Podoba Poznoanticnega Ilirika V Historio PDF

UDK 930(398)"652/653"
1.01 Izvirni znanstveni lanek
RAJKO BRATO
Podoba poznoantinega Ilirika

v historiografiji pozne antike in srednjega veka
Povzetek: Prispevek zajema ozemlje latinskega dela poznoantinega !lirika: Zahodni

!lirik (dieceza Pannoniae) in severni del Vzhodnega !lirika (dieceza Daciae). Med
malotevilnimi poznoantinimi besedili s tega ozemlja se ni ohranilo nobeno s podroja
zgodovinopisja. Zgodovina !lirika tako temelji na poroilih kakega ducata grkih in
e manjega tevila latinskih avtorjev. Njihova dela so bila v srednjem veku le deloma
poznana: v bizantinskem zgodovinopisju prinaa okrog ducat avtorjev okrog osemdeset
poroil o poznoantinem !liriku, v obseneji zahodni latinski historiografiji pa okrog 50
avtorjev ve kot 250 zapisov.
Prva zgodovinska besedila z opisi pozne antike so nastala na obravnavanem ozemlju
ele v visokem srednjem veku: Libellus Gotho rum (druga polovica 12. stol.), Historia
Salonitana splitskega arhidiakona Tomaa (1266168) in kasneja predelava tega spisa, t.i.
Historia Salonitana maior. Med vpraanji recepcije in interpretacije antine zgodovine
v teh spisih izstopajo po pomenu naslednja: (1) Prikaz zaetkov kranstva v Saloni v
spisu arhidiakona Tomaa mono odstopa od antinega izroila, saj je ob dveh poznanih
vkljuil enega fiktivnega muenca, ostale pa je izpustil. (2) Toma prinaa zapis o legi
Hieronimovega rojstnega kraja Stridona, ki iz antike ni poznana. Domneve, daje pri tem
razpolagal z danes izgubljenim antinim virom, se ne da zanesljivo potrditi. (3) Histo-
ria Salonitana maior prinaa zapisnika sinod v Saloni 530 in 533. Seznama udeleenih
kofov sta avtentina, v jedru pa tudi besedili zapisnikov, ki sta bili v asu zapisa jezikov-
no mono degradirani. (4) Zgodovina preseljevanja ljudstev na obmoju !lirika od srede
5. do zgodnjega 7. stol kot jo prikazuje Libellus Gotho rum, se mono razlikuje odporoil
antinih virov. Spis povezuje zgodovino (Vzhodnih) Gotov s Slovani in za as od srede 6.
stol. do prihoda Bolgarov (680181) "podaljuje" zgodovino Gotov, ki se izenaujejo s
Slovani. Dosti bolj angairano "gotsko" interpretacijo zgodnjega srednjega veka prinaa
Historia Salonitana, ki poroa o gotskem unienju Salone ter Gote enai z Slovani in
kasneje s Hrvati. Predstava, po kateri se navzonost Gotov na Balkanu podaljuje celo
v drugo polovico 11. stol je posledica polemik v dalmatinski cerkvi zaradi uvajanja
slovanskega liturginega jezika. Njegovi nasprotniki so slovansko bogosluje enaili z
arianizmom Gotov kot najhujo herezijo poznoantine dobe. Tako nastopajo Slovani kot
Goti, njihova pisava kot gotska, njihova liturgija pa kot arijanska. V splonem velja, da
prinaajo srednjeveki historiograftki spisi le v izjemnih primerih upotevanja vredne
podatke. Njihov prikaz poznoantine dobe je v znatni meri izkrivljen.
Kljune besede: grka historiografija, latinska historiografija, Libellus Gothorum, Historia
Salonitana, Stridon, sinode v Saloni 5301533, Goti kot Slovani, slovansko bogosluje kot
arianizem, zgodovinski spomin.
ZBORNIK OB 80-LETN!Cl PROFESORJA MARIJANA SMOLIKA 293

RAJKO BRATO
Poznoantino in zgodnjesrednjeveko dobo na obmoju zahodnega in srednjega

Balkana - prostorsko ga bomo omejili s panonsko diecezo in severnim, jezikovno
latinskim delom prefekture Vzhodni Ilirik - osvetljuje dokaj veliko tevilo historio-
grafskih besedil, zlasti kronik. Vendar pa so njihova izpovedna vrednost, prostor-
ski, asovni in vsebinski razpon v celoti gledano neugodni, zato je historiografsko
izroilo skromno. Kljub malotevilnosti besedil, predvsem takih, ki so nastala na
tem obmoju, je primerjava med poznoantinimi in srednjevekim teksti mona in
smiselna, saj omogoa vsaj okviren odgovor na vpraanje, kako velik del zgodovin-
skega spomina se je s propadom antike (okrog 600) do visokega srednjega veka
izgubil oz. je dobil spremenjeno vsebino.
Uvodoma velja poudariti, da je na obmoju zahodnega in osrednjega Balkana, na
ozemlju, ki je predstavljalo desetino povrine rimskega cesarstva ob koncu 4. stoletja
inje po povrini primerljivo z Italijo, nastalo v poznoantini dobi prav malo literarnih
besedil. V srednjem veku je bila ele po dvestoletnem popolnem mrtvilu in naslednjih
treh stoletjih oivitve pismenstva v dalmatinskih cerkvenih srediih, zlasti v samo-
stanih, literarna produkcija v ponovnem vzponu ele od 12. stoletja dalje.!
Iz zgodnejih obdobij cesarstva se s tega obmoja ni ohranilo nobeno bese-
dilo, z izjemo posameznih v napisih ohranjenih pesmi (carmina epigraphica).2
V poznoantini dobi se je z razvojem kranstva, zlasti v asu idejnih sporov 4.
stoletja, razvila kranska knjievnost razlinih zvrsti (vsi poznani avtorji spadajo
v krog kranske literature), ki je dosegla razvojni vrh med sredino 4. in zgodnjim
5. stoletjem, nato pa je skoraj v celoti presahnila. V primerjavi z drugimi obmoji
Zahoda je bilo literarno ustvarjanje na obmoju Zahodnega Ilirika in latinskega dela
Vzhodnega Ilirika v kvantitativnem oziru skromno. e sta se v poznem 3. stoletju
Poetovio s kofom Viktorinom3 in v zgodnjem 5. stoletju Remesiana s kofom
Niketom4 dvignila med opazni sredii kranske literature in izvirne teoloke misli,
je to zasluga dveh markantnih osebnosti na domaih kofovskih prestolih. Vpliv teh
dveh osebnosti je segal v iri prostor zahodnega in osrednjega Balkana ter Italije.
Viktorinovi spisi so bili zanesljivo poznani ne le na obmoju Ilirika in blinjega
severnega italskega prostora, temve na celotnem Zahodu.s Tudi teoloke razprave
in ideje Niketa iz Remezijane so bile dokaj odmevne.6 Razirjenost teolokih pred-
' tudija temeljnega pomena: R. Katiic, Litterarum studia. Knjievnost i naobrazba ranoga hrvatskog srednjovjekovlja,
Zagreb 1998, 229-460.
2 D. Rendic-Mioevic, Carmina epigraphica, Split 1987, zlasti napisi t. 5-8, 28, 44, 61-83; Katiic, Lillerarum studia,
53-73.
3 Victorin de Poetovio, Sur l 'Apocalypse suivi du Fragment chronologique e/ de La construction du monde. lntroduction,
texte critique, traduction, commentaire et index par M. Dulaey, SC 423, Paris 1997. Temeljna tudija: M. Dulaey, Victo-
rin de Poetovio. Premier exegete latin !-II, Collection des Etudes Augustiniennes, Series Antiquite 139, Paris 1993.
4 Niceta oj Remesiana. His lije and works, by A. E. Bum, Cambridge 1905, K. Gamber, Nice/o von Remesiana. Ins/ructio
ad competentes. Fruhchristliche Katechesen aus Dacien, Textus patristici et liturgici 1, Regensburg 1964; De lapsu
Susannae, Textus patristici et liturgici 7, Regensburg 1969; prim. S. Dipp, W. Geerlings, Lexikon der antiken christ/i-
chen Literatur, Freiburg, Basel, Wien, 21999, 451-452.
5 Dulaey, Victorin de Poetovio (op. 3), 309-365; R. Brato, II cristianesimo aquileiese prima di Costantino jra Aquileia e
Poetovio, Ricerche per la storia della chiesa in Friuli 2, Udine, Gorizia 1999, 291-300.
6 M. Zelzer, Die Instructio ad competentes des Nicetas von Remesiana und die Salzburger Slawenmission, v: Cristianesi-
mo e specificita regionali ne/ Mediterraneo latino (sec. IV-VI), XXII incontro di studiosi dell'antichita cristiana (Roma
1993), Studia EphemeridisAugustinianum 46, 1994, 321-327.
294 LITURGIA-THEOLOGIA PRIMA

P;ODOBA POZNOANTINEGA !LIRIKA V HISTORIOGRAFIJI POZNE ANTIKE IN SREDNJEGA VEKA
stav kofa in misijonarja iz Sredozemske Dacije potrjuje dejstvo, da eden zelo redkih
primerov epigrafsko ohranjene veroizpovedi na napisu z otoka Cresa v severnem
(liburnijskem) delu province Dalmacije iz 5. stol. (symbolum Apsarense) prinaa
poleg akvilejskih in ravenskih elementov tudi elemente veroizpovedi Niketa iz
Remezijane. 7
V Sirmiju, igar vloga v idejnih bojih in verski politiki v sredini in v drugi polovi-
ci 4. stol. je bila posebej izstopajoa, se je od dokaj obsene literarne produkcije
ohranilo zelo malo. Izgubili so se teoloki traktati kofa Fotina, ki je bil odstavljen
kot heretik (351 ), njegovi spisi pa so bili obsojeni na cerkvenih zborih in z dravnimi
zakoni.8 Iz podobnih razlogov so se izgubili spisi kofa Bonoza iz Naisa, ki je ob
koncu 4. stol. v nekoliko modificirani obliki nadaljeval Fotinovo herezijo.9 Ohranilo
se je nekaj pisem kofov iz glavnih opori arianizma v Iliriku (Sirmium, Mursa,
Singidunum, Ratiaria) teoloke in versko-politine vsebine, ki so bila napisana med
347-366, objavil pa jih je Hilarij v zbirki dokumentov o arijanskem sporu.10 Zanes-
ljivo sirmijskega izvora je protokol teoloke disputacije med arijanskim kofom
Germinijem in njegovim pravovernim nasprotnikom Heraklijanom iz leta 366, ki
ga je napisal pravoverni prievalec tega dogodka.11 Od arijanske teoloke litera-
ture Ilirika in irega obmoja podonavskih in balkanskih provinc se je ohranilo
malo. Pri veini ohranjenih besedil sta kraj nastanka in avtorstvo nepoznana, mnenja
raziskovalcev pa se precej razhajajo. Cerkvenozgodovinski vir izrednega pomena je
arijanski Maksiminov komentar (z dodatki Paladija iz Ratiarije) k zapisniku sinode
v Akvileji 381, na kateri so bili odstavljeni zadnji arijanski kofje Ilirika.12 Okvirno
od poznega 4. stol. dalje je v panonskem prostoru (Sirmium, Siscia, Cibalae) nastalo
7 A. Benvin, Due frammenti del simbolo apostolico di Ossero (Symbolum Apsarense), Antichita Altoadriatiche 34, 1989,
185-207; T. Turkovi, N. Marakovi, Prilog poznavanju najranije faze ranokrcanskog kompleksa Sv. Marije na groblju
u Osoru, Peristil 48, 2005, 5-18.
B Obsodba na prvi sirmijski sinodi 351 (Socrates, Hist. eccl. 2, 29, 1-5; Sozomenos, Hisl. eccl. 4, 6); na drugem ekumen-
skem koncilu 381, can. !; na sinodi v Akvileji 381 (Gesta concil. Aquil., Epist. 2(10), 12, v : CSEL 82/3, 324-325).
Teodozijevo prepoved prinaa Codex Theodosianus 16, 5, 6 (381 ).
9 K. Schaferdiek, Bonosus von Naissus, Bonosus von Serdika und die Bonosianer, Zeitschrifl fiir Kirchengeschichte 96,
1985, 162-178, zlasti 172-176 (po njegovem mnenju gre za dva heretika enakega imena, Bonoza iz Naisa (obsojen
392/393, umrl pred 409) in Bonoza iz Serdike (okrog 414-431 ), ki se v virih pojavlja v zvezi s koncilom v Efezu 431 ).
Herezija je obstajala e ob koncu 6. stoletja, v paniji se omenja nazadnje celo v drugi polovici 7. stoletja.
10 Pismo Urzacij a in Valensa papeu Juliju iz leta 347 (Hilarius, Collec/anea antiariana Parisina B Il, 6, CSEL 65, 143-
144); pismo obeh kofov Atanaziju okrog 347 (Col/ectanea B II, 8, CSEL 65, 145 -150); pismo tirih arijanskih kofov
Germiniju iz Sirmija iz leta 366 ( Collectanea B V, CSEL 65, 159-160); pismo Germinija iz Sirmija osmim kofom iz leta
366 (Collectanea B VI, CSEL 65, 160-164). Izrpno analizo teh dokumentov prinaa A. Cedilnik, J/irik med Konstanti-
nom Velikim in Teodozijem Velikim. Balkansko-podonavski prostor v poroilih Atanazija, Hi/arija, Sokrata Sholastika,
Sozomena, Teodore/o in Filostrogija, Ljubljana 2004, 154-155; 158-159; 293-300.
11 PL, Supplementum I, 345-348 (Altercatio Heracliani laici cum Germinio episcopo Sirmiensi). Gl. Y.-M. Duval, Aquilee
et Sirmium durant la crise arienne (325-400), Antichita Altoadriatiche 26, 1985, 331-379, zlasti 353-357; M. Milin, O
jednoj hristolokoj raspravi u Sirmiju IV veka, Starinar 49, 1998, 203-214.
12 Scholia Arriana in concilium Aquileiense (SC 267, 204-327 ali, z druganim otevilenjem poglavij , CCSL 87, 147-
196). K vpraanju avtorstva, kronologije in geografskega izvora arijanskih spisov (objavljeni v CCSL 87 A in B) gl.
Diipp, Geerlings (op. 4), 432-433 (Maximinus, Gotenbischof); 459 (Opus impe1fectum in Mallhaeum); 473-474 (Palla-
dius von Ratiaria); prim. tudi M . Zelzer, Die kirchlichen Beziehungen ltaliens zu Skythien, Miscellanea Bulgarica 11,
Wien 1997, 94-98.
ZBORNIK OB 80-LETNICI PROFESORJA MARIJANA SMOLIKA 295

RAJKO BRATO
pet anonimnih zapisov o muencih v domaih skupnostih.13 K izgubljenim spisom

avtorjev panonskega izvora moremo priteti tudi protiheretini in asketski spis prez-
biterja Pavla, kije nastal v prvi polovici 5. stoletja v Galiji.14 Najpozneji ohranjeni
panonski literarni spomenik iz 6. stol. je tako imenovani Korbinijanov evangeliarij z
nastankom na sirmijskem obmoju.IS
Presenetljivo se ni razvila v bolj opazno sredie literarne produkcije dalmatinska
metropola Salona. Tamkajnja kranska skupnost je na prehodu iz 4. v 5. stoletje, ko
je pomen Sirmija slabel, doivela velik materialni razcvet. Med salonitanskimi kofi je
v zaetku 5. stol. Hezihij vzdreval pisemske stike z Janezom Krizostomom, papeem
Zosimom in Avgutinom. Ohranilo se je eno samo Hezihijevo pismo Avgutinu, ki
razodeva kofovo veliko teoloko razgledanost in osebni interes na podroju teologi-
je.16 Istodobna Hieronimova pisma, naslovljena na ljudi iz Ilirika, so, z izjemo pisem
v domae kraje, silno redka in se ne dotikajo dalmatinske metropole.17
Druga sredia kranske knjievnosti se niso razvila. Pismi dardanskih kofov,
eno naslovljeno na cesarja Leona I. (458), drugo na papea Gelazija (494), so izraz
vloge kofijskega sedea v Skupih in tamkajnjih kofij v asu monofizitskega spora
in akacijanske shizme.18 Ob skromni ohranjeni literarni ustvarjalnosti v Iliriku velja
omeniti e veje tevilo kranskih napisov v verzih ali napisov pomembne teoloke
vsebine, ki odraajo literarno nadarjenost ali teoloko znanje njihovih dostikrat nepoz-
nanih avtorjev.19 Historina sporoilnost velike veine teh besedil je dokaj omejena.
Poznoantino zgodovinopisje (posebej kronistika) avtorjev

iz Ilirika ter njihovih grkih in latinskih sodobnikov
Med poznanimi besedili ilirske provenience, ki so nastala v razdobju od 4. do 6.
stoletja, ni poznano niti eno, ki bi ga mogli uvrstiti med zgodovinopisje. Edino jasno
zgodovinsko reminiscenco najdemo samo pri petovionskem kofu Viktorinu.20
13 Kratko R. Brato, Dioklecijanovo preganjanje kristjanov v provincah srednjega Podonavj a in zahodnega Balkana, v: S.
Krajnc (izd.), Mednarodni znanstveni simpozij ob 1700-letnici smrti sv. Viktorina Ptujskega. Zbornik razprav, Ptuj 2003,
29-98, zlasti 38-40 (sv. Kvirin); 44-45 (sv. Irenej); 46-47 (sv. Demetrij); 51-53 (S. Quattuor coronati, passio pannonica);
56-57 (sv. Polion iz Cibal).
14 Gennadius, De scriptoribus ecc/esiasticis 75 (PL 58, 1102).
15 K. Gamber, Die lateinischen liturgischen Quellen Illyriens vom 4. bis zum 6. Jahrhundert, Sirmium 4, Beograd 1982,
77-85, zlasti 79-82.
16 Augustinus, Ep. 198 (PL 33, 901-904). O Hezihiju gl. Katiic (op. 1), 97-100; R. Brato, TI primo cristianesimo in
Dalmazia, Antichita Altoadriatiche 65, 2008 (v tisku).
17 Ep. 68 (naslovnik asket Kastricijan iz Panonije); 11 8 (naslovnik premoni Dalmatinec Julijan). Prim. R. Brato, Menitvo
v rimskih provincah srednjega Podonavja in zahodnega Balkana, v: Vita artis perennis. Ob osemdesetletnici akademika
Emilijana Cevca (ur. A. Klemenc), Ljubljana 2000, 103-126, zlasti 112.
18 G. Gasper, Skopsko-prizrenska biskupija kroz stoljeca, Zagreb 1986, 205; Collectio Avellana, Ep. 80 (CSEL 35/1, 223-
225); R. Brato, Die friihchristliche Kirche in Makedonien und ihr Verhaltnis zu Rom, v: Klassisches Altertum, Spiitan-
tike undfriihes Christentum (Festschrifl A. Lippold), Wiirzburg 1993, 509-551, zlasti 529-530.
19 ILlug 1735 (kofovski napis iz Izbianja na ozemlju province Prevalitane iz Justinijanove dobe) in 2792 (Tabella
plumbea Traguriensis iz zgodnjega 6. st. z besedilom gnostine vsebine); prim. op. 2 in 41.
20 Victorinus, In Apocalypsin 13, 2-3 prinaa zgodovinsko reminiscenco na Nerona, Galbo, Othona, Vitelija in cesarje
flavijske dinastije do Nerve, s predstavo o "oivljenem Neronu" (Nero redivivus); prim. Brato, Cristianesimo (op. 5),
318-321; G. Pani, Cerkev, rimski imperij in Antikrist v Komentarju k Razodetju Viktorina Ptujskega, v: S. Krajnc (izd.),
Mednarodni znanstveni simpozij ob 1700-/etnici smrti sv. Viktorina Ptujskega, Ptuj 2003, 243-255.
296 LITURGIA- THEOLOGIA PRIMA

PQDOBA POZNOANTINEGA ILIRIKA V HISTORIOGRAFIJI POZNE ANTIKE IN SREDNJEGA VEKA
Dva pomembna poznoantina avtorja kronik, Hieronim in Marcelin, sta izhajala z

obmoja Ilirika, svoji kroniki oz. svoji nadaljevanji predhodnih kronik (Hieronim
Evzebijeve in Marcelin Hieronimove) sta ustvarila drugod, Hieronim okrog 380 v
Palestini, Marcelin okrog 534 v Konstantinoplu. Hieronim je prevedel in za polsto-
letno dobo (327-378, zadnji dogodekje bitka priAdrianoplu) nadaljeval Evzebijevo
kroniko.21 Marcelin je nadaljeval Hieronimovo kroniko za as od 379 (oklic Teodo-
zija za cesarja v Sirmiju) do 518, v drugi izdaji od 519 do 534 (zmaga nad Vandali;
neznani avtor jo je kasneje podaljal do 548).22 e svojega predhodnika oznauje
na treh mestih z izrazom noster Hieronymus, bi mogli v tem videti obutek tesneje
povezanosti in skupne pripadnosti (latinskemu) Iliriku, tako kot je sam Hieronim
na podoben nain oznail kofa iz Petovione (Victorinus noster).23 Ob upotevanju
izvora obeh piscev se pojavlja vpraanje, ali in do kolikne mere sta pri izboru snovi
dajala prednost dogodkom v Iliriku. Pri Hieronimu je podatkov, ki se tiejo pred-
vsem "ilirske" problematike, prav malo,24 saj dobimo vtis, da je avtor med noticami
osebne narave izpostavil krog akvilejskih asketov in somiljenikov.25 Nasprotno v
Marcelinovi kroniki pri izbiri gradiva regionalni "ilirski" vidik bistveno bolj izstopa,
saj prinaa (poleg dolgega zapisa o Hieronimu) veji izbor na Ilirik vezanih poroil
(dalmatinska "dinastija" od Marcelina do Julija Nepota, naravne nesree in pojavi,
poroila o premikih Hunov in Vzhodnih Gotov itd.).26
Poznoantina kronikalna in ire historiografska dela, ki opisujejo zahodni in
osrednji balkanski prostor, so napisali avtorji od drugod. Med grkimi avtorji so
najpomembneji naslednji: za 4. stoletje Zosim in vsi cerkveni zgodovinarji (pred-
vsem Sokrat in Sozomen, manj Teodoret in Filostorgij),27 za 5. stoletje poleg Zosima
21 Chronicon a. 327-378 (izd. R. Helm, GCS, Eusebius Vll, 231-249); novo literaturo navaja A. Demandt, Die Spiitantike.
Romische Geschichte von Dioc/etian bis Justinian 284-565 n. Chr., Miinchen 22007, 24.
22 Chronica minora ll (ed. Th. Mommsen, MGH AA 11, 60-104 oz. do 108 z nadaljevanjem); B. Croke, The Chronic/e
of Marcellinus. Translation and commenta1y, Sydney 1995; nazadnje Marcelin, Kronika (izd. H. Graanin, B. Kuntic-
Makvic), Zagreb 2006. Prim. PLRE II , 710-711 (Marcellinus 9).
23 Marcellinus, Praefalio; a. 380; a. 392.2 (MGH AA II, 60; 63); prim. Hieronymus, Ep. 36, 16.
24 Posebej na razmere v lliriku se nanaa uniujoa ocena pretorijanskega prefekta Proba v Chronicon a. 372 (Helm 246
(f)). Njegova sodba o tem funkcionarju se ujema s sodbo, ki jo prinaata Ambrosiaster, Quaestiones veteris et novi testa-
menti 115,49 (CSEL 50, 334) in Ammianus 30,5,4-1 O (prim. 17,3,3). Ta sodba je v popolnem nasprotju z zelo ugodnimi
ocenami tega dostojanstvenika pri drugih avtorjih, kot sta bila Claudianus, Panegyricus Probino et O/ybrio 55-60 in
Paulinus, VitaAmbrosii 5,1; 8,3; 21,1 ; 25,2). Prim. PLRE !, 736-740 (Probus 5).
25 Hieronymus, Chronicon a. 374 in 377 (Helm 247(1); 248(g)).
26 Chronica a. 392.2 (Mommsen 63; kommentar prinaa Croke (op. 21), 62: obseno biografsko in bibliografsko geslo
o Hieronimu (zlasti na podlagi Hieronimove samopredstavitve v De viris il/11strib11s 135), ki je za geslom o najdbi
relikvij Janeza Krstnika najdali zapis v " Kroniki"); a. 468; 474.2; 480.2 (Mommsen 90-92; Croke 98, 100-101 , 103:
tri kratka poroila o dalmatinski "dinastiji" : patricij Marcellinus; njegov neak in cesar Iulius Nepos; njegova smrt v
bliini Salone). O naravnih neprilikah in katastrofah v !liriku, kot je bil potres v Dardaniji, ki je zelo prizadel mesto
Scupi, dan. Skopje (Chronicon a. 518. I; Mommsen 100; Croke 120: izrpen opis s topografskimi podatki); sonni mrk
(Chron. a. 393; a. 418,2; Mommsen 63 in 74; Croke 62 in 72); ostra zima (a. 443, Mommsen 81 ; Croke 86). Pohodi
Hunov na ozemlju llirika: Chron. a. 427.1 ; 441.3; 442.2 (Mommsen 76 in 80-81; Croke 77 in 85-86): po petdesetletni
hunski okupaciji so Rimljani leta 427 ponovno pridobili oblast nad Panonijo; hunski vpadi v llirik 441 in 442); Chron.
a. 488.2 (Mommsen 93 in Croke 106: Teoderikov pohod v Italijo); Chron. 499 in 502 (Mommsen 95-96; Croke 110-111 :
vpadi Bolgarov); Chron. a. 517 (Mommsen 99-100; Croke 120: vpad Slovanov). O ilirski" perspektivi pri Marcelinu gl.
Croke (op. 22), XX-XXI; Marcelin, Kronika (op. 22), 45-47 (Graanin).
21 Izrpno Cedilnik (op. 10).
ZBORNIK OB 80-LETNICI PROFESORJA M ARIJANA SMOLIKA 297

RAJKO BRATO
(do ok. 410)28 zlasti Priskos in Malchus,29 za 6. stol. do 559 zlasti Prokopij. Pomemb-
na poroila prinaata tudi svetovni kronist Malalas in Prokopijev, nadaljevalec za
obdobje 552-582 Agatias,30 naslednja tiri desetletja opisujeta Menander Protektor
(559-582)31 in njegov nadaljevalec Teofilakt Simokates (582-602).32 Posamine
notice za celotno obdobje prinaajo tudi trije viri iz poznega 6. in zgodnjega 7. stolet-
ja: Evagrij Sholastik, Janez iz Antiohije in Velikonona kronika.33
Med latinskimi historiografskimi deli izstopa za tretjo etrtino 4. stoletja (353-
378) po pomenu Ammijan Marcelin, ob bornih poroilih, ki jih prinaajo pisci
kratkih zgodovin (breviaria, epitomae) ter za razdobje do leta 410 Orozij.34 Latinske
cerkvene zgodovine prinaajo v celoti malo podatkov. Rufinova Cerkvena zgodovi-
na (za as 325-395) se nanaa vsebinsko predvsem na Vzhod; tudi e zanemarimo
vpraanje njene izvirnosti (domnevno kompilacija iz Gelazija iz Cezareje), velja, da
sta jo kasneje presegla cerkvena zgodovinarja Sokrat in Sozomen.35 Svetovna kronika
Sulpicija Severa, za poznoantino dobo po svoji vsebini kratka cerkvena zgodovina
2s Izrpen komentar k Zosimovim poroilom o dogodkih v !liriku je desiderat zgodovinskih raziskav. Temeljnega pomena
tudi za regionalni vidik ostaja komentar, ki gaje za izdajo Zosima v petih zvezkih pripravil F. Paschoud: Zosime, Historie
nouvelle: I-II (Paris 1971, 2. dopolnjena izd. 2003); III (1979); IV (1979); V (1986); VI (1989). Dober komentar prinaa
tudi nemki prevod: Zosimos, Neue Geschichte, ilbersetzt und eingeleitet von O. Veh, durchgesehen und erliiutert von
S. Rebenich, Stuttgart 1990. O Evnapiju in Olimpiodoru (oba prinaata le redka poroila o Jliriku) gl. komentirano
edicijo: R. C. Blockley, The Fragmentary Classicising Historians oj the Later Roman Empire Eunapius, Olympiodorus,
Priscus und Malchus II. Text, Translation and Historiographical Notes, Liverpool 1983, 1-220. Zgodovinsko analizo
najpomembnejih odlomkov prinaajo F. Lotter ter R. Brato in H. Castritius kot sodelavca, Premiki ljudstev na obmoju
Vzhodnih Alp in Srednjega Podonavja med antiko in srednjim vekom (375-600), Ljubljana 2005 (z izrpnim seznamom
edicij virov na str. 260-268). Izrpen izbor virov v prevodu: K. Dietz, Schriftquellen zur Volkerwanderungszeit im
pannonischen Raum (von 378- 584 n. Chr.), v: Germanen, Hunnen und Awaren. Schiitze der Volke1wanderungszeit,
Ausstellungskatalog, Nilmberg 1988, 27-67.
29 Blockley (op. 28), 222-400 (Priscus); 402-462 (Malchus).
30 Dosedanji komentarji k Prokopiju, Agatiju in Malalu obravnavajo le izbrane vidike zgodovine !lirika, kot na primer
prihod Slovanov: Vizantiski izvori za istoriju naroda Jugoslavije - Fontes Byzantini historiam popu/0111m Jugoslaviae
spectantes 1, izd. G. Ostrogorsky, Beograd 1955, 17-84; nazadnje L. Margetic, Etnogeneza Slavena, Rad Hrvatske
akademije znanosti i umjetnosti 492 (Razred za dn1tvene znanosti 43), Zagreb 2005, 89-143, z novo literaturo (ponatis
v: L. Margetic, O etnogenezi Hrvata i Slavena, Split 2007, 319-368). Za druge skupine v balkansko-podonavskem pros-
toru gl. P. Lakatos, Quellenbuch zur Geschichte der Gepiden, Szeged 1973; P. Lakatos, Quellenbuch zur Geschichte der
Heruler, Szeged 1978.
31 Komentirana izdaja: The History oj Menander the Guardsman. lntroductory Essay, Text, Translation and Historiographi-
cal notes R. C. Blockley, Liverpool 1985. O poroilih, ki se nanaajo na !lirik gl. Vizantiski izvori (op. 30), 85-98.
32 Theophylactus Simocatta, Historia, izd. C. de Boor, P. Wirth, Stuttgart 1972. Prevod s temeljnim komentarjem: Theoph-
ylaktos Simokates, Geschichte, Obersetzt und erliiutert von P. Schreiner, Stuttgart 1985. Za poroila o Jliriku gl. Vizan-
tiski izvori (op. 30), 103-126. Zgodovinska tudija: M. Whitby, The Emperor Maurice and his Historian: Theophylact
Simocatta on Persian and Balkan Wmfare, Oxford 1988.
33 Za poroila Evagrija Sholastika gl. Vizantiski izvori (op. 30), 99-101. O Janezu iz Antiohije gl. Constantinus Porphyro-
genitus, Exce1pta de insidiis, izd. C. De Boor, Berlin 1905, 58-150, zlasti 114 (frg. 74), 119-120 (frg. 79), 138 (frg. 98),
s poroili za leta 351, 394 in 487/488. Chronicon Paschale (PG 92, 69-1028; do 394 v MGH AA 9, 205-245) prinaa
posamezna poroila o dogodkih v !liriku v letih 308, 350-351, 375, 379; za 5 6. in zgodnje 7. stol. gl. Vizantiski izvori
(op. 30), 143-149.
34 Bibliografijo edicij Amijana Marcelina in monografij o njem prinaa Demandt, Spiitantike (op. 21), 10 (do 1999; doslej
so izli izrpni komentarji za knjige 14-23, ki obravnavajo obdobje do 363; za zadnjih petnajst let (363-378, knjige 24-
31) prinaa kratek komentar izdaja, ki jo je pripravil W. Seyfarth). Kratke zgodovine, ki so jih napisali Aurelius Victor
(De caesaribus, za as do 360), Eutropius (Breviarium, do 364) in t.i. Epitome de caesaribus (do 395), prinaajo za
poznoantini !lirik le malo podatkov. Vsebinsko bogateji in podrobno komentiran avtor je Orosius- (Le storie contro i
pogani I-11 , izd. A. Lippold, Fondazione Lorenza Valla 42001).
35 Dvojezina izdaja (ponatis Mommsenove izd. v GCS Eusebius IX, 1908, 951-1040) s kratkim komentarjem in bogato
bibliografijo: Rufino di Concordia, Scritti vari (izd. M. Simonetti), CSEA V/2, Aquileia, Roma 2002, 175-324. Temeljna
tudija: F. Thelamon, Paiens et chretiens au !Jk siecle. L 'apport de /'"Histoire ecclesiastique" de Rufin d'Aquilee,
Collection des Etudes Augustiniennes, Paris 1981.

PpDOBA POZNOANTINEGA ILIRIKA V HISTORIOGRAFIJI POZNE ANTIKE IN SREDNJEGA VEKA
obdobja od Konstantina do okrog 385 s poudarkom na arijanski in priscilijanski

hereziji, prinaa nekaj avtentinih podatkov o zgodovini Ilirika sredi 4. stoletja.36
Nobenega izvirnega podatka ne prinaa Kasiodorova cerkvena zgodovina (Historia
tripartita), po vsebini kompilacija iz Sokrata, Sozomena in Teodoreta iz Kira.37 Za
zgodovino Gotov in njihovih sodobnikov v podonavskem prostoru je nenadomestlji-
va Jordanesova Getica, jezikovno ibek in mestoma nejasen izvleek iz Kasiodo-
rove zgodovine Gotov, medtem ko je poznoantini del njegove Rimske zgodovine
(Romana) majhne vrednosti.38 Celotno obdobje pokrivajo poznoantine, po Hieroni-
movem zgledu sestavljene kronike (Hidacij, Prosper in Kasiodor), ob njih e druge
italske, galske, afrike in hispanske kronike s kasnejimi dodatki. Te prinaajo vrsto
izvirnih podatkov, ki jih v drugih virih ne najdemo, kot na primer o vlogi Ilirika
v sporu Treh poglavij (Viktor iz Tunune v Afriki), in vekrat sporoajo natanne
kronoloke podatke o slovanskih in avarskih vpadih v poznem 6. in zgodnjem 7.
stoletju (Marij iz Aventika in Izidor iz Sevile).39 V celoti gledano je zgodovinska
podoba zahodnega in osrednjega Balkana, kot jo posreduje latinska historiografija,
predvsem za 5. in 6. stol. dokaj borna in dale zaostaja za grkimi historiografskimi
deli zgodnje bizantinske dobe.
Srednjeveka historiografija (posebej kronistika) o poznoantini

zgodovini Ilirika
S koncem 6. stoletja nastopi na obmoju zahodnega in osrednjega Balkana doba,
ko je bila dotlej ibka literarna ustvarjalnost prekinjena. Iz tega asa izhajajo zadnji
teksti oz. potrdila o pismenstvu. Sem moremo priteti najprej korespondenco papea
Gregorja I. s tem obmojem, kije dokaj obsena, ob tem pa vsebinsko zelo raznolika
in prostorsko neuravnoteena: ve kot tirideset pisem je pisal v Dalmacijo, ostala v
Sredozemsko Dacijo, Dardanijo in Prevalitano (okrog petnajst) ali pa se nanaajo na
36 Chronica, izd. G. de Senneville-Grave, SC 441, 1999. Chronica 2, 35-45 (arianizem na Zahodu s pomembno vlogo
arijancev iz Ilirika); 2, 38 (bitka pri Mursi).
37 Izd. R. Hanslik, CSEL 71, 1952.
38 Izd. Th. Mommsen, MGH AA 5/1, 1-52 (Romana); 53-138 (Getica); gl. tudi Jordanes, O izvoru in dejanjih Gotov. Getika.
Prevod, spremna beseda in opombe . mit, Ljubljana 2006. O Jordanesu gl. J. Weillensteiner, Cassiodor/Jordanes als
Geschichtsschreiber, v: A. Scharer, G. Scheilbelreiter (izd.), Historiographie im friihen Millelalter, Veroffentlichun-
gen des Instituts fiir 6sterreichische Geschichtsforschung 32, Wien, Milnchen 1994, 308-325 (s starejo literaturo). O
pomenu Jordanesove Getica za zgodovino Ilirika od okrog 378 do zgodnjega 6. stol. gl. Lotter (op. 28), 70-132. Romana
prinaa le kratke stereotipne podatke: pogl. 307 in 309 (Valentinijan !.), 331 (Atila), 338 (Glicerij kot salonitanski kof);
346-348 (Goti v lliriku, Teoderikov pohod v Italijo); 356 (t.i. sirrnijska vojna); 363 (vpadi Herulov, Gepidov in Bolgarov
v Ilirik); 388 (vpadi Bolgarov, Antov und Slovanov).
39 Consularia /talica (Chronica minora 1, MGH AA 9, 249-339), zlasti a. 401; 405; 487-488; 568; po 590 (338, 10));
Prosper (Chronica minora !, 341-499, zlasti a. 315; 350-351; 375; 452); Hydatius, Continuatio chron. Hieron. 94; 150
in 153-154 (vojne s Huni); Continuatio (Chronica minora 11, 1-36), zlasti a. 431; 451-453; 568; Cassiodorus, Chronica
(Chronica minora II, MGH AA ti, 109-161), zlasti a. 452; 487; 489; 504); Victor Tonnenensis (Chronica minora II,
163-206), zlasti a. 549; 554; 559; 560; 562); Johannes Biclarensis (Chronica minora II, 297-!20), zlasti a. 572-573
(Longobardi v Panoniji); 576-577 (Slovani in Avari v Trakiji); 579 (Avari v Panoniji); 581 (Slovani v Iliriku); Marius
Aventicensis (Chronica minora II, 225-239), zlasti a. 569; Continuatio Hispana 8 (Chronica minora II, 337; a. 613/615);
Isidorus Iunior, Chronicorwn epitome (Chronica minora II, 411-481 , zlasti 478 (409a) in 479 (414a) za leti 613 in
615).
ZBORNIK OB 80-LETNJCJ PROFESORJA MARIJANA SMOLIKA 299

RAJKO BRATO
reevanje problemov celotnega Ilirika (najmanj pet).40 Konec pismenstva zaznamu-

jejo zadnji antini napisi velike izpovedne vsebine, kot je grki napis iz Sirmija iz
asa avarskega obleganja mesta (582). Historine okoliine so manj zanesljive pri
napisu Johanne, doma iz Sirmija, ki je umrla kot opatinja v Saloni, saj besedilo
dopua datiranje v leto 612 (v tem primeru bi bil to zadnji antini napis iz Salone)
ali v leto 551.41
Obdobje brez pismenstva (7. - 8. stoletje) ali z zelo ibkim pismenstvom (9.
- 11. stoletje), v katerem ni nastalo nobeno literarno delo, drugi zapisi (na kamnu)
pa so zelo redki, je trajalo na obmoju zahodnega in osrednjega Balkana skoraj pol
tisoletja. V primerjavi z drugimi obmoji nekdanjega rimskega cesarstva na evrop-
skih tleh je ta cezura bistveno dalja. e izhajajo prvi zapisi iz 9. in 10. stoletja, pa
nastopijo pravi dalji literarni teksti ele v 12. stoletju. V obdobju od 7. do 14. stoletja
je vedenje o poznoantini zgodovini balkanskega prostora, ki ga lahko registriramo,
temeljilo na posameznih praviloma kratkih zapisih bizantinskih in zahodnih kronis-
tov. Pri tem upotevamo samo zapise v grkih in latinskih besedilih, ne pa v kronikah
v domaih jezikih, kot so bila na Vzhodu sirska besedila (Janez iz Efeza, umrl 586)42
in etiopska besedila (Janez iz Nikiu, okrog 690)43 z mestoma izvirnimi poroili za
Balkan), na Zahodu pa, da navedemo kot najstareji primer v nemkem prostoru,
"Saka svetovna kronika" iz 13. stol.44 Pri tem ne bomo upotevali srednjevekih
historiografskih besedil v slovanskih jezikih,45 saj ta ne prinaajo pomembnejih
opisov poznoantine dobe na balkanskem obmoju.
Med deli bizantinske knjievnosti prinaajo veino zapisov svetovne kronike
in njim sorodna dela. Taka besedila so pisali v zgodnjem 9. stoletju trije avtorji:
najvaneji je Theophanes Homologetes, medtem ko Georgios Synkellos see le do
nastopa Dioklecijana, Nikeforos pa prinaa le tabelarini prikaz, ki je skoraj brez
vrednosti. Njihova poroila so dostopna tudi v latinskem prevodu, ki ga je v poznem
40 Ch. Pietri, La geographie de l'Illyricum ecclesiastique et ses relations avec l'Eglise de Rome (V-VI siecles), v: Vi/les et
peuplement dans l'J/lyricum protobyzantin (Collection de l'Ecole fran9aise de Rome 77), 1984, 21-62, zlasti 54-59; R.
Brato, Razvoj organizacije zgodnjekranske cerkve na ozemlju Jugoslavije od 3. do 6. stoletja, Zgodovinski asopis
40, 1986, 363-395, zlasti 379-391; nazadnje o korespondenci z dalmatinskimi kofi A. kegro, Kriza grada Salone i
salonitanske ckrve u doba nadbiskupa Natala i Maksima, Salonitansko-splitska crkva 11 prvom tisucljecu krCanske
povijesti (izd. J. Duki, S. Kova i, E. Vii-Ljubi), Split 2008, 299-315; kratek pregled celote v R. Brato, Illirico,
Enciclopedia Gregoriana, Firenze 2008 (v tisku);
41 Grki napis iz Sirmijaje podrobno analiziral R. Noll, Ein Ziegel als sprechendes Zeugnis einer historischen Katastrophe
(Zum Untergang Sirmiums 582 n. Chr.), Anzeiger der phil.-hist. Klasse der 6sterreichischen Akademie der Wissen-
schaften 126, 1989 (1990), 139-154; o napisu opatinje Johane (ILCV 1653 oz. IL!ug 2567) gl. Brato (op. 17), 119-
120.
42 John of Ephesus, Ecclesiastical Histo1y, izd. E. W. Brooks, Louvain 1936; gl. F. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev
v srednjem veku 1, Ljubljana 1902, t. 88 (str. 105-106) z nemkim prevodom odlomka o slovanskih vpadih (Hist. eccl.
6,25); Dietz (op. 28), 63, z nemkim prevodom odlomka, ki se nanaa na propad Sirmija 582 (Hist. Ece/. 6, 30-33).
43 R. H. Charles, The Chronicle ojJohn (c. 690 A.D.), coptic bishop ojNikiu, Being a Hist01y ojEgypt bejore and during the
Arah Conquest, London, Oxford 1916, c. 109, 18-23 (barbarski(= slovanski) vdor v grke deele v zgodnjih letih vlade
cesarja Herakleja, pri katerem napadalcem ni uspelo osvojiti samo Soluna; podatek se kronoloko ujema s poroilom
Izidorja iz Sevile, gl. op. 39); Katii (op. 1), 165-166.
44 Stichsische Weltchronik, MGH Scriptores qui vemacula lingua usi sunt. Deutsche Chroniken und andere Geschichts-
bUcher des Mittelalters, Bd. II, izd. Weiland, Hannover 1876.
45 P. A. Lavrov, Materialy po istorii vozniknovenija drevnejej slavjanskoj pismennosti, Leningrad 1930.

P,ODOBA POZNOANTINEGA !LIRIKA V HISTORIOGRAFIJI POZNE ANTIKE IN SREDNJEGA VEKA
9. stoletju pripravilAnastasius Bibliothecarius.46 Sredi 9. stol.je pomembno obseno

kroniko napisal Georgios Monachos (Hamartolos).47 Sredi 10. stol. je Konstantin
VII. Porfirogenet izdal kot zgodovinski vir izredno vana Excerpta (s fragmenti iz
Priska in Janeza iz Antiohije) in spis De administrando imperio. 48
Na prehodu iz 11. v 12. stol. je Georgios Kedrenos napisal obseno Synopsis
historion (z zanimivim opisom bitke pri Frigidu 394 in s kratko predstavitvijo bizan-
tinskih vojn na Balkanu v 6. stoletju);49 v prvi polovici 12. stoletja pa je Johannes
Zonaras v obseno zgodovinsko delo (Chronicon) vkijuil veje tevilo tematsko
neuravnoteenih sporoil o Iliriku v pozni antiki.50 Malo gradiva prinaajo Konstan-
tin Manasses (druga polovica 12. stol.), v prvi polovici 13. stol. Joe!, Theodoros
Skutariotes (druga polovica 13. stol.) in Ephraim (zgodnje 14. stol.).51 Veliko tevilo
poroil prinaa cerkvena zgodovina, ki jo je v zaetku 14. stol. napisal Nikephoros
Kallistos Xanthopoulos, po vsebini obsena kompilacija, ponekod parafraza ali kar
prepis iz Evzebija, Sokrata in Sozomena, vendar ob uporabi vrste drugih virov za 5.
in 6. stoletje.52
Ti pisci prinaajo za pozno antiko okrog 80 odlomkov (za stareja obdobja antike
pol manj) o zgodovini Ilirika, pri emer se velika veina poroil in najdalji odlomki
nanaajo na 4. stol. (53), po ducat pa na 5. in 6. stoletje.53 Poroila, ki temeljijo na
poznoantini kronistiki, so po vsebini praviloma kratke stereotipne oznake izvora
cesarjev (panonsko poreklo Valentinijana in Valensa), kraja njihovega nastopa
(Teodozijev nastop v Sirmiju) in kraja ter okoliin njihove smrti (smrt cesarja Diok-
lecijana pri Saloni ali cesarja Valentinijana v Brigetioni). Kot take so skoraj brez
vrednosti.
46 Theophanes, Chronographia, izd. C. De Boor, Bd. 1, Leipzig 1883; Bd. II (Anastasius Bibliothecarius, Chmnograph-
ia tripartita), Leipzig l 885. Teme, ki se nanaajo na poznoantino zgodovino !lirika: dravljanska vojna 351-352;
dravljanska vojna 394 z bitko pri Frigidu; dravljanska vojna 424-425; gepidska osvojitev Sirmija in Singiduna; premiki
Vzhodnih Gotov v balkanskem prostoru in njihov pohod v Italijo 488-489; gotsko-bizantinska vojna; avarska osvojitev
Sirmija 582; prenos relikvij sv. Anastazije iz Sirmija v Konstantinopel; sinoda ilirskih kofov 518). GI. R. Brato, Die
antike Geschichte des Gebietes zwischen Donau und Adria in den Vorstellungen der mittelalterlichen Autoren, v: Ethno-
genese und Ober/ieferung. Angewandte Methoden der Friihmittela/te1forschung (izd. K. Brunner, B. Merta), Veroffentli-
chungen <les lnstituts fiir Osterreichische Geschichtsforschung Band 31, Wien, Miinchen 1994, 264-292, zlasti 267-270;
R. Brato, Poroila srednjevekih piscev o antini zgodovini prostora med Sirmijem in Oglejem, Zgodovinski asopis
47, 1993, 185-214, zlasti 187-188.
47 Georgios Monachos, Chronicon !-II, izd. C. De Boor, Leipzig 1904; PG 110, 41-1286 (z lat. prevodom). O poroilih,
ki se nanaajo na Ilirik (Dioklecijaov odstop in njegova smrt; Valentinijanov panonski izvor; njegova vojna s Sarmati;
potres na Jadranu 365; imenovanje Teodozija za cesarja v Sirmiju; bitka pri Frigidu, pri emer ne omenja udenega
vetra) prim. R. Brato, Poroila (op. 46), 188.
48 Exce1pta de legationibus 1-11, izd. C. De Boor, Berlin 1903; De insidiis, izd. C. De Boor, Berlin l 905; De virlutibus 1-Il,
izd. Th. BUttner-Wobst, A. G. Roos, Berlin 1906-1910; De sententiis, izd. U. Ph. Boissevain, Berlin 1906. O spisu De
adminislrando imperio gl. op. 117.
49 Synospsis historion, izd. I. Bekker, CB, Bonn 1838/1839; PG 121, 24-1165; 122, 9-368. Odlomke, ki se nanaajo na
zgodovino poznoantinega !lirika, navaja Brato, Poroila (op. 46), 189.
50 PG 134, 40-1414; 135, 9-326. Avtor sporoa relativno izrpen opis bitke pri Mursi 351 (Chronicon 13, 8; PG 134, 1128-
1130), pri tem pa izpua bitko pri Frigidu in dogodke na obmoju llirika v 5. in v prvi polovici 6. stol.; prim. Brato,
Poroila (op. 46), 189-190.
51 Brato, Poroila (Anm. 46), 190.
52 PG 145, 557-1332; 146, 9-448; navedbe ustreznih odlomkov prinaa Brato, Poroila (op. 46), 191.
53 Prim. Brato, Die antike Geschichte (op. 46), 269-274.
ZBORNIK OB 80-LETNI CI PROFESORJA MARIJANA SMOLIKA 301

RAJKO BRATO
Pomembneje so predstavitve dveh najbolj krvavih dravljanskih vojn 4. stoletja,

leta 351 med Magnencijem in Konstancijem II. in v letu 394 med Teodozijem in
Evgenijem. Prvo vojno z bitko pri Mursi opisujejo tirje avtorji.54 Po pomenu, ki ga
samemu dogodku pripisujejo avtorji, zelo izstopa vojna leta 394 s petimi opisi bitke
pri Frigidu. Ta spopad je veljal v oeh bizantinskih zgodovinarjev za dogodek, v
kateremje bil jasno razviden poseg Boga inje bil zato odloilnega pomena za zmago
kranstva.55 Prikaz cerkvene zgodovine temelji pri bizantinskih piscih skoraj v
celoti na Sokratu in Sozomenu, omejen pa je na opis arijanskih sporov 4. stoletja.56
Poroila o 5. in 6. stol. so bizantinski pisci (Teofan, Kedren, Zonaras, Nikefor
Kalist) zajemali iz grkih avtorjev tega obdobobja, od Priska in Malha do Prokopija,
Malala in Teofilakta Simokata. Pri opisu teh dveh stoletij se bolj izrazito kot za 4.
stoletje kae regionalni interes avtorjev: ti opisujejo dogodke na osrednjem Balkanu
(gepidska oblast nad Sirmijem, Mavrikijeva vojna proti Slovanom in Avarom v
Podonavju), medtem ko se dogodki zahodnega Balkana skorajda ne upotevajo.57
Na latinskem Zahodu, kjer je bila historiografska produkcija v vzponu, medtem
ko je v Bizancu usihala, je bilo zanimanje za zgodovino poznoantinega !lirika v
bistvenih potezah podobno onemu v Bizancu. Znanje srednjevekih avtorjev je bilo
omejeno na poznoantino latinsko kronistiko (zlasti Hieronim in Kasiodor), Orozija
in deloma Jordanesa, medtem ko se drugi historiografski viri niso upotevali. tevilo
avtorjev je bistveno veje kot v Bizancu. Med ve kot petdesetimi nam poznanimi
latinskimi avtorji po pomenu izstopajo naslednji: Beda Venerabilis in Pavel Diakon
v 8. stoletju, Freculphus iz Lisieuxa in Ado iz Vienne v 9. stol., Regino iz Prilma v
zgodnjem 10. stoletju, Marianus Scottus, Hermann Contractus, Hugo iz Flavignyja
in Bernold iz Konstance v 11. stoletju.58 V 12. stol. je sledil razvojni vrh latinske
54 Chronicon Paschale (PG 92, 728-732); Theophanes (de Boor !, 44); Zonaras, Chronicon 13,8 (PG 134, 1128-1130);
Nikephoros Kallistos, Hist. eccl. 9, 32 (PG 146, 352-353). O bitki pri Mursi gl. B. Bleckmann, Die Schlacht von Mursa
und die zeitgenossische Deutung eines splitantikes Blirgerkrieges, v: H. Brandt (izd.), Gedeutete Realitiit. Krisen,
Wirklichkeiten, lnte1pretationen (3.-6. Jh. n. Chr.), Historia Einzelschriften 134, 1999, 47-101.
55 Johannes Antiochenus (Exce1pta de insidiis, izd. C. de Boor, 119,22 - 120,5; ponatis s franc. prevodom v F. Paschoud,
Zosime 11/2, 488); Theophanes, Chronographia A.M. 5885 (C. de Boor, Bd. 1, 73, 25-27; bitka na alpskih prehodih");
Georgios Monachos, Chronicon IV, 200 (PG 110, 725, predvsem po Rufinu); Georgios Kedrenos (Bekker 1, 567-568, po
Teodoretu); Nikephoros Kallistos, Hist. Ece/. 12, 39 (PG 146, 885 C - 888 B, po Sozomenu in zlasti Teodoretu); kratke
omembe prinaajo Konstantinos Manasses, Breviariwn historiae metricwn, verzi 2460-2465 (izd. l. Bekker, Bonn 1838;
PG 127, 311 B) in Ephraim, Caesares, v. 622-625 (PG 143, 36 C), oba z omembo dravljanske vojne brez topografskih
oznak njenega poteka). Izbor literature: F. Paschoud v: Zosime 11/2, 466-468 (op. 210-211); 474-500 (viri); R. Brato,
Bitka pri Frigidu v izroilu antinih in srednjevekih avtorjev, Zbirka Zgodovinskega asopisa 12, Ljubljana 1994, zlasti
22-27; A. Demandt, Romischen Entscheidungsschlachten, v: R. Brato (izd.), Westillyricum und Nordostitalien in der
spiitromischen Zeit - Zahodni /lirik in severovzhodna Italija v poznorimski dobi, Situla 34, Ljubljana 1996, 31-44; M.
Springer, Die Schlacht am Frigidus als quellenkundliches und literaturgeschichtliches Problem, prav tam, 45-94; Y.-M.
Duval, Les aurea Ju/mina des Alpes Juliennes: le role des statues divines dans les lieux strategiques, prav tam , 95-108;
M. Kova, Bora or Summer Storm: Meteorological Aspect of the Battle at Frigidus, prav tam, 109-119; F. Paschoud,
Pour un mille six centieme anniversaire: le Frigidus en ebullition, Antiquite Tardive 5, 1997, 275-280; H. Leppin, Theo-
dosius der Grofle, Darmstadt 2003 , 217-220; 257-258.
56 Prim. Brato, Die antike Geschichte (op. 46), 227, zlasti op. 31. Georgios Hamartolos (IV, 195; PG II O, 685 C) in Kedre-
nos (izd. l. Bekker, Bd. !, 546) omenjata po Teodoretu le malo poznano in historino sporno sinodo v lliriku 378 (?) z
zmago pravovernosti. O sinodi gl. nazadnje Cedilnik (op. 10), 318-325.
57 Brato, Poroila (op. 46), 188-192 (s citati virov); pregled celote v Brato, Die antike Geschichte (op. 46), 274-290.
58 Brato, Poroila, 193-199.

PpDOBA POZNOANTINEGA lLIRIKA V HISTORIOGRAFIJI POZNE ANTIKE IN SREDNJEGA VEKA
svetovne kronistike z vrsto ustvarjalcev, kot so bili Sigebert iz Gemblouxa, Frutolf iz

Michelsberga, Ekkehard iz Aure, Hugo od sv. Viktorja, Ordericus Vitalis, Gottfried
iz Viterba, med vsemi pa izstopa po pomenu Oton iz Freisinga. V asovnem razponu
od 11. do 13. stoletja je nastala vrsta samostanskih kronik z zapisi o pozni antiki.
Med kasnejimi kronikami zaslui posebno pozornost zaradi bliine obravnavanega
prostora beneki kronist Dandulus s srede 14. stoletja.59
Okrog 250 zapisov o poznoantini zgodovini Ilirika v srednjevekih latinskih
kronikah se nanaa na okrog dva ducata razlinih tematskih sklopov (ve kot v
Bizancu), pri emer se trinajst tematskih sklopov nanaa na 4. stol., devet na 5. stol.
in pet na 6. stoletje. Ob navidezno irem zanimanju zahodnih piscev v primerjevi
z bizantinskimi naj omenimo, da je osrednji "repertoar" pri obojih isti: regionalni
izvor cesarjev (Valentinijan in Valens iz Panonije), kraj njihovega nastopa (Licinij
v Kamuntu, Teodozij v Sirmiju) in kraj njihove smrti (Dioklecijanova pri Saloni,
Valentinijanova v panonski Brigetioni).60 Med dravljanskimi vojnami se omenjajo
poleg tistih dveh, ki ju opisujejo tudi bizantinski pisci (351 med Magnencijem in
Konstancijem II. ter 394 med Teodozijem in Evgenijem),61 tudi dve vojni, ki ju
bizantinski kronisti (z izjemo Zonara) izpuajo: prva Konstantinova vojna proti
Liciniju z bitko pri Cibalah 316 in prva dravljanska vojna Teodozija proti Magnu
Maksimu 388.62
Zapisi za 5. in 6. stol. so tako kot pri bizantinskih piscih bolj regionalno obarvani
in kaejo veji interes za zahodni !lirik, predvsem za stike tega obmoja z Zahodom.
Omenjajo se naslednji dogodki: gotska pohoda v Italijo v zgodnjem 5. stoletju (401
in 408), Aecijev beg k Hunom 432, Atilovi pohodi, propad Hunov v bitki pri reki
Nedao in prihod Vzhodnih Gotov v Panonijo, vloga Dalmacije v letih propada zahod-
nega cesarstva,63 Odoaker, Teoderik (pohod v Italijo in sirmijska vojna),64 prihod
Langobardov v Panonijo in njihov odhod v Italijo (568), medtem ko o avarskem
zavzetju Sirmija in Singiduna poroa le en avtor. 65
Med dogodki, ki so bili posebej opaeni, izstopajo trije:
59 Pregled celote: Brato, Poroila, 199-207.

60 Brato, Die antike Geschichte (op. 46), 281-282.
61 Brato, Die antike Geschichte, 282 (t. 5: bitko pri Mursi omenja est srednjevekih latinskih avtorjev); o bitki pri
Frigidu gl. op. 7 l.
62 Brato, Die antike Geschichte, 281 op. 60: pri sedmih srednjevekih latinskih piscih, med bizantinskimi samo pri Zonam
13, 1(PG134, llOO B: le kratka povrna omemba prve vojne med Konstantinom in Licinijem).
63 Prim. M. Nikolanci, Die dalmatinische Dynastie" und der Untergang des westromischen Reiches, Vjesnik za arheologi-
ju i historiju da/matinsku 77, 1984, 273-292; nazadnje izrpno in z objavo virov, njihovim prevodom in komentarjem V.
Posavec, Dalmacija u vrijeme Marcelina i Julija Nepala, Split 2007.
64 Brato, Die antike Geschichte, 282-283 (devet poroil o pohodu v Italijo in tiri o gotskem zavzetju Sirmija).
65 Brato, Die antike Geschichte, 284 (langobardski pohod v Italijo pri okrog tiridesetih zahodnih avtorjih). Edini nam
poznani opis avarskega zavzetja Sirmija in Singiduna ter bizantinsko-slovanske vojne okrog 600 v zahodni historiografiji
prinaa 17 kasneje dodatna knjiga Rimske zgodovine (Historia Romana) Pavla Diakona (PL 95, 997-1002; v izdaji H.
Droysena v MGH AA 2, 396-405 manjka).

RAJKO BRATO
l. Prvo Teodozijevo dravijansko vojno v zahodnem Iliriku (po Oroziju 7,35,3-4)

opisuje ali le omenja kar sedemnajst avtorjev, pri emer prav vsi omenjajo Maksi-
mov zadnji poraz in njegovo usmrtitev pred Akvilejo.66
2. Drugo Teodozijevo dravljansko vojno z dokaj obirnimi opisi bitke pri Fridigu
opisuje enajst piscev, ob eni kratki notici. Medtem ko nekateri avtorji sledijo Oroziju
(7,35,13-19), kombinirajo drugi Orozija z Avgutinom (Civitas Dei 5,26), Rufinom
(Hist. eccl. 11,33) in Kasiodorom (Historia tripertita 9,45, na podlagi Sokrata in
Teodoreta).
3. Atilov pohod iz Panonije v Italijo 452 z razruenjem Akvileje, o katerem je
najkasneje v karolinki dobi nastalo bogato lokalno izroilo. 67
Zlasti bitka pri Frigidu in Atilovo razruenje Akvileje sta bila dva posebej
pomembna dogodka iz poznoantine dobe na stiiu Ilkrika in Italije. Na to kaejo
srednjeveke ilustrirane kronike z njihovimi upodobitvami. Ilustrirana "Saka
svetovna kronika'', ki je ohranjena v rokopisih iz Bremna in Berlina (oba iz druge
polovice 13. stol.) in v rokopisu iz Gothe (zgodnje 14. stol.), prinaa upodobitve
bitke pri Frigidu: nono videnje cesarja Teodozija, v katerem sta se mu prikaza-
la evangelist Janez in apostol Filip, in Teodozijevo zmago z usmrtitvijo Evgenija,
slednjo v obeh primerih kot Teodozijevo "obglavljenje" premaganega nasprotnika.68
Na edini upodobitvi iz antike v "Aleksandrijski svetovni kroniki" iz 5. stol., ki je v
zvezi z bitko pri Frigidu, je prikazana Todozijeva zmaga nad Evgenijem z drugane
perspektive: premagani Evgenij na kolenih prosi v zadnjih trenutkih za ivljenje.69
Vsi trije iluminirani rokopisi Sake svetovne kronike prikazujejo tudi Atilovo oble-
ganje Akvileje, pri emer je na vseh upodobitvah osrednji motiv beg torkelj iz oble-
ganega mesta kot znamenje njenega skorajnjega padca.70
Razmerje med poznoantinimi in srednjevekimi besedili:

kontinuiteta ali diskontinuiteta zgodovinskega vedenja in spomina
Znanje srednjevekih kronistov, tako bizantinskih kot zahodnih, je temeljilo na
razmeroma skromnem izboru poznoantinih kranskih avtorjev. V Bizancu so bili
to predvsem cerkveni zgodovinarji 5. stoletja (Sokrat, Sozomen, deloma Teodoret,
vsi predvsem za 4. stol.) ter Malalas s svetovno kroniko za as do druge polovice 6.
stoletja, na Zahodu pa zlasti Hieronim in njegovi nadaljevalci (Prosper, Marcelin,
Kasiodor), med zgodovinarji Orozij, Jordanes, Kasiodor (Historia tripartita), manj
66 Brato, Die antike Geschichte (op. 46), 285 (op. 83); podrobno R. Brato, Aquileia tra Teodosio e i Langobardi (379-568),
v : Aqui/eia dal/e origini alla costituzione del ducato long obardo. Storia - ammi11istrazio11e - societa, Antichita Altoadria-
tiche 54, 2003, 477-527, zlasti 488-492. Vojno omenja med bizantiniskimi pisci le Zonaras 13, 8 (PG 134, 1172 A).
67 R. Brato, La chiesa aquileiese e i barbari (V-VII sec.), v: S. Tavano, G. Bergamini, S. Cavazza (izd.), Aquileia e i/ s110
patriarcato, Udine 2000, 101-149, zlasti 112-117; 147-149 (reprodukcije iz rokopisov).
68 Siichische Weltchronik 100 (izd. L. Weiland, MHG Scriptores qui vernacula lingua usi sunt. Deutsche Chroniken und
andere Geschichtsbiicher des Mittelalters, Bd. II, Hannover 1876, 130, v. 17-23). Reprodukcije iz iluminiranih rokopisov
Sake svetovne kronike": (1) Bitka pri Frigidu: R. Brato, Aquileia tra Teodosio e i Longobardi (op. 66), 493 ; 500-502.
(2) Atilovo zavzetje Akvileje (op . 67).
69 Reprodukcijo prinaa Thelamon (op. 35), slika 36 v prilogi; po tej objavi Brato, Bitka pri Frigid11 (op. 55), 26.
10 Brato (op. 67), 147-149.

PQDOBA POZNOANTINEGA !LIRIKA V HISTORIOGRAFIJI POZNE ANTIKE IN SREDNJEGA VEKA
pa Rufin s prevodom in nadaljevanjem Evzebijeve Cerkvene zgodovine. Ta izbor

virov se je odrazil v skopih opisih posvetne zgodovine, ki so jih avtorji v izbranih
primerih pomembnih dogodkov interpretirali tako, daje zapis pomenil manifestacijo
pravovernega kranstva, saj naj bi izid takega dogodka odloil boji poseg.
Tak dogodek je bila bitka pri Frigidu, ki je bila stilizirana v maniri hagiograf-
ske knjievnosti. Ob uporabi ozkega izbora antinih kranskih virov prinaajo
srednjeveki zapisi v zaporedju vsebinskega stopnjevanja elemente, ki dogodek
predstavljajo kot versko vojno, kot zmago nebekega oroja (arma caelestia):
pred Teodozijevim pohodom cesarjevo poizvedovanje o izidu pohoda pri asketu
Janezu iz Likopolis, ki je bil kot vir dei lovek svetnikih atributov (tako Rutin,
Avgutin, Teodoret); cesarjevo bedenje med molitvijo in jokom pred bitko (Orozij,
Sozomen, Teodoret); kronoloko s tem teko uskladljivo cesarjevo nono videnje,
v katerem sta se mu prikazala evengelist Janez in apostol Filip (pri Teodoretu po
nonem bedenju proti jutru, ko je cesarja premagal spanec; po Teodoretu tako
poroata Teodor Anagnost in Kasiodor); zaetek bitke z znamenjem kria in celo
prenaanje kria kot vojakega znamenja Teodozijeve vojske, medtem ko naj bi
nasprotna armada nosila Herkulove kipe (Teodoret) oz. naj bi pred bitko posvetila
Jupitrove kipe (Avgutin); ponovna cesarjeva molitev na visoki skali po neuspenem
in po posledicah katastrofalnem zaetku bitke (Rufin); udeni nastop orkanskega
vetra (Ambrozij, najstareji poroevalec, omenja nastop vetra pred zaetkom bitke;
orkanski veter naj bi nastopil med bitko po Rufinu, Janezu Krizostomu, Avgutinu,
Oroziju, Sokratu, Sozomenu, Teodoretu), konno popolna zmaga kranske strani
z usmrtitvijo premaganega proticesarja.71 Manj izrazita je bila "angelska" reitev
poveljnika Ardaburja iz ujetnitva v Raveni in njegova udena reitev pri prehodu
ez movirje v dravljanski vojni 425.72
Poganske in versko nevtralne avtorje so tako v Bizancu kot na Zahodu uporabljali
v prav majhni meri. Zaradi slabega jezikovnega znanja in nedostopnosti rokopisov
so bizantinski pisci zajemali izkljuno iz poznoantinih grkih piscev, zahodni pa iz
latinskih. Povezovalni leni med bizantinskimi in zahodnimi kronisti so bili ibki
in so v obeh primerih predstavljali prenos vedenja iz grkih virov na Zahod, nikoli
pa ne obratno. V kronolokem zaporedju si sledijo: Hieronimov prevod Evzebijeve
11Iz opisa, ki ga posreduje Orosius 7,35,13-19, so zajemali naslednji avtorji: Paulus Diaconus, Historia Romana 12,4
(MGH AA 2, 190); Freculphus, Chronica II, 4, 28 (PL 106, 1227); Hugo od Sv. Viktorja, Exce1ptiones al/egoricae 8,8
(PL 177, 260-261); Gottfried iz Viterba, Pantheon 16 (PL 198, 893 D-894A); Annales Magdeburgenses,A. 397 (MGH
SS 16, 126). Iz Avgutina (Civitas Dei 5, 16) sta zajemala Sicardus iz Cremone, Chronica (PL 312, 473-474) in Albertus
Miliolus, Chronica 20 (MGH SS 31, 609). Sestavne dele iz Orozija so povezovali z Avgutinom, Rufinom (hist. ecc/.
2,33) in Kasiodorom (Hist. Trip. 9,45, na temelju Sokrata in Teodoreta) naslednji avtorji: Landolfus Sagax, Additamenta
190 (MGH AA 2, 352-353); Frutolf, Chronica (PL 154, 760-761); Oton iz Freisinga, Chronica 4,18 (MGH SS 20, 204-
205) in Dandulus, Chronica a. 394 (izd. E. Pastorello, 44). Iz Prosperove Kronike (Chronica a. 395, MGH AA 9, 463, le
kratka omemba brez krajevne oznake) je zajemal Marianus Scottus, Chronica III, 415, 11 (PL 147, 715 D). Prim. Brato,
Bitka pri Frigidu (op. 55), 7-24 (antina poro ila, pri emer ni upotevan Johannes Chrisostomos, Homilia 6,1; PG 63,
491); 27-35 (srednjeveki zahodni kompilatorji).
n Temeljni vir je Cassiodorus, Historia tripartita 9, 18 (po Sokratu 7,22-23); reilni poseg angela omenjajo Paulus Diaco-
nus, Historia Romana 14 (PL 95, 955-956); Freculphus, Chronica II, 5, 8 (PL 106, 1240 B-C); Frutolf, Chronica A. 427
(PL 154, 769 B-C); Dandulus, Chronica a. 425 (izd. E. Pastorello, 55).

RAJKO BRATO
kronike (do 325); Rufinov prevod Evzebijeve Cerkvene zgodovine in nadaljevanje

le-te na podlagi Gelazija iz Cezareje; (3) Kasiodorova Historia tripartita z latinskim
izborom iz grkih cerkvenih zgodovinarjev Sokrata, Sozomena in Teodoreta, in (4)
Chronographia tripartita Anastazija Bibliotekarija z izborom iz Nikefora, Sinkela
in Teofana.
Podoba poznoantine zgodovine, kot jo posredujejo srednjeveki pisci, je bila zelo
enostranska, determinirana z uporabo ozkega izbora poznoantinih virov, bistveno
ojega od tistega, s katerim razpolagamo danes. Razen prav redkih izjem so vsi viri, ki
so jih uporabljali srednjeveki pisci, danes poznani. Poznoantine vire so srednjeveki
avtorji uporabljali povrno in vekrat zelo samovoljno. Kot kompilatorji so prevze-
mali in ponavljali napane geografske predstave poznoantinih avtorjev (pri bizantin-
skih piscih zamenjava Panonije z Galijo)73 in zlasti pri toponomastiki zagreili vrsto
novih napak.74 Zaradi spremenjene vsebine posameznih geografskih imen v sred-
njem veku (npr. imeni Dalmacije in Panonije) so v posameznih primerih ustvarjali
nove napake v historini geografiji ali vnaali v historino pripoved imena, ki v antiki
niso izpriana.75 Imena zgodovinskih osebnosti se pojavljajo ponekod v nenavad-
nih oblikah, kar je lahko tudi posledica rokopisnega izroila. V izjemnih primerih so
srednjeveki kronisti celo zagreili zamenjavo zgodovinskih osebnosti. 76
73 Zamenjava Panonije z Galijo (po Sokratu), posledino so nekateri panonski kraji prestavljeni v Galijo: Brigetio, kraj smrti
Valentinijana I., se omenja kot utrdba v Galiji pri naslednjih piscih: Georgios Hamartolos ( Chronica IV, 196; PG 11 O, 689
C); Georgios Kedrenos (izd. Bekker I, 547); Nikephoros Kallistos, hist. eccl. 9,32 (PG l 46, 353 A-B: Julijske Alpe kot meja
med Italijo in Galijo, bitka pri Mursi v Galiji"); hist. eccl. 11,33 (PG 146, 688: Brigitio kot kraj v Galiji). Zonaras omenja
Teodozijevo zmago nad proticesarjem Evgenijem v bitki v Galiji" (Chronicon 13, 18; PG 134, 1172 C).
74 Izbor primerov: (1) toponim Brigetio nastopa v naslednjih variantah: Birgitinon (Malalas 13; PG 97, 509A); Bergition
(Nikephoros Kallistos 11,33; PG 146, 688 C) ; Prigitio (Freculphus, Chronica 11,4, 13; PL 106, 1215 C); Brictio (Godefri-
dus Viterbiensis, Pantheon, PL 198, 891 D) ; (2) istrsko mesto Flanona, dan. Plomin (ne otok!), kjer je bil 354 usmren
cezar Gallus, nastopa kot otok Falona (Nikephoros Kallistos, hist. eccl. 9,32; PG 145, 356 A); insula Fa/conensis (Land-
olfus, Additamenta 11, 178, 18; MGH AA 2, 330, 39); (3) reka Frigidus kot Frindos (Nikephoros Kallistos, hist. ecc/.
12, 39; PG 145. 804 D); (4) Sirmium als Firmiwn (Freculphus, Chronica II, 4, 22; PL 106, 1222 B); (5) panonska Siscia
kot Suscia (Quirinus Suscianus, Annales Magdeburgenses 313.3; MGH SS 16, 118) (6) reka Sontius, dan. Soa, kot
Somus fluvius (Oton iz Freisinga, Chronica 5,1 ; MGH 20, 214) ali Sonuusfluvius (Ekkehard, Chronica, PL 154, 751 A);
(7) panonska reka Nedao kot Neoda (Ekkehard, Chronica, PL 154, 746 C); (8) provinca Norik kot Noreia (Sigibertus,
Chronica a. 473; PL 160, 90 A).
75 Anahronistina raba geografskih imen je najbolj pogosta pri Dandulu, ki je meal antina geografska imena in njihovo
vsebino s soasnimi imeni v poznem srednjem veku. Prim. Chronica a. 410--421 (Pastorello 53; poleg Panonije in
Dalmacije tudi So/daya in Ruthenia); v seznamu dalmatinskih mest v njegovem zapisu o Atilovem pohodu 452 (Chroni-
ca a. 452; Pastorello 58), nastopata ob antinih imenih mest tudi Sibinicus in Belgradus. Meane" in izmiljene krajevne
podatke prinaa za podroje Norika in zlasti Panonije tudi Historia episcoporum Pataviensiwn et ducum Bavariae (MGH
SS 25 , 619); prim. op. 77.
76 Izbor napak: Vetranio kot Britannio (Nikefor Kallist, hist. eccl. 9,28; PG 145, 333); Radagaisus kot Radagusus, Aetius
kot Agencius (Dandulus, Chronica a. 405 in 410-421 ; Pastorello 46 in 53); Glicerius kot Licerius (Ekkehard, Chronica ;
PL 154, 775 D) ali Lucerius (Sigebert, Chronica a. 470; PL 160, 89 C). Napane ali nedosledne oznake etnine pripad-
nosti: Atila kot Got gepidskega izvora(?) (Nikephoros Kallistos, hist. eccl. 14, 57; PG 145, 1269); razline oznake
Odoakrovega porekla: natione Rutenus (Godefridus, Pantheon; PL 198, 902 A; v srednjem veku ena od oznak za slovan-
ski izvor); natione Rugus (Oton iz Freisinga, Chronica 4,30; MGH SS 20, 21 l; Ekkehard, Chronica a. 476; PL 154, 777
B); Odoaker kot rex Gothorum, ruthenus genere (Dandulus, Chronica a. 474; Pastorello 62). Zamenjava zgodovinskih
osebnosti: Severin iz Norika kot kof Severin iz Ravenne: Oton iz Freisinga, Chronica 4,30 (MGH SS 20, 21 l); Gode-
fridus, Pantheon (PL 198, 902 B); Thomas Ebendorfer, Chronica Austriae I (izd. A. Lhotsky, Berlin, Ziirich 1967, 28).

PODOBA POZNOANTINEGA {LIRIKA V HISTORIOGRAFIJI POZNE ANTIKE IN SREDNJEGA VEKA
Poznoantina zgodovina Ilirika v historiografskih spisih

z obmoja zahodnega Balkana od konca 12. do 15. stoletja
Historiografska dela z obmoja zahodnega Balkana, ki prinaajo opise poznoantine
dobe, so zelo redka. Pri tem puamo ob strani besedila, v katerih je naveden samo
posamien dogodek, oseba, ali kraj, ki bi jih mogli povezati s poznoantino dobo,
in tista besedila, ki prinaajo le hagiografsko gradivo o poznoantini dobi (muenci
iz dobe Dioklecijanovega preganjanja) in oitne cerkvenozgodovinske falzifikate.77
Tako ostanejo trije teksti, ki zasluijo posebno pozornost zaradi obsega predstavitve
poznoantine dobe, zlasti pa zaradi interpretacije bistvenih dogodkov in procesov
tega asa.
Obdobje konca antike (v maksimalnem razponu od srede 5. do konca 6. stoletja)
v zelo izkrivljeni obliki prikazuje t.i. Libellus Gothorum ali Sclavorum regnum, delo
neznanega klerika iz Duklje iz druge polovice 12. stoletja, ki velja za najstareje
srednjeveko historiografsko besedilo in obenem najstareje literarno delo juno-
slovanskega prostora. Izvirna slovanska verzija spisa se ni ohranila, pa pa njen
latinski prevod. Historini prostor nastanka tega spisa je srednjeveka Duklja, ki se
okvirno ujema s poznoantino Praevalitano, vsebina pripovedi pa se, zlasti v prvih
poglavjih o koncu antike in zgodnjem srednjem veku, nanaa na celoten prostor
zahodnega in srednjega Balkana. Prikaz poznoantine dobe je zelo zapleten, saj se v
njem uporaba znanih, pa tudi neidentificiranih virov, prepleta z avtorjevo fantazijo v
komaj razpoznavno sliko germanskih premikov in slovanske poselitve Balkana.78
Splitski arhidiakon Toma je v letih 1266-1268 napisal zgodovino Salone in
srednjevekega Splita, ki prinaa ne le prikaz antine Salone od ustanovitve do
njenega padca v zgodnjem 7. stoletju, kot sporoa naslov dela (Historia Salonitana),
temve obravnava vrsto pomembnih tem iz zgodovine pozne antike in srednjega
veka v deelah vzhodnega Jadrana (Dalmacije, pa tudi Istre in Beneije), Panonije
77 Na celotnem obmoju ima najbolj bogato hagiografsko izro ilo salonitansko-splitska cerkev. Najnovej o izrpno obravna-
vo prinaa l. Petrovi, Hrvatska latinska hagiografija i salonitansko-splitska hagiografija sv. Domnija i sv. Anastazija,
v: Salonitansko-splitska crkva u prvom tisucljecu krCanske povijesti (izd. J. Dukic, S. Kovaic, E. Viic-Ljubic), Split
2008, l07-I67. Med cerkvenozgodovinskimi falzifikati, ki segajo v prostor poznoantinega Ilirika, so najbolj znani t.i .
pasavski falzifikati. Pasavski klerik Albert Boheim je sredi 13. stol. objavil kratek spis z naslovom Historia episcopo-
rum Pataviensium et ducwn Bavariae (MGH SS 25, 617-622), v katerem je postavil naslednje trditve: kofija v Lorchu
(Lauriacum) je nastala v apostolski dobi (pri tem je 'njen nastanek navezal na oglejsko legendo o sv. Mohorju); kranski
cesar Filip naj bi kofiji poklonil velik patrimonij, ozemlje 22 mest na obmoju vzhodnih Alp in srednjega Podonavja;
nadkof Maksimilijan (Maximiliamis) naj bi umrl kot muenec v asu cesarja Numerijana (284). Te trditve je podkrepila
legenda o sv. Maksimilijanu (BHL 5811 ). Podobne trditve sta zagovarjala Bemardus Noricus (Cremifanensis), Historiae
(MGH SS 25, 651-653) v zgodnjem 14. stol. in Celjska kronika" s srede l 5. stoletja, ki prinaa nemki prevod legende
sv. Maksimilijana (F. Krones, Die Freien von Saneck und ihre Chronik als Grajen von Cilli. Zweiter Tei[: Die Cillier
Chronik, Graz 1883). Prva knjiga Avstrijske kronike (Chronica Austriae) Tomaa Ebendorferja z zaetka 15. stol. (izd.
A. Lhotsky, Berlin, Ziirich 1967, 3-29), ki obravnava antino zgodovino, je zaradi fantazijske in mitoloke obravnave
snovi brez vrednosti .
78 Tekstnokritini izdaji s komentarjem: F. iic, Letopis popa Dukljanina, Beograd, Zagreb 1928; V. Moin, Ljetopis popa
Dukljanina, Zagreb l 950. O vpraanju nastanka, avtorstva in zgodovinske interpretacije gl. L. Steindorff, Synode auf der
Planities Dalmae. Reichseinteilung und Kirchenorganisation im Bild der Chronik des Priesters von Dioclea, Mitteilun-
gen des Jnstituts far 6sterreichische Geschichtsforschung 93, 1985, 279-324; E. Periic, Sclavorum regnum Grgura
barskog. Ljetopis popa Dukljanina, Zagreb 1991 (rec. P. tih, Zgodovinski asopis 46, 1992, 554-557); L. Margetic,
Poruka i datacija tzv. Ljetopisa Popa Dukljanina, Croatica Christiana Periodica 41(22),1998, 1-30.
ZBORNIK OB so:LETNICI PROFESORJA MARIJANA SMOLIKA 307

RAJKO BRATO
in v posameznih primerih celo vzhodnoalpskega obmoja. Gre za zelo razgledanega

avtorja, ki je pisal v izbornem jeziku in velja po pravici za glavnega predstavnika
kulturnega vzpona dalmatinskih mest v 13. stoletju.79 Neznani, jezikovno bistveno
manj izobraeni avtor, kije bil tako kot Toma najverjetneje splitski klerik, je kasneje
(v 15. stoletju?) Tomaevo zgodovino "predelal" in deloma spremenil njeno vsebino:
posamezne dele Tomaevega besedila je izpustil, predvsem v smislu konceptualnega
zoenja na zgodovino Salone, posamezne dele pa vsebinsko preoblikoval, pri emer
je na ve mestih dodal novo besedilo. Delo se oznauje kot Historia Salonitana
maior.80
Pri vseh treh delih gre za angairane historiografske spise, katerih avtorji so bili
dejavno vkljueni v politine in idejne spopade svojega asa. To dejstvo je prilo bolj
do izraza v prikazu sodobne (t.j. srednjeveke) zgodovine, v manji meri pa je vplivalo
na uvodne predstavitve antine dobe. Vsa tri dela vnaajo v opis poznoantine dobe
nove elemente, kijih v antinih in v predhodnih ali soasnih srednjevekih besedilih
ne najdemo. S tem ta besedila odpirajo nova vsebinska vpraanja, ki so v zgodovin-
ski znanosti e vedno nereena ali vsaj sporna. Navajamo tiri teme, ki pojasnjujejo
vpraanje ohranitve ali izgube historinega spomina, hkrati pa posredujejo svojsko
razlago antine zgodovine za potrebe asa, v katerem so avtorji ustvarjali.
I. Prikaz zaetkov kranstva v Saloni, kot ga posreduje splitski kronist Toma

(in z odstopanji od njega anonimni kompilator v delu Historia Salonitana maior),
mono odstopa od poznoantinega izroila 5. stol. in 6. stol., kot ga slikajo antini
pisani in materialni viri. Toma je antino izroilo o muencu Domniju na podlagi
spisa o muenitvu iz 11. stol. (Passio s. Domnii)SI preoblikoval v "ustanovno"
legendo salonitanske oz. v njegovem asu splitske cerkve. Po tej legendi seejo njeni
zaetki v as druge generacije po Kristusu; Sirijec Domnius, uenec apostola Petra
(najprej v Antiohiji, nato v Rimu), naj bi po apostolovi misijonski napotitvi priel v
79 Nova dvojezina latinsko-hrvaka komentirana izdaja (z izrpnim pregledom staterjih raziskav): Thomas Archidia-
conus, Historia Salonitanorum atque Spalatinorwn pontificwn (izd. O. Peric, M. Matijevic Sokol, R. Katiic), Split
2003; dvojezina latinsko-angleka izdaja: Thomae archidiaconi Spalatensis, Historia Salonitanorwn atque Spalati-
norum pontificum -Archdeacon Thomas of Split, Histo1y of the bishops oj Salona and Split (lat. tekst O. Peric, prevod
in komentar D. Karbic, M. Matijevic Sokol, J. Ross Sweeney), Central European Medieval Texts 4, Budapest, New
York 2006. O avtorju gl. Katiic (op. 1), 252-262; Katiic v: Thomas Archidiaconus, Historia, 333-378 (Tomaeva
biografija); 379-431 (njegova Historia); 432-440 (obsena bibliografija). Temeljna tudija: M. Matijevic Sokol, Toma
Arhidakon i njegovo dje/o. Rano doba hrvatske povijesti, Knjinica hrvatske povijesti i kulture 3, Jastrebarsko 2002.
so N. Klaic, Historia Salonitana maior, Srpska akademija nauka i umetnosti. Posebna izdanja, knjiga 399 (Odeljenje
drutvenih nauka 55), Beograd 1967, zlasti 24-34 (razmerje med spisoma Hist. Saloni lana in Hist. Saloni lana maior pri
prikazu poznoantine dobe); 71-125 (tekstnokritina izdaja).
s1 AA SS, Apr. II, 1865, 7-8. O hagiografskem izroilu gl. BHL 2268-2272; BHL Suppl. 2271-2272; BHL Novum Suppl.
2271-2272. Najnoveja analiza: Petrovic (op. 77).

PODOBA POZNOANTINEGA lURIKA V HISTORIOGRAFIJI POZNE ANTIK E IN SREDNJEGA VEKA
Salono, kjer ga je doletela muenika smrt. 82 V podkrepitev svoje razlage je navedel

podobno izroilo o istoasnem nastanku kranske skupnosti v Raveni (sv. Apollina-
ris) in Akvileji (evangelist Marko, sv. Mohor). Tako zasnovana legenda je glede na
glavni vsebinski poudarek - nastanek skupnosti v apostolski dobi, njen ustanovitelj
je uenec apostola Petra - lahko odigrala pomembno vlogo v procesu oblikovanja
metropolitskih sredi, ki je potekal na latinskem Zahodu od zgodnjega 5. stoletja
dalje. Obenem je sluila za obnovitev in utrditev cerkvenopolitinih prizadevanj v
srednjem veku.83 Ker je obstajalo izroilo o isti osebi kot rtvi Dioklecijanovega
preganjanja kristjanov, je Toma vnesel e enega Domnija kot muenca iz tega asa
(Domnio kot alter simili nomine martir), o katerem je sestavil fiktivno legendo. Ob
"podvojitvi" enega muenca iz Dioklecijanove dobe in upotevanju izroila o e
enem muencu (Anastazij), je izpustil vse ostale muence, po antinih virih 5 do 7
oseb.84
II. Zelo ohlapna Hieronimova oznaka svojega rojstnega kraja oppido Stridonis
(ablativ) je omogoila nastanek razlinih domnev in poskusov reitev. Po Hieronimu
je kraj leal nekdaj (quondam, torej pred gotskim unienjem) na mejnem obmoju
(confinium) med Dalmacijo in Panonijo.85 Meja med obema provincama se je v
antiki raztezala v dolini okrog 400 kilometrov. Enkratna Hieronimova omemba,
ki jo je med poznoantinimi avtorji brez kakrnih koli dodatnih pojasnil pred 518
povzel kronist Marcellin,86 je postala izhodie raznovrstnih hipotetinih predlogov
brez monosti potrditve, ki se med seboj prostorsko razhajajo po ve sto kilometrov
82 Passio s. Domnionis 1-3 (AA SS, Apr. II, 7): ... discip11/11s Petri factus ... condiscipulis Pancratio atque Apol/inari ...
Domnium Sa/onam misit (se. Petrus) ... (Domnius) presbiteros /evitasque ordinat: quibus per Da/matiam dimissis ..
Glede na vsebino gre za "ustanovno" legendo o zaetkih salonitanske cerkve, ki je v tem oziru primerljiva z legendo o sv.
Mohorju v Ogleju (iz 9. stoletja) in z legendo o sv. Apolinariju v Raveni. Tudi nekatere formulacije v teh besedilih kaejo
na medesbojno podobnost. Prim. R. Brato, Kranstvo v Ogleju in na vzhodnem vplivnem obmoju oglejske cerkve od
zaetkov do nastopa verske svobode, Acta ecclesiastica Sloveniae 8, Ljubljana 1986, 64-68; Brato (op. 5), 83-90.
83 Prim. V. Peri, La pentarchia: istituzione ecclesiale (IV-VII sec.) e teoria canonico-teologica, Settimane di studio del
Centra italiano di studi sull 'a/to medioevo 34, 1988, 209-311, zlasti 249, 260- 273; za oglejski primer prim. tudi Brato
(op. 5), 54- 67.
84 Brato (op. 13), 225-228; R. Brato, Le persecuzioni dei cristiani nella Dalmazia romana sotto Diocleziano, v: Sa/onitan-
sko-splitska crkva u prvom tisucljecu krcanske povijesti (izd. J. Duki, S. Kovai, E. Vii-Ljubic), Split 2008, 41-66
(deloma spremenjena slovenska objava: R. Brato, Preganjanje kristjanov v rimski provinci Dalmaciji v lui antinih
virov in srednjevekega izroila, v: Med Srednjo Evropo in Sredozemljem. Vojetov zbornik (ur. S. Jere), Ljubljana 2006,
327- 346); N. Cambi, Uz poglavje "de sancto Domnio et sancto Domnione" Kronike Tome Arhidakona, Sa/onitansko-
splitska crkva ... , 67-80; Petrovi (op. 77),prav tam, 131-138.
8S Pisec predstavlja svoj rojstni kraj z besedami (De viris il/ustribus 135, PL 23, c. 715): ... oppido Stridonis, quod, a
Gothis everswn, Dalmatiae quondam Pannoniaeque confiniwnjitit. Pravilna oblika imenaje po naem mnenju Stridonae
(mnoinsko ime, pri Hieronimu samostalnika zveza oppido Stridonis v ablativu; mnenje je v pisni ali govorni obliki
izrazilo e ve raziskovalcev). Bolj razirjena je oblika Stridon (v samostalniki zvezi oppido v ablativu, ob tem imenska
oblika Stridonis v genetivu), ki stajo povzela po Hieronimu tudi Marcelin v 6. stol. in arhidiakon Toma v 13. stol. (gl.
naslednji op.).
86 Marcellinus v.c. Comes, Chronicon, a. 392 (2) (izd. Th. Mommsen, MGH AA 11, 21981, p. 63: Hieronymus ... quem
Stridon oppidum genuit ... ).

RAJKO BRATO
(gl. zemljevid 1). 87 Arhidiakon Toma prinaa kar na dveh mestih (drugi citat prinaa
tudi Historia Salonitana maior) bistveno bolj natanno oznako lege tega kraja, ki naj
bi leal v zaledju Kvarnerskega zaliva, na stinem obmoju Dalmacije in Istre.88 Na
tej podlagi in na podlagi drugih na domovino vezanih sporoil in indicev (naravne
znailnosti, drubene in kulturne razmere, Hieronimove na mladost navezane pred-
stave) ter hipotetine rekonstrukcije antinih toponimov iz modemih geografskih
imenje pred dvema desetletjema hrvaki arheolog in zgodovinar Mate Suic postavil
Hieronimov rojstni kraj v severozahodno zaledje liburnijskega mesta Tarsatike, na
obmoje juno od dananje slovensko-hrvake meje. Gre za skrajni severozahodni
del dalmatinske province, ki se je dotikal severne Istre, bolj pa se je oddaljeval od
obmejnega obmoja Panonije.89
Tomaevo poroilo postavlja vpraanje temeljnega pomena: ali je predstava o
legi Stridona na ozemlju antine Tarsatike antinega izvora? Zaenkrat ni mogoe
potrditi domneve, da Tomaev opis lege Stridona izhaja iz nekega danes izgubljenega
antinega besedila, ki naj bi nastalo okrog leta 400 v Saloni in se ohranilo do sredine
13. stoletja.90 Historine okoliine gotskega razruenja Stridon(a) pred ali okrog
380 je teko uskladiti s predloeno lego kraja zahodno od alpskih zapor (Claustra
Alpium Juliarum ), saj gotski vdor proti zahodu po bitki pri Adrianoplu po poroanju
Amijana Marcelina (31,16,7) ni segel ez Julijske Alpe na njihovo zahodno vznoje,
prav tako niso v tem asu poznani premiki ostrogotskega dela trietnine skupine iz
87 Najpomembneji dosedanji hipotetini predlogi: (1) Zrinj v severni Istri zahodno od Buzeta (G. Del Ton, San Girolamo
di Stridone, Trieste 1962, zlasti 7-8; hipotezo je predstavil tudi G. Cuscito, Cristianesimo antico ad Aquileia e in Istria,
Trieste 1977, 234-235); (2) trigova (v Medimurju,juno od Razkrija) v jugozahodnem delu antine Panonije (nazad-
nje je ta predlog zagovarjal I. Podor, Le lieu d'origine de saint Jerome. Reconsideration d'une vieille controverse, Revue
d"histoire ecclesiastique 81, 1986, 498-500); (3) Grahovo polje v dan. zahodni Bosni (F. Bulic, Stridone (Grahovopolje in
Bosnia) luogo natale di s. Girolamo, Bulletino di archeologia e storia da/mata 40-42, 1922, 253-330; hrv. izdaja tudije:
F. Bulic, Izabrani spisi, Split 1984, 87-198); (4) Zaledje liburnijskega mesta Tarsatica (gl. op. 88-89); (5) Obmoje Krasa
v severovzhodnem zaledju Trsta, ob vzhodnem vznoju Nanosa oz. na Pivkem (R. Valeni, Sveti Hieronim - mo s
Krasa. Prispevek k ubikaciji Stridona, rojstnega kraja sv. Hieronima, Ljubljana 2007, s predlogom korekture predhodne
liburnijske hipoteze, ki pomeni premik obmoja Stridona okrog 30 kilometrov proti severu; domnevo o legi Stridona
okvirno med Akvilejo in Emono, ki jo je med starejimi raziskovalci zagovarjal F. Cavallera, je med dananjimi prevzel
G. Cuscito, Girolamo di Stridone, v: Nuovo Liruti l. II medioevo (izd. C. Scalon), Udine 2006, 431-438); (6) J. ae!,
Antiqui Barbari, v: Opera selecta, Ljubljana 1992, 747 (mejno obmoje med provincama Dalmatia in Pannonia Savia,
torej okvirno med Emono in dan. severozahodno Bosno; mnenje kratko izraeno v razpravi, ki sicer obravnava drugo
tematiko); (7) L. Margetic, Jeronimov Oppidum Stridonis, Croatica Christiana Periodica 50 (26), 2002, 1-9 (mejno
obmoje med provincama Dalmatia und Pannonia Secunda, torej okvirno med severovzhodno Bosno in Sremom).
88 Thomas archidiaconus, Historia Salonitana 1,1 (izd. Peric, Matijevic Sokol, Katiic, 2003, 2): Nune uero Dalmatia est
regio maritima, incipiens ab Epyro ... et protenditur usque ad sinum Quarnarium, in cuius interioribus est oppidum
Stridonis, quod Dalmatie Pannonieque confinium fuit. Hec fuit patria tellus beati Hieronymi, egregii doctoris. ); 13,4 (str.
54), z oznako meja hrvake drave: Istafaerunt regni eorum confinia: ... ab occidente Carinthia uersus mare usque ad
oppidum Stridonis, quod nune est confinium Dalmatie et Ystrie ... ). Drugi citat povzema tudi Historia Salonitana maior
(izd. N. Klaic 1967, 107).
89 M. Suic, Hijeronim Stridonjanin - gradanin Tarsatike, v: Jugoslavenska akademija znanosti i umjenotsti - Rad 426
(Knjiga 24 Razreda za drutvene znanosti), Zagreb 1986, 213-278 (ponatis v: M. Suic, Odabrani radovi iz stare povijesti
Hrvatske. Opera selecta, Zadar 1996, 751-816). Prim. k temu predlogu R. Brato, Die Geschichte des friihen Christen-
tums im Gebiet zwischen Sirmium und Aquileia im Licht der neueren Forschungen, Klio 72, 1990, 508-550, zlasti 533-
536; R. Brato, Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja, Zbirka Zgodovinskega
asopisa 8, Ljubljana 1990, 22-25.
90 Katiic (op. 1), 99-102; Katiic v komentarju izdaje Thomas Archidiaconus, Historia ... (op. 79), 41 O op. 174.

BODOBA POZNOANTINEGA !LIRIKA V HISTORIOGRAFIJI POZNE ANTIKE IN SREDNJEGA VEKA
---------------- ----------,
1- Venetio (Diocesis IX: ltolio Annonorio) j
11- Histrio 1
III - Noricum Mediterroneum
IV - Noricum Ripense
V - Raetio Secundo
VIII - Ponnonio Secundo

IX- Sovio
X- Dolmotio
XI - Proevolis
XII - M oesio Primc
XIII - Dordonio
XIV - Docio Mediterroneo
XV - Docio Ripensis
Zemljevid 1
Hieronimov rojstni kraj Stridon(ae) po dosedanjih hipotetinih predlogih:
1 Zrinj v severni Istri (Histria kot del province Venetia el Histria)
2 trigova v Medimurju (provinca Pannonia Prima)
3 Grahovo polje v zahodni Bosni (provinca Dalmatia)
4 Zaledje Tarsatike, obmoje vasi apjane (Liburnia kot sestavni del province Dalmatia)
5 Kras, zlasti podroje Pivke (vzhodno vznoje Nonosa, obmoje vasi Strane, kot sestavni del province
Venetia et Histria)
(6) Mejno obmoje med provincama Dalmatia in Savia (brez podrobne topografske opredelitve)
(7) Mejno obmoj e med provincama Dalmatia in Pannonia Secunda (brez podrobne topografske oprede-
litve)
Panonije proti severovzhodni Italiji. V prid Suicevemu predlogu govori Hieroni-

mova izrazita orientiranost na sevemojadransko metropolo Akvilejo in tamkajnjo
kransko skupnost, od blinjih krajev tudi na Emono, ki sta bili v tem primeru Stri-
donu blinji mesti.91 Obmoje Panonije in ostalega pretenega dela Dalmacije je v
Hieronimovem opusu malo navzoe, edina omemba dalmatinske metropole Salone
91 S. Rebenich, Hieronymus und sein Kreis, Historia Einzelschriften 72, Stuttgart 1992, 42-51; prim. kratko R. Brato (op.
17), l 09-111.
ZBORNIK 0 8 80-LETNICI PROFESORJA MARIJANA SMOLIKA 311

RAJKO BRATO
v "Kroniki" kot kraja Dioklecijanove smrti se nahaja v Evzebijevem delu kronike, ki

ga je Hieronim samo prevedel.92 Spotljiva omemba Hieronima v pismu salonitan-
skega kofa Hezihija Avgutinu kae na to, da Hieronim in Hezihij nista vzdrevala
osebnih stikov, pa pa potrjuje, da so v Saloni brali Hieronimove biblijske komen-
tarje.93
III. Historia Salonitana maior prinaa zapisnik dveh salonitanskih sinod, ki sta
se odvijali v vzhodnogotski dobi. Anonimni predelovalec je posegel v 5. poglavje
Tomaevega dela Historia Salonitana, ki najprej (pogl. 5,2) kratko opisuje obdobje
kofa Glicerija (474-480), neposredno za njim (pogl. 5,3) pa precej obirneje kofa
Natalisa eno stoletje kasneje (ok. 580-593). Med oba kofa je vstavil brez kakrnega
koli komentarja zapisnika dveh sinod iz let 530 in 533.94 Zapisnika sta bila kot celota
delena razline ocene, od zavraanja do sprejemanja pri raziskovalcih Dalmacije
in Ilirika, po drugi strani pa ignoriranja v pregledih obe cerkvene zgodovine in
posebej zgodovine koncilov, tako daje e vedno temeljnega pomena analiza Daniela
Farlatija iz leta 1753.95 Protokola predstavljata vir temeljnega pomena za pozna-
vanje cerkvene organizacije v poznoantini Dalmaciji. Oba seznama udeleencev
prinaata imena kar 10 kofij, od tega kar petih v kontinentalnem zaledju jadranske
obale, ki iz drugih virov niso poznane (gl. zemljevid Il).96
Protokola zbujata zaupanje. Datiranje obeh sinod ne odstopa od antinih norm.97
Tudi naslov salonitanskega kofa Honorija II., ki se oznauje sinonimno kot nadkof
92 Hieronymus, Chronica a. 316 (izd. R. Helm, GCS Eusebius VII, Berlin 1984, 230). Tudi omemba mesta v hagiografskem
spisu Vita Hilarionis 29, 7 (izd. A.A.R. Bastiaensen, Vite dei santi IV, 134) je prilonostna in ne kae na Hieronimove
stike z dalmatinsko metropolo.
93 Teoloko izobraeni salonitanski kofHezihij (okrog 406-426) seje v pismu Avgutinu zelo spotljivo izrazil o Hieron-
imu: vir sanctus compresbyter noster Hieronymus . doctissimus vir compresbyter noster Hezihij je bral njegov
komentar k Danielu, vendar pa se je pri tedaj aktualnem teolokem vpraanju (kdaj bo nastopil konec asov) obrnil na
Avgutina in ne na Hieronima; gl. Augustinus, Epistula 198 (PL 33, 901-904). Gl. o tem nazadnje I. Bodroic, Esha-
tologija salonitanske krcanske zajednice, v: Salonitansko-sp/itska crkva u prvom tisucljecu krcanske povijesti (izd. J.
Dukic, s. Kovaic, E. Viic-Ljubic), Split 2008, 261-274.
94 Klaic (op. 80), 76-85 (ponatis v M. Ivanievic, Povijesni izvori, v: E. Marin (ur.), Salona Christiana, Split 1994, 159-
161). Noveja literatura: B. Kuntic-Makvic, Honorius lunio1; Salonitanae urbis episcopus. Essai sur la Dalmatie de
son temps, Acta XIII congressus internationalis archaeologiae Christianae II, Citta del Vaticano, Split 1998, 997-1002
(dober pregled obeh zapisnikov in izrpna bibliografija dosedanjih raziskav); nazadnje J.-P. Caillet, L'eglise salonitaine a
l 'epoque des eveques Etienne et Honorius II., v: Salonitansko-splitska crkva u prvom tisucljecu krcanske povijesti (izd.
J. Dukic, s. Kovaic, E. Viic-Ljubic), Split 2008, 211-219.
95 lllyrici sacri tomus secundus. Ecclesia Saloniana. A quarto saeculo aerae christianae ad excidium Salonae, Venetiis
1753, 161-177. O historiatu raziskav gl. F. iic, Enchiridionfontiwn historiae Croaticae III, Zagreb 1914, 149-157 in
Kuntic-Makvic (op. 94), 997-998 (op. 1).
96 V vseh drugih virih se na ozemlju antine Dalmacije ome1tja samo pet kofijskih sedeev (prim. Brato, kot v op. 40, str.
389-390). Deset kofijskih sedeev nastopa samo v teh dveh zapisnikih: Arba (530 in 533), Scardona (530), Narona (530
in 533), Bes/o (530 in 533), Muccurum (533), Sarsenterum (533), Ludrum (533), Mactaritana (Martaritana) ecclesia
(530), Barcensis ecclesia (533), Sarniensis ecclesia (530). O zapletenem vpraanju doloitve lege posameznih kofijskih
sedeev gl. A. kegro, The Bestoen bishopric in the light of prior research, Arheoloki vestnik 56, 2005, 369-389;
I. Puljic, A. kegro, The Diocese of Sarsenterensis, Arheoloki vestnik 57, 2006, 219-241; A. kegro, The Diocese
of Baloie (Ecclesia Baloiensis), Arheoloki vestnik 58, 2007, 357-365; A. kegro, The Diocese of Ludrum (Ecclesia
Ludroensis), Povijesni prilozi 32, 2007, 9-24.
97 Datirartje obeh sinod je pravilno: prva je potekala consulatu vero Lampadii et F. Oresti, druga post iterum atque
iterum Lampadi et Oresti; prim. CLRE, a. 530 (594); a. 533 (600); MGH AA 13, 544). Pravilna datacija govori v prid
avtentinosti dokumenta.
312 LITURGIA-THEOLOG!A PRIMA

EODOBA POZNOANTI NEGA !LIRIKA V HISTORIOGRAFIJI POZNE AN TIKE IN SREDNJEGA VEKA
-- NORI UM MEDITERRANEUM
Zemljevid II
kofijski sedei v Dalmaciji in v drugih provincah na obmoju zahodnega Balkana.
530, 533 Udeleba kofov na prvi in drugi sinodi v Saloni (lega kofijskih sedeev, ki se omenjajo samo na
salonitanskih sinodah, samo okvirno sledi novejim predlogom njihove prostorske umestitve)
Udeleba kofov na pomembnih cerkvenih zborih v poznoantini dobi:
314 (Arelate), 325 (Nicaea), 343 (Serdica), 381 (Aquileia), 451 (Chalkedon), 553 (Konstantinopolis)
(archiepiscopus Salonitanus) in metropolita (v govorni partiji druge sinode tudi kot

papa beatissime), ima zanesljive paralele pri poimenovanju kofij podobnega ranga
v sosedstvu (Akvileja, Ravena) od srede 5. do konca 6. stoletja.98 Tudi seznama
udeleencev na koncu zapisnikov obeh sinod zbujata zaupanje. kofijske sedee,
ki nastopajo samo v teh seznamih (Arha, Scardona, Narona, Besto, Muccurum,
Sarsenterum, Ludrum, Mactaritana (eccl.), Barcensis (eccl.), Sarsinensis (eccl.)),
je mogoe doloiti s pomojo toponimov v poznoantinih geografskih virih, kot sta
Tabula Peutingeriana in Cosmographia anonimnega geografa iz Ravene. Cerkve-
no topografijo, ki se nanaa predvsem na ozemlje dananje Bosne in Hercegovine,
potrjujejo v posameznih segmentih arheoloke raziskave, bodisi da gre za prav redke
98 Brato (Die Geschichte, kot v op. 89), 537-541.
Z BORNIK OB 8 0-LETNICI PROFESORJA MARIJANA SMOLI KA 313

RAJKO BRATO
napisne potrditve posameznih krajevnih imen ali pa za najdbe ostankov cerkva, ki bi

kazale na moen ali celo verjeten obstoj kofijskih sredi.99 Seznama podpisnikov
se med seboj precej razlikujeta. Leta 530 je bilo navzoih osem kofov, leta 533
enajst. Na obeh sinodah so bili isti tirje kofje oz. pet kofijskih sedeev (v Sisciji,
edini na sinodi navzoi panonski kofiji, je v tem asu prilo do zamenjave kofa).
Okrog petdesetodstotna razlika med seznamoma v asovnem presledku le treh let ni
presenetljiva, saj potrjujejo razlini sinodalni zapisniki v pozni antiki velike spre-
membe v udelebi tudi v kratkem razdobju.
Zapisnika se med seboj razlikujeta: medtem ko vsebuje zapisnik prve sinode
trinajst sklepov razline vsebine, pa je zapisnik druge sinode po obliki stenogram
govorov treh kofov o eni sami temi in zakljunega govora nadkofa, kije bil obenem
sklep sinode. Zapisnika sta sestavljena v slabi in teko razumljivi latinini in veljata
za skoraj neprevedljiva. V temeljnih potezah sta primerljiva z zapisniki sinod od 4.
do 6. stoletja in s cerkveno ureditvijo ter problemi v ivljenju kranskih skupnosti
tega asa. Prva sinoda je obravnavala vpraanja cerkvene discipline in je obenem
prepovedala raznovrstne oblike zlorab in nepravilnosti finanne narave.100 Odloki
s podroja cerkvene discipline se nanaajo na dve podroji: (1) prepoved simonije,
ilegalnih oblik posveevanja in preve mnoinega posveevanja!OI ter (2) prepoved
prehajanja iz domae cerkve v drugo skupnost ali kofijo in prepoved sprejemanja
klerikov od drugod. S temi sklepi so hoteli prepreiti menjavanje cerkvene skup-
nosti, ki je bilo v pozni antiki zaradi razlinih vzrokov oitno dokaj pogosto.102
Na drugi sinodi so reevali vpraanje delovanja cerkvene organizacije. Na saloni-
tanskega nadkofa sta bili naslovljeni dve pronji v govorni obliki. V primeru prve
pronje v imenu skupine navzoih kofov, da bi zaradi prevelikih razdalj in teav,
ki so jih imeli posamezni kofje pri izvajanju duhovne oskrbe, ustanovili tri nove
kofijske sedee, je nadkof za tri predloene primere (in Sarsentero, Muccuro et
Ludro) s tem soglaal; zatem je sinoda potrdila nove kofe in doloila meje med
novimi kofijami.103 V primeru dodatne vsebinsko analogne pronje enega kofa,
da bi tudi na ozemlju njegove kofije ustanovili e en kofijski sede, je nadkof
99 I. Bojanovski, Bosna i Hercegovina u a11tiko doba, Ademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine. Djela 66 (Centar
za balkanoloka ispitivanja 6), Sarajevo 1988; gl. Register (417-423), s.v. Bistua; Ludrum; Municipium Diluntum;
Municipium Salvaticum; Municipium Sarditanum; Sarsiteron); S. ae, Civitates Dalmatiae u "Kozmografiji" Anonima
Ravenjanina, Diadora 15, 1993, 347-439, zlasti 360; 390-393; 404-408 ; kegro (op. 96); Puljic, Skergo (op. 96).
Novej a pregleda zgodnjekranske arhitekture: Oj. Basler, Sptitantike undfriihchristliche Architekt11r in Bosnien und
Herzegowina, Wien 1993; P. Chevalier, Ecclesiae Dalmatiae. Tome 1 - Catalogue; Tome 2-Illustrations et conclusions.
Salona II (izd. N. Duval, E. Marin), Collection de l'Ecole fran~aise de Rome 194/2, Roma, Split 1996 (zlasti Tome 2,
15-26).
100 Med 13 sklepi so se na navedena vpraanja nanaali naslednji: Synodus Sa/onitana 1, c. 1, 2, 3, 10, 11 , v Klaic (op. 80),
77-79.
101 Synodus Salonitana I, c. 4, 5, 8 (Klaic, 78-79).
102 Synodus Saloni lana I, 6, 7 (Klaic, 78-79); podobne prepovedi na cerkvenih zborih pozne antike (v izboru): Nicaea (325),
can. 15-16; Antiochia (341), can. 3; Serdica (343), can. 15-16, 19; Carthago (418), can. 54, 90; Chalcedon (451), can . 5,
10, 13, 20; Constantinopolis (691/2, Trullanum II), can. 17-18. Prim. P.-P. Joannou (izd.), Discipline generale antique
(II.-IX s.), Pontificia commissione per la redazione del codice di diritto canonico orientale, Fanti.Jase. IX. Les canons
des conciles oec umeniques, Grottaferrata 1962, 36-38; 74; 77-78; 80; 85; 148-150 (s podrobnim navajanjem virov).
103 Synodus Salonitana II (Klaic, 83).

PODOBA POZNOANTINEGA !LIRIKA V HISTORIOGRAFIJI POZNE ANTIKE IN SREDNJEGA VEKA
to monost odlono zavrnil. Ob prvi pronji je nadkof izhajal iz spoznanja, da se

kljub ustanovitvi nove kofije na ozemlju obstojee kofova oblast ne zmanja, e le-
ta zaradi preobremenitve (velike razdalje, veliko tevilo upnij) ne more opravljati
svojih dolnosti. V drugem primeru je podobno utemeljeno pronjo zavrnil, e da se
z ustanavljanjem (pre)velikega tevila kofij ali zaradi ambicioznosti posameznikov
(cupiditas) rui veljavna cerkvena ureditev. Ker zapisnika v vsebinskem pogledu
ne izstopata iz konteksta problemov, s katerimi se je sooala cerkev v 6. stoletju, se
pridruujemo mnenju ve raziskovalcev, da sta ne le seznama podpisnikov, temve
tudi zapisnika sinodalnih sklepov v svojem jedru avtentina.
IV. Prikaz obdobja od druge polovice 5. do prvih desetletij 7. stol. je v srednjevekih

historiografskih besedilih izredno zapleten in v ve potezah nerazjasnjen. Temeljna
vpraanja postavljata dve besedili, t.i. libellus Gothorum (pogl. 1-3) in Tomaeva
Historia Salonitana (pogl. 7 in deloma 1O), medtem ko Historia Salonitana maior na
tem mestu izpua temeljni odlomek o Gotih in njihovem prihodu v Dalmacijo.104
Libellus Gothorum ali Regnum Sclavorum, ki se sklicuje na ustno izroilo in stare
zapise,105 uvodoma prikazuje prihod Gotov na Balkan iz severnih deel pod vodst-
vom treh sinov kralja Svevlada (Brus, Toti/la, Ostroylus), ki ga neznani avtor datira
v as monofizitskemu nauku (Eutychiana haeresis) naklonjenega cesarja Anastazija
(491-518), papea Gelazija (492-496), kofov Germana iz Kapue (516-541) in
Sabina iz Kanuzija (514-556) ter opata Benedikta iz Nursije (opat na Montecassinu
529-543), torej v celoti na priblino est desetletij dolgo obdobje.106 Medtem ko je
najstareji sin nasledil oeta in vladal doma, pa sta mlaja dva ob podpori starejega
zbrala veliko vojsko in osvojila Panonijo ter razirila oblast proti zahodu.107 Nastop
treh bratov in osvojitev Panonije sta primerljiva z Jordanesovim opisom razmer po
propadu Atilove drave, ko so se kot federati vzhodnega rimskega cesarstva naselili
v Panoniji Goti pod vodstvom treh bratov (Valamir, Vidimer, Thiudimer) in postali
104 Anonimni kompilator spisa Historia Salonitana maior je pogl. 7, 3-4 v Historia Salonilana izpustil. O vzrokih za ta
izpust prim. Klai (op. 80), 32-33; Katiic v: Thomas Archidiaconus (op. 79), 402.
105 Libellus, Prolegomena (izd. Main, kot v op. 78), 39): . me scripsisse . ea, quae [legi et] a patribus nostris et anti-
quis senioribus veridica narratione referre audivi. Poskusi komentarjev zaetnih poglavij, ki obravnavajo poznoantino
dobo: ii (op. 78), 420-426; J. Rus, Kralji dinastije Svevladiev. Najstareji skupni vladarji Hrvatov in Srbov 454-614,
Ljubljana 1931; J. Kelemina, Popa Dukljanina Libellus Gothorum" (1-VII), Etnolog 12, 1939, 15-35; Moin (op. 78),
18-21in40-46; Steindorff(op. 78), 290-293.
106 Libellus l (Mo in, 40): .. . exiit quoque gens a septentrionali plaga, quae Gothi nominabantw; gens ferox el indomita,
cui erant /res fra/res principes, filii regis Svevladi, quorum nomina suni haec: primus Brus, secundus Totilla, tertius
vero Ostroylus. Glede zelo ohlapnega datiranja prim. ii (op. 78), 421-422 in Steindorff (op. 78), 290-291. O zelo
hipotetini razlagi omenjenih osebnosti kot gotskih knezov in njihovih dejanj v stoletje dolgem asovnem razponu
zgodovine Vzhodnih Gotov od prihoda v Panonijo (456) do sklepne faze zatona vzhodnogotskega kraljestva v Italiji
(552) prim. Rus (op. 105), 29-53; Main, 40 op. 7-11; Steindorff (op. 78), 291-293 . Po domnevi, ki jo je izrazil Kelemina
(op. 105, 20-25), naj bi se za osebo z imenom Totilla skrival hunski kralj Atila, kar naj bi se ujemalo s srednjevekim
izroilom Gesta Hunorum. Prim. Steindorff, 292 op. 57, kije hipotezo zavrnil kot neutemeljeno.
107 Libellus 2 (Moin, 41): ... debellaverunt Pannoniam provinciam et bellando obitinuerunt eam.

RAJKO BRATO
za poldrugo desetletje (okrog 456-472) vodilna sila v srednjem Podonavju.108 Sledi

fantazijski prikaz vojne, ki stajo proti panonskim Gotom zaela "kralj Dalmatincev"
s sedeem v Saloni in kot njegov zaveznik "kralj province Istre" na elu kranske
vojske. Po veliki bitki se je vojna konala z veliko zmago poganskih Gotov. V bitki
je padel "kralj Istre", prav tako velik del kranske vojske, medtem ko se je "kralj
Dalmatincev" reil v Salono. Ozadje tega dela pripovedi je povsem neznano in zato
prepueno golim ugibanjem.109
Opis delitve ijudstva in vojske med Totilo (Toti/la) in Ostrojlom (Ostroylus)
bi mogel ustrezati delitvi Gotov v Panoniji leta 472. Totilov pohod per Jstriam et
Aquileiam v Italijo in njegova osvojitev deele je morda bled odsev Teoderikovega
pohoda v Italijo leta 489 in ve kot triletne vojne proti Odoakru, medtem ko Totilova
smrt po prihodu na Sicilijo spominja na propad istoimenskega vzhodnogotskega
kralja, ki je leta 550 osvojil otok in dve leti kasneje padel v bitki pri kraju Busta
Gallorum, s imer je bila zapeatena usoda vzhodnogotske drave v Italiji. Anonim-
ni avtor bi v tem primeru povezal v eno osebnost dva najpomembneja vzhodnogot-
ska vladarja v Italiji, Teoderika in Totilo.11 O Totilov brat Ostroylus naj bi istoasno
vdrl v Ilirik (Jllyriam provinciam), zavzel celotno Dalmacijo in se konno naselil
v Prevalitani (regio Praevalitana). Nato naj bi padel v vojni proti bizantinskemu
cesaiju (imperator Constantinopolitanae urbis), nakar je vojno nadaljeval njegov
sin. Historino ozadje tega dela pripovedi je verjetno bizantinsko zavzetje Salone
in Dalmacije z boji na zaetku gotsko-bizantinske vojne (535-536).111 Libellus v
nadaljevanju predstavlja vlado Svevladovega sina Selimirja, igar drava naj bi se
raztezala od Balkana do Poljske. Njegov sin enakega imena naj bi naselil na njenem
ozemlju mnoico Slovanov, ki se na tem mestu prvi omenjajo, 112 kronoloko nekako
v prvi polovici 7. stol., medtem ko spis do tega trenutka poroa samo o Gotih. V asu
Selimirovega naslednika Vladina (Vladinus) pa se omenja prihod povolkih Bolga-
rov, ki so zavzeli Mezijo in Makedonijo, dogodek, ki se da na podlagi zanesljivih
virov datirati v as okrog 680. Potem ko je bizantinski cesar sklenil z Bolgari mir
(681),113 je tudi Vladinus sklenil z njimi mir. Odtlej sta obe ljudstvi iveli v slogi
JOB Jordanes, Getica 268 (MGH AA 5,1, 127). Prim. Moin, 20. O zgodovini Gotov v Panoniji v tej dobi gl. H. Wolfram,
Die Golen, Miinchen 31990, 259-268; A. Schwarcz, Die Golen in Pannonien und auf dem Balkan nach dem Ende des
Hunnenreiches bis zum ltalienzug Theoderichs des GroBen, Mitteilungen des Instituts flir 6sterreichische Geschichts-
forschung 100, 1992, 50-66; Lotter (op. 28), 85-96 in 213-218.
109 libellus 2 (Moin, 41-42). Po predlogu, ki gaje izrazil Steinfdorff(op. 78), 292, bi lahko sluil kot zgodovinsko ozadje
poskus Julija Nepota (468-474 kot dejansko samostojni vladar v Dalmaciji), da bi s pomojo Bizanca zasedel prestol
v Italiji (474-475). Ta se je po porazu proti Orestu (tega so morda podpirali Vidimerovi Goti, ki so se od leta 473 dalje
zadrevali v Italiji) umaknil v Salono in tam vladal e pet let (do 480); gl. kratko PLRE II, 777-778, Iulius Nepos 3;
obirno Posavec (op. 63), 39-47. V tem primeru bi bila velika bitka med rimsko-kransko in gotsko-pogansko vojsko
povsem izmiljena, kakor je plod fantazije tudi rex Istriae provinciae.
110 libellus 2 (Moin, 109); PLRE III, 1328-1333 (Totila).
111 libel/us 2-3 (Moin, 42-43); prim Steindorff(op. 78), 292-293; Wolfram (op. 107), 339-340.
112 libel/us 4 (Moin, 44): Replevit [terram] multitudine Sc/avorum ...
113 Theophanes, Chronographia A.M. 6171 (De Boor !, 359, 25-26 ; II, 227, 29-30); prim. Concilium universale Constanti-
nopo/itanwn tertiwn, Actio XVI (ACO ser. II, vol. 3, 694, 27); V. Gjuzelev, Forschungen wr Geschichte Bulgariens im
Mitte/alter, Miscellanea Bulgarica 3, Wien 1986, 41.

PODOBA POZNOANTINEGA ILJRIKA V HISTORIOGRAFIJI POZNE ANTIKE IN SREDNJEGA VEKA
in soitju, saj sta bili obe poganski in sta govorili isti jezik: Gothi qui et Sclavi in
Vulgari. Na tem mestu se Goti v spisu zadnji omenjajo.114
Skladno s tem izroilom, vendar prirejeno zgodovini Salone, poroa arhidiakon
Toma, da je Totila potem, ko je povedel Gote de partibus Teutonie et Polonie, 115
pred pohodom v Italijo oplenil dele Dalmacije, zavzel del Salone in razruil del Diok-
lecijanove palae. Delno razruenje Salone v asu "Totilovega" pohoda bi moglo
biti odraz izroila o gotskem dvakratnem neuspenem obleganju Salone v bizan-
tinsko-gotski vojni: najprej v letu 537, drugi v letu 548, v asu vzhodnogotskega
kralja Totile.116 Te okoliine je mogoe, seveda povsem anahronistino, postaviti v
pol stoletja dolgo obdobje (okrog 489-548), vendar pa je avtor dogajanje umestil v
zgodnje 7. stoletje, v as po pontifikatu papea Gregorja l. (591-604 ), igar spor s
salonitanskim kofom Maksimom (okrog 594-602) je postavil pred prikaz nasilnega
zatona mesta.
Pri svojem opisu se je Toma opiral na dalmatinsko lokalno izroilo, ki ga najdemo
pri Konstantinu Porfirogenetu; govori pa o spopadih med "Slovani, ki se imenujejo
tudi Avari", in Bizantinci na obmoju Dalmacije ter o slovansko-avarskem zavzetju
Salone;117 prav tako sporoa o prihodu Hrvatov z obmoja Poljske, ki so premagali
Avare in prevzeli oblast na obmoju Dalmacije.118 Salona naj bi uniili Slovani in
Avari, ki so prili s severa; to izroilo je identino pri Konstantinu Porfirogenitu in
arhidiakonu Tomau. Bistvena razlika je ta, da bizantinski cesar (oz. njegovi viri)
dajejo napadalcem oznako "Slovani, ki so tudi Avari", omembo tedaj neobstojeih
Gotov pa razumljivo izpuajo. Konstantinove tudi sicer redke omembe Gotov so v
celoti historino pravilne.119 Splitski kronist je tri stoletja kasneje iz nekega neidenti-
ficiranega, ideoloko precej nevtralnega vira, ki ga je uporabljal tudi anonimni avtor
spisa Libellus Gothorum, prevzel v antiki sicer prav redko identificiranje Gotov
s Slovani.120 Zavojevalce je oznail kot "Gote, ki so tudi Slovani", izpustil pa je
omembo Avarov. Splitski kronist je uporabljal pri oznaki Slovanov spoetka samo
114 Libe/lus 5 (Moin, 44-46).

115 Historia Salonitana 7,3-5 (Peric, 30-31; v nadaljevanju tudi de partibus Po/onie ... de Polonia seu Bohemia .), medtem
ko prinaa Libe/lus Gothorum 1 (Moin, 20) le splono oznako (a septentriona/i plaga). K temu mestu gl. Katiic (op. 1),
254-255; Katiic v: Thomas Archidiaconus, Historia (op. 79), 402-403; izrpno Matijevi Sokol, Toma Arhiaakon (op.
79), 233-250.
116 Procopius, Bel/um Gothicum 1,16,8-18 (obleganje 537); 3, 35, 23-26 (obleganje 548). Prim. I. Goldstein, Bizant na
Jadranu, Zagreb 1992, 23 in 28.
111 Konstantin Porphyrogenitos, De administrando imperio 29,14-53; 30,14-60 (izd. Gy. Moravcsik, R.J.H. Jenkins),
Dumbarton Oaks 1967, 122-124 in 140-142). Prim. B. Ferjanic, Dalmacija u spisu De administrando imperio -vrela i
putevi saznanja, Zbornik rodova Vizantolokog instituta 29-30, 1991, 9-21; Katii (op. 1), 289-295; Katiic v: Thomas
Archidiaconus, Historia (op. 79), 403-404; Matijevi Sokol, Toma Arhiaakon (op. 79), 237-238 ..
11& De administrando imperio 30,61-71; 31,1-25. Katii (op. 1), 298-300. O tevilnih spornih vpraanjih v zvezi z interpre-
tacijo pogl. 29-31 gl. nazadnje L. Margeti, O etnogenezi H1vata i S/avena, Split 2007, zlasti 19-138.
119 De administrando imperio 21,32 (gotsko zavzetje Rima 410); 25, 15-29 (Goti v Panoniji in Trakiji, gotski pohod v
Italijo) .
120 Najstareje besedilo, v katerem najdemo to predstavo, je legenda o sv. Domniju s srede 11. stoletja (BHL 2268; gl. op.
124); o zapletenem vpraanju gl. Matijevic Sokol, Toma (op. 79), 238-240. O omembah Gotov v srednjem veku prim.
ii (op. 78), 110-121.

RAJKO BRATO
gotsko ime, kasneje pa alternativno oznako (Goti ali Slovani oz. Goti in Hrvatje), pri
emer je gotsko ime vedno postavil na prvo mesto.121
Vzrokov za tako identifikacijo, ki jo je prevzel tudi beneki kronist Dandu-
lus,122 ni mogoe zanesljivo ugotoviti. Po mnenju ruske zgodovinarke Akimove naj
bi povezovanje slovanske ("hrvatske") oblasti nad Salono v zgodnjem 7. stoletju
z imenom Gotov izhajalo iz hrvake tradicije. Hrvaki vladarji naj bi namre na
podlagi gotske identifikacije v odnosu do Bizanca opravievali svoje ozemeljske
zahteve do dalmatinskih mest in njihovega romanskega prebivalstva z argumentom,
do so neko temu ozemlju legalno vladali (Vzhodni) Goti.123 V primeru pravilnosti
take razlage bi fiktivno enaenje Gotov s Slovani igralo neko vlogo v meddravnih
odnosih e v 7. in 8. stoletju.
Verjetneji razlog za nastanek te predstave je na nasprotni, romanski
strani. Ni znano, kako dolgo je med dalmatinskimi Romani, zlasti v Saloni oz.
zgodnjesrednjevekem Splitu, ivel spomin na vzhodnogotsko oblast (493-536)
in kakne so bile njihove predstave o tej dobi. Izroilo pri Konstantinu Porfiroge-
netu dokazuje, da so dalmatinski Romani kot unievalce Salone pravilno oznaili
Slovane in Avare, ne pa Gotov. Kljub temu poroa Passio s. Domnii, ki je ohranjena
v kasnejem zapisu Adama iz Pariza (okrog 1060), da so mesto razruili Goti.124
Taka oznaka pokonevalcev mesta kae na namerno ponarejanje prvotnega izroila.
Omemba Gotov kot pokonevalcev Salone odraa jasen namen, da bi z oznako
"Gotov" Slovane diskreditirati kot nepoboljljive heretike. Uveljavljanje slovanske-
ga liturginega jezika, slovanske pisave in slovanskega bogosluja v okviru misijona
Cirila in Metoda in njunih uencev je naletelo na oster odpor v katoliki cerkvi. Iden-
tificiranje Slovanov z arijanskimi Goti je pomenilo napad na slovansko bogosluje,
ki je bilo s tem oigosano kot heretino, prav tako se kot heretik oznauje njegov
zaetnik Metod, slovanska glagolica pa kot "gotska pisava". Sklepanje nasprotnikov
slovanskega bogosluja je temeljilo na pol tisoletja stareji analogiji iz pozne
antike: Goti, ki so v 4. stol. sprejeli kranstvo v arijanski obliki, so veljali za vodilno
heretino ljudstvi v antiki, ki je z Wulfilovim prevodom Biblije dobilo svete knjige v
nacionalnem jeziku. Metodu, kije med Slovani iril kranstvo v slovanskem jeziku,
uvajal slovanski liturgini jezik in zael z uvajanjem slovanske pisave glagolice, so
oitali herezijo. Njegova pisava je bila "gotska pisava", njegova "herezija" pa kar
121 Thomas, Historia 7,6 (dux Gothus, qui loti praeerat Sclavonie); 10,4 (duces Gothorum et Sclauorum) 13,2 (duces Gotho-
111m et Chroatorum). Gl. v izd. Peric, 34; 46; 52.
122 Dandulus, Chronica a. 830 (ed. E. Pastorello, 148: ... erant enim Sclavi adhud gentiles, quia a Gothis originem duxe-
rant).
123 O. A. Akimova, Foma Splitski}, Istorija arhiepiskopov Sa/ony i Splita, Moskva 1997, zlasti 162-163, op. 68. Prim.
zadrano stalie do te hipoteze, ki sta ga izrazila Matijevi Sokol, Toma (op. 78), 240 op. 1031, in Katiic v: Thomas
Archidiaconus, Historia, 403 op. 158.
124 Passio s. Domnii 8 (AA SS Aprilis II, 1865, 8 C): Postea vero, Gothorum irruptione diruptis fundit11sq11e eversis Salonis,
concives ad proximas insulas confugerunt ... Prim. Thomas, Historia 16,3 (Peri, 68-70; Adam je zajemal, kot sam
poroa, a ueteribus ystoriis; njegovo besedilo je nadomestilo stareji spis o muenitvu, ki je bil napisan v slabi latinini
(inculto sermone); prim. Matijevi Sokol, Toma (op. 79), 140-141.

PODOBA POZNOANTINEGA lLIRJKA V HISTORIOGRAFIJI POZNE ANTIKE IN SREDNJEGA VEKA
"arianizem'', najbolj nevarna med vsemi herezijami v stari Cerkvi.125 Oznaka gotske
pripadnosti je s tem spremenila svoj prvotni pomen, saj je bil pri njej pomemben
predvsem vidik verske pripadnosti, bistveno manj pa etnine identitete.
Pri tem se kae bistvena razlika med spisoma Libellus Gothorum in Historia
Salonitana. V prvem spisu se Goti zadnji omenjajo pri opisu dogodkov proti koncu
7. stoletja. Na vseh mestih se oznaujejo kot divji barbari, kot pogani in preganjalci
kristjanov, nikjer pa ne kot arijanski heretiki.126 V nadaljevanju sta slovanski misijon
Cirila in Metoda in zatem ureditev cerkvenih razmer na sinodi in planitie Dalmae
predstavljena kot zgodovinski dejstvi temeljnega pomena.127 Kot poroa Historia
Salonitana, naj bi bili Gothi inArriana per:fidia v Dalmaciji aktualni e vse do cerkve-
nega zbora v Splitu leta 1063(!).128 Identificiranje Gotov kot Slovanov sta oba avtorja,
anonimni duhovnik iz Duklje in tri generacije kasneje splitski arhidiakon Toma, z
bistveno razlinim poudarkom projicirala v poznoantino in zgodnjesrednjeveko
dobo in s tem potvorila zgodovinsko sliko. Medtem ko pri prvem piscu to enaenje
ni tako izrazito, pa ga je arhidiakon Toma uporabil v cerkvenopolitinih sporih
svoje dobe. Anonimni poznosrednjeveki redaktor kompilacije Historia Salonitana
maior je njegove ideje sprejel v nekoliko zmanjanem obsegu.129
Srednjeveko izroilo o zatonu in propadu antike je zapleteno, kontradiktorno in
pua vrsto odprtih vpraanj. Slika, ki jo posredujejo srednjeveki avtorji, mono
odstopa od dananjega stanja raziskav. To temelji na ponovnem prouevanju Konstan-
tina Porfirogeneta in drugih redkih literarnih virov, vedno bolj pa na arheolokih
raziskavah, pri emer se posamezni raziskovalci mono razhajajo v svojih zakljukih.
Vsekakor ni mogoe dokazati kontinuitete gotske poselitve v zgodnji srednji vek, ki
so jo domnevali posamezni raziskovalci stareje generacije.130
Gotska identifikacija pri junih Slovanih, ki jo najprej zasledimo v latinskem
prevodu sicer neohranjene slovanske kronike iz poznega 12. stoletja, sredi 13. stol.
pri splitskem kronistu Tomau in v prvi polovici 14. stol. pri benekem kronistu
Dandulu, je vplivala na oblikovanje predstav o izvoru Hrvatov v 19. in 20. stoletju.
V 19. stoletju se je pojavila ideja, da so Hrvatje slavizirani Goti, v tridesetih letih
125 Prim. Thomas, Historia 13,2 (Peric, 52: . per predicationem predicti Johannis ac aliorum presulum Salonitanorum
duces Gothorum et Chroatorum ab Arriane hereseos fuerant contagione purgati); 16,6 (Peric, 70, ob opisu sinode 1061-
1062): Dicebant enim, Goticas litteras a quodam Methodio heretico fuisse repertas, qui mu/ta contra catho/ice .fidei
normam in eadem Sclauonica lingua mentiendo conscripsit. Quam ob rem diuino iudicio repentina dicitur mortefi1isse
dampnatus).
126 Libellus 1 (Moin, 40: Gothi . gens ferox et indomita); 2 (Moin, 41: Gothi crudeles); 3 (Moin, 44: multasque iniqui-
tates et persecutionesfaciendo christianis ... ); 4 (Moin, 44: njihov kralj je bil paganus et gentilis, eden njegovih nasled-
nikov (6, Moin, 47) je bil inimicus nominis christiani . ); 5 (Moin, 46: Gothi, qui et Sclavi, et Vulgari . populi gentiles
essent et una lingua esset omnibus). Na enak nain tudi kasneje Dandulus, a. 830 (op. 122).
121 Libellus 9 (Moin, 48-57); prim. Steindorff(op. 78).
12s Thomas, Historia 16, 11-13 (Peric, 72-76).
129 Klaic (op. 80), 89 (=Thomas, Historia 7,6); Klaic, 93 (=Thomas, Hist. 10,4); Klaic, 95 (Methodii doctrina kot vredna
obsodbe); Klaic, 106 (=Thomas, Hist. 13,2).
130 Hipotezo o kontinuiteti gotske poselitve na obmoju severozahodnega Balkana je skual utemeljiti na podlagi zgodovin-
skih in jezikoslovnih argumentov Rus (op. 105); na podlagi germanskih toponimov na zahodnem Balkanu jo je utemelje-
val tudi Kelemina (op. 105); prim. B. Saria, Dalmatia (als spiitantike Provinz), Realencyclopiidie der classischen Alter-
tumswissenschafl, Suppl. 8, 1956, 21-59, zlasti 37-38 (predstavitev hipoteze brez njenega ovrednotenja); Moin (op. 78),
19-20 (hipotezo zavraa kot napano).

RAJKO BRATO
20. stol. pa se je v posameznih krogih pojavila teorija o gotskem poreklu Hrvatov.

Tako kot drugi dve vsebinsko sorodni teoriji, o skandinavskem izvoru pri Slovencih
in o pomembni vlogi Gotov pri oblikovanju bolgarskega naroda pri Bolgarih, 131 tudi
teorija o gotskem poreklu Hrvatov ni dobila razsenosti prevladujoega nacional-
nega mita.
Seznam okrajav:
AASS = Acta sanctorum, 3. izd. Paris 1863 in kasneje
ACO= Acta conciliorum oecumenicorum, Berlin/Miinchen
BHL= Bibliotheca hagiographica Latina antiquae et mediae aetatis (ed. Socii Bollandiani), Brux-
elles 1898-1899
BHL Novum Suppl. = Bibliotheca hagiographica Latina antiquae et mediae aetatis. Novum Supplementum
(ed. H. Fros), Subsidia hagiographica 70, Bruxelles 1986
CB= Corpus scriptorum historiae Byzantinae, Bonn
CCSL= Corpus Christianorum. Series Latina, Tumhout
CLRE= Consuls oj the La ter Roman Empire (izd. R. S. Bagnall, A. Cameron, S. R. Schwartz, K. A.
Worp ), Atlanta 1987
CSEA= Co1pus Scriptorum Ecclesiae Aquileiensis, Aquileia/Roma
CSEL= Co1pus Scriptorum Ecclesiasticorum latinorum, Wien
GCS= Die griechischen christlichen Schriftste/ler der ersten Jahrhunderte, Leipzig/Berlin
ILCV= lnscriptiones Latinae Christianae Veteres (ed. Ch. Diehl), Dublin, Ziirich 31970
ILiug = lnscriptiones Latinae quae in lugoslavia inter annos repertae et editae sunt (ed. A. et J.
ae!), Situla 5, Ljubljana 1963 (t. 1-451); Situla 19, Ljubljana 1978 (t. 452-1222); Situla 25,
Ljubljana 1986(t. 1223-3128)
MGH= Monumenta Germaniae Historica, Hannover-Berlin
MGHAA = Monumenta Germaniae Historica. Auctores antiquissimi, Berlin, 2. izd. Miinchen
MGHSS = Monumenta Germaniae Historica. Scriptores, Hannover/Berlin
PG= Patrologia Graeca (ed. J. P. Migne), Paris
PL= Patrologia Latina (ed. J. P. Migne), Paris
PLRE= Th e Prosopography oj The Later Roman Empire 1 (A.D. 260-395; by A. H. M. Jones, J. R.
Martindale, J. Morris, Cambridge 21975); II (A.D. 395 - 527; by J. R. Martindale, Cambridge
1980); III (A.D. 527 - 641; by J. R. Martindale, Cambridge 1992)
SC= Sources Chretiennes, Paris
13 1 U. Brunnbauer, Illyrer, Veneter, lraner, Urserben, Makedonen, Altbulgaren. Autochthonistische und nichtslawische
Herkunftssmythen unter den Siidslawen, Zeitschrift fiir Ba/kanologie 42, 2006, 37-62, zlasti 44-45 (domnevni gotski
elementi pri Hrvatih); 57-58 (domnevna vloga Gotov v etnogenezi Bolgarov) ; o komaj opaeni teoriji o skandinavskem
izvoru Slovencev kratko R. Brato, II mito dei Veneti presso gli Sloveni, Quaderni Giuliani di Storia 26, 2005, 17-54,
zlasti 25-26.

Podoba Poznoanticnega Ilirika V Historio PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Podoba Poznoanticnega Ilirika V Historio PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UDK 930(398)"652/653"

1.01 Izvirni znanstveni lanek

Podoba poznoantinega Ilirika

Povzetek: Prispevek zajema ozemlje latinskega dela poznoantinega !lirika: Zahodni

ZBORNIK OB 80-LETN!Cl PROFESORJA MARIJANA SMOLIKA 293

Poznoantino in zgodnjesrednjeveko dobo na obmoju zahodnega in srednjega

294 LITURGIA-THEOLOGIA PRIMA

ZBORNIK OB 80-LETNICI PROFESORJA MARIJANA SMOLIKA 295

pet anonimnih zapisov o muencih v domaih skupnostih.13 K izgubljenim spisom

Poznoantino zgodovinopisje (posebej kronistika) avtorjev

296 LITURGIA- THEOLOGIA PRIMA

Dva pomembna poznoantina avtorja kronik, Hieronim in Marcelin, sta izhajala z

ZBORNIK OB 80-LETNICI PROFESORJA M ARIJANA SMOLIKA 297

298 LITURGIA-THEOLOGIA PRIMA

obdobja od Konstantina do okrog 385 s poudarkom na arijanski in priscilijanski

Srednjeveka historiografija (posebej kronistika) o poznoantini

ZBORNIK OB 80-LETNJCJ PROFESORJA MARIJANA SMOLIKA 299

reevanje problemov celotnega Ilirika (najmanj pet).40 Konec pismenstva zaznamu-

300 LITURGIA-THEOLOGIA PRIMA

9. stoletju pripravilAnastasius Bibliothecarius.46 Sredi 9. stol.je pomembno obseno

ZBORNIK OB 80-LETNI CI PROFESORJA MARIJANA SMOLIKA 301

Pomembneje so predstavitve dveh najbolj krvavih dravljanskih vojn 4. stoletja,

302 LITURGIA- THEOLOGIA PRIMA

svetovne kronistike z vrsto ustvarjalcev, kot so bili Sigebert iz Gemblouxa, Frutolf iz

59 Pregled celote: Brato, Poroila, 199-207.

ZBORNIK OB 80-LETNICI PROFESORJA MARIJANA SMOLIKA 303

l. Prvo Teodozijevo dravijansko vojno v zahodnem Iliriku (po Oroziju 7,35,3-4)

Razmerje med poznoantinimi in srednjevekimi besedili:

304 LITURGIA-THEOLOGIA PRIMA

pa Rufin s prevodom in nadaljevanjem Evzebijeve Cerkvene zgodovine. Ta izbor

ZBORNIK OB 80-LETNICI PROFESORJA MARIJANA SMOLIKA 305

kronike (do 325); Rufinov prevod Evzebijeve Cerkvene zgodovine in nadaljevanje

306 LITURGIA-THEOLOGIA PRIMA

Poznoantina zgodovina Ilirika v historiografskih spisih

ZBORNIK OB so:LETNICI PROFESORJA MARIJANA SMOLIKA 307

in v posameznih primerih celo vzhodnoalpskega obmoja. Gre za zelo razgledanega

I. Prikaz zaetkov kranstva v Saloni, kot ga posreduje splitski kronist Toma

308 LITURGIA-THEOLOGIA PRIMA

Salono, kjer ga je doletela muenika smrt. 82 V podkrepitev svoje razlage je navedel

ZBORNIK OB 80-LETNICI PROFESORJA MARIJANA SMOLIKA 309

310 LITURGIA-THEOLOGIA PRIMA

VIII - Ponnonio Secundo

Panonije proti severovzhodni Italiji. V prid Suicevemu predlogu govori Hieroni-

ZBORNIK 0 8 80-LETNICI PROFESORJA MARIJANA SMOLIKA 311

v "Kroniki" kot kraja Dioklecijanove smrti se nahaja v Evzebijevem delu kronike, ki

312 LITURGIA-THEOLOG!A PRIMA

(archiepiscopus Salonitanus) in metropolita (v govorni partiji druge sinode tudi kot

98 Brato (Die Geschichte, kot v op. 89), 537-541.

Z BORNIK OB 8 0-LETNICI PROFESORJA MARIJANA SMOLI KA 313

napisne potrditve posameznih krajevnih imen ali pa za najdbe ostankov cerkva, ki bi

314 LITURGIA-THEOLOGIA PRIMA

to monost odlono zavrnil. Ob prvi pronji je nadkof izhajal iz spoznanja, da se

IV. Prikaz obdobja od druge polovice 5. do prvih desetletij 7. stol. je v srednjevekih

ZBORNIK OB 80-LETNICI PROFESORJA MARIJANA SMOLIKA 315

za poldrugo desetletje (okrog 456-472) vodilna sila v srednjem Podonavju.108 Sledi

316 LITURGIA- THEOLOGIA PRIMA

114 Libe/lus 5 (Moin, 44-46).

ZBORNIK OB 80-LETNICI PROFESORJA MARIJANA SMOLIKA 317

318 LITURGIA-THEOLOGIA PRIMA

ZBORNIK OB 80-LETNICI PROFESORJA MARIJANA SMOLIKA 319

20. stol. pa se je v posameznih krogih pojavila teorija o gotskem poreklu Hrvatov.

320 LITURGIA-THEOLOGIA PRIMA

You might also like