Skerjanec Vesna-Pravilno Naslavljanje Postnih Posiljk

B&B
VIJA STROKOVNA OLA
Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

Program: Poslovni sekretar
PRAVILNO NASLAVLJANJE POTNIH

POILJK
Mentorica: Ana Peklenik, prof. Kandidatka: Vesna kerjanec

Lektorica: Ana Peklenik, prof.
Ljubljana, november 2009

ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici in profesorici Ani Peklenik za vodenje in usmerjanje ter za

vso drugo podporo pri izdelavi diplomske naloge.
Prav tako se ji zahvaljujem tudi za lektoriranje moje diplomske naloge.
Hvala g. Slavku Trudnu, g. Jovu Pekirju, g. Botjanu Sepmprimoniku in gospe

Ireni Tomi za pomo in nasvete pri izdelavi diplomske naloge.
Posebna zahvala gre mojemu mou, ki me je v asu tudija spodbujal in mi bil v

oporo s svojim preprianjem v moj uspeh.
IZJAVA
tudentka Vesna kerjanec izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki

sem ga napisala pod mentorstvom Ane Peklenik, prof.
Skladno s 1. odstavkom 21. lena zakona o avtorskih in sorodnih pravicah

dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani ole.
Dne: .. Podpis: ..
POVZETEK
V nalogi bom predstavila, kako mora biti potna poiljka pravilno naslovljena.
Naslov poiljke je pravilno napisan, kadar so podatki na poiljki navedeni v
doloenem vrstnem redu. Cilj diplomske naloge je predvsem predstaviti naslavljanje
pisemskih poiljk. Navesti elim, kaj vse je treba vedeti v prvi fazi tehnolokega
procesa, kako in kje se oznaita naslovnikov in poiljateljev naslov, kako se
oznauje potnina na potnih poiljkah in kako potrdimo sprejem taknih poiljk. V
nalogi bom predstavila priporoila za naslavljanje pisemskih poiljk, ki so oblikovana
tako, da omogoajo strojno usmerjanje poiljk.
KLJUNE BESEDE
- pota,
- potne poiljke,
- naslov,
- nepopoln naslov,
- usmerjanje potnih poiljk,
SUMMARY
The thesis presents the correct manner of addressing mail items. Mail items are
correctly addressed if the data on the item are written in the appropriate order. In
order to present the process of addressing mail items the thesis examines the first
phase of the technological process and shows how and where to put the
addressees and the senders addresses, how to mark the postage on mail items
and how to confirm the acceptance of such items. It also makes some
recommendations for addressing mail items in order to enable machine routing.
KEY WORDS
- post
- mail items
- address
- incomplete address
- routing of mail items
KAZALO
1 UVOD .............................................................................................................. 1
1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA .................................................................... 1
1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA ......................................................................... 1
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ............................................................... 2
1.4 METODE DELA ......................................................................................... 3
2 POTA IN STORITVE ..................................................................................... 4
2.1 TEORETINE OSNOVE O POTNIH POILJKAH .................................... 4
2.1.1 VRSTE POILJK ............................................................................ 4
2.1.2 NEKATERE POSEBNE POTNE STORITVE ............................... 12
2.1.3 PRAVILNO NASLAVLJANJE POTNIH POILJK ......................... 16
2.1.4 NASLOVNI PODATKI ................................................................... 19
2.1.5 POTNA TEVILKA ..................................................................... 21
2.1.6 OZNAEVANJE POTNINE ......................................................... 23
2.1.7 STROJNO PREPOZNAVANJE NASLOVOV ................................. 24
3 OBSTOJEE STANJE ................................................................................... 27
3.1 POTA SLOVENIJE D.O.O. ..................................................................... 27
3.1.1 OSEBNA IZKAZNICA POTE SLOVENIJE ................................... 27
3.1.2 POTNI LOGISTINI CENTER .................................................... 28
3.2 PREDELAVA PISEMSKIH POILJK......................................................... 29
3.2.1 RAZVRANJE IN USMERJANJE PISEMSKIH POILJK ............ 29
3.2.2 PRIPRAVA NEIGOSANIH POILJK ZA AVTOMATSKI PISEMSKI .
USMERJEVALNIK ........................................................................ 30
3.2.3 PREDELAVA NAVADNIH PISEMSKIH POILJK........................... 31
3.2.4 AVTOMATSKI PISEMSKI USMERJEVALNIK ................................ 31
3.2.5 RONO USMERJANJE POILJK ................................................. 37
3.3 PISEMSKA POILJKA JE LAHKO TUDI BOMBA ..................................... 37
3.2.6 PREPOVEDANA VSEBINA POTNIH POILJK ........................... 39
3.2.7 POSTOPEK S PREPOVEDANIMI PREDMETI ..................................... 39
4 ANALIZA ....................................................................................................... 41
4.1 ROKI IN DOSTAVA POILJK................................................................... 41
4.2 STANDARD KAKOVOSTI STORITEV ...................................................... 42
4.2.1 KAKOVOST PRENOSA POTNIH POILJK V NOTRANJEM ..........
POTNEM PROMETU .................................................................. 42
4.2.2 KAKOVOST PRENOSA POTNIH POILJK V MEDNARODNEM ....
POTNEM PROMETU .................................................................. 44
4.3 REEVANJE REKLAMACIJ ..................................................................... 44
4.4 KAKOVOST STORITEV JE KLJU DO ZADOVOLJNIH STRANK ............ 45
4.4.1 KAKOVOST PRENOSA POTNIH POILJK V SLOVENIJI V LETU .
2008 ............................................................................................. 46
4.4.2 ANALIZA PRIMEROV ................................................................... 47
5 ZAKLJUEK .................................................................................................. 52
5.1 SKLEP ..................................................................................................... 52
5.2 MONOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA ................................................... 52
LITERATURA IN VIRI .................................................................................... 54
KAZALO SLIK ................................................................................................ 55
KAZALO TABEL ............................................................................................ 56
KAZALO GRAFOV......................................................................................... 56
POJMOVNIK ................................................................................................. 56
KRATICE IN AKRONOMI ............................................................................... 56
B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
1 UVOD
1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA
Za diplomsko nalogo sem izbrala naslov, ki me na slubenem podroju dostikrat

spravi v slabo voljo. e znamo vpraati, izvemo ve. e znamo posluati, dobimo
veliko koristnih informacij, odgovorov. e vemo ve, smo bolje pripravljeni na
spremembe, nas je lahko manj strah strah, ali bo pismo, ki smo ga napisali
prijatelju, prispelo do njega. Ali bo poiljka z dokumenti, ki lahko zaznamujejo nae
ivljenje, prispela pravoasno? Zaradi vse veje avtomatizacije prenosa potnih
poiljk, zlasti avtomatskega usmerjanja, je za pravoasen in nemoten prenos poiljk
pravilno naslavljanje izredno pomembno.
Redni nadzor Agencije za poto in elektronske komunikacije je pokazal, da Pota

Slovenije v letu 2006 ni dosegla predpisane kakovosti rokov prenosa potnih poiljk
v notranjem prometu. Pota Slovenije je sprejela vrsto ukrepov. Eden
pomembnejih je seznanitev uporabnikov z naeli in pravili pravilnega naslavljanja
potnih poiljk. Sprejetje ukrepov za Poto Slovenije pomeni tudi pripravo na
liberalizacijo trga potnih storitev v letu 2011. To leto bo prelomnica, saj se bo trg
potnih storitev povsem odprl, s imer bi se odpravilo rezervirano podroje prenos
pisem do 50 gramov, ki ga opravljajo izvajalci univerzalne potne storitve.
V diplomski nalogi bomo predstavili vrste poiljk, potnih storitev, nekatere posebne
potne storitve, rono in strojno usmerjanje poiljk ter skozi te predstavitve prikazali,
kako pomembno je pravilno naslavljanje potnih poiljk.
Naslov poiljke je pravilno napisan, kadar so podatki na poiljki navedeni v

doloenem vrstnem redu. Cilj naloge je predvsem predstaviti naslavljanje potnih
poiljk. Navesti elimo, kaj vse je treba vedeti v prvi fazi tehnolokega procesa,
kako in kje se oznai naslovnikov in poiljateljev naslov, kako se oznauje potnina
na potnih poiljkah in kako potrdimo sprejem taknih poiljk, predstavili pa bomo
tudi priporoila za naslavljanje potnih poiljk, ki so oblikovane tako, da omogoajo
strojno usmerjenje.
Pota Slovenije postavlja proces, kako poiljko prenesti do uporabnikov im hitreje

in s im manjimi stroki. Cilj Pote Slovenije je torej prenesti poiljko na pravo
mesto v dogovorjenem asu z dogovorjenimi stroki. Cilja pa ne moremo dosei, e
je poiljka napano naslovljena. Iskanje takne poiljke, njena dostava, prepoiljanje
zahtevajo veliko asa, pri tem pa je e posebno pomemben as prenosa potnih
poiljk. Zagotavljanje roka prenosa je temeljni in najbolj objektivni kazalec kakovosti
potnih storitev oziroma prenosa potnih poiljk, ki pa zahteva pravilno naslavljanje
poiljk.
1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA
Beseda pota je nastala v 14. stoletju v Italiji. Izvira iz latinine, iz zveze posita
statio, kar pomeni stalna postaja oz. postaja za menjavo konj. Prva pota je bila
Vesna kerjanec: Pravilno naslavljanje potnih poiljk stran 1 od 56

ustanovljena v Benetkah 1305. leta. Neko so pisma prenaali posebni beli golobi,
nato sli s konji, ki so imeli zvoni rog in so s tem naznanjali prihod. Kasneje pa so
bile e potne koije, vlaki , baloni, ladje, cepelini
Prvo pismo je bilo narejeno v obliki glinene ploice, in sicer v letu 1500 pr. n. .,
danes ga hranijo v Turiji. Prva razglednica pri nas je nastala in bila poslana leta
1892 z motivom zdravilia Rogake Slatine.
Dejavnost pot se je za Slovenijo zaela e v asu antike, sprva je bila namenjena

vladarjem in oblastnikom, kasneje pa e posameznikom. V 19. stol. se je zniala
cena za prenos potnih poiljk in uvedla se je prva znamka in potni nabiralnik.
Pota je bila kot prenos pisnih sporoil pogojena z nastankom pisave. Sprva je bil to
prenos raznih sporoil iz kraja v kraj. Z nastankom drav pa se je pokazala potreba
po organiziranem prenosu blaga in pisnih sporoil. Drave so tako postale prvi
organizatorji in uporabniki organizirane pote.
Razvoj pote je bil skozi zgodovino sorazmerno hiter, vse do dananjega dne. V
zadnjem desetletju pa se je trg potnih storitev korenito spremenil, saj so za
uporabnika potnih storitev pomembne e minute. Naloga potnega prometa je, da
zadovolji potrebe po potnih storitvah, da organizira in stalno opravlja prenos
potnih poiljk ter omogoa izmenjavo poiljk med uporabniki potnih storitev. Pri
tem pa je osnovni cilj obvladovanje velikih koliin poiljk in prostora prenosa. Potni
promet je tako v svojem razvoju, upotevajo hitrost, kakovost in ekonominost,
izgrajeval in posodabljal tehnoloki proces prenosa pisemskih poiljk.
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
Pota Slovenije se dri naela: danes sprejeta poiljka je jutri vroena poiljka.
Teave so nujne pri poslovanju vsakega podjetja, zato sem si za cilj zadala raziskati
in ugotoviti, koliko dodatnega dela povzroi nepravilno naslavljanje poiljk. Ni dosti
le preleteti teh ugotovitev, temve se moramo vanje resno poglobiti, da bi spoznali
pomembnost pojava problemov. Le e smo pri tem dovolj natanni, jih lahko tudi
ustrezno premagujemo in prepreujemo. V diplomski nalogi bomo predstavili, kako
pomembno je pravilno naslavljanje potnih poiljk. Morda v prihodnosti Pota
Slovenije izda publikacijo o pravilnem naslavljanju poiljk, takrat bom z veseljem
sprejela sodelovanje in poskuala pomagati z izkunjami in predlogi.
Pred leti je neka raziskava pokazala, da gre zaradi slabe organiziranosti na

delovnem mestu oziroma med delom v slovenskih podjetjih do 30 odstotkov
dragocenega delovnega asa. Prvi korak pri izboljanju je odstranitev nepotrebnih
orodij, postopkov in informacij. Drugi korak je pregledna razporeditev strojev,
delovnih sredstev in informacij. Tretji korak je ienje. Samo iste in oznaene
delovne povrine omogoajo preglednost. etrti in peti korak sta namenjena
spremembam v organizaciji dela, ki naj zagotovi stalno vzdrevanje doseenih
rezultatov. Sprememba razmiljanja je naporen in dolgotrajen proces za vodstvo in
delavce (Hafner, 2009, str. 18).

1.4 METODE DELA
Metode, ki sem jih uporabljala pri izdelavi diplomske naloge, so:

analitina metoda: metoda razlenjevanja celote v posamezne dele,
metoda deskripcije: metoda opisovanja posameznih pojmov,
statistina metoda: metoda mnoinih pojavov, zbiranja in obdelava
podatkov.
Na analizi primerov poiljk z nepopolnim naslovom bom skuala prikazati, koliko

dodatnega asa in dodatnega dela predstavljajo nepravilno naslovljene poiljke. Pri
knjienih poiljkah bom opisala oznaevanje s rtno kodo, ki poveuje pretonost
poiljk.

2 POTA IN STORITVE
2.1 TEORETINE OSNOVE O POTNIH POILJKAH
2.1.1 VRSTE POILJK
Potne poiljke se delijo na dve skupini: navadne in knjiene poiljke.
Navadne poiljke
Navadne poiljke so tiste, za katere se poiljatelju ne izda potrdila o oddaji poiljke,

od naslovnika pa se ne zahteva potrditve prevzema poiljke.
Navadne poiljke so:

navadno pismo,
standardno pismo,
tiskovina,
dopisnica,
poiljka za slepe in slabovidne,
naslovljena direktna pota,
delno naslovljena direktna pota,
nenaslovljena direktna pota,
naslovljena publikacija,
delno naslovljena publikacija,
nenaslovljena publikacija,
navadna M-vrea,
poslovni odgovor,
navadni paket.
Navadno pismo je poiljka, ki ustreza naslednjim velikostim in masi:

najmanja velikost v pravokotni obliki: 90 x 140 mm,
najveja velikost v pravokotni obliki: setevek doline, irine in viine 900 mm,
pri emer najveja izmed teh treh velikosti ne sme presegati 600 mm,
najmanja velikost v obliki valja: setevek doline in dveh premerov 170 mm,
pri emer dolina ne sme biti manja od 100 mm,
najveja velikost v obliki valja: setevek doline in dveh premerov 1.040 mm,
pri emer najveja posamezna velikost ne sme presegati 900 mm,
najveja masa: 2 kg.
Standardno pismo je zaprta poiljka pravokotne oblike, izdelana iz neprosojnega

papirja, naslednjih velikosti in mase:
najmanja velikost: 90 x 140 mm,
najveja velikost: 165 x 235 mm,
najveja debelina: 5 mm,
najveja masa: 20 g.
Naslovnikov naslov na standardnem pismu mora biti napisan v desnem delu

naslovne strani poiljke, vzporedno z njeno daljo stranico, znotraj pravokotnega
prostora, ki mora biti oddaljen:

najmanj 40 mm od zgornjega roba ovitka,

najmanj 15 mm od desnega stranskega roba,
najmanj 15 mm od spodnjega roba,
najve 140 mm od desnega proti levemu robu.
Slika 1: Standardno pismo

(Vir: Pota Slovenije, 2001)
Na standardnem pismu mora biti pravilno in itljivo napisan naslovnikov naslov,

sicer se teje za navadno pismo. Standardno pismo ne sme vsebovati izboenih in
trdih predmetov. Ni ga dovoljeno zapirati s spenjalnikom ali z drugimi sredstvi, ki bi
lahko pokodovala druge poiljke in naprave.
Prosojni papir se lahko uporabi le za prosojno okence, skozi katerega se sme videti
le naslovnikov naslov. Prosojno okence ne sme imeti barvnega roba ter mora biti
izdelano iz materiala, ki omogoa, da se naslov zlahka prebere. Njegova najveja
velikost je 45 x 90 mm. Najmanja velikost prosojnega okenca je 30 x 85 mm.
Postavljeno je lahko v prostoru, ki mora biti oddaljen najmanj:
40 mm od zgornjega roba ovitka,
15 mm od desnega stranskega roba,
15 mm od levega stranskega roba,
15 mm od spodnjega roba.
Tiskovina je odprta poiljka, ki vsebuje knjige, kataloge, asopise in periodini tisk.

Masa in velikosti morajo ustrezati pogojem za navadno pismo. V zgornji levi kot
naslovne strani tiskovine mora poiljatelj napisati ali odtisniti oznako "Tiskovina", v
mednarodnem prometu pa "Printed papers".
Dopisnica je poiljka v pravokotni obliki, izdelana iz kartona ali dovolj trdega

papirja. Velikosti in masa dopisnice so:
najmanja velikost: 90 x 140 mm,
najveja velikost: 120 x 235 mm,
najveja masa: 20 g.

Slika 2: Standardna dopisnica

Na naslovni strani dopisnice mora biti tiskana oznaka "Dopisnica", v mednarodnem

prometu pa tudi oznaka "Postal card", in potna znamka oziroma druga oznaka o
plailu potne storitve. Najmanj desna polovica naslovne strani dopisnice mora biti
namenjena za naslov. Na dopisnici mora biti pravilno in itljivo napisan naslovnikov
naslov, sicer se teje za navadno pismo. Kot dopisnica se teje tudi razglednica.
Razglednica je poiljka v pravokotni obliki, izdelana iz kartona ali dovolj trdnega
papirja, ki ustreza masi in velikostim dopisnice. e tem pogojem ne ustreza, se teje
za navadno pismo.
Poiljka za slepe in slabovidne je odprta poiljka, ki vsebuje znake za slepe in

druge oblike zapisov za slepe. Velikosti poiljk morajo ustrezati velikostim
navadnega pisma. Izjemoma je lahko najmanja velikost poiljke 90 x 100 mm.
Najveja masa poiljke za slepe in slabovidne je 7 kg. Na naslovni strani poiljke
mora biti oznaka "Poiljka za slepe in slabovidne" oziroma "Literature for the blind" v
mednarodnem prometu. Poiljke za slepe in slabovidne so oproene plaila
potnine, razen potnine za storitev prednostno.
Naslovljena direktna pota je oglaevalsko, marketinko in drugo reklamno

sporoilo, ki je enako po vsebini, razlikuje pa se v naslovnikovem imenu, naslovu in
identifikacijski tevilki ter je poslano najmanj desetim naslovnikom. Rauni, fakture,
finanni izpiski in druga neidentificirana sporoila niso naslovljena direktna pota.
Poiljka, ki je znotraj istega ovitka kombinirana z drugimi poiljkami, ni naslovljena
direktna pota. Masa in velikosti naslovljene direktne pote morajo ustrezati
pogojem za navadno pismo. Poiljatelj naslovljene direktne pote mora pred
poiljanjem poti na vpogled predloiti vzorec naslovljene direktne pote in
zagotoviti, da bodo vse poiljke enake predloenemu vzorcu.
Delno naslovljena direktna pota je poiljka z oglaevalsko, marketinko in drugo

reklamno vsebino, na kateri je naveden naslovnikov naslov brez imena in priimka ali
naziva. Masa in velikosti delno naslovljene direktne pote morajo ustrezati pogojem
za navadno pismo. Poiljatelj delno naslovljene direktne pote mora pred
poiljanjem poti na vpogled predloiti vzorec delno naslovljene direktne pote in
zagotoviti, da bodo vse poiljke enake predloenemu vzorcu. Tiste poiljke, ki so

naslovljene na naslov, na katerem se nahaja vestanovanjska hia (npr. blok), se

vloijo v vse hine predalnike navedenega naslova (tevilo delno naslovljenih
poiljk je enako tevilu stanovanj na tem naslovu).
Nenaslovljena direktna pota je poiljka z oglaevalsko, marketinko in drugo

reklamno vsebino, na kateri naslovnikov naslov ni naveden. Masa in velikosti
nenaslovljene direktne pote morajo ustrezati pogojem za navadno pismo. Poiljatelj
nenaslovljene direktne pote mora pred poiljanjem poti na vpogled predloiti
vzorec nenaslovljene direktne pote in zagotoviti, da bodo vse poiljke enake
predloenemu vzorcu.
Publikacija je poiljka, med katero tejemo knjige, asopise, revije ter druge tiskane
oblike periodinega objavljanja uredniko oblikovanih vsebin. Prenos publikacije se
opravlja na nain in pod pogoji, za katere se dogovorita poiljatelj in Pota.
Publikacija je lahko naslovljena, delno naslovljena (na njej je naveden naslovnikov
naslov brez imena in priimka ali naziva) in nenaslovljena (na njej naslovnikov naslov
ni naveden). V publikacijo je lahko vloen raun, oddajnica, naroilnica, plailni
nalog ali poslovni odgovor. Prav tako je lahko v publikacijo vloena tiskana priloga,
e izpolnjuje vse naslednje pogoje istoasno:
ima isto ime kot publikacija,
ima istega izdajatelja kot publikacija,
tisk, oblika in vrsta papirja so enaki kot pri publikaciji,
vsebina priloge in publikacije sta povezani,
je sestavni del publikacije in je vloena v posamezni izvod.
Druge tiskane ali netiskane priloge so lahko vloene v publikacijo le na nain in pod
pogoji, za katere se dogovorita uporabnik in Pota. Sveenj, v katerem je povezanih
ve izvodov publikacije oziroma direktne pote in je naslovljen na enega naslovnika,
se teje kot ena poiljka publikacije. Poiljatelj publikacije mora pred poiljanjem na
vpogled predloiti vzorec publikacije in zagotoviti, da bodo vse poiljke enake
predloenemu vzorcu. Velikosti publikacije morajo ustrezati pogojem za navadno
pismo. Najveja masa publikacije je 10 kg.
Navadna M-vrea je zaprta poiljka, ki jo en poiljatelj poilja enemu naslovniku in

vsebuje publikacije. Naslovnikov naslov mora biti napisan na naslovnici, ki ni manja
od 90 x 140 mm. Najveja masa navadne M-vree je 30 kg.
Poslovni odgovor je poiljka, katere prenos se izvaja na nain in pod pogoji, za

katere se dogovorita uporabnik in Pota. Potnino za prenos poslovnega odgovora
plaa naslovnik poslovnega odgovora. Masa in velikosti poslovnega odgovora
morajo ustrezati pogojem za navadno pismo.
Navadni paket je poiljka v notranjem prometu, ki ustreza naslednjim velikostim in

masi:
najmanja velikost naslovne strani: 165 x 235 mm,
najveja velikost: do 1.500 mm po katerikoli velikosti, pri emer setevek
doline in obsega, merjenega na najirem mestu preno, ne sme presegati
3.000 mm,
najveja masa: 20 kg. Navadni paket ne sme vsebovati lomljivih predmetov.

Knjiene poiljke
Knjiene poiljke so tiste, za katere se poiljatelju izda potrdilo o oddaji poiljke, od

naslovnika pa se zahteva potrditev prevzema poiljke. Gre torej za evidentiranje
poiljk pri sprejemu in vroitvi. Vsaka knjiena poiljka se evidentira na podlagi
sprejemne tevilke, ki jo dobi pri sprejemu. Na vsako knjieno poiljko se pri
sprejemu nalepi nalepka, ki vsebuje naziv sprejemne pote, rtno kodo in
alfanumerini zapis rtne kode. rtna koda oz. alfanumerini zapis rtne kode
vsebuje podatke o vrsti poiljke (RR priporoena poiljka, VV vrednostno pismo,
EE Hitra pota, CP paketna poiljka), sprejemni tevilki poiljke, ifri sprejemne
pote, kontrolni tevilki in oznaki drave (SI). Ti podatki so na ronih nalepkah. Na
sprejemnih raunalnikih nalepkah so tudi podatki o datumu in asu sprejema,
plaani potnini, storitvah in ifri delavca.
Slika 3: Priporoena nalepka

Slika 4: Sprejemna raunalnika nalepka

Pomen podatkov v alfanumerinem zapisu rtne kode na priporoeni nalepki
RR 00017 140 2 SI
Oznaka za vrsto Sprejemna tevilka ifra sprejemne Kontrolna Oznaka

poiljke poiljke od 00001 pote tevilka drave
do 99999
Knjiene poiljke so navedene v nadaljevanju.

Pisemske:
o priporoeno pismo,
o vrednostno pismo,
o pismo v pravdnem postopku, pismo v upravnem postopku in pismo v
kazenskem postopku,
o priporoena M-vrea;
paketne:
o paket,
o poslovni paket,
o poslovni paket vejih dimenzij,
o paleta,
o mednarodni poslovni paket;
hitra pota:
o Hitra pota po Sloveniji,
o Hitra pota znotraj mest,
o Hitra pota v tujino,
o Hitra pota iz tujine.
Na spletni strani Pote Slovenije (www.posta.si) je omogoeno sledenje (informacije

o statusih) vseh vrst knjienih poiljk, sprejetih v Sloveniji in prispelih iz tujine.
Aplikacija omogoa sledenje na podlagi sprejemne tevilke poiljke in potne
tevilke sprejemne pote.
Priporoeno pismo je zaprta poiljka, ki se evidentira pri sprejemu in vroitvi. Masa

in velikosti morajo ustrezati pogojem za navadno pismo.
Vrednostno pismo je zaprta poiljka, ki se evidentira pri sprejemu in vroitvi ter ima
oznaeno vrednost. Masa in velikosti morajo ustrezati pogojem za navadno pismo.
Pisma v pravdnem postopku, pisma v upravnem postopku, pisma v

kazenskem postopku, pisma v postopku vpisa v sodni register in postopku
izbrisa iz sodnega registra so poiljke, katerih vroanje doloajo posebni zakoni in
morajo ustrezati pogojem za priporoeno pismo.
Priporoena M-vrea je zaprta poiljka, ki jo en poiljatelj poilja enemu

naslovniku, vsebuje publikacije ter se evidentira pri sprejemu in vroitvi. Velikost
naslovnice in masa priporoene M-vree morata ustrezati velikosti in masi, ki sta
doloeni za navadno M-vreo.
Paket je poiljka, ki se evidentira pri sprejemu in vroitvi in lahko ima oznaeno

vrednost. Paket, ki ima oznaeno vrednost, mora biti praviloma zaprta poiljka.
Velikosti morajo ustrezati pogojem za navadni paket, masa pa je lahko do 30 kg.
Poslovne pakete lahko v prenos oddajo pravne osebe in samostojni podjetniki, ki

imajo s Poto sklenjeno ustrezno pogodbo.
Poslovni paket v mora ustrezati naslednjim velikostim in masi:
najdalja stranica: do 150 cm,
setevek doline in obsega, merjenega na najirem mestu preno: do 300
cm,
najmanja velikost naslovne strani: 16,5 x 23,5 cm,
najveja masa: do 50 kg.

Kot poslovni paket vejih dimenzij se teje poiljka, ki izpolnjuje enega od

navedenih pogojev:
najdalja stranica presega 150 cm (najve 200 cm),
setevek doline in obsega, merjenega na najirem mestu preno, presega
300 cm (najve 550 cm),
masa presega 50 kg (najve 100 kg).
e poslovni paket vejih dimenzij presega navedene velikosti in/ali maso, se
sprejem zarauna po ceniku za prevoz tovora.
Kot paleta se teje poiljka, ki ustreza naslednjim velikostim in masi ter pogojem:
najveja dimenzija osnovne ploskve: 120 x 100 cm.
najveja viina: 150 cm,
najveja masa: do 600 kg,
blago, naloeno na paleto, ne sme presegati zunanjih dimenzij osnovne
ploskve palete,
blago na paleti mora biti ustrezno zaiteno pred pokodbami in razsutjem.
e paleta presega navedene velikosti in/ali maso oziroma e je blago na paleto
naloeno tako, da presega zunanje dimenzije osnovne ploskve palete, se sprejem
palete zarauna po ceniku za prevoz tovora.
Poslovni paketi, poslovni paketi vejih dimenzij in palete se prevzemajo v

poslovnem prostoru poiljatelja na podlagi predhodnega naroila. e mora
pismonoa pri poiljatelju akati na prevzem poslovnega paketa, poslovnega paketa
vejih dimenzij ali palete ve kot 10 minut, se mu le-to zarauna po ceniku.
Za poslovne pakete nepravilnih in nenavadnih oblik, ki jih ni mono zlagati drugega

na drugega (npr. izpuni lonci, vlene kljuke ), in poslovne pakete brez ustrezne
embalae se zarauna dodatek na posebno obliko.
Mednarodni poslovni paket je poiljka v mednarodnem prometu, ki jo lahko na

podlagi sklenjene pogodbe s Poto za doloene drave v prenos oddajo pravne
osebe in tiste fizine osebe, ki imajo v skladu s predpisi registrirano izvajanje
dejavnosti (samostojni podjetniki). Mednarodni poslovni paket je lahko naslovljen na
pravno ali fizino osebo.
Hitra pota je poiljka, za katero veljajo kraji roki prenosa. Velikosti Hitre pote
morajo ustrezati velikostim paketa. Najveja masa Hitre pote v notranjem prometu
je 50 kg. Hitra pota v notranjem prometu se deli na:
Hitro poto po Sloveniji in
Hitro poto znotraj mest.
Hitra pota se prevzema pri poiljateljih na podlagi telefonskega naroila poiljatelja.

V vejih mestih na brezplano telefonsko tevilko 080 1400, v ostalih krajih pa
telefonsko tevilko pote. e je treba pri poiljatelju akati na prevzem Hitre pote
za ve kot 10 minut, se akanje dodatno zarauna po ceniku.
Hitra pota po Sloveniji, sprejeta do doloene ure na poti, vkljueni v prometni kri
Hitre pote (v nadaljevanju: prometni kri), in za naslovnika, ki se nahaja na
podroju pote, ki je tudi vkljuena v prometni kri, se dostavi naslovniku e isti dan.
Hitra pota po Sloveniji se prenaa prek prometnega kria vsak dan, razen ob
sobotah, nedeljah in drugih dela prostih dnevih.

Prometni kri je poseben nain prevoza Hitre pote, ki omogoa, da so poiljke,

sprejete do doloene ure na potah v prometnem kriu, dostavljene e isti dan
naslovnikom, ki se tudi nahajajo na podroju pot v prometnem kriu.
Prometni kri sestavljajo pote, ki se nahajajo v osnovnem prometnem kriu, in

pote, ki so s potami v osnovnem prometnem kriu povezane prek posredujoih
pot. Pote v prometnem kriu so navedene v Seznamu pot v prometnem kriu
Hitre pote. V osnovni prometni kri spadajo pote, ki se nahajajo na relacijah:
5230 BovecPLC Ljubljana5230 Bovec,
8261 Jesenice na DolenjskemPLC Ljubljana8261 Jesenice na Dolenjskem,
4280 Kranjska GoraPLC Ljubljana4280 Kranjska Gora,
9101 Murska SobotaPLC Ljubljana9101 Murska Sobota in
6330 PiranPLC Ljubljana6330 Piran.
Vozniki vozijo po navedenih relacijah vsak delavnik (od ponedeljka do petka).

Ustavljajo se na potah, ki imajo poiljke za odpravo, in na potah, za katere imajo
poiljke. Po izmenjavi poiljk v PLC Ljubljana z drugimi vozniki se vrnejo k
izhodinim potam. V prometni kri je vkljuenih ve kot 270 sprejemnih in ve kot
210 dostavnih pot (tevilo dostavnih pot je manje predvsem zaradi organizacije
dostave v mestih, kjer je ve pot, saj se sprejem izvaja na vseh potah, dostavo pa
izvaja ena pota).
Prevoz poiljk Hitre pote se v notranjem prometu opravlja tudi s pomojo
avtobusnih prevoznikov. Omenjeni nain prevoza se opravlja le na relacijah, kjer
izvajanje prevozov v lastni reiji ni rentabilno.
Hitra pota znotraj mest se izvaja znotraj vejih mest (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana,
Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica in Novo mesto), kjer se poiljka dostavi
naslovniku v 2 urah od prejema telefonskega naroila na brezplani telefonski
tevilki 080 1400 za prevzem poiljke pri poiljatelju. Pismonoa poiljko prevzame
pri poiljatelju najpozneje v 30 minutah od prejema telefonskega naroila. e
poiljatelj odda poiljko na poti, se poiljka dostavi v 2 urah po sprejemu. Na
obmoju ostalih pot se poiljka dostavi v 4 urah od sprejema poiljke na poti
oziroma od prevzema poiljke pri poiljatelju.
Slika 5: Spremnica Hitre Pote

Hitra pota v tujino je lahko poiljka SkyPak ali poiljka EMS in omogoa najhitreji
prenos mednarodnih poiljk. Poiljko lahko poiljatelj odda kot pisemsko poiljko

(samo dokumenti) ali paket (blago, ki so mu lahko priloeni dokumenti). Najveja

masa Hitre pote v mednarodnem prometu je 30 kg. Poiljkam je mono slediti tudi
po internetu ali telefonu. Iz tujine lahko prispe Hitra pota kot poiljka EMS.
2.1.2 NEKATERE POSEBNE POTNE STORITVE
Uporabnik potne storitve ima pravico in dolnost izbrati tisto vrsto storitev, ki
ustreza naravi oziroma vrsti vsebine poiljke, nadalje pomenu oziroma dejanski
vrednosti poiljke ali pa pomenu, ki ga ima sporoilo za uporabnika poiljatelja
poiljke. Pri poiljanju poiljk lahko uporabnik izbere tudi dodatno storitev, s katero
prilagodi lastnosti in nain prenosa poiljk svojim potrebam.
Poiljka oziroma sporoilo ima lahko za poiljatelja drugano vrednost od dejanske
(e primerjamo, denimo, trno vrednost nekega blaga z osebno dragocenostjo, ki
nekomu pomeni nekaj ve).
Poleg poiljk sploni pogoji opredeljujejo tudi potne storitve, ki se lahko uporabljajo
pri posameznih poiljkah.
Odkupnina je potna storitev, pri kateri se poiljka vroi naslovniku proti

predhodnemu plailu zneska odkupnine. Na naslovni strani poiljke mora poiljatelj
napisati besedo "Odkupnina" in znesek odkupnine. Na naslovni strani poiljke mora
biti oznaka "Odkupnina", v mednarodnem prometu pa "Cash on delivery". Poiljatelj
mora s poiljko oddati tudi izpolnjen ustrezni vplailni dokument.
Slika 6: Nalepka Odkupnine/COD

Povratnica je potna storitev, pri kateri se vroitev poiljke potrdi na posebnem

obrazcu Povratnica Advice of receipt. Povratnico izpolni poiljatelj in jo odda
skupaj s poiljko. Na naslovni strani poiljke mora biti oznaka "AR". Povratnica se
vrne poiljatelju kot navadno pismo. Pri potrditvi prevzema poiljke s storitvijo
povratnica, prispele iz mednarodnega prometa, mora prejemnik na povratnico
zraven podpisa in navedbe morebitnega razmerja do naslovnika napisati ime in
priimek z velikimi tiskanimi rkami.
Slika 7: Nalepka AR

Osebna vroitev je potna storitev v notranjem prometu, pri kateri mora biti
priporoeno pismo ali vrednostno pismo vroeno osebno naslovniku. Na naslovni
strani poiljke mora biti oznaka "Vroiti osebno".
Slika 8: Nalepka vroiti osebno

Pazljiveje ravnanje je potna storitev, pri kateri se s poiljko ravna posebej

pazljivo. Poiljke, v katerih so ive ivali ter nevarne snovi, ki si jih izmenjujejo za to
pristojne ustanove na nain in pod pogoji, ki so predpisani z zakonom, morajo biti
oddane v prenos s pazljivejim ravnanjem. Na naslovni strani poiljke mora
poiljatelj napisati ustrezno oznako, ki opozarja na naravo vsebine poiljke (na
primer: Obutljivo, Varuj pred toploto, Ne obraaj, Steklo). Na naslovni strani poiljke
mora biti oznaka "Obutljivo", v mednarodnem prometu pa "Fragile".
Slika 9: Nalepka Obutljivo/Fragile

Prednostno je potna storitev v mednarodnem prometu, pri kateri ima poiljka

prednost pri prenosu. Na naslovni strani poiljke mora biti oznaka "Priority".
Slika 10: Nalepka Prednostno/Priority

Klic 1 je potna storitev, pri kateri je treba pred dostavo obvezno poklicati
naslovnika in se dogovoriti o okvirnem asu dostave. Storitev lahko uporabljajo le
poiljatelji poslovnih paketov v notranjem prometu.

Klic 2 je potna storitev, ki pomeni, da se poslovni paket najprej poskua vroiti z

redno dostavo. e ob poskusu redne dostave ni vroen in e naslovnik paketa ne
prevzame v dveh dneh po puenem obvestilu o prispeli poiljki, je treba naslovnika
poklicati in se dogovoriti o brezplani drugi dostavi ali o prevzemu paketa na poti.
Storitev lahko uporabljajo le poiljatelji poslovnih paketov v notranjem prometu.
as dostave je storitev, ki jo lahko uporabljajo le poiljatelji poslovnih paketov v

notranjem potnem prometu. Gre za storitve Dostava do 10. ure, Dostava po 16. uri
in Prevzem na poti. Pri storitvah Dostava do 10. ure in Dostava po 16. uri lahko
poiljatelj izbere okvirni as dostave v okviru monosti dostavne pote.
Poslovni paketi s storitvijo Dostava do 10. ure se naslovniku dostavijo do 10.00 (od
ponedeljka do petka). Naslovnik mora v dostavno knjiico, v stolpec Opomba,
vpisati tudi uro in minuto, ko mu je bila poiljka vroena. e naslovnik ne oznai
asa vroitve, to stori potni delavec.
Slika 11: Nalepka Dostava do 10. ure

Poslovni paketi s storitvijo Dostava po 16. uri se naslovnikom v doloenih krajih

dostavijo po 16.00 (od ponedeljka do petka). Naslovnik mora v dostavno knjiico, v
stolpec Opomba, vpisati tudi uro in minuto, ko mu je bila poiljka vroena. e
naslovnik ne oznai asa vroitve, to stori potni delavec. Storitev Dostava po 16.
uri se ne upoteva, e poiljke v okviru delovnega asa pote ni mono dostaviti po
16. uri (e poiljka prispe v soboto ali na drugi delovni dan, ko pota ne posluje po
16. uri), te poiljke se dostavijo dopoldan skupaj z ostalimi poiljkami.
Slika 12: Nalepka Dostava po 16. uri

Poslovni paketi s storitvijo Prevzem na poti se naslovnikom izroajo na poti.

Naslovniku se v tem primeru dostavi samo obvestilo o prispeli poiljki, poslovni
paket pa se ne dostavlja.
Storitev Vplanina po pogodbi lahko uporabljajo poiljatelji poslovnih paketov v

notranjem prometu in pomeni, da vplanino za odkupnino poravna poiljatelj. To
pomeni, da se od naslovnika izterja samo znesek odkupnine.
Storitev eki lahko izbere poiljatelj poslovnih paketov v notranjem prometu, e eli
naslovniku omogoiti plailo odkupnine v ve obrokih s eki osebnih raunov.
Takni poslovni paketi so opremljeni s posebno spremnico, katere obliko doloita
poiljatelj in Pota. Posebna spremnica je sestavljena iz naslovnice, specifikacije
(na njej so napisani zneski posameznih obrokov in datumi unovenja ekov) in
posebne polonice, ki je prazna in prertana. Poslovni paketi s to storitvijo se
vroajo naslovniku proti predhodnemu podpisu na specifikaciji in proti predhodni

izdaji ekov za plailo odkupnine na obroke. Podpis naslovnika v dostavni knjiici ni

potreben. eki se morajo glasiti na poiljatelja poiljke ter na zneske in datume, ki
so izpisani v specifikaciji. Pismonoa vpie v specifikacijo tevilke prevzetih ekov.
Storitev Trajni nalog lahko izbere poiljatelj poslovnih paketov v notranjem
prometu, e eli naslovniku omogoiti plailo odkupnine s trajnim nalogom na
osebnem raunu in e ima s Poto sklenjeno ustrezno pogodbo. V primeru plaila
odkupnine s trajnim nalogom morajo biti poslovni paketi oddani s storitvijo
Odkupnina. Poiljatelj mora spremnici priloiti pooblastilo za trajni nalog na
osebnem raunu, e priloi polonico, pa je le-ta prazna in prertana. Poslovni
paketi s to storitvijo se vroajo samo osebno naslovniku, ki je naveden na
pooblastilu in spremnici. Naslovnik mora potrditi prevzem s podpisom v dostavni
knjiici in z dvema podpisoma na pooblastilu ter na pooblastilo napisati tudi kraj in
datum. Pismonoa mora primerjati tevilko osebnega rauna s podatki na banni
kartici. V primeru neujemanja je treba napano tevilko prertati in zraven itljivo
prepisati tevilko z banne kartice. Popravek na pooblastilu overi pismonoa s
podpisom.
Potnino plaa naslovnik je storitev v notranjem prometu, pri kateri potnino za

prenos poslovnega paketa, poslovnega paketa vejih dimenzij ali palete plaa
naslovnik. Storitev lahko izbere tudi poiljatelj Hitre pote v notranjem prometu, ki
ima s Poto sklenjeno ustrezno pogodbo. Pri vroitvi poiljke se naslovniku izda
raun za potnino.
Slika 13: Nalepka Potnino plaa naslovnik

Dobavnica je storitev, pri kateri prejme poiljatelj poslovnega paketa, poslovnega

paketa vejih dimenzij ali palete od naslovnika potrjeno dobavnico. Storitev lahko
izbere tudi poiljatelj Hitre pote v notranjem prometu, ki ima s Poto sklenjeno
ustrezno pogodbo. Pri tej storitvi naslovnik potrdi prejem poiljke s podpisom na
dobavnici in v vroilni listini ter potnemu delavcu vrne en izvod dobavnice.
Morebitno neujemanje dejanskega stanja vsebine poiljk s popisom na dobavnici
ureja naslovnik s poiljateljem.
Slika 14: Nalepka Dobavnica

Storitev Ve paketov za istega naslovnika lahko uporabljajo le poiljatelji pri

poiljanju poslovnih paketov (z maso do 50 kg, ki niso vejih dimenzij). Vse pakete v
okviru storitve Ve paketov za istega naslovnika je treba dostaviti soasno.
V skupno maso se setevajo poiljke Hitre pote znotraj mest, pri emer velja, da
skupna masa poiljke ne sme presegati 105 kg, pri emer masa posameznega kosa

ne sme presegati 50 kg. Poiljatelji tako poiljko oddajo z eno spremnico, na katero
morajo v polje "Opombe" vpisati tevilo kosov v skupni poiljki (npr. 5 kosov).
2.1.3 PRAVILNO NASLAVLJANJE POTNIH POILJK
Z odprtjem novih pot je nastala potreba po dopolnitvi potnih tevilk za podjetja,

drube in druge organizacije. Ne nazadnje so se kar precej spremenili potni
tehnoloki predpisi zaradi vse veje avtomatizacije prenosa potnih poiljk, zlasti
avtomatskega usmerjanja poiljk v potnih centrih s sodobno informacijsko
tehnologijo.
Poiljateljev naslov
Poiljateljev naslov mora biti itljivo napisan na knjienih poiljkah in navadnih

poiljkah z oznako "Potnina plaana pri poti ... " in "Potnina plaana Pog. t. ..."
za poiljke v notranjem prometu oziroma "Postage paid" za poiljke v mednarodnem
prometu ter na poiljkah, zavezanih carinski kontroli, in na svenjih z naslovljeno,
delno naslovljeno ali nenaslovljeno direktno poto in naslovljeno, delno naslovljeno
ali nenaslovljeno publikacijo. Poiljateljev naslov naj bo napisan ali oznaen v
zgornjem levem delu naslovne strani ali na hrbtni strani poiljke.
Naslovnikov naslov
Ogledalo vsake potne poiljke naj bi bil popolni naslov, kar pomeni, da mora biti
pravilno in itljivo napisan naslovnikov naslov in pravilno opremljena poiljka.
Naslov je lahko natisnjen ali napisan z roko. Knjiene poiljke morajo biti naslovljene
na enega naslovnika. Pri navadnih poiljkah, ki so naslovljene na ve naslovnikov,
morajo biti naslovniki na istem naslovu. Naslovnikov naslov mora biti v desnem delu
naslovne strani poiljke, vzporedno z njeno daljo stranico, znotraj pravokotnega
prostora.
Na poiljkah mora biti naslovnikov naslov pravilno napisan, kar pomeni, da morajo
biti podatki navedeni v naslednjem vrstnem redu:
naslovnikovo ime in priimek ali naziv drube, ustanove itd.,

ulica, hina tevilka oziroma naselje in hina tevilka,
pri uporabnikih potnih predalov kratica p. p. s tevilko potnega predala,
pri poiljkah, naslovljenih na potno leee, oznaka Potno leee oziroma
za poiljke v mednarodnem prometu oznaka Poste restante,
uradna kratica naslovne drave (za poiljke v mednarodnem prometu, lahko
pa tudi za poiljke v notranjem prometu), potna tevilka in naziv naslovne
pote,
pri naslovnikih, ki jim je doloena posebna potna tevilka, posebna potna
tevilka in naziv naslovne pote,
ime drave (za poiljke v mednarodnem prometu, lahko pa tudi za poiljke v
notranjem prometu).
e na obmoju posamezne pote obstaja ve ulic z enakim nazivom, se pred

navedbo ulice in hine tevilke vpie naziv naselja.

V notranjem in mednarodnem prometu se poiljke naslavljajo v latinici. Poiljka v

mednarodnem prometu je lahko naslovljena tudi s pisavo naslovne drave, vendar
morata biti v latinici napisani naslovna pota in naslovna drava.
V mednarodnem prometu se pri naslavljanju uporabljajo posebne kode, imenovane

ISO-alfa kode, ki se piejo pred potno tevilko ali naslovno poto (e drava ne
uporablja potne tevilke). Sezname teh kod za vse drave imajo vse nae pote.
Te kode se vselej ne ujemajo z "avtomobilskimi" kraticami drav (na primer: AT
Avstrija, IT Italija, DE Nemija, HR Hrvaka, HU Madarska, BA Bosna in
Hercegovina, MK Makedonija), ki jih nekatere drave kljub temu uporabljajo
namesto ISO-alfa kod.
Priporoila za naslavljanje
Naslovnikov naslov mora biti napisan v desnem delu naslovne strani poiljke,
vzporedno z njeno daljo stranico, znotraj pravokotnega prostora. Poiljateljev
naslov naj bo napisan ali oznaen v zgornjem levem delu naslovne strani ali na
hrbtni strani poiljke.
Priporoajo se raunalnike pisave Arial, Courier, Times New Roman, velikosti od

10 do 12. Za neprimerno pisavo veljajo poevni tisk, poudarjeni tisk, podrtani tisk,
okrasne pisave, neenakomerna pisava, bele rke na temnem ozadju, pisava brez
presledkov, osenena pisava, z roko napisane velike in male pisane ter oglate rke.
Pisemski ovitek s prosojnim okencem ima na naslovni strani izdelano prosojno

okence pravokotne oblike, skozi katero se lahko vidi le naslovnikov naslov. Prosojno
okence je lahko postavljeno v prostoru, ki mora biti oddaljen:
najmanj 40 mm od zgornjega roba ovitka;

najmanj 15 mm od desnega stranskega roba;
najmanj 15 mm od levega stranskega roba;
najmanj 15 mm od spodnjega roba.
Prosojno okence ne sme imeti barvnega roba ter mora biti izdelano iz materiala, ki
omogoa, da se naslov zlahka prebere. Njegova najmanja velikost je 30 x 85 mm,
najveja velikost pa 45 x 90 mm.
Prostor za naslovnikov naslov za poiljke v izmeri najmanj 90 x 140 mm in najve

165 x 235 mm je oddaljen:
najmanj 40 mm od zgornjega roba,
najmanj 15 mm od desnega roba,
najmanj 15 mm od spodnjega roba,
najve 140 mm od desnega proti levemu robu.
Prostor za naslovnikov naslov za pisma vejih dimenzij v izmeri najmanj 165 x 235
mm in najve 244 x 355 mm je oddaljen najmanj:
60 mm od zgornjega roba,
60 mm od desnega roba,
60 mm od spodnjega roba,
60 mm od levega roba.

Slika 15: Kuverta ali pisemska ovojnica

(Vir: Oblikovanje dokumentov)
Ovojnica z okencem na levi strani je standardizirana, e je naslov oblikovan po

potnih merilih. e uporabljamo ovojnico z okencem na desni strani, potem bo treba
v dopisu tudi naslovnika napisati na to stran. Ko dopis zloimo, mora biti okrog
naslova toliko prostora, da v okencih vidimo samo naslov. Ovojnica naj bo svetle
barve ih izdelana iz neprosojnega papirja.
Slika 16: Naslavljanje potnih poiljk

(Vir: Oblikovanje dokumentov)
Pri klasinem poiljanju je pravilno naslavljanje pisemskih poiljk pomembno zaradi

pravoasnega prenosa. V potnih centrih se pisemske poiljke usmerjajo strojno in
vsakemu poiljatelju je samo v korist, e upoteva priporoila pote v zvezi s
pravilnim naslavljanjem potnih poiljk.

2.1.4 NASLOVNI PODATKI
Slika 17: Splona pravila

Podatki o pravilnem naslavljanju
Naslov je itljivo napisan v desnem spodnjem delu naslovne strani poiljke,

vzporedno z najdaljo stranico,
naslov je levo poravnan,
okoli naslova je prazen prostor v irini 1015 mm (brez moteih oznak),
pod naslovom ni nobenih dodatnih podatkov (telefonskih tevilk, tevilk
transakcijskih raunov ),
potna tevilka in naziv naslovne pote sta zmeraj v isti vrstici,
dolina naslova lahko znaa do 10 cm.
Slika 18: Potni predal

Pri naslavljanju na p. p. upotevamo, da:
e piemo ulico in hino tevilko, jo navedemo v vrstico pred navedbo p. p.,

je na spletnih straneh na voljo seznam uporabnikov potnih predalov,
se potne tevilke v vejih krajih v Sloveniji konajo z 1.

Slika 19: Posebna potna tevilka

Ko piemo podjetju, ki ima posebno potno tevilko:
napiemo samo ime podjetja in posebno potno tevilko,

e piemo ulico in hino tevilko, jo navedemo v vrstici pred navedbo
posebne potne tevilke,
pogosto se dogaja, da poiljatelj eli v naslovu podjetja navesti ime in
priimek direktorja ali druge kontaktne osebe. V tem primeru se napie ime in
priimek pod ali nad nazivom podjetja.
Slika 20: Naslavljanje v Slovenijo


Slika 21: Naslavljanje v tujino

Kadar naslavljamo potne poiljke v tujino, oznaimo naslovno dravo tako z

imenom kot z mednarodno kratico (npr. CH za vico, HR za Hrvako, D za
Nemijo). Mednarodna kratica za Slovenijo je SI. Mednarodne kratice drav lahko
poiljatelj poie na vsaki poti.
2.1.5 POTNA TEVILKA
Potna tevilka je oznaka, sestavljena iz tirih tevk, ki dopolnjuje ime enote

potnega omreja in se uporablja tudi za druge potrebe na podroju potnega
prometa in v druge namene. Prva tevka praviloma oznauje obmoje poslovne
enote, druge tri pa konkretno potno enoto na obmoju posamezne poslovne enote.
Namen potne tevilke je, da omogoi:

hitrejo in enostavnejo delitev in usmerjanje potnih poiljk v notranjem
potnem prometu, v mednarodnem prometu pa prilagodi tehnologijo
predelave potnih poiljk tehnologiji naslovnih drav;
uporabo mehanizacije in avtomatizacije pri predelavi (razvranju) potnih
poiljk;
obdelavo podatkov z uporabo raunalnikov in drugih sodobnih tehninih
sredstev ipd.
Potna tevilka je sestavni del naslova poiljke. Njena uporaba je obvezna pri
naslavljanju vseh vrst potnih poiljk. Poiljke brez potne tevilke v naslovu se
tejejo za poiljke s pomanjkljivim naslovom. Pri nas od 1. marca 1996 uporabljamo
tirimestno potno tevilko. Potni logistini center ima za vodilno tevilko
kombinacijo tevk 002, izmenjalna pota 003 in carinska pota 004.

V preglednici je opisana zgradba potnih tevilk v vseh dravah lanicah EU.
Oznaka
Drava Potna tevilka Opombe
drave
Belgija 4 tevilke
Bolgarija 4 tevilke
Med tretjo in etrto tevilko je presledek. Med potno tevilko in
eka 5 tevilk
imenom mesta sta dva presledka.
Danska 4 tevilke
Pred potno tevilko se nikoli ne sme uporabiti oznaka drave (D- ali
Nemija 5 tevilk
DE-). V tem primeru lahko poiljko zadri stroj za razvranje pote.
Estonija 5 tevilk
Irska - Po monosti se doda oznaka sektorja v Dublinu.
Grija 5 tevilk Med tretjo in etrto tevilko je presledek.
panija 5 tevilk
Francija 5 tevilk
Za imenom mesta se doda kratica pokrajine - glej seznam na spletni
Italija 5 tevilk
strani UPU
(http://www.upu.int!post_code/en!countries/ITA.pdf).
Ciper 4 tevilke
Pred potno tevilko je treba napisati "L V -". tevilka je desno od
Latvija 4 tevilke LV
imena mesta, loena pa sta z vejico.
(desno)
Litva 5 tevilk LT Pred potno tevilko je treba napisati "LT-".
Luksemburg 4 tevilke
Ime ulice je treba napisati pod imenom mesta Potno tevilko je
Madarska 4 tevilke
treba napisati v loeno vrstico nad imenom drave.
Potno tevilko je treba napisati pod imenom mesta, med rkami in

Malta 3 rke +
tevilkami pa je presledek.
4 tevilke
Nizozemska 4 tevilke + Med tevilkami in rkami je presledek.
2 rki
Avstrija 4 tevilke
Poljska 5 tevilk Med drugo in tretjo tevilko je pomiljajo
Portugalska 7 tevilk Med etrto in peto tevilko je pomiljajo
Romunija 6 tevilk
Slovenija 4 tevilke SI Pred potno tevilko je treba napisati "SI-".
Slovaka 5 tevilk Med tretjo in etrto tevilko je presledek.
Finska 5 tevilk FI Pred potno tevilko je treba napisati "FI-".
Pred potno tevilko je treba napisati "SE-". Med tretjo in etrto
vedska 5 tevilk SE
tevilko je presledek.
Potno tevilko je treba napisati v vrstico za zadnjo vrstico naslova,

5 do 7 nad imenom drave. Napisana mora biti v svoji vrstici brez loil. Prva
Zdrueno
alfanumerinih skupina znakov (2 do 4 alfanumerini znaki) je s presledkom loena
kraljestvo
znakov od druge skupine znakov (3 znaki, ki so vedno v zaporedju: tevilka
rka, rka).
Tabela 1: Zgradba potnih tevilk v vseh lanicah EU
(Vir: http://publications.europa.eu/code/sl/sl-390105.htm)

2.1.6 OZNAEVANJE POTNINE
Pota ne proizvaja proizvodov, ampak se ukvarja s prenosom poiljk, ponudbo

doloenih storitev in zanje mora dobiti ustrezno plailo. Praviloma potno storitev
plaa poiljatelj poiljke vnaprej, ob oddaji.
Potnina se na poiljki oznai z:

veljavnimi potnimi znamkami;
odtisi strojev za frankiranje. V tem primeru morajo biti poiljke obvezno
oddane na poti, saj je treba preveriti pravilnost oznaene potnine;
odtisi tiskarskih strojev. V tem primeru morajo biti poiljke obvezno sprejete na
poti, saj jih je treba evidentirati in plaati ustrezno potnino;
odtisi strojev za frankiranje, odtisi tiskarskih strojev. V tem primeru morajo biti
poiljke obvezno sprejete na poti, saj jih je treba evidentirati in plaati
potnino;
oznako, da je potnina plaana (Potnina plaana pri poti oziroma v
mednarodnem prometu Postage paid Slovenia). V tem primeru morajo biti
poiljke obvezno sprejete na poti, saj jih je treba ustrezno evidentirati in
plaati ustrezno potnino;
oznako "Potnina plaana. Pog. t";
raunalnikimi nalepkami;
vpisom zneska potnine na spremnico.
Za standardna pisma, navadna pisma in dopisnice v notranjem in v mednarodnem

prometu, za katere potnina ni bila plaana pri oddaji ali je bila samo delno plaana,
se izterja od naslovnika pri vroitvi oziroma od poiljatelja (kadar se mu poiljka
vraa) porto potnina. teje se, da potnina ni plaana, e je na poiljki nalepljena
neveljavna znamka. Neveljavna znamka je tista, ki je pokodovana, tako da ni
razvidno ime drave (Slovenija), nazivna vrednost, oznaena s tevilkami ali rkami,
in beseda Pota oziroma zaitni znak Pote. Prav tako niso veljavne tiste
znamke, ki so e bile uporabljene za oznaitev plaila potnih storitev, znamke,
katerih veljavnost je prenehala, in znamke, ki jih ni izdala Pota. Raznih nalepk, ki bi
jih lahko pomotoma zamenjali za potne znamke, ni dovoljeno lepiti na naslovno
stran poiljk, predvsem pa ne v zgornji desni kot. To seveda ne velja za doplailne
znamke ob tednu Rdeega kria in tednu solidarnosti, ki se sicer lepijo na naslovno
stran, vendar ne v zgornji desni kot, ki je namenjen oznaevanju plaila potnine.
Z uporabo potninskega stroja se lahko plauje potnina za vse pisemske poiljke.

Poiljatelj, ki ima potninski stroj, sme poiljke, frankirane s strojem, oddajati le pri
sprejemni poti, ki je navedena v pogodbi o uporabi potninskega stroja.
V mednarodnem prometu lahko poiljatelj za pisemske poiljke plaa potnino tudi z

mednarodnim kuponom za odgovor, ki ga izdaja Mednarodni urad Svetovne potne
zveze. Mednarodni kupon za odgovor lahko uporabnik zamenja za eno ali ve
potnih znamk, potrebnih za plailo potnine za prenos standardnega pisma s
storitvijo Prednostno v mednarodnem prometu. Mednarodni kupon torej omogoa
poiljatelju pisma vnaprejnje plailo strokov prenosa pisemske poiljke namesto
naslovnika, katerega odgovor priakuje.

Doloene poiljke pa so tudi oproene plaila potnine. Potnine so oproene

poiljke za slepe in slabovidne (razen za storitev Prednostno) in slubene poiljke
(poiljke, ki jih poiljajo organizacijski deli Pote v zvezi z opravljanjem storitev).
Zanimivost: Slovenec Lovrenc Koir je leta 1835 predlagal uvedbo potne znamke, a
al za to ni bilo dovolj gradiva. Tako je bila prva znamka izdana leta 1840 v Veliki
Britaniji. Deset let kasneje se je veliko drav, med njimi tudi avstrijska monarhija,
katere del je bila dananja Slovenija, odloila za potno reformo z uvedbo potne
znamke.
2.1.7 STROJNO PREPOZNAVANJE NASLOVOV
Bralna naprava Optical character recognition (OCR) v avtomatskem pisemskem

usmerjevalniku je zasnovana za velik spekter razlinih pisav, vkljuno z rono
napisanimi naslovi, in je precej tolerantna do odstopanj od ideala. Na kakovost
prepoznavanja naslovov pa vpliva mnogo razlinih faktorjev: z roko napisanih
naslovov ni mogoe prepoznavati tako dobro kot strojno napisane naslove.
Odstopanje od idealov pomeni zmanjanje kakovosti prepoznavanja. Da bi se temu
izognili in dosegli optimiranje odstotka prebranih naslovov, velja upotevati nekaj
priporoil.
Blok z naslovnimi podatki naslovnika
Blok z naslovom prejemnika naj ne bo iri od 10 cm,

vrstice naslova naj bodo znotraj naslovnega bloka levo poravnane,
presledki med vrsticami naj bodo zmeraj enaki, med 1 in 2,5 mm,
v naslovnem bloku ne dodajamo praznih vrstic,
naslov naslovnika naj bo sestavljen iz najmanj treh in najve sedmih vrstic,
blok z naslovom naslovnika naj bo obdan s cono mirovanja irine 10 mm (e
je mogoe, 20 mm),
znotraj cone mirovanja naj ne bo nobenih moteih informacij, kot so npr.
reklamni napisi,
naslovnega bloka naj ne motijo igi, grafini elementi, logotipi ali znamke.
Blok naj ne bo prertan ali opremljen z razlinimi zaznamki.
Naslov naslovnika naj bo napisan v naslednjem vrstnem redu:
o ime in priimek naslovnika ali naziv drube, ustanove itd.,
o po potrebi podrobneja oznaka prejemnika,
o po potrebi predel kraja,
o podatki za dostavo (ulica in hina tevilka) oz. izroanje (potni
predal),
o potna tevilka (pred naslovno poto) in naslovna pota, zapisani v
eni vrstici.

Blok z naslovnimi podatki poiljatelja
Blok z naslovnimi podatki poiljatelja naj se nahaja v coni za poiljatelja in

naj bo jasno loen od bloka z naslovnimi podatki prejemnika,
vrstice v naslovnem bloku poiljatelja naj bodo levo poravnane in naj ne
bodo uokvirjene,
enak vrstni red kot pri naslovnikovem naslovu naj velja tudi za naslov
poiljatelja, da bi tako lahko v prihodnje izkoristili podatke o poiljatelju za
prenaslavljanje.
Karakteristika rk in znakov (pisava)
Za zelo dobro prepoznavnost naslovov se priporoa za enega od naslednjih

fontov iz aktualiziranega nabora fontov: Courier, Letter Gothic, Arial,
Helvetica, Century, Eurostile, Futura medium, Franklin Gothic medium,
Bookman medium,
rke naj bodo zapisane z debelino rt regular ali medium v velikosti 1012
tok,
naeloma je mogoe prebrati velikosti med 8 in 20 tokami 20 je
maksimalna velikost, ki je definirana v bralni napravi za prepoznavanje
priporoena velikost za oblikovanje pravilnega naslova je 10 do 12 tok,
pri pisanju naslovov se izogibamo pisavam s prelomljenimi ali nepravilnimi
rkami, poevni pisavi, imitaciji rokopisov, rkam s poudarjenimi obrisi,
okraenim in negativnim rkam,
za celoten naslov uporabimo enotno vrsto, velikost in debelino rk,
od konca enega znaka (rka ali tevilka) do zaetka naslednjega znaka naj
bo vseskozi presledek 0,41,5 mm,
presledek med bloki s tevilkami in med besedami naj bo 1 do 4 udarce na
tipko za presledek,
vsi elementi naslova morajo biti medsebojno loeni s prepoznavnim
presledkom. Izjema: hina tevilka in dodatki, kot je nadstropje, so loeni s
poevnico (/), brez dodatnih presledkov,
vsi uporabljeni znaki naj stojijo vsak sam zase, naj se ne dotikajo ali
prekrivajo in naj niso tiskani razprto,
barva ozadja so posredno omejena. Prednostno se uporabljajo svetle barve,
najbolje bela, eprav so pastelne barve dopustne. Nezaelena so ozadja v
temno sivi, zeleni, rdei, oranni, krlatni in modri,
naeloma velja: kolikor veji je kontrast, toliko viji je dele prebranih
naslovov. e v idealnem primeru uporabljate rno pisavo na belem ozadju,
boste avtomatino izpolnili vsa priporoila.
Primer dobro prepoznavne oblike Primer slabo prepoznavnih oblik naslova

naslova
Gospod Gospod
Janez Prijatelj Janez Prijatelj
Okrogla pot 5 Okrogla pot 5
2000 Maribor 2000 Maribor

Slika 22: Cone pri standardni pisemski poiljki

(Vir: PLC Ljubljana, 1997)
Pri standardnih pisemskih poiljkah je naslovna stran razdeljena v naslednje cone:

za branje, za frankiranje, za poiljatelja in za kodiranje.

3 OBSTOJEE STANJE
3.1 POTA SLOVENIJE D.O.O.
Slika 23: Logotip podjetja Pota Slovenije
http://www.posta.si/
Pota Slovenije, d. o. o., je bila ustanovljena na osnovi Zakona o Poti Slovenije. S

samostojnim poslovanjem je zaela 1. 1. 1995. Leta 1998 je bila s Sklepom o
preoblikovanju Pote Slovenije, d. o. o., preoblikovana v javno podjetje Pota
Slovenije, d. o. o., 18. 7. 2002 pa je bila s Sklepom o preoblikovanju javnega
podjetja Pota Slovenije, d. o. o., preoblikovana v drubo Pota Slovenije, d. o. o.
Pota Slovenije, d. o. o., je gospodarska druba. Ustanovitelj in edini lastnik je

Republika Slovenija. Pota Slovenije je velika organizacija in logistini sistem, ki s
svojo mreo poslovnih prostorov potnih poslovalnic ali kratko pot (skupaj jih je
559) zelo dobro in enakomerno pokriva celotno ozemlje drave.
Ob osamosvojitvi je imela potna organizacija v Sloveniji osem potnih centrov
(Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica in Novo
mesto), to pa je bilo za tako majhno obmoje, kot je Slovenija, iz ekonomskega
vidika veliko preve. Takrat so v vseh potnih centrih opravljali raztovarjanje in
natovarjanje na vozila ter celoten proces predelave potnih poiljk rono.
Zasnovana je bila vizija Pote Slovenije, ki je predvidela dva potna centra: enega v
Ljubljani in enega v Mariboru.
In tako je leta 2002 organizacijsko Poto Slovenije d. o. o., ki ima sede drube in
poslovodstvo v Mariboru, sestavljajo e osem regijskih poslovnih enot: PE Maribor,
PE Celje, PE Kranj, PE Nova Gorica, PE Koper, PE Novo mesto, PE Murska
Sobota, PE Ljubljana; Poslovna enota Potni logistini center Ljubljana in Potno
logistini center Maribor pa sta bila ustanovljena leta 2008.
Pota Slovenije sedaj ni ve le tradicionalno logistino podjetje, ampak moderno
visoko razvito evropsko logistino potno podjetje.
3.1.1 OSEBNA IZKAZNICA POTE SLOVENIJE
Pota Slovenije je ena od vejih slovenskih drub in eno kljunih podjetij v popolni
dravni lasti. Z obsenim naborom storitev, visokimi prihodki, investicijami in

dobikom, veliko akumulacijo znanja, dolgoletno tradicijo in pripadnostjo ve kot

6700 zaposlenih pomeni enega od stebrov nacionalnega gospodarskega okolja.
Pota Slovenije je imela ob koncu minulega leta 6.733 zaposlenih, deset poslovnih
enot, 566 pot s 1.370 potnimi okenci, od teh 1.195 samo za delo s strankami, dva
potna logistina centra in obiren vozni park z 2.899 vozili (kolesa, mopedi,
skuterji, avtomobili). Pota Slovenije je med januarjem in novembrom opravila
1.0045 milijarde storitev, od tega 993,6 milijona pisemskih storitev, 7,9 milijona
paketnih in tri milijone drugih potnih storitev. Herinska druba Pote Slovenije je
EPPS (Elektronsko pismo pote Slovenije), pridrueni drubi pa sta PBS (Potna
banka Slovenije), kjer ima Pota Slovenije 45-odstotni dele, in druba Feniksped
(49-odstotni dele). Pota Slovenije ima kapitalske nalobe tudi v portni loteriji
Slovenije (20 odstotkov) in 370 delnic Zavarovalnice Triglav.
Lani je Pota Slovenije po prvih ocenah ustvarila 238,9 milijona evrov prihodkov, kar
je 5,7 odstotka ve kot predlani. Podobno kot preostali logistini operaterji ima tudi
Pota Slovenije razmeroma nizek donos kapitala, ki je za lani znaal okoli est
odstotkov. Najveja pomanjkljivost Pote Slovenije je velika navezanost na
Slovenijo, ki je izjemno majhen zaprt trg in ob zmanjanju trnega delea se lahko
Pota Slovenije znajde v teavah.
Za primerjavo: Deutsche Post, najveja potna druba na svetu, ustvari priblino 16-
odstoten donos kapitala, vendar pa je treba upotevati velik vpliv izrednih prihodkov.
Deutsche Post je lani po prvih podatkih ustvarila 2,4 milijarde evrov dobika iz
poslovanja, kar je bilo etrtino manj kot predlani. Obseg letalskih in ezoceanskih
poiljk se je samo v zadnjem lanskem etrtletju zmanjal za ve kot deset odstotkov.
Skromno rast Deutsche Post dosega zgolj na obmoju vzhodne Evrope, Blinjega
vzhoda in Afrike.
3.1.2 POTNI LOGISTINI CENTER
Potni logistini center je enota potnega omreja na doloenem obmoju, katerega

naloga je koncentracija (zbiranje), predelava (usmerjanje) in difuzija potnih poiljk.
Pote na svojem obmoju povezuje v zakljueno prometno-tehnoloko celoto.
Skrbi za mehanizirano in ekonomsko upravieno predelavo ter organizira prevoz
potnih poiljk v okviru potnega voznega reda, bodisi s svojimi vozili ali z vozili
drugih transportnih organizacij. Poleg teh funkcij lahko potni logistini center
opravlja e izmenjavo mednarodnih potnih poiljk, carinjenje potnih poiljk (to
opravljajo cariniki), preventivne preglede poiljk, prispelih iz tujine, in drugo. Za
potne centre je znailna velika koncentracija potnih poiljk za predelavo, to pa
omogoa racionalno uporabo sredstev sodobne avtomatizacije in mehanizacije.
Celotni logistini proces Pote Slovenije temelji na dveh potnih logistinih centrih
(PLC Ljubljana in PLC Maribor) in osmih poslovnih enotah po Sloveniji, ki urejajo
poslovanje pot na posameznem obmoju. Pri tem poslovne enote Koper, Nova
Gorica, Novo mesto, Kranj in Ljubljana gravitirajo v Logistini center Ljubljana,
Murska Sobota, Celje in Maribor pa v center v Mariboru. Oba centra dobita vse
poiljke iz svoje regije, jih usmerita, pri emer poiljke, ki so za naslovnike v njunih
regijah, vrneta, preostale pa prepeljeta v drug center, kjer jih usmerijo v posamezne
poslovne enote. Glavnina predelave poteka ponoi. To pomeni precej konic, ko

morata oba centra v sorazmerno kratkem asu obdelati in izmenjati zelo veliko
poiljk. Za mednarodne poiljke skrbi oddelek, ki se imenuje izmenjalna pota in
deluje v okviru PLC Ljubljana.
Slika 24: Organigram PE PLC Ljubljana

(Vir: Uradno glasilo Pote Slovenije, 2009)
3.2 PREDELAVA PISEMSKIH POILJK

3.2.1 RAZVRANJE IN USMERJANJE PISEMSKIH POILJK
V PLC Ljubljana prispejo z enim vozilom vse kategorije potnih poiljk iz ene pote.
Prav zaradi tega se tehnoloki proces razvranja in usmerjanja potnih poiljk
zane e pri prevzemu potnih poiljk.

Prevzemni delavec razvrsti potne poiljke po oddelkih za predelavo, in sicer na:

navadne pisemske poiljke, ki izpolnjujejo vse pogoje za strojno usmerjanje,
navadne pisemske poiljke, predvidene za rono usmerjanje,
vrednostne in priporoene pisemske poiljke ter vredne pakete,
navadne pakete, ki izpolnjujejo vse pogoje za strojno usmerjanje,
navadne pakete, s katerimi je treba ravnati pazljivo, pakete vejih dimenzij
in pakete, ki jih ni mogoe zlagati z ostalimi vsi ti se usmerjajo rono.
Na vseh potah e pri sprejemu razvrstijo pisemske poiljke na standardizirane

navadne poiljke in poiljke za strojno usmerjanje. Enako zbirajo tudi poiljke s
potnih nabiralnikov na zbiralni mizi. Tu tudi loijo poiljke, ki niso primerne za
strojno usmerjanje (veje in debeleje), kot lahko gredo na avtomatski usmernik, te
usmerijo rono in gredo v vree. Poiljke, ki so primerne za avtomatsko usmerjanje,
zloijo v pismarnice in gredo na igosanje ter kasneje na avtomatski usmernik.
3.2.2 PRIPRAVA NEIGOSANIH POILJK ZA AVTOMATSKI PISEMSKI

USMERJEVALNIK
Preden navadne pisemske poiljke poljemo v proces usmerjanja, jih je treba, e

e niso, igosati. Neigosane so vse pisemske poiljke, sprejete v mestu Ljubljana,
bodisi pobrane iz potnih nabiralnikov bodisi pripeljane iz filialnih pot. Dogovorjeno
je, da za filialne pote v Ljubljani navadne pisemske poiljke igosajo delavci
potnega centra.
Vse navadne pisemske poiljke, sprejete iz potnih nabiralnikov, prenesejo delavci,

ki nabiralnike praznijo v tipizirane vree, neposredno na mizo za pripravo poiljk za
igosanje. Na zbiralni mizi delavci razporedijo poiljke iz nabiralnikov na: pisma
domai promet, kartice domai promet, pisma tuji promet, kartice tuji promet,
poiljke, neprimerne za strojno igosanje, porto poiljke, poiljke s potnino,
plaano po pogodbi. Poiljke se zlagajo tako, da so obrnjene enako, znamka na
znamko, s tem so poiljke pripravljene za strojno igosanje.
Iz filialnih pot prispejo poiljke za igosanje praviloma zloene v pismarnicah, tako
da so e pripravljene za strojno igosanje. Vse strojno igosane poiljke so
primerne za strojno usmerjanje na avtomatskem pisemskem usmerjevalniku, vse
rono igosane pa morajo v proces ronega usmerjanja.
Vse potne poiljke, ki niso primerne za strojno igosanje, kar pomeni da:
- imajo znamke nalepljene zunaj prostora, doloenega za ta namen,
- znamk sploh nimajo ali
- so predebele za strojno igosanje,
delavci izloijo in jih igosajo rono. Na poiljke, ki so premalo frankirane ali sploh
niso frankirane (porto poiljke), odtisnejo e ig >T< (taksa nezadostna). To
pomeni, da je treba pred vroitvijo take poiljke od naslovnika izterjati porto
potnino.

3.2.3 PREDELAVA NAVADNIH PISEMSKIH POILJK
V PLC 1002 Ljubljana od 28. novembra 1997 za predelavo navadnih

standardiziranih pisemskih poiljk skrbi avtomatski pisemski usmerjevalnik (v
nadaljevanju APU).
Ker so navadne pisemske poiljke tudi vejih dimenzij in vsebujejo predmete, ki
zaradi varnosti ne smejo v APU, lahko pa je tudi naslov naslovnika napisan zunaj
predpisanih optimalnih pogojev za nemoteno delovanje italnega mehanizma, je
veliko navadnih pisemskih poiljk e vedno usmerjenih rono. Zaradi tega je
oddelek predelave navadnih pisemskih poiljk mogoe razdeliti na tri zakljuene
celote, in sicer:
predelava LC poiljk na avtomatskem pisemskem usmerjevalniku,

rona predelava LC poiljk,
rona predelava AO poiljk.
Da poiljke ustrezajo strojnemu usmerjanju, je doloeno tudi s pravilnikom o potnih

storitvah. Masa poiljke ne sme presegati 20 g, debelina poiljke ne sme presegati 5
mm, najmanja velikost 90 mm x 140 mm najveja velikost 162 x 235 mm, v poiljki
ne sme biti ostrih in kovinskih delov, raznih sponk, telefonskih, kreditnih in drugih
plastinih kartic, ker te poiljke lahko pokodujejo usmernik. Za avtomatsko
usmerjanje tudi niso primerne ovalne in okrogle razglednice ter poiljke, ki niso
dobro zaprte, ker se lahko med kroenjem pokodujejo oz. razpadejo. Da je
sortiranje poiljk laje, ima e pismarnica takno irino in z robom oznaeno viino,
katera poiljka e ustreza za strojno usmerjanje.
Slika 25: Standardno pismo primerno za strojno usmerjanje

3.2.4 AVTOMATSKI PISEMSKI USMERJEVALNIK
Vse LC poiljke, ki izpolnjujejo pogoje za usmerjanje na avtomatskem pisemskem

usmerjevalniku, prispejo v PLC 1002 Ljubljana v pismarnicah ali v katlah. Naloga
delavcev pot v Sloveniji je, da LC poiljke razvrstijo na:

poiljke, ki bodo usmerjene strojno te vloijo v pismarnice,

poiljke, ki bodo usmerjene rono te vloijo v potno vreo.
Prispele pismarnice, okoli 1600 na dan, z dvigalom pripeljejo v prostor, v katerem je

avtomatski pisemski usmerjevalnik. Zdaj so poiljke pripravljene za strojno
usmerjanje.
Avtomatski pisemski usmerjevalnik (v nadaljevanju APU) je naprava za avtomatsko
usmerjanje navadnih pisemskih poiljk v PLC 1002 Ljubljana. Sestavljajo jo:
3 naprave s 64 predali za grobo in fino usmerjanje navadnih pisemskih
poiljk,
dve napravi s 160 predali izkljuno za fino usmerjanje navadnih pisemskih
poiljk,
naprave za elektronsko krmiljenje vseh avtomatskih pisemskih
usmerjevalnikov,
12 videokodirnih mest, ki jih je glede na potrebe mogoe uporabljati po tiri
za posamezno grobousmerjevalno napravo ali pa vseh dvanajst za eno
grobousmerjevalno napravo.
Poleg naprav za avtomatsko usmerjanje je potreben e usmerjevalni nart oziroma

program, ki je zgolj podlaga asovnega delovanja posamezne naprave oziroma
uporabe posameznega programa, saj ga je treba glede na razline dejavnike
(koliina, kakovost poiljk) sproti prilagajati.
Za avtomatsko usmerjanje navadnih pisemskih poiljk v PLC Ljubljana je izdelanih

15 usmerjevalnih programov. Osnovni oziroma prvi program, po katerem so z
napravo s 64 predali usmerjene vse navadne poiljke, je namenjen grobemu
usmerjanju. Navadne pisemske poiljke v tem programu prejmejo rtno kodo, ki
vsebuje doloene podatke za fino usmerjanje po potah oziroma v velikih mestih po
dostavnih okrajih in potnih predalih.
Preostalih 14 fino usmerjevalnih programov, izmed katerih tiri uporabljajo v
postopku finega usmerjanja na grobousmerjevalnih napravah s 64 predali, 10 pa na
napravah s 160 predali za fino usmerjanje, je namenjenih tistim poiljkam, katerih
usmeritev v postopku grobega usmerjanje ni bila dokonna.
Zmogljivost obeh usmerjevalnikov, grobega in finega, je med 30 in 33 tiso na uro.
Program grobega usmerjanja v PLC Ljubljana je enak programu usmerjanja v

PLC 2002 Maribor, to pa omogoa, da poiljke za pote, usmerjene na
grobousmerjevalnih napravah v enem potnem centru, prejmejo rtno kodo, ki
omogoa fino usmeritev na napravah v drugem potnem centru.

Slika 26: Shema APU-ja v PLC Ljubljana

(Vir: Predstavitvena dokumentacija PLC-ja, 1997)
Avtomatski pisemski usmernik za grobo usmerjanje
Pred zaetkom dela na napravi za grobo usmerjanje navadnih pisemskih poiljk je

potrebno na krmilni postaji preveriti, ali je pripravljen ustrezni usmerjevalni program.
Na napravi s 64 predali je namre mono usmerjati pisemske poiljke po petih
razlinih usmerjevalnih programih. Delavec vlaga navadne pisemske poiljke v
vhodno enoto; ta je dvojna. Naslove na poiljkah delimo na rono in strojno
napisane. Strojno napisane vloi na desno stran, rono napisane pa na levo stran
vhodne enote. Naprava samodejno sprejema poiljke z desne strani tiri, z leve
pa po eno itd. To je pomembno predvsem zaradi delavcev, ki rono kodirajo, saj
na ta nain postopno prejemajo poiljko za poiljko v kodiranje in niso nikoli
preobremenjeni.
Ko naprava sprejme poiljko, skua optini italnik najprej prebrati naslov
naslovnika. e mu to uspe, doloi pripadajoo rtno kodo in smer usmeritve. V
nasprotnem primeru sporoi svoj neuspeh raunalniku, ki krmili in posreduje
slikovne podatke na videokodirna mesta. Videokodirni delavec dobi na ekran sliko
naslovne strani poiljke, prebere potno tevilko in jo odtipka na tipkovnici. S tem
sporoi usmerjevalni napravi, katero rtno kodo mora natisniti na poiljko in ji doloi
usmeritev.
Med postopkom avtomatskega oditavanja in tiskanja rtne kode je linija prostega
teka. To je potrebno zato, da je slika prenesena na videokodirno mesto, kjer kodirni
delavec prebere potno tevilko in jo odtipka na tipkovnici. Informacija o doloeni
rtni kodi se mora nato vrniti do tiskalnika, ki odtisne doloeno rtno kodo. as od
neuspelega avtomatskega oditavanja do odtisa rtne kode traja priblino 14
sekund. e videokodirni delavci v tem asu poiljki ne doloijo ustrezne rtne kode,
jo naprava samodejno usmeri v izloilni predal. Od tam gredo poiljke na ponovno
usmerjanje, vendar tokrat rono.

Slika 27: Videokodiranje

Usmerjanje v predale vzdol grobe usmerjevalne linije poteka ob pomoi kretnic, ki

jih usmerja raunalnik, v katerem so shranjeni podatki o naslovih. V predalih so
poiljke razvrene pokonno druga za drugo do doline 500 milimetrov. Predal je
potem treba rono izprazniti ter poiljke vloiti v pripravljeno pismarnico.
Ko so navadne pisemske poiljke usmerjene na osnovnem usmerjevalnem

programu, so pripravljene za fino usmerjevalne programe, imajo pa tudi rtno kodo,
e le niso bile usmerjene v izloilni predal. V tem primeru jih prenesejo na delovno
mesto za rono osnovno oziroma grobo usmerjanje.
Naprava s 64 predali za grobo usmerjanje izvaja e tri fino usmerjevalne programe.
Sama tehnologija usmerjanja je popolnoma enaka kot pri grobem usmerjanju, le da
tokrat napravi ni treba:
prebrati naslovov, temve rtno kodo, natisnjeno na poiljki,
prenaati nerazpoznavnih naslovov na ekrane videokodirnih delovnih mest,
odtisniti rtne kode v desni spodnji del naslovne strani poiljke,
samodejno sprejemati izmenino lahko in teavno berljivih naslovov.
Slika 28: Pismarnika nazivnica iz sortiranega programa

Po konanem usmerjanju na osnovnem grobem usmerjevalnem programu se vse

dokonno usmerjene pismarnice pospravijo na za to doloene vozove in se
odpravijo na nadaljnje usmerjanje. Vozovi, na katerih so pismarnice s finimi
programi (FLJ_x), se zapeljejo do stroja za fino usmerjanje, vozovi s finimi programi

za grobo usmerjevalni stroj (FLJG_ x) se zapeljejo do vhodne enote stroja. Po

konanem finem usmerjanju se pismarnice dajo na vozove in se odpravijo v
pritlije, kjer jih delavci razdelijo po relacijah, odpravah. Delavci morajo, preden
konajo z delavnikom, vloiti pismarnice v stroj in ji opremiti z nazivnicami
osnovnega programa za naslednji dan.
Avtomatski pisemski usmerjevalnik za fino usmerjanje
Naprava s 160 predali je namenjena izkljuno za programe za fino oziroma

dokonno usmerjanje pisemskih poiljk, v enem delovnem dnevu usmeri 555.000
poiljk. Fino usmerjevalna naprava usmerja poiljke, ki jim je optini italnik naslove
v napravi za grobo usmerjanje e prej doloil, tiskalnik pa odtisnil rtno kodo po
naslovnih potah ali celo dostavnih okrajih, in jih odlaga v predale modulov.
Poiljke potujejo skozi italec rtne kode, ki kodo prebere in posreduje raunalniku.
rtna koda vsebuje podatke, ki na podlagi usmerjevalnega programa omogoa
usmeritev poiljke v enega izmed predalov. e naprava ne more prebrati rtne
kode, se poiljka samodejno usmeri v izloilni predal. Te poiljke nato e enkrat
usmerijo rono.
Slika 29: Vhodna enota finega usmerjevalnika

Fino usmerjevalna naprava ima tudi tiskalnike za tiskanje sveenjskih nazivnic.

Poleg vsakega predala sta dva gumba luki, vsak pa ima svojo nalogo.
Rumeni gumb zane utripati tisti hip, ko je predal 75-odstotno poln, zasveti pa
takrat, ko je predal popolnoma poln; tedaj se naprava tudi ustavi, beli gumb je
namenjen tiskanju sveenjskih nazivnic. Kadar rumeni gumb utripa, je treba
izprazniti predal, pritisniti beli gumb poleg rumenega in s tem dati tiskalniku ukaz,
naj natisne sveenjsko nazivnico, ki jo potrebujemo za poiljke iz izpraznjenega
predala. Ko pritisnemo beli gumb, zane ta utripati, to pa pomeni, da je zahteva po

nazivnici registrirana. Kadar gumb sveti, to pomeni, da se sveenjska nazivnica

tiska.
Po vsakem usmerjenem programu se stroj pospravi, kar pomeni, da je treba

izprazniti vseh 160 predalov. Zgodi se tudi, da se po en program spua 3-krat v
enem dnevu. Svenji se poveejo in zlagajo v koare, koare izpraznijo delavci, ki
usmerijo svenje v potne vree. Poiljke iz vseh programov se iz PLC Ljubljana
odpravijo v potnih vreah.
Podatki o usmerjanju poiljk
Od leta 1998 do leta 2007 je visoko naraalo tevilo avtomatsko usmerjenih poiljk,
saj je v letu 1998 znaalo tevilo avtomatsko usmerjenih poiljk priblino 29
milijonov poiljk, leta 2007, ko je bilo tudi najve usmerjenih poiljk, pa je ta tevilka
znaala priblino 185 milijonov. Torej je bilo v letu 2007 za priblino estkrat ve
avtomatsko usmerjenih poiljk kot leta 1998.
Na alost tudi tevilo rono usmerjenih (izloenih) poiljk naraa. V primerjavi z
letom 1998, ko je tevilo rono usmerjenih (izloenih) poiljk znaalo nad 3 milijone,
je v letu 2008 ta tevilka za kar trikrat vija, in sicer gre za priblino 9 milijonov. Ta
podatek pove, da tevilo vseh usmerjenih pisemskih poiljk precej naraa, saj je
bilo v letu 1998 vseh usmerjenih poiljk okrog 59 milijonov, leta 2008 pa je tevilo
vseh usmerjenih poiljk znaalo dobrih 335 milijonov poiljk. Torej je bilo leta 2008
za kar 276 milijonov ve usmerjenih poiljk, kot jih je bilo leta 1998.
Avtomatsko usmerjene poiljke po letih
190.000.000
180.000.000
170.000.000
160.000.000
150.000.000
140.000.000
130.000.000
120.000.000
110.000.000
100.000.000
90.000.000
80.000.000
70.000.000
60.000.000
50.000.000
40.000.000
30.000.000
20.000.000
10.000.000
0
II. pol.1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Avtomatsko usm. po. OCR 29.109.105 86.163.413 100.567.664 113.931.870 123.164.859 137.670.551 164.691.648 171.245.381 184.464.421 185.027.642 181.788.292
Videokod. po. 8.326.444 18.918.764 22.870.911 18.286.704 18.947.924 17.550.615 13.485.823 14.221.930 14.717.891 13.292.172 13.808.639
Izloeno (rono usm.) 3.091.820 2.815.822 3.219.628 3.610.419 3.938.287 4.807.709 7.706.192 7.556.737 8.444.169 8.897.316 9.135.756
Fino usm. po. 18.669.120 56.096.637 72.001.720 85.853.902 94.398.795 107.054.876 118.686.937 127.335.683 133.799.262 130.330.284 130.622.872
Graf 1: Avtomatsko usmerjene poiljke

(Vir: APU statistika, 19992008)

3.2.5 RONO USMERJANJE POILJK
Poleg pisemskih poiljk, ki jih je izloil avtomatski pisemski usmerjevalnik, se rono

usmerjajo tudi poiljke vejih dimenzij s predmeti, ki zaradi varnosti ne smejo v
avtomatski pisemski usmerjevalnik.
Rono usmerjanje se deli na:

- I. delitev (na delne cilje) in
- II. delitev (na konne cilje).
Prva delitev je delitev poiljk po njihovih skupnih znailnostih:
- po isti prvi tevilki,
- po isti naslovni poti (velike pote),
- po samostojni potni tevilki ali tevilki potnega predala (veliki uporabniki),
- tujina povrinski in letalski prevoz.
Druga delitev poiljk:

- po naslovnih potah,
- po dostavnih okrajih,
- po potnih predalih,
- po izmenjalnih potah.
t. usm. LC-po. Indeks rasti t. vseh Povpr. t.

rono, predelava in rono usm. LC-po. usmerjenih
Leto priprava 2003 = 100 po./mesec
2003 183.691.130 100 15.307.594
2004 184.687.504 100,54 15.390.625
2005 185.830.034 101,16 15.485.836
2006 163.963.072 89,26 13.663.589
2007 176.869.272 96,29 14.739.106
2008 179.385.746 97,66 14.948.812
SKUPAJ 1.074.426.758
Tabela 2: Gibanje tevila rono usmerjenih navadnih poiljk na predelavi pisemskih

poiljk
(Vir: APU statistika, 20032008)
3.3 PISEMSKA POILJKA JE LAHKO TUDI BOMBA
Slovenija danes sodi med eno najbolj varnih drav sveta. Ker pa pregovor pravi, da je
previdnost mati modrosti, ni odve spomniti, da se tudi v potnem prometu lahko zgodi kaj
nepredvidljivega, saj pismonoe v poiljkah prenaajo tako reko vse vrste blaga, ki so
predmet ponudbe in povpraevanja na trgu. V svetu je bilo pred desetletjem kar nekaj
poskusov napadov na pomembne ljudi s tako imenovanimi pisemskimi bombami.
Sam izbor pisma (omejitev, velikosti) e v osnovi omejuje mo eksplozivne naprave.

V navadno pismo je mogoe skriti le omejeno koliino eksplozivne snovi, ki

praviloma povzroi le strah ali pa telesno pokodbo napadenega.
Razlogov za napade s pomojo eksplozivnih naprav v potnih poiljkah je ve. Eden

pomembnejih je, da poiljatelj oziroma napadalec ostane anonimen, kar je zanj
najpomembneje. Ker poiljko dostavi naslovniku pota, se storilci izognejo
neposrednemu stiku z napadeno osebo ali objektom. Drugi razlog, da napadalci
poiljajo eksplozivne naprave v potnih poiljkah, je splono sprejeto naelo
zasebnosti, saj je treba vsako osebno poiljko izroiti neposredno naslovniku, ki jo
praviloma tudi sam odpre. To storilcu omogoa neposreden napad na tono izbran
cilj napad na tono doloeno osebo. Pomemben je tudi psiholoki uinek taknih
napadov v iri javnosti. Ko je bilo leta 1994 na Dunaju ve taknih zaporednih
napadov, se je ljudem zdela sumljiva e skoraj vsaka poiljka, podobno je bilo tudi v
Sloveniji v drugi polovici leta 2001 (po zloglasnem 11. septembru), ko je bilo
dnevno po ve prijav sumljivih poiljk z antraksom. Veji del teh poiljk so takrat
poslali razni aljivci, vsebina pa je bila najbolj obiajna moka. Vendar pa je bil
psiholoki uinek zelo moan, o zadevi so poroali vsi mediji, zato so imele veliko
dela vse varnostne slube.
Sestava pisemske bombe
Pri izdelavi eksplozivnih naprav v potnih poiljkah veljajo podobne zakonitosti kot
nasploh za eksplozivne naprave. Naprava potrebuje ustrezen sproilni sistem ter
razstrelivo, pismo pa vse elemente zdrui v celoto, tako da rtev ne posumi, da se v
notranjosti skriva smrtna nevarnost. Najpomembneji element je sproilec, ki
zagotavlja, da se eksplozivna naprava aktivira v programiranem trenutku. Navadno
se uporabljajo kontaktni sproilci. Da se naprava s takim sproilcem aktivira, je
nujno potrebna aktivna vloga rtve.
Znaki, povezani s stanjem potne poiljke
Ti znaki so znailneji za pisemske in ne toliko za paketne poiljke. Pisemske

poiljke z eksplozivnimi napravami so obiajno nekoliko debeleje od klasinih
pisem. eprav danes tehnologija omogoa izdelavo zelo miniaturnih elementov
eksplozivne naprave, je uinek eksplozije vendarle odvisen od koliine osnovne
eksplozivne polnitve. Je pa danes v prometu zelo veliko pisemskih poiljk, ki
standardno presegajo obiajno debelino (poiljke z reklamami, CD, knjigami itd.),
Takne pisemske poiljke so tudi tre, saj je treba elemente eksplozivne naprave
dobro zavarovati pred predasnim aktiviranjem. Vasih se na poiljki opazijo tudi
mastni madei, ki so lahko znak plastinih eksplozivov. Skratka, ogroenega lahko
kar nekaj znakov na poiljki opozori na moen napad z eksplozivno napravo v potni
poiljki.
Osnovni varnostni ukrepi pred napadi z eksplozivnimi napravami v potnih

poiljkah
Prispele poiljke naj po monosti prevzema vedno ista oseba, kar e posebej velja
za veja podjetja, ki prejemajo velike koliine poiljk, Dobro je doloiti fizino loen
prostor, kjer se odpirajo poiljke (predvsem paketi). Delavec, ki odpira poiljke, naj
bo pouen o znakih, ki lahko kaejo na nevarno poiljko. Sumljivo poiljko v
privatnih prostorih je treba takoj shraniti na mesto, kjer do nje ne morejo otroci,

dale stran od virov toplote in drugih keminih ali mehanskih vplivov, o odkritju naj
naslovnik takoj obvesti policijo, vse ukrepe naj posameznik vedno prepusti policiji, ki
ima ustrezno strokovno usposobljene delavce s potrebno opremo za varno izvedbo
ukrepov za tako poiljko.
Pota sama skrbi za varnost skladno z veljavnimi predpisi in del poiljk pregleda z
rentgenom. Ustaljeni rentgenski pregledi v PLC Ljubljana ne morejo zagotoviti
stoodstotne varnosti, saj z rentgensko napravo ne moremo odkriti na primer
antraksa in njemu podobnih nevarnih snovi.
Pota Slovenije s svojim sistemom preventivnega delovanja, obveanja delavcev,

strogega spotovanja veljavnih predpisov in navodil ter rentgenskimi pregledi
potnih poiljk zagotavlja visoko stopnjo varnosti za vse uporabnike potnih storitev.
Strah je torej odve, previdnosti pa tako in tako ni nikoli preve. (Ular, 2007, str. 24-
25).
3.2.6 PREPOVEDANA VSEBINA POTNIH POILJK
V potnih poiljkah je prepovedano poiljati:

1. narkotike in psihotropine snovi, razen kadar je poiljatelj ali naslovnik oseba, ki
je po zakonu pooblaena za promet z njimi oziroma za njihovo uporabo,
2. eksplozivne, vnetljive, radioaktivne ali druge nevarne snovi,
3. ive ivali,
4. predmete, katerih uvoz in promet je prepovedan v naslovni dravi,
5. predmete, ki so nevarni za zaposlene pri izvajalcu potnih storitev,
6. druge snovi oziroma predmete, katerih poiljanje je prepovedano na podlagi
zakona.
Ne glede na 2. in 3. toko prejnjega odstavka se lahko v potnih poiljkah poiljajo

nevarne snovi, ki si jih iz menjujejo za to pristojne ustanove na nain in pod pogoji,
ki so predpisani z zakonom.
Ne glede na 3. toko prvega odstavka je v potnih poiljkah, razen v vrednostnih
potnih poiljkah, dovoljeno poiljati ebele, pijavke in sviloprejke.
Potne poiljke, ki vsebujejo snovi oziroma predmete iz 1. in 2. toke, je dolan
izvajalec potnih storitev izroiti, glede na njihovo naravo in stopnjo nevarnosti,
pristojnim dravnim organom, nosilcem javnih pooblastil oziroma izvajalcem javnih
slub.
3.2.7 POSTOPEK S PREPOVEDANIMI PREDMETI
e se ugotovi ali upravieno sumi, da poiljka vsebuje eksplozivne, vnetljive,

radioaktivne ali druge nevarne snovi ali mamila, se poiljka preda pristojnemu
organu. V primeru predaje poiljke pristojnemu organu pota o tem obvesti pristojno
poslovno enoto.
e poiljka vsebuje predmete, ki so lahko nevarni za ljudi in jih pota v skladu s 1.

odstavkom ne preda pristojnemu organu, je treba poiljko previti v ustrezno
ovojnino, sestaviti zapisnik o pokodovani poiljki in odpraviti naslovni poti, e je
nevarnost odpravljena. e poiljke glede na naravo vsebine (npr.: izteena tekoina,
pokvarjena ivila) ni mogoe previti oziroma nevarnosti ni mogoe odpraviti, se
sestavi zapisnik o pokodovani poiljki, poiljka pa se izloi iz prometa. O tem je

treba takoj obvestiti pristojno poslovno enoto. e se ugotovi ali upravieno sumi, da
poiljka vsebuje ive ivali (razen ebel, sviloprejk in pijavk), se vrne poiljatelju.
Pota, ki je poiljke z nevarno vsebino izloila iz prometa, za poiljko, evidentirano v

potnih listinah oziroma raunalniku, naredi ustrezni zaznamek v potnih listinah
oziroma raunalniku (npr. poiljka predana policiji).

4 ANALIZA
4.1 ROKI IN DOSTAVA POILJK
V notranjem prometu morajo biti poiljke prenesene praviloma v roku enega dne (D
+ 1) oziroma najkasneje v roku treh dni (D + 3). V skladu s Pravilnikom o kakovosti
in nainu izvajanja univerzalne potne storitve mora biti vsaj 95 % potnih poiljk
korespondence prenesenih v enem delovnem dnevu in vsaj 99,5 % potnih poiljk
korespondence v dveh delovnih dneh.
V roke prenosa se ne tejejo:

dan oddaje poiljke (D),
dnevi, ko pota ne posluje,
sobote, nedelje in drugi dela prosti dnevi,
as zamude zaradi nepravilnega ali nepopolnega naslova,
as zamude zaradi vije sile ali zaradi zastoja prometa brez krivde pote,
dan po oddaji poiljke, e je bila ta oddana po zadnjem asu za sprejem
poiljk na poti.
Za Hitro poto v notranjem prometu veljajo naslednji roki prenosa (ne teje se as,
ko naslovna pote ne posluje) veljajo naslednji roki.
Hitra pota po Sloveniji:
o isti dan, e je poiljka oddana v prenos na poti, vkljueni v prometni kri
Hitre pote, do doloene ure in je namenjena naslovniku na obmoju
pote, ki je tudi vkljuena v prometni kri Hitre pote;
o naslednji delovni dan, e niso izpolnjeni vsi pogoji iz predhodne alineje.
Hitra pota znotraj mest:

o 2 uri znotraj vejih mest (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska
Sobota, Nova Gorica, Novo mesto);
o 4 ure na podroju ostalih pot.
Pota svojo obveznost glede roka prenosa poiljke izpolni, ko poiljko vroi oziroma
naslovnika obvesti o prispeli poiljki v navedenih rokih.
V mednarodnem prometu so roki prenosa poiljk odvisni od oddaljenosti naslovne

drave, prometnih zvez in standardov kakovosti drugih potnih organizacij.
Z dravami lanicami Evropske unije morajo biti poiljke korespondence prenesene
praviloma v roku treh dni (D + 3) oziroma najkasneje v roku petih dni (D + 5), s tem
da mora biti v saj 85 % potnih poiljk korespondence prenesenih v najve treh
delovnih dneh in vsaj 97 % potnih poiljk korespondence v petih delovnih dneh.
Okvirni roki prenosa poiljk so:
Hrvaka: D + 2 dneva (Zagreb D + 1 dan),

Srbija: D + 2 dneva,
Makedonija: D + 2 dneva,
rna gora: D + 2 dneva.

4.2 STANDARD KAKOVOSTI STORITEV

4.2.1 KAKOVOST PRENOSA POTNIH POILJK V NOTRANJEM POTNEM
PROMETU
V skladu s Pravilnikom o kakovosti in nainu izvajanja univerzalne potne storitve

(Ur. l. RS, t. 80/2003, 118/2004 in 37/2006) uporabljamo pri svojem poslovanju
standarda SIST EN 13850 in SIST EN 14012.
Zahteve standarda SIST EN 13850 upotevamo pri merjenju kakovosti prenosa
potnih poiljk v notranjem potnem prometu. Kot izvajalec univerzalne potne
storitve smo poskrbeli za izvedbo neodvisnega merjenja kakovosti prenosa potnih
poiljk. Od oktobra 2005 opravlja pri nas merjenje v skladu s standardom SIST EN
13850 podjetje Quotas GmbH iz Nemije. Ker v Sloveniji v notranjem prometu
nimamo kategorije prednostnih poiljk, so predmet meritve:
standardna pisma,
navadna pisma do 20 g in
navadna pisma od 20 g do 50 g.
V skladu s pravilnikom o kakovosti in nainu izvajanja univerzalne potne

storitve mora biti v enem letu:
vsaj 95 odstotkov potnih poiljk korespondence v notranjem prometu
prenesenih v enem delovnem dnevu,
vsaj 99,5 odstotka potnih poiljk korespondence v notranjem prometu
prenesenih v dveh delovnih dneh.
Rezultati prenosa potnih poiljk korespondence v notranjem potnem prometu v

obdobju januardecember 2008 so naslednji:
v enem delovnem dnevu je bilo prenesenih 92,0 % teh poiljk,

v dveh delovnih dneh je bilo prenesenih 98,7 % teh poiljk.

Rezultati prenosa potnih poiljk januar-december 2008
100
98,7
98 97,9
97,3
96,6
96
95 95 95 95
94
92 92
91,3
90 90,2
89,8
88
86
84
januar-marec april-junij julij-september oktober-december
v enem dnevu predpisani rok D+1=95 v dveh dneh
Graf 2: Rezultati prenosa potnih poiljk korespondence januardecember 2008

Podatki za obdobje januarapril 2009 so naslednji:
v enem delovnem dnevu je bilo prenesenih 93,6 % teh poiljk,

v dveh delovnih dneh je bilo prenesenih 99,4 % teh poiljk.
Rezultati prenos poiljk januar - april 2009
100
99,4
98 98 98,1
97,5
96
95 95 95 95
94
93,3 93,6
92,6
92 92
90
88
januar februar marec april
v enem dnevu predpisani rok D+1=95 v dveh dneh
Graf 3: Rezultati prenosa potnih poiljk korespondence januarapril 2009


4.2.2 KAKOVOST PRENOSA POTNIH POILJK V MEDNARODNEM

POTNEM PROMETU
Diagnostino merjenje kakovosti prenosa prednostnih pisemskih poiljk UNEX, ki

poteka v organizaciji zdruenja International post Corporation, je v letu 2008 izvajalo
podjetje Research International iz Velike Britanije. Pota Slovenije je merila
kakovost prenosa poiljk z naslednjimi dravami: Avstrijo, Belgijo, Bosno in
Hercegovino, Bolgarijo, Ciprom, eko, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grijo,
Hrvako, Irsko, Islandijo, Italijo, Latvijo, Litvo, Luksemburgom, Madarsko,
Makedonijo, Malto, Nemijo, Nizozemsko, Norveko, Poljsko, Portugalsko,
Romunijo, Slovako, panijo, vedsko, vico in Veliko Britanijo.
Doseeni so bili naslednji rezultati:
dan po prispetju v Slovenijo (na izmenjalno poto v Ljubljani) je bilo vroenih

94,6 odstotka prednostnih pisemskih poiljk iz tujine;
as prenosa poiljk iz tujine v Slovenijo je znaal v povpreju 2,5 dneva;
as prenosa poiljk iz Slovenije v tujino je znaal v povpreju 2,8 dneva.
Kakovost prenosa potnih poiljk v mednarodnem prometu za leto 2008
94,60%
97%
1
85%
75% 80% 85% 90% 95% 100%
Predpisan rok prenosa v EU D+3 Predpisan rok prenosa v EU D+5 as prenosa v RS D+3
Graf 4: Kakovost prenosa potnih poiljk v mednarodnem prometu za leto 2008

4.3 REEVANJE REKLAMACIJ
Najve reklamacij pri navadnih pisemskih poiljkah se nanaa na rok prenosa, ko

navadne pisemske poiljke do 20 gramov in pisma od 20 do 50 gramov v notranjem
prometu niso prenesena in vroena v enem delovnem dnevu, temve se opravi
naslednji delovni dan. Najvekrat gre v taknem primeru za pomanjkljiv naslov ali
napano usmeritev (npr. poiljka za Kranj je bila napano usmerjena v Koper). V
taknih primerih se uporabniku svetuje, naj poaka en dan, v kolikor poiljke
naslednji dan ne prejme, lahko na kateri koli poti vloi Poizvednico za njeno
poiljko, pota pa je dolna odgovoriti v 24 urah od prejetja obrazca Poizvednice.

Pota odgovarja za dejansko kodo, ki nastane med prenosom potnih poiljk

zaradi:
izgube, pokodbe, kraje ali izropanja,
prekoraitve roka prenosa,
neizvedene, nepopolno ali napano izvedene potne storitve.
V asu od 1. januarja do 31. decembra 2008 je bilo vloenih 3.410 pritob

na univerzalno potno storitev, od tega 3.055 pritob v notranjem potnem prometu
in 355 pritob v mednarodnem potnem prometu.
Od vseh vloenih pritob na univerzalno potno storitev jih je 739 obravnavanih kot
upraviene (692 v notranjem in 47 v mednarodnem potnem prometu).
Pota Slovenije je odkodnine izplaala za 114 pritob (111 v notranjem in tri v

mednarodnem potnem prometu).
Graf 5: Vrste prejetih pritob zoper Poto Slovenije v letu 2008

(Vir: APEK, 2009)
4.4 KAKOVOST STORITEV JE KLJU DO ZADOVOLJNIH

STRANK
Pota Slovenije podstavlja proces, kako poiljko prenesti do uporabnikov im hitreje

in s im manjimi stroki. Cilj pote Slovenije je torej prenesti poiljko na pravo
mesto v dogovorjenem asu, z dogovorjenimi stroki. Cilja pa ne moremo dosei, e
je poiljka napano naslovljena. Iskanje takne poiljke, njena dostava, prepoiljanje
tako zahteva veliko asa, pri tem pa je e posebno pomemben as prenosa potnih
poiljk. Zagotavljanje roka prenosa je temeljni in najbolj objektivni kazalec kakovosti
potnih storitev oziroma prenosa potnih poiljk. Zaradi vse veje avtomatizacije
prenosa potnih poiljk, zlasti avtomatskega usmerjanja, je za pravoasen in
nemoten prenos poiljk pravilno naslavljanje izredno pomembno. Ko je redni nadzor
agencije za poto in elektronske komunikacije pokazal, da Pota Slovenije v letu
2006 ni dosegla predpisane kakovosti rokov prenosa potnih poiljk, v notranjem
prometu je Pota Slovenije sprejela vrsto ukrepov. Eden pomembnejih je
seznanitev uporabnikov z naeli in pravili pravilnega naslavljanja potnih poiljk.

4.4.1 KAKOVOST PRENOSA POTNIH POILJK V SLOVENIJI V LETU 2008
Agencija za poto in elektronske komunikacije republike Slovenije (APEK) je izvedla

analizo trga potnih storitev za leto 2008 in pridobljene podatke primerjala z rezultati
raziskave v letih 2005, 2006 in 2007. Analiza je bila izvedena na podlagi javno
dostopnih podatkov in podatkov, ki jih je agencija na podlagi vpraalnikov pridobila
od izvajalcev potnih storitev, ki so bili v letu 2008 vpisani v uradno evidenco
agencije. V analizi agencija ugotavlja, da je dele pritob zoper Poto Slovenije
glede na tevilo vseh prenesenih poiljk na trgu potnih storitev v Sloveniji majhen.
Nadalje agencija ugotavlja, da je Pota Slovenije kakovost prenosa v obdobju od

leta 2006 do konca leta 2008 nenehno izboljevala, e posebej je to opazno v letu
2008, ko se je kakovost prenosa v asu D + 2 izboljala za 0,6 %, v asu D + 1 pa
celo za 3,6 %, vendar e vedno ni dosegla predpisane kakovosti.
Graf 6: Kakovost prenosa potnih poiljk korespondence v Sloveniji za leto

20062008
(Vir: APEK, 2009)
Klju do zagotovitve doloene ravni kakovosti predstavlja merjenje uinkovitosti

glede na standarde kakovosti in konstantno kontrolo vseh procesov, ki omogoajo
dvig kvalitete. esar ne merimo, ne moremo izboljati. Pota Slovenije je kakovost
prenosa potnih poiljk v obdobju 20062008 nenehno izboljevala, vendar
predpisanega roka D + 1 = 95 % e ni dosegla. Najpogosteje teave, s katerim se
sreujejo uporabniki potnih storitev, so, kako pravilno zapisati naslov, oznaiti
poiljko za poiljanje v tujino, kako zapisati naslov uporabnika potnega predala ali
posebne potne tevilke in podobno. Kako je naslov na potni poiljki pravilno
napisan, smo opisali v drugem poglavju. Na analizi primerov poiljk z nepopolnim
naslovom elimo prikazati, zakaj avtomatski pisemski usmerjevalnik naslovov na

taknih poiljkah ne prebere zato poiljko izloi in posledino se as usmeritve

poiljk z nepopolnim naslovom podaljuje.
4.4.2 ANALIZA PRIMEROV
Nepravilnosti:
napana potna tevilka (pravilno je 5270 Ajdovina) in napaen vrsti red.
Vedno mora biti potna tevilka in naslovno pota zapisani v eni vrstici in
zadnji vpis v bloku z naslovnikovimi podatki.
motei element (9999).
Slika 30: Primer 1 nepopolni naslov

Nepravilnost:
potna tevilka zapisana dvakrat (za avtomatski pisemski usmerjevalnik to
pomeni osemmestno potno tevilko).


Nepravilnost:
potna tevilka, ki je zelo pomembna, ni zapisana.

Nepravilnost:
dvakrat zapisan imetnik potnega predela, enkrat zapisan pravilno, drugi
napano. Po katerem naslovu naj usmeri APU? Levo zapisani naslov je za
APU mote. Pismo je izloil.


Nepravilnosti:
odveni presledek,
zamenjava datuma za potno tevilko in naslovno poto.

Nepravilnost:
motei element nad imenom in priimkom, ki se nahaja v bralnem obmoju.


Nepravilnosti:
vidna vsebina, ki se nahaja v bralnem obmoju in pomeni motei element za
APU. Pismo je izvrgel.
Slika 36: Primer 7 motei element

Nepravilnosti:
vidna vsebina, motei element v bralnem obmoju,
kombinacija razlinih pisav.


Nepravilnost:
motei element v bralnem obmoju so zapisi: razvedrilo, komunikacije,
informacije. APU je pismo izloil.

Nepravilnosti:
delavec na ronem usmerjanju si je vzel nekaj asa, da je na poiljki ki jih
ni malo nael naslovnikov naslov. APU je poiljko izvrgel.
Slika 39: primer 10 nepopolni naslov


5 ZAKLJUEK
5.1 SKLEP
Danes vsako podjetje ie nain, kako biti s svojo ponudbo drugano od

konkurence. Glede na to, da so konkurenni produkti oz. storitve med seboj bolj ali
manj enaki in da so si njihove cene zelo podobne, preostane kakovost e edino
merilo, ki ga stranke opazijo. Da bi bilo podjetje sposobno zagotavljati
nadpovpreno raven svojih storitev, mora skrbno nartovati in izvajati celotno
mnoico aktivnosti, ki vkljuuje ljudi, tehnologijo in procese.
Poiljka mora do naslovnika prispeti v sprejemljivem oz. kakovostnem stanju brez

pokodb in izgub ter v predpisanem roku. Storitev mora biti opravljena z minimalnimi
oz. optimalnimi stroki, ki e omogoajo doseganje predpisanih standardov. Le
izboljanje storitev glede na nao zadnjo opravljeno storitev lahko prinese napredek,
zadovoljstvo uporabnikov in odlinost poslovanja. Obenem pa mora biti prisotno
zavedanje, da ni dovolj spoznanje, kako dobro zadovoljujemo uporabnike, temve
moramo upotevati, da tudi nai konkurenti tako razmiljajo. Zato moramo
upotevati, da so na trgu tudi druga podjetja, ki prav tako skuajo pridobiti
konkurenno prednost pred drugimi in imajo v ta namen izdelane strategije in
narte.
V statistiki avtomatsko usmerjenih poiljk po letih preberemo, da je bilo v letu 2008

avtomatsko usmerjenih dobrih 335 milijonov poiljk, dobrih 9 milijonov pa je bilo na
APU izloenih in jih je bilo potrebno usmeriti rono. Na analizi primerov poiljk z
nepopolnim naslovom ugotovimo najpogosteje nepravilnosti, zaradi katerih ni
mono strojno prepoznavanje naslovov. Najpogosteje nepravilnosti so: motei
elementi v coni branja (reklamni napisi, logotipi, vidna vsebina ), napane potne
tevilke oz. naslovi brez potnih tevilk, zelo pogosto obrnjen vrstni red (potna
tevilka in naslovna pota zapisana na sredini naslova), kombinacija ve tipov pisav,
uporaba okraenih rk in rk s poudarjenimi obrisi, uporaba barvne pisave (rumena,
svetlo zelena, svetlo modra ), uporaba prevelikega presledka med bloki s
tevilkami in med besedami, uporaba barvnih ozadij (izogibajmo se temno sivi,
rdei, oranni, temno modri, temno rdei). Na taknih ozadjih je rtna koda, ki jo na
poiljko odtisne groba usmerjevalna naprava, na fini napravi neuporabna.
Predlagam izdajo prironika z naslovom Potne storitve in potne tevilke. V
prironiku bi bile zajete in opisane vrste potnih poiljk, pote in potene tevilke ter
pravilno naslavljanje poiljk. Prironik bi Pota Slovenije dostavila vsem
gospodinjstvom. Za vse veje uporabnike, ki meseno oddajo veje tevilo poiljk,
pa predlagam obisk slube za trenje, ki bi jim predstavila avtomatizacijo prenosa
potnih poiljk, zlasti avtomatsko usmerjanje poiljk. Od tega, ali bo naslov na
poiljki napisan pravilno in natanno, bo odvisna hitrost prenosa njihovih poiljk.
5.2 MONOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
V podjetju, ki se ukvarja z dostavo poiljk, je kakovost storitve najpomembneji del

procesa od prevzema poiljke, njene obdelave do vroitve naslovnikom. Zato je za
uinkovit nadzor sledljivost vsake poiljke nujna, pri emer je v vsakem trenutku
znana njena lokacija oziroma njen status.

Poiljka ob vsakem premiku (spremembi lokacije ali stanja) dobi poseben status, ki
opie njeno lokacijo, pozicijo ali stanje. Pri spremembi lokacije (prevzem pri stranki,
premiki med potnimi centri, na njeni poti, vroitvi naslovniku) ali med procesom
sortiranja se status poiljke doloi z oditavanjem rtne kode, s katero je opremljena
vsaka poiljka. Vsaka poiljka dobi na svoji poti ve statusov, ki doloajo osnovne
pozicije poiljke na njeni poti. tevilo statusov je odvisno od doline poti. Ti statusi
so osnova za spremljanje poiljk in so kot nekaken GPS poiljke, ki nam in stranki
v vsakem trenutku postree z informacijo, kje se poiljka nahaja. Tako stranka
vedno ve, kje je njena poiljka. Spremljanje poti poiljke (sledenje) je pomembno za
notranje merjenje uinkovitosti, in kar je e pomembneje, za izboljevanje oziroma
optimizacijo procesov, s katerimi se zagotavlja kakovost storitev in s tem
zadovoljstvo uporabnika storitve. Sistem na podlagi podatkov o poti poiljke in
predvideni porabi asa vsaki poiljki doloi tranzitni as, ki se s pomojo sistema
sledenja poiljk ves as aktivno spremlja. Sistem v primeru nepredvidenih dogodkov
(kot so vremenske razmere, tehnine teave idr.) opozori, da bo poiljka dostavljena
zunaj predpisanega roka prenosa. Pri sledenju je prednost za naronika storitev ta,
da v vsakem trenutku ve, kje je njegova poiljka, kaj se z njo dogaja in ali je
naslovnik poiljko e prejel oziroma komu je bila poiljka vroena in kdaj.
Sistem oznaevanja in kodiranja podatkov o izdelkih in poiljkah se mora vse bolj

prilagajati poveevanju tevila zapisanih podatkov in edalje zahtevneji
informacijski podpori. e drobceno elektronsko vezje in anteno vgradimo v predmet,
ival ali loveka, jih lahko prepoznamo oz. jim sledimo s pomojo radijskih valov.
Informacijo, shranjeno v vezjih RFID, je mogoe brati z razdalje do 20 metrov. V
primerjavi s rtno kodo je oznaka RFID opazno manja. Sistem kodiranja omogoa
zapis precej ve podatkov. Za branje lahko uporabimo kamero mobilnega telefona,
kar uporabno vrednosti sistema in krog uporabnikov odlono povea. Morebitna
uvedba RFID-ipov bi znatno olajala sledenje predvsem knjienih poiljk, kot so
priporoena in vrednostna pisma, poiljke hitre pote, posebej pa paketov. Pri
paketih daje kombinacija z uvedbo RFID-ipa, nadgradnjo paketnega usmernika in
uvedbo paketno pretvornih pot ogromne monosti nadaljnjega razvoja.
Tega se Pota Slovenije zaveda, saj zadnja leta gradi svojo prepoznavnost tudi na
podroju uvajanja in zagotavljanja reitev e-poslovanja. Je ena izmed prvih
ponudnic varnih elektronskih podpisov, asovnega igosanja, e vedno pa je edina
v dravi, ki omogoa varno elektronsko izmenjavo pote in varen e-arhiv.
Pomembneja pridobitev, predvsem za pogodbene stranke Pote Slovenije, bo
uvedba spletne aplikacije Potno okence pri vas doma. Aplikacija bo strankam
omogoala, da vse potne poiljke, ki jih bodo oddali v prenos Poti Slovenije, e
same primerno opremijo in si izraunajo stroke potnine. Tako je korak k
sledljivosti poiljk e storjen.

LITERATURA IN VIRI
Knjige
1. Komrlj, T. in Popovi, M. (2008). Oblikovanje dokumentov. Ljubljana:

Tehnina zaloba Slovenije, str. 8391.
lanki v revijah:
1. Brai, B. (2003). Pota neko in danes. Revija GEA, t. 1, str. 1423.

2. Hafner, A. (2009). Koliko asa porabite zaradi nereda? Finance, t. 166, str.
18.
3. Kramar, U. (2009). Vpeljevanje principov kakovosti. EOL Specializirana
revija za embalao, okolje in logistiko (IX) t. 45, strani 3637.
4. Kranjc, S. (2007) Pota se trudi dosegati standarde kakovosti. Finance, t.
192, str. 2627.
5. Muri, M. (2009). Pota ie nove prilonosti. Logistika, priloga asnika
Finance, t. 1, strani 610.
6. Muri, M. (2008). Odloata organizacija in tehnologija. Logistika, priloga
asnika Finance, t. 8, strani 811.
7. Smetiko, S. (2008). Javno potno omreje. Potni razgledi (14), stran 6.
8. Ular, J. (2007). Pismo je lahko tudi bomba. Potni razgledi (13), stran 10.
9. Zidar, P. (2009). Radijska identifikacija. ivljenje in tehnika (LX) t. 5, strani
2425.
Poroila, interni dokumenti:
1. APU statistika : interno gradivo Pote Slovenije. 19972008. Maribor: Pota

Slovenije.
2. Pota Slovenije, d. o. o., Navodilo o poslovanju s pisemskimi poiljkami.
Maribor, 2008.
3. Pota Slovenije, d.o.o., Prironik za pravilno naslavljanje potnih poiljk.
Maribor, 2008.
4. Pota Slovenije, d. o. o., Sploni pogoji izvajanja drugih potnih storitev.
Maribor, maj 2004.
5. Sploni pogoji izvajanja univerzalne potne storitve, 2005 Uradni list RS, 28.
maj, t. 58, str. 7500-7528.
6. Sploni pogoji izvajanja univerzalne potne storitve, Uradni list RS, t.
58/2004.
7. Zakon o potnih storitvah (2002). Uradni list RS, 15. maj, let. 12, t. 42, str.
40614070.
Spletne strani:
8. http://www.posta.si/ 25. 09. 2009

9. http://www.apek.si/ 26. 09. 2009
10. http://publications.europa.eu/code/sl/sl-390105.htm 28. 10. 2009

KAZALO SLIK
Slika 1: Standardno pismo ..................................................................................... 5

Slika 2: Standardna dopisnica ................................................................................ 6
Slika 3: Priporoena nalepka.................................................................................. 8
Slika 4: Sprejemna raunalnika nalepka ............................................................... 8
Slika 5: Spremnica Hitre Pote ............................................................................. 11
Slika 6: Nalepka Odkupnine/COD ........................................................................ 12
Slika 7: Nalepka AR ............................................................................................. 12
Slika 8: Nalepka vroiti osebno ............................................................................ 13
Slika 9: Nalepka Obutljivo/Fragile ....................................................................... 13
Slika 10: Nalepka Prednostno/Priority .................................................................. 13
Slika 11: Nalepka Dostava do 10. ure................................................................... 14
Slika 12: Nalepka Dostava po 16. uri .................................................................... 14
Slika 13: Nalepka Potnino plaa naslovnik .......................................................... 15
Slika 14: Nalepka Dobavnica ............................................................................... 15
Slika 15: Kuverta ali pisemska ovojnica ................................................................ 18
Slika 16: Naslavljanje potnih poiljk .................................................................... 18
Slika 17: Splona pravila ...................................................................................... 19
Slika 18: Potni predal ......................................................................................... 19
Slika 19: Posebna potna tevilka ........................................................................ 20
Slika 20: Naslavljanje v Slovenijo ......................................................................... 20
Slika 21: Naslavljanje v tujino ............................................................................... 21
Slika 22: Cone pri standardni pisemski poiljki...................................................... 26
Slika 23: Logotip podjetja Pota Slovenije ............................................................ 27
Slika 24: Organigram PE PLC Ljubljana ............................................................... 29
Slika 25: Standardno pismo primerno za strojno usmerjanje ................................. 31
Slika 26: Shema APU-ja v PLC Ljubljana ............................................................. 33
Slika 27: Videokodiranje ...................................................................................... 34
Slika 28: Pismarnika nazivnica iz sortiranega programa ...................................... 34
Slika 29: Vhodna enota finega usmerjevalnika...................................................... 35
Slika 30: Primer 1 nepopolni naslov .................................................................. 47
Slika 36: Primer 7 motei element ..................................................................... 50
Slika 39: primer 10 nepopolni naslov ................................................................. 51

KAZALO TABEL
Tabela 1: Zgradba potnih tevilk v vseh lanicah EU .......................................... 22
Tabela 2: Gibanje tevila rono usmerjenih navadnih poiljk na predelavi pisemskih
poiljk .................................................................................................................. 37
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Avtomatsko usmerjene poiljke ................................................................ 36

Graf 2: Rezultati prenosa potnih poiljk korespondence januardecember 2008 . 43
Graf 3: Rezultati prenosa potnih poiljk korespondence januarapril 2009 .......... 43
Graf 4: Kakovost prenosa potnih poiljk v mednarodnem prometu za leto 2008... 44
Graf 5: Vrste prejetih pritob zoper Poto Slovenije v letu 2008 ............................ 45
Graf 6: Kakovost prenosa potnih poiljk korespondence v Sloveniji za leto
20062008 .......................................................................................................... 46
POJMOVNIK
Pismarnica je prevozna enota za prevoz pisemskih poiljk

Potni zabojnik oz. potni kontejner je prevozna enota za prevoz potnih poiljk
(potnih vre, pismarnic in paketov).
KRATICE IN AKRONOMI
APEK: Agencija za poto in elektronske komunikacije Republike Slovenije

GPS: Global Positioning System
RFID: Radio-Ffrequency IDentification
PLC: Potno logistini center
APU: Avtomatski pisemski usmerjevalnik
ILV APU: za grobo usmerjanje poiljk (po delnih programih in ciljih)
FSM APU: za fino usmerjanje poiljk (po konnih ciljih)
LC: navadne pisemske poiljke do 20 g.

Skerjanec Vesna-Pravilno Naslavljanje Postnih Posiljk

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Skerjanec Vesna-Pravilno Naslavljanje Postnih Posiljk

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

B&B

VIJA STROKOVNA OLA

Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

PRAVILNO NASLAVLJANJE POTNIH

Mentorica: Ana Peklenik, prof. Kandidatka: Vesna kerjanec

Ljubljana, november 2009

Zahvaljujem se mentorici in profesorici Ani Peklenik za vodenje in usmerjanje ter za

Prav tako se ji zahvaljujem tudi za lektoriranje moje diplomske naloge.

Hvala g. Slavku Trudnu, g. Jovu Pekirju, g. Botjanu Sepmprimoniku in gospe

Posebna zahvala gre mojemu mou, ki me je v asu tudija spodbujal in mi bil v

tudentka Vesna kerjanec izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki

Skladno s 1. odstavkom 21. lena zakona o avtorskih in sorodnih pravicah

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

Za diplomsko nalogo sem izbrala naslov, ki me na slubenem podroju dostikrat

Redni nadzor Agencije za poto in elektronske komunikacije je pokazal, da Pota

Naslov poiljke je pravilno napisan, kadar so podatki na poiljki navedeni v

Pota Slovenije postavlja proces, kako poiljko prenesti do uporabnikov im hitreje

1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA

Vesna kerjanec: Pravilno naslavljanje potnih poiljk stran 1 od 56

Dejavnost pot se je za Slovenijo zaela e v asu antike, sprva je bila namenjena

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Pred leti je neka raziskava pokazala, da gre zaradi slabe organiziranosti na

Vesna kerjanec: Pravilno naslavljanje potnih poiljk stran 2 od 56

1.4 METODE DELA

Metode, ki sem jih uporabljala pri izdelavi diplomske naloge, so:

Na analizi primerov poiljk z nepopolnim naslovom bom skuala prikazati, koliko

Vesna kerjanec: Pravilno naslavljanje potnih poiljk stran 3 od 56

Potne poiljke se delijo na dve skupini: navadne in knjiene poiljke.

Navadne poiljke so tiste, za katere se poiljatelju ne izda potrdila o oddaji poiljke,

Navadne poiljke so:

Navadno pismo je poiljka, ki ustreza naslednjim velikostim in masi:

Standardno pismo je zaprta poiljka pravokotne oblike, izdelana iz neprosojnega

Naslovnikov naslov na standardnem pismu mora biti napisan v desnem delu

Vesna kerjanec: Pravilno naslavljanje potnih poiljk stran 4 od 56

najmanj 40 mm od zgornjega roba ovitka,

Slika 1: Standardno pismo

Na standardnem pismu mora biti pravilno in itljivo napisan naslovnikov naslov,

Tiskovina je odprta poiljka, ki vsebuje knjige, kataloge, asopise in periodini tisk.

Dopisnica je poiljka v pravokotni obliki, izdelana iz kartona ali dovolj trdega

Vesna kerjanec: Pravilno naslavljanje potnih poiljk stran 5 od 56

Slika 2: Standardna dopisnica

Na naslovni strani dopisnice mora biti tiskana oznaka "Dopisnica", v mednarodnem

Poiljka za slepe in slabovidne je odprta poiljka, ki vsebuje znake za slepe in

Naslovljena direktna pota je oglaevalsko, marketinko in drugo reklamno

Delno naslovljena direktna pota je poiljka z oglaevalsko, marketinko in drugo

Vesna kerjanec: Pravilno naslavljanje potnih poiljk stran 6 od 56

naslovljene na naslov, na katerem se nahaja vestanovanjska hia (npr. blok), se

Nenaslovljena direktna pota je poiljka z oglaevalsko, marketinko in drugo

Navadna M-vrea je zaprta poiljka, ki jo en poiljatelj poilja enemu naslovniku in

Poslovni odgovor je poiljka, katere prenos se izvaja na nain in pod pogoji, za

Navadni paket je poiljka v notranjem prometu, ki ustreza naslednjim velikostim in

Vesna kerjanec: Pravilno naslavljanje potnih poiljk stran 7 od 56

Knjiene poiljke so tiste, za katere se poiljatelju izda potrdilo o oddaji poiljke, od

Slika 3: Priporoena nalepka

Slika 4: Sprejemna raunalnika nalepka

Pomen podatkov v alfanumerinem zapisu rtne kode na priporoeni nalepki

Oznaka za vrsto Sprejemna tevilka ifra sprejemne Kontrolna Oznaka

Knjiene poiljke so navedene v nadaljevanju.

Vesna kerjanec: Pravilno naslavljanje potnih poiljk stran 8 od 56

Na spletni strani Pote Slovenije (www.posta.si) je omogoeno sledenje (informacije

Priporoeno pismo je zaprta poiljka, ki se evidentira pri sprejemu in vroitvi. Masa

Pisma v pravdnem postopku, pisma v upravnem postopku, pisma v

Priporoena M-vrea je zaprta poiljka, ki jo en poiljatelj poilja enemu

Paket je poiljka, ki se evidentira pri sprejemu in vroitvi in lahko ima oznaeno