Me|unarodna Komisija za Balkanot

BALKANOT VO IDNINATA NA EVROPA

Fondacija Robert Bo{/

Fondacija Kral Boduen/
Germanski Mar{alov fond na SAD/
Fondacija ^arls Stujart Mot
Sekretarijat-Centar za liberalni strategii
^lenovi na komisijata
Xulijano Amato - ~len na Senatot, porane{en premier, Italija
Karl Bilt - porane{en premier, [vedska
Ejvis Bolen - porane{en pomo{nik ?r`aven sekretar, SAD
@an - Lik Deen - ~len na Evropskiot parlament, porane{en premier, Belgija
Kemal Dervi{ - ~len na Parlamentot, porane{en minister za finansii, Turcija
Mir~ea \oana - ~len na Senatot, porana{en minister za nadvore{ni raboti,
Romanija
Kiro Gligorov - porane{en Pretsedatel, Makedonija
I{tvan \armati - pretsedava~, Centar za evro-atlantska integracija i demokratija,
Ungarija
Fransoa Esbur - direktor, Fondacija za strate{ki istra`uvawa, Francija
Brus Xekson - pretsedatel, Proekt za demokratiite vo tranzicija, SAD
Zlatko Lagumxija - pretsedatel, Socijal-demokratskata partija, porane{en
premier, Bosna i Hercegovina
Ilir Meta - pretsedava~, Socijalisti~ko dvi`ewe za integracija, porane{en
premier, Albanija
Neven Mimica - ~len na Parlament, porane{en minister za evropska integracija,
Hrvatska
Dama Polin Nevil-Xouns - porane{na guvernerka na Bi-Bi-Si, Obedineto Kralstvo
Janez Poto~nik - ~len na Evropskata komisija, porane{en minister za evropska
integracija, Slovenija
Aleksandros Rondos - porane{en ambasador-pretstavnik, Grcija
Goran Svilanovi} - pretsedava~ RM I, Pakt za stabilnost za JIE, porane{en
minister za nadvore{ni raboti, Srbija i Crna Gora
Rihard fon Vajceker - porane{en Pretsedatel, Germanija
Ivan Krastev - izvr{en direktor, pretsedava~, Centar za liberalni strategii,
Bugarija
Predgovor
Vo 1996, Institutot Aspen od Berlin i Fondacijata Karnegi za me|unaroden mir, go
objavija Nezavr{eniot mir, izve{taj na Me|unarodnata komisija za Balkanot, {to
e osnovana na inicijativa i so poddr{ka na evropskite i amerikanskite fondacii
vo 1995 godina. Vo svojot predgovor kon izve{tajot, porane{niot premier na
Belgija, Leo Tindemans, vo funkcija na pretsedava~ na Komisijata, izjavi deka celta
na ~lenovite na Komisijata e mir, i toa traen, za da go otvori patot na
demokratijata, prosperitetot, blagosostojbata i humanoto op{testvo. Dogovorot od
Dejton, {to be{e potpi{an vo noemvri 1995, be{e samo pojdovna to~ka so toa {to
go odbele`a krajot na vojnata, no samo po~etokot na mirot. Zada~ata za
me|unarodnata zaednica vo taa to~ka be{e da pomogne da se transformira
poslovi~no haoti~niot, krvaviot i nepredvidliv Balkan od minatoto, vo stabilna,
mirna i sigurna Jugoisto~na Evropa na idninata.
Dve godini pred osnovaweto na Komisijata, Fondacijata Karnegi za me|unaroden
mir, povtorno gi objavi rezultatite od svoeto istra`uvawe od 1913 godina, za
pri~inite i vodeweto na Balkanskite vojni od 1912 i 1913 (Drugite Balkanski
vojni, 1993), so prvata Me|unarodna komisija za Balkanot pretsedava{e francuskiot
senator, baronot DEsturnel de Konstan. Izve{taite za yverstvata na Balkanot, go
navedoa Nikolas Mari Batler, eden od voda~kite lu|e vo Fondacijata i pretsedatel
na Univerzitetot Kolumbija, da isprati komisija od {est lica za nepristrasno i
iscrpno ispituvawe na neprijatelstvata na Balkanot. I vtorata Komisija be{e
sozdadena vo istiot duh i pod vpe~atocite na nasilnoto raspa|awe na porane{na
Jugoslavija i yverstva vo vojnite.
Za vreme na svoite poseti na balkanskite dr`avi vo vtorata polovina na 1995
godina i prvata polovina na 1996 godina, Komisijata be{e stapisana od paralelite
me|u nivnite vpe~atoci i sogleduvawata na prvata Komisija na Karnegi vo 1913/
1914, za{to postojano se nametnuva{e pra{aweto: Mora li da dozvolime ovie
Balkanski vojni da minat, bez da se obideme da izvle~eme nekakva pouka od niv, bez
da znaeme dali bile za dobro ili za lo{o, ako povtorno izbuvnat utre i prodol`at
da se {irat zasekoga{? Izve{tajot na Vtorata komisija zaklu~uva deka
zatvoraweto o~i pred Balkanot, ne e pomal recept za katastrofata na krajot od 20
vek, od receptot na po~etokot na istiot vek.
Vo te{kiot kontekst vo sredinata na devedesettite i me{aweto na me|unarodnite
napori svrteni kon Balkanot, Nezavr{eniot mir be{e markanten dokument {to gi
analizira pri~inite za nestabilnosta i konfliktot, gi procenuva me|unarodnite
reakcii i poukite {to treba da se izvle~at, predlagaj}i procesi i ramki za
sovladuvawe i otstranuvawe na konfliktite vo po{irok regionalen kontekst. Im
oddavame priznanie na Leo Tindemans, Lojd Katler, Bronislav Geremek, lord Roper,
Teo Zomer, Simon Vej i pokojniot Dejvid Anderson, za{to gi dignaa glasovite vo
kakofonijata na vremeto i ponudija dalekuvidni analizi, koga me|unarodnata
zaednica na Balkanot seu{te gleda{e del po del. Za `al, predupreduvawata na
Komisijata ne bea soslu{ani i me|unarodnata zaednica mora{e da mine u{te edna
bolna lekcija so vojnata na Kosovo i pouspe{noto kratkoro~no razre{uvawe na
konfliktot vo Makedonija pred da se vospostavi postabilen mir.
Denes, re~isi edna decenija po osnovaweto na prvata me|unarodna Komisija za
Balkanot, tretata Komisija za Balkanot go objavuva svojot izve{taj. Za razlika od
prvite dva, ovoj izve{taj mo`e da dopre otade vojnata i mirot. Re~isi deset godini
po Dejtonskiot dogovor i pet godini po padot na re`imot na Milo{evi}, Zapaden
Balkan e relativno stabilen region, opasnosta od vojnata pove}e ne e blisku, i
zemjite od regionot se poka`aa deka ne mo`at da se najdat vo haos poradi politi~ki
neredi. U{te pova`no {to Evropskata unija se zalo`i za integriraweto na zemjite
vo regionot na Samitot vo Solun, vo 2003. Mo`ebi ~itatelot }e se zapra{a, dali ni
treba treta Me|unarodna komisija za Balkanot?
Nasproti dosega{nite postignuvawa, stabilnosta na regionot seu{te stoi na slabi
noze. Reformskite procesi se popre~eni poradi nasledstvoto od minatoto:
ogromnite strukturni predizvici, ustavnite problemi, otvorenite pra{awa,
o~ajnata ekonomska situacija i politi~kata nestabilnost. Dosega nevideni
koli~ini pomo{ za rekonstrukcija i razvoj {to se vlevaa vo regionot, ne dovedoa do
posakuvanite rezultati, poradi hroni~nata politi~ka nestabilnost i somnevawa vo
idninata. Kolku e krevok mirot vo nekoi delovi od regionot, poka`aa i nasilstvata
{to izbuvnaa vo Kosovo, vo mart 2004 i reakcijata na bespomo{nost na
me|unarodnata zaednica. So~uvuvaweto na postoe~kiot status kvo, ne e dovolno da se
postignat traen mir, stabilnost, ekonomski prosperitet i otvorawe pat kon
evropska integracija. Dopolnitelnite napori i pomestuvaweto vo razmislite vo
me|unarodnata zaednica i Brisel, se neophodni so cel da se re{at gorlivite
pra{awa i da se zabrza tranzicioniot proces.
Za ovie procesi da dobijat nova sila, Fondacijata Robert Bo{, Fondacijata na
kralot Boduen, Germanskiot Mar{alov Fond na SAD i Fondacijata ^arls Stujart
Mot, so zdru`eni transatlantski napori na privatnite fondacii, re{ija da
oformat nova, nezavisna Me|unarodna komisija za Balkanot. Im blagodarime za
nivnata inspiracija i kontinuiranata podr{ka na na{iot potfat. Na{a zada~a
be{e da gi prezentirame rezultatite, {to }e predizvikaat debata za idninata na
regionot i kone~no }e ja razvijat vizijata za integracija na zemjite od Jugoisto~na
Evropa vo Evropskata unija.
Sostavot na na{ata Komisija, gi odrazuva promenite na Zapadniot Balkan i
razli~niot kvalitet na sorabotkata {to treba da gi vodi odnosite me|u t.n..
"me|unarodna zaednica" i regionot. Mi pretstavuva{e ogromno zadovolstvo i
bogatstvo da rabotam so 18 istaknati poedinci od regionot i von regionot, koi{to
vo sebe imaat ogromna stru~nost za balkanskite, evropskite i transatlantskite
pra{awa. Vo obidot da ja razbereme momentalnata situacija vo zemjite na Zapadniot
Balkan, se potprevme vrz analizite na ekspertite koi{to ja poznavaat
promenlivata priroda na predizvicite so koi{to se soo~uva regionot. Osobeno sme
im blagodarni na Xeims O'Brajan, Sr|an Bogosavljevi}, Jovan Teokarevi}, Sr|an
Darmanovi}, Gerald Knaus, Stevo Pendarovski, Remzi Lani, Antonina @eljazkova,
Damir Grubi{a i Josip Kregar, ~ii pridonesi ni pomognaa da go oblikuvame na{eto
mislewe. Na{ite intelektualni i prakti~ni patuvawa po regionot, bea podgotveni
i vodeni od strana na sovesen i visoko motiviran kadar.
Vo tekot na edna godina, imavme ~etiri studiski turnei po zemjite na Zapadniot
Balkan, {to ni ovozmo`ija da razmenime stavovi so mnogu poedinci i mnogu go
cenime vremeto {to go izdvoija za nas. Za razlika od na{ite prethodnici, ne
moravme da se soo~ime so neposrednoto stradawe i razru{uvawe predizvikani od
vojnata. Me|utoa, vo pove}eto delovi od Balkanot, vo vozduhot se ~uvstvuva mirisot
na nasilstvoto a nedoverbata i beznade`nosta kaj lu|eto vo odnos na nesigurnosta i
o~ajnata ekonomska i socijalna situacija, se depresivni. Gi napu{tivme enklavite
vo Kosovo, so ubeduvawe deka tie }e opstojuvaat kako sramni simboli na neuspehot
na me|unarodnata politika, vo slu~aj me|unarodnata zaednica da ne uspee da gi
obezbedi osnovnite prava na ovie lu|e i ne vospostavi uslovi za podobar `ivot.
Za vreme na site na{i poseti na Belgrad, Kosovska Mitrovica, Pri{tina, Saraevo,
Skopje, Tetovo, Tirana ili Zagreb, najnezaboravni bea sredbite so mladinata i
studentite, impresivni mladi poedinci koi{to se trudat da si ja oblikuvaat svojata
idnina nasproti tmurnite ekonomski izgledi vo op{testva koi{to {totuku po~nale
da se soglasuvaat so svoeto minato. Site tie, idninata na svoite zemji ja gledaat vo
ramkite na Evropskata unija. Razbirlivo, pove}eto od niv, svojata neposredna
idnina ja gledaat vo stranstvo, iako se mnogu privrzani kon svoite tatkovini. Nie,
na{ite preporaki gi gledame kako dopiraat do ovie generacii na potencijalni
lideri, koi{to se idnina na regionot i ja pretstavuvaat nade`ta za pomiruvawe.
Ako me|unarodnata zaednica ne gi izlekuva {tetite {to gi napravila nejzinata
politika, }e gi vidime ovie mladi lu|e kako gi napu{taat svoite zemji vo potraga
po podobar `ivot.
Mnogumina }e sporat deka vladite i lu|eto od regionot se odgovorni za idninata na
svoite op{testva i deka samite treba da si gi sredat domovite. Od aspekt na
politi~ko i finansisko anga`irawe od po~etokot na devedesettite i odgovornosta
{to ja prifati me|unarodnata zaednica, takvite argumenti voop{to ne se li{eni od
cini~nost.
Ne neguvame nikakvi iluzii za momentalnata politi~ka volja me|u zemjite-~lenki
na Evropskata unija da prezemat pogolemi obvrski. Zamorot od pro{iruvaweto
lebdee nad evropskite prestolnini ovie dni, nadvisnatite referendumi za
Evropskiot ustav ja doveduva vo pra{awe idninata na evropskiot proekt. Vo
otsustvo na nasilstvo podobno za naslovnite stranici, mnogu evropski politi~ari i
dr`avni slu`benici se dr`at do nade`ta, deka sostojbata status kvo, funkcionira
dobro. Me|utoa, ako ne uspeat reformata i tranzicioniot proces, Zapadniot Balkan
}e bide pove}e od izolirano geto i }e nadvisne kako zakana za stabilnosta i mirot.
Osobeno me|unarodnata zaednica i Evropskata unija se anga`irani okolu Balkanot
vo dosega nevidena mera i treba da se pogri`at ova da ima uspe{en kraj. Potrebni se
pove}e od simboli~ni gestovi i retorika za da se izgradi proevropski orientirano
glasa~ko telo na Balkanot, koe{to }e gi prevede svoite sni{ta vo glasovi za
politi~kite eliti {to }e gi ponesat reformskite procesi. I }e treba pomal napor
da se komunicira so Balkanot kako iden del na Evropskata unija i ~uvstvoto na
itnost vo javnosta kaj zemjite-~lenki na Evropskata unija.
Ako EU go izbere uspehot mesto neuspehot na Balkanot, slednite dve godini treba
da bidat po~etok na dolgoro~noto re{enie na problemite, koi{to na site strani }e
im ovozmo`i da ja zatvorat knigata na krvaviot dvaesetti vek na Balkanot i da se
zdobijat so mir vospostaven so visoka ~ove~ka i finansiska cena. Toa isto taka }e
zna~i deka ova be{e poslednata Komisija za Balkanot, koja{to mora{e da se
oformi.
Xulijano Amato - pretsedatel
na Me|unarodnata komisija za Balkanot
April 2005
SODR@INA
VOVED.............................................................................
Zdobivawe pravo na inicijativa..............................................................
I. OPASNIOT STATUS KVO I DILEMATA NA EU ZA BALKANOT
Jaz vo o~ekuvawata.........................................................................
Jaz vo razvojot.................................................................................
Stapicata na integracijata.............................................................
II. KLU^NI ELEMENTI VO RAMKATA NA NOVATA POLITIKA
USTAVNI I STATUSNI PRA[AWA
Momentalnoto ustavno opkru`uvawe
Mapa na percepcii
Soo~uvawe so pra{awa na statusot
1.3.1 Kone~niot status na Kosovo
1.3.2 Bosna: od Bon do Brisel
1.3.3 Srbija i Crna Gora: Funkcionalna federacija ili
funkcionalno razdeluvawe
1.3.4 Tajnata na uspehot na Makedonija
PREDIZVICITE NA INTEGRACIJATA
2.1 Gradewe na dr`avi-~lenki
2.1.1 Gradeweto na dr`avi-~lenki kako gradewe na institucii
2.1.2 Regionalen pazar
2.2. Gradeweto dr`avi-~lenki kako gradewe na glasa~ko telo
2.2.1 Prava na malcinstvata i kultura na civilno op{testvo
2.2.2 Lesni vizi, lesni granici
2.2.3 Dilemata Hag
III ZAKLU^OCI
Dodatok
Biografii na ~lenovite na Komisijata
Rakovoden personal
Spisok na eksperti
Donatori
Vo letoto 1914 godina, vo Saraevo Evropa vleze vo vekot na ludilo i
samouni{tuvawe. Tatkovcite-osnova~i na Evropskata unija Robert [uman i @an
Mone, imaa po 28 odnosno 26 godini. No nivniot son za obedineta Evropa, zasnovan
vrz zaedni~ki vrednosti i institucionalizirana me|uzavisnost, mo`e lesno da se
najde vo toj leten den vo Saraevo.
Po osumdeset godini, vo prvite denovi na opsadata na Saraevo kon sredinata na
devedesettite, fotografijata na poluurnata po{ta so tri grafiti ispi{ani
na nejzinite yidovi, ja privle~e imaginacijata na svetot. Na prviot grafit
pi{uva{e "Ova e Srbija! ", na vtoriot "Ova e Bosna! ", A nekoj pod niv na~krtal
"Ne, idioti! Ova e po{ta!". A eden sovremen evropski istori~ar dodade svoja
re~enica: "Ova e Evropa"1. Za{to seto uni{tuvawe vo jugoslovenskite vojni im
be{e storeno na Evropjanite od drugi Evropjani. Re~enicata "Ova e Evropa", go
otelotvoruva moralniot imperativ na Evropskata unija koga se raboti za
vladee~kite ostav{tini od vojnata i uni{tuvaweto na Balkanot. Postoi i
imperativot na bezbednosta. Politi~kata nestabilnost na Balkanot i se
zakanuva na Evropa so perspektivi na beskrajni voeni konflikti, postojan priliv
na imigranti, rascut na kriminalni mre`i so bazi na Balkanot i erozija na
kredibilitetot na EU vo svetot.
Tokmu vo Saraevo, vo letoto na 2014, Evropa treba da demonstrira deka
pristignal noviot evropski vek.
VOVED
Re~isi po edna decenija od Dejtonskiot dogovor i re~isi pet godini po padot na
re`imot na Milo{evi} vo Belgrad, Zapadniot Balkan2 e relativno stabilen region
bez voeni konflikti, bez natamo{no etni~ko ~istewe, kade {to izborite se
slobodni, iako ne se sekoga{ fer. Vo Solun, vo juni 2003 godina, EU se obvrza na
integriraweto na zemjite od regionot. No {to zna~i vo su{tina ovaa obvrzanost?
Regionot e podednakvo blisku do neuspehot i na uspehot. Vo momentov, vojnite se
zavr{eni, no mirisot na nasilstvoto seu{te visi vo voduhot. Profilot na regionot
e tmuren - toa e edna me{avina na slabi dr`avi i me|unarodni protekorati, kade
{to Evropa rasporedi polovina od svoite raspolo`livi sili. Ekonomskiot rast vo
ovie regioni e nizok ili voop{to ne postoi; nevrabotenosta e golema; korupcijata e
rasprostraneta; a javnosta e pesimisti~na i nedoverliva kon svoite novoformirani
demokratski institucii.
Ovde me|unarodnata zaednica vlo`i ogromni sumi pari, dobra volja i ~ove~ki
resursi. Taa vlo`i 25 pati pove}e pari i 50 pati pove}e trupi po glava na `itel vo
post-konfliktnoto Kosovo odo{to vo post-konfliktniot Avganistan. No nasproti
stepenot na naporite za pomo{ na Balkanot, me|unarodnata zaednica ne uspea da
ponudi ubedliva politi~ka perspektiva na op{tetstvata od regionot. Idninata na
Kosovo e nere{ena, idninata na Makedonija e neizvesna, a idninata na Srbija e
nejasna. Rakovodime so rizikot od eksplozija na Kosovo, implozija na Srbija i novi
puknatini vo temelite na Bosna i Makedonija.
Komisijata priznava deka ne postojat brzi i lesni re{enija za Balkanot i deka
kone~no narodot od regionot treba da si ja osvoi svojata idnina. No ubedeni sme
deka me|unarodnata zaednica a osobeno Evropskata unija, mora da se soo~i so
istoriskata odgovornost i da odigra odlu~uva~ka uloga vo osvojuvaweto na idninata
na regionot.
Pojdovnata to~ka na Me|unarodnata komisija za Balkanot e {to sostojbata status
kvo ja nad`ivea svojata korisnost. Postoi itna potreba da se re{at gorliviot
status i ustavnite pra{awa na Balkanot i regionot vo celina da se pomesti od
fazata protektorati i slabi dr`avi vo faza na priem vo EU. Ova e edinstveniot
na~in Zapaden Balkan da se spre~i da se pretvori vo crna dupka na Evropa.
Istovremeno, isto taka sme ubedeni deka EU poseduva mehanizmi i potrebna
politi~ka ve{tina da se soo~i so predizvikot {to }e go nametne regionot, osobeno
vo slednite tri godini. Nema somnevawa deka Kosovo i re{avaweto na negoviot
kone~en status }e bide vo sr`ta na politi~kiot proces vo slednite meseci.
Me|utoa, va`no e da se zapomni deka koga se vrtime kon ova i drugi pra{awa na
nere{en status, deka treba da se smestat vo po{irokiot kontekst na eksplicitnata
obvrzanost na EU da go vklu~i celiot region, kako {to be{e definirano na
Samitot vo Solun, 2003 godina.

Pravilno razbirawe na inicijativata

Na Balkanot mu treba nova strategija, ako ja prevedeme istaknatata politi~ka cel
na Brisel, regionot da se integrira vo realnosta. Nasproti obvrzanosta iznesena vo
Solun, sonot za evropska integracija seu{te ne se poka`al kako dovolna sila za
transformirawe na op{testvata na Balkanot, osobeno ako se soglasime deka
osnovniot pokazatel na uspehot e napredokot na sekoja zemja na patot kon EU.
Se razbira, samata EU se soo~uva so dilema za{to ima kapacitet da gi apsorbira
samo legitimnite dr`avi {to funkcioniraat razumno. No sega, koga Hrvatska e na
pragot na procesot na celosen priem, vo regionot pove}e nema takvi. Klasi~niot
model za pro{iruvawe {to funkcionira{e za Centralna i Isto~na Evropa vo 1990,
ednostavno ne odgovara na uslovite {to vladeat na Balkanot. Ako ovoj region treba
da bide del od EU, toj mora da pretrpi zna~ajni promeni. No uspehot isto taka bara
posledovatelni pomestuvawa vo politi~kite razmisluvawa za regionot vo Brisel.
Vsu{nost, me|unarodnata zaednica sega mora da im se svrti na nere{enite pra{awa
na statusot so najgolema itnost i da bara novi ustavni re{enija vo ramkite na
evropskiot priem.
Pojdovnata to~ka na Me|unarodnata komisija za Balkanot e deka sostojbata na
status kvo ja nadmina svojata korisnost

Denes pove}e ne se raboti za pra{aweto [to treba da se napravi? Nie morame

jasno da go dovedeme regionot vo EU. Odnosno treba da vospostavime niza politi~ki
~ekori {to treba da se prezemat i struktura na inicijativa {to }e ovozmo`i tie da
uspeat. Potrebna ni e politika za regionot da mora da napreduva, da vleze i da fati
~ekor so ostatokot od Evropa.
OPASNIOT STATUS KVO I
DILEMATA NA EU ZA BALKANOT
Otsustvoto na nasilstvo na Balkanot na naslovnite stranici, ubedi mnogumina vo
me|unarodnata zaednica, deka statusot kvo funkcionira dobro. Iluzijata na
stabilnost rakovode{e so me|unarodnata percepcija na Balkanot se do proletta
2004 godina. No martovskite nastani vo Kosovo vo 2004, povtorno na nekoi od
me|unarodnata zaednica im go priredi ona {to be{e zaedni~ko soznanie za
Balkanot ve}e izvesno vreme: deka statusot kvo ne samo {to e neodr`liv, tuku deka
mo`e da go dovede regionot vo nov period na mnogu opasna nestabilnost.
Bez ogled dali na toa se gleda so stravuvawe ili voodu{evuvawe, procesot za
kone~no re{avawe na statusot na Kosovo ve}e e zapo~nat. Navlegovme vo
najdelikatnata faza vo borbata za miren i prosperiteten Balkan. Postoi dobra
mo`nost me|unarodnata zaednica i lokalnite politi~ki akteri da uspeat vo ova
te{ko barawe za re{avawe na pra{awata na statusot. Takviot ishod sekako deka bi
go re{il zastojot {to go blokira politi~koto napreduvawe vo regionot,
pretstavuvaj}i gi golemite postignuvawa na me|unarodnata diplomatija kako i
doveruvaj}i mu ogromna doverba na lokalnite politi~ki sili.
No site treba da bidat svesni deka neuspehot isto taka ima realni izgledi i deka
posledicite od toj neuspeh mo`at da bidat navistina te{ki. Ako EU ne izmisli
hrabra strategija za priem {to }e gi opfati site balkanski zemji kako ~lenki vo
idnata decenija, toga{ taa }e bide zaglavena kako neokolonijalna sila na mesta
kako {to e Kosovo, Bosna, pa duri i Makedonija. Spravuvaweto so takov
anahronizam bi bilo te{ko i bi bilo vo kontradikcija tokmu so samata priroda na
Evropskata unija. Realniot izbor so koj{to se soo~uva EU na Balkanot e:
pro{iruvawe ili imperija?
Znacite za takva slaba idnina se ve}e vidlivi vo kvazi protektoratite Kosovo i
Bosna. Bez vistinski udel na ovie teritorii, me|unarodnite pretstavnici
insistiraat na brzi rezultati od slo`eni problemi, si igraat op{testveno
in`enerstvo, no ne se povikuvaat na odgovornost ako nivnata politika pojde
naopaku. Ako neokolonijalnoto vladeewe na Evropa se zacvrstuva i natamu, }e go
ohrabri ekonomskoto nezadovolstvo, }e bide politi~ki sram za evropskiot proekt i
pred se, evropskiot elektrorat }e ja gleda kako ogromen, nepotreben finansiski i
moralen tovar.
Postojat tri golemi pri~ini {to ne naveduvaat da veruvame deka status kvo e
problem, a ne del od re{enieto.

1. Jaz vo o~ekuvawata
Status kvo e donekade problem, za{to gra|anite od regionot go vospriemaat kako
takov. Istra`uvaweto {to go sporevede Me|unarodnata komisija za Balkanot vo
noemvri 2004, poka`uva deka narodot od regionot e naglaseno negativno nastroen
kon statusot kvo i deka postoi alarmantna nedoverba i kon vlasta i kon opozicijata.
Javnosta go otfrla statusot kvo, no doprva treba da vidi kakva bilo uverliva
alternativa {to treba da se ponudi.
Koga go sporedivme na{eto istra`uvawe so sli~no sprovedeno vo 20023,
zabele`avme nagoren trend na pesimizmot i nezadovolstvo vo javnosta od
rakovodeweto na politi~kiot i ekonomskiot razvoj. Izgubena nade` i perspektiva e
politi~kata realnost na Zapadniot Balkan. I taa e opasna.

2. Jaz vo razvojot
Statusot kvo isto taka e problem za{to go pro{iri jazot me|u ekonomskite i
socijalnite dostignuvawa vo regionot i novite ~lenki na EU, Bugarija i Romanija.
Zagubenite godini vo vojnata i poluzavr{enite reformi, go pro{irija jazot me|u
pobednicite i gubitnicite vo balkanskite op{testva, posilno od bilo koga go
nametnaa baraweto za pravednost i razvoj.
Kako {to zabele`aa drugite, ako preovladee status kvo, vo srceto na kontinentot
{to se integrira }e nikne edno novo evropsko geto. Ova geto }e go opfati
pogolemiot del od balkanskite narodi, {to }e bide vteran zad yidot na vizni
restrikcii, {to }e go spre~uva o~ajnoto naselenie da bara rabota na drugo mesto.
Postoi rizik mesto da fatat ~ekor so ostatokot od kontinentot, balkanskite
narodi da odat u{te ponazad. Celta na integracijata {to go dr`i klu~ot za
regionalnata stabilizacija }e bide u{te pooddale~en.

Stapicata na integracijata
Konsenzusot {to gi obedinuva vlastite i narodite na Balkanot e deka regionot ne
mo`e da postigne prosperitet i stabilnost von procesite na evropskata
integracija. Istovremeno, sosema e jasno deka dr`avite {to ne funkcioniraat i
protektoratite {to se karakteristi~ni za regionot, go spre~uvaat vklu~uvaweto na
Balkanot vo evropskiot meinstrim. Vo taa smisla, statusot kvo e problem, za{to go
blokira patot za priem vo EU.
KLU^NITE ELEMENTI NA RAMKATA
NA NOVATA POLITIKA
Vo izminatata decenija, me|unarodnata zaednica na Balkanot glavno gleda{e kako
na post konflikten region. Ova dovede do ogromen broj provizorni re{enija na
ustavnite problemi i na politikata {to bi mo`ele da se definiraat kako
konstruktivna dvosmislenost, vgradeni vo dokumenti kakov {to Rezolucijata 1244
na Sovetot za bezbednost na OON ili ustavnata povelba na Srbija i Crna Gora.
Istovremeno, me|unarodnata zaednica raboti vrz pretpostavkata deka ekonomskiot
razvoj }e ja namali itnata potreba od re{avawe na pra{awata na otvoreniot status.
Za `al, ovaa pretpostavka ispadna pogre{na.
Politikata {to se fokusira samo na gorlivite ekonomski i socijalni problemi,
ignoriraj}i gi nere{enite pra{awa na statusot, ne vrodi so plod. Politikata {to
nastojuva da gi re{i pra{awata na statusot, isklu~uvaj}i gi urgentnite ekonomski
i socijalni problemi e isto taka osudena na neuspeh. Na Balkanot mu se potrebni
obete.
Za EU, eden od najgolemite politi~ki predizvici se izvi{uva kako zagatka: kako da
se pomiri regionalniot pristap koj{to e su{tinski za stabiliziraweto na
Balkanot, so baraweto za procenka na zemjite vrz baza na nivnite poedine~ni
performansi, koncept {to se nao|a vo sr`ta na procesot za priem vo EU? Procesot
za stabilizacija i asocijacija (SAP) iniciran od EU se obide da odgovori na ova,
naglasuvaj}i ja centralnata potreba za regionalna sorabotka, kako del od
dogovorot na EU so poedine~nite zemji na YAR. Me|utoa, izminatite ~etiri
godini poka`aa deka ova ne funkcionira. Odgovorot na zagatkata ostanuva
nepronikliv. Sega, gubitnicite vo igrata za priem -Bosna, Srbija, Crna Gora i
Kosovo- pove}e ne go primaat YAR kako brza traka kon integracija. Na programata i
nedostiga neophodniot pottik Srbija da se anga`ira i da sorabotuva po pra{aweto
na Kosovo. Vpe~atlivo e {to Partnerstvoto za mir, u`iva povisok ugled vo Srbija
od Procesot za stabilizacija i asocijacija. Samo vistinskiot pottik mo`e da
dovede do vistinski reformi.
Noviot regionalen pristap za koj{to se zalaga Komisijata, se trudi povtorno da gi
vovede inicijativite {to nedostasuvaat. Nezvisnosta na dr`avite e mnogu
povitalna za idninata na Balkanot od koj bil drug del na Evropa. Ova se mali i
neatraktivni pazari. Nivnata ekonomska odr`livost zavisi od sozdavaweto na
zaedni~ka ekonomska oblast {to }e gi privle~e stranskite investitori. Vo ovaa
smisla, regionalniot pristap e neophoden preduslov za razvoj.

Na Balkanot, strategijata na pristap treba da bide me{avina od klasi~na

dr`avotvorna politika so onaa naso~ena kon transformirawe na nacionalnite
dr`avi vo dr`avi-~lenki. Ona so koe{to se soo~uvame na Balkanot e potrebata od
strategija na dr`avotvorni-~lenki.

Procesot na stabiliziacija i asocijacija ednostavno ne e dovolno silen kako ramka

za gradewe na dr`avi-~lenki. Nitu pak gi reflektira intenzitetot i seopfatnosta
na prakti~noto involvirawe na EU vo regionot.
Ovaa strategija bi obezbedila tri ~ekori. Prvo, predlagame esenta 2006, EU da bide
sponzor na Samitot {to se stremi na site balkanski zemji da im ja prezentira
mapata na pati{tata za priem. Samitot treba da gi razgleda postignuvawata na
poedine~nite dr`avi vo zadovoluvaweto na kriteriumite od Kopenhagen i vrz
osnova na ova, EU }e re{i dali }e gi zapo~ne direktnite pregovori za ~lenstvo ili
}e potpi{e Evropski dogovor za dr`avotvorni-~lenki za pred-priem so onie zemji
koi{to seu{te ne se kvalifikuvale za razgovorite za priem. Spored sogleduvawata
na Komisijata, realno e ovie zemji da gi zapo~nat pregovorite za priem okolu
2009/10, so uveruvawe deka Evropskite dogovori }e pridonesat za zadovoluvaweto na
kriteriumite od Kopenhagen. Celeniot priem mo`e da se o~ekuva kon 2014/15.
Iskustvoto na Centralna i Isto~na Evropa najdobro go ilustrira toa kako
institucionalizacijata na evropskata perspektiva e najefikasniot na~in da se
razvijat i zabrzaat sevkupnite politi~ki, ekonomski i administrativni reformi vo
zemjite-aspiranti. Ova ne zna~i deka site balkanski zemji treba da i se pridru`at
na EU vo isto vreme, no toa sekako zna~i kraj na stravot na nekoi balkanski
op{testva deka bi mo`ele da bidat sosema izostaveni od procesot.
^lenstvoto vo NATO e vtoriot va`en stolb na na{ata strategija na integracija.
Spored na{e gledi{te, sostanokot na ministrite za nadvore{ni raboti na NATO,
vo juni 2005, treba da isprati pozitiven signal na zemjite od Jadranskata povelba,
Albanija, Hrvatska i Makedonija. Ovoj gest }e ja podobri bezbednosta na
balkanskite zemji koi{to seu{te se nadvor EU i }e ja podr`i reformata vo
sektorot na bezbednosta. Gi zamisluvame ovie tri zemji kako dobivaat pokana na
Samitot na NATO, se razbira zasnovana vrz napredokot na nivniot Akcionen plan
za ~lenstvo. NATO ja odigra ulogata na brza traka za integracija za zemjite od
Centralna i Isto~na Evropa i treba da go stori istoto i za Balkanot.
Paradoksalno e {to ~lenstvoto vo NATO e edinstveniot instrument {to stoi na
raspolagawe vo ovoj najmilitiziran del na Evropa. No, za pro{iruvaweto na NATO
da ja ispolni svojata regionalna uloga, alijansata {to e mo`no poskoro treba da im
ponudi ~lenstvo vo Partnerstvo i mir, na Srbija i Crna Gora i na Bosna i
Hercegovina.

USTAVNI I STATUSNI PRA[AWA

Momentalno ustavno opkru`uvawe
Po jugoslovenskite vojni vo devedesettite, bea napi{ani ustavi vo nekolku dr`avi
i entiteti vo regionot. No pet godini po zavr{uvaweto na vojnata, vladite
sozdadeni so tie ustavi ostanaa slabi, nepopularni i nesposobni da go ubedat i
svojot narod i me|unarodnata zaednica deka se podgotveni za vlez vo Evropskata
unija.
Me|u 1994 i 2002, me|unarodnite posrednici i lokalnite partii sozdadoa ustavni
ramki za Federacijata Bosna i Hercegovina (1994), koja{to treba{e da bide eden od
entitetite vo ramkite na Bosna; ustav za samata Bosna i Hercegovina kako del od
Dejtonskiot dogovor (1995); promeni vo ustavot na Republika Srpska (1996); ustavni
ramki za Kosovo kako {to be{e barano od specijalniot pretstavnik na generalniot
sekretar (2001); novata ustavna ramka na Makedonija, poznata kako Ohridskiot
dogovor (2001); i novata dr`avna unija na Srbija i Crna Gora, pregovarana so
intenzivnoto anga`irawe na Evropskata unija (2002).
Ovie ustavni ramki imaat nekolku zaedni~ki crti.
Prvo, tie bea oblikuvani od strana na elitite povrzani so vooru`eniot konflikt.
Za procesite {to dovedoa do ustavite, informaciite ne dojdoa od popularni
politi~ki tela, tuku preku pragmati~ni kompromisi za da se ubedat elitite da
prestanat so borba ili da izbegnuvaat drugi dejstvija za destabilizacija. Glavniot
princip be{e spodeluvawe na vlasta, a ne sproveduvawe na pravata.
Vtora sli~nost na jugoslovenskite ustavni ramki e deka sekoj ja dodeluva vlasta
preku grupno zdru`uvawe. Grupite se definiraat spored etni~kata pripadnost,
tendencija {to gi primenuva tvrdewata deka samite op{testva se rascepkani od
etni~kite razliki, {to pridonesuva do podrivawe na centralnite dr`avni
institucii. Vo bosanskiot ustav, vo Ohridskiot dogovor i vo kosovskata ustavna
ramka, na ~lenovite na razli~nite etni~ki grupi im se obezbeduvaat specifi~ni
kvoti.
Te{kata vistina e deka bez ova dodeluvawe na raboti i odlu~uva~ka vlast,
mirovnite dogovori ne bi uspeale. Dolgoro~nite konsekvenci se posuptilni.
Lokalnite eliti se obidoa da go eksploatiraat ova za da obezbedat primat na svoite
odredeni etni~ki grupi vo ustavnite zaklu~oci. Postoi golem jaz me|u retorikata
na gra|anskoto op{testvo koe{to e vo sredi{teto na me|unarodnitre napori za
demokratizacija na regionot od edna strana, i borbata da se ograni~at pravata na
etni~kite grupi {to se vo sredi{teto na usvoenite ustavni spogodbi od druga
strana.
Treto, ustavnite ramki sozdadoa slabi dr`avi. Sekoja dr`ava mora da se
natprevaruva so silno decentraliziranite vlasti (osobeno vo slu~ajot na Bosna,
Srbija i Crna Gora); so paralelni strukturi koi{to ne mo`at da se izbrojat
celosno vo ustavnite ramki (osobeno vo Kosovo); i so nametlivite me|unarodnite
strukturi koi{to re~isi imaat monopol na vlasta i koi{to sepak se nejasno
definirani vo krucijalnite dr`avotvorni oblasti (na pr, bezbednosta vo Bosna i
Kosovo). Posledica od ova zakrpeno regulatorno opkru`uvawe e deka dr`avnite
akteri stanuvaat kumulativno poslabi, dodeka mo}nite privatni akteri,
vklu~uvaj}i gi i politi~kite partii, oligarsi i kriminalnite sindikati ispileni
vo vojnite od devedesettite, ostanaa vlijatelni i nagolemo izbegnaa da bidat
sledeni.
Ova zna~i deka nedr`avnite institucii obezbeduvaat mnogu osnovni javni servisi,
koi{to normalno bi bile odgovornost na dr`avata. Nekoi poedinci primaat
penzii, zdravstvena za{tita i obrazovanie od sosednite zemji (najdobar primer se
Srbite od severna Mitrovica koi{to gi izdr`uva Belgrad). Naglaskata za
decentralizacija vo Kosova, mo`e da go zabrza trendot.
Slabosta na dr`avata prodol`uva vo onie dr`avi kade {to na scenata ima
vlijatelni me|unarodni akteri.

Mestata na visok pretstavnik vo Bosna i specijalen pretstavnik na generalniot

sekretar vo Kosovo, bea vospostaveni za vreme na krizata. Mnogu godini podocna,
obete prodol`uvaat da bidat izvonredna vlast, vklu~uvaj}i go ovlastuvaweto da gi
bri{e lokalnite odluki. Nitu dostrelot nitu pak upotrebata na ovaa vlast se dobro
definirani i razbrani. I vo Bosna i vo Kosovo, i me|unarodnite pretstavnici i
lokalnite vlasti, ~esto doa|aat vo isku{enie da si ja prefrluvaat odgovornosta
eden na drug. Gra|anite se ostaveni bez jasna ideja za toa koj i za {to e odgovoren.

Mapa na percepcija
Zapadnite vladi ~esto se raspravaa za toa deka odlo`uvaweto na re{enieto za
klu~nite pra{awa na statusot e pomaloto od dve zla. Iako priznavaat deka statusot
kvo ne e idealen, se dr`at do toa deka toj sepak e su{tinski na odr`uvaweto na
regionalniot mir i stabilnost. Rezultatite od istra`uvaweto sprovedeno od
Me|unarodnata Komisija za Balkanot i od sostanocite odr`ani vo regionot,
poka`uvaat edna pokompleksna realnost. Klu~nite naodi poka`uvaat deka Bosna
pove}e ne e visoko sporna dr`ava. Pove}eto Srbi vo Srbija i re~isi polovina Srbi
vo Bosna, odvojuvaweto na Republika Srpska od Bosna, go gledaat kako nepo`elno i
nedoli~no. Paradoksalno e {to Albancite od Albanija i Kosovo se edinstvenite
{to go odobruvaat vakvoto odvojuvawe na Bosna. istra`uvaweto isto taka poka`a
deka ne postoi namera na etni~ka grupa {to i se zakanuva na postoeweto na
bosanskata dr`ava.
Spored na{ite sogleduvawa, ko{marot na me|unarodnata zaednica deka nezavisnosta
na Kosovo avtomatski }e predizvika dezintegracija na Bosna, nema realna osnova.
Toa ne zna~i deka nezavisnosta na Kosovo }e bide ednostaven i neosporen proces. No
ako se tretira pogre{no, procesot mo`e da ima najbolen domino efekt vo regionot.
No ne e pra{awe nezavisnosta sama po sebe- pra{aweto kako da se stigne dotamu.
Spored istra`uvaweto, raspa|aweto na Makedonija i vospostavuvaweto na Golema
Albanija, se dve slu~uvawa {to mo`at da go destabiliziraat regionot. Rezultatite
od istra`uvaweto poka`uvaat relativno golemo prifa}awe na idejata za Golema
Albanija me|u albanskoto naselenie i vo Kosovo i vo Albanija. Vo celina, tie se
razlikuvaat od drugite grupi vo regionot vo gledi{teto deka idnoto obedinuvawe
na Kosovo i Albanija e po`elno i mo`no. Ova poka`uva deka procesot na gradewe
na nacijata vo albanskite zaednici na Balkanot e seu{te vo tek. Ako me|unarodnata
zaednica ne uspee na regionot da mu ponudi ubedliva evropska perspektiva, toga{ bi
ja podr`ala Golema Albanija ili Golemo Kosovo me|u Albancite. Me|unarodnata
zaednica treba da isprati jasna poraka deka Golema Albanija i Golemo Kosovo ne se
opcija.
Nasproti ova, koga se raboti za teritorijalniot integritet na Republika
Makedonija, istra`uvaweto poka`uva deka pogolemiot del od Albancite vo
Makedonija ja odbivaat idejata za podelba na zemjata. 77,5% od etni~kite Albanci
(i 85% od etni~kite Makedonci) go podr`uvaat teritorijalniot integritet na
makedonskata dr`ava.
I rezultatite od istra`uvaweto i na{ite razgovori vo regionot, uka`uvaat deka
mirnoto oddeluvawe na Srbija i Crna Gora, nema potencijal za destabilizirawe na
Balkanot. Interesna poenta {to proizleguva od istra`uvaweto e deka pove}eto
Crnogorci se protiv takvoto oddeluvawe, dodeka srpskata javnost e pomalku
voodu{evena od odr`uvaweto na sega{nata nefunkcionalna federacija.

1.3 Soo~uvawe so pra{awata na statusot

Nere{eneiot status na Kosovo i privremenite ustavni ramki na lice mesto, se me|u
pogolemite pre~ki za evropeizacijata na Balkanot. Dodeka site dr`avi nesomneno
aspiriraat za ~lenstvo vo EU, nie seu{te nemame jasna ideja za toa kolku od niv }e
se izvle~at od sega{nata ustavna me{anica - teoretski. Srbija i Crna Gora mo`at
da apliciraat kako edna (sega{nata dr`avna unija), kako dve (Srbija i Crna Gora
kako posebni dr`avi) pa duri i kako tri dr`avi (dodavaj}i go i Kosovo).
Integracijata na Balkanot vo EU e nezamisliva vo sega{nite okolnosti na ustavna
neizvesnost.
Komisijata se zalaga za:
tranzicija vo ~etiri fazi vo razvivaweto na suverenitetot na Kosovo.
Suverenitetot na Kosovo treba da se razvie od status kvo kako {to e
definiran vo Rezolucijata 1244(faza eden) vo 'nezavisnost bez celosen
suverenitet' (faza dva)(obezbeduvaj}i i rezervirana vlast za me|unarodnata
zaednica na poleto na ~ovekovite prava i za{titata na malcinstvata), do
'rakovoden suverenitet' (faza tri) {to Kosovo }e go u`iva dodeka pregovara so
EU i na kraj do 'spodelen suverenitet' (faza ~etiri) vo samata EU.
vo slu~ajot na Bosna, deset godini po Dejtonskiot dogovor, premina na mestoto
visok pretstavnik vo pregovara~ na EU. Ova vklu~uva otfrlawe na Bonskite
ovlastuvawa i prenesuvawe na odgovornosta na Komesarite za pro{iruvawe vo
Brisel.
odlukata za Dr`avna unija na Srbija i Crna Gora da se donese od gra|nite.
Komisijata smeta deka sega{nata Dr`avna unija e nefunkcionalna. Spored
Komisijata, gra|anite na Srbija i Crna Gora, do esenta 2006, treba da izberat
me|u funkcionalna federacija i funkcionalno razdeluvawe.

Finalniot status na Kosovo

Vremeto vo Kosovo istekuva. Me|unarodnata zaednica ne uspea jasno vo svoite
napori vo pokrainata da dovede bezbednost i razvoj. Multietni~ko Kosovo postoi
samo vo birokratskite procenki na me|unarodnata zaednica. Martovskite nastani
vo 2004, eskaliraa do najsilen signal deka situacijata mo`e da eksplodira. Ottoga{
navamu, UNMIK ne demonstrira{e nitu sposobnost, nitu pak hrabrost, da go
preobrati ovoj trend. Srbite vo Kosovo `iveat zatvoreni vo svoite enklavi, bez
sloboda na dvi`ewe, bez rabota, i bez nade` i mo`nost za zna~ajna integracija vo
kosovskoto op{testvo. Polo`bata na srpskoto malcinstvo vo Kosovo e najgolemoto
obvinuvawe na evropskata volja i sposobnost da gi odbrani svoite proklamirani
vrednosti. Albancite od Kosovo treba da dobijat jasna poraka deka upotrebata na
nasilstvo e najgolemiot neprijatel na nivniot son za nezavisnost.
Nedostigot od rakovodstvo vo Belgrad pridonese za bezizlezot na kosovskite Srbi i
srpskata zaednica vo Kosovo vo golem stepen stana zalo`nik na politi~kite borbi
vo srpskata prestolnina. Albanskoto rakovodstvo vo Kosovo, isto taka mora da go
prezeme svojot del od vinata za{to ne uspea da poka`e vistinska volja za
anga`irawe vo procesot na pomiruvawe i razvoj na multietni~ki institucii i
strukturi. Na{eto istra`uvawe poka`uva deka pogolemiot del Kosovari sakaat da
`iveat vo 'etni~ki homogeno Kosovo'. Pove}eto albanski politi~ari od Kosovo, ne
napravija ni{to za da mu se sprotistavat na ova raspole`enie vo javnosta, koe {to
mu bode o~i na se vo {to veruva Evropa.
No najgolemiot del od vinata za neuspehot na proektot za multietni~ko op{testvo
vo Kosovo, treba da se ostavi pred pragot na UNMIK i me|unarodnata zaednica. Vo
izminatite nekolku godini, UNMIK vo nekolku navrati be{e aktivno involviran
vo politikata na obratnata diskriminacija vo Kosovo. Pod vodstvoto na UNMIK,
brojot na Srbite vraboteni vo Elektrodistribucija na Kosovo, padna od 4000 vo
1999 do sega{nite 29, od vkupno 8000 vraboteni. 'Na me|unarodnata zaednica vo
Kosovo denes, kosovskite Albanci gledaat kako na nekoj {to go otvoril patot, a
denes e pre~ka na toj pat. A kosovskite Srbi na nea gledaat kako na nekoj {to go
obezbedil vra}aweto na mnogumina, a sega ne e sposoben da vrati nekolkumina.'4
Neuspehot na UNMIK mo`e da se objasni, no ne smee da se tolerira. Socijalnata i
ekonomskata situacija vo protektoratot ne e pomalku depresivna. Kosovo strada od
beskrajni prekini na struja. Nekoi sela vo pokrainata se bez struja po pove}e
meseci.
Pokrainata nikoga{ ne mo`ela da se pofali so samoodr`liva ekonomija i nema
{ansi sega da razvie edna takva ekonomija. Momentalno, stapkata na nevrabotenost
iznesuva okolu 60-70% (re~isi 90% kaj malcinstvata). Grade`niot bum vo povoeniot
period sega e zavr{en. Kosovskite Albanci se frustrirani od svojot nere{en
status, od ekonomskata situacija, od problemite poradi zanimavaweto so minatoto.
Baraweto za suverenitet ne e namaleno, naprotiv, zgolemeno e vo izminatata godina.
Lokalnata javnost UNMIK go smeta za korumpiran i nere{itelen.
Komisijata go spodeluva misleweto na generalniot sekretar na OON Kofi Anan
deka Kosovo ima nedovolen napredok vo zadovoluvawe na me|unarodno usoglasenite
standardi vo odnos na ~ovekovite prava, po~ituvawe na malcinstvata i zakonot i
poredokot. Istovremeno, Komisijata saka da ja podvle~e itnosta od zafa}awe so
kone~niot status na Kosovo.
Ne veruvame deka nezavisnosta na Kosovo }e gi re{i site problemi na teritorijata,
no zagri`eni sme {to odlagaweto na razgovorite za statusot, mo`e da dovede do
natamo{no vlo{uvawe na situacijata vo pokrainata.

Spored na{e sogleduvawe, nezavisnosta na Kosovo ne treba da mu se nametne na

Belgrad. 'Nametnuvaweto ' na nezavisnosta na Kosovo ne samo {to e nepo`elno, tuku
i ne mo`e da se slu~i, imaj}i go na um toa {to nekoi ~lenki na Sovetot na
Bezbednost na OON (Rusija, Kina) se protiv toa. U{te pove}e {to ako Belgrad se
sprotistavi na procesot, toa zna~itelno }e gi zgolemi {ansite za izbuvnuvawe na
problemi na drugi mesta kako Bosna, Makedonija ili Crna Gora.
Komisijata e pesimisti~na za mo`nosta za samo direktni razgovori me|u Belgrad i
Pri{tina, koga se raboti za pra{awata na statusot. Ovoj proces treba da go vodi
me|unarodnata zaednica. Spored nas, pregovorite za statusot na Kosovo treba da se
koncentriraat na realnata ponuda na Belgrad, za Srbija da ja smeta prifatliva
perspektivata na nezavisno Kosovo kako idna ~lenka na EU. Ubeduvaweto na
Belgrad da se anga`ira e te{ko, no ne e nemo`no. Ako ne{to mo`e, toa e procesot
na priem vo EU {to mo`e da obezbedi takva inicijativa Vo ovoj kontekst,
nezavisnosta na Kosovo treba da se postigne vo ~etiri fazi.
Prvata faza go predviduva de fakto oddeluvaweto na Kosovo od Srbija. Spored
na{e gledawe, ovaa faza e opfatena vo Rezolucijata 1244, koja{to go
transformira{e Kosovo vo protektorat na ON. Ova e nasproti faktot {to
Rezolucijata 1244 na Sovetot za bezbednost na OON (UNSCR) se zanimava so Sojuzna
Republika Jugoslavija, a ne so Srbija. Opasna iluzija e deka Kosovo mo`e da se
vrati na vladeewe na Belgrad vo dogledna idnina.
Vtora faza (nezavisnost bez celosen suverenitet) treba da go priznae Kosovo vo
2005/2006 kako nezavisna celina, no takva kade {to me|unarodnata zaednica ja
zadr`uva vlasta na poleto na ~ovekovite prava i za{titata na malcinstvata.
Zakonski, Kosovo }e ostane kako protektorat na OON, no Komisijata se zalaga za
prenos na ovlastuvawata na OON, definirani vo Poglavie 7, od UNMIK na EU.
KFOR treba da gi zadr`i i svojot mandat i svojot obem.
Kosovo treba da se tretira kako nezavisno, no ne kako suverena dr`ava vo ovaa faza,
dozvoluvaj}i mu da razvie sposobnost za samouprava. Site funkcii na edna normalna
uprava {to momentalno gi vr{i UNMIK ili KFOR, treba da i se prenesat na
vladata na Kosovo. Ovaa vlada }e go odano~uva naselenieto, }e se gri`i za negovata
bezbednost i }e obezbedi javni slu`bi. Me|unarodnata zednica treba da ja zadr`i
svojata mo} da intervenira vo onie oblasti {to se su{tinski za zadovoluvawe na
kriteriumite od Kopenhagen t.e. ~ovekovite prava i za{titata na malcinstvata.
So cel ovaa politika da bide uspe{na, treba da se pomestime od politikata
'standardi pred statusot ' kon politika na 'standandardi i status '.
Decentralizacijata, vra}aweto na begalcite i razjasnuvaweto na imotnite prava, se
klu~nite pra{awa so koi{to treba da se zafatime. Vo ovaa faza, Komisijata se
zalaga za specijalen aran`man za oblasta okolu Mitrovica i za specijalniot
legalen status na srpskite manastiri. Specijalniot administrativen aran`man za
Mitrovica ( preodna me|unarodna administracija po urnekot na UNTAES (preodna
vlast na OON za Isto~na Slavonija) treba da ja spre~i mo`nosta od
raspar~uvaweto na Kosovo.
Komisijata se zalagaza me|unarodno nadyiran popis vo Kosovo, vklu~uvaj}i gi onie
{to tvrdat deka se rodum od Kosovo, pred da po~neme da ja pravime programata za
decentralizacija. Definicijata 'gra|anin na Kosovo ' e od kriti~no zna~ewe. Dolgo
potrebniot popis treba da se nadopolni so ras~istuvawe na imotnite pobaruvawa
vo pokrainata. Spornite imotni prava se glavnata pre~ka za ekonomskiot razvoj na
regionot. Ova se odnesuva i na privatnata i na 'op{testvenata' sopstvenost od
jugoslovenskiot period.
Politikata na vra}awe pretstavena od me|unarodnata zaednica vo Kosovo, treba da
se modelira po urnek na uspe{nata politika na vra}awe primeneta vo Bosna.
Spored na{e viduvawe, implementacijata na politikata na vra}awe e od ogromna
va`nost. No na{ite razgovori so Srbite od Kosovo i Srbija, ne ubedija deka
{ansite za vra}awe od pogolem obem se minimalni. Me|unarodnata zaednica mora da
obezbedi inicijativi za vra}awe na kosovskite Srbi duri i da izberat da `iveat vo
delovi od pokrainata kade {to `iveat najgolem broj Srbi, a ne vo mestata kade {to
`iveele pred vojnata.Treba da se povede gri`a i za onie koi{to re{avaat da ne se
vra}aat. 'Palestinizacijata' na begalcite {to re{avaat da ne se vratat vo Kosovo,
mo`e da bide golem izvor na ranlivost na demokratijata vo Srbija. Zatoa
Komisijata go podr`uva vospostavuvaweto na Fondacijata za Vklu~uvawe, {to }e
pomogne vo integriraweto vo op{testvoto na Srbija na kosovskite Srbi {to
re{ile da ostanat vo Srbija. Fondacijata treba da bide finansirana od
Evropskata unija.
Decentralizacijata na vlasta vo Kosovo i garanciite za normalen `ivot na
kosovskite Srbi, se preduslov za anga`irawe na Belgrad vo konstruktivna debata vo
vrska so nezavisnosta na Kosovo. Spored viduvaweto na Komisijata, nekoi od
malcinskite kvoti obezbedeni za Albancite vo Makedonija vo Ohridskiot dogovor,
treba isto taka da im se dadat na Srbite od Kosovo. Decentralizacijata treba da im
ovozmo`i na srpskite enklavi vistinski mo`nosti za samouprava i razvoj.
Su{tinski e da se po~ituva uveruvaweto na Srbite za socijalnite i ekonomskite
te{kotii niz koi minale vo poslednite pet godini poradi namernata politika na
diskriminacija i etni~ko ~istewe, kreirana od Albancite i potpi{ana od
me|unarodnata zaednica. Zna~i, Evropskata unija mora da razvie specijalni bonusi
za kompaniite {to vrabotuvaat gra|ani od etni~kite malcinstva.
Potrebata od politika fokusirana na potrebite na malcinstvata, ne treba da ja
pomra~i kulturata na gra|anskoto op{testvo, a principot na etni~ka podelenost ne
e vo sr`ta na Evropskiot proekt. 'Getoizacijata' na etni~kite malcinstva mo`e da
promovira institucionalna slabost i nefunkcionirawe na idnata dr`ava.
Aktivniot anga`man na SAD vo ovaa vtora faza e od kriti~na va`nost za
uspe{niot ishod na pregovara~kiot proces na EU. Kosovskite Albanci na SAD
gledaat kako na garant na nivnata bezbednost i deka povlekuvaweto na
Amerikancite od anga`manot i rascepot vo Evro-atlantskata zaednica, mo`e brgu
da dovede do nevolji.
Tretata faza ( rakovoden suverenitet) }e koincidira so priznavaweto na Kosovo
kako kandidat za ~lenstvo vo EU i po~etokot na pregovorite so Brisel.Postoi
realna cel vo ovaa faza, za{to EU ne mo`e da pregovara so sebe (t.e. so
protektoratot {to go kontrolira). Za vreme na ovaa faza EU }e gi olabavi svoite
rezervirani ovlastuvawa na poleto na ~ovekovite prava i za{tita na malcinstvata
i }e sproveduva vlijanie samo preku procesot na pregovori.
^etvrtata faza ( celosen i spodelen suverenitet) }e go odbele`i harmoniziraweto
na Kosovo vo EU i negovoto usvojuvawe na spodelen suverenitet, na koi{to se
podlo`ni site dr`avi-~lenki na EU.
Ovie fazi }e bidat integralen del od sevkupniot proces za evropska integracija na
Balkanot, {to be{e uka`ano i porano.
Neophodniot preduslov i za srpskata vlada i za srpskata javnost e brzata traka za
pristap vo EU, zaedno so me|unarodnite garancii za za{tita na interesite na
Srbite od Kosovo. Hrvatska e presedan vo odnos na pristapot po brza traka. Spored
na{e mislewe, brzata traka za Srbija e sine qua non (osnoven preduslov). Procesot za
pristap vo EU e edinstvenata ramka {to na Srbija i dava vistinski pottik ako ne da
ja podr`i, toga{ barem da dade soglasnost za edna vakva fundamentalna promena na
statusot na Kosovo, kako {to e nezavisnosta.

Bosna: od Bon do Brisel

Od potpi{uvaweto na Dejtonskiot miroven dogovor vo dekemvri 1995,
me|unarodnata misija vo Bosna i Hercegovina donekade postigna v~udoviduva~ki
uspeh. Gi razoru`a zaskitanite paravoenite edinici, gi namali obemot i vlijanieto
na na vojskite organizirani na etni~ka osnova i go nadgleduva{e vra}aweto na
slobodata na dvi`ewe niz zemjata. Porane{nite voeni frontovski linii {to ja
delea zemjata na pa~vork od neprijatelski etni~ki enklavi, stanaa nevidlivi. Zgora
na toa, Hrvatska i Srbija, privle~eni kako nikoga{ dosega od perspektivata za
evropska integracija, prekinaa so obidite na podrivawe na doma{niot ustaven
poredok vo ovoj period.
Efektite na etni~koto ~istewe se potkopani so povratot na imotnite prava na
raselenite, a postepenata reintegracija na povratnicite go promeni
opkru`uvaweto vo pogolemiot del od zemjata. Pove}e od 200.000 barawa za povrat na
ku}i i imoti na onie {to izbegale ili bile proterani za vreme na konfliktot, se
razre{eni pozitivno. Istovremeno, Bosna i Hercegovina denes e pove}e
me|unarodno izolirana od ona {to be{e pred pet godini. Zaedno so Srbija i Crna
Gora, taa e edna od poslednite zemji vo Evropa, isklu~eno od programata na NATO
za partnerstvo i Mir, koja{to kaj ~lenki kako {to se Turkmenistan, Belorusija i
Taxikistan, ne ja u`iva reputacijata na specijalen ekskluziven klub. Bosna i
Hercegovina seu{te ne e i pripa|a na Svetskata Trgovska Organizacija, vo koja{to
me|u 147 ~lenki ~lenuvaat Angola i Moldavija. [to e u{te podepresivno, Bosna
doprva treba da gi po~ne pregovorite za Dogovorot za asocijacija i stabilizacija.
Edinstvenata zna~ajna evropska organizacija vo koja{to Bosna uspea da se vklu~i e
Sovetot na Evropa. Sepak vo avgust, 2004, Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na
Evropa go razgleda kvalitetot na demokratijata vo Bosna i se zapra{a za 'stepenot
do koj sega{nata uloga na (Visokiot Pretstavnik) e kompatibilna so ~lenstvoto na
Bosna i Hercegovina vo Sovetot na Evropa.'5
Potrebata od ustavna promena zazema visoko mesto vo agendata. Site se soglasni
deka postojat seriozni problemi vo sega{niot sistem na federalizam vo Bosna i
Hercegovina. Ova delumno se dol`i na otsustvoto na koherentnata struktura na
regionalnata vlada.Toa e taka zaradi tendencijata na federalniot sistem da se
gleda kako na problem {to treba da se nadmine, a ne kako na model {to vetuva i
ovozmo`uva rascut na etni~kite zaednici edna kraj druga i da go ovozmo`uva
zdraviot politi~ki natprevar.
Sega{nata ustavna arhitektura e nefunkcionalna. Ona {to e va`no e ustavna
debata {to ja prifa}a potrebata od olesnuvawe i vistinski streme` za reforma na
bosanskiot ustaven sistem.
Zaedno so potrebata od ustavna promena, glavniot problem so koj{to se soo~uva
Bosna denes, e tranzicijata od nejziniot momentalen status na protektorat
definiran od Bonskite sili, vo odr`liva samouprava, rakovodena od procesot za
priem vo EU.
Prinudnata vlast na visokiot pretstavnik (Bonski ovlastuvawa) prvobitno be{e
kreirana kako odgovor na zakanite po mirovniot proces. Me|unarodnata misija vo
Bosna be{e sozdadena za nestabilno opkru`uvawe kako rezultat na oru`eniot
konflikt. Koga be{e kreirana, nejzinata nametnata vlast da intervenira i da gi
nadvladee doma{nite institucii kon sredinata na 1997, be{e nameneta da gi spre~i
zakanite po javniot red i obidite na porane{nite zavojuvani strani da go
predizvikuvaat integritetot na dr`avata.
Me|utoa, kako {to se pomestuva{e agendata na bosanskata politika na sosema
razli~ni pra{awa na demokratskata konsolidacija i razvoj, vlasta i aktivnostite
na visokiot pretstavnik prodol`uvaat i natamu da dominiraat vo bosanskata
politika. Ova go spre~i razvojot na samoupravata koja{to e preduslov za da stane
dr`ava-kandidat za EU.
Se dodeka postojat Bonskite ovlastuvawa na visokiot pretstavnik, tie ja so~inuvaat
sr`ta na povoeniot nenapi{an ustav na Bosna i site politi~ki kalkulacii se
pravat spored niv.
Razgovorite vo Bosna ne uverija deka VP ja nad`iveal svojata korisnost. Ona {to i
treba na Bosna se ramki za pristap vo EU {to }e ja razdvi`at ustavnata debata vo
zemjata.

Nejze ne i treba nov Dejton, tuku ramka {to }e ovozmo`i vistinska ustavna debata.
Procesot na pregovori so EU mo`e da bide ovaa ramka, a pregovara~ot na EU mo`e
da ja igra ulogata na ~esen broker vo ustavnite pregovori.
Komisijata se zalaga za neophodnosta od postepena promena. Pod pretpostavka deka
nema da ima fundamentalni ustavni promeni nametnati so me|unaroden dekret, bilo
koj proces na ustavniot razvoj neophodno mora da po~ne so ona {to postoi denes. Toa
zna~i startuvawe so dene{nata realnost na bosanskiot federalen sistem na
vladeewe. Toa isto taka zna~i priznavaweto na taa ustavna promena mora da se slu~i
vo soglasnost so postoe~kite ustavni pravila. Gradeweto na dr`ava vo Bosna ne
mo`e da bide beskraen proces na centralizacija i koncentracija na resursite
poradui osnovnite ustavni i politi~ki pri~ini. Me|utoa, ona {to e su{tinsko e
procesot na sistematsko razjasnuvawe na odgovornostite na site nivoa na vlasta i
obezbeduvawe (finansiski) resursi {to odgovaraat na ovie odgovornosti.
Procesot za pristap vo EU }e gi obezbedi potrebnite inicijativi za zajaknuvawe na
federalnata struktura na dr`avata i za razvoj na kapacitetot za vodewe politika.

1.3.3. Srbija i Crna Gora: Funkcionalna federacija ili funkcionalno razdeluvawe

Ustavnata povelba na Srbija i Crna Gora, usvoena na 4 fevruari 2003, so posredstvo
na EU, odrazuva eden bolen kompromis postignat vo vreme na ogromna neizvesnost.
EU se pla{e{e deka nezavisnosta na Crna Gora }e go ohrabri Kosovo da ja proglasi
svojata nezavisnost i na toj na~in da predizvika mo`na destabilizacija na celiot
region.
Dr`avnata unija na Srbija i Crna Gora e labava, so centralni funkcii glavno
limitirani na nadvore{nata politika. Dvete republiki-~lenki zadr`aa posebni
valuti, dano~ni sistemi i carina. I u{te, spored Povelbata, po period od tri
godini, sekoja republika ima pravo da raspi{e referendum za povlekuvawe od
unijata, razre{uvaj}i ja unilateralno.
Od usvojuvaweto na ustavot, dinamikata na federalisti~kite i anti-
federalisti~kite sentimenti vo dvete republiki, se predmet na postojana, a napati
i neprosvetluva~ka debata. Istra`uvaweto sprovedeno od Me|unarodnata Komisija
za Balkanot poka`uva deka podr{kata na nezavisnosta e vo pad vo Crna Gora i deka
srpskata elita nikoga{ ne bila pomalku nakloneta da ja pla}a cenata na ovaa
nefunkcionalna federacija. Denes, vlaedea~kata koalicija vo Crna Gora e sre}na
so zaedni~kata dr`ava za{to e zatvorena so re{etki, dodeka za srpskata vlada ovaa
konstrukcija }e ima smisol samo ako po~ne da funkcionira propisno.
Odlukata na EU da usvoi priod na dvojna traka vo odnos na Paktot za stabilnost i
Asocijacija za Srbija i Crna Gora, poka`uva kolku nefunkcionalna stanala ovaa
federacija. Dr`avnata unija Srbija i Crna Gora se tretira kako edna zemja so dva
odvoeni procesi za pristap.
Spored misleweto na Komisijata, referendumot vo idnata prolet treba da se
iskoristi za identifikacija na izborot na sekoja republika: funkcionalna
federacija ili funkcionalno razdeluvawe. Vladinata politika na Crna Gora na
blokirawe na normalnoto funkcionirawe na Federacijata, so cel da se predizvika
nejzino raspa|awe, ne treba da se tolerira. Gra|anite na Srbija i Crna Gora treba
da re{at za idninata na na nivnata postoe~ka federacija.

Tajnata na uspehot na Makedonija

Spored site pravila, Makedonija dosega treba{e da bide raspadnata,
Istra`uvaweto sprovedeno od me|unarodnata Komisija za Balkanot poka`uva deka
vo o~ite na sopstvenite gra|ani Makedonija e najranlivoto mesto na celiot Balkan.
Pogolemiot del od makedonskite gra|ani e ubeden deka krizata seu{te ne e
odminata. V~udoviduva~kite 76% tamu o~ekuvaat nov voen konflikt.6 Socijalnata i
ekonomskata situacija se depresivni.
A sepak, Makedonija gi pre`ivea site zakani, tvrdoglavo sledej}i ja svojata cel za
evropska integracija. Nasproti nekolku drugi teritorii, Makedonija uspea da
spre~i totalna gra|anska vojna preku proces na pregovori me|u stranite i so pomo{
na EU i SAD. Porane{niot lider na albanskite buntovnici, Ali Ahmeti, sega
predvodi edna od partiite vo vladea~kata koalicija, dodeka negoviot makedonski
partner, premierot Vlado Bu~kovski, pred ~etiri godini, za vreme na raste~kiot
konflikt, be{e negov nepokolebliv oponent kako minister za odbrana. Me|utoa, vo
fevruari ovaa godina, Bu~kovski na Brisel oficijalno gi dostavi odgovorite na
4000 pra{awa, {to na Evropskata komisija }e i pomognat da formiraat svoe
mislewe za toa dali zemjata e podgotvena za otpo~nuvawe na razgovorite za priem vo
Unijata.
Taka {to iako teoretski Makedonija ne treba da postoi, taa vsu{nost e skromna, no
zna~ajna prikazna prikazna za uspehot. Zemjata ja ilustrira na{ata teza deka
kone~en i jasen ustaven aran`man i institucionalizacijata na evropskata
perspektiva se dva instrumenta {to mo`at da napravat o~igledni ~uda na Balkanot.
Ohridskiot dogovor na po~etokot be{e `estoko napa|an od radikalnite
nacionalisti~ki krugovi vo Makedonija, no neuspehot na noemvriskiot referendum
2004 za povtorna teritorijalizacija na zemjata, koj de fakto be{e referendum za
Ohridskiot dogovor, poka`a deka pogolemiot del etni~ki Albanci i etni~ki
Makedonci se pomireni so Ohridskiot dogovor, koj{to go nudi najdobriot na~in za
odr`uvawe na zemjata kako cela.
Tragi~nata smrt na pretsedatelot Trajkovski vo fevruari 2004 i martovskite
nastani vo Kosovo taa godina, bea lakmusov test za trajnosta na dr`avata i
`ivotosposobnosta na Ohridskiot proces. Makedonskite institucii i
makedonskoto op{testvo izleze posilno i so pogolema legitimnost po soo~uvaweto
so ovie predizvici.
Postignuvaweto na Makedonija vo nadminuvaweto na svojata kriza i nejzinata
determiniranost da aplicira za ~lenstvo vo EU, treba da ima silno simboli~no
vlijanie nasekade vo regionot; toa poka`uva kako ustavnite pra{awa i
realisti~nata, vnimatelno kalibrirana evropska perspektiva, mo`at da gi
transformiraat balkanskite op{testva.
Istovremeno, me|unarodnata zaednica ne treba da go zapostavi glavniot problem so
koj{to se soo~uva Makedonija denes. Na zemjata itno i se potrebni ekonomski
raste` i novi rabotni mesta. Kombinacijata na namaluvawata vo javnata
administracija i imenuvaweto na etni~kite Albanci vo javniot sektor vo
soglasnost so dogovorenite kvoti vo Ohrid, mo`e da dovede do obnoveni tenzii me|u
dvete zaednici, ako nevrabotenite ne se primat na drugo mesto.
Imeto na Makedonija seu{te spor so Grcija (dr`ava-~lenka na EU), zaedno so
faktot {to privremenata vlast vo Kosovo odbiva da ja priznae demarkacijata na
svojata granica so Makedonija, se izvori na nestabilnosta vo republikata. Kako i
nasekade vo regionot, sostojbata na politi~kite partii isto taka dava pri~ina za
alarm. Makedonskata politika mnogu godini be{e podlo`na na procesot na
kriminalizacija i itno e potrebno ova da se prekine.
No nasproti site rizici i stravuvawa, napredokot na Makedonija od 2001 navamu,
uka`uva deka ako se re{at ustavnite pra{awa i ako na masata ima edna dopirliva
evropska perspektiva, toga{ balkanskite op{testva imaat potencijal da izlezat od
krugot na nestabilnost i neizvesnost. Ne e slu~ajno {to Makedonija e uspeh vo
porivot na Evropa da promovira multietni~ki re{enija vo regionot.

PREDIZVIKOT NA INTEGRACIJATA
Odukata na EU da gi otpo~ne pregovorite so Turcija i Hrvatska i priemot na
Bugarija i Romanija vo 2007, zna~i deka ostanatite balkanski zemji se samo delovi
{to nedostasuvaat od onie zemji na koi{to im e obezbedeno ~lenstvo vo Evropskata
unija. Me|utoa, nasproti drugite, Balkanot ja sodr`i mo`nosta za vistinska zakana
po bezbednosta vo idnite nekolku godini. Zatoa sega postoi realen imperativ da se
navrati na pra{aweto na integracija na ovoj region. Takvata strategija bi bila
zna~ajna ne samo prakti~no tuku i simboli~no; dolgo vreme zapostaven kako bureto
so barut na Evropa, Balkanot ako uspe{no se apsorbira od EU, kone~no }e ja
otstrani mo`nosta od obnovuvawe na konfliktot koj{to tolku pusto{e{e na
kontinentot vo istorijata na 19 i 20 vek. Demontiraweto na bureto barut }e bide
istorisko postignuvawe na Evropa.
Od aspekt na bezbednost, ekonomija i politika, Balkanot e soo~en so jasen izbor: da
bide del od Evropskata unija ili da bide del od marginalizirano geto.
Uspehot na pro{iruvaweto na EU e edno od nekolkute nedvosmisleno pozitivni
postignuvawa na svetot po studenata vojna, i ne e li{ena od politi~ko ~udo. Za
pomalku od edna decenija, perspektivata na ~lenstvo vo EU uspea vo
konsolidiraweto na na demokratskite i pazarnite reformi vo cela Centralna i
Isto~na Evropa. Procesot na priem dlaboko gi transformira razli~nite
op{testva kako {to bea polskoto i bugarskoto, romanskoto i slovene~koto. Sega
postoi na{iroko rasprostranet konsenzus deka istoto mo`e da se stori i za
Balkanot. Me|utoa ovojpat postoi edna kriti~na razlika - a toa problemot na slabi
dr`avi. Na EU i nedostiga iskustvo vo integracijata na slabi dr`avi i teritorii
kako Kosovo. Taka {to slednata runda na pro{iruvawe, jasno deka ne e samo
pra{awe na biznis kako {to e voobi~aeno.
Postojat obemni dokazi {to ka`uvaat deka integracijata pomaga za stabilizacijata
na eden region. No postojat i dokazi koi{to uka`uvaat deka delumnata integracija
ima sprotiven efekt - mo`e da destabilizira edna oblast. Kako {to napreduvaat
Bugarija i Romanija (najverojatno sledeni od Hrvatska), postoi realna opasnost
Srbija, Albanija, Crna Gora, Kosovo i Bosna da se zbijat i zaedno da sozdadat crna
dupka na periferijata na Evropa- a vus{nost procesot e vo tek, Vizniot re`im {to
podiga yidovi me|u Zapadniot Balkan od edna i zemjite za priem Bugarija, Romanija
i Hrvatska od druga strana, dejstvuva kako silna demotivacija za sorabotka, vodej}i
kon natamo{no vlo{uvawe na socijalnata psihologija na ve}e deprimiraniot
region.
Gradewe na dr`avi-~lenki
Vo 1991, narodite na porane{na Jugoslavija trgnaa na mar{ot kon nezavisnosta,
upotrebuvaj}i pradedovska evropska praktika na gradewe dr`avi - kako {to se
vodewe vojni i etni~ko ~istewe vo toj proces. Tie mo`ea da sporat deka
tradicionalno ova bilo del i baga` na evropeizacijata - site drugi imaa sopstveni
nacionalni dr`avi, toga{ zo{to da nemaat i narodite na porane{na Jugoslavija?
No vo o~ite na novata EU-Evropa, ovaa praktika se razbira deka be{e gnasna i
otelotvoruvawe na na edna mnogu neevropska balkanizacija. Politi~ki, dr`avite
sukcesori na Jugoslavija i EU zboruvaa za sprotivni celi i ova ispadna glavniot
predizvik za gradewe na nacijata na Balkanot. Balkanot ne e ednostavno naselen so
slabi dr`avi i protektorati, toj isto taka strada od nasledstvoto na neuspe{ni
proekti za gradewe na nacija. Gradeweto na funkcionalni dr`avi-~lenki dodeka se
integriraat vo EU, e edinsveniot predizvik na Brisel za Balkanot. Spored na{e
viduvawe, EU treba da usvoi strategija za gradewe na dr`ava-~lenka, {to po~iva na
tri stolbovi:
razvivawe na funkcionalni dr`avni administracii so upotreba n instrumentie na
procesot na priem, isto taka i vo fazata na Evropskiot dogovor;
Kreirawe na zaedni~ki ekonomski prostor vo regionot;
Gradewe na glasa~ko telo so podobruvawe na kvalitetot na politi~koto
pretstavuvawe i politika na 'razumna viza'.

Gradewe na dr`avi-~lenki kako gradewe na institucii

Strategijata za gradewe dr`avi-~lenki za koja{to se zalagame ovde e sosema
razli~na od mehanizmite primeneti od me|unarodnata zaednica vo drugi delovi od
svetot i od procesot za priem vo EU, tipizirano so posledniot bran na
pro{iruvawe. Celta ne e samo prosto gradewe na stabilni, legitimni dr`avi, ~ii
gra|ani }e se trudat da gi zajaknat a ne da gi uni{tat - toa pove}e e vospostavuvawe
na dr`ava {to EU }e mo`e da ja primi so apsolutna doverba kako polnopravna
~lenka .
Sega, pregovorite i razgovorite za ~lenstvo vo EU se fokusirani na uslovite pod
koi aplikantite }e go usvojat, implementiraat i sproveduvaat acquis (t.e. detalnite
zakoni i regulativa usvoena vrz osnova na osnova~kite dogovori na EU) i
zabele`itelno dodeluvawe na mo`ni tranzicioni aran`mani, {to se ograni~eni vo
obem i traewe.
Iskustvoto od neodamne{nata runda na pro{iruvawe razjasni deka najgolemiot
prostor za podobruvawe le`i vo procesot na implementacija na pravilata {to go
so~inuvaat acquis-ot. Vo sr`ta na strategijata na gradewe na dr`avi-~lenki se nao|a
potrebata od brzo dvi`ewe napred, od formalno usvojuvawe na legislativata, do
razvivawe na kapacitet za nejzina implementacija. Razvivaweto na kapacitetot na
ovaa politika }e bide apsolutno kriti~no za perspektivite na slabite balkanski
dr`avi vo nivnata aspiracija za pridru`uvawe kon EU. Pregovara~kata ramka treba
da se podobri za da go vklu~i gradeweto na kapacitet kako nejzin osnoven i
ekspliciten princip. Ova treba da ima prioritet i za vreme na Evropskiot Dogovor
za pretpriem i za vreme na samite pregovori.
Transformacijata na procesot za priem vo EU vo gradeweto na dr`ava-~lenka,
implicira deka tokmu samiot proces na pregovori treba da se vklopi so stavot za
ohrabruvawe na gradeweto insitucii vo zemjite-aplikanti. Priemot vo EU
involvira kreirawe na novi institucii i zajaknuvawe na postoe~kite na po{iroka
osnova vo sekoja od zemjite-kandidatki. Za da go napravi ova, EU razvi mehanizam na
'skrining ', za efikasno rentgensko snimawe na dr`avnata administracija. Ova
rezultira so objavuvaweto na sosema otvoren izve{taj za godi{niot napredok,
koj{to kako kriterium go koristi acquis-ot i Nacionalnite planovi za razvoj
koi{to se nameneti za podr{ka na strategiite na javni investicii. Toj isto taka
vklu~uva osnovna pomo{ za predpriem, za ruralniot razvoj i za gradewe na
institucii potrebni za razvoj na kapacitetot za ovladuvawe.
Se razbira ne postoi poedine~en model na EU zemja-~lenka i ova pretstavuva
seriozna pre~ka. EU mo`e da se pofali so golem broj praktiki i ustavni aran`mani
vo oblasta na pravdata ili dano~nata administracija. Ova Brisel go pravi da ne
bide raspolo`en za preporaka na specifi~ni institucionalni re{enija vo zemjite -
kandidatki za EU i na toj na~in EU stana nevolen graditel na nacii. No vo slu~ajot
so Balkanot, Evropskata komisija mora da ja prifati odgovornosta za nekoi od
institucionalnite izbori {to moraat da gi napravat aplikantite. Voveduvaweto na
konceptot na 'kriterium' vo ramkata na pregovorite, pri razgovorite za ~lenstvo
na Hrvatska, nesomneno e ~ekor vo pravata nasoka.
Neodamne{nata runda na pro{iruvawe razjasni deka institucionalnite pra{awa,
pra{awata na administrativniot kapacitet i pra{awata od pravosudstvoto, se
poka`aa kako najgolem predizvik no sepak bea ostaveni za kraj. Na{ata Komisija
predlaga mesto otpo~nuvaweto na Belata kniga na Edinstveniot pazar, zemjite od
Zapadniot Balkan }e bidat podobro uslu`eni so Belata kniga za pra{awa na
slobodata, bezbednosta i pravdata. So prakti~ni zborovi ka`ano, toa zna~i
pomagaweto na zemjite od regionot vo oblasta na pravdata i vnatre{nite raboti, }e
bide nesoborliv prioritet vo procesot za priem i deka pravnata dr`ava }e bide
glavniot kriterium vo procenkata na napredokot na balkanskite zemji na nivniot
pat kon EU.

Regionalen Pazar
Vospostavuvaweto na zaedni~ki ekonomski prostor na teritorijata na Zapadniot
Balkan e vtoriot stolb na na{ata strategija. Pred otvoraweto na pregovorite za
priem, treba da se zavr{i slobodnata trgovija vo regionot {to }e dovede do
carinska unija so EU. Ova treba da se podr`i so olesnuva~ka infrastruktura.
Zaedni~kiot ekonomski prostor treba da gi kompenzira tro{ocite povrzani so
pojavuvaweto na novi, mali i ekonomski slabi dr`avi vo regionot.
Razgovorite za ekonomska integracija vo regionot ve}e podolgo vreme se vo moda,
no taa doprva treba da se razviva i da bide pove}e od zborovi. Postojat konkretni
stravuvawa i o~igledni kratkoro~ni ceni {to ja blokiraat idejata u{te od samoto
nejzino odmeruvawe. Raka na srce, balkanskite zemji mo`at samo da ja otkupat
idejata ako se uvereni deka taa }e ja zabrza nivnata integracija vo EU. Ako se
somnevaat deka regionalnata integracija e navistina samo zamena za ~lenstvoto vo
EU, taa }e bide samo gubitnik.
Idnite ~lenki na EU Bugarija, Romanija i Hrvatska mo`at da odigraat odlu~uva~ka
uloga, ako regionalnata ekonomska integracija ja napravat poprivle~na za
ostatokot od Balkanot.
Na{ata hipoteza e deka zemjite vo regionot }e se otvorat edna kon druga samo vo
po{irokite ramki na otvoraweto kon EU. Zna~i postojat ~etiri nivoa na
regionalna integracija {to se kriti~ni za podobruvaweto potencijalot na rast na
regionot.
Zavr{uvawe na oblasta na slobodna trgovija vo regionot, {to }e dovede do
carinska unija so EU (vo slu~ajot na Turcija, carinskata unija so EU go doka`a
svojot potencijal kako instrument za evropeizacijata zemjite-kandidatki).
Regionalni infrastrukturi, fizi~ki i institucionalni, {to go olesnuvaat
protokot na trgovijata i kapitalot.
Pravni aran`mani me|u zemjite {to go olesnuvaat vodeweto na privatni ili javni
pobaruvawa od stranite vo drugi zemji.
Pazar na trudot i politika na patuvawa vo regionot {to ja podr`uvaat
regionalnata ekonomska integracija. Diferencijalnite brzini na priemot vo EU ne
treba da go spre~uvaat ovoj proces.

Me|utoa otkako go ka`avme sevo ova, istra`uvawata vo poslednive godini

poka`uvaat deka regionalnata sorabotka mo`e da bide korisna za promovirawe na
rastot, a pre~kite za rastot vo pove}eto zemji od regionot ostanaa cvrsto
fiksirani na nacionalno nivo.

Gradewe na dr`avi-~lenki kako gradewe na glasa~koto telo

Funkcionalna dr`ava ne e samo administrativna celina, taa isto taka e i
socijalen fenomen. Raste~kiot jaz me|u dr`avata i klu~nite socijalni glasa~ki
tela, Komisijata gi smeta kako kriti~en rizik za uspehot na transformacionata
politika na EU. Reformite vo javnata administracija i znacite za pozitivnite
promeni vo ekonomijata, ne se dovolni sami po sebe za da go premostat toj jaz. Ovde
se bitni politi~kata mobilizacija i revitalizacijata na politi~kiot proces. Ona
{to e potrebno e nova generacija na politika {to se fokusira na
demokratizacijata i na kvalitetot na politi~koto pretstavuvawe, koe{to mo`e da
gi konsolidira i da gi zajakne proreformskite i proevropskite sili vo regionot.

2.2.1 Pravata na malcinstvata i kultura na gra|ansko op{testvo

Postoi o~igledna tenzija me|u retorikata na me|unarodnata zaednica, koja{to ja
naglasuva po`elnosta na multietni~nost i nezjzinata praktika, koja {to e sklona da
go naglasuva prifatot na razni grupni interesi vo interes na bezbednosta. Vo
izminatata decenija, op{toto zakonodavno i politi~ko opkru`uvawe za harmoni~en
razvoj na me|uetni~kite odnosi, su{tinski se podobreni vo pove}eto delovi na
Balkanot. Me|utoa, realnosta na me|uetni~kite odnosi i pravata na malcinstvata
variraat mnogu. Vojnata i etni~koto ~istewe rezultira{e so zna~itelni
demografski pomestuvawa. Dodeka site zemji na Balkanot se u{te imaat
multietni~ki oblasti, pove}eto zemji sega se nacionalni dr`avi so mnozinstvo {to
iznesuva do 80% i pove}e od naselenieto. Albanija, Hrvatska, Srbija (bez Kosovo) i
Kosovo ( ako se smeta za posebna celina) imaat silni mnozinstva kade {to pove}eto
malcinstva `iveat vo relativno kompakten del na zemjata i iznesuvaat 10-20% od
naselenieto. Mo`ebi bi mo`ele da zboruvame za multietni~ki regioni no ne pove}e
tolku mnogu za multietni~ki zemji. Samo Bosna i Hercegovina, Makedonija i Crna
Gora se zemji {to se multietni~ki vo celina bez ili bez silna dominacija na edna
zaednica.7 Rezultatite na istra`uvaweto sprovedeno za Me|unarodnata komisija za
Balkanot, silno ja potvrduvaat tezata deka me|uetni~kite odnosi se mnogu podobri
na op{tinsko nivo odo{to na nivo na zemjata vo celina. Isto taka e va`no deka, so
isklu~ok na Albancite od Kosovo i Albanija, niedna druga zaednica ne go
favorizira `iveeweto vo etni~ki ~ista dr`ava.Vo isto vreme, morame da priznaeme
deka novata, odneodamna vo moda, politika na decentralizacija, go zgolemuva
procesot na etni~ko razdvojuvawe vo odredeni delovi na regiont. Osobeno vo
Makedonija, mo`eme da go vidime trendot na konsolidirawe na etni~ki homogeni
regioni, {to vo mnogu se rezultat na konfliktot od 2001. Argumentot za
decentralizacija e jasen: so pove}e ovlastuvawa sprovedeni na lokalno nivo,
malcinstvata mo`at da se samoupravuvaat vo pogolem stepen, koe{to za vozvrat }e ja
zgolemi nivnata lojalnost kon dr`avata.Me|utoa, realnosta na decentralizacijata
i lokalnite me|uetni~ki odnosi se daleku od toa da bide direktna. Vo mnogu slu~ai
vo regionot, od vra}aweto na begalcite do diskriminacijata na Romite, lokalnite
vlasti se najgolemite kr{iteli na ~ovekovite prava.Tie se pomalku podlo`ni na
me|unarodniot pritisok i nivnite akcii mo`at da bidat izvor na tenzii, pa duri i
destabilizacija.
Na me|unarodnata zaednica i e neophodna politika {to }e ja pomiri lokalnata
samouprava so princite na multietni~nost.Denes, monitoriraweto na malcinskite
prava se fokusirani na nacionalno nivo i na nacionalnite malcinstva. Ova mora da
se promeni. Spored viduvaweto na Komisijata, ona {to e va`no e malcinstvata da se
priznaat ne samo na nacionalno, tuku i na op{tinsko nivo. Me|unarodnata zaednica,
na primer, mora da ja monitorira situacijata na slavomadenskoto malcinstvo vo
Tetovo i albanskoto malcinstvo vo severna Mitrovica podednakvo strogo kako
situacijata na albanskoto malcinstvo vo Republika Makedonija ili srpskoto
malcinstvo vo Kosovo.

2.2.2. Lesni vizi, lesni granici

Me|u najobeshrabruva~kite naodi na Komisijata e deka evropskata generacija na
Balkanot, mladi mom~iwa i devojki pod 30 godini, koi{to najvoodu{eveno gi
spodeluvaat vrednostite na Evropa i koi{to najredovno glasaat za proevropskite
partii, se tie koi{to se soo~uvaat so najgolemite te{kotii pri posetata na EU.
Pove}e od 70 % studenti od Srbija nikoga{ ne patuvale vo stranstvo. Komisijata
veruva deka ova mora da se promeni pod itno. Ova e od golema itnost za mladinata od
zemjite koi{to bile najizolirani vo Evropa: Srbija i Crna Gora, Bosna, Albanija.
Bugarija i Romanija poka`aa deka slobodata na dvi`eweto vo ramkite na EU e
najsilniot signal {to EU mo`e da im go isprati na javnosta i na vladite od
Balkanot. Politikata na lesni vizi na EU koja{to gi otvora svoite granici za
mladite od Balkanot i balkanskiot biznis, a gi zatvora za kriminalcite, treba da
bide vo samoto sredi{te na politikite {to }e ja mobilizira popularnata podr{ka
za gradewe na dr`avi - ~lenki na EU na Balkanot. [engenskiot yid e posledniot yid
{to go deli Balkanot od Evropa. Znaej}i kolku e ~uvstvitelno ova pra{awe za
zemjite ~lenki na EU, Komisijata se zalaga za priod na dvojna traka.
Dogovorot od Amsterdam ja integrira{e politikata na vizi na EU vo zakonskite
ramki na Unijata. Vrz osnova na ovoj dogovor, Evropskiot Sovet vo 2001 go prifati
propisot (EES/539/2001) {to gi vklu~uva Albanija, Bosna i Hercegovina,
Makedonija, Srbija i Crna Gora vo listata na treti zemji, ~ii dr`avjani podle`at
na barawe na viza. Se dodeka ~etirite balkanski zemji se na listata, za bilo kakvo
olesnuvawe na vizniot sistem mo`e da se pregovara samo na bilateralna osnova.
Na nivo na EU, Balkanskata komisija predlaga evropeizacija na viznite pra{awa.
Kako prv ~ekor, EU treba da objavi deka ~etirite zemji od Zapaden Balkan, }e bidat
oslobodeni od viza {tom gi zadovolat specifi~nite uslovi. Ova i be{e veteno na
Romanija vo 2001 i vizite bea ukinati vo podocne`nata faza, koga Evropskata
komisija be{e zadovolna od toa {to nejzinata zagri`enost bila razgleduvana.
Takvata politika postavuva dopirlivi celi za vladite da rabotat na toa i da gi
anga`iraat obi~nite gra|ani vo reformskiot proces.
Politikata na lesni vizi n uka`uva deka zemjite-~lenki treba da usvojat
preferencijalni re`imi za odredeni socijalni grupi od Balkanot. Ovaa politika
be{e vovedena kako kontramerka koga eden od sorabotnicite na Milo{evi} be{e
staven na crnata lista za viza.Vreme e preferencijalniot tretman da se koristi
kako pozitivna inicijativa.
Vo duhot na podr{kata na evropskata generacija na Balkanot, na{ata Komisija
predlaga zemjite ~lenki da vospostavat Balkanskata programa za studentski vizi za
150.000 redovni studenti od Srbija i Crna Gora, Bosna i Hercegovina, Makedonija i
Albanija do juni 2005.

Pretstavnicite na balkanskite biznis zaednici treba sli~no na ova da ja koristat

politikata na lesni vizi.

2.2.3. Dilemata Hag

Kako {to nabli`uva 10-godi{ninata od Srebrenica, pra{awata na pravda i
pomiruvawe treba da zazemaat povisoko mesto na balkanskata agenda na Evropa. Ova
e vistinskoto vreme da se proceni vlijanieto na Me|unarodniot sud za voeni
zlostorstva za porane{na Jugoslavija,
Me|unarodniot Tribunal za porane{na Jugoslavija (ICTY) be{e osnovan so
Rezolucijata 827 na Sovetot za bezbednost. Rezolucijata be{e donesena na 25 maj
1993 godina, zaradi postoewe na te{ki prekr{oci na me|unarodnite humanitarni
zakoni, {to se vr{ea od 1991 na teritorijata na porane{na Jugoslavija i kako
odgovor na zakanata po me|unarodniot mir i bezbednost, nametnati so ovie
prekr{oci. Postojat ~etiri osnovni evengelija na misijata na Me|unarodniot sud:
da se dovedat pred liceto na pravdata licata osomni~eni za seriozni prekr{uvawa
na me|unarodniot humanitaren zakon, da ja zadovolat pravdata za `rtvite; da gi
zaprat natamo{nite zlostorstva i da pomognat vo povtornoto vospostavuvawe na
mirot, so promovirawe na pomiruvawe vo porane{na Jugoslavija.
Usoglasenosta na vladite od regionot so Me|unarodniot sud zazema centralno mesto
vo razvivaweto na dobri odnosi me|u me|unarodnata zaednica i Balkanot. EU,
usoglasenosta so Tribunalot ja definira{e kako pojdoven uslov koga se raboti za
procesot na integracija. Istoto va`i i Partnerstvoto za mir i NATO. Zgora na
toa, EU uspehot na Tribunalot go smeta za kriti~en vo negovata zalo`ba da go
predade legitimetiot na Me|unarodniot sud za zlostorstva.
Komisijata predlaga celosnata sorabotka da ostane obvrzuva~ka za otvoraweto na
pregovorite za priem vo EU i NATO. No postoe~kite nivoa na dobra sorabotka so
Tribunalot se zadovolitelni koga se raboti za priklu~uvawe vo PzM i
potpi{uvawe na Evropskite dogovori.

Dosega, Tribunalot odigra odlu~uva~ka uloga vo izveduvaweto na voenite

zlostornici pred liceto na pravdata, no ne uspea vo svojata misija da komunicira
so narodite od regionot. Mnogubrojnite istra`uvawa izvr{eni minatata godina,
poka`uvaat deka lokalnite lu|e ne mu veruvaat na Tribunalot i deka
nacionalisti~kite politi~ari kako {to se Radikalite od Srbija go iskoristija ova
raspolo`enie za da gi potpalat antievropskite i antidemokratskite ~uvstva.
Spored na{e mislewe, predizvikot so koj{to se soo~uva me|unarodnata zaednica vo
momentov e kako da se prevede povoenata uslovnost na Me|unarodniot sud koj{to e
zadol`en za razgleduvawe na konkretni zlostorstva, vo Tribunal {to gleda napred
i se koncentrira na zajaknuvaweto na evropskite vrednosti vo balkanskite
op{testva. Pojdovnata uslovenost na Me|unarodniot sud treba da se pomesti od
fokusiraweto na specifi~ni poedinci i mesto toa treba da se fokusira na voljata
na vladite i op{testvata da gi razgleduvaat pri~inite i posledicite na nivnoto
ma~no minato. Fokusot treba da bide mnogu pove}e na sposobnosta na doma{niot
pravosuden sistem da se spravi so voenite zlostorstva i na efikasnosta na
obrazovniot sistem vo promoviraweto na toleranacijata i pomiruvaweto, a ne na
'ispora~uvaweto' na odredeni poedinci.

Treba da se proveri spremnosta na site op{testveni institucii od vladite do

crkvite i nastavnata programa po istorija da se zanimava so zlostorstvata od
minatoto. Uspehot na ovaa politika o~igledno mo`e da se izmeri samo za podolg
vremenski period. Pomiruvaweto so minatoto e dolgoro~en problem za koe bilo
op{testvo. Zatoa, usoglasuvaweto so Me|unarodniot sud sega treba da se razbere
po{iroko od potrebata odredeni poedinci da se dovedat pred liceto na pravdata.
Me|unarodniot Tribunal treba da se koncentrira na svojata ~etvrta golema cel- da
pridonese za mirot preku promovirawe na pomiruvawe na teritorijata na
porane{na Jugoslavija.

ZAKLU^OCI
Komisijata e uverena deka momentalniot status kvo na Balkanot ja nad`ivea svojata
korisnost. Postoi itna potreba od re{avaweto na postoe~kiot status i ustavnite
pra{awa na Balkanot i regionot kako celina da se pomesti od fazata na
protektorati i slabi dr`avi, vo faza na priem vo EU.
Komisijata se zalaga za svikuvawe na EU-Balkanski samit esenta 2006. Samitot
treba da ja prezentira 'Balkansata revizija' za da poka`e kolku pari tro{at zemjite
na EU za Balkanot. Toj treba da istakne eden konsolidiran 'Balkanski buxet' {to
vo idnina treba da bide integralen del na Finansiskite perspektivi na Unijata.
EU }e mo`e da svika Samit za re{avawe na pra{awata na statusot i
ustavot,koi{to se otvoreni vo momentov. Na ovoj Samit zemjite od Balkanot }e ja
dobijat mapata na patot kon EU.
Vo slu~ajot na Kosovo, Komisijata predlaga tranzicija vo ~etiri fazi vo
evolucijata na suverenitetot na Kosovo. Toa treba da se dvi`i od status kvo ,
izneseno vo Rezolucijata 1244, do 'nezavisnost bez celosen suverenitet', so
rezervirani ovlastuvawa za me|unarodnata zaednica vo oblasta na ~ovekovite prava
i za{tita na malcinstvata, do 'rakovoden suverenitet' {to Kosovo }e go u`iva
dodeka pregovara so EU; pred kone~no da pristigne do 'spodelen suverenitet' vnatre
vo EU. Spored Komisijata, vlasta na UNMIK treba da i se prefrli na EU.
Vo slu~ajot na Bosna, deset godini po Dejtonskiot dogovor, Komisijata predviduva
prenesuvaweto na funkcijata visok pretstavnik na pregovara~ot za priem vo EU.
Ova ozna~uva pomestuvawe na Bosna od 'Bon vo Brisel', pri {to pregovara~ot na EU
}e go zameni visokiot pretstavnik. Bosna treba da mu se pridklu~i na PzM {to e
mo`no poskoro.
Vo slu~ajot na Srbija i Crna Gora, Komisijata smeta deka sega{nata Federacija
me|u Srbija i Crna Gora e nefunkcionalna. Gra|anite na Srbija i Crna Gora do
esenta 2006 treba da se re{at za opciite funkcionalna federacija ili
funkcionalno razdeluvawe. Spored Komisijata, demokratskata idnina na Srbija e
klu~ot za napredokot vo regionot. Zatoa Komisijata se zalaga na Srbija i Crna
Gora vedna{ da im se upati pokana za priklu~uvawe vo PzM i Srbija i Crna Gora
kako edna ili kako dve zemji da gi zapo~nat pregovorite ili da im se ponudi
Evropski dogovor na Balkanskiot samit esenta 2006.
Komisijata uspehot na Ohridskiot proces vo Makedonija go smeta kako model za
drugite delovi od Balkanot. Potoa, ja pottiknuva Evropskata Komisija da go
iskoristi predlo`eniot Balkanski samit na EU, za da gi zapo~ne razgovorite
najdocna do esenta 2006, za priem na Makedonija. Letoto 2006, Makedonija treba da
dobie pokana za priklu~uvawe vo NATO. Spored misleweto na me|unarodnata
Komisija za Balkanot, sporot za imeto na Republika Makedonija i demarkacijata na
granicata so Kosovo, se izvor na potencijalna nestabilnost. Me|unarodnata
zaednica treba da se koncentrira na re{avaweto na ovie dve pra{awa.
Komisijata, odlukata na EU da gi zapo~ne pregovorite so Hrvatska i perspektivite
na ~lenstvoto na Hrvatska gi smeta za centralni za integracijata vo EU na regionot
kako celina. Komisijata isto taka predviduva Hrvatska da bide pokaneta da mu se
pridru`i na NATO vo letoto 2006.
Komisijata go ceni visoko pridonesot na Albanija za op{tata stabilnost na
regionot i smeta deka Albanija treba da bide pokaneta da mu se pridru`i na NATO
vo letoto 2006 i treba da i se ponudat pregovori ili Evropski dogovor do esenta
istata godina so koe{to }e startuva procesot na gradewe dr`ava- ~lenka vo zemjata.
Komisijata ja pottiknuva vladata na SAD da igra poaktivna uloga vo regionot. Ona
{to najmnogu mu treba na Balkanot e politi~koto vnimanie na Va{ington na
problemite vo regionot. Komisijata e uverena deka samo koordiniranata politika
EU-SAD mo`e da mu pomogne na regionot da prodol`i, da vleze vo i da fati ~ekor
so Evropa.
Vo duhot na podr{kata na evropskata generacija na Balkanot, na{ata Komisija
predlaga dr`avite-~lenki da vospostavat Balkanska Programa za studentski vizi za
150.000 redovni studenti od Srbija i Crna Gora, Bosna i Hercegovina, Makedonija i
Albanija, do juni 2005.
2014-a e godinata i Saraevo e mestoto kade {to Evropskata unija so gordost mo`e da
go najavi pristignuvaweto na Evropskiot Vek.

____________________________________
Dodatok

BIOGRAFII NA ^LENOVITE NA KOMISIJATA

XULIJANO AMATO

Porane{en premier
Italija

G-dinot Amato be{e ~len na Parlamentot od 1992 do 1993 godina i od 2000 do 2001
godina; potsekretar vo kabinetot na premierot od 1983 do 1987 godina; minister za
finansii od 1987 do 1989 godina i od 1999 do 2000 godina; minister za ustavni reformi
od 1998 do 1999 godina; zamenik premier od 1987 do 1988 god. Toj isto taka be{e na ~elo
Upravata protiv monopol na Italija od 1994 do 1997 godina.

Toj be{e redoven profesor po komparativno ustavno pravo na Univerzitetot vo Rim,

[kolata za politi~ki nauki, od 1975 do 1997 godina; isto taka ima raboteno kako
redoven profesor i na univerzitetite vo Modena, Peruxa, Firenca. Vo momentov
raboti kako redoven profesor na [kolata za pravo na Univerzitetot na Wujork i
raboti honorarno kako profesor na Institutot za Evropskata unija vo Firenca.

G-dinot Amato ima napi{ano knigi i napisi za stopanskite i javnite institucii,

li~nite slobodi, federalizmot i komparativnata vlast.

KARL BILT

Porane{en premier
[vedska

Vo [vedska g-dinot Bilt be{e ~len na Parlamentot od 1979 do 2001 godina, pretseda-
tel na Umerenata partija od 1986 do 1999 godina i premier od 1991 do 1994 godina.

G-dinot Bilt rabote{e kako specijalen pretstavnik na Evropskata unija vo

porane{na Jugoslavija, kako i prv visok pretstavnik vo Bosna me|u 1995 i 1997 godi-
na a potoa kako specijalen pratenik na generalniot sekretar na Obedinetite nacii
na Balkanot me|u 1999 i 2001 godina.

Vo SAD toj e edinstveniot ~len koj{to ne e od SAD vo Odborot na doveriteli na

RAND korporacijata i ~len na Odborot na Centarot za evropski reformi kako i
Sovetot na Me|unarodniot institut za strategiski studii vo London.

Pokraj brojnite drugi nagradi, g-dinot Bilt ima po~esna titula od Sv. Andru
Univerzitetot vo [kotska, kade {to e asistent na obnoveniot Institut za studii
protiv terorizmot i politi~koto nasilstvo.

EJVIS BOLEN

Porane{en pomo{en dr`aven sekretar

SAD

Do maj 2002 godina g. Bolen be{e pomo{nik dr`aven sekretar za kontrola na

oru`jeto. Diplomat od kariera koja{to ima slu`eno i kako ambasador na SAD vo
Bugarija, zamenik {ef na Misijata pri amerikanskata ambasada vo Pariz i zamenik
pomo{nik sekretar za evropski i kanadski pra{awa povrzani so evropskite
bezbednosni pra{awa. Prethodno ima raboteno kako direktor na Kancelarijata za
evropska bezbednost i politi~ki pra{awa; izvr{en direktor na amerikanskata
delegacija vo tekot na amerikansko-sovetskite pregovori za nuklearno i vselensko
oru`je vo @eneva; zamenik politi~ki sovetnik vo amerikanskata ambasada vo Pariz;
i {ef za Sektorot za strategiski pra{awa i kontrola na vooru`uvaweto pri
Kancelarijta za pra{awa povrzani so NATO.

Vo momentov e ~len na Odborot na direktori na Bordot za me|unarodno istra`uvawe

i razmena, IREX vo Va{ington. Vo 2003 godina taa be{e predava~ po politikata na
dr`avata vo Me|unarodniot centar Vudrou Vilson.

G. Bolen ja dobi nagradata na pretsedatelot za izvonredni ostvaruvawa vo ramkite na

slu`bata vo 1991 godina.

@AN-LUK DEEN

Porane{en premier
Belgija

G-dinot @an Luk Deen diplomira{e pravo i ekomija na Univerzitetite na Namur i

Luven. Od 1971 god. rabotel kako sovetnik potoa kako {ef na Kabinetite na nekolku
razli~ni ministri. Za prvpat stanal minister vo 1981 godina. Od 1988 godina do 1992
godina be{e zamenik premier i minister za soobra}aj i transport i institucionalni
reformi. Be{e premier vo dva vladini sostavi od 1992 do 1995 godina i posledovatel-
no od 1995 do juli 1999 godina.

Toj se smeta za arhitekt na dr`avnite reformi. Ja vovede Belgija vo evro-stopanstvo-

to i gi reorganizira{e vladinite finansii.

G-dinot @an Luk Deen be{e zamenik pretsedava~ na Evropskata konvencija i vo

momentov e ~len na Evropskiot parlament.

KEMAL DERVI[

^len na parlamentot
Turcija

G-dinot Dervi{ ima diplomirano ekonomija na Londonskata {kola za ekonomija i

politi~ki nauki i doktorat po ekonomija od Prinston Univerzitetot, SAD.

Po negovite studii, godinot Dervi{ predava{e na Katedrata za ekonomija pri

Blisku-isto~niot tehni~ki univerzitet. Vo 1973-1976 rabote{e vo Kabinetot na
premierot Bulent E~evit kako sovetnik za pra{awa od oblasta na ekonomijata i
me|unarodnite odnosi. Potoa se vrati na Prinston Univerzitetot kade {to
predava{e ekonomija i me|unarodni odnosi.

Vo 1978 godina po~na da raboti vo Svetska banka kade vo 1991 godina stana {ef na
Oddelot za Centralna Evropa, vklu~uvaj}i gi i porane{na Jugoslavija i Albanija. Vo
1996 godina stana potpretsedatel na Svetskata banka zadol`en za regionot na
Bliskiot Istok i Afrika. Vo maj 2000 godina be{e nazna~en za potpretsedatel
odgovoren za namaluvawe na siroma{tijata i ekonomski menaxment. Vo mart 2001
godina ja napu{ti Svetskata banka i stana minister za ekonomija vo negovata zemja,
povikan da se vrati i da se spravi so finansiskata kriza {to izbuvna vo fevruari
2001 godina. Otkako krizata be{e nadminata dade ostavka vo Vladata vo avgust 2002
godina i potoa be{e izbran za ~len na parlamentot vo noemvri 2002 godina. Toj isto
taka go pretstavuva{e turskiot Parlament na Konvencijata za idninata na Evropa.

G-dinot Dervi{ ima objaveno brojni napisi za ekonomskata politika i razvoj. Toj e
eden od avtorite na op{tite modeli za ramnote`a na razvojnata politika i
neodamna objavenata nova kniga naslovena kako Podobra globalizacija.

MIR^EA DAN \OANA

Porane{en minister za nadvore{ni raboti

Romanija

Najdobriot u~enik na Politehni~kiot institut i potoa na Pravnata {kola pri

Univerzitetot vo Bukure{t, g-dinot Mir~ea \oana diplomira{e vo 1992 godina na
Nacionalnata {kola za administracija vo Pariz, Francija. Toj ima raboteo kako
profesor na Nacionalnata {kola za politi~ki i administrativni nauki i
Univerzitetot Nikolae Titulesku vo Bukure{t. Diplomiral na Programata za
razvoj vo ramkite na Grupata na Svetskata banka pri biznis {kolata na Harvard.

Vo fevruari 1996 godina be{e nazna~en za ambasador na Romanija vo Soedinetite

Amerikanski Dr`avi. Pred negovoto nazna~uvawe vo Va{ington, toj be{e generalen
direktor vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Romanija. Od 1993 do 1995
godina rabote{e i kako portparol na romanskoto ministerstvo za nadvoer{ni.

G-dinot Mir~ea \oana be{e minister za nadvore{ni raboti na Romanija od 2000-2004

godina. Vo ova svojstvo pretsedava{e so OBSE vo 2001 godina. Vo dekemvri 2004
godina be{e izbran za ~len na Senatot na Romanija.
KIRO GLIGOROV

Pretsedatel na Republika Makedonija (1991-1999)

G-dinot Gligorov diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad vo 1939 godina. So

po~etokot na Vtorata svetska vojna aktivno u~estvuval vo antifa{isti~koto i
narodno osloboditelno dvi`ewe vo Makedonija. Od 1945 godina do po~etokot na
{eesetite godini vr{el specijalizirani izvr{ni dol`nosti vo oblasta na
ekonomijata i finansiite vo Belgrad. Od 1963 do 1969 godina bil minister za
finansii na SFR Jugoslavija.

Eden od vode~kite ekonomisti koi{to go poddr`uvale napreduvaweto na pazarnata

ekonomija vo Jugoslavija, be{e izbran za ~len na Pretsedatelstvoto na
Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija (1974-1978) i pretsedatel na
Parlamentot na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija. Zatoa be{e
prinuden da apstinira od politi~ki aktivnosti.

So po~etokot na krizata vo Jugoslavija (1989-1990) se vrati vo politi~kiot `ivot na

Makedonija promoviraj}i pove}epartiski izbori i voveduvawe na pazarnata
ekonomija. Ovie aktivnosti doprinesoa da bide izbran za pretsedatel na Republika
Makedonija na prvite slobodni pove}epartiski izbori odr`ani vo januari 1991
godina.

Dodeka be{e pretsedatel Republika Makedonija proglasi nezavisnost i stana

edinstvenata republika od porane{nata SFR Jugoslavija {to se zdobi so nezavisnost
na miren i legitimen na~in. Na prvite op{ti pretsedatelski izbori vo Republika
Makedonija odr`ani vo oktomvri 1994 godina g-dinot Kiro Gligorov povtorno be{e
izbran za pretsedatel na Republika Makedonija so petgodi{en mandat koj mu zavr{i
vo 1999 godina.

I[TVAN \ARMATI

Pretsedava~, Centar za evro-atlantska integracija i demokratija

Ungarija

G-dinot \armati vo momentov e pretsedatel na Odborot na Centarot za evroatlantska

integracija i demokratija od Budimpe{ta i ko-pretsedatel na Me|unarodniot
bezbednosen sovetodaven odbor za Jugoisto~na Evropa na Centarot za demokratska
kontrola na vooru`enite sili so centar vo @eneva.

Po~nal da raboti vo diplomatijata vedna{ po diplomiraweto na Ekonomskiot

univerzitet vo Budimpe{ta, Fakultet za diplomatija, vo 1974 godina. Vo svojot
raboten vek bil ~len na ungarskata delegacija vo MBFR i IAEA (1981-96, Viena), na
sostanocite na KEBS (1987-89, Viena), {ef na Delegacijata vo CFE, CSBM,
Pregovorite otvoreno nebo (1990-92, Viena), {ef na Policiskiot oddelot za
bezbednost (Budimpe{ta, 1992-96); li~en pretstavik na pretsedava~ot na
KEBS/OBSE vo Gruzija (1992-93), ^e~enija (1995) i pregovorite za CSBM vo Bosna i
Hercegovina (1996), pretsedava~ so Visokiot sovet na OBSE (1995), izvr{en sekretar
na samitot na KEBS vo Budimpe{ta (1994); potsekretar za odbrana (1996-99),
pretseda{e so Re`imot za kontrola na raketnata tehnologija (1998-99), glaven
sovetnik za bezbednosna politika na ministerot za nadvore{ni raboti i pretsedava~
so OPCW (1999-2000), visok potpretsedatel za politika i programi na Institutot
Istok-Zapad.

G-dinot \armati e doktor po politi~ki nauki i raboti na doktorat po strategiski

studii. Toj e ~len na IISS, brojni nau~ni proekti, vonreden profesor na Univerzitot
za nacionalna odbrana Zrinji Miklo{. Toj e avtor na brojni publikacii za
bezbednosnata politika, evropskata bezbednost, rakovodeweto so konflikti i
ungarskata odbranbena politika.

FRANSOA ESBUR

Direktor
Fondacija za strategiski istra`uvawa
Francija

G-dinot Esbur ja zapo~na svojata karijera kako ~len na personalot za planirawe na

politikata pri francuskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti po {to be{e
prefrlen vo Postojanata misija na Francija vo OON (Wujork).

Od 1981 do 1984 godina be{e sovetnik za me|unarodna bezbednost vo francuskoto

Ministerstvo za odbrana kako i eden od osnova~ite na Francusko-germanskata
komisija za bezbednost i odbrana. Stana direktor na Me|unarodniot institut za
strategiski studii (IISS) vo London. Vo 1992-98 godina be{e visok vice-pretsedatel
(strategiski razvoj vo MATRA-Defense-Espace i posledovatelno be{e nazna~en za
direktor na Fondacijata za strategiski istra`uvawa vo Pariz. Toj e sovetnik na
Oddelot za planirawe pri francuskoto Ministerstvo za nadvore{ni; ~len na Bordot
na Aspen institutot vo Berlin i ~len na Kralskoto zdru`enie za ohrabruvawe na
umetnosta, zanaetite i trgovijata; pretsedava~ na Centarot za bezbednosna politika.

G-dinot Esbur ima objaveno brojni napisi i intervjua vo nau~nite i op{tite mediumi
kako na angliski taka i na francuski jazik me|u koi: Hiperterorizmot: novata vojna,
i Krajot na Zapadot? Amerika, Evropa na Bliskiot Istok, 2005 godina.

BRUS P. XEKSON

Pretsedatel
Proekt za demokratiite vo tranzicija
SAD

G-dinot Brus Xekson e osnova~ i pretsedatel na Proektot za demokratiite vo

tranzicija, pove}egodi{na aktivnost naso~ena kon integracija na demokratiite po
1989 godina vo evro-atlantskite institucii.

Od 1986 do 1990 godina toj rabote{e vo Kancelarijata na sekretarot za odbrana na

pove}e razli~ni pozicii po~nuvaj}i od kreirawe na politikata do kontrola na
nuklearnite sili i vooru`uvaweto. Vo 1990 godina g-dinot Xekson im se pridru`i na
Bra}ata Leman, investiciska banka vo Wujork. Me|u 1993 i 2002 godina g-dinot
Xekson be{e potpretsedatel za strategija i planirawe na Lokhid Martin
Korporacijata.

Od 1995 do 2003 godina toj be{e pretsedatel na Amerikanskiot komitet za NATO,

neprofitabilna korporacija formirana vo 1996 godina zaradi promovirawe na
{ireweto na NATO i zajaknuvawe na vrskite me|u SAD i Evropa. Vo tekot na 2002-
2003, toj rabote{e kako pretsedava~ na Komitetot za osloboduvawe na Irak.

Toj i ponatamu raboti vo Odborot na direktori na Proektot za noviot amerikanski

vek, neprofitabilna korporacija koja{to raboti na obrazovanie na amerikanskoto
javno mislewe za nadvoe{nata politika i nacionalnata bezbednost.

ZLATKO LAGUMXIJA
Pretsedatel, Socijal-demokratskata partija
Porane{en premier
Bosna i Hercegovina

G-dinot Lagumxija e doktor po nauki po informatika i elektro-tehni~ki nauki na

Univerzitetot vo Saraevo. Toj e profesor po menaxment na informaciski sistem na
[kolata za ekonomija i inforati~ki nauki i Elektrotehni~kata {kola na
Univerzitetot vo Saraevo od 1989 godina.

Pretsedatel na Socijal-demokratskata partija na BiH (SDP) od 1997 godina. ^len na

Parlamentot na BiH, Dolniot dom od 1996 godina.

Pretsedava~ na Sovetot na ministri na BiH (premier) 2001-2002, minister za

nadvore{ni raboti na BiH od 2001-2003 godina. Vr{itel na dol`nost premier vo 1993
god. Zamenik premier na BiH 1992-1993 god.

^len na Globalnite lideri za utre na Svetskiot ekonomski forum od 1998 godina.

Ima dobieno brojni me|unarodni i nacionalni nagradi za negovite profesionalni i
stru~ni dostignuvawa.

Post-doktorsko istra`uvawe na MIS oddelot i CCIT na Univerzitetot vo Arizona,

Tuson 1988/89. Konsultant na razli~ni biznis i vladini organizacii. Avtor na nad
stotina istra`uvawa i stru~ni studii za politi~ki i ekonomski pra{awa na Bosna i
serija na nezavisni televiziski forumi za idninata na Bosna.

ILIR META

Porane{en premier
Albanija
G-dinot Ilir Meta e pretsedava~ na Socialisti~koto dvi`ewe za integracija
koe{to be{e formirano vo septemvri 2004 godina kako reformsko dvi`ewe vo
ramkite na Socijalisti~kata partija. Ima diplomirano na Ekonomskiot fakultet
pri Univerzitetot vo Tirana. Toj be{e del vo politi~kiot `ivot na po~etokot na
devedesettite godini kako ~len na rakovodstvoto na Studenskoto dvi`ewe. Dodeka
be{e ~len na Rakovodniot sovet na Socijalisti~kata partija od 1992 godina, g-dinot
Meta be{e potpretsedatel od 1993-1996 godina. Vo periodot od 1996 do 1997 godina
Meta be{e zamenik pretsedatel na Parlamentarnata komisija za nadvore{na
politika.

G-dinot Meta be{e nazna~en za premier na Albanija vo 1999 godina, i povtorno

izbran na istata funkcija po izborite vo juni 2001 godina. G-dinot Meta dade ostavka
vo januari 2002 godina za da dade mo`nost za re{enie na vladinata kriza.

Vo avgust 2002 godina toj be{e nazna~en za zaemnik premier i minister za

nadvore{ni raboti, pozicija na koja dade ostavka vo juni 2003 godina kako rezultat na
neuspehot na vladata vo sproveduvaweto na reformite kon EU integracijata.

NEVEN MIMICA
Porane{en minister za evropski integracii
Hrvatska

G-dinot Mimica diplomira{e vo 1976 godina na Ekonomskiot fakultet pri

Zagrepskiot univerzitet a vo 1987 godina se zdobi so magistarsko zvawe od
Ekonomskiot fakultet.

Me|u 1979-83 godina toj be{e sorabotnik i sovetnik za istra`uvawa pri

Republi~kata komisija za me|unarodni odnosi; vo 1983-87 stana pomo{nik na
pretsedatelot na Republi~kata komisija za me|unarodni odnosi zadol`en za sistemot
na me|unarodna razmena i sistemot za nadvore{na trgovija.

Me|u 1987 i 1997 rabte{e vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Republika

Hrvatska.

Vo 1997 godina g-dinot Mimica be{e nazna~en za pomo{nik na ministerot za

me|unarodni ekonomski odnosi pri Hrvatskoto ministerstvo za ekonomija. Vo 2000
godina be{e nazna~en za glaven pregovara~ za Dogovorot za stabilizacija i
asocijacija i zamenik minister za ekonomija na Republika Hrvatska. Vo 2001-2003
godina rabote{e na mestoto na minister za evropski integracii. Od noemvri 2003
godina toj e ~len na hrvatskiot Parlament.

DAMA POLIN NEVIL-XOUNS

Porane{en guverner vo BiBiSi

Obedineto Kralstvo

Damata Polin Nevil-Xouns e pretsedatel na QinetiQ Group plc, kompanija za

odbranbena tehnologija so vladini klienti od Obedinetoto Kralstvo i SAD i
pretsedatel Sovetodavniot sovet za obezbeduvawe informacii (IAAC). Taa e ~len na
rakovodniot Odborot na stopanski komori (ICC) na Obedinetoto Kralstvo i na
rakovodniot Sovet na Univerzitetot na Oksford.

Od 1998-2004 godina taa be{e me|unaroden guverner na BiBiSi odgovorna, me|u

drugoto za nadvore{noto emituvawe, imeno Svetskiot servis na BiBiSi (radio i
internet) i BiBiSi Svet (televizija).

Pred toa taa be{e diplomat od kariera vo britanskata diplomatska slu`ba i ima
slu`eno me|u drugoto vo Singapur, Va{ington, Evropskata komisija vo Brisel i Bon.
Taa mu be{e sovetnik za nadvore{ni pra{awa na premierot Xon Mejxor (1991-1994),
pretsedatel na Zdru`eniot razuznava~ki komitet vo Vajthol (1993-1994). Kako
politi~ki direktor vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i Komonvelt (1994-96)
taa ja predvode{e britanskata delegacija na Dejtonskata mirovna konferencija za
Bosna.

Taa ima diplomirano na Univerzitetot na Oksford i Harknes stru~en sorabotnik na

Fondot na Komonvelt vo SAD (1961-1963). Vo 1995 godina be{e proglasena za dama na
Redot na Sv. Majkl i Sv. Xorx (DCMG). Taa e doktor na nauki na Londonskiot i
Otvoreniot univerzitet od London.

JANEZ POTO^NIK

^len na Evropskata komisija

Slovenija

G-dinot Janez Poto~nik ima diplomirano kako najdobar student na Ekonomskiot

fakulet pri Univerzitetot vo Qubqana kade {to i doktoriral vo 1993 godina.

Nekolku godini (1989-1993) rabotel kako istra`uva~ na Institutot za ekonomski

istra`uvawa vo Qubqana. Vo juli 1994 godina, be{e nazna~en za direktor na
Institutot za makroekonomska analiza i razvoj na Republika Slovenija. Vo 1998
godina be{e nazna~en za {ef na pregovara~kiot tim za vlez vo Evropskata unija.

Vo 2002 godina Vladata na Republika Slovenija go nazna~i g-dinot Poto~nik za

minister bez resor odgovoren za evropski pra{awa.

Od 2004 godina toj e ~len na Evropskata komisija odgovorna za nauka i istra`uvawe.

ALEKSANDROS XORX RONDOS

Porane{en ambasador vo Large

Grcija

G-dinot Rondos, gr~ki dr`avjanin, roden vo Dar-es-Salam, Tanzanija, ima steknato

obrazovanie vo Kenija i Obedinetoto Kralstvo kade {to ima diplomirano na
Univerzitetot na Oksford (Kolexot Brasenouz).

Ima raboteno kako novinar vo spisanieto Vest Afrika Magazin, a potoa dvanaeset
godini vo oblasta na pomo{ i razvoj.

Po dve godini vo Svetskata banka, stanal sovetnik na ministerot za nadvore{ni

raboti na Grcija, sovetuvaj}i go i sproveduvaj}i izmeni vo gr~kata strategija na
Balkanot kako i pomagaj}i vo rakovodeweto vo tekot na gr~koto pretsedavawe so
Evropskata unija za vreme na ira~kata kriza.

Vo tekot na celiot ovoj period isto taka rabote{e i kako li~en pretstavnik na
ministerot na nadvore{ni raboti vo misiite vo Turcija, vladite na Bliskiot Istok,
Evropa i SAD.

GORAN SVILANOVI]

Pretsedava~, Rabotna masa I, Pakt za stabilnost za JIE

Porane{en minister za nadvore{ni raboti
Srbija i Crna Gora

G-dinot Svilanovi} diplomiral na Belgradskiot univerzitet, na Pravniot fakultet

vo 1987 godina a magistriral vo 1993 godina. Na krajot od 1998 godina Svilanovi}
zaedno so u{te {est profesori be{e izbrkani od Pravniot fakultet zaradi nivnoto
u~estvo vo {trajkot organizirani protiv noviot i restriktiven zakon za
univerzitetot.

Vo 1993 godina g-dinot Svilanovi} organizira{e Oddel za pravna pomo{ SOS

linija za `rtvite na nacionalnata, ethni~kata i religioznata politika i
diskriminacijata na sindikatot vo Centarot za akcija protiv vojnata rabotej}i na
za{tita na malcinstvata vo Srbija.

Vo dekemvri 1995 godina g-dinot Svilanovi} be{e izbran za pretsedatel na Sovetot

za ~ovekovi prava na Centarot vo Belgrad, ~len na FIDH.

1999-2004-pretsedatel na Gra|anskiot sojuz, politi~ka partija. 2000-2003-~len na

Sojuzniot parlament. Sojuzen minister za nadvore{ni raboti na Sojuzna Republika
Jugoslavija, podocna Srbija i Crna Gora od 2000-2004. Od januari 2004 godina e ~len
na Parlamentot na Srbija. Od noemvri 2004 godina pretsedava so Rabotnata masa I na
Paktot za stabilnot na Jugoisto~na Evropa.

Vo 1996 godinaBelgradskiot univerzitet ja objavi negovata kniga Predlog za

povtoruvawe na pravnata postapka. Svilanovi} ima napi{ano brojni napisi vo
sferata na zakonot, pove}eto od niv se odnesuvaat na sostojbata so ~ovekovite prava
vo Jugoslavija.

RIHARD FON VAJCEKER

Pretsedatel na Germanija (1984-1994)

G-dinot Rihard fon Vajceker studiral filozofija i istorija na Oksford i Grenobl.

Vo 1938 godina i se pridru`il na vojskata i u~estvuval vo Vtorata svetska vojna. Vo
1945-1950 godina g-dinot Fon Vajceker prodol`il so studiite vo Gotingen.

G-dinot Fon Vajceker be{e izbran vo Bundestagot vo 1969 godina. Be{e

potpretsedatel na Bundestagot (1979-1981), no dal ostavka za da stane gradona~alnik
na Zapaden Berlin (1981-1984).

Vo 1984 godina g-dinot Fon Vajceker kako kandidat na CDU/CSU pobedi na

pretsedatelskite izbori. Na 8 maj 1985 godina- 40-tata godi{nina od krajot na
Vtorata svetska vojna vo Evropa - ima{e dramati~en govor pred Bundestagot i ja
istakna istoriskata odgovornost na Germanija i Germancite za zlodelata na
Nacizmot. Vo 1989 godina Vajceker be{e povtorno izbran pri {to za prvpat vo
istorijata na pretsedatelskite izbori na Germanija toj nema{e protivkandidat. Vo
svojot vtor mandat toj be{e svedok na obedinuvawe na Germanija i kolapsot na
komunisti~kiot re`im vo Isto~na Evropa.

Toj e eden od trojcata mudreci od koi{to pretsedatelot na Evropskata unija, Romano

Prodi, pobara da elaboriraat predlozi za institucionalnite reformi vo
Evropaskata unija vo podgotovkite za integracijata na novite zemji ~lenki (1999).

IVAN KRASTEV

Pretsedatel, Centar za liberalni startegii

Bugarija

G-dinot Ivan Krastev e politi~ki nau~nik i pretsedatel na Bordot na Centarot za

liberalni startegii vo Sofija, Bugarija.

Vo poslednata decenija toj e nadvore{en predava~ na Kolexot Sv. Andru vo Oksford;

Vudrou Vilson Centarot za me|unarodni nau~ni rabotnici vo Va{ington; Kolegium
Budimpe{ta, Visen{aftkoleg, Berlin; Institutot za federalizam, Univerzitetot
na Friborg, [vajcarija; Institutot za humani nauki, Viena i Remark Forumot,
Wujork.

Od oktomvri 2003 godina toj be{e direktor za istra`uvawa na proektot Politikata

na anti-amerikanizmot na po~etokot na 21-viot vek koordinirano od Centralno-
evropskiot univerzitet vo Budimpe{ta. Od januari 2004 godina g-dinot Krastev e
izvr{en direktor na Me|unarodnata komisija za Balkanot.

Me|u negovite posledni publikacii na angliski }e gi spomenime: De-balkanizacija

na Balkanot: sostojbata so debatata; Balkanot: demokratijata bez izbori; ^uvstvata
za korupcijata, antikorupcijata, i vladeeweto na pravoto. Negovata studija
Antiamerikanskiot vek? se pojavi vo izdanieto na Journal of Democracy od april
2004 god. Negovata kniga Opsesii {to se menuvaat. Tri esei za politikata na anti-
korupcijata, be{e objavena od CEU Press vo 2004 godina.
RAKOVODEN PERSONAL

Sandra Breka

G. Sandra Breka po~na da raboti za kancelarijata na Robert Bo{ [tiftung vo

Berlin kako programski direktor vo januari 2001 godina. Nejzinoto portofolio pred
s vklu~uva megunarodni programi koi{to se fokusiraat na jugoisto~na Evropa i
transatlatskite odnosi. Potoa g. Breka se prijavi za novovospostaveniot Bellevue
studiski prestoj vo nekolku zemji ~lenki na EU. Pred da vleze vo Robert Bo{
[tiftung rabote{e kako programski direktor za Jugoisto~na Evropa, transat-
lantskite odnosi i bezbednosnite pra{awa na Aspen institutot vo Berlin a pred toa
vo Amerikanskiot sovet za Germanija vo Wujork. G. Breka sorabotuva so nekolku
institucii kako {to se Zdru`enieto TRANSFUSE i @enite za me|unarodnata bezbed-
nost (WIIS). Po studiite vo Germanija, Francija i SAD stana magistar na Kolumbia
univerzitetot vo Wujork.

Vesela ^erneva

G. Vesela ^erneva e programski direktor vo Centarot za Liberalni strategii,

bugarski think-tank od noemvri 2003 godina. Taa rakovodi so programite na centarot
{to se odnesuvaat na Balkanot i transatlantskite odnosi, kako i proekti povrzani so
bezbednosta. Taa e urednik-menaxer na spisanieto Foreign Policy Bulgaria. G. ^erneva
e diplomat od kariera koja vo momentov ima prekin vo rabotata dodeka i trae
rabotata na Me|unarodnata komisija za Balkanot. Nejzinoto posledno rabotno mesto
be{e vo Bugarskata ambasada vo Va{ington, kade {to be{e politi~ki sekretar
odgovorna za politi~ko-voenite i bezbednosni pra{awa vklu~uvaj}i go i
pro{iruvaweto na NATO; odnosi so amerikanskata administracija i NVOa;
Jugoisto~na Evropa. G. ^erneva e magistar po politi~ki nauki od Univerzitetot vo
Bon, Germanija.
LISTA NA EKSPERTI

Sr|an Bogosavqevi}, Institutot za strategiski marketing i istra`uvawe na

mediumite, Belgrad

Sr|an Darmanovi}, CEDEM, Podgorica.

Mi{a Gleni, urednik

Damir Grubi{a, Katedra za me|unarodni ekonomski i politi~ki odnosi,

Univerzitetot vo Zagreb

Fabris de Ker{ov, proekt menaxer, Fondacija na kralot Boduen

Gerald Knaus, direktor, Evropska inicijativa za stabilnost

Josip Kreger, Praven fakultet, Univerzitetot vo Zagreb

Remzi Lani, izvr{en direktor, Albanski institut za mediumi

Xejms OBrajan, analiti~ar

Stevo Pendarovski, {ef na makedonskata Dr`avna izborna komisija

@an-Lui Siks, po~esen potpretsedatel, Fondacijate na kralot Boduen, direktor,

EBRD

Jovan Teokarevi}, Fakultet za politi~ki nauki, Belgrad

Volter Veirs, programski direktor, ^arls Stjuart Mot Fondacija

Ivan Vejvoda, izvr{en direktor, Balkanskata fondacija za demokratija

Antonina @eljazkova, direktor, Me|unaroden centar za malcinski studii i

me|ukulturni odnosi, Sofija
ME\UNARODNATA KOMISIJA ZA BALKANOT BE[E FORMIRANA I
PODDR@ANA OD:

ROBERT BO[ STIFTUNG

Robert Bosch Stiftung GmbH (Fondacija Robert Bo{), formirana vo 1964 godina e edna
od najgolemite germanski fondacii povrzani so privatna kompanija. Taa gi obedinu-
va filantropskite napori na osnova~ot Robert Bo{ (1861-1942) vo ramkite na struk-
turata na organizacijata Bo{. Celite na Fondacijata se slednive: zdravstvena
za{tita, me|unarodno razbirawe, socijalna pomo{, obrazovanie, umetnost, kultura,
humanitarni, op{testveni i prirodni nauki. Taa gi pretstavuva filantropskite i
socijalni streme`i na osnova~ot Robert Bo{ (1861-1942) i ja ostvaruva negovata
ostav{tina na eden sovremen na~in vo slednive programski oblasti:
Nauka vo op{testvoto, istra`uva~ka rabota na institutite na Fondacijata;
Zdravstvo, humanitarna pomo{;
Me|unarodni odnosi;
Mladina, obrazovanie i gra|ansko op{testvo.
Programata e organizirana vo pet programski oblasti od koi{to dve se posveteni na
me|unarodnoto razbirawe. Fondacijata rakovodi so tri institucii vo [tutgart.
Bolnicata Robert Bo{, Institutot za klini~ka farmakologija dr. Margaret Fi{er-
Bo{ i Institutot za istorija na medicinata.

FONDACIJATA NA KRALOT BODUEN

Fondacijata na kralot Boduen e javna fondacija so sedi{te vo Brisel. Taa be{e
formirana vo 1976 godina po povod 25-godi{ninata od vladeeweto na kralot Boduen
so cel da se podobrat `ivotnite uslovi na naselenieto. Vo momentov ima ~etiri temi
{to se vo fokusot na nivnata rabota: Programata Socijalna pravda bara novi formi
na socijalna neednakvost i poddr`uva inicijativi za pogolema avtonomija na
ranlivite lu|e. Programata Gra|ansko op{testvo ima za cel da go stimulira
gra|anskiot anga`man i da go zajakne NVO sektorot. Programata Vladeewe bara
involvirawe na gra|anite poblisku do procesot na odlu~uvawe {to utvrduva kako se
proizveduvaat i konzumiraat stokite i uslugite, i razvojot na nastanite vo
medicinskite nauki. Preku programata Fondovite i sovremenata filantropija,
Fondacijata saka da ohrabri sovremeni formi na dare`livost. Fondacijata e aktivna
na lokalno, regionalno, sojuzno, evropsko i me|unarodno nivo, so poseben fokus vrz
Jugoisto~na Evropa od 1999 godina.

GERMANSKIOT MAR[AL?? FOND NA SAD

Germanskiot Mar{al fond na SAD (GMF) e nepristrasna amerikanska javna
institucija za politika i dodeluvawe na grantovi posvetena na promovirawe na
pogolema sorabotka i razbirawe me|u SAD i Evropa. GMF ova go pravi so poddr{ka
na poedinci i institucii koi{to rabotat na transatlatski pra{awa sobiraj}i gi
liderite za da diskutiraat za najitnite transatlantski temi i so ispituvawe na
na~inite na koi transatlantskata sorabotka mo`e da se osvrne na brojnite
predizvici na globalnata politika. Dopolnitelno, GMF poddr`uva brojni
inicijativi za zajaknuvawe na demokratiite. Osnovan vo 1972 godina so donacija od
Germanija kako postojan spomenik na pomo{ta na Mar{aloviot plan, GMF odr`uva
silno prisustvo na obete strani na Atlantikot. Pokraj sedi{teto vo Va{ington,
GMF ima pet kancelarii vo Evropa: Berlin, Pariz, Bratislava, Brisel, Belgrad i
Ankara.

^ARLS STJUART MOT FONDACIJA

^arls Stjuart Mot Fondacijata e neprofitabilna privatna fondacija {to dava
grantovi so sedi{te vo Flint, Mi~igen, SAD. ^arls Stjuart Mot koj{to be{e
pioner vo avtomobilizmot vo General Motors Korporacijata ja formira{e
Fondacijata vo 1926 godina. Preku programata na gra|anskoto op{testvo Fondacijata
dodeluva grantovi na neprofitabilni nevladini organizacii koi{to rabotat vo
Isto~na Evropa, vklu~uvaj}i ja i Jugoisto~na Evropa i Rusija. Celta na Programata
na gra|anskoto op{testvo e da gi poddr`uva naporite za pomagawe na gradeweto na
demokratskite institucii, zajaknuvawe na lokalnite zaednici, promocija na
pravi~en pristap do resursi i obezbeduvawe na po~ituvawe na pravata i
raznovidnosta. Preku programata na gra|anskoto op{testvo i site nejzini programi,
Fondacijata se obiduva da ja ispolni svojata cel vo poddr{ka na naporite koi{to
promoviraat pravedno i odr`livo op{testvo.

1 Timoti Garton E{, Bosna vo idninata na Evropa,New York review of Books, 1995

2 Od negovata prva primena na po~etokot na devetnaesettiot vek Balkanot sekoga{ pretstavuval

fluiden koncept kade zemjite redovno bile isklu~uvani i vklu~uvani i ne sekoga{ zaradi nekoja
prepoznatliva pri~ina. Vo izminative petnaeset godini regionot pomina niz pove}e izvitoperuvawa
na geografskata definicija. Vo izve{tajot na Komisijata Balkanot go svedovme da gi vklu~uva
Albanija, Bosna i Hercegovina, Kosovo, Makedonija, Srbija i Crna Gora. Onamu kade {to sakame da
gi vklu~ime i Hrvatska, Romanija i Bugarija ili kombinacija na trite toa eksplicitno go
poso~uvame. Dodeka rabotevme na ovoj izve{taj imavme dobra pri~ina da veruvame deka Hrvatska se
podgotvuva{e da otvori pregovori so Evropskata unija za uslovite na nejziniot priem.
3 International IDEA, South Eastern Europe Public Agenda Survey, 2002
4 Kai Eide, Sostojbata na Kosovo. Izve{taj na generalniot sekretar na Obedinetite nacii,
Brisel. 15 juli 2004 god.
5 Rezolucija 1384.
6 Prirodno, ovaa tabela ja prika`uva samo sostojbata okolu referendumot vo noemvri 2004 godina.
7 Florian Biber, Malcinskite prava vo praksa vo jugoisto~na Evropa, diskusija, Fondacijata na
kralot Boduen, 30 septemvri 2004 god.