

Klic k oroju, Raz 6:1-17; -tirje jezdeci, Raz 6:1-8; -Barve konjev, Raz 6:1-8; -Bojni klici, Raz
6:1-8; -Osvajalci, Raz 6:2; -Odstranitev miru, Raz 6:4; -Pleni vojne, Raz 6:5-6; -Smrt z meem,
boleznimi in zvermi, Raz 6:7-8; -Vojna v Amduatu, Raz 6:2-11; -Vojne rtve, Raz 6:2-8; -Due
pobitih, Raz 6:9-11; -Bes jagnjeta, Raz 6:12-17; -Uvod v vojno, Raz 7:1-15; -tirje angeli in
vetrovi, Raz 7:1-3; -Nova pravila, Raz 7:4-8; -Mnoice s palmovimi vejami, Raz 7:9-10;
-Varovanje vernih, Raz 7:15; -Tiina v nebesih Raz 8:1;

KATASTROFE

Mali zvitek, Raz 10; -Predstavitev zvitka Raz 10:1-4; -Angel na oblaku, Raz 10:1; -Z mavrico
nad glavo, Raz 10:1; -Obraz kot sonce, Raz 10:1; -Noge kot ognjeni stebri, Raz 10:1; -Mali
zvitek odprt v rokah, Raz 10:2; -Stopala na zemlji in morju, Raz 10:2; -Klic kot levje rjovenje,
Raz 10:3; -Sedem gromov govori, Raz 10:3-4; -Navodilo, naj ne pie, Raz 10:4; -Klic k
takojnjemu ukrepanju, Raz 1:5-7; -Obred malega zvitka, Raz 10:8-11;

Dve prii, Raz 11:1-13; -Boje svetie, Raz 11:1-2; -Boji prii, Raz 11:3-13; -Dva alovalca,
Raz 11:3; -Dva svenika, Raz 11:4b; -Dve drevesi, Raz 11:4a; -Smrt dveh pri, Raz 11:8-12;
-Veliki potres, Raz 11:13;

enska na nebu, Raz 11:15-18, Raz 12; -Veliki "portent", Raz 12:1a; -Obleena v sonce, Raz
12:1b; -Vzporednice s knjigo dneva; -Vzporednice s knjigo noi; -Zgostitev egipanskih mitov
v Razodetju, Kozmini cikel, Obnovitev zemlje

Zveri iz Raz 13;

-Prva zver iz vode, Raz 13:1-8; -Prihod prve zveri, Raz 13:1; -Mo in vojskovanje zveri, Raz
13:2,7; -Bogokletne besede prve zveri, Raz 13:5; -42 meseno vladanje, Raz 13:5-6;

-Egipanske vzporednice s prvo zverjo iz razodetja: -Apofis in Seth, -Sethova smrtna rana,
-Seth kot prai;

-Usoda vernih, Raz 13:7-10; -Knjiga ivljenja

-Druga zver iz zemlje, Raz 13:11-18; -Egipanske vzporednice z drugo zverjo, Raz 13:11;
-Podoba zveri, Raz 13:14-15; -Dih v podobo zveri, 13:15; -Oblast podobe prve zveri, Raz
13:15; -igosanje privrencev zveri, Raz 13:16; -666 znamenje zveri, Raz 13:17-18;
-Vzporednice s Hiksi;

etev pridelkov, Raz 14:6-20; -etev, Raz 14:14-18; -Sodba Raz 14:6-13, 19-20;

KNJIGA VHODOV: Mojzesova pesem, Raz 15:2-4; Sedem angelov z bojim srdom, Raz 15:1,5-
8; Armageddon, Raz 16:12 b-16; Vlauga in kralji, Raz 17; Tisoletje, Raz 20:1-10; Vstajenje
in sodba, Raz: 21 1-8; Sveto mesto, Raz 21:10-22:5.