M

Vo ovoj period nastanale prvite arhitektonski spomenici- centri na slovenskata

pismenost na bregovite na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Tie odigrale golema
uloga vo duhovniot razvoj na naselenieto.

So pobedata nad ikonoklastite vo 843 godina site yidovi vo vizantiskite crkvi

po~nale da se ukrasuvaat so mozaici i freski. Umetnosta stanuva najva`en
instrument na dogmata i veli~ewe na mo}ta na vladeja~kite dinastii. Isto taka, i
kaj nas crkvite se pretvoreni vo golemi galerii na freski i ikoni . Osnovnite
elementi na vizantiskata estetika se sledat i vo makedonskata srednovekovna
umetnost, kako {to e vozvi{ena i verata vo Hristoc. Pritoa, se ~uvstvuvalo
vlijanieto na Carigrad i Solun od vremeto na Kliment u~enikot na Kiril i Metodij,
se do propa|aweto na Vizantija.

Delata nastanati me|u 11 i 13 vek vo Makedonija, pokraj izvesnite srodnosti, vo

nee{to i se razlikuvaat od istovremenite dela na takanare~enata vode~ka
vizantiska, carigradskata {kola. Majstorite na carigradskata {kola se stremele
kon pogolema idealizacija i akademski manir za razlika od slikarstvoto vo na{ite
crkvi i manastiri.

Po slabeeweto na Vizantija i propasta na Bugarstvoto carstvo, doa|a do

sozdavawe na samostojna makedonska dr`ava na carot Samuil(976-1014), so
prestolnina vo Prespa. Podocna Vizantija zajaknuva, carot Vasilij 2 go ru{i
Samuilovoto carstvo po bitkata na Belasica 1014.

Eden od najzna~ajnite spomenici vo vizantiskata umeetnost voop{to e

katedralnata crkva sveta Sofija vo Ohrid podignata i slikana so freski kon
sredinata na 11 vek za vreme na arhiepiskopot Leon. Crkvata e napravena kako
trikorabna orientalna bazilika so transept i kupola(koja denes ne postoi) i narteks
kon koj e dograden dvokaten eksokarteks.

Podocna crkvata bila preina~ena vo xamija , no no denes taa e povtorno

osvetena i e vo slu`ba na Makedonskata Pravoslavna Crkva. Vo ohridskata sveta
Sofija so~uvan e najgolemiot toga{en ansambl na fresko `ivopis koj gi izrazuva
umetni~kite sfa}awa na visokata vizantiska {kola. Zabele`livi se svojtvata na
monumentalnost i dvorska otmenost, tvrda kontura i strogi fizionomii, no ,isto
taka i `ivi dvi`ewa i ekspresivnosst na likovite. Toa e vremeto na makedonskata
dinastija koga se nastojuvalo da se poka`e nerazdelnata vrska na hristijanskata
umetnost so antikata. Na freskite vo ohridskata crkva sveta Sofija rabotele i
doma{ni majstori, koi{to na portretite im dale humana i `ivotna izrazenost, tu|i
na razbiraweto na carigradskata umetnost.

Vo vtorata polovina na 11 vek se podignatai drugi zna~ajni crkvi vo koi fresko

`ivopisot imal sli~ni belezi. Toa se crkvite Vequsa i Vodo~a vo okolinata na
Strumica i drugi, koi gi karakteriziraat kupoli, gradbi so pe~ena glina ,polihromija
na fasadata.

Vo Makedonija se so~uvani i dve remek dela na komninskiot stil. Ednoto e

crkvata na manastirot sv.Pantelejmon, vo blizina na Skopje, podignata vo 1164
godina. Taa ima osnova vo forma na vpi{an gr~ki krst so edna golemai dve
zna~itelno pomali poligonalni apsidi na isto~nata strana. Vnatre{niot prostor na
crkvata e raznoviden i doa|a do izraz na bogato ras~lenetiot pokriv. Crkvata e
napravena po barawe na vizantiskiot princ Aleksej komnen, a po ve{tata raka na
majstorite i po novoto sfa}awe na ~ove~kata figura fresko-`ivopisot navestuva
golemi promeni .Ovie dela, pokraj toa {to imaat belezi na dvorskoto sfa}awe na
umetnosta(vozdr`anost,sve~enost vo stavovite i dvi`ewata, cvetol kolorit i
svoeviden graficizam), naglaseno izrazuvaat humani vrednosti. Izrazuvaweto na
bolkata i ~ove~kite ~uvstva najmnogu doa}aat do izraz vo kompozicijata "
Oplakuvawe na Hristos " (pieta) kade Marija, e vsu{nost, lik na `ena-majka , koja
taguva po svojot mrtov sin. I vo drugite kompozicii vo Nerezi mo`e da se zabele`i
izrazuvaweto na vnatre{nite do`ivuvawa, izdol`enost na figuritee, topol kolorit i
izvesen realizam vo predavaweto na likovite. Istovremeno, prisutni se i odredeni
elementi na anti~kata umetnost, kako {to e uramnote`uvaweto na elementite i
dr.

Freskite vo crkvata Sveti \or|i vo Kurbinovo kaj Prespa se izraboteni 1191 godina.
Tie se odlikuvaat so porudimentiran crte` i poblizok odnos kon ~ovekot. Na niv
rabotele zografi vo tajfa , so glaven majstor i negovi sorabotnici. Toa se odrazilo
na raznite vrednosti na naslikanite freski, kade se smenuva suptilnosta
karakteristi~na za komnenskiot stil i provinciskata obrabotka na eden del od niv.

Vaka visoki kvaliteti vo umetnosta, Makedonija do`ivuva kon krajot na 13 vek vo

freskite na crkvata Bogorodica Perivleptos vo Ohrid. Nivno avtori se Mihail
Astrapa i Evtihij, prvite poznati zografi vo Makedonija. Ovie tvorbi po
izrazuvaweto na silni vnatre{ni do`ivuvawa se bliski so porano spomenatite
ostvaruvawa vo fresko-`ivopisot.

Vo spomenicite koi i pripa|aat na makedonskata {kola se gledaat, za razlika od

onie na carigradskata {kola, likovi polni so `ivi dvi`ewa, dramati~na i izrazna
sila. Tuka se prisutni i lai~ki elementi, no tie sepak ni{to ne izgubile od
suptilnostai cvrstata monumentalnost. Fresko - `ivopisot vo Makedonija
prestavuva smela interpretacija vo odnos na propi{anite kanoni na carigradskata
{kola. Taa gi preminuva granicitee na vidliviot svet dobli`uvaj}i se do
simboliziraweto na kosmi~koto. Na ovie prostori doa|a do sintetizirawe na
vizantiskiot dvorsko-hierarhiski duh so slovenskiot senzibilitet i individualizam so
{to e sozdaden poseben stil na vizantiskoto slikarstvo.

Ikonopisot e povrzan so fresko-`ivopisot, no prestavuva i oddelna likovna

disciplina. Ikonata e vid na vizantiko {tafelajno slikarstvo {to e prvobitno, nao|
aj}i se vo individualna sopstvenost ili na ikonostasot na crkvata, ja imaa ulogata
na relikvija za spas na du{ata. Podocna, po pobedata na ikonopo~itatelite vo 9
vek, a osobeno vo 12 vek, ikonata se zbogatuvavo likoven i ikonografski pogled.
Hristijaniziraweto na Makedonskite Sloveni i nivnata isto~nopravoslavna
opredelba odigralo zna~ajna uloga vo definiraweto na ikonata kako sakralen
objekt so svojsva na mislovnost, duhovnost i nevinost na izrazot. Nejziniot
razvitok mo`e da sledi kontinuirano do krajot na 18 vek. Ikonite od 13 vek imaat
izraziti belezi na vizantiskata renesansa na Komnenite(klasi~en,monumentalen
stil). Se izdvojuva ikonata na Sveti \or}ija od |akonot Jovan vo Struga(1266), no
posebno delata ma Mihail Astrapa i Evtihij i toa ikonata na evangelistot
Mateja(1295) i litiskata ikona Blagove{tanie (okolu 1312-1325), isto taka, vo
Ohrid. Poslednava ikona ima rafiniranost {to ja povrzuva so aristokratskoto
sfa}awe na sovremenoto vizantisko slikarstvo. Formata e meko modelirana, beez
graficizmot i strogosta na komnenskiot stil.

Visoki dostreli postignuvaat i bra}ata Jovan i Makarij koi vo ikonata vnesuvaat

pove}e ekspresija, crte` i svetlo-temni efekti.

Makedonskata kolekcija na ikoni, posebno ohridskata, se vbrojuva me|u

najzna~ajnite vo svetot (Sinajskata, Svetogorskata, Ruskata).

Ikonata e bliska na fresko-slikarstvoto, no , isot taka i na iluminaciite i

minijaturite za srednovekovnite rakopisi, posebno onie so figurativni pretstavi.
Taa e sostavena od dva elementi. Minijaturata, koja spa|a vo posebna oblast od
likovnata umetnost, e slika {to ilustrira tekst. Toa e tvorba na posebni slikari koi
na razli~ni na~ini prika`uvale pejsa`i,arhitektonski objekti i figuri. Ornomentikata
slu`ela za estetsko doteruvawe na tekstot so linearno-geometriski motivi. Postoi
pletenka i inicijal - bogato ukrasena po~etna golema bukva.

Umetni~koto oblikuvawe na kirilskite knigi na slovenskiot Balkan poteknuva i od

makedonskata tradicija sozdadena vo 9 i 10 vek, so Univerzitetot na Sv.Kliment
vo Ohrid od kade se pro{iruva vo drugi krai{ta. Od 11 vek se zabele`uvaat razni
na~ini na re{avawe na minijaturata. No, 13 vek e posebno interesen vo
rakopisnata iluminacija, koga se sozdava ornamentalen stil sostaaven od
isprepleteni gran~iwa vo forma na fantasti~ni `ivotni i prici.

Zna~ajni ostvaruvawa se : Asemanovoto glagolsko evangelie od 10-11 vek,

Dobromirovoto evangelie od 12 vek, Bolowskiot psaltir pi{uvan vo Ohridsko me|u
1230-1242 godina, kako i minijaturata na evangelistot Marko od Makedonskoto
Dobrej{evo evangelie od 13 vek.

Srednovekovnata dekorativna plastika, izvedena vo visok i nizok reljef, se nao|a

na granicata me|u umetni~koto ostvaruvawe i zanaet~istvoto. Se sre}ava na
ikonostasite, opkovite na ikonite, crkovniot mebel, kapitelite itn. Vo nea se
zadr`al anti~kiot likoven duh, kombiniran so elementi od vizantiskite i
maloaziskite zemji, potoa vlijanijata od islamskata umetnost, kako i od zapadnata
gotoka i barok.No, istovremeno se pojavuvaat i nekoi nevoobi~aeni simboli~ni
elementi, so strog i arhai~en izraz. Vo taa smisla treba da se spomene
prvobitnata oltarna pregrada vo mermer vo crkvata Sveti Ahil na Prespanskoto
Ezero od 986-990 godina koja bila katedralna crkva na Samuilovoto slovensko
Carstvo.