: .

:

: ,

: :

. -.
:
. :4145

_________________________________ 0 -
-_______________________________________
 Sodr`ina

1.Voved
str. 2

2.Glaven del
str. 4

Doa|aweto na Isus Hristos vo Erusalim. ^istewe na hramot.

str. 4

Najgolemata zapoved. Hristos kako Davidov sin i Gospod.

str. 5-6

Ukoruvawe na fariseite. Te{kite grevovi na Erusalim. Prorokuvawe za

razurnuvaweto na hramot.
str. 6-7

Za razurnuvaweto na Erusalim. Vtoroto Hristosovo doa|awe i krajot na

svetot. str.
8-9

Pasha i tajnata ve~era.

str. 9-10
Judininoto predavstvo. Isus go fa}aat. Petrovoto odre~uvawe. str.
10-11

Isus pred Pilat. Raspnuvaweto i smrtta. str.

11-12

_________________________________ 1 -
-_______________________________________
 Isusovoto voskresenie.
str. 12
Voskresnatiot Isus mu se javuva na u~enicite. Zapoved za
kr{tavaweto na site narodi.
str. 13

3.Zaklu~ok str.
13-14

4.Koristena literatura str.

15

Voved

Isus Hristos spored Hristijanskata religija e Sin Bo`ji, koj voedno i

samiot e Bogo~ovek. Roden e od Bogorodica, Deva Marija, koja za~nala od
Svetiot Duh koj bil ispraten od Gospoda. Propovedal za Carstvoto Bo`jo celiot
svoj `ivot koj go zavr[il raspnat na krst od strana na Rimjanite, poto~no od
Pontij Pilat. Postradal za grevovite na site lue, bil pogreban i voskresnal na
tretiot den, spored Biblijata. Toj sedi od desnata strana na Oca. I se smeta
deka i pak e dojde da im sudi na `ivite i na mrtvite i Carstvoto negovo ne e
ima kraj. Se spomnuva vo Koranot kako Bo`ji pratenik, mesija, a dodeka pak
budistite, go smetaat za reinkarnacija na Dalaj Lama.
Za `ivotot na Isus Hristos, negovite dela i propovedawa, doznavame od
Biblijata ili poto~no od Noviot zavet kade {to se napi{ani ~etirite evangelija
spored Matej, Luka, Marko i Jovan, dvadeset i edno poslanija i Apokalipsa
(Otkrovenie na Jovan),a Negovoto doa|awe e nagovesteno vo Stariot Zavet,
kade e pretstaven Zakonot.
Isus e roden vo Vitleem, Judeja, Palestina za vreme na vladeeweto na
rimskiot car Avgust. Porasnal vo siroma{no evrejsko semejstvo vo Nazaret,
Galileja pa zatoa vo Evangelijata e imenuvan i kako Isus od Nazaret. Negovi

_________________________________ 2 -
-_______________________________________
roditeli bile Marija i Josif. Za negoviot `ivot do negovata 30-ta godina ne se
znae ni{to. Toj po~nal da go {iri negovoto u~ewe vedna{ posle negovoto
krstewe vo rekata Jordan. Zapo~nal javno da go {iri vo Galileja, Judeja i
Erusalim, povremeno pominuval i vo Tir, Sidon, Dekapol.A poslednite negovi
denovi gi pominal vo Erusalim kade {to bil predaden na rimskata vlast,
raspnat i na tretiot den posle negovata smrt voskresnal i otidol na neboto
kako o~ekuvaniot Mesija ili Spasitel.
Vo svoeto javno deluvawe i propovedawe nastapi kako nagovesnik na
Kralstvoto Bo`jo, iska`uvaj}i deka ne se raboti za Kralstvo na Zemjata tuku
za duhovno. Na ovaj svet se gleda vo oba}aweto, a na drugiot vo ve~no
bla`enstvo na neboto. Sr`ta na porakite na Isus se iska`ani vo govorite. Toj
ni{to ne zapi{al, tuku negovite poraki (evangelijata) gi zapi{aa negovite
u~enici, sledbenici, evangelisti vo Noiot Zavet. Tamu e Isus Hristos prika`an
kako osnovatel na poimot Bog (trojstvo), i osnova~ na Crkvata (Dvanaeset
Apostoli).
Vo vremeto na Isus Hristos imalo tri filozofski strui: farisei, sadukei i
taka nare~eni esenci. Toga{ Palestina poseduvala izvesna avtonomija vo
ramkite na Rimskoto carstvo, a vlasta ja imale fraseite. Esenciite ne go
prifa}ale Zakonot koj za mnogu raboti za bil nepodnosliv,a koj fraseite im go
nametnale na narodot. Poradi toa fraseite i sadukeite gi mrazele i
progonuvale esencite, no i samiot Isus poteknuval od siroma{nite krugovi koi
ne go po~ituvale nametnatiot zakonik. Branej}i gi interesite na site Evrejski
plemiwa Isus dojde do konflikt so fraseite i sadukeite i zatoa tokmu ovie }e
bidat tie {to }e go progonuvaat i najprvo }e go osudat na smrt a potoa i }e
go raspnat. Posle tri dena Toj voskresnal i so negovoto voskresnuvawe ja
pobedil smrtta, se vratil kaj Svojot Tatko i ja otvoril vratata na rajot.
So ra|aweto na Isus zapo~nuva novata era, ili u{te e nare~ena
hristijanska. Dvata najgolemi praznici vo godinata koi hristijanite gi slavat se
Bo`i} - za ra|aweto na Isus i Veligden - za Negovoto voskresnuvawe, koj e
sekoga{ vo nedela.
Hristijanstvoto e osnovano vo I vek od novata era vo Palestina i
edinstven osnova~ i u~itel e Isus Hristos. Na~inot na `iveewe se prifa}a vo
sklad so evangelijata, vo Noviot zavet vo Biblijata.

_________________________________ 3 -
-_______________________________________
 Hristijanstvoto e najgolemata svetska religija i ima okolu 2,1 milijardi
vernici,odnosno okolu edna tretina od svetskata populacija.

Glaven del
Doa|aweto na Isus hristos vo Erusalim
Spored Evangelijata Isus tri pati ja pretraska`al svojata smrt i deka na
tretiot den posle nea }e voskresne. Poslednite denovi od svojot `ivot Isus gi
pominal vo Erusalim. Klu~nite nastani se slu~ile vo poslednata sedmica od
Negoviot `ivot. Vleguva vo Erusalim javnat na krotko magare. U~e{e za
kralskoto na kralot,Bo`joto na Boga, no ne se me{al vo politi~kite raboti.
Mnozina od narodot gi postilaa po patot svoite obleki; drugi pak se~ea
granki od drvjata izvikuvaj}i:

Osana na Davidiviot Sin! Blagoslaven e koj doa|a vo Gospodovo ime!

Osana vo visinite!
I koga vleze vo Erusalim celiot grad se razdvi`i govorej}i: Koj e Ovoj?
A narodot govore{e: Ovoj e Isus,Prorok od Galilejski Nazaret.
(Matej, 21, 9-11)

^istewe na hramot

_________________________________ 4 -
-_______________________________________
 I koga pristignal vo Hramot gi izbrkal site prodava~i i kupuva~i,
prevrtuvaj}i im gi stolovite na menuva~ite na srebrenici velej}i deka ova e
Negov dom i }e bide Dom na Molitva. Site slepi i hromi koi pobaraa
izlekuvawe, Isus im se smiluval, i gi izle~il. I vedna{ se sudril so evrejskoto
sve{tenstvo koe po~nalo da zabele`uva deka se pove}e i pove}e lu|e go
slu{aat Isus, zatoa ja koristele sekoja mo`nost da go fatat vo laga so nekoj
nepravilen odgovor na nivnite zamki-pra{awa. No odkoga Isus }e im
odgovorel tie sekoga{ ostanuvale bez zborovi za da mu vozvratat.
Sepak taa ve~er Isus i Negovite u~enici preno}ile vo Vitanija, a
slednoto utro koga se vratija vo gradot preku slu~kata so smokvata im ka`al
deka ako imaat vera bez nieden somne` mo`at da napravat s, duri i planina
da pomestat velej}i im:

Digni se i frli se v more! I taka }e bide.

I se {to }e pobarate vo molitva so vera }e dobiete.
(Matej 21, 21-22)

Najgolemata zapoved.Hristos kako sin Davidov i Gospod.

Zaedno so prvosve{tenicite i narodnite stare{ini, i fariseite i sadukeite

go napa|ale so zborovi Isus dodeka podu~uval vo Hramot ili na ulica pred
narodot, postavuvaj}i mu razli~ni pra{awa, mislej}i deka nema da najde
odgovor, no vsu{nost tie nikoga{ ne mo`ele da najdat zbovovi za da mu
vozvratat povtorno. I vo edna prilika go pra{ale, koja e najgolemata zapoved
vo Zakonot. A Isus im odgovoril:

Vozqubi Go Gospoda, svojot Bog, so seto svoe srce, so seta svoja

du{a, i so siot svoj razum.
Toa e najgolemata i prva zapoved, vtorata glasi:
Volqubi go svojot bli`enkako sebesi!
Na tie dve zapovedi le`at celiot Zkonik i Prorocite.
(Matej 22,37-40)

_________________________________ 5 -
-_______________________________________
 Isus ve}e gi zbunil svoite religiozni protivnici i tie se pla{at da go
pra{at {to i da bilo drugo ne{to. I koga bile sobrani fariseite Isus gi pra{al:
[to mislite za Hrista?^ij e sin?
Tie mu odgovorile: Davidov.
Iako Isus ne odrekuval deka David e telesen predok na Hristos, sepak
pra{uva: Kako toga{ David go narekuva Gospod, velej}i:Gospod mu re~e
na mojot Gospod:Sedi otkaj mojata desnica, dodeka ne gi polo`am tvoite
neprijateli pod tvoite noze?Spred toa, ako David go narekuva Gospod kako
mu e sin?
Fariseite zamol~ile, bidej}i ne go znaele vistinskiot identitet na Hristos.
Mesijata ne e samo ~ove~ki potomok na David, kako {to izgleda veruvaat
fariseite tuku posoel na neboto i mu bil Gospod na David. I nikoga{ pove}e
ne go pra{ale.
So paraboli gi u~el oni koi go sledea i negovite dvanaeset u~enici, za potoa
da mo`at tie da prodol`at da go u~at narodot i ne samo vo Erusalim i
Palestina, tuku da odat vo drugi zemji i gradovi da ja {irat verata vo Gospod i
Bo`joto Carstvo. Gi u~e{e deka mnozina }e dojdat no malkumina se izbrani.

Ukoruvawe na fariseite.Te{kite grevovi na Erusalim.Prorokuvawe

za rzurnuvaweto na hramot.

Svrtuvaj}i se kon mno{tvata i negovite u~enici, Isus gi predupreduva

za kni`nicite i fariseite. So ogled na toa deka takvite podu~uvaat za Bo`jiot
Zakon, sedej}i na Mojsevata stolica, Isus pottiknuva:
Zatoa pravete i dr`ete se {to vi ka`uvaat, no ne pravete spored
nivnite dela, bidej}i tie zboruvaat, a ne izvr{uvaat.
(Matej 23,3)
Tie se licemeri, i Isus gi razotkriva so istite zborovi, tie vrzuvaat te{ki i
nepodnoslivi bremiwa i gi stavaat brz ple}ite na lu|eto, a samite ne sakaat ni
so prst da gi podmrdnat.A svoite dela gi pravat, za da gi vidat lu|eto; zatoa
gi gi ra{iruvaat svoite molitveni zapisi i gi pravat golemi resite na oblekite; gi

_________________________________ 6 -
-_______________________________________
sakaat: ~elnite mesta po gozbite i prvite mesta vo sinagogite; pozdravite na
javni mesta i lu|eto da gi nare~uvaat ravi.
(Matej 23,4-7)
@elbata za istaknuvawe vlijaela i vrz negovite u~enici. Zatoa gi
sovetuval da ne narekuvaat u~iteli, ni nastavnici, i nikoj drug da ne go
narekuvaat tatko, bidej}i samo eden e nivniot u~itel, nastavnik i eden e
Nebesniot Tatko. Najgolemiot me|u niv da im bide sluga na druite, zatoa {to
Koj se vozdiga sebesi - }e bide ponizen; a koj se ponizuva sebesi - }e
bidevozvi{en.
(Matej 23, 8-12)
Potoa toj objavuva serija neviolji za kni`ncite i fariseite, povtorno
narekuvj}i gi licemeri. Tie gi zatvoraat carstvoto na nebesata pred lu|eto,
veli toj i gi progoltuvaat ku}ite na vdovicite i kako izgovor ka`uvaat dolgi
molitvi.
Gorko vam,slepi voda~i, veli Isus. Toj gi osuduva fariseite poradi
nedostatokot na duhovni vrednosti, {to se doka`uva so razlikite koi gi pravat
svoevolno.Na primer tie velat: Ako nekoj se zakolne vo Hramot, ne e ni{to;
no ako se zakolne crkovnoto zlato, toga{ e obvrzan
(Matej 23,16)
.Stavaj}i pogolem naglasok vrz hramskoto zlato otkolku vrz duhovnite
vrednosti na obo`avawe, tie go otkrivaat svoeto moralno slepilo. Gi osuduva
fariseite zaradi toa {to gi zapostavuvaat pote{kite raboti od Zakonot, imeno,
pravdata i milosrdnosta i vernosta, dodeka pridavaat golemo vnimaniena
pla}aweto desetok, odnosno dessetiot del od nane, koprai kimin (bezna~ajni
rastenija). U{te gi narekura slepi voda~i koi ja cedat mu{i~kata, a ja
progoltuvaat kamilata. Ja cedat mu{i~kata od ~a{ata vino ne samo zaradi
toa {to e insekat tuku e ceremonijalno ne~ista, a zapostavuvaweto na
pote{kite raboti od Zakonot gi sporeduva so progoltuvawe na kamilata koja
isto taka e ceremonijalno ne~isto `ivotno.
Potoa izvikuva tri pati Gorko vam, kni`nici i farisei, licemeri koi ja
~istite nadvore{nosta na ~a{ata i ~inijata, a vnatre ste poli so grabe` i
lakomost! Zatoa gi opomenuva: Slepi fariseju! O~isti ja najnapred
vnatre{nosta na ~a{ata, za da bide ~ista i nadvore{nosta!

_________________________________ 7 -
-_______________________________________
 (Matej 23, 25-26)
Im objavuva nevolja zaradi vnatre{nata rasipanost i gnilost koja
nastojuvaat da ja pokrijat so nadvore{na pobo`nost.Li~ite na varosani
grobovi, veli toj koi odnadvor izgledaat ubavo, a vnatre se polni so
mrtova~ki koski i sekakov vid ne~istota. Nivnoto licemerstvo se poka`uva
vo nivnata spremnost da im gradat grobovi na prorocite i da gi ukrasuvaat za
da privle~at vnimanie kon svoite dobrotvorni dela. Sepak, kako {to otkriva
Isus tie se, sinovi na onie {to gi ubija prorocite. Vo prodol`enie Isus gi
izgovara svoite najsilni zborovi na osuda: Zmii, potomstvo na otrovnici!
kako }e pobegnete od sudot na pekolot? Zaradi toa {to sledele zol pat,
kni`nicite i fariseite }e pretrpat ve~no uni{tuvawe.
Vo vrska so onie koi gi ispra}al kako svoi pretstavnici, Isus veli:
Od niv edni }e gi ubiete i raspnete,a drugite }e gi bi~uvate vo va{ite
sinagogi i }e gi gonite od grad do grad, za da dojde vrz vas seta pravedna
kvr proleana na zemjata, od krvta na pravedniot Avel do krvta na Zaharija,
sinot Varahiin kogo go ubivte me|u Hramot i `rtvenikot. Vistina vi velam, seto
toa }e dojde vrz ova pokolenie.
(Matej 23,34-36)
Za razurnuvaweto na Erusalim.Vtoroto Hristosovo doa|awe i krajot
na svetot.

Prodol`uvaj}i za taa stra{na situacija veli: Erusalime!Erusalime! kolku

pati sakav da gi soberam tvoite deca kako {to kva~ka gi sobira svoite piliwa
pod kriljata! No vie ne sakavte. Ete, va{iot dom pust! Za{to vi velam :
otsega nema da me vidite dodeka ne re~ite: Blagoslaven e Onoj, Koj doa|a
vo Gospodovo ime!
(Matej 23, 37-39)
Toj den }e bide za vreme na Hristosovata prisutnost koga }e dojde vo
svoeto nebesno Carstvo i koga lu|eto }e go vidat so o~ite na verata.
Koga izlegol od hramot negovite u~enici Mu gi poka`ale zgradite na
hramot, toj za toa im rekol deka ni{to nema da ostani od niv, ni kamen od
kamen. Potoa prodol`il so svoite apostoli i povtorno sednal na Maslinovata
Gora. Po~nal da im raska`uva da ne se pla{at oti vojni }e ima no taka

_________________________________ 8 -
-_______________________________________
trebalo da bidi i toa nema da bidi krajot; da ne se izla`at oti mnogumina }e
dojdat vo negovo ime, mnogu }e gi gonat zaradi Negovoto ime i }e gi
ubijat, }e se pojavat la`ni proroci, }e vladee bezakonie, a qubovta }e oladi
kaj narodot. A onaj koj }e izdr`i, }e bide spasen. Ova Evangelie }e treba da
go {irite nasekade po celiot svet i toga{ }e dojdi krajot. Otkoga }e pominat
stradawata i tagata i }e se pojavi na neboto znakot na ^ove~kot Sin, toj }e
isprati angeli i }e go soberat negovite izbranici. Velej}i im:
Neboto i zemjata }e pominat, no moite zborovi nema da pominat.
(Matej 24,35)
La`nite Hristosi mo`at da se pojavat samo vo vidliv oblik. Za razlika od
niv, Isusovata prisutnost }e bide nevidliva.I Isus veli otkako }e izbie
golemata nevolja sonceto }e potemni, i mese~inata nema da ja dava
svojata svetlina.Da, toa }e bide najcrniot period od postoeweto na
~ove{tvoto. ]e izgleda kako Sonceto da potemnelo dewe i koga mese~inata
da ne ja dava svojata svetlina no}e.
Silite na nebesata }e se zatresat - so ova poka`uva deka i fizi~kite
nebesa }e dobijat zlokoben izgled. Stravot i nasilstvoto }e gi nadminat site
porane{ni iskustva od istorijata na ~ove{tvoto.
Navistina, kako {to ovoj najcrn period od ~ove~koto postoewe se
pribli`uva kon svojot kraj na neboto }e se pojavi znakot na Sinot ~ove~ki, i
toga{ site plemiwa na zemjata }e se udiraat oplakuvaj}i. No, nema site da
oplakuvaat koga,Sinot ~ove~ki }e dojde so mo} da go uni{ti ovaj zloben
sistem.Izbranite koi }e u~estvuvaat so Hristos vo negovoto nebesno
Carstvo, nema da oplakuvaat nitu, pak, toa }e go pravat nivnite pridru`nici,
onie koi Isus prethodno gi nare~e negovi drugi ovci.
Koga zavr{il so raska`uvaweto, na Maslinovata Gora, Isus i negovite
u~enici ja pominale no}ta vo Vitanija, i za da se odmorat bidej}i za dva
dena bil praznikot Pasha. Vo me|u vreme sve{tenicite i fariseite se spremale
da go fatat i pogubat no ne sakale da go napravat toa na praznikot za da ne
se pobuni narodot. Na nivno iznenaduvawe kaj niv doa|a Juda eden od
u~enicite na Isus so podmolna misla da go predade svojot Gospodar za samo
30 srebrenici, cena koja spored Mojseeviot zakon e za eden rob. Odtog{ Juda
baral povolna prilika da go im go predade Isus koga mno{tvoto ne e prisutno.

_________________________________ 9 -
-_______________________________________
 Pasha i tajnata ve~era.

Isus gi ispratil Petar i Jovan vo Erusalim da podgotvat se {to e

potrebno, vo ku}ata kaj eden od u~enicite na Isus, kade {to }e ja proslavat
Pashata so site u~enici. Koga site se sobraja Isus im rekol deka so golema
`elba sakal da ja jadi taa Pasha so negovite u~enici. Go blagoslavil lebot i go
razdelil na negovite u~enici da kasnat od negovoto telo, a koga ja zel tretata
~a{ata so vino, Isus im se zablagodaril so molitva velej}i: Zemete ja i
podajte ja eden na drug, za{to ova e Mojata krv na Zavetot, koja se proleva
za mnozina, pro{tavawe na grevovite i vi velam: Otsega nema povtorno
nema da pijam od lozoviot rod dodeka ne dojde Bo`joto Carstvo. Toa treba
da se povtoruva sekoja godina na istiot den, kako {to veli Isus,za negov
spomen.Toa }e gi potseti drugite na toa {to go storile Isus i negoviot
nebesen Tatko za da gi oslobodat ~ove{tvoto od osudata na smrt.
Ovaa ve~er u{te e poznata kako Tajnata ve~era.
Za Evreite koi stanale Hristovi sledbenici, ovaa proslava }e ja zameni Pasha.
Istata ve~er im veli deka eden od niv }e go predade i kon Juda podobro bi
bilo za toj ~ovek ako ne be{e se rodil. Spored obi~ite doma}inot na ku}ata
im gi mie nozete na gostinot, no ovoj pat toa go napravil Isus.Toa mo`e{e
bilo koj od u~enicite da go napravi,no po se izgleda deka se u{te postoe{e
aoperni{tvo me|u niv.Petar mu se sprotistavil no Isus mu rekol:Ako ne te
izmijam nema{ del so mene.Toj e potpolno ~ist, vie ste ~isti, no ne site,im
go rekol toa mislej}i na Juda.
Tie so pravo go narekuvale U~itele i Gospodi, bidej}i toa i bil, no
toj im dade primeri i sega tie treba tie da gi pravat velej}i:Robot ne e
pogolem od svojot gospodar,nitu od onoj koj e ispraten e pogolem od onoj koj
go ispratil.Ako go znaete toa,sre}ni ste ako go izvr{uvate. Toj im uka`uva
deka treba da bidat spremni da slu`at bez pristrasnost,seedno kolku rabotata
bi mo`ela da bide niska ili neprijatna.
Potoa istata ve~er izlegle na Maslinovata Gora i tamu, Isus ka`uva
deka i u~enicite }e se odre~at od nego velej}i mu na Petar:Vistina ti
velam, u{te no}eska tri pati }e se odre~e{ od Mene pred da propee petel.

_________________________________ 10 -
-_______________________________________
Ako treba i da umram so Tebe, nema da se odre~am od Tebe. - Odgovorija
negovite u~enici.
(Matej 26,35)
Vo temnata no} , niz Vitanija se upatile kon Maslinovata Gora. Koga
stignale vo Getsemanija (edno mesto kade Isus se sostanuval so svoite
apostoli) zaedno, Isus gi povede Petar, Jakov i Jovan so nego povnatre vo
gradinata. Isus stanuva ta`en i bolno voznemiren i im veli da ostanat so nego
da se molat.
Toj e vo agonija bidej}i se pla{i deka na~inot na koj nabrzo }e umre
(kako prezren zlostornik) }e donese sram vrz imeto na negoviot Tatko. Sega
toj ~uvstvuva deka za nekolku ~asa }e bide prikovan na stolb. I koga otide
kaj svoite u~enci gi na{ol zaspani veli: Duhot, sekako e gorliv,no teloto e
slabo gi ostavi i povtorno otide da se moli: Ne {to sakam jas,tuku {to
saka{ ti. Dodeka toj se mole{e negovite u~enici tri pati zaspaa. Potoa im
rekol:
Stanuvajte, da odime! Ete, se nabli`i Mojot predavnik.
(Matej 26,46)

Judininoto predavstvo.Isus go fa}aat.Petrovoto odre~uvawe.

I toga{ pristapil Juda pridru`en od golemo mno{tvo koe nosi fakeli, svetilki i
no`evi isprateni od prvosve{tenicite i narodnite stare{ini. Isus e faten a
u~enicite se razbegale. Judejskite verski voda~i go obvinuvale za mnogu
raboti a potoa go predale na rimskite vlasti. Be{e odnesen kaj
prvosve{tenikot Kajafa. Toj go sobral Sinedrionot koj zaedno so glavnite
sve{tenici barale la`ni svedoci. Koga go pra{uvaa Isus: Dali si Hristos,
Bo`jiot sin? Isus mu ka`a: Ti re~e. Toga{ bilo protiv evrejskiot zakon da se
odr`uva takvo sudewe no}e za vreme na Pasha. No, toa ne gi odvra}a
verskite voda~i od zlobnata namera. Isus bil osuden u{te pred da mu se
sudi. Nekoja `ena go prepozna Petar vo tolpata lu|e, u~enikot na Isus i kako
{to rekol Isus vo toj moment Petar tripati se odrekol od nego pred da propee
petel, od koga sa seti na zborovite na svojot U~itel se pokajal.

_________________________________ 11 -
-_______________________________________
 Koga se razdeni vo petokot sve{tenicite go predadoa Isus na upravitelot
Pontij Pilat. Sudeweto go gledal Juda, negoviot predavnik. Koga videl deka
Isus e osuden za`alil. Oti{ol kaj glavnite sve{tenici da im gi vrati 30-te
srebrenici objasnuvaj}i: Zgre{iv koga predadov pravedna krv, no toa ne e
nivna rabota i gi frill srebrenicite vo hramot. Potoa odi i se obiduva da se
obesi, izleze i otide da se obesi.

Isus pred Pilat.Raspuvaweto i smrtta.

I koga Pilat go pra{al Isus: Ti li si Judejski car? Isus re~e: Ti veli{. Za

la`nite svedo{tva Isus ne rekol ni{to. Bidej}i be{e praznik obi~aj be{e da se
pu{ti eden zatvorenik na sloboda i Pilat odlu~il narodot da odbere kogo da
go oslobodi, dali Isusa, nare~en Hristos ili pak Varava pro~uen zatvorenik i
zloglasen ubiec. Nagovoreniot narod izmoli sloboda za Varava, a Isusa da
bide raspnat. Toga{ Isus go bi~uvale i bil predaden da go raspnat.
Ma~en od vojnicite, bi~uvan, ismevan go odnesoa da go raspnat vo
mesnosta Golgota {to zna~i ~erep. Go raspnaa na krst i gi razdelija negovite
ali{tata me|u sebei frlaa `drepka za niv. Posle ismevaweto od tolpata lu|e {to
be{e sobrana tamu okolu devetiot ~as vo temnica so silen izvik ja ispu{til
du{ata:
Ili! Ili! Lama Savahtani!? - toa zna~i: Bo`e Moj, Bo`e Moj! Zo{to si me
ostavil?
(Matej 27,46)
Toga{ zavesata vo hramot se rascepi na dve, zemjata se strese, karpite
raspukaa, grobovite se otvorija voskresnaa mnogu tela na upokoeni sveti i
vlegoa vo Svetiot grad. Vo momentot koga Isus umira, ogromnata zavesa
koja ja deli Svetiwata od Najsvetata Svetiwa vo Bo`jiot Hram, se rascepuva
odozgora na dolu i ova ne samo {to go poka`uva Bo`jiot nev protiv ubijcite
na Negoviot Sin tuku ozna~uva deka vleguvaweto vo Najsvetata svetiwa, vo
samoto nebo, sega e vozmo`no preku Isusovata smrt.
Toga{ nekoi od negovite u~enici i lu|eto odokolu rekoa:
Navistina, Ovoj be{e Bo`ji Sin!

_________________________________ 12 -
-_______________________________________
 I ostanatite obzemeni od ovie ~udesni nastani, po~nuvaat da se
razotiduvaat kon doma, udiraj}i se v gradi vo znak na ogromna bolka i sram.
Prisutni se Marija, Marija Magdalena Jovan, Jakov i Josif. Josif go zede teloto
na Isus go zavitka vo ~isto platno i go polo`i vo grob vo pe{tera. Tamu sedea
Marija Magdalena i Marija.

Isusovoto voskresenie.

Pilat postavil stra`a pokraj pe{terata, smetaj}i deka u~enicite na Isus

smisluvaat nekoja izmama. I zatoa ja zatvorile pe{terata so ogromen kamen.
Vo nedela rano nautro , Marija Magdalena i Marija, zaedno so drugi `eni odat
kaj grobot . Pristignuvaj}i tamu zabele`uvaat deka se slu~il zemjotres i deka
angel go trgnal kamenot, a stra`ata ja nema. Grobot go nao|aat prazen.

Toga{ angelot progovori i im re~e na `enite :Bie ne bojte se! Za{to

znam deka go barate raspnatiot Isus. Go nema tuka, za{to voskresna, kako
{to re~e! Dojdete i videte go mestoto kade {to le`e{e Gospod.
(Matej 28, 5-6)
Vesta brzo se ra{irila, i site obidi na evrejskoto sve{tenstvo i rimskata
vlast }e bidat zaludni za da go napravat toa kako izmama na negovite
sledbenici, }e bidat zaludni.

Voskresnatiot Isus mu se javuva na u~enicite.Zapoved za

kr{tavaweto na site narodi.

Spored evangelijata , vo po~etokot vo tao ne veruvale nitu negovite

u~enici, poto~no ne mo`ele da go razberat, no negovoto navodno javuvawe
na apostolite na Galilejskata Gora gi ubedil vo vistinata. Pri toa toj gi upatuva
da prodol`at so {ireweto na negovoto delo.
Taka odej}i, napravete gi site narodi Moi u~enici, kr{tevaj}i gi vo
imeto na Tatkoto i Sinot i Svetiot Duh! U~ej}i gi da pazat se {to Sum vi
zapovedal! I eve, Jas Sum so vas vo site dni do sr{etokot na svetot.

_________________________________ 13 -
-_______________________________________
 (Matej 28, 19-20)

Zaklu~ok

Mo`e li nekoj ~ovek neosporno da se nare~e najgolemiot ~ovek koj

nekoga{ `iveel? Po {to se procenuva golemainata na eden ~ovek? Po
negovata genijalnost? Po negovata fizi~ka sila? Po negovata umstvena
sposobnost?
Istori~arot H. X. Vels rekol deka goleminata na ~ovekot mo`e da se izmeri po
ona {to toj go ostava da raste, i po toa dali gi pottiknal drugite da
razmisluvaat vo novi pravci so sila koja }e prodol`i da trae po nego.
Iako ne se izjasnuval kako hristijanin, Vels priznal: Spored ovoj tekst Isus e
na prvoto mesto.
So svoite dinami~ni u~ewa i so na~inot na koj{to `iveel vo sklad so
niv, Isus silno vlijae vrz `ivotot na lu|eto ve}e dve iljadi godini. Eden pisatel
pogodno go izrazil toa: Site vojski koi nekoga{ mar{irale, i site mornarici koi
nekoga{ bile izgradeni, i site parlamenti koi nekoga{ zasedavale, site carevi
koi nekoga{ vladeele, sobrani zaedno, ne izvr}ile tolku silno vlijanie vrz
`ivotot na ~ovekot na ovaa Zemja.
Istoriskite rezultati od aktivnostite, duri i od isklu~itelno svetovna
gledna to~ka, se mnogu pova`ni otkolku delata na koja i da e druga istoriska
li~nost. Novata era, priznata od vode~kite civilizacii vi svetot, datira od
negovoto ra|awe.
Duri i dene{nite kalendari se baziraat na godinata za koja se smeta
deka e roden Isus, odnosno denovite posle taa godina se narekuvaat kako
A.D. ili ano domini ( vo godinata na an{iot Gospod).
The New Encyclopedia Britannica zaklu~uva: Ovie nezavisni izve{tai
doka`uvaat deka vo drevnite vremiwa duri i protivnicite na
hristijanstvotonikoga{ ne se somnevale vo istoriskata verodostojnost na
Isus.

_________________________________ 14 -
-_______________________________________
 Vo sekoja situacija ovde na Zemjata, toj pravel se kako {to bi napravil
negoviot Tatko, Semo}niot Bog. Ni{to ne pravam na svoja inicijativa,
objasnil Isus, tuku kako {to me nau~i Tatkoto, taka zboruvam. Taka, koga
go prou~uvame `ivotot na Isus Hristos, nie vsu{nost dobivame jasna slika
za toa kakov e Bog.
Jovan mo`el da napi{i deka Bog e qubov (Jovan 1:18,1 Jovanovo 4:8).
Joavn mo`el tao da go stori bidej}i ja poznaval Bo`jata qubov preku ona {to
go videl kaj Isus koj bil so~uvstvitelen, qubezen, ponizen i pristapliv. Slabite i
podjarmenite se ~uvstvuvale ugodno so nego, a i sie drugi - ma`i, `eni, deca,
bogati, siroma{ni, mo}ni, duri i te{ki gre{nici. Samo onie so zlobni srca ne
go sakale.
Navistina, Isus ne samo {to gi pou~uval svoite sledbenici da se qubat
edni so drugi tuku im poka`al i kako. Kako {to jas ve qubev, rekol toj i vie
da se qubite eden so drug (Jovan 13:34). Poznavaweto na qubovta
Hristova objasnil eden od negovite apostoli, go nadminuva spozdanieto
(Efe{anite 3:19). Da, qubovta {to ja poka`al Hristos se izdignuva nad
akademski steknatoto spoznanie i gi tera drugite da se oyvijat na nea (2.
Korin}anite 5:14). Na toj na~in nenadmidliviot primer na qubov e ona {to
osobeno go napravilo Isus najgolemiot ~ovek koj nekoga{ `iveel. Negovata
qubov gi trognuvala srcata na milioni niz vekovite i vlijaela vrz nivniot `ivot
na dobro.

_________________________________ 15 -
-_______________________________________
 Koristena literatura

1. Biblija (dve izdanija)

prevod Konstantinov H. Du{an, Biblija (Sveto pismo),Euroliber,
Holandija,1999
Sveto Pismo - Biblija, Britansko I inostrano biblisko dru{tvo vo
sorabotka so Makedonska Kniga,1991
2. Najgolemiot ~ovek koj nekoga{ `iveel, Jehovini svedici (Hristijanska
verska zaednica), Italja 2004
3. Metodi Manev, Religija, Sveti Nikole, 2006
4. Pove}e internet stranici

_________________________________ 16 -
-_______________________________________