Mangart

3
Vrh, ki so ga v ne tako daljni preteklosti veinoma
zapisovali Mangrt,1 je brez dvoma velikan Julijskih
Alp. Na slovenski viinski lestvici za Triglavom
Nadmorska viina in krlatico zaseda tretje mesto, e pritejemo e
2679 m Monta v Zahodnih Julijcih, pa le za eno mesto
zgrei zmagovalni oder. Mangart je tudi najvija
Viina izhodia gora, preko katere poteka meja nae drave. Poti
2055 m iz doline so dolge, naporne in tehnino zahtevne,
vendar zaradi ceste, ki planince dostavi zelo
Viinska razlika visoko, najvije v Sloveniji, zelo skromno oblju-
630 m dene vsaj v primerjavi z obiskom, ki ga je gora
delena v poletnih mesecih z visokega izhodia
na Mangartskem sedlu.
Z a ht evnost Vzhodno plat naega velikana zavzema Mali
Zelo zahtevna oznaena Koritniki Mangart (2370 m). Pri plezalcih je zelo
pot (PP 2/3). v islih njegova severna stena, izurjeni gorniki pa
se lahko na greben povzpnejo (in seveda preijo
O p rema do Mangarta) po zelo zahtevni zavarovani poti s
Obiajna pohodnika krbine Rob nad Zagaami, kjer stoji bivak Alberto
oprema, elada Busettini. Veina ga verjetno bolj pozna po starem
in komplet za imenu Trbiki bivak/Bivacco Tarvisio.
samovarovanje. Zahodnemu grebenu, ki se z Mangartskega
sedla nia proti Predelu, lahko brez dvoma reemo
svet za gorske romantike, ki jim gredo v slast
strme trave, izpostavljeni razi, ruevnata poboja
in skrite, e skoraj pozabljene stezice. Markiranih
poti ni, eprav civilizacija (asfaltirana cesta) ni
dale.
Na mangartskih strminah je bilo v prejnjem
stoletju iz politinih razlogov zgrajenih kar
nekaj poti. Ker je najlaja (takrat edina) pot na vrh
vodila z Mangartskega sedla ez italijansko oze-
mlje, mejni reim pa je prehod meje prepovedoval,
so slovenski planinci zgradili zelo zahtevno pot
po naem ozemlju. Tudi Italijani so se potrudili in
nad bivakom Nogara naredili izjemno zahtevno
ferato, ki se vije prikljui obiajni italijanski poti

1 O pravilnosti zapisovanja imena gore, od katere so odvisne

tudi vse izpeljanke, si strokovnjaki e vedno niso enotni.

34 Razirj e na slove nska p laninska p ot

 3 ma nga rt

Zahodna stran Mangarta z Rabeljskih pic

in se tako tudi izogne ozemlju sosednje drave. as i

Mejne kontrole dandanes seveda ni ve, poti pa so IzhodieMangart
gornikom v veselje ostale. (Slovenska pot) 2 h
Sestop (Italijanska
Iz h od i e: Mangartsko sedlo. Zaetek mangartske pot) 1.30 h
ceste je tik pod prelazom Predel na slovenski
strani. V poletnem asu pobirajo ekoloko takso. Skupaj 4 h

Vz pon :Z Mangartskega sedla odidemo po iroki

poti proti desni navzgor. Pod Malim Ratekim
Mangartom (2278 m) nas pripelje na sedlo,
kjer se razcepita Slovenska in Italijanska pot. V
steni na levi lahko opazimo varovala italijanske
zavarovane poti. Previdno, severna stran je pre-
padno odsekana! Na razpotju izberemo desno,
tejo pot. Napis Slovenska smer nas povabi
ez melie pod steno. Potek vzpona vidimo e
od spodaj, saj je v steni Mangarta dobro vidna
izrazita zareza. Pot nas vodi v grapo, kjer nam
pomagajo tevilni klini in jeklenice. Na vrhu
grape se pot obrne levo in ob varovalih plezamo
po strmi, a razlenjeni steni. Ko stopimo na ramo
jugozahodnega grebena, strmina popusti. Do
kria na vrhu ni ve dale.

35
3 ma n
nga
g a rt

S e zona Se stop:Do ceste lahko sestopimo po isti poti, pri-

Primerno v kopnih poroljiveja pa je vrnitev po italijanskem ozemlju.
letnih asih, obiajno Sprva sestopamo po vzhodnem grebenu. Ko se od-
od julija do septembra. cepi pot proti Robu nad Zagaami, krenemo levo
V grapah Slovenske in preimo po iroki, rahlo spuajoi se gredini,
poti in na prenici nad ki prekinja severno ostenje Mangarta okoli dvesto
severno steno se lahko metrov pod vrhom. Na sicer lahki poti je potrebna
ob s snegom bogatih velika previdnost, saj je pod nami globok prepad.
zimah sneia obdrijo e posebej nevarno je lahko v zgodnjem poletju,
e dale v poletje. ko pot prekrivajo obsena sneia. Zdrsa si
tukaj enostavno ne smemo privoiti! S pomojo
Koa jeklenic doseemo razpotje s Slovensko potjo. Na
Koa na Mangrtskem Mangartsko sedlo sestopimo po isti poti.
sedlu (PD Bovec,
1906 m), odprta v ++Pot iz Koritnice je veliko dalja in zahtevneja.
poletni sezoni. Izhodie je kmalu za Logom pod Mangartom.
Asfaltirana cesta nas pripelje do manje hidro
ig elektrarne. Dlje vonje ne priporoam, eprav bo
Na vrhu Mangarta. morda zapornica odprta. Domaini cesto popra-
vljajo z velikim trudom in prav nobene potrebe ni,
da jo uniujemo obasni obiskovalci, ki z nadaljnjo
vonjo tudi krimo prometne predpise.
ez nekaj mostov se sprehodimo do konca
ceste pod Koritniko planino. Malo vije se desno
odcepi pot proti prevalu ez Breice in Zavetiu
pod pikom, mi pa nadaljujemo naravnost proti
zatrepu Koritnice. Skozi gozd se povzpnemo do
lovske koe. Vije doseemo odprta poboja. Pot
se ez nekaj stopenj dvigne do zatrepa V Koncu,
kjer se desno odcepi steza proti Kotovemu sedlu.
Zatem v levo prekamo iroko grapo in se vzpe-
njamo proti steni V Koncu pice. Na levi se odpre
prehod ez grapo. Na obsenih travnatih pobojih
se naa pot kria z razpadlo mulatjero, ki vodi na
Rob nad Zagaami.
Monosti nadaljevanja sta dve: mimo bivaka,
ez strmo steno na Mali Koritniki Mangart in po
grebenu do Hude krbine (teja pot) ali preenje
strmih poboij na juni strani (laja, a e vedno
zahtevna pot). e izberemo prvo monost, se po
poti, ki se odcepi desno, povzpnemo do bivaka
Alberto Busettini na Robu nad Zagaami. Nad
njim se ob jeklenici (izjemno zahteven prehod,
ki terja veliko moi tudi v rokah!) povzpnemo na

36 Razirj e na slove nska p laninska p ot

Na Slovenski poti, 3 ma ng
ngaa rt

spodaj Mangartsko sedlo

37
37
3 ma n g a rt

Podoba Mangarta nad Loko Koritnico

Mali Koritniki Mangart in preimo po grebenu

do stika z lajo potjo. Ta zavije v june strmali in se
dvigne na izpostavljena travnata poboja visoko
nad Koritnico. Obe poti se zdruita pred sestopom
v Hudo krbino, kjer smuknemo skozi preduh. ez
izpostavljena juna poboja nadaljujemo proti
Mangartu. Ko se prikljuimo Italijanski poti, do
vrha ni ve dale. Iz Koritnice 78 h.
Na Mangartsko sedlo najlaje sestopimo po
Italijanski poti. e nas na sedlu ne aka vozilo,
gremo po cesti do desnega ovinka, kjer na levi opa-
zimo sedelce med Rdeo skalo in Malim vrhom
(1992 m). ezenj sestopimo prek travnate planje
Jaki v dolino. Neoznaena steza nas najprej v

38 Razirj e na slove nska p laninska p ot

 3 ma ng
ngaa rt

rahlem spustu vodi pod strmimi stenami proti

vzhodu, nato pa se odloneje obrne proti jugu.
Srednji del je zelo strm in tudi stezi je v asu bujne
rasti teko slediti. Ko stopimo v gozd, gre spet
laje. Oznaeno pot, po kateri smo se povzpeli na
Mangart, doseemo v bliini lovske koe in se po
njej vrnemo do izhodia.
Zelo zahtevna oznaena pot (PP 3), razliica
preko Malega Koritnikega Mangarta je e teja
(PP 4/5). Za turo potrebujemo 1012 h. Komur je
enodnevni pohod prenaporen, lahko prenoi v
bivaku Alberto Busettini na Robu nad Zagaami ali
v Koi na Mangrtskem sedlu. Srednji del sestopa Pirenejski kamnokras
vodi po neoznaeni poti, ki zahteva odlino po-
znavanje terena in izkunje. Z Mangartskega sedla
lahko po markirani poti sestopimo v dolino tudi v
obmoju ceste, ez Mangartsko planino in skozi
vas Strmec na Predelu. Pot se vekrat izogne cesti
po oznaenih blinjicah.

++Ferata Vi a Ita liana: Zane se pri bivaku Nogara,

do katerega lahko pridemo od Mangartskih jezer
(2.30 h), ali e sestopimo z Mangartskega sedla
(30 min). Nad bivakom gre kmalu zares. Z jekle-
nicami zavarovana pot nas povede v steno Malega
Ratekega Mangarta. Skozi preduh splezamo do
police, ez steno nad njo pa doseemo drugo vo-
tlino. Vije se svet za kratko poloi, a kmalu trimo
v navpien zid. ez dobrih sto metrov visoko, zelo
izpostavljeno, deloma celo previsno steno nam
pomagajo tevilne skobe in neprekinjena jekle-
nica. Brez varoval bi bil prehod moen le s teav-
nim plezanjem. Vije nas varovala povedejo precej
levo. ez zadnjo, najstrmejo steno se povzpnemo
na mejni greben v bliini razcepa Italijanske in
Slovenske poti. Do vrha Mangarta se lahko seveda
povzpnemo po obeh. Izjemno zahtevna zavaro- Vod ni k i : Tine Miheli: Julijske
vana pot (PP 4/5). Potrebujemo elado. Nujno je Alpe, PZS, 2009; Andrej Maera:
55 zavarovanih plezalnih poti,
samovarovanje, tudi dodatno varovanje z vrvjo ni Sidarta, 2011; Andrej Stritar:
odve. Potrebne so dobra fizina pripravljenost, Gore nad Soo, Sidarta, 2006.

dovolj moi v rokah in popolna hladnokrvnost

do brezdanjih pogledov v globino. Od Belopekih
jezer in nazaj za turo potrebujemo skoraj 10 h, z
Mangartskega sedla pa polovico manj.
Z e ml j e v i d i : Jalovec in
Mangart, PZS, 1 : 25.000; Bovec
Trenta, Sidarta, 1 : 25.000; Posoje,
Kartografija, 1 : 40.000; Julijske
Alpe, zahodni del, PZS, 1 : 50.000.

39