Professional Documents
Culture Documents
Časopis JUTRO
Časopis JUTRO
Časopis JUTRO
Leto XV., tev. 267 Ljubljana, torek 20. novembra 1934 Cena 2. Din
Upravmfitvo: Ljubljana Knafljeva Naronina znaa meseno Din 25.
Ulica a - reieton 4t 122 3123, Za inozemstvo Din 40.
3124. 3125. 3126
Urednitvo-
Inseratm oddelek: Ljubljana. Selen-
burgova iU 1. - Tel 3492. 2492. Ljubljana. Knafljeva ulica 6 Telefon
Podrunica Maribor Gosposka ulica 3122 3123. 3124 3125. 3126 Manboi
Gosposka ulica 11 Telefon St 2440
S t 11 - Telefon St 2455 Celje, S t r ~ s s m a y e r j e v a ulica St. 1
Podrunica Celje. Kocenova ulica S t Telefon St 65
2. - Telefon St 190
Rauni p n pot ek zavodih: Ljub- Rokopisi se ne vraajo. Oglasi po
ljana St 11.842 Praga islo 78.180, tarifu
Wien St 10*241
Intrige so se e priele
flacija ali deflacija, svobodna trgovina raznih zarotah prot; narodnemu in dravne- redbah ne sme odnesti ez mejo. Zato so
ali kontingenti, so povzroili taka tre- mu edinstvu in iril ilegalno literaturo ter oroniki Saboria ustavili in mu denar eno-
nja v vladi, da je postal njen odstop ne- ie bil orsojen na 5 let robije po zakonu o stavno odvzeli. Kljub vsem pritobam de-
zaiti drave. V Sofijo je prispe! iz Par za narja doslej e ni dobil.
febeen.
Madari in njihovi zaitniki skuajo na vse naine 7. oktobra Dognano je. da ie bil v tesni Se huje se je pripetilo pretekli petek
Polemika za in proti inflaciji se e omiliti teke obtobe zoper protektorje morilcev zvezi z nekim znanim odpadnikom, ki ivi dvolastniku Miju Fundaku, ki je nekemu
vedno nadaljuje, eprav ta konflikt pri v Parizu. Sam je nap sal ser jo lankov pro- madarskemu logarju, ko ga je ustavil in
reevanju krize ne igra nikake vidne eneva, 19. novenabra . Posebni dopisnik sklep Jugoslavije, da protestira pri Dru- nagovoril, da bi mu prodal neko hruko,
Novosti poroa svojemu listu: Siv moten tvu narodov, izzval izvestno nezadovolj- ti svo.emu tehtnemu narodu in dravi jn je
vloge. Vse belgijske stranke so se izre- zato od odgovornih krogov prejemal de- dejal, da noe madarskega denarja. Logar
kle proti inflaciji, celo socialisti, ki so zimski dan, ob kakrnem vsak priakuje stvo, in izjava admirala Horthvja, da so ga je prijavil, e da je alil Madarsko.
izrednih in zelo vanih dogodkov, povzroa vse obtobe proti Madarski navadne iz- narne nagrade. Negova aretacija se je izvr- Fundak je bi! aretiran in odveden v zapore
na primer v sosedni Franciji najbolj go- ila na zahtevo 'narosloven kejra poslani-
v enevi o e l e melanholijo, marve tudi miljotine, ki noejo ni drugega kakor v Letenju.
rei poborniki takih poskusov. Propa- strah onim mednarodnim krogom, ki vedo, omadeevati ast madarske nacije.
ganda se vodi iz dela gospodarskih kro- da nosijo na elu peat zloina. Ostali, ki
gov, ki dokazujejo, da bi se v primeru e n e v a je center, v katerem mora vsako
so po svoji dolnosti prili v enevo, da poroilo, vsaka vest skozi filter politine
inflacije takoj izboljal belgijski gospo-
darski poloaj, ker bi potem gotovo po-
skoil izvoz. Nasprotniki pa zopet do-
kazujejo, da bi taka politika povzroila
v imenu morale in javne vesti do kraja
prouijo poetke in delo mednarodne aro.
te proti ivljenju kralja Aleksandra in inte-
gralnosti jugoslovenske drave, da bi tako
diskusije, ki vselej razpolaga z zadostno
solidarno argumentacijo. -In takoj so se e
danes v tej diskusiji ustvarili sklepi, ki so
isto toni. Obe gornji vesti sta dobili v
Na novi proraun
neizogibno katastrofo. Zunanji trg bi se pravino sodili krivce, pa kaejo dobro vo- kuloarjih Drutva narodov v enevi tale Dravni proraun za h 1935-36 znaa skupno 9.887
zaprl proti valutarnemu dumpingu. do- ljo, da se ves zloin pojasni in da ne osta-
ne zakrita nobena najmanja podrobnost.
odgovor: milijonov in je za I83 milijonov manji od sedanjega
im bi cene surovinam in ivilom posko- Nezadovoljstva Italije ni mogoe razu- Beograd, 19. novembra, p. Finanni mi-
ile. Drava bi pa mimogrede izgubila Mimo tega, da je na dnevnem redu s v e t a poviani izdatki za 6.8 milijonov, v mini-
meti, ker italijanski krogi vendar n i s o pri- nister dr Milorad Djordievi je danes do-
pol milijarde pri plaevanju inozemskih
Drutva narodov teko posaarsko vpraa-
akovali, da bo Jugoslavija sledila italijan.
strstvu vojske in mornarice za 56.7 n v
nje, o katerem odbor trojice v Rimu e poldne dostavil Narodni skupini v odo- ministrstvu socialne politike za bolnike
dolgov. Pa pa se skoraj vsi gospodar- vedno ni sprejel nikakega definitivnega skemu zgledu. Treba si je poklicati v spo- b r i t e v predlog dravnega prorauna za leto ustanove za 0.5 milijona Din. Pri vseh osta-
ski in politini krogi zavzemajo za kon- sklepa, o v s e oi uprte na Jugoslavijo in min Ie primer postopanja Italije. Ko je bil 1935/36 m pripadajoi f nanni zakon. Da-
pred par leti od grkih razbojnikov ubit lih ministrstvih m ustanovah 90 bili zdat-
verzijo notranjega dolga po vzgledu An. njenega zastopnika zunanjega ministra Bo- nes dopoldne je finanni minister sprejel ki zniani, toda vsepovsod so za prihodnje
glije in Francije. Konverzija je po njih goljuba Jevtia Od svojega prihoda v e- italijanski general, ki je bil predsednik svojem kabinetu novinarje ter jim dal na-
misije za razmejitev grkega in albansk-? proraunsko leto osigurani potrebni krediti
mnenju zlasti zato upraviena in potreb- nevo, davi ob 2.. je bil g. Jevti ves dan slednjo izjavo: za normalno funkcioniranje dravne uprave.
v ospredju zanimanja vse e n e v s k e javno- ctzemlja. je Italija poslala svoje vojno
na, ker je obrestovanje dravnega dolga brodovje v grke vode in priela bombardi.
Predlog prorauna dravnih izdatkov in Sorazmerno z znianjem zdatkov je zni-
za belgijske gospodarske prilike previ- sti. Tajnitvo Drutva narodov, vsi diplo- dohodkov s finannim zakonom za leto
matski zastopniki, akreditirani v enevi rati nezavarovano mesto Krf Italija je to an tudi proraun fiskalnih dohodkov, in
soko in dosega e vedno 7 do 8 %. storila, ker je bil umorjen navaden gene- 1935/36, ki sem ga na osnovi len 102 usta- to prav obutno. Pri posrednih davkih zna-
vsi delegati pcedinih drav, ki so prili v ve danes predloni Narodn skupini v
enevo, vsi novinarji, ki jih mednarodni ral Jugoslavija pa. kateri je mednarodna a znianje 134 milijonov, pri raznih do-
Po demisiji vlade se je najprej poja- zarota ki je bila organizirana v znatni me- odobritev je v osnovi nadaljevanje one hodkih 14.8 milijonov, prav tako so znia-
vila misel koncentracije, ki naj bi zdru- vlaki uro za uro privaajo v e n e v o iz iste finanne politike, ki je izraena
ri s pomojo tujih drav, iztrgala njenega ni tudi dohodk dravnih podjetij, in sicer
ila k sodelovanju vse tri glavne belgij- raznih krajev sveta, postavljajo samo eno
velike ara kralja, odlinesa dravnika in prejnj:h treh proraunih in ki se izvaja z na podroju ministrstva za ume in rude za
vpraanje, ki se od vseh strani kakor re-
ske stranke, liberalno, klerikai&o in SO- fren ponavlja v knloarjih Drutva narodov, velikega vodjo, ni poslala proti Madarsk 1 isto doslednostjo in vztrajnostjo. Tud ta 38.2, na podroju finannega ministrstva za
cialisti ono. Toda prilo ni niti do resne- svojih topov, da bi bombardirala madar- predlog prorauna je sestavljen s tenden- 38.1, kmetijskega ministrstva za 4.2 in pro-
v enevskih hotelih in restavracijah: Kaj co, da se dravni izdatk spravijo na naj-
ga poskusa v tem pravcu, ker so na- bo storil g. Jevti? ska tla. Jugoslavija, ki je vdana miru in svetnega ministrstva za 2 milijona.
zvesta nele s ^ m i n u , marve tudi medna- nijo mono mero pri sedanjem stanju dr- Odmera in ocena dravnih dohodkov se
sprotstva med klerikalci in socialisti ta- avne organizacije in gospod.arskih prilik v
ko ostra, da je koalicija med njimi ne- Kmalu bodo vsi dobili toen otsovor. rodnim politinim naelom svo ; ega velike- je izvr la po gibanju m doseenih uspehih
Kaken bo ta odgovor, pa se samo domne- ga v l a d a r j a , se je obrtiila na Drutvo na- dravi. dohodov preteklem proraunskem letu io
mogoa in jo e v naprej odklanjajo ti va. Nihe, ki hoe zares sluiti miru. ne rodov in je zahtevala, da se krivci kaznn. Predlog proraun dravnih izdatkov
in oni. Nemogoa pa se zdi tudi koalici- v prvih estih mesecih tekoega proraun-
pomilja. ne ustvarja v tem pogledu nika- jejo. da se ju aoslo venskemu narodu dS po- splone dravne uprave, ki s<: krije s fiskal- skega leta. Pri oceni dohodkov dravnih
ja med liberalci in klerikalci, ne le za- k ; h Irpotez Edino oni, ki so zapleteni v polno zadoenje, kakor ga zahteva u\ nimi dohodki, to je posredn mi m nepo-
radi medsebojnih nasprotstev, marve podjetij se je vpotevala njihova sedanja
mednarodno zaroto, ali oni, ki si elijo raz- viee Zahtevala je istoasno, da se er srednimi davki in z viki dohodkov drav- kapaciteta in so dohodki pro raunana v
tudi zaradi tega, ker bi bila taka vlada delitev ali celo razpad jugoslovenske dra. krat za vselej onemogoijo dr^edanje akci- nih podjetij, iznaa 6.850.188.818 Din ter je stvarnem iznosu.
preibka za dananje kritine ase ve. nadaljujejo tudi tu svoje podzemsko je posameznih drav, ki s e v svoji medna- v primer: s sedanjim proraunom niji za V predlogu prorauna niso predvideni
rovarjenje Kdor opazuje italijanske kroge rodni nolltiki nio sramovale posluevati 64 165.=>22 bin.
Tako je kot edini izhod iz krize osta- v kuloarjih Drutva narodov, dobiva vtis.
nikak novi dohodki, niti poveani sedanji
se sredstev, kakrna so krvave zarote proti Predlog prorauna zdatkov dravnih pod- dohodki. S sedanjimi dohodki je v celoti
la obnova dosedanje koalicije. Prvi man- da se je znael v srenovem gnez>du Vse Jueoslaviji ip njenemu voditelju Zato ita. jetij in ustanov. k : svoie izdatke krijejo z
dat je dobil minister za zunanje zadeve vesti in poroila se irijo iz njihovih vrst
zajameno proraunsko ravnoteje.
lijanskeea ne'a-"rvol^stva v enevi ne mo- lastnimi dohodki, izneja 3.137.764.439 Din
v Brocquevilleovi vladi Jaspar. Po ne- samo zato, da bi se kdo zapeljal v zmoto re razumet* nihe druei razen onih. ki so
V finannem zakonu prav tako ni ni ka-
ter je manji od sedanjega prorauna za kih novih odredb V predlogu zakona so
kajdnevnih napornih pogajanjih je res Pod zemljo se je priela borba, ki pa se neposredno zapleteni v zloin Vsi drugi ga 119.222.019 Din.
jasno vidi in ki je ne opazijo le naivnei 'asno in odlono obsojajo. pridrane vse one odredbe, ki so glav-
e sestavil svojo vlado: vzel je v nio Skupno znianje dravnega prorauna iz- nem v zvezi z izvedbo prorauna in ki ob-
Dovolj bo v zvezi s tem omeniti dve stvar- naa torej 183,387.541 Din. V celoti znaa
tiri liberalce, tiri klerikalce in tiri c i : Poroilo italijanskih krogov, da je Kar na se tie 'z^ave euvernerja Horthv- stojajo tudi e v sedanjem finannem za-
strokovnjake izven strank. Ti tirje stro. ja. so v kuloarjih Dnitva narodov zelo dravni proraun 9.987 863.257 Din. Pred- konu.
kovni ministri naj bi zasedli vsa gospo- nezadovoljni, ker je PO precizni preiskavi log prorauna za leto 1935/36 je torej od
darska ministrstva; imenovanje dveh more Belgija. A tudi on je izgubil e tri zaradi marse;skeea zloina no neodvisnem vseh predhodnih ororaunov vse od leta Beograd, 19. novembra p. Kakor se
med njimi pa je naletelo na tako moan dni, ne da bi mogel uspeti. Naloge, sodniku vsemu svetu i o k a ' a n o . da je na- J 004 dalje na jn j proraun doznava v okolici predsedstva Narodne
akajo novo vlado, in z nalogami zdru- cionalna madarska a^t ^mn^eevaT,;, z Kljub zn'?niu izdatkov v predlogu no- skupine, bo prihodnja seja Narodne
odpor pri nekaterih vodilnih politikih ve".i prn-aC-una im 50 morali nekateri iz-
ena odgovornost so tako velike da si muen ; kn Vrvv> VraHa A^eVsandra 'n skupine sklicana za 23. november. Na
da Jaspar s svojo listo ni mogel pro- * 7U"fl",P"'a rr> no v 'iti. 'n to zlasb izdatki.
dreti in ie moral svoj mandat brez USPP- vsakdo trikrat premisli nred?n ia TV->- seji bo objavljen predlog prorauna za
a dveh nf.^r,?rt,b rrr-> 'r1" o TP '- sp'e>t h ^ako-nov ali leto 1935 '36. ki bo takoj nato izroen
ha vrniti ritiven odgovor t.tp V' 'e sVlV-p*" "- * !""'>- ' n^v^Ttiost" v<- ter ;zdtk
Zdai poskua svojo sreo bivi ve- Relgii-ki narod ie bogat in trezen po- 1) * i^v n--- '-"i^ nf^n^-Kn.' ^-*avne po- finannemu odboru. Finanni odbor bo
kratni ministrski predsednik Theunis ki litino in gospodarsko u c talien A t-ud; ^on-^rio t.reb? n.t -'n* ".-b'1 -.d-,.,- nrerVCprri -ok^nvne n pospeil svoje delo. tako da bo imela tu-
velja za enega najboljih dravnikov in on si mora v krih iskati poti. ki bi ga Zonpvi disklltiral' l'ldi o pnno'noii rado'*- nva!'d:l'~ k' so zviane za 11 mi- di Narodna skupina dovolj asa za te-
naj spre tnejih politikov, kar jih pre* mogle povesti iz sedanje stiske. nju. ki ga mora Druitvo narodov dati Jugo- lijonov. V podroju ministrstva pravde so meljito razpravo o proraunu.
Trije znamenit! Anton Lajovic:
Kraljeva namestnika
na kraljevem grobu
zdravilni vrelci
Tetnpelc
Schuppetz in drugI
Neki na Brad recimo, da ie bilo v K temu je e prilo, da je tedanja prav-
Styr!ac Maribora je imel opravlii vaen nradni na praksa, zvesta individualistineinn glo-
Veraj sta se na elu tevilnih deputacij poklonila na DonaU posel ob sodelovanju strank. Javnost se je danju 19. stoletja in na drug: strani svoje-
Oplencu kraljeva namestnika dr. Stankovi in dr Vsak slui zdravju n zanimala za potek poslovanja in zato je, mu podanikemu uvstvovanju, visoko a-
Perovie svoj nain. recimo mar.borski Veernik. poroajo stila dogmo pridobljenih pravic, ki i h je
Beograd, M. novembra AA. Danee do- loilo na kraljev grofe prekrasen vene la o tem poslovanju, obirneje omenjal tudi, smatrala, da so loveku kot na kodo pri-
poldne 6ta se poklonila na grobu Vitekega obljubilo, da bo uvalo kraljevo rrefeo opo- kar je voditelj uradnega poslovanja, urad- rasle, ne da bi le slutila, da so vse te tako
kralja Aleksandra I. Uedinltelja na Oplen- roko. ni naelnik Zupec izjavil v stvari. Ko pa zvane pndooijen pravice< povsem odvis-
je porolto izlo, se je omenjeni naeln k ne bodisi v svoii stalnosti, bodisi v svoji
cu kraljeva namestnika dr. Radenko Stan-
kovi in dr. i v o Penovi. Dr. Stankovi je Dobrovoljci iz Bosanske Otvoritev Ljudske univerze pritoil pri poroevalcu, da je njegovo ime menjavi od stalnosti drube in drave ir.
poloil na gTob umetniko izdelan lovorjev
venec z napisom: Kralju, ponosu jugosto. krajine v Ljubljani izmrcvaril, ker se on ne pie Zupec, mar-
ve Schuppetz. On ie sicer dober Ln zave-
od njunih sprememb. Odtod izvira milje-
nje premnogega naega inteligenta mo-
venskega naroda! zvesti Radenko Stan- Za njim so poloili venec odposlanci do- Ob ivahnem zanimanju nae nacionalne den Slovenec, ne more pa ni zato, da ie gel sem i h ponovno si ati iz nst raznih
kovi dr. Perovi pa venec z napisom: brovolj&ke organizacije iz vrakega 6reza. in kulturne javnosti ie bila snoi v dvora-
s Kralju, tvorcu Jugoslavije in oetu domo- rnogorci, Hercagovci in Primorci Iz tega njegovo ime e od nekdaj v matrikah p sa- moji povpraaocev da je ime ni ravno
ni Delavske zbornice s skromno slovesno- no Schuppetz in da torej ime Zupec ne po- tako njegova pisava najintimneja pravica
vine! zvesti Ivo Perovi. sreza grade v svojem sreru cerkev, ki bo stjo otvorjena Ljudska univerza. Dvorana
Venec dr. Perovia ima 103 lovorjeve li- zadubina pokojnemu Vitekemu kralju menja njega. lovekova m da je kakor peat vtisnjena
Aleksandru I. Uedinitelju. Pokojni kralj je ie bila polna pestrega obinstva, zlast te- To je resnina zgodra. k: se ;e pripetila nanj.
ste, na katerih so vdolbena imena 103 kra-
jev med splitsko upanijo in savsko bano- bil najveji dobrotnik te cerkve, za katero vilno je bila zastopana mladina in nai in- nekje v Sloveniji prej nedolg m asom, ko Le malo sociolo5ke>ga dvoma bi bSo za-
vino od Visa, Hvara, Splita, ibenika, Go- je prispeval 20.000 Din. teligenni sloji. Med drugim so prisostvo- smo iveli v svoji narodni drav e dobrih doalo, da se pokae neprav laost tega
spiCa, Plitvikih jezer do Zagreba, Hrvat- vali otvoritvi rektor un verze kralja Ale- 10 let miljenja. Kdor je pceived otroka lea
skega Zagorja itd. To so kraji, ki jih je 40 kg teka svea ksandra prof. dr. Ramov s prorektorjem Temu nasproti, evo, drugo dejstvo. na deeli, ve, da otroci, na paniku, v vo-
svojas poastil s svojim obiskom pokojni Odposlanstvo obine Rude lz vlegraj- prof. dr. Slaviem, naelnik prosvetnega Mednarodne pogodbe ob sklepu svetovne jlh ig<rah, katerikrat dajo kakemu vojen*
Viteki kralj in kjer mu je prebivalstvo skega sreza je prispelo s svojim sveeni- oddelka banske uprave prof. Breznik, di-
priredilo veliasten sprejem. Venec dr.
vojske, v kolikor so zadevale Jugoslavi- tovariu otroko znal4no ime, ki e ga
kom Slavkom Popoviem, s sokolskim sta- rektorji naita srednjih in strokovnih ol jo je med drugim podpisal Pai, pod- potem dri lahko celo ivljenje. To se pra-
Stankovia je iz zlatih iipovih in hrastovih reino Krstom Mieviem, voditeljem e t Pavli, Hoevar, dr. Plrjevec in Uoga-
listov. pisal v francoski, trinskripciii Pachich. vi: druba daje imena in ona jih udi spre-
nikov Tihomirom Simiem in z drugimi la, predsednik Naprednega akadem. sta-
Kraljeva namestnika dr. Iva Perovia ln Sveenik Slavko Popovi se je v svojem Ce bi e bil na Zolgar, bivi av- minja. Prav tako pa druba rudi doloa pi-
re nstva prof. dr. Zalokar, predsednik De- strijski mraisteir, zaed naenkrat pod- savo imen in jo spreminja, saj e zgodov na
dr. Radenka Stankovima so sprejeli na govoru zahvalil velikemu pokojniku za vse,
Oplencu upravnik za^uabine Jankovi, sre- lavske zbornice Sedei, predsednik Zdravni- pisovati kot Scholger bi bil as vsak pisave naega jezika kae, da so se taks
kar je storil velikega in dobrega za svoj
ski naelnik Milovanovi, predsednik udru. narod. Odposlanstvo je prineslo s seboj vo-
ke zbornice univ. prof. dr. Koir in pred- rodoljuben Slovenec smatral to spremembo spremembe pri nas e vriie.
enja bojevnikov skopske dijake ete iz enico, ki je tehtala nad 40 kg. sednik zdruenja gledalikih igralcev Dre>- pisave za narodno izdajstvo. Toda vse to smo pozabili, ko UU i Bftci
1. 1914-15 Duan Jeremi in podpredsednik novec. Kako je mogoe razumeti te tako si na-
Terziibai. Takoj -po sprejemu sta odla
Zatem se je nad kraljevim grobom poklo.
S slovesnostjo otvoritve je bik zdruena nainoveia zgodovina bila privedla v isto
nilo pevsko drutvo Raji iz Brdjana. sprotne orientacije? statino in mehanino pojmovanje prav-
v krtpto. ki je bila e polna obinstva in obenem alna spominska sveanost za po-
K voenka/ma v rokah ostala 10 minut v
srez ljubiki. Vodil ga je njegov pevovodja
kojnim V tekim kraljem. Predsednik uprav- ^ nost pisave lastnih imen.
uitelj Boidar Civkica. Cerkveno opravilo
pobonem molku in molitvi. Pevski rtor nega odbora direktor dr. Lokar je v krat- V Jugoslaviji mo dobti novi zakon
iz Poarevca je zapel Venaja pamjat
je opravil sveenik Irinej Zari, ki pa je Zadnji as je v Zagrete vnovi vzplam-
bil tako ganjen od alosti, da so se mu kih izvajanjih pozdravil tevilno zbrani tela debata, kako pisati tuja lastna imena, imenih, ki uveljavlja naelo, da je vsa
nakar sta kraljeva namestnika poljubila imena pisati v narodnem jeziku, tored za
solze vlile po licu. Odgovarjalo je pevsko avditorij in poudaril, da ima Ljudska uni- eprav nekatere hrvatske revije e komsek-
grob in kri in potem med v^Jklikanjem
mnogotevilne mnoice Slava kralju Uedi-
drutvo Raji. verza, s katere ustanovitvijo stopa Ljublja- ventno piejo tuja imena v fonetin:, tran- nas v slovenskem jeziku. Koiikor maresa
nitelju zapustila zadnje domovje Velikega na v vrsto z Beogradom, Zagrebom in dru- skr pciji. pregledati, ni ta zakon nael pr: nas do-
kralja. Jadranska straa iz Bitolja gimi sredii, ki imajo e zdavnaj podobne To vpraanje se mi zdi, da tndi n na volinega praktinega odmeva. Naiziranle
Veliko odposlanstvo Jadranske straAe i slovee ustanove, predvsem namen, dviga- ni takno, da bi mole mogH preko njega. pisavi imen, ki mo ga prinesH iz svoiega
Skopski dijaki-feojevniki Bitolja sta vodila njen predsednik Jovan ti kulturo in prosveto v irokih plasteh na- Pri nas se do sedaj vse nae revije ia vsi podanikega uvstvovanja la bive Avstnje
Na grobu so se poklonili nato bivi bo- Bogdanovi, ravnatelj gimnazije ln okroft- ega ljudstva in gladiti teko rot, ki dri nai listi trdo dTiio e naela, da piejo je ostalo pri nas e vedno v veljavi. Nika-
jevniki skopske dijake ete. Njihov pred- ni muftija Talat Celim. Odposlanstvo Je do nje. Zato bo prirejala stalna predavanja tuja mena po tuj<ih pravopisih. Ker se mi kor se ne moremo privaditi na misel, da
sednik. naelnik ministrstva Duan Jere. poloilo na kraljev grob prekrasen venec in posebne strokovne teaje. Predavatelji je zdelo, da bi fonetina pisava tujih imen smo mi gospodarji na jvoji remiji ia da n
m; je imel pri tej priliki dalji govor, v Prof. Marui je v svojem govoru poudar- bodo predvsem nai vseuiliki profesorji, v marsikaterih pogledih mogla biti korist- odloamo zato tudi o pisavi Na novi za-
katerem je slavil zasluge kralja muenika jal hvalenost Bitoljanov napram svojemu kon o imen h se ni mogel uveljaviti nifi v
Osvoboditelja. Ta venec je dejal, niti od ki bodo na ta nain prili v oji Mik z na- na ia praktina, sem si privoi zabavo
xa narod !n dravo in poudaril, da bo gnev uradnem ivljenju. Prav pogosto se dogaja,
slovanskega boga, ki iti veni mir med dale ne odtehta lovorjevih vencev, ki jih im rokim obinstvom, obinstvo pa bo napraviti privatno anketo, da izvem kaki
je pokojni kralj zasluil, ko Je osvobodil po njih lahko postalo deleno vejega zna- razlogi so, ki drijo nae pismarje v iz- da na ocadnik isto suenjsko rzdruje
narodi, zadel zloince ln Izdajalce naega e nemko transkrije;jo imen. e le kje na-
naroda. Od njihovih imen ne bo ostala niti Kajmakalan in vse nas. June Slovane ze- nja in gioblie kulture, ki slednjega prepro- kljuni porabi dananje nae pisave tujih
rka in od njihovega neastnega sopmina dinil v mogono Jugoslavijo. Prejml ga od stega loveka eja po nji. Vesel je zaetek imen. leti prj kaki stranki na ime, katerega j
niti zmamenje. V tmenu bivih bojevnikov nas Jadranskih Btraarjev te Bitolja. Pri- tega dela, obenem pa je na vseh nas teka O posameznih mislih, ki em jih naletel podobnega v rvoifem okoliu videl napisane-
je obljubil, da bodo uvali Jugoslavijo in segamo nad tvojim grobom, da bomo ve. bridkost S pokojnim Vitekim kraljem, ki ob tej priliki, mislim obravnavati kasneje. ga v nemki transkripciji. Ce ne piejo
delo kralja-junaka in da bodo zvesti njego- sti uvarji Tvojega Jadrana ln Jugoslavije je padel v Marseilleo. smo izgubili najvi- imen v sinila naei zakona o fcoenih ne
Pri tem izpraevanju sena priel do za-
vemu prvoroien-cu kralju Petru II. Nato so jega zaitnika nae kulture, ki je s svojim kljuka, da nae orientacije v pisavi tujih nai uradi ki so po svoji uradni dolnosti
bivi bojevniki poloili lovorjev venec z i&je in muslimani vzgledom kazal vsem sposobnim sinovom Imen ni mogoe dobro razumeti, e ne po- dolni uvati svoj shrbeni jezik, se t
divnitnj kmantemami in s trakom, na ka- uditi, da tega ne dela niti naa urnaJistika
terem je bil napis: Bojevniki skopske di- Naslednje odposlanstvo j tvorilo velfko svoiega naroda pot do prosvete in t i je s gledamo zgodovinsko na nae borbe, katere
tevilo idov in muslimanov, ki eo molili svojim delom uil, kako lovek z vztraj- smo imeli za asa Avstrije za svoja last- niti ne ostafe sloji naroda. Trdovratno dr-
jake ete iz 1. 1914-15 svojemu vojakemu
tovariu in vrhovnemu poveljniku. za pokoj kraljeve due po svojih verskih nostjo in zvestobo more priti do uspehov. na imena. Prav ta borba bi mogla ele e se konservativnega vidika m vztrajajo
Obredih. Njegovo plemenito ivljenje je bilo posve- razloiti zakaj se je na Zupec tako pre- na pravnem glodanju giede pisave men
Nj. Vel. kralju Petru II. je udruenje po-
eno predvsem povzd;gl kulture v irokih prineenem iz Avstrije se nikakor ntsmo
slalo tole vdanostno brzojavko: Dijaki-bo.
jevniki dijake ete iz 1. 1914-15. zbrani ob
400 km pe na kraljev grob ijudsklh plasteh, vsako prosvetno delo je
priano oklepal nemke transkripcije svo-
jega rmena in zakai nasprotno Pai ni mogli dokopati iz te podjarmljenoste svo-
grobu svojega vitekega ln modrega vr- Oib 13. je prispelo na Oplenac 600 kme- podpiral z besedo in gmotno. Tafto si je imel nobenega pomisleka, da podpie svode jega miljenja v misel, da smo tud: na tem
hovnega poveljnika se klanjajo spominu tov ln kmetic iz Kruatovca. Vodil jih Je sam s svojim ivljenjem postavil boli tra- po4iu nr gospodarji, kj moramo popraviti
sveenik Milivoje Filipovi, ki je opravil hne v francoski transkriociii.
svojega vzvienega vladarja in izraajo jen spomen k, kakor je vsak spomenik iz neteto krivic, v tem pogledu nam zade-
Vaemu Velianstvu svojo rvestobo z ob- tudi verska opravila. Eno naJ"bolj ganljivih
brona al' kamna Pred tem duhovnim spo-
janih za asa Avstrije.
ljubo, da bodo uvali narodno !n dravno odposlanstev je bila skupina delavcev It
Pmjavora (vrbaska banovina), ki je pod menikom velfkemu sejalcu v brazde nae Ko smo se zaeli Slovenci poasi narod- Le iz zgoraj navedene nae orieartadSe }e
edin-stvo Jugoslavije in da bodo svoje dol-
nosti Izpolnjevali v dobrobit vsega jugo- vodstvom Lju bom i ra Bogdanovima preho- kulture kliemo: Slava! no drami ti, se tudi oni nai Inteligenci, ki razumljivo zakaj gospod Schuppetz sma-
slovenskega naroda. dila pe nad 400 km in prinesla s seboj S trenutkom zbranega molka Je vs dvo- se je smatrala za izrazito narodno, ni zde tra to obliko svojega mena za sveto io ne-
Bivi dijaki-bojevniki so ostali 5 minut voenko, ki so Jo prigali nad grobom Ve- rana poastila spomin mrtvega kralia, nato io prav ni posebnega, da je pr.vatno med dotakljivo m ne uti vsaj udne notranje
ob grobu svojega vrhovnega poveljnika v likega kralja. seboj obevala, bodisi ustmeno bodisi pis- neskladnosti taas, ko protestira proti te-
pa ie univ. prof. dr. Radoji v pregnantnih
pobonem molku in v molitvi. Danes je prispel v Beograd velik ereibrnl rtah in z jasno besedo podal ivljenjski lik meno, kar v nemini in jo v takem obu- mu, da se njegovo slovensko ime pfc>e po
venec, ki so ga poklonili nai hDBeljeni v Vitekega kralja Aleksandra I. Ueriinitelje. tenju tudi ni ni motilo, da je imena pre- nae.
ene l e dekleta iz Poarevca Kanadi. Venec Ima napis: Vitekemu kra- naiaia v nemko pisavo Taka narodnostno Taka naa orientacija nasproti nemki
Nato Je prispela na grob deputacija iz lju Aleksandru I. Uedinitelju. Na listih ind.ferentna nagnjenost nasproti nemini pisavi naih meti je razumljiva edinole iz
Poarevca. V njej so bili delegati in dele- so vrezana imena vseh naih inseljeneev
v Rotlandu v Kanadi.
Poset Kemala pae se ie v naih inteligennih krogih, doloma nae svoijeasue podjarmilenosti. Bo na-
gatke srbskih sester, Kola deklet in omla- drala tudi preko prevrata in se je v mno- sprotno pa Paiev podpis v francoski tran-
dinskih drutev. Cerkveno opravilo je Ob 1. popoldne Je prispelo te Beograda v Beogradu odvoden goem ohranila <k> dananjega dne. Toda. skripciji izvira iz uvstva. svobode in svo-
opravil njihov sveenik prostovoljec Jova. e posefono odposlanstvo Jadranske strae Beograd, 19. novembra, p. Iz Ankare po- ko se je od osemdesetih let aaprej zaelo
novi, na jektenija je odgovarjalo pevsko za korulski okraj in poloilo na kraljev bodnega lovek*-
roajo, da o zaenkrat odgodeni vsi narti ivahneje narodno ivljenje, ko je zaela
drutvo ft Poarevca. Odposlanstvo je po- grob prekrasen venec. o inozemskih posetih Kemala pae. Kakor rasti narodna zavest v im ire sloj m
znano, je nameraval predsednik turke re- ko smo zaek postajati bolj obutljivi za
publike e v teku letonjega leta vrniti lan-
ski poset jugoslovenskega kralja ter ob vsa narodnostna vpraani 'M s tem tudi za Svetovna turneja
Preorientacija Italije Seja sreskega odbora JNS enem posetiti tudi Bukareto in Sofijo. Za- jezikovna in pisavna vpraanja, so se na-
naih tenikih igralcev
radi marsejskega atentata pa so odpovedali rodnostni odnosi med nami in Nemci r Av-
odncajih do Jugoslavije? za ljubljansko okolico vse nameravane posete. Dokler se ne izvr- striji edalje bolj ostrili. Prei je as, da Zagreb, 19, novembra. AA. N vabila
V nedeljo je bila v Ljubljani v restavra- e ukrepi, ki jih predlaga Jugoslavija glede je to razmerje postalo toliko napeto, da Calcutta-South-Ciub odpotuje 20. t. m
Pariz, 19. novembra, p. Kakor se do- zatiranja mednarodnih teroristinih organi- ob 13. naa tenika reprezentanca v Indajcv
znava v pouenih krogih, se pripravlja- ciji Zvezda seja sreskega odbora JNS a je e pisava imen kazala na politino pri-
ljubljansko okolico; seji so prisostvovali zacij in dokler ne bo zajamena popolna padnost Od te dobe naprej se je pokazalo, Sestavljajo jo Punec. Palada, Kukuljevi^
jo velike Iz premem be pri diplomatskih poleg odbornikov tu d' okolisk, upani, la- varnost dravnih poglavarjev, Kemal paa in Schaffer ter kapetan in delegat jugosLo-
m konzularnih zastopstvih Italije v Ju- da so vsi ond Slovenci, ki so hoteli kazati,
ni JNS. Na dnevnem redu sla bili poleg ne bo zapustil svoje drave. im pa bo to venske tenike zveze dr. Ivo Paveli. NaS
goslaviji. Dosedanji italijanski poslanik doseeno, bo prva pot Kemala pae v Ju- da so tr^jfrajndS h, svoja imena pisali z igralci e bodo 22. t m. ukrcaii v Genovi
obiajnih tok tudi tolr: razgovor o sena- nemko transkripcija Oni Slovenci
v Beogradu Gafli bo premeen za po- torsk h volitvah ter razprava o predstoje- goslavijo, kjer se hoe v prvi vrsti poklo- parni Viictoria in prispeli v Bombaj
slanika v Ankaro. Tudi vsi sedanji kon- niti na grobu svojega velikega prijatelja, pa, k] so hoteli poudariti svoie narodnost- 4. decembra, dan pozneje pa v KalkutOk
ib volitvah v Glavni odbor za osuevanje
zuli in generalni konzuli Italite v posa- Barje. pokojnega kralja Aleksandra. Se le po pose- no utenje, so skuali svojemu imenu, e Turnejo po Indiji bodo priredji! pod po-
mezlh pokrajinah Jugoslavije bodo v Predsednik g. Pipan se je pred preho- tu v balkanskih prestolnicah bo Kemal pa- je bilo sittajno iz bogve kaknih razlogov kroviteljstvom vseindijske teniSke zvez
najkrajem asu premeeni drugam. V dom na dnevni red spominjal blagopokoj- a posetil tudi Moskvo. popaeno z nemkim pravopisom, vrniti skupaj z neitn ITK. Nade motvo bo v
tukainffli pofitin;h krofih v?diio v tem nega kralja Muenika m 40 dnevnice nje- slovensko lice s tem, da ga piejo po nae. dveh mesecih sodelovalo na turnirjih p
dokaz, da se prjpravlja ftalHa na poool- gove tragine smrt'. Zborovalai so stoje Kralj Zogu pose ti Ankaro Ta narodnostna borba Jc ustvarila pri nas raznih krajih Indije. Taiko se bo udeleil
od 21. decembra dalje tekmovanj aa prven-
no preorientactjo v svojih odnoajih do posluali govor predsednika in poastili vla- Ankara, 19. novembra, n. Kakor se do- v Sloveniji dve ostro loeni fronti, ironto
darjev spomin s klici Slava!. znava v dobro pouenih krogih, bo prv narodno nteih Slovencev in nasprotno stvo Bengakje, na novega leta dan bo p*
Jugoslavije. igralo meddravno tekmo Jugoslavija : In-
Predsednik je nato toplo pozdfarH vse dni decembra po6etil Ankaro albanski kralj fronto nam sovranega nemtva ia ujema
Beograd, 19. novembra, p. Kakor se Zogu. To bo prvi inozemski poset alban- prikljuenih siovensk h mlaneev ali celo dij. V teku BO razgovori, da bd nae mo
navzoe, zlasti narodnega poslanca g. Ko- tvo igralo na povratku tudi v Egiptu. S
doznava. bo italiians-ki Doslanik v Beo- mana. Gosp poslanec je podal politino skega kralja. Zatrjuje se, da bo pri tej pri- renegatov.
gradu Oa!'i v bl'n;ih dn^h premeen srtuacijsko poroilo po marsejski tragediji. liki objavljen pristop Albanije k balkan- to turnejo se bodo jugoslovanski teniki
za poslanika v Ankaro. Za novega po- skemu sporazumu. Avstrija, v kateri so bili Nemci vladajo igralci mednarodno uveljavili, obenem p*
Njegova izvajanja so bila sprejeta z odo- se bodo pripravili za oje tekme ZA Dav
slanika v Beogradu bo imenovan dose- bravanjem. sledila pa jim je debata, v ka- narod, je naravno itila v<se janiarske pri-
sov pokal L 1935, ki se zano meseca maj.
danji poslanik v Teheranu grof de Viola. tero so posegli gg- Grmek. Pavi, Bruni,
Ogrin Toma in drugi.
Dimo Kazasov - novi begiice is zato itila nemko transkripcijo
njhovih slovenskih imen. Ker pa ni hi'o v
Nove gospodarske uredbe Sledil je razgovor o senatorskih volitvah. bolgarski poslanik interesu dinastije, da s medsebojna narod- Tibor Melc zapua
Sreski tajn:k g. Bortnik je referiral o to- Sofija, 19. novembra, p. Nj. Vel. kralj nostna borba razplamteva preve, je bila
Beograd
Beograd, 19. novembra, p. Minister zadevni korespondenci in o sklepu sreske Boris je danes podpisal ukaz, s katerim je seveda prisiljen pravno urediti vpraanje
za trgovino hi industrijo g. Jura? Deme- eksekutive. Odobren j bil soglasno sklep imenovan za poslanika Bolgarije na jugo- pisave imen. In tako sta se konno ti dve Beograd, 19. novembra, p. Ncmnski ata-
trovi je predloil ministrskemu svetu eksekutive, naj pri teh volitvah obvelja alovenskem dvoru bivi minister Dimo Ka- sovrani fronti ustavili na neki skrajni to- e pri ekoslovakem poslanitvu v Beo-
v odobritev ve vanih gospodarskih princip, da se volijo v senat zastopniki zasov, predsednik Bolgarsko-jugoslovenske gradu g. Tibor Melc je premeen k posla-
ki, kjer je vsaka obeh strank mimiciozno nitvu v Moskvo, kamor bo odpotoval e
uredb, med njimi predloge za izpre- vseh sloiev. tako da ne bo zastopan samo lige v Sofiji in velik pobornik zblianja med pazila na nedotakljivost p smene oblike
Jugoslavijo in Bolgarijo. Z drugim ukazom ta mesec. V teku svojega devetletnega slu-
membo uredbe o zaiti denar, zavodov en stan. Sklenilo se je apelirati na vodstvo imena. bovanja v Beogradu si je g. Melc pridobil
in njih upnikov, dalje uredbe o reij- JNS. naj naj.de nain, d bodo eprav je dosedanji bolgarski poslanik v Beogradu
Kjuseivanov imenovan za ministra na bol- Tako se je zgodilo, da je pri nas pisava ne samo med novinarji, marve tudi med
skih strokih denarnih zavodov in o to v strankinem statutu n: predvideno vsemi drugimi druabnimi sloji vsestranske
na banovinski konferenci senatorjev, po- garskem dvoru. Novi bolgarski poslanik bo imen, v svojem bistvu zgolj sredstvo za
reijskih strokih industrijskih podje- e ta teden prispel v Beograd in prevzel pismeno fiksiranje izgovarjauega imena, simpatije ter je njegov odhod zlasti v kro-
slancev in banovinskih svetnikov soodloe- gih Jugoslovensko-ekoslovake lige izzval
tij. vali pri postavitvi senatorskih kandidatur svoje posle Dimo Kazasov bo prvi posla- dobila velepolitien znaaj, in to posebno
nik, ki bo izroil svoja poverilna pisma veliko obalovanje. G. Melc je bil eden naj-
tudi upani. Za delegata sreskega odbora kraljevemu namestniku knezu Pavlu. Ime- na nai slovenski strani Saj smo mi Slo- vnetejih pobornikov jugoslovensko-eko-
Kriza belgijske vlade na to konferenco sta bila predlagana od
eksekutive gg. Pipan in Mosec. kar je od-
novanje Kazasova za poslanika v Beogradu venci kot tnal slovanski narodi iveli pod
tujo vlado brez politinega naslona na
slovakega zblianja te rsi je na tem polju
stekel nevenljivih zaslug.
je bilo v vsej bolgarski javnosti sprejeto
e ni reena bor soglasno spreiel
Tudi debata o volitvah v Glavni odbor
z velikim odobravanjem in zadovoljstvom,
ker vidijo v tem najbolje jamstvo, da se
svoie junoslovanske brate, bili nasproti
Bruselj, 19. novembra. AA Theunis upa, politino premonemu narodnostnemu na- Polovina vonja za ebelarski
da bo do drevi sestavil novo vlado. Jaspar za osuevanje BaTja je izzvala veliko novih bo akcija za zblianje z Jugoslavijo uspe- sprotniku Nemcu v stalni, vasih kar obnp-
noe pristati, da bi stopil v novo vlado. predlogov in misli za uspeno delovanie no nadaljevala. nj narodni defenziji, katera se ie iziv- kongres
novega odbora. V svrho postavitve ljala predvsem na jezikovnem poliu ln je Beograd, 19 novembra AA. Za. ebelar,
tve kandidatur bodo 5'klicani v vseh voll- Rumunsko-jusoslovenska ski kongres, ki se bo vril v BeogTadu 25.
zato s skrajno energijo branila vsako pod
Novo miliiardno posojilo nih okoliih sestanki, na katerih bodo po-
roali funkcionarji reke organizacije vzajemnost na olskem polju svoje narodne samostojnosti in zato tudi z
t m., je dovoljena polovina voznina na
dravnih eleznicah Udeleenci kongresa
isto energijo branila svoie pravice na po-
Italije JNS.
Pri sluajnostih je bilo stavljenih ve
Nv1 Sad, 19. novembra . N a podlagi
pogodb z Rumunijo je bila letos ustanov- lju slovenske pisave. Zakaj manifestacija
si kupijo na odhodni postaji cel vozni li-
stek, ki jim bo veljal tudi za povratek.
Rim, 19. novembra. w. Dananji ministr- vpraanj na g. poslanca in ostale funkci- ljena v Vrcu rumunska realna gimnazija. imena slovenskega ie bila za slovenski na- Popust velja za odhod od 23. do 25. in za
ski svet ie skleni! emisijo novih zakladnic onarje. Pouk v prvem razredu se prine koncem rod taas velikega moralnega in narodno- povratek od 25. do T7. novembra.
v viini dveh milijard za devetletno dobo. Sej je potekla v po!n: harmoniji in dala tega meseca. Z druge strani je rumunska prestr nega pomena. Tako se je zgodilo,
Zakladnice se bodo obrestovale po 4 od- "sem udeleencem nove pobude za veliko vlada po svojem diplomatskem zastopniku da je na lovek smatral ono pisavo imen,
zahtevala, naj poljejo nae oblasti v Te- VrempncU nanoved
stotke in iih bodo interesenti dobil' al pari. delo. H aka stranko v najbliji bodo- kot je bita konno po borbi ustaljena, za
nosti. mifivar naSe profesorje za pedagogijo. Zagrebka vremenska napoved sa danes:
Tudi to pot gre za posojilo z visok;m pre- knjievnost, zgodovino in geografijo, da se popolnoma nedotakljivo na obeh straneh,
mijam, Vt bodo v prvih treh letih nesle na tisti, ki je imena prhala po nae. kakor Precei vedro, ponekod nekoliko oblano*
bodo uitelji, ki so nameeni na jugoslo- Dunajska vremenska napoved sa torek:
IS milijonov in bod/> izrebane med sred- venskih manjinskih olah v Rjimimiii iz. na tisti, ki je naa imena pisala v nemki
nje posestnike.. UVAJM0 JUGOSLAVIJO popolnili v teh vedah traosJrriaciiL
Na zapadu in iu?u manj oblano.
hladno. podnevi spet topleje.
Ziutrai
/
M a i k r a p i i o Ifocife niesar najti. Pot je bila zelo naporna ra-
(5i^linjy zjn&znos ia
radi novih snenih ametov in poledenele
poti. Najteji je bil prehod preko Sandi-
jevega plaza, tam kjer se je bil v snegu
ponesreil Sandi Wissiak. Ko sta planinca
prila na Sedlo, sta jima Skalaa Biko in
Kemperle povedala, da sta trupli e naia
brata Erjavka. jm
Po vsem tem je zdaj jasaio, da sta Je- a r n i c e morate p o z n a t i , da zamorete
zerek in ernieva ob lepem vremenu na-
glo premerila pot do Sedla, kamor sta pri- presoditi njeno gospodarnost TUNGSRAM
la najbr e v mraku. Hotela sta preno- D arnica, katere nitka je zvita v dvojni
iti na Okreju v zimski sobi. pa sta na
poledeneli poti zdrsnila po plazu in str- v i j a n i c i , ima oba podatka. Onadva
moglavila ez 100 metrov visoko skalno
steno, pod katero so ju nali mrtva. e par Vam jamita za gospodarnost a r n i c e .
100 metro\' poti bi morala premeriti, pa bi
bila povsem izven ne\'arnosti. Neizprosna
^A ARNICE
TUNGSRAM
usoda je prekriala raune tik pred ciljem
in ju poloila v rani grob.
romantini raz poloe noet i, 7 idealizmu na- ta narod in njegova zemlja v neloljivo ce- va je v tem ozira sorodna brezpomoni, v
K U L T U R N I PREGLED rodnega prebujenja >e popevka vgala zla-
sti mladino, ki jo je zanesla na ulico in
dalje med ljudstvo, dokler se ni razirila
loto.
Zanimivo bi bilo dognati, kdaj in kako je
prila ta pesem med Slovenoe. To ie naloga
usodo vdani enski, na nemkem gradu za-
prti, neupogljivi Jeanetti Droste-Hiilshoffo-
vi ah starinski uvetveni francoski pesnici,
Stoletnica slovee himne kot zvesta spremljevalka vsega narodnega
gibanja, kot pesem budnica, kot pesem to-
zgodovinarjev nae glasbe. arobno jokavi Marcelini Desbordes-Valmo-
re (roj. 1786). Ahmatova je zaslovela, ker
Kdo ne pozna pesmi Kje dom je moj? in drugod, njo s o prepevali na daljni poti lanica, kot pesem, ki je zvenela slaje in je kot prva obogatila rusko knjievnost z
Najde io v vseh slovenskih pesmaricah V preko Sibirije v svobodno domovino. Danes boli domae od vseh drugih. >Teiki dani sacrebakoc kasaliitac Pod razodetjem poprej prikritega enskega sve-
tei ali oni oblik: so jo peii tudi pri drugih s e ob njenih slavnostnih zvokih dvigne m L. 18:^9- ie kroupova skladba prvi? iz- tem naslovom je priobila beograjska re- ta. V tem podroju ni imela nobenega ena-
slovanskih narodih Pesem pa je ekega odkrije vsak ehoslova.k. Z nio se zaenjajo la v tisku in se je tako e bolj razirila. vija ivot i rad v pravkar izili tevilki kovrednega zgleda. V isti tevilki en-
izvora; znano je. da eo jo ehoslovaki pro- vs? pomembne slavnosti. Kje je moja domovina? Na to vpraanje lanek nekega Teatra lisa. ki ga oznauje za skega sveta je izla dalja razlemba Zwei_
glasili za prv : del svoje narodne in drav- Pesem Kde domov mui s e je prvi jav- odgovarja pesnik: eka je moja domovi- jedno obavetenje rz samih kazalinih kru- gove Marije Antoinettec, najuspeneje
ne himne. - Odtod je po vsem svetu, no oglasila dne 21. decembra 1834 z desk na. Ne Avstrija. Kolikokrat so Kde do- govac. lanek je naperjen zoper sedanje slovenske knjige minulega leta, ki jo fe iz-
kamor sedajo zastopstva ekoslovake dr- Stanovskega gledalia v Pragi. Uprizorili mov muj zapeli namesto cesarske himne; vodstvo zagrebkega gledalia in predvsem dala Tiskovna zadruga. Marija Bornikova
ave e zdavnai pred osvobojenjem so pe- so burko Fidlovaka. ije avtor je znani koliko intervencij in preiskav je bilo zara- napada g. Konjovida ter skua poudariti ne- obseno prikazuje to biografsko esejistino
sem o ekih poliih in gozdovih oeb eki pisateli J- K Tyl. pisec vande dudalca di tegaj Toda pesem o lepoti domae zem- uspehe v finannem in umetnikem pogle- mojstrovino in 6klepa. da tudi zaradi etine
izseljenci po vseh kont ; nentih in drusih ljudskih iger Glasbene vloke .e novinski zvestobi ehov je pre- du. Po pisanju ivota i rada je padla sile lahko brez pomisleka pritejemo Ma-
Ta pesem slavi stoletnico- Na ekoslo- komponiral Fr Skroup Ta dva sta potem- ivela vsiljeno himno Bog ohrani...*, him- umetnika viina zagrebkega gledalia na rijo Antoinetto k najboljim delom v sve-
vakem prireiaio v nieno proslavo koncerte takem avtor;a slovee pesmi, ki o nji ni no, ki je povelievala stoletno nasilje nad prcvincialni nivo. Vsekako je treba to sod- tovni knjievnosti. V rubriki Knjievnost
in slavnostne veere Listi ii posveajo cele mislil nihe izmed navzonih gledalikih narodi. Pri tej skladbi je skromni Fr bo sprejeti z rezervo in poakati, kako bo in umetnost poroa Milica Ost roka - aup
stolpce Opisujejo njen postanek, razmere, gostov, da bo neko? postala dravna himna Skroup prekosil oicer sloveega Havdna .. odmevala v Zagrebu, zlasti e, kai bo od- o drugi knjigi Tiskovne zadruge, o Antona
v katerih -e nastala in zmagovito pot. ki ekoslovake republike. Leta 1917. so v Praei zopet uprizorili govoril g. Konjovi. Ocvirka Razgovorih. Reoenzentka sklepa:
jo ;e prehodila v teku enega stoletja Jubi- Pesem Kde domov muj< je bila kompo- "i'">M(o<. in ko je prila na 0 Ani Ahmatovi. najveji ruski pesnici, To je knjiga, ki se krepko odziva klicu da-
lej te oesm' ie obenem nov jubilej narod- nirana mesec dni pred premiero. v novem, vrsto pesem Kde domov mu j, je vstalo prinaa novembrski zvezek mesenika en- nanjega loveka in ki zato zaslui, da jo
nega prebujenja nudi se prilika, da narod bru 1S34 v hii U Bonu v Mvslikovi ulici- vse obinstvo v prenapolnjenem gledaliu ski svet lep lanek iz peresa dr. N. Pre- imamo doma 01 od asa do asa listamo po
: njej. Iz ostale vsebine omenjamo prozo
zopet r>og!eda sto let nazai in se zaveda, Danes oznauje ploa na hii. da se je ood n jo pelo skupai s solistom Morda so jo obraenskega Avtor pravi, da Ahmatova
ka- e bil takrat ir ka- je danes Ta pesem to streho rodila himna ekoslovake svobo- orav teda; kje dale? na bojiu peli tudi pomeni v zgodovini ruske kulture samo- Mae Slaveve. kratek lanek o Ksaveru
te ve? kol samo pesem - ie izraz ljubezni do de Prvi jo je pel na odru baw'st K- Stra. ekoslovaki leg^onarji izraajo? pred ob- stojno poglavje, igar dragoceno in redko Meku iz peresa Vere Dostalove in Meko-
domovine vere v narod Ve generacij katy igar potomec i.e na zasluni Prija
:
?iem smrti ljubezen do lepe. edinstvene- Dosebnost tvori izvirna enskost. Sovra- vo pesem Na pokopaliu
ee je izmen-alo ?elr narod je prehodil teli vneti prevajalec iz slovenine ured- "la^nrnest.lijve domovine niki in pristai enske enakopravnosti ne Peta tevilka tednika Ideje. Miloa
dolgo m uspeno pot svotega razvoja S oe nik Narodnih L ; stov Jan Knrel Straka- Ljubezniva melfv^nost te pesmi osvaja bodo nikoli zakljuili pora o bistvu enske Crnjanskega Ideje se morajo boriti z ve-
smi;0 Kde domov mui so odbainli eki tv Tekst nrav za prav poveliuie lepoto vedno vsakega Slovana, v zavednem Ce- individualnosti. e pa ostanemo na literar- likimi zaetnimi tekoami. ta" jih izdajatelj
i7oolipnct ?e? Of^an z njo so manifestirali prakp okol'ce. kjer se do^aia Fidlova?- 1 pnene kri da se zabliska no-zsodo vinskih tleh. moramo zabeleiti niti malo ne prikriva. List ee ie hotel na-
ehi doma za <*voie pravice, ona ie v odlo ka. vendar ra ga je ljuHefvn km?ln raz v o^e^ 7nlrni v tej pesmi ivi stoletje ^samo za pesmice vseh dob in deel zrail- sloniti po vzorcu velikih francoskih kultur-
Silni vojni za osvobojenie bodrila ekoslo- umelo kot slavospev vsei eki, nie lepo- narodove zgodovine, v nj; sta zdrueni ne- m eleonno ofoznflst. hrepenenje po srei in no-literarnih tednikov, predvsem na kolpor-
vake legionarje v vroih bojih pri Zborovu tam in vrlinam njenega liudstva. V tedanji svobodna in svobodna doba, v njej ee spaja- ljubezensko razoaranje. Moderna Ahmato- tao. v pravkar izili 5. tevilki ga ponov
E STE DOVRILI
Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri mo- P o svetovnoznanem romanu s l a v n e g a Kam s prihranki
numentalni velefiim
EII TIKA
f r a n c o s k e g a pisca Claoda F&rrra
V glavnih vlogah:
Anabella, Inkiinov, Ch. Boyer
Predprodaja vstopnic od 11. do H IS.
45 LET,
se nagibate It sklerozi, gthtu
ln zastajanju sene kisline. Za
iSenje krvi in ledvic m o r a -
te piti
Aromafin
Vam omogoa pravilno zainjenje
na nogavicah in evljih?
To naj bo prepueno varni gospodinjL
Za nas je vano, da bomo odslej, ko bo-
mo nosili v evljih higienske SETA vlo-
LA BATAILLE ELITNI KINO MATICA klobas in s tem res dober okus. ke, vedno zdravih nog, v suhih nogavi-
cah in suhih evljih. Prihranki bodo res
znatni
Iz Ljubljane
c e vesti
u Popravila ur, zlatnine, arebmtne In
drugih predmetov. Cenjeno obinstvo opo-
Spored alnega koncerta Hubadove zarjamo, da lani zdruenja ne odgovarjajo
upe v poastitev pomina blagopokojnega za v popravilo prevzete predmete ve ka-
vitekega kralja Aleksandra i. Uedinitelja: kor tri m e s e c e . Zaradi tega Je v hi te remi
Naa univerzitetna biblioteka v novem poslanca. Tri je pripeljal delegacijo hc Ljub-
Mnogo je raznih mineralnih vod. ali Raden- 1) Preludij &a orgle, igra P. Ako. 2) alni obinstva, da predmete, ki Jih hma pri
dravnem proraunu. e v vejem delu ne. ljane. etudi je dogodek sam po sebi maj-
ski zdravttni vrelec je s a m o eden v vsej spevi: Veni mir, Straen dan, Gro- urarjih, zlatarjih Itd. te ve ka/ker tri me-
deljskega Jutra* smo objavili sporoilo hen, Je zaradi prianja stanovske zaved-
Jugoslaviji. Vsebuje 23!! raznih zdravilnih zen strah in udno bode, po jo adrueni sece, imprej dvigne Obenem opcnarjaino
Akademske akcije za univerzitetno knji- nosti in organizatorinega smisla mladega
sestavin Zato se t a k o zdravo tn dobro po- meani zbori. 3) Premrl Rei me za bas cenj. obinstvo, da lani druenja privat.
nico v Ljubljani, da sta v novi dravui stanu domaih strokovnjaktrv vreden ornem,
utijo oni, ki redno pijejo Radensko. solo z orglami. Poje g. Friderik Lupa. 4) nian strankam ne s m e j o ceniti notoenih
proraun vneeni tudi dve dolobi, ki bo- be, posebno e z narodnega stalia, ki
Marx: Ave Maria bariton-eolo in orgle predmetov. Zdruenje urarjev, zlatarjev,
s t a problem nae univerzitetne knjinic* 1 mora konno prikazati silo jugosloven&ke
poje g. Cveto Svigelj. 5) Zdrueni meani optikov Itd. v LJubljani.
konno lahko privedli do realizacije. V pr- strokovne sposobnosti in jugoslovenske pro- pravi, da bo e lahko ozdravil. Ta dva in
e nekateri drugi primeri so pa najzgo- zbori zapojo Vse kakorkoli, O Bog, Od-
vi vrsti po prizadevanju ministra g. dr. izvodne sile. Za jesenike diplomirane teh-
vorneji dokazi srednjeveke teme, v ka- reenlk in Usmili se. 6) Prelovec: Ave
N o v a k a je finanni minister vstavil v novi nike je biia ustanovljena podrunica cen-
Maria za sopran solo, meani zbor in or-
proraun znesek 500.000 Din kot prvo anu-
iteto za povrailo posojila, ki naj &e naja-
tralne organizacije
Ne bodite nestrpni! Zaradi tehninih
teri ivi kmeko ljudstvo Hrvatskega Za-
gorja. gle. Sopran solo zapoje gd Tinka Dolenc. S M U I
7) Postludij za orgle, igra P. Ako. Kon-
m e za gradnjo biblioteke. V finanni za- ovir ni bilo mogoe, da bi se knjige Vodni, Tat koles prijet. Konjikemu oroni- cert vodi zborovodja upe g. Fran Ventu. PORT KMET i ' "
kon pa je bil uvren paragraf, ki poobla- kove drube zaele e ta teden razpoiljati. tvu se Je pod spretnim vodstvom koman- Aleksandrova cesta 7
rini. Vstopnice v Matini knjigarni, sedei
a ministra prosvete, da v snorazunni s Razumljivo je, da pravi Vodnikarji nestrp- dirja g. Padeanina posreilo izslediti ta- po 10. 8 in 6 Din, stojia po 3 Din. Kon-
finannim ministrom v^-ame pri Dr. hipo- no akajo, k<iaj se pojavijo knjige v rokah tu, ki je kradel kolesa kar na debelo. Je cert bo v petek, dne 23. t. m. ob 20. v Sam M Je Izdal. Policija Je aretira-
t e k a m i banki za zsradbo biblioteke tK>- na.:h poverjenikov al, da ta teden ekspe- to 30 letni Podgorek Martin, doma iz He- franikanski cerkvi. la livarja L H ki Je bil ocumljen. da J
trebno posojilo. Po nasvetu s?, ministra dr. dicija e ni mogoa. Zato pa poverjeniki in bentrajta pri Konjicah, a bivajo zadnji
Novaka je uprava ljubljanske univerze lani med tem e lahko urede svoje dol- u Zaradi splonega narodnega alova- kupoval od raznih sumljivih oseb nkrada.
predloila vladi delno spremenjeni nart nosti. da pojde potem razpoiljanje tem nja g. prota Djordje Budimir jutri na dan na k o l e s a in posamezne dele. Spoetka J*
biblioteke, t a k 0 da so stroki sedaj prora. hitreje od rok Odlaavcem bo mogoe e- svoje krstne slave sv. Arandjela MLhajla vse gladko tajil ln s o mu verjeli tud!
unani na okrog 10 milijonov dinarjev, od le poxneje postrei.
Danes ne bo sprejemal estitk. policiji. Preden so ga !zp<ustili, so pa sm-
t e s a r bodo priblino 2.5 milijona prispeva- 20 letnica smrti Dimftrija Tucovla. JOHN MC. CORMAC U N o v o m e k o d i j a t v o v ljubljanskem a j n o nali pri drugem aretiranen neke
le banovina, obina in druge korporacije. Danes pred 20 leti je padel kot rezervni v prekrasnem filmu gledaliu. V nedeljo dopoldne je bilo dram- 1'stke, na katerih prosi livar, naj doma go-
Spremembe v nartu je izvril univ. prof. astnik na Kolubari nad Lazarevcem sko gledalie nabito polno otrok. 2e pri tove dele koles poskrijejo. V njegovi de-
Plenik, ki je. kakor znano, sei^avil tudi
prvotni nirt.
ugledni srbski narodni delavec ln ideolog
srbskesa gibanja dr. Dimitrije Tucovi
Pesem moje due premieri so bili postavljeni v parter stoli,
veraj so pa napolnili otroci tudi orkester,
lavnici so poraieje e e n k r a t napravili pre.
iskavo ln zdaj ee bo livar zagovarja! pr4
ki je bil star 32 let. Delavske organizacije ki so g a morali preurediti, da je sprejel oko- sod:f^em.
ZVONI KINO IDEAL
TEHMOFORJI se bodo na raznih prireditvah v prihodnjih P r e d s t a v e ob 4., 7. in 9 4. li 70 uencev n o v o m e k e gimnazije, ki s o
P a t e n t kolo te-
umivalne gobe in frotirke najceneje v dneh poklonile njegovemu spominu. Dr. Di. p rii i pod vodstvom prof. Sreka B a r a g e
mitrije Tucovi je bil doma iz Uica. dovr. in ge dr Piskernikove. da si ogledajo so- dilnike sHerknle
P A R F U M E R I J I V E N U S il je nekdanjo beograjsko visoko olo, po- c a s v Hudinji nad Vitanjem Podgorek je botno predstavo Kovanine in v nede-
prod glavno poto 50% tetfi na drrth
tem pa je nadaljeval svoje tudije v ino- bil e L 192S. obsojen na 2 leti zapora, ker ljo *Snegulico ter Hlapce. Vodstvo
zemstvu Doma se je ves posvetil novinar- ekskurzistov je dokazalo razumevanje za In a s u
Veliki uspehi nae kulturne propagan- Je ukradel 28 koles. Ko je priel lz zanora
skemu delu ter je urejeval s pokojnim Du- se je poroil in se preselil iz Hebeotrajta kulturno misijo gledalia in zavedajo Zahteva j t e v vsaki trgovini % tek-znine.
de na Danskem. Letr>s je obiskal nekatere
anom Popoviem dva delavska lista" v Hudinjo. Za svoj tatinski okoli si je iz- s e vzgojne vrednosti, ki jo igra u m e t n o s t
nae pokrajine znani danski slikar in kipar
Borbo hi Radnike Novine. Srbsko bral sedaj Celje in blinjo okolico. V m e pri doraajoi mladini, je organiziralo iz- u Divjanje splaenih konj. V Kolodvor-
Johann.es Kragh. Hotel je v prvi vrsti spo-
knjievnost je obogatel tudi s prevodi del stu Je preal pred rajnimi javnimi poslopji let v ljubljanska gledalia Hvalevreden ski ulici tik pred Ekonomom *o s e V<v
znati lepoto nae Dalmacije, istoasno pa
najvanejih socialnih ideologov. in uradi, kjer so kolesarji puali svoja ko. zgled, vreden posnemanja tudi v drugih raj okro^ 16. splaili konji nek*ga posest-
izpolniti svoje tudije o naih umetninah
Razpis obinske slube. Obina P e t r o v , lesa. Ukradena kolesa je potem prodajal okolikih m e s t i h nika iz Tolmaevega. Konji, ki o bili bres
ter urodobiti nekaj lepih naih motivov.
V e s namen je usrledni eost popolnoma do. e je razoisala slulbo obinskega delovod- po vaseh za nizke vsote. Konjiko oroni, u Pevski zbor Glasbene Matice s e od- varstva, so s e prestraili po^rrebcev hi
segel in ker se je najbolj zanimal za Me- je v Slubenem listu od 14. t. m. t v o ga Je na podlagi prijav izsledilo in pelje na svojo turnejo po Bolgariji danes zdirjall po Preni nllci na Sv. Petra cesto,
trovievo galerijo v Za^rehu in sploh za Narodna knjinica in italnica v Za- 20. novembra in ne 22. kakor je bilo pomo- nato pa po Taboru in na 5martlneko cesto,
delovanje velikega ju gos Lo venskega umet- grebu. Kraljice Marije ulica t. 3., priredi toma navedeno v naem nedeljskem poro- kjer so Jih mogli ustavit! ele pred Koiin.
nika, je po svoji vrnitvi v Kopenhagenu v sredo 21. t. m. drutveni sestanek s pre- PRIDE SMEH, ZABAVA roilu. Pevci okrog 80 po tevilu odpotuje- s k o tovarno. Med dirjanjem so s e Urnike
pod odkriljem Dansko.iugoslovenskega dru- davanjem un'v. pTof. g. dr. Ljudmila jo z beograjskim braovlakom db 20. Z nji. kcflnaj sproti umikali s c e s t in Je le raded,
t v a priredil predavanje o Metroviu in Hauptmana: Mednarodni poloaj pred sve- bi mi jx)tujejo: predsednik zbora senator dr. da ni nihe postal rtev plaenlh konj.
Vlad imir Ravnihar, zborovodja g. Mirko Konja sta spotoma zlomila pri vozu ojnico
njegovih umetninah. To predavanje je vzu.
dilo veliko pozornost in so zaradi tega pri-
tovno vojno. Zaetek ob 20.30. Gosti do-
brodoli.
Himen. V "Beogradu s t a se 15. t. m.
Zamenjana nevesta Poli, in pa skladatelja gg. Anton Lajovic
in Emil A-dami.
ki je oba do krvi pokodovala.
kljuili e veer ki ga je priredil ugledni
danski skladatelj in pianist Herman Kop- poroila gd Ljubinka S l m l e v a , her- u Uprava Htibadove upe J P S vabi v s e
pel, ki je predvajal publiki mno?o jugoslo- ka pokojnega generalnega direktorja mi- aretiralo. Pri zaslievanju Je Podgorek ljubljanske m e a n e ln moke zibore na
vensklh skladb ter ciklus narodnih pesmi. nistrstva za agrarno reformo, in g. dr. Ivo priznal e 11 tavin. Tri ukradena kolesa zadnjo p e v s k o vajo za alni koncert v e-
S m r e n i k iz Ljubljane, e s t i t a m o ! so na konjiki oToniki postaji, kjer osta- trtek 22. t. m. o!) 20. v franikanski cerk- &tJFfiP/UE& KA ODPLAILO?
ZA PULOVERJE Nevarno naraanje Save In njenih pri-
nejo deponirana, dokler se ne ugotovijo vi. Udeleba obvezna zelo strogo. Pridite .JUGOACENCIJA" IABFB, Dtt1m)t M
pravi lastniki. vsi tono.
tokov. Priakovanje, da se bo voda Save
ANGLEKA VOLNA po prenehanju nalivov naglo zniala, se
niso izpolnila. Sava z vseimi svojimi prito- nji
V verajnjem naem lanku 0 letof
bilanci Zveze za tujski promet se mora
u Obni zbor U m e t n o s t n o
skega drutva v LJubljani bo v
agodovln-
torek 27. Iz MaritH>fa
TONI JAGER, ki e vedno naraa ln je tehnina sekcija odstavek o tevilu gostov v posameznih t. m. ob 3. popoldne v Narodnem muzejsi
Ljubljana, Dvorni t r g tev. 1. (hinavske banovine odredila permanentno krajih pravilno glasiti: Med naimi letovi- po obiajnem sporedu. Ko bi s e do 3. ure a alni koncert Ljudbke univerze, M
slubo pri vseh dbrambtiih postajah. S a v a i prednjaita Bled (letos 17-621 gostov, n e zbralo zadostno tevilo lanov, bo obni t>o d revi v franikanski cerSrvi v spomhi
Francoski konzulat objavlja: Nujno je tako mono narasla, da so bile v nevar- lani 16.087, nonin letos 173.230, lani zibor e t r t ure pozneje. pokojnega kralja Aleksandra bo narlostoj.
opozarjamo delavce vseh narodnosti, naj si nosti celo naprave velike bos>utske vodne 157.210) in Rogaka Slatina (letos 5S22 go- u Mata Harry s v e t o v n o znana Spljon- neji Izraz alovanja tako po vsebini vee-
preskrbe od francoske vlade (Services zadruge. Vodna zadruga je e med prvim stov. lani 5119, nonin letos 79.691, lani ka, ki je med vojno bila ustreljena od ra kakor po ugledu s o d e l u j o a u m e t n i k o v .
r.e main.d' oeuvre) dovoljenje f*avis favo- nalivom javila sreskemu naelstvu, da je 74.063.) francoskih oblasti, e vedno zanima sve- Sloviti zagrebki oreelski virtnoz Franjo
rable), ako imajo namen podati se v Fran- treba takoj zgraditi 15 m dolg in 4 m vi- tovno publiko. Znano je namre, da je bi- Dugan nas po doleih letih snet ob=6e ta
cijo na delo. Kdor bi se podal na pot brez sok nasip. Pri tem delu so zaposlili preko la ona v slubi zloglasne nemike pijonke nam bo nudil priliko, da oft>6udnjemo nje-
trga dovoljenja, se mn lahko dogodi, da 200 ljudi iz Bosuta in okolice. K o Je bil na- D A N E S SIJE C A R O L V F I L M U G-ospodine doktor, ki se sedaj nahaja v govo mojstrsko orglanje v dveh francoskih
ga na mej"i francoske oblasti zavrnejo. skladbah in v znameniti njegovi fugi
Jugoslovenski konzulat v Perziji. Ka-
sip e na pol dovren, pa je voda vendarle
udarila preko njega. Na podroju vodne za-
ETNIK OSAMLJENE nekem sanatoriju v vici. Ta nemka pi-
jonka je ugonobila tudi Mato Harry. Ta c-molu. Razen tega bo spremlja! nao do-
kor sroo zvedeli, bo po prizadevanju name- druge k srei ni napravila nobene kode. ZVEZDE Ji Je namre odpovedala svojo sluibo ln ir mao violinsko virtnozinjo pri dveh asu
ra ministrstva za socialno politiko postav. Pri Sremski Mitrovici Je bila Sava e Divji zapad v v s e j grozoti in veliini strahu pred izdajo Jo Je Gospodina do- ln kraju primernih komadih komponistov
1,'en v Teheranu Jugoslovenski konzulat, ki nedeljo zjutraj visoka 621 am, pri Ral ktor sama fedala. Usodo t e lepe Spijonke Goldmarka ln Havdna, umetnica s a m a pa
je zelo potreben zaradi zaite interesov 644 cm, a je tekom dneva narasla e za ZVONI KINO DVOR, t e l e f . 27-30 nam pokae film Mata Harry, ki ga bo bo e podala skupno s svojo, ia mnogih
na ; h rojakov, ki so zaposleni kot zidarji dobrih 20 cm. P r e d s t a v e ob 4., 7. in 9. Vstopnina v petek predvajala ZKD. koncertov e znano uenko, violinistko gd.
pri zgradfoi eleznic v Perziji. Velike va- Din 4.50 ln 6.50 u Rokovnjal deseti na entjakob- Reiserjevo Bachov Largo ra 2 violini.
Po nalivih nevarni plazovi tudi v Dal-
noisr.i bo ta konzulat tudi zaradi nadaljnje skem odru. Veleuspelo ljudsko igro s pet- Novost za Maribor Je tod! nastop komor-
maciji. Na podroju od Makarske proti
zaposlitve na-;h rojakov, ki so bili reduci- Met?kov;u in dalje proti Moetarju so bili jem bodo ponovili v entjakobskem gle- nega pevskega zlbora, ki bo pod vodstvom
rani po drugih deelah, koder bivajo ua-i Privilegirano fccvoacno drutvo v Beo- daliu v soboto ln nedeljo ob 20.15. Ker prof. Vasilija Mirka zapel v e m o t e t In dra
v zadnjih dneh moni nalivi. N a c e s t o od
izseljenci. gradu objavlja, da nima nobenega Izpraz- sta bili tudi obe poslednji predstavi popol- glh cerkvenih pesmi skladateljev J. P e t e l L
Vrulja proti Makarski se je sesedla % bre-
Sestanek diplomiranih tehnikov. Te dni njenega meata za uradnike ali kakrnekoli noma razprodani in je pri nedeljski picd. na (Gallus. 16. stoletja), Brumela, Bort-
ga velika lavina, ki Je nasiosila okrog
je bil na Jesenicah prirejen strokovni se- druge uKlu/benee in da naj s e reflektaiit* stavi odlo spet mnogo ljudi brez vstopnre. njanskepa, Foersterta, L l s i n s k e g a ln LL
40.000 metrov remije. Manje lavine s e z
stanek diplomiranih tehnikov, ki so v viso- s svojimi pronjami ne obraajo ve do naj blagovoli obinstvo kupiti vstopnice szta. V tem z^orn sodelujejo tudi na! glav-
bre^ga e vedno pomikajo proti morju. Ce-
kem tevilu zaposleni v nai najveji in- drutva, ker se v s e pronje ploh ne bodo e od sobote dalje od 10. do 12. ln od 15. ni solisti (Sancin, Nerali. ivko, F a g a n e W
sta je poruena na razdaljo 50 m tn Je na
dustriji K ID. Jeseniki tovarii so polno- njej promet ustavljen. Tudi na dravni ce- ve obravnavale. do 17. Opozarjamo, da sta to poslednji
teviino priakovali nonega motornega sti, ki vodi v Mostar, so plazovi povzroili Obledele obleke barva v razlinih bar- uprizoritvi v letonji sezoni. Naslednjo so. Poselite razstavo ljubljan-
toliko kode, da bo treba temeljito popravL
ti 11 km te ceste.
vah in plisira tovarna JOS. REICH. boto se uprizori prvi na slovenskem odru
izvrstna veseloigra Trafika gospe eksce- skih likovnih umetnikov v
Redno uivanje Radenske Je za Vae
ZVONI KINO SOKOLSKI DOM
V IKI. Telefon 33-87.
Nenavadno mazatvo. V obini Bednjl zdravje nujno potrebno.
lence z go. Buarjevo, gd. Levarjevo go.
Ervino W r l s c h e r - P e t r o v i e v 0 ln g. Hani-
kazinski dvorani v Mari-
se je pred dnevi pojavila gria, ki se je
nevarno irila. Zdravstvene oblasti s o ukre. em ter Karusom v glavnih v:<saS in v boru
Najnoveji film nile vse, da bi zatrle nevarno epidemijo, reiji g. Mirana Petrovia.
pri tem svojem delu p>a so naletele tudi u Stenografija. Vse svoje bive uen- a Gosposka ulica je za promet zaprta.
MAKLENE D2ETBICH na udne primere m a z a t v a . T a k o je zdrav-
KUPUJTE ce (uenke) steno.grafe prosim, da mi v Zaradi polaganja n o v e s a plinovoda v Volk-
nikom neki kmet iz Vrfona pripovedoval, svrho evidence poljejo natanne naslove. merjevi ulici, ki bo prikljuen novi zgrad-
Carica vseh Rusov da s e je sam reil grie. N j e g o v o zdravilo
je nenavadno in Je ude, da ga nI u g o n o
gc&fe meso
Prosiim, opozorite tudi soolce (ke), ki bi
morda ta poziv prezrli. Ivanka prof. Rebi-
bi Grajskega kina, bo danes v torek ulica
zaprta za ves promet.
Delo posneto po dnevniku carice Ka- bilo. Mo je z dimnika postrgal saje, jih dova. Ljubljana, Trnovska ulica 15. a Propagandni odsek krajevne
tarine n . zmeal s petrolejem in ganjem ter pil to in m i n w i i a B u Gosposko ulico In e nekatere o po- racije J N S za V. mestni okraj bo imel v
s t r a n o brozgo, e huje zdravilo pa al je suli z drobnim peskom, le koliko bo za- sredo 21. L m. ob 20. drutveni s e s t a n e * ,
Predstave v torek, sredo in etrtek ker je bolje od o s t a l e g a in s t a n e ki je obvezen za vse lane. Sestanek b o
Izmislil neki kmet iz Bednje. Ves trebuh lege!? Posuli niso cele ulice, marve so
ob 7. in 9. uri zveer si je najvrsteje opletel s sroforotom ter s a m o Din 13.. D n e v n o svee gosi, skuali samo zamaiti s peskom tevilne drutvenih prostorih.
Dopolnilo F o x o v zvoni tednik je v tem trdem kou ostal dva dni. Trdno race in jajca dobite pri 9550 kotanje. Seveda pesek ni ostal tamkaj, a Tatvina. K o s e Je v e r a j doipoidce
PRIDE! PRIDE! opleteno telo ru je o t e k l o in s e pordeilo kajti po ulici vozei avtomobili &o v nekaj za htp odstranila iz stanovanja zaselbnlca
Ivanka Murni kova v Gosposki ulici, se Je
GROFICA M O N T E CHRISTO
in ko je srobotovino odvezal, so se na tre-
buhu pojavili mehurji. Mo je preprian,
Andretto, Poljanska c. 1 urah razmetali pesek v kraj nlice, nekaj
so ga poslali tudi na hodnike ali c e l o v v e . splazil nekdo v njeno s t a n o v a n j e in Ji od-
da je grio pregnal, vnetje na koi, pa e in pa v ipe trgovskih lokalov. nesel dve volneni jopici vredni 1000 Din.
no ugotavlja, da so razprodajalci v tem pri- glasnike. Vsak poznavalec Andrieve umet- LagerlSf. Klara Gulleborg: Martin Kuku- bo zaslui tudi lanek Milivoia Matia o sebnih naravoslovno _ filozofsko - pesnikih
meru porazno odpovedali. eprav izhajajo nike kulture in finega 6loga bo pozdravil in, Hia v bregu; Charles Dickens. Da- Mihajlu Pupinu. Med ocenami je obiren knjigah ivljenje mravelj in termitov. Po-
Ide ;e v skrenem obsegu. prinaajo tudi vest. da namerava izdati knjigo esejev. vid Coperfield I-; Henrik Sienkiewicz. Kri- ro f erat dr. N-ikole Milutinovia o kniiffi pol- seben ciklus predstavljajo njegove kniige o
v peti tevJUrj marsikaj zanimivega. Uvodni Ideje prinaajo ie nekatere odlomke, ta- arji, II.; Roland Dorgeies Leseni k r i k ; kovnika dr. Vlade Stanojevica Moje ratne zadnjih problemih fizike in astronomije.
lanek Eugeni je prispeval Milo Crn.ian- ko n. pr- iz govora o Njegou in fraemem Grazia Deledda, Golobi in jastrebi; Jon lieleke i slike, ki ie izla letos v Ljub- Xizu knjig, kakor so La Grand Secretc,
ski S trpko ironijo in z bistrim pogledom o Govi, ki ie nael v tem jugoelovensKem Svensson, Mesto ob morju; Pierre Louvs, ljani. La Grande Ferie, La Grande Loi s e j
v ozadje moolte reakcije, ki ie dvignila v astilcu panije svojega prouevstelja m enska in nioicelj; Pierre Valminger. Za propagando domae knjure delujejo sedaj pridruila kn^ga Avant le Grand Si-
Mareeiileu zloinsko roko balkanskega ban- poznavalca. Omeniti je e lanek, v ka- >Otani; Andrei Latzkv. Sedem dni; te- v drugih dravah tudi javni initelii. Tako lence. V nji s e Maeterlinck vraa k vsem
dita. obraunava Crnjanski z znano metr terem pokojni Mirko Korolija opisuje svoje fan Zeromski. Pove! greha; Emil Va- r>ravkar itamo v ekih listih o sklepu poglavitnim problemom, ki jih je obravna-
taliteto, ije simbol je ime Eugen*. V stike z nepozabnim reprezentantom pred- riiek, Kri ne klie po maevanju; Hein- prake mestne obine, da izda lepake in val v prejnjih svetovnonazorskih knjigah in
referatu o knjigi dr. Marijana Tkalia Pe- vojne nacionalistine generacije Jovanoin rich Mann. Profesor Unrat; J. Hofbauer, letake, ki bodo pozivali obinstvo, nai ku- skua z zadnjimi potezami izpopolniti svojo
dagogika i tehnika uenja izreka dr. Skerliem. Pohod v zmedo; Sinclair Lewie. Man- puje in ita eke kniire. podobo sveta in ivljenja- Zato bo ta izpo-
Zdenko Verni sledee, omembe vredne mi Petnajst let jnposlovenskega Prebmnrja. trap; Aleksander Dumas. rni tulipan; v e d velikega pesnika, spisana na pragu Ve-
Nikolaj Lieskov. Askalon^ki hudobec; E i - Teden likovne umetnosti so po vzorcu likega Molka (Maeterlinck je a!ar 72 let) ne-
sli: Mnogo nas je. ki smo dozoreli z nem- V najnovejem zvezku fcokolia ie iz-d Te-dna knjige priredili prejnje dni na e-
ko literaturo in nemko filozofijo. Noem pod tem naslovom lanek dr. Maksa R o b i . gar Poe. Zgodbe groze; Jack London, dvomno vzbudila zanimanie vseh. ki pozna-
Joe med pirati; Maurice Leblanc. Arsen koslovakem. Razstave, predavanja, lanki
ii biti nehvaleen osebno in ne b; hotel, a. Zgoeni sestavek bi utegnil po svoji in slike v revijah so skuali pribliati ir-
io njegove preinie spise.
da bi ji bil nehvaleen na narod. Eno oa preglednosti zanimati tudi odrasle itatelie, Lupin s e eni; Bjornsterne Bionismi. Ve-
seli fant; Henrik Sienkiewicz. Mali vi- emu obinstvu dananio uDodabliaion Vzor ra Tolfteea Ano Karenino. V mu_
moramo vedeti: Nemci in Slovani so vse- sai ni dvoma, da je Prekinurje e vedno ?a umetnost zeju Tolstega v Moskvi so odkrili gradivo,
kako izmed vseh narodov na zemlji nait**- tez. To smo posneli iz programov dveh za-
dobren del Slovencev terra inoognita Dr po katerem sklepajo, da ie dala Tolstemu
rodneii po krvi. Toda meanica nemkega lob. Ze ti podatki priaio. da imamo e Duhovna oporoka Mauricea Maeterlincka.
Robi oznauje poglavitne znailnosti te po- vedno konjunkturo prevodov, dasi s e v i- model za Ano Karenino. iunakinto enako
tn slovanskega duha ie strahotna, nevarna. krajine in ob koncu ovrkne pretirano kul- Tako imenuje kritik Hen Lalou v najno- imenovanega sloveega romana. Marija
Odkod ta poiav. to bi bilo treba ele raz- tateljskih vrstah oglaa edalje odloneje vejih Lee Nouvelles Littraires pravkar
turno bnhatvo tako zvanih prilekov:, ko klic po izvirni domai literaturi. Gartung. Ta enska ie bila hi genialnega
iskati Poudarjamo samo tisti zloglasni pru- Pravi: >Ce pa ne pride tja samo kot vse- izilo knjigo pesnika in filozofa Mauricea pesnika A. S. Pukina Ko s e je Tolstoj se-
ski duh. opozarjamo na vpliv Hegla v Ru- veden in oaben uenik. temve tudi kot Problem nacionalne vzgoje obravnava v Maeterlincka Avant le Grand Silence znanil z njo, je napravila nanj tak vtisk,
siji Elegelizem ie na Ruskem sredi minu- ponien in umevajo uenec, ki ve. da so daljem lanku dr. Voj. R Mladenovi v (Pred velikim molanjem). Slovei simboli- da jo ie poslei nosil v srcu in upodobil n}en
lega stoletja izzval bolestni n'hilizem. a na svetu e drugani kraji in ljudje kakor najnovejem (novembrsko - decembrskem') stini pesnik, igar sentenco je imel nabito lik v svojem navpdenem romanu.
pozneje- posredno preko Mancove filozofi- pod njegovim domaim zvonikom, bo ved- zvezku novosadekega Letopisa Matice Srp- na svojih vratih e novomeki dijak Drago-
je. tisti nerverzni del sovjetske revolucije no sprejet s pravo iugoslovensko gostoljub- ske Niegov lanek je poglavje iz sistema- tin Kette, s e je v novejem asu popolnoma Nova bolgarska komedija. V gledaliu
in njeno odrevenelo ozko dogmatiko ki ? nostjo tinega spisa o pedagogiki, ki ga priprav- posvetil naravoslovnim in mod roslovnim Odeon ie biLa premiera nove komedije
formulami stiska ivljenie in niegovo pol- Iz slovenske pre rodne knjievnosti. Na ila pisec in ie po 6voji znanstveni resnosti vpraanjem 2 e pred desetletji ie obdelal znanega dramatika Kosorotova Zakon na
nost Ali lahko pride nam Slovanom od tem mestu smo e naznanili nekatere pre- vreden pozornosti vseh. ki jih zanimajo na- inteligenco cvetlic >n mojstrsko opisal iv- poskunio v reiji Taa Taneva Komedija
Germanov kai duhovno dobrega? T.iko vode iz tujih slovstev, ki so jih nai zalo- cionalno-vzgoina vpraan ia in kulturna pe- ljenje ebel (to delo smo dobili, al skraj- ie dosegla velik uspeh, kar je tem vejega
vpiauje dr. Verni _ Teie te tevilk* niki napovedali za prihodnje leto. Danes dagogika. V istem zvezku Letopisa ie ano. v prevodu J Westra); v predvojno pomena, ker bolgarsko gledalie trpi za
Idej ie v razgovoru e pesnikom in pisa- beleimo po kronistini dolnosti e vrsto
objavljena obSirna tudija dr Viktoria No- <*oho sndiin tud' nienovj spisi iz etike in nedostaianiem takih domaih del. k' rado-
teljem Tvo Andriem. Posebno obreno vaka o zgodovinarju in in vnem delavcu ivljenjske filozofiie sploh n na knjiga voliuieio umetniki okus in ustrezak> obin-
nadaljnjih prevodov, kakor iib posnemamo
govori Andrifi o predvojni nacionalistini pravkar izilih zalonikih naznanil. Shevla
Natku Nodilu. iear stoletnice roistvn s e ie smrti, ki ie . neko vzbuiala mnogo pozorno- stvu Nova bolgarska komedija zadovoljuje
mladini, ki ga ie tela med 6voie literarne nedavno spominjal na tisk. Posebno omem- sti Po vojni |e Maeterlinck obdelal v po- vsestransko. (T. M.1
Kaye-Smith. Konec rodbine Alard; Selma
Mectet poglavarstvo potiva Mine
posestnike, njih namestnike, hine upravi-
telje in hinico, da pred nastopom zime v
lastnem interesa izpraznijo Ln zapirajo vrt.
ne ia dvoria vodovodne naiprave in jih
G o s p o d a r s t v o ,SNEZN0BEL0 PERILO DA
r' h / . . . _
tako obvarujejo pokodb od mraza. Hini
vodovodi pa naj bodo iz istega razloga na Narasla premogovna produkcija v septembru
feMhi&lk v straniih ia kleteh saprti. Kakor znano, se je e v avgustu priela nicam 41.607 ton premoga (lani v septem-
produkcija slovenskih premogovnikov zo- bru 31.664), od tega direkciji v Ljubljani
Iz Celja pet dvigat, kar je v tem mesecu obiajni
sezonski pojav. Sedaj so nam na razpolago
23.648 ton Uan; 14.740), nadalje brodarstvu
3359 ton (lani 547), industriji 45.110 ton
t Na Ljudskem vseuiliu drevi ne
bo predavanja zaradi predstave v gledali- tudi e podatki za september, ki kaejo po- (lani 49500), od tega industrij v dravski ba-
*6. Za danes javljeno predavanje mean, novno znatno poveanje produkcije. V sep- novini 24.210 ton (25.700), za hino porabo
skoolske niteljice gd. J. Mlinarieve o tembru je znaala skupna produkcija pre- so oddali 7455 (8060), raznim strankam 495
Dekliki vzgoji je preloeno na ponede- moga v premogovnikih dravske banovine ton (6410), izvozili pa so 859 ton (2898);
ljfc 26. t. m. ob 20. 108.154 ton nasproti 90.910 tonam v avgustu skupaj so oddali 103.347 ton (lani 99.187).
e s Strindtoergovo Veliko nojo bo in 84.207 tonam v Juliju. Nasproti prejnje- Lastna poraca je znaala pri premogovni- vendar Madarska e danes nima urejeno ski 78 80, slavonski 82 84. Jeimeu:
ljubljanska drama d a n ob 2*. d v o r i l a mu mesecu se je torej v septembru produk- kih 4226 ton, deputat so znesl: 1893 ton, vpraanje enotne premije na paritetne de- baki. sremski. 66'66 105 107.50; jarL,
novo seaono Mestnega gledalia v Celja. cija dvign la za skoro 16.000 ton. Produkci- odpisi z zalog pa 325 ton. Zaloge pri pre- vizne teaje (kakor n. pr pri nas. kjer zna 67/68 kg 120 _ 122.50. _ Koruia: baka
Predstava je *a abonma. Nekaj vstopnic a premija enotno 28.5 odst.) Kompenza- in sremska 5456; umetno suena 6163;
M dobi e v prediprodaji v knjigarni Do- ja v septembru pa je bila tudi veia kakor m o g o v n i h so se v teku meseca skrile od
lani v istem mesecu, ko je znaala 91.296 69.020 na 67.383 ton (lani so ob koncu sep- cijski urad zavoda za zunanjo trgovino je za december-januar 56 58; banatska su-
movini na Kralja Petra cesti. sedaj na novo uredil viino deviznih pre- ena 58 GO. Moka.- baka in banatska
Upokojitev. Ga. NeSa Vidmayerjeva, ton, in tudi veja kakor v predlanskem sep- tembra znaale za!ofre 141.394 ton. predlan- mij za posamezne primere Najvija je pre- (v oklepajih sremska. slavonska) >0g in
bebtea bolninici, je stopila nedavno v tembru. ko smo zabeleili 100.354 ton; na- skim ra 142.719 ton) mija. ki jo je treba plaati za devize pri >0gg< 170 - 190 (167.50 _ 177-50); 2<
pokoj, od 1. 1310. do 1920. je slubovala na sproti lanskemu septembru znaa torej po- V prvih treh etrtletjih letonjega leta Je uvozu bombaa, namre 40 odst., za druge 150 170 (147.50 - 157.50); >5< 130150
Dunaju, od 1. 1921. do letos pa v Celju. V veanj produkcije 16.858 ton ali 18.4 od- znaala produkcija premogovnikov v drav- uvozne predmete pa je manja V madar- (127.50 - 137.50); >6 112.50 - 122.50
s e j sroji praksi je spravila na svet 6000 stotka nasproti predlanskemu septembru pa ski banovin 869.763 ton. t. j. za 52.093 ton sko-italijanskem kliringu znaa premija 20 (110 - 120). 7< 100 _ 105 (100 _ 105);
otrok, od teh 5000 v celjski bolninici. Pri- 7.8 odstotka. do 22 odst.. v prometu med Avstrijo in Ma- 8 90 - 96 (90 - 95). Otrobi; baski.
ljubljeni gospe elimo, da bi uivala svoj ali skoro 6 ^ ve nego lani in za priblino
darsko pa se po klirinki pogodbi ne ra- sremski 75 76; banatski 74 76; baSki
zaslueni pokoj mnogo let v dnavju in za- Tudi oddaja premoga se je v tem mesecu 5% mani nego predlanskim v istem raz- unajo nobene premije. ladja 79 - 81 Fiol: baki, srenwki beli
dovoljstva. pril no ugodno razvijala, saj j-oveana pro- dobju. Prodaja premoga pa Je dosegla 806 127-50 130,
dukcija ni zadostovala za kritje potreb in tiso 273 ton, L j. za 72.117 ton ali skoro
e Umrl J v nedeljo na Glavnem trgu
v starosti 71 let g. Ivan Brai, dolgoletni so morali premogovniki nekaj potrebe kriti 9% ve nego lani in za prbPno poldrug
Borze -f Budimpetanska teradn^ka borza (19.
t. m.). Tendenca mirna. Promet srednji.
Brodnik v odvetniki pisarni g. dr. Jura tudi iz zalog. Skupaj ie znaala v septembra odstotek ve nego predlanskem v istem 19. novembra PSenica: za marc 16.1016.12, za m a j
r
Hraovca. Pogreb blagega pokojnika bo oddaja premoga 103.347 ton nasproti 99.187 azdobiu. Na ljubljanski borzi so oficielni teaji 16.3916.40; koruza: za maj 10.6510.66.
danes oto 16. i mrtvanice na mestnem po- tonam v lanskem septembru in 97.759 tonam Povpreno tevilo zaposlenega delavstva dev^ ostal danes nespremenjeni. V pri-
kopaliu. V Novem Celju je nmrla v ne- v predlanskem septembru. Oddaja je bila se je v primeru z avgustom dvignilo od vatnem kliringu notira avstrijski iling ne-
deljo t starosti $2 let ga. Antonija Urabi- o m e n j e n o 8.10 do 8.20. V zagrebkem
eva roj. Yo41<mayerjeva, Sena ielezostru-
torej za 4160 ton ali za 4.2 odstotka veja 5688 na 5739 V mn^go znatneji meri pa
earja 1 Celja. Pogreto bo danes ob 16.15 nego lani. To poveanje pa gre predvsem se je dvignilo tevilo zvren:h :htov, in si- privatnem klinngu je bil promet v avstrij-
H mrtvanice na mestnem pokopaliu. V na raun veje potrebe eleznic, ki so v cer od 124.190 v avgustu na 136 745 v sep- skih il ng:h po 8.15, v anglekih funtih po
boteiftulci je umrl v nedeljo 77 letni Fran septembru vzele za 10.000 ton ve premo- tembru (lani v septembru so bili izvreni nekoiiko nijem teaju 229.95. v grkih bo-
Graoer s reta. ga nego lani v istem mesecu doim je bila samo 117.703 :hti) Delavstvo je bilo torei nih pa po 29.50. panske pezete so se v REPERTOAR
e Sokulska telovadba lanov drevi od- oddaja premoga industriji v nasprotju s 'ntenz vneje sarosleno in se je zaradi tega Zagrebu nudile po 5.80 in v Beogradu po DRAMA.
pade xa.radi predstave v gledaliu. Jutri prejnjimi meseci nekoliko manja nego la- tudi vsota izp'aane mezde v septembru 5.70. Madarski per.gi pa so se v Beogradu Zaetek ob 20.
V so pet telovadba kakor obiajno. ni. dvignila na 6.063.000 Din nasproti 5 milijo- nudili po 9.65. Torek, 20.: Velika no. Gostovanje dramo v
e Dve rtvi napadov. V soboto okoli Premogovniki so v sept. oddali elez- nom 411.000 Din v lanskem septembru. Na zagrebkem efektnem triu so dr- Celju.
polnoi ao se v neki gostilni na Kralja Pe- avni papirj; danes nekoliko popustili. Voj- Sreda, 21.; Migo. dekle z Montparnaea.
tra cesti sporekli Kletni brusa stekla Sreda.
Btevo HreS iz Celja, njegov brat Anton !n na koda notira 327 do 330 (v Beogradu
l e t n i kovaki pomonik Joe Brinik. Pred uvedbo monopola za valuti, in sicer na ekovni raun ooStne
hranilnice one drave, v katero bodo po-
promet po 300, za december pa je bil za- etrtek. 22-: Gugalnica. B-
Pe-tek, 23.: Zaprto.
Brata HreSa sta pozvala Brinika ia go- prodajo ivine v SR tovali. Ustrezajoi znesek vplaila bodo beleen zakljuek po 329. Promet je bi! za-
Sobota, 24. ob 15.; Bratje Karamam. Di-
stilnike sobe r veo, kjer je Stevo izvle- ekoslovaka je, kakor znano, tik pred dobili v valuti drave, v katero potujejo, beleen e v 7% Blairovem posojilu po 52, jaka predstava. Izven Cene od 5 do
kel I* epa. no tn ga sasadil Brinikn v prietkom letonje itne kampanje po dol- in sicer v obliki vlone knjiice potne v 6% begluki-h obveznicah po 54 in 55 ter 14 Din.
fcrfcet. Brata Hrea sta nato pobegnila, a gotrajnih pripravah uvedla monopol za tr- hranilnice dotine drave. Na podlagi te v delnicah Trboveljske ro 100. Okrepile pa Nedelja. 25. ob 11-: Snegulica. Otroka
s o Ju kmalu Izsledili in aretirali. Brinik govino z itom Ustanovljena monopolna hranilne knjiice bodo lahko v dravi, ka- so se delnice Narodne banke, ki so se v predstava. Zniane cene od 20 Din na-
je el sam na reevalno postajo, odkoder druba ma izkljuno pravico nakupovati mor potujejo, dvigali poljubne zneske pri Beogradu trgovale po 4230 jn 4200. vzdol. Ob 15.: GugalnVa. Izven. Cene od
o ga s reevalnim avtomobilom odpeljali od kmetovalca pridelano ito in uvaati tamonjih potnih uradih Trenotno se vr- Din navzdol. Ob 20.: \Yaferloo. Pre-
bolninico. V petek se ie 39 letni dni- ijo e podrobna pogajanja, in sicer z nao Devise. miera. Izven.
ito. Izkunje ki jih ima sedaj ekoslo-
nar Nikolaj K rajne r St. Ilju pri Velenju vaka po prvih mesecih poslovanja mono- dravo v tem pogledu, da bi se na ta nain Ljubljana. Amsterdam 2306.51 2317-87,
spil z nekimi fanti. V prepiru ga je den omogoilo tudi izplaevanje pokojnin in Berlin 1369.031379.83, Bruselj 796.79 OPERA.
pola. je te dni oznail ekoslovaki kme- Zaetek ob 20.
jame'! tantor * noem z b o d e l v hrbet, nod tijski minister dr. Hoda kot zelo zadovo- nekaterih drugih dohodkov ekoslovakim 799.73, Curib 1108-351113.85, Londcn
paz-dtiho in levo roko. Krainca so prepeljali dravljanom, ki stalno bivajo v Jugoslaviii. 169.97 171.57. Newyork 3386.053414.31, Torek. 20-: Rigoletto. A.
ljive. Kmetijsko mnistrstvo je z rezultati, Konno se vrijo e pogajanja glede nainu Sreda. 21-: Zaprto.
v bolninico. ki so se pokazali pri poslovanju itnega Pariz 224.90226.02, Praga 142.34143.20,
e Kino Union. Danes <*> 16.30 in 20.30 transfera med ekoslovako in Rumunijo. Trst 291.24294.64 /premija 28.5 odst./, av. etrtek, 22.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih
monopola, zadovoljno. To sicer ne pome- ter Jugoslavijo in Rumunijo, ki e ni dolo- paiiron. Opereta. etrtek.
wftnl relefilm Uskimo in zvoni tednik. strijski iling v privatnem klirLagu S.10
ni, da je poslovanje monopola v podrob- en. 8.20. Petek. 23.: Carmen. Gostovanje francoske>ga
e Nove sreke dr. razredne loterije nostih mono izboljanja in je zanadi tega
s o prispele. Obnovite sreke v podrunici V zvezi s sklepi gospodarske Male antan- ZagTeb. Amsterdam 2306.512317.87, tenorista Andrea Burdinoa. Izven.
kmetijsko ministrstvo pripravilo tudi e Sobota. 24.: Izgubljam valek. Opereta. Pre-
Jutra r Celju. novelo, la bo spremen la posamezne dolo- te glede pospeevanja tujskega prometa se Berlin 1369.031379.83, Bruselj 795.79
je vrila preteklo soboto v Pragi ustanov- 799.73, London 169.97171.57, Milan 291 24 miera. Izven.
be. ki se niso dobro izkazale. Uvedba it-
Iz Ptuja nega monopola, ki jami kmetovalcu fiks-
na skupina posetme organizacije, ki bo do 293.64, Newyork kabel 3408.053436.31. Nedelja, 25. ob 15.: Sveti Anton, veeh za-
propagirala in organizirala tujski promet iz Newyork ek 3386.053414.31, Pariz 224.90 si,>n?Ti natron- Irven. Cene od 36
j Izprememba posesti. Posestvo mino- ne cene za ito, bo mnogo pripomogla k ekoslovake v ostali dve dravi Male an- do 226.02, Praga 142.3414320, Curih Din navzdol. Ob 20.; Traviata. Iz-
ri takega konventa pri Sv. Vidu pri Ptuju, okrepitvi kupne moi kmeta, kar bo konno tante. Tak Klub prijateljev Male antante 1106.351113.85. ven. Cene od 36 Din navzdol.
ki je bilo doslej last minoritskega konven- prilo v prid tud^i industriji. bo kot organizacija za medsebojni dvig tu- Curih. Pariz 20.2950, London 15 37, N e w .
ta v Gradcu, je kupil minoritski konvent Nadalje je mndster Hoda poudaril, da ristinega prometa ustanovljen istoasno york 308., Bruselj 71.80, Milan 26.32, Ma-
v Ptuju, odnosno v Zagrebu, s imer je je treba napraviti vse korake, da se ures- tudi v Jugoslaviji in Rumuniji. V Jugosla- drid 42.05, Amsterdam 208.10, Beriin Abonenti reda Sreda imajo 21. t- m. za
prilo posestvo jugoslovenske roke. nii agrarni blok srednjeevropskih drav v viji vodi pripravljalno akcijo docent be<- 123.60, Dunaj 57, Stockholm 79.25, Oslo Hstavo Achardovo Micro, dekle
" j Seznani vlomilci so hoteli v noi na obliki regionalnega sporazuma ki naj bi grajske univerze dr. B. Miletid 77.20, Kobenhavn 68.60. Sofija 12.8625, z Montparnasa v re;jj prof. O. esta. Po
petek vlomiti kar na dveh krajih Najprej predvidel trgovinske pogodbe med agrar- Varava 58.10, Atene 2.92, Bukareta 3.05. o u e mprizeri dne 22. t. m.
ao poizkusili sreo pri trgovcu Ivanu Su- nim blokom in Za pa dno Evropo Srednja Olge Scheinpflugove ^Gugalnica. zabavna
Steriu pri Siv. Vidu pri Ptuju, nato pa Dunaj 'Tpaii v rn* klr>n-"i
Evropa dolguje Zapadni Evropi 180 mili- komedija v Milan Skrbinkovj reiji za B.
e pri gostilniarju Avgustu Gomilku v
jard K. fci jih pa ne more plaati. Zato
Pavalno obdavenje 12.28, London 26.89. Milan 45.99. \ewvork
538.59, Pariz 35.57, Praga 21.87. Curih 174.89.
Jurovcih. Ker o delali precejen ropot o
e prebivalci zbudili in prepodili vlomilce. bi morala ve izvaati v Zapadno Evropo. obrtnikov 100 S v zlatj 128 S oa d
Vse itne preseke Srednje Evrope bi lahko O priliki odmere pridofbnine za tekoe Efekti.
absorbirala Zapadna Evropa in e vedno Isto je bilo mnogo primerov, da so bili zla- Ljubljana. Voina koda 325 bi.. TU inve-
bi obstojale velike monosti za uvoz pre- sti peki in mesarji, ki imajo pogoje, da se sticij. 7050 bi.. 8e'Blair 60--!. 7*'. Blair
Nemec na grobr komorskega ita v Evropo Predlog agrar- smatrajo kot mali obrtniki v smislu do- 5153. 1*U Dr hip. banka 61 64. 40/ agrar-
nega bloka sloni na trdnih osnovah in tvo- toib glede pavaliranja pridobnine (to so ne 39 40. 6/ begluke 55 56.
vitekega kral ja ri najvanejo toko ekoslovake zuna- obrtniki krajih do 600 pretolvalcer, ki Zagreb, Dravne vrednote: Vojna koda je najstareji In najbolj zahtevan specl-
nje politike. nimajo ve nego dva pomonika), Obdav- 327330, za dec. 326332, 7% i n v e s t ialni Shampoo za nego prirodno plavlb
Pod zaglavjem Kraljevske grobnice pri- Minister dr. Hoda je nadalje poudari, eni po ceni davnega odbora ln ne paval- ia na vsem svetu. Dobiva se povsod.
povedujejo zgodovino je berlinski Lo- 71.50 bi., 4% agrarne &40.50, 7% Blair
kal-Anzeiger objavil v nedeljo tiri zani- da bi z ustvaritvio takega bloka imela ko- no, ker go prodajali, etudi v majhnem ob. 5152.50, 8% Blair 63.50 bi., 7% Dr. hip.
mive rtice o poslednjih domovanjih ev- risti tudi ekoslovaka industrija. eko- segu, tuje izdelke. Prar tako o davne banka 64 bi., 6% begluke 5456, za dec.
ropskih vladarjev, ki so jih napisali njego- slovaka je letos uvozila e 3"00 vagonov uprave pri ugotavljanju pavala odnosno 45 den., delnice: Narodna banka 4185 bi.,
jugoslovenske penice (skupaj bo po skle- pravice do pavaliranja smatrali tudi va- P A B 219 bi., Seerana Osijek 120125, Dijatvo opozarjamo, da bo v soboto ob
vi posebna poroevalci iz Londona, Beo- 15. dijaka predstava Bratje Karamazovi.
grada. Dunaja m Stockholma. lanek, ki njenih pogodbah prevzela 10.000 vagonov jence za pomonike. Na toaadevne spome- Trboveljska 100101
nae penice: op. ur.). Ta penica pa e ni nice obrtnikih organizacij, ki so zahtevale Beograd. Vojna koda 329330 (330), Da bodo imeli vsi dijaki monost videti to
ra je napisal beograjski sotrudnik ugled- umetnino Dostojevskega, so cene izredno
nega berlinskega dnevnika, Ernt Chnstoph prila na ekoslovaki trg. Z uvozom te mileje tolmaenje tozadevnih zakonskih 1% invest. 6971, 4% agrarne 4040.50,
Schepky, o grobnici na Oplencu, zgovor- pen ce je ekoslovaka olajala uvoz in- dcloOb, je finanno ministrstvo izdalo po- 6% begluke 54.2555. 8% Blair 6162, nizke, in sicer od 5 do 14 Din.
no pria o velikem spotovanju, ki ga goji dustrijskih izdelkov v Jugoslavijo. eko- jasnilo, ki pravi med drugim naslednje: 7% Blair 53.25 bi. 7% Dr. hip. banka 65 Premiera Raortove duhovite satire
nemki narod do naega naroda in drave, slovaka je tudi pripravljena doloene ko- hi., Narodna banki 42304250 (4230, VVaterloo v Bratko Kreftovi reiji se
Po predpisih l. 6 pravilnika k letofcnji vri v nedeljo dne 25. t. m. ob 20. uri.
oosebej pa e do nae nacionalne dinastije liine penice kupiti v Madarski, in sicer februarski davni noveli se morajo sma- 4200), P A B 21150213 (213)
in do blagopokojnega vitekega kraija na kompenzacijski podlagi za ekoslova- Dunaj. Dunav-Pava-Jadran 12.85, Dravne Krstna predstava te igre se je vrila pre-
trati kot mali obrtniki, ki uivajo ugod- teeno sezono Ivovskem gledaliu, kjer
Aleksandra I. Uedinitelja. ke industrijske zdelke in za les. nost pavaliranja, samo oni obrtniki v kra- eleznice 20. Trboveljska 12.80, Alpine-Mon-
tan. 11.10. Seerana 14. je dosegla senzacijcnalen uspeh. Ljubljan-
Kralj in vojak, pie nemki asnikar, Minister dr. Hoda je napovedal izva- jih, ki Jih navaja l. 37 III zakona, ki ni- ska drama Je drugo gledalie, ki Jo bo
to sta za Srba skoraj neloljiva, da, prav janje nartnega gospodarstva v kmetij- majo ve kakor dva pomonika in se .poleg v-prizorilo. Letonjo sezono Je ta izredno
ra. prav smo prirodno izoonolniujoa se poj- stvu. Dejal je, da bo sedaj po uvedbi it- tega ne bavijo z nobenim drugim pridobit- Blagovna tria zabavni komad na repertoarju vseh veli-
ma. V svojem kralju hoe Srb videti in nega monopola treba skrbeti za to, da se nim poslom. Zlasti pri mesarjih in peki*
spotovati uteleenega vojakega, junake- HMELJ. kih poljskih gledali
z itom posejana povrina ne bo poveala. je treba v krajih, kjer se mali oibrtniki
ga duha. Zato pa je grobnica srbskih in V gotovih pokrajinah bo treba povrino 4- Nurnberski hmeljski trg. Ker je pri- Opereta Sveti Anton, vseh aljublje-
pavalno obdavujejo, upotevati pogoj, da ni h patronc ee poie 22. t. m. za red etrtek.
: t d a j jnigoslovenskih kraljev ne samo na- celo reducirati. ekoslovake sme proizva- se poleg isto mesarskega in pekovskega vatno nakupovanje letonjega pridelka od
rodna grobnica, temve; obenem mesto po- producentov ustavljeno, prevzema sedaj Ta revijska opereta v 16 slikah z ivahnimi
jati Ie toliko ta, kolikor ga lahko porabi fvoslovanja ne bavijo tudi a trgovino. Znano v7>an'."iTni nolna kominih situacij, se godi
sebnih narodnih sr>om nov. mesto resni- da ne bi nastali preseki. Z nartnim go- le, da mnogi mesarji na deeli kutmjejo Nemka hmeljska prometna druba e ne-
nega. iskrenega eenja junakov. prodane zaloge letonjega hmelja pri pro- med ekoslovakim ljudstvom ter se odli-
spodarstvom na agrarnem polju pa se bo od kmetov in naprej prodaja>o Jivino, si- kuje po pestrem dejanju. Dirigent g Nef-
Komaj nekaj nad 0 km dale od Beo- seveda samo v toliko posegalo, kolikor je ducentih, ki se cenijo na 6000 do 7000 sta-
rove koe, prekajeno meso ln mesne isdel. rih stotov. Prevzem teh ostankov bo tra- fat. reiser ga Vera Balatkova, kot gost.
grada se blesti z enega izmed vrhov gozd- to potrebno za prepreenje produkcijskih ke, peki pa poleg peenja kruha za od-
natega grievja Sumadiie. osrja stare zgo- jal nekaj tednov. Na nurnberkem trgu vla- Simpatini cost nae opere francoski
presekov. kodnino kupujejo Sito, ga melje Jo, kupuje- da zaradi tega bolj ivahna kupija z ino-
dovinske Srb;ie. beli marmor pravoslavne jo in naprej prodajajo moko. kvas. slai-
tenorist Andr Burdino. si je izbral za po-
cerkve v znailnem srbskem sWu s te- Konno je minister dr. Hoda napovedal zemstvom V preteklem tednu je bilo za slednje gostovanje v petek 23. t m. partijo
v kratkem tudi uvedbo monopola za pro- ce in slino Ti obrtniki izgubijo s takian inozemski raun, zlasti za Ameriko, pro- don Joseia v >Carmenc Kritika pie o nje-
vilnimi oboki in kupolami. To ie grobni- oosk>vanjem pravico do pavaliranja, ker
ca jugoslovenski kraljev. Odtod. z vla- dajo ivine. Dejal je, da je treba dobre danih 560 bal gorskega hmelja po 170 do ^kaza-
izkunje z itnim monopolom prenesti tudi ne izpolnjujejo bistvenega pogoja, to Je da 175 mark za stari stot. Za domai konsum -ari" riek svoie pevske in igral-
dajoe viine Or>!enca se ti odpira po- se ne bavijo z drugim pridobitnim poslova.
gled dale r>o deeli, no rodovitni ravn;ni. na druge panoge. Po uvedbi itnega mono- znaa cena gorskega hmelja 215 do 230 ske umetnosti Uloea nesrenega don Joee*
pola sledi logino potreba reguliranja pro- njem. Zato davne uprave ugotavljajo ta mark, cena hallertauskega hmelja pa 240 - <;-> med naib\'8lerne;e, obenem pa
po neskonnih hrastovih gozdovih Zgodba lejstva in takim obrtnikom odrekajo pra-
o postanku te kaneV je v b;stvu srbska dukcije ivine. Seveda se to ne bo storilo do 3(M) mark Pretekli teden je bilo za iz- one partije, ki zahtevajo najvejega znanta,
zgodovina, je zgodovina oavoboditne Sr- s slepim posnemanjem nael, ki so bila vico do pavaliranja ter Jim odmerjajo pri- voz prodanih e 80 bal lanskega hallertau- * ^ ; ocenjuje s stalia S iste umetno-
biir* irrioH turSkega jarma merodajna pri itnem monopolu. Sedanji iobnino na obiajen nain skega hmelja po 150 do 165 mark. sti v vsakem oziru. Imeli smo e priliko ob-
Ve kakor sto let je ie tega, ko je v ivinski sindikat naj bi se po monosti e Vaen je tudi nadaljnji pogoj, da obrtnik LES. udovati vis. ko umetniko kvaliteto gosta,
blinji vasici Tonoli ivel kmet. ki so ga s 1. januariem pretvori v monopolno dru- ki hoe imeti pravico do pavaliranja, ne + Ljubljanska borza (19. t. m.) Tendenca
v tei nariiji ne ie dokazal, kako upravien
imenovati Kara Diordje. rni Jurij. Nihe bo, ki naj bi imela vse monost^ urejati je njegov renom. Burdino anie viharen,
sme Imeti ve kakor dva pomonika. Tol- za lee mlafna. Zakljuenih ie bilo 6 vago. 7-c' pri odortih scenah in za-
mu ni bil enak v: moi m voMi. v hrenene- uvoz in izvoz ivine, tvorbo cen in dogon maenje tega pogoja v tem smislu, da se nov tramov.
niu po svobodi n junatvu Tako je Kara na tria. IzhodiSe bo ureditev dogonn majo kot pomoniki smatrati samo kvali- 2IT0. pua neirbrisen dojem velikega umetni-
Djordje kmalu zbral okrog sebe moe. ki ivine na glavne konsumne centre, zlasti v ficirani pomoniki, je pogreno. Zaikon v J + Chlcago. i s . nov Zaetni teaji: Pe- ka.
so si nadeli nalogo, osvoboditi srbski na- Prago. Plzen, Brno, Moravsko Os trav o 8 in pravilnik l 6 govorita samo o po- nica : za. dec. 100.75, za maj 99.50, za julij V soboto bo premiera Stohsove ope-
od izpod turkega gospodtva Onlcna" ie Bratislavo itd. Konno je minister dr. Ho- monikih in nikjer o kvalificiranjih. Ce b 93.75; koruza- za maj 84 75 rete >Izgub!jeni valek, ki je znana pu-
b : ' nrvi kos srbVe zemlje ki ga je0 Kara da izjavil, da obstoia tudi namen, pretvo- zakonodajalec pri tem mislil same na kva- 4- Winnipeg, 19 nov Zaetni teaji: za bliki kot filmska opereta Dvoje src v
Hiordie osvoborlil t u i c a ianna Km 1u je riti sedanje deelne kulturne svete v kme lificirane pomonike, bi to i&recno navedel dec. 78.3750 za maj 83 zs julij 83.8750. tri etrtin6kem taktu.
bi'a vsa ^im^dija v rok^h: borcev za svo- tijske zbornice in je tozadeven nart ie v to&ki 2a II. l 42. zakona Zato se ne
bodo in kmalu so mor<i1 Tnrk' nrznati 4- Ljubljanska borza (19- L m.) Ten-
Izdelan. smejo pod pojmom nomonika smatrati sa- denca za ito ie bila mirna- Zakljuena sta ENTJAKOBSKO GLEDALIE.
samostojno SrVjo Topola. neznatna kme- mo kvalificirani pomoniki, temve Zaetek ob 2015.
ka vasica ie po*i'a onrn travno m<>sto bila dva vagona koruze Nudi ee (vse za
Sobota. 24 : Rokovniai
svobodne Srbije. Tu je vl^da1
Kara Dior- Tujski promet med dra- vajenci, dnevniarji bi delavci slovensko potrtaio. olaljivc v SO lneh)
oeniea (nr> mlevski *arifi) - baika 78 kg Nedelia, 25.; Rokovniai. Poslednji v se-
die kot nrvi srbsk5 kmeki !
k-nez in tu so vami Male antante zoni.
g? nnkoTal' v nreprost kapelici. po 152 - 155. baka 79 kg oo 155 - 157.50.
Kakor znano, je bi na septemberski Gospodarske vesti ksrusa (po navadni tarifi): nova umetno
Podrobno onisuie nemki asnikar, ka- suena e kvalitetno garancijo oo 115 do CELJSKO GLEDALIE.
ko je dal pozneje kralj Peter Osvoboditelj konferenci gospodarske Male antante v 7a*et<!< b "20
Beogradu doseen sporazum glede olajav Kontrola glede taksiranja raunov. Po 117 asu primerno sjha po 107-50 do
zgraditi krasno cerkev na Oplencu kjer 110 moka 'feo L<"bliana br*7 rr<vri dav- Torek. 20.: Velika no. Otvoritev sezone.
so zdaj pokopan^ smrtni ostnki rnega v tujskem prometu med dravami Male ialos:u davnega oddelka finannega m n'- Gostovanje ljubljanske drame. Abonma
antante. S tem v zvezi je bil sklenjen tudi stvrstva bodo finanne direkcije vrile stro- ka) >0 230 _ 235: banatska 0 237.50
Jurija in njegovih notomcev Tu lee srb- do 240: slavonska 227.50 - 280; trobi:
ski vladarji Skromni napisi oznanjajo ime- dogovor glede olajanja nakazilnega pred go nadzorstvo pr: posameznih tvrdkah V
meta med potnimi hranilnicami teh treh neniSni brez prometnega davka debeli MARIBORSKO GLEDALISF
na voiakih kraljev k ; so tu pokopani j smejo s posebnim dovolieniem finannega
135 _ 140 irnbn- 110 US ZaMek ob 20.
Nasproti vhodu skoraj p r a v pod o tariem j drav, ki je bil 26 septembra podpisan v -rvnistr-tva same teniti taksne znamke n*
Beogradu Po tem dogovoru bodo potne 4- Nnvnal<k8 hlasovna borsa (19 t m.) Torek 20.: Hamlet. D.
ie grobnica kralja Aleksandra Nadzemne 'aune po tar t taksne tarife e st
grobnice je polno vencev in ro, ki nn hranilnice drav Male antante dale na raz Tendenca nespremenjena- Promet srednji-
igotov" le v enem nr meru. da katera tvrci PSenira- baka nkoliea Nov f>ad gornieba
polago svoj aparat v pogledu nakazilnega
zmerom iznova polagajo obiskovale' gro-
ba. kmetje denutacije k' iz vseh delnv
drave e zmerom nrhajajr. sem da nrine-
prometa za pospeevanje tujskega prometa
med dravami Male antante Naelno Ie
'<a ni izdala taks'ranega rauna bo finanf
t> ministrstvo na podlsg zakona vzelo dr>
nateka 104 106: okoli <ombor it! tti-
nnbanat*kp 103 _ i05- redni<*baka In
itajte
ejo kralju poslednji pozdrav Trepetajo bilo sklenjeno da bodo nripaHnik; drav -i" omiehpSt-p 105 - 107 baSka 1ad Tisn
5? l u k e nekaj svek osvetljujejo temni j Male antante. ki bodo potovali v eno 'z _ rvw?n/ nremiin v M*dtftr*ki Ma 116 11" Ipdij, in !>iinv 11R-117:
prostor, v katerem poiva zdaj tirinajst
lanov hie Karadjordieviev.*
i med obeh ostalih drav, lahko vplaali zne-
ske pri domai Potni hranilnici v domai
darski pengo je sicer nasproti zlati oari
teti v poslednjih letih precej nazadoval.
slaronsV. 112 114 aremska 10 -109 RS:
baka 102 104. _ 0 r e s : baski. srem- IVLJENJE IN SVET
Nagrada za naprstnik vode Letei hotel
Francozi so zgradili ogromen hidroavijon za 64 potni-
kov in 6 lanov posadke
Teka voda vzrok staranja Najdraja tekoina na svetu Po triletnem dehi o v Franciji zgradili
ogromen hidroavijon, kri ga bodo zdaj za-
nameeni pod n o s n i m i ploskvami ter
lahko sprejmejo vase goriva za 4500 do
je pripravila do domneve, da mora izvi- Vendar je ta naprstnik zadostoval, da el preizkueveti na jezeru Birocasse. e 5000 km vonje. Konkretno povedano, za-
Odboi strokovnjakov, ki Jim je bilo do-
rati od vodika posebne vrste. To odkrit- so na njegovi podlagi odkrili celo vrsto se bodo ti poleti posreili, bodo vodno le- dostuje eno polnjenje za ves as poleta
loiti, komu naj pripade letonja Nobelo-
je je potem proueval s stotinami teav- lastnosti te vode ki se bistveno razlikuje talo izroiti svojemu namenu, rednemu ez Atlantski ocean.
va nagrada za kemijo. Je imel kaj teko
stalie PreteKlo leto je bilo namre pre- nih, dolgotrajnih poskusov in raunov, od obiajne vode. Pred vsem ni samo te- potnikem prometu med Francijo rn Juno
Ameriko. Hidroplan bo imel est mo posadke.
bogato z odkritji na tem podroju, kakor le dokler ni vedel za gotovo, da v resnici ja, temve strano strupena. Ureyeva so-
poleg njih bo lahko sprejel na krov in pe-
v maiokaterem letu so kemiki presenetili eksistira pavrsta vodika, ki je dvakrat delavca Levvis in Harvay sta dala samo Hidroplan tehta 32 ton ter je najveji,
d \ a miligrama te vodice poskusni mii in ljal ez morje 64 potnikov. Potniki bodo
svet z dognanji, iz katerih bodo rpala e teji od navadnega vodika, in ki ima tu- kar so jih doslej zgradilo na svetu. V dol-
ival je v trenutku poginila. Tudi v pre- deleni na krovu hidroavijona istega kom-
desetletja Po dclgi izberi so se izkristali- di drugane lastnosti. Od tega spoznanja, ino meri 32 m, z razpetimi kril ima 30 m,
cej razredeni obliki z navadno vedo vpli- forta. kakor ga imajo na luksusnih preko-
zirala konno tri vana dejanja, ki bi bila da mora eksistirati tudi posebna teka visok pa je 9 m. Zene ga est strojev, vsak
va strupena kemikalija na mii huje od morn,ik:h. V trupu h d r o p l e n e je vgrajenih
v prvi vrsti vredna visoke nagrade. Prof. voda, je bil en sam korak, eprav je tra- z 830 k. s., tako, da zna skupna sila mo-
isteg^a alkohola. Bakterije vseh vrst, ki 12 kabin z dvojn mi posteljami. Kabine le-
Bathe je ugotovil doslej neznan sestavni jalo potem seveda e dolgo, da so to pa- torjev. kader so v obratu, 5100 k. s. S temi
spadajo vendar med najbolj ilava bitja, e v dveh nadstropjih ter so opremljene
del atoma, tako zvani nevtron, zakonca vrsto vode tudi dejansko loili od navad- strojj napravi hidroplan srednjebrzem
odmrejo pod njenim vplivom v najkraj- z vsemi prilastki, ki jih zahteva moderna
Jolliotcva sta se pribliala izdelavi umet- ne. Kako teka je njena pridobitev, je raz- poletu 240 km na uro.
vidno iz tega da zahteva pridelava za e m asu. Zdi se, da teka voda v neki udobnost. Stroki za ta letei hotei no
nega radija, prof Harold Clayton-Urey, ki Hidroavijon je ves iz kovme. Ogromni
naprstnik te vode tisoe dolarjev, a dosti koncentraciji ustavlja diha-nje vsakega znaali okoli 80 milijonov Din.
predava kemijo na Kolumbijski univerzi v rezervoarja za gorivo o zaradi varnosti
N e w Yorku je odkril teki vodik, naj- ve kakor za naprstnik je danes v isti bitja.
vanejo sestavino teke vode, ki se ob- kemini obliki tudi ni na svetu. Najbolj pomembna pa je Ureyeva ugo-
naa v marsikaterem o iru popolnoma tovitev, da je v vsaki vodi v majhni kon-
drugae nego navadni vodik, tako da je
predlagal odkritelj, naj bi ga smatrali za
centraciji (1:5001 vedno nekaj teke vo-
de. Pomembna je ta ugotovitev zato. ker
Letalske senzacije v Parizu
novo prvino, ki ji je nadel tudi ime dev- je potemtakem naravno, da jo dobimo tu-
terij. Znanost je ta predlog sprejela in di v lovekovem organizmu, saj sestoji ta
je dala devteriju kemini znak D, tako v velikem delu iz vode In res sta jo bio-
da bo voda, ki se stvori s to prvino, v bo- loga Westly in Hsck dognala tu, in si-
doe nosila formo D-O, doim bo veljal cer v telesih mladih ljudi manj, v telesih
staroznani obrazec HoO za obiajno vodo starih pa dosti ve. Ali je tedaj teka
voda v resnici v zvezi s staranjem in g a
Omenjamo vse to podrobneje, ker Je od- morda celo sama povzroa? In morda
bor strokovnjakov po dolgih debatah skle- povzroa konne tudi nao naravno s m r t ?
nil, da podeli najvije priznanje, ki more To so vpraanja, ki jih raziskujejo bio
doleteti kaknega znanstvenika in tudi logi e vedno, gotovo pa je, da je prof
kemika, t. j. Nobelovo nagrado za kemijo, Urey (mimogrede povedano najmlaji iz-
ba prcf Clayton-Ureyu. med do danes z Nobelovo nagrado nagra-
Tri leta je e tega kar Je ta uenjak jenih kemikov (s svojimi genialnimi odkrit
s udenim orodjem moderne znanosti, s Ji in poskusi prodrl globoko do skrivnosti,
spektroskopom odkril v spektrogramu k ise ne tiejo samo mrtve snovi, tem-
Prof. Harold C I a y t o n U r e y ve tudi ivljenja vseh bitij.
vodika majhno, neopaeno rto. Id g a
Upornica
v veno ivljenje . . . mola, izza strehe cerkvenega zvonika, izza vej kakega drevesa.
In sredi vdanih en4 ee je zbudila upornica; vpraala je: Za- Mahoma, ne da bi kdo opazH njegov prihod, bo stal na nebu, bi-
k a j ? . . . C e m u ? . . . In ker je duhovnik klical: Izpraajmo si serno se svetlikajo, toliko da ne prozoren na kakem kraju
v e s t . . . je pogledala vase z odkritosrno voljo, da bi se spoznala neba; in ko bo viava poasi temnela in temnela, dokler ne bo na-
Roman
in presodila. zadnje vsa temnovijoliasta, bo blodi mesec edalje bolj zlat in
In vsakikrat, kadar je zasopla, je zautila Nolovo pismo, ki ga A kar je nala v sebi, je bila samo alost ne sovratvo, ne nazadnje srebrn . . .
je nosila pod obleko na prsih in igar vogal jo je zbadal pri di- obalovanje, ne kes. Ni si rekla: Greila sem. Neista sem, vred- Jozana je sanjarila, da ima Noela zraven sebe, da se mu nasla-
hanju . . . In nato je se globlje zajela sapo, da bi spet zautila tisto na, da bi me sovraili in z a n i e v a l i . . .< Mislila je samo na to, da nja na komolec in mu govori: P r i j a t e l j . . . in da skupaj ui-
neznatno bol, ki ji je tako dobro d e l a . . . med zakonsko dolnostjo, pomagati mou med loveko dol- vata to preiestno uro . . .
P e t j e je utihnilo, duhovnik je izpregovoril. Govoril je o poslan- nostjo usmiljenja in med svojo pravico do ivljenja in ljubezni,
stvu svete Device, ki je tudi poslanstvo vsake ene"- >Ljubiti in Doma je spravila Clauda v posteljo, zaklenila svoj koveg in
do bene sree, ki je cena umrljivega ivljenja, ni znala in ni
trpeti, molati in se rtvovati. In slavil je device, ene in vdove, mogla i z b i r a t i . . . tudi sama legla. Z Noelovim pismom na prsih pod prekrianimi
ki so si iz t r n j e v e g a venca rtve u s t v a r i l e svetniki s i j . . . rokami je zaspala.
In mislila je na to, da je z vidika stroge moralke prava krivda
In tako so si zasluile veno ivljenje. Spala je in s a n j a l a . . . Sedela je na vrtu na travnati klopicL
manj v nezakoniti ljubezni kakor v lai in v kompromisih, ki ji
Vrt je bil od cvetoega drevja ves bel, trava polna v i j o l i c . . .
J o z a n a se je odvrnila od svojih sanj in posluala ta zagovor hodijo za petami. Ce bi bila mogla odkrito govoriti z moem in ga
In zdajci je Jozana videla, da sedi Noel Delvsle zraven nje.
portvovalnosti; prav ni se ni udila, da ga slii na tem kraju zapustiti, koli kanj drugae bi se bi'lo obrnilo njeno in Claudovo
iz duhovnikovih ust in pred poslualkami, ki so verne kristjanke. i v l j e n j e ! . . . A kaken polom, kakno bol bi bila s tem povzro- Pomlad je prila, je rekel, prava pomlad Nasmehnil se je.
Ze od mladih nog je Cerkev uila te ene, da jim je bolj kakor ila v Pierrovem ivljenju! V tem primeru je bila la vsekako Rahlo, bojee mu je naslonila glavo na r a m o . . . Vzel jo je v na-
mou nositi breme boje jeze in izvirnega greha.. Bile so vdana manje zlo . . . roje. in Jozana je bila srena, tako srena, da bi bila najraji
bitja, sluabnice, sunje, podlone oetom in soprogom, rojene, da >Da,< je mislila dalje, >Noel me bo razumel. Izprevidel bo, da zmerom ostala t u . . . Sklonil se je k njej; vzdignila je glavo k
bi molile, trpele in sluile in si tako zasluile >veno ivlje- nisem nevredna biti to, kar mu hoem biti: prijateljica in sestra, njemu, in njiju ustnice so se nale.
nje . . . njegova iva, vidna dua. Njegovo ljubezen imam. Imela bom tudi Dotik poljuba je zdramil Jozano. Zavpila Je, kakor da bi jo
In J o z a n a je pomislila na to, da z u n a j hie boje moje, ki niso spotovanje, ker zasluim, da me spotuje, vzlic vsemu .. .< tlaila mora, in planila po koncu.
verni k r i s t j a n i , govorijo ennke besede enskam, ki takisto niso Sluba boja je bila konana. Jozana in teta sta prijeli malega Tenine zavese, rjuhe, kosi perila po stolih, vse. kar je bilo
k r i s t j a n k e . Njih p r a k t i n a moralka je dobesedno ponavljala ver- Claudea za roke ter krenili domov. belega v sobi, se je kopalo v preudni, arobni belini kakor da
sko moralko, in zlasti za eno je bil zakonik pravic in dolnosti Nebo se ni bilo stemnilo. Bilo je samo bledo kakor cvetlica, bi bilo napojeno s s v e t l o b o . . . Srebrni praki so plavali v vinjev-
isti kakor tu. Druba ni bila ni manj prevzetna in nestrpna od kakor ena tistih velikih sleznic, ki ob toplih veerih po vroih kastem ozraju, in celo senca v kotih je bila kakor izpremenjena v
Cerkve, ko je ukazovala eni pokorino in r t v o v a n j e same sebe dneh poasi izgubljajo barvo. Mesec ni bil vzel, a slutiti je bilo, vonj: e malo, pa bi bila z a s i j a l a . . .
j Opremljeno sobo
Nudite gostom najsijajneje jugoslovensko
MES33SSH
Beseda 5# para, davek 2
Banne vlone
knjiice
ta rrediiootne papirje ko
Stavbna parcela
opa <*> glavni
Trano. oca 6000 m* oa
T
Trgovino
dobro Moo, v m**n aii iepo ia veliko, e poeebolm
ra de4ei vranjem takoj v vhod*m. oddam. Na.ov v
naj-em. Vladimir Ravijait, 0giai3n oddelku Jutra
Telefon 2059
Premog
Vremenski pregled
Vse se udi vremenu, ta in oni zgovorno
prodaj ta'koj po e4o agod-
Din, <a ifro ali dajanje pademo, orodajamo io kre :
Lub!jaoa VII, povno le- 38310-23 0 T Rarbopakete prepriuje, cia e nikdar ni bilo taJco kot
BERMET-VINO naslova 3 Din. Najmanji ai eei Ponudbe na ogl
znesek 12 Din.
ditira-mo oa^agodnej U xMelek Jutra* ood ifro ee. 33;J36-17 jZ drva in koks letos. Ljudje smo znverom pripravljena m-
pia6iio takoj T gotovim
Naroili ia prorir.ice a-
Zemlja S3S!?6-
Sobo * ^ nudi sliti :n verjeti, da je to, kar se sedaj do-
Slukinja vrujMao najveeM>e Po s poeobnim vhodom, od- gaja, nekaj povsem novega.
rnino iz F ruke gore. z
V sodkih od 50 litrov naprej ga poilja
vajena kuhe to vset b-
mih del, z nn-nj-Kn lov.
slovn- mvod 4. d. Zafrefc
Praka Hea 8/U t^lefoc
Stavbno parcelo dam dvema ot"bama
oakrbo aa Mestnem trgu
vt>o POGANIK V resnici je stvar taka, da je "Temen-
ki nemine, ie slubo i o t S8 38. Za "i^ovo-
naiprimemee k p ii t
veem opodno polo- Beseda f Dia, davek 2 Dia. t. &H. 3336C-S3 fohoriee\-a ulica 5. ski kroniki sploh ve tako1 menovarrih iz-
B. MARINKO V, pri dobri d-rudini. Po- o r i o i i t e 8 Dia v t nam vica fcnjic-e. pol<Kvica go- za ifro ali dajaaj aaslova rednih zgodb nego normalnih. Zlasti velja
Sremski Karlovci, Fruka gora nudbe oa ogae-ni oddelek k ah. 1 16 Lj^bUjama. Prle 8 S Dia. Najmanj zaesek to za hladnejo polovico leta. ko je me-
Jtttra pod Marjeta*. Meseno sobo
33360-3
33861-20 IT Dia. v oe*ttm m<"t oddam. Obiite nas! njava med toplimi subtropskimii ter mrzli-
Posredujem denar Na^o-v v o^iaaoem oddekn Brezobvezno Vam DO- mi subpolarnim vplivi e prav posebno
Fina ivilja na hranilne knjiice Vrednote Dvosob. stanovanje Jutra. 33308-23
K ifJBMtS JHflT] gre na dom po *e.o nidki s predsobo, kofaiojo m mo razkazali zalogo odloujoa, saj kolebnnje med zraen-imi to-
Hoteisko sobarico ceili.
J j i f /f >Z''' ' j j f f perfekitino, NaaiOT v T&eh po^io- 4Baroii> avori
Beseda 1 Dia, davek 2 Dia, pri (r kil-mami oddam mirni naih vseh vrst kras- kovi teh razlinih dveh smeri in izvorov
ve&o nemine Priletno sobico
n zm-iino k a v e j e . s p r e j - vaio-icab Jintra*. 3BfMf7-2 Rudolf Zore, Ljubljana za ifro ali dajan]? aaslova mrarnki S3 oaeb. Naolov s k o p i M o o . poeeb" ; m vbo- nih preprog, tekaev,
i Dia. NaimanjM inesek v T H I poaiorantCB-h Jutra
sploh pomeni celotno nae vremensko do-
Beseda 1 Din, davek 2 Din, me ho;el truikiei. dom m hrano oddnm v tkanin gajanje.
za -ifro ali d a i a n j e naslova Oidalika 11. toi4 38-10 n Din. za pohitvo,
5 Din. Naimanii znesek
Mesarski pomonik 957 1 sredini m* **a. Nae'(v v
stor itd. Letos je dosedaj v novembru popolnoma
17 Din. x dobrimi sprievali, i#6e veeh poriovanicah J^rtra.
eiubo v m^etM aii na d-e- Vsakovrstno zlato Resna enska 333714-23 v prevladi vpl v od juga Tako temel jito, da
Samostojna Beseda 1 Din, davek 2 Din, ieK. Naslov T HranHtie knjiice kopaj pe najvijih mah v starosti dO let dobi I L I M" nam e prihajajo misli na pomlad. Seveda
za ifro ali dajanje naslova valm^ali Jutra. 33343-2 M e s t n e h r a n i l n i c brtaplino wtaM<ra)}e. Opremlieno sobico Pasaa nebotinika se moramo tudi to pot za vse zahvaliti
kuharica 5 Din. Najmanji znesek L J u b l j a n i p o 25.000. 50 ERNF - fuvelir v ia zeiojavo pnoti
17 Din. Mizar t i s o l n 100.000 D i n p r o - Ljubljana. Wotfov ulica 3. vdrte^aanju reda pri sam (pr.roffo epari-amo. odd-am oceansk. depresiji, pa e nekim njen-m po-
ki oorwv!ja vi=a (iritga hi- Dijaki 12 Dia s ofertroim lietom ie orod- d a m z a t a k o j n j e p l a i - oaiteim. odSinem. 30 let m lfiO I>i) pri Tsboira.
na d-e>ia. pn.iina, pridna in arem gospodu na defe<li. Na<lov v e e i poplovalrii-
sebnim muham, ki sicer niso povsem ne-
lepega vedenja, dobi eiira- Francoina >e-m. iSSe m^eeto. Pren-za- l o aH v e j e o b r o k e . P o - navadne. ki pa se vendarle s toliko trdo-
BO T bolji hii S treuni jn<3 tudi de! vu.ioo. aH pre n u d b e p o s l a t i n a o g l a s , P^udke s iko ea nart(rr eah Jutra*. 30ftG5-23
kot drufcUjnik- Ponudbe na Beseda 1 Din. davek 2 Dta, S i e a r s Srr. Krit pri Lrtjjii vretnostjo bolj poredko uveljavljajo. Ta
<*iebami. Ponudbe samo in nemina og:las. oddel&k Jutra pod po do dd . JHu trraani l nte .L J u b l j a n i 33380-31
prvovrstnih oeb z vs-emi TemoljK pouk (bodi po- EtiaCko Mitar 222*. za ifro ali dajanje aaslova D v e gospodini muhavost je v dejstvu, da potujejo ocean-
rataniniir.i podatki in sli- moni aredmje- in vij-e- 33386-i
332S2-18 5 Dia. Najmanj znesek ali 4jairi : e sprejmem ta ske depresije ta mesec po izredno dalee na
ko na ogl. oddek Jutra >>lce>m aLi vASj-eollkaaii). 17 Din. S t a n o v a n j a k kot rtnpne sositaoo- jttg pomaknjeni rti, ez Biskajsko morje
p<d PrvonrotiHi*. 33363-1 Prip-flvno za mature. Cetia Trgovski pomonik vaTk* po nirki ee<m v lepo
Hranilne knilice Kouhovhiast pla *mmmmmrrrmmmmm~ in z-afcno v ter sosedno Francijo. Juna lega mogonh
zmerna. Cenj. do"pie>e pod t nad dvesto prakso, in kupuj n
Diplomirana 8 prakso* na ofer, zmnoieo v<h a.vto- posojila in nalobe m 1200 >Dn prodani. Na- Beseda 1 Dia, davek 2 Din, v>eh poelovalTiicah Jtilra* depresijskih vetrovnih vrtincev povzroa,
ior po>v o^laflni oddeifk za ifro ali dajaaj aaslova 33368-23
Vrtnarja ogla): oddeiek Ju.t-a*. -
da se proi zelo moan zrani tok od jtiga,
aenriene-ira z dobrimi 33S1FM nKbi!sk lih poprav?!, popol-
noma verairan T ftpeditec- k a p k a i a tov'v ni kivfi
:
caJi afl Jotra*. sasa-is S Dia. Najmanj znesek
izvirajo prav iznad Sahare na poti ez
prievai'i, sprejmem takoj fevruje n Dia. Sobe ie
Konverzacijo skesn poslu, n a t o p i ialiko BANNO KOM. ZAVOD
toplo Sredozemsko mon-je-
7a vodptvo metra kra.j taJcoij ali posoeje. Kaj mi Smokhtg
Zacroba. Ponudbe na: nemSko in i tali.ionsko nudi nudi podj-etj-e, trgovina aH T Maribor*. 833^6-1
TKW, a^odfto napro^a^. Stanovanje para, davek 2
za ifro ali dajanie
ki trpe aa seksu-
alni nevrajiteniji in Druga posebnost sedanje bsrirve situa-
IDepo-fci t>na K.' k a d. d., prak-ino isvebo-n stro- e vloiiim v irto v Na^lor v vedi p o o l o v a M - mafino ia mmo oe, Dia motnjah v funkciji cije je v tem. da obvladuje vzhodno Evro-
Zajrr<4>. Tonnaieovo ulica kovnjak. proti primernemu gotovimi ta.koj 5000, po- c a i J o-'-ta. 36967-13 v bPlfioi Trtike i* Bim-
naslova 3 Din Naimanji seksualnih organov,
V. 10. -37-1 honorarja, (miroma po do- ir.e.je pa e 10.000 Dim #ke eeste ie. Po- zaesek 12 Dia.
naj zahtevajo takoj po mogoen anticiklon, njegov statini si-
Prehrana
_?ovom. Pooudibe na osr'.. nvml. re. Naslov v vi-oh stem je tako izredno moan, da odriva vse
wtriek Jutra. pod ifro poc4ova.hiioa'h Jirtra. Beseda 1 Dia. davek 2 Dia. aa o f vsru oddelek
Sobo prospekt mehanine-
Spretne navijalke K-omve ~z vije*. <a ifro ali da]an|e aaslova Jvtra* pod ifro Uitelj ga sredstva SA- depresije in ne pusti nobeni- da b1' prodrla
:
erp-eme takoj Me!*. Er-
3S366-4 33864-i f Din
Nalmanji! zaesek Beoeda 1 Dfn, davek 2 Dfn, 88930-31/a *orferbodomao brano in
if-ero. Ponnd^e z LUS STANDARD v Rusijo. Vsak oceanski ciklon ki dosne
javeva c. 0. STOJS-1 Intruktorja n Dia. za ifro aH dajanja naslova navedbo cene na ^'aeni za moko mo, ki
deluje vedno in na ov:nku ez Biskajo v srednjo Evropo,
Abs. dvor. trg. ote S Dia. Najmanji znesek Stanovanje oddelek Jutra* tod ifro zanesljivo tedaj, ko
Kuharico nemine S96e priunomo sapoeliteT r Trgovsko hio 17 Dia. eo- sii iK "ta Ljobiteij enage*. tu pred mogono obrambo ruskega antici-
je to zaeljeno.
-jr rr.cvnSo re^Ta-vraotjo Ta po'k efctnpime m-e-heni- pifsami k t la^ct.niea. Po- prorretcesB kraja na Go- 33376-33^ Zdravniki priporo- klona omaga, oslabi in se konno razpusti
Ta-Ano in (sTirnptoPno ?o- V v. dn"vtto od 1<!. do '.4.nudb na o?rlani odd-olrft remje.vn ugodno prodata. Osamljeno ensko tnmdl i *akoj i * poimeje. Pe-
be na o^1aii rddeiek eno. Razpoiljamo v ni. Ta stvar je e najbolj nenavadna rta
* jfn i-o pTeijn>"m v tire. proti nagradi 10 Dia Jutra* pod Zafrteft*. N ' o t aa ponudbo polji- starejo, sprejmeta aa ore- Jetra pod 8 prr>p. diskretno v zaprtem sedanji vremensk-- situaciji, ima pa za na-
BO heH)0. Ponudbe na nj. aro s-emo. PetfMid*) 33X35-2 te na oc^aa. oddelek Jutri o k nrimi irvinri M d- 33967-ei/a V I omotu brez naslova
O"-1*, oddelek ,T'".t-a pod rna ofrluoni od-le^k Jutra v LjvbLjaca pod fl : 9a. ieH. Fofoj tvrdke ali vsebine e vreme to veliko ugodnost, da nas po-
vK uharica*. 33T-5-1 od rf-o TnstnfttOT. Poslovodja 38363-30 ja.mvo. D o p * e ra Beseda 2 Dia, davek 2 Din za 10 Din (znamke plave mrzlega subpo'arnega toka ne mo-
za ifro ali dajanje aaslova
oddeH-et Jurtra pod i^ro ali denar). Zastop- re io dosei. marve obtii io dle tam
les. hidostr. D v e novi hii P.-oeferMjesia 4o emrti*. 5 Dia. Najmanji zaesek
stvo Salus, Var-
i v?1e4/T>o praikBO. reM Beseda 1 Dia. davek 2 Dia. 2n Din.
avska 11 Jo. Za- nekje za Velikobritanskim otojem. Sprio
vseh inno-i rnr!n<Tj iti ka'lkio- v bliiioi Ce+ja poeemi na- sa ifro ali dajaaje aaslova greb. tega mamo nenavadni pojav, da se joino
ALGA ZA MASAO PRI REVMATIZ- lacij ter p-leaimiSkih <W. s
prodaj. Prednoet gy*tovizia 5 Dia Najmanj zaesek 1926
25 % Naslov v n Dia. HveJa. Popnm! Trpim. m<- vreme ni ne menjava z mrzlim, kar ie m-
MU, ISHIASU, KOSTNIH BOLEINAH. oltsko nohraabo. ieK pre-
Pofl-udtoe na
teek poaivlraicab Jutra* Hm. ii^im Teboi. Po- cer za nao kasno jesen tako obiajno.
ZBADANJU IN TRGANJU V MIICAH. oirla. odde-lek Jutra* pod 38372-20
Mesnico Sobo 'jube. 33331-214 Moan zrani dotok od toplega juga nam
Stnifto nauvflSCe-nje. najraje skopaj z dHa-miee s peaefenira v * od o ju k w dovaja dovolj elektrine napetosti, rato e
Na dlan roke izlijte malo ALGE, z 3316T-5 4 travniki na Barju za pretaje?va , eitv. vram-m p a o i e o , z VBO oafcpbo od-
namoeno dlanjo nadrgnite oni del te-
r oaproda i za 93.000 K o v naj-em t vejem, p t o dam gspodona v eotr*i Vsakemu nam tako pogosto proijo prav burne ne-
lesa vzdol miic, kjer utite boleine. // mesta. Nasiov v -ob po- vihte, za kasno dobo pa zares nenavaden
Ko se je dlan ugreia in posuila, na-
/ / aH 10-500, 9000. 8000 in
.5500 Din. Lwbl:woa, ProJe
metnvem kra ja Ponmtte na
o ^ a s . oddeJek Joitra pod sJoTainkati Jvfera. valni stroj brezplano pojav, ne da bi se zakljuile s prodorom
Beseda t D!a, davek 2 Din. St. 8. 3B062-3O Novo leto*. 33070-17 3330>-2B pogrezljlv z okrog-
se polje od Ministr.
moite jo znova in zopet nadrgnite. Ta- ta ifro ali dajanie aaslova lim olnl^kom, i>ocenl stibpolarnega mrzlega zraka.
ko ponovite vekrat, zatem zavijte na- 5 Din. NaimanjSI znesek prodam. Dvofakova uli- nar. zdravja pod Sp. Enako toplo vreme ima vsa srednja Ev-
drgnjeni del v volneno krpo ali rutico 17 Din. br. 611 od 21. IV. 1933
c a 3, I. n a d s t r o p j e , l e v o
ropa, deja smo seveda na runi strani
Masirati morate dva do trikrat na dan, Mamice! Ugledna organizacija v Ljubljani ie reg. pouna knjiica
33288-29
br. 14 o zdravljenju Aln dobili najve. V Rusiji se je zima po-
a po potrebi tudi vekrat, e po prvih P* ieH> lagoma udomaila: v zaetku tedna je na-
vtiranjih boste opazili prijeten obutek rwr>- od-s.; ve^jo irhiro otro- zanesljivega in agilnega vseh vrst ran, hrast,
stal e mraz s temperaturam okrog 10*C,
in olajanje bolein im zautite tudi ScHi i g m l zm Miik'airia. liajev, irov in osta-
najmanje nerazpoloenje in zbadanje N"art!ov v r^ph potijovalim- lih konih bolezni s ponekod celo e do 18 C. Toda to je
Pah Jn-tiTV. Izpcno bilo le prav na severu; osrednja m iuirna
Natrite telo z rALGO, ker je to lahke pomojo preizkuene-
zaetek tejega obolenja, kateremu
morete priti v okom z malo ALGE
Sv. Miklav!
potibi. da: ijfpa-
a/cviziterja ploAte k ! D ga zdravila Fitonin.
ro< 10 Piite karto na Fi-
Rusija imata e vedno prav prijetno jesen,
v drugi polovici tedna pa je topleji zrani
tok preplavil tudi severne pokra ime. Reci
v IOTO re- iii imbiri pri ki bi opravljal tudi notranja pisarnika dela. Pogoji: Pri- ton dr. s. o. j. Zagreb
ALGA se dobiva povsod. 1 steklenica tvrdki F. M. SCHMITT ..Bektroton" 1-78. 9524 moremo, da letos e nikjer v Evropi na
P-fd Skofi'3 3. Liufoljaina. merna olska in splona predizobrazba, uglajeno obnaanje, prave zime.
Din 14.. Reg S. Br. 18117/82 Lnia "jova 4. PrM-' in lep nastop in perfektno znanje dravnih jezikov in nemine.
Tavarjeva ai. J
brlivfSe raT^'a-
Radio
s"e! 35tM5 Nastop takoj. Ponudbe z obirnim ivljenjepisom in s pre-
Javna prodaja
G. Th. Rotman: pisi sprieval na oglasni odd. Jutra pod Skromna trajna
eksistenca. 9553
Vonja s kolesom Beseda 1 Dfn, davek 2 Din,
za ifra aH dajanie n a s l o v i Sreda, 21. novembra.
in nfene posledice 5 Din. Naimanjl
17 Din.
znesek
velikega LJUBLJANA 12.15 Ploe. 12.50: Po-
Prvovrstno virio
Ali je Va roila. 13: as. ploe. 18: Ploe.
POSESTVA
TiVToervajfn z\ to- 18.20: Bukareta, vzhodni Pariz (Zdenko
vonni avto. Dopise rta ncl. Aljani). 1840: Pogovor e poslualoi
Vino m
Jit-a< pod ifro
to<. 3S339-ilO
z a k o n sreen? (prof. Prezejj). 19.10: Nacionalna ura:
Milujtin Boji. 19.35: Ploe. 19.50:
Jedilni list, procrram za etrtek. 20: Kon-
Avto Chevrolet
odiprt, v dobrem tanj*, Ako mislite, da bi mogli svoje zakonsko ivljenje na- cert Orkestralnega drutva Glasbene Mati.
iMMjra ta viino ali lea, praviti e bolj sreno, tedaj si nabavite takoj zelo inte- ce. 21.30: Narodne alotrtinke v enskem
aii ngodmo prodaan. Po- reeanten in z mnogimi slikami opremljen tercertu. 22: as. poroila, radio - orke-
Trodbe na o^af^ii odd-fl-ek na prometni toki Ljubljane, ob Celovki
Jurtra pod Ugodma kni>- ster.
8dia<. 333B8-10 katalog t 3, nazvan ola ljubezni. cesti, pripravnega za industrijo ali tr- BEOGRAD 16: Orkester. 19: Lahka
V njem so vsebovane parike gumaste novosti za in- govino, s stanovanjskimi prostori, lokali, srodba. 20.30: Prenos iz Ljubljane _
Lokomo-bllo timno zakonsko ivljenje, diskretne potrebine za mo- skladii, delavnicami, kletmi, dvoriem ZAGREB 12.30: Ploe. - 18: Pesmi- 20:
AoFimaTOi-9toe<kelw. -t !*<ta derno damo in gospoda, zaitna sredstva za gospe in Prenos iz Ljubljane. PRAGA 19.10: Ari-
li30. eisocTTTi. preigretf-
gospode, zanimive parike specialitete, parike foto- in vrtom, ki se prodaja v celoti ali po je. 20: Koncert eke filharmonije.
pamo. 36.38 Ke. 13 m kvr.
ploditve, malo ra-b'jew>. im grafije ln drugi razni predmeti, ki so za vsak zakonski posameznih delih, se vri v pisarni jav- 22.15: Ploe. BRNO 19 55: Godba na
generator par nujno potrebni. Ta nad vse zanimivi katalog s nega notarja g. H a f n e r ja Mateja v nihala. _ 2120: Husitske pesmi. 22.15:
<?T> kw. t*t!ed na tevilnimi slikami razpoiljamo diskretno v zaprti ku- Ljubljani, Tavarjeva ulica tev. 6., v Ploe. _ VARAVA 20: Lahka glasba.
dalijnovod. wjrdiK> prodam verti brez vsakega naslova tvrdke za 10 Din. (Denar 21: Chopincrv koncert 21.40: Pesmi.
Ponudbe na o^las. odde-lefc ali potne znamke.) etrtek, dne 29. novembra t. L, ob 3. DUNAJ 12: Ploe. 1605: Lahka glasba-
Jirtra* pod Lokom^hila*
33^0-10 44 uri popoldne. Prodajni pogoji so na vpo- 17.20: elo in klavir. 19.15: Pesmi.
Prospekt Salus Standard gled v pisarni navedenega notarja. 20.05: Simfonien koncert. _ 22.50: Lahka
tjBTKCT? za moko mo, patentirano mehanino sredstvo, izum-
ljeno od zdravnika, ki pomore zanesljivo tedaj, ko vam
glasba. - 0 30: Ploe. BERLIN 20:
Bachov koncert. - 21.10: Igra. 22.20:
Beseda 1 Din. davek 2 Dia.
za ifra ali dalante aaslova je to potrebno, razpoiljamo diskretno za 10 Din (pot- Orkester _ KftNIGSBERG 20: Zbor in so-
5 Din Naimanl*
17 Din
enesek ne znamke ali denar) v dobro zaprti kuverti brez vsa-
kega naslova.
kitajte listi - STUTTGART 19.30: Orkester. -
20.30- VVolfove pesmi _ 21 30 Klavir.
Malo dalje naprej tovorita dva maa
velik pravkar naslikan filmski oglas ez na
Posojila
knjffice daje
hranilne
Slovenska banka t Ljofc-
Zastopstvo Salus, Zagreb 6-Jo Samostanska ulica 11
?densko revijo 24 Ploe _ BUDIMPETA 17: Pesmi.
20.05 Preno z Dunaja- 22.45: Ciganska
godba RIM 17.10: Komorna glasba.
ulico. Prav gotovo da to ni opravek, ki bi
ga bilo igraa konati brez nezgode!
lgai. K rokov trg St. 10.
33960-16 IVLJENJE IN SVET 20.45: Italijanska glasba
Hreiuje Davorin Ravljen. Izdaja ea konzorcij Jutra Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane Jeaerek. Za tnseratnJ del je odgovoren Aloj2 Novak. Vsi v LJubljani