ZAKON ZA ENERGETIKA

(Ovoj Zakon e objaven vo Slu`ben vesnik na RM br. 47/97 od 19

septemvri 1997 god.)

I. OSNOVNI ODREDBI

^len 1

So ovoj zakon se ureduvaat uslovite i na~inot na vr{ewe na dejnostite

vo oblasta na energetikata, za{titata na energetskite objekti, uredi i
postrojki, za{tita na `ivotnata sredina i prirodata od {tetnoto vlijanie
predizvikano od rabotata na energetskite objekti, uredi i postrojki i
nadzorot.

^len 2

Dejnosti od oblasta na energetikata vo smisla na ovoj zakon se:

1. proizvodstvo, prenesuvawe i distribucija na elektri~na energija;

2. proizvodstvo i prerabotka na jaglen;

3. proizvodstvo, prerabotka i transport na nafta i nafteni derivati;

4. proizvodstvo, transport i distribucija na priroden gas;

5. proizvodstvo, transport i distribucija na toplinska i geotermalna

energija i

6. proizvodstvo na drugi vidovi energija.

^len 3

Dejnostite od ~len 2 na ovoj zakon, mo`at da gi vr{at doma{ni i

stranski pravni i fizi~ki lica pod uslovite i na na~in opredeleni so ovoj
zakon.

^len 4

Dejnostite proizvodstvo, prenesuvawe i distribucija na elektri~na

energija, me|unaroden transport na surova nafta preku naftovod,
proizvodstvo, transport i distribucija na priroden gas i proizvodstvo,
prenesuvawe i distribucija na toplinska i geotermalna energija osven za
sopstveni potrebi, se dejnosti od javen interes.

^len 5
Za vr{eweto na dejnostite od ~len 4 na ovoj zakon, mo`at da se
osnovaat javni pretprijatija ili dejnostite da se vr{at vrz osnova na
dozvola.

Javni pretprijatija za proizvodstvo, prenesuvawe i distribucija na

elektri~nata energija, me|unaroden transport na surova nafta preku
naftovodi i proizvodstvo, transport i distribucija na priroden gas, osnova
Vladata na Republika Makedonija.

Javni pretprijatija za proizvodstvo, transport i distribucija na toplinska i

geotermalna energija osven za sopstveni potrebi osnovaat i op{tinite,
odnosno gradot Skopje.

Dejnostite od ~len 4 na ovoj zakon mo`at da gi vr{at i doma{ni i

stranski pravni i fizi~ki lica vrz osnova na dozvola.

^len 6

Proizvodstvo na elektri~na energija, vo smisla na ovoj zakon, e

proizvodstvoto na elektri~na energija vo hidroelektri~nite centrali,
termoelektri~nite centrali, termoelektri~nite centrali-toplani i drugi
elektri~ni centrali (vo natamo{niot tekst: elektri~ni centrali).

Prenesuvawe na elektri~na energija, vo smisla na ovoj zakon, e

prenesuvaweto na elektri~nata energija od elektri~ni centrali do
distributivni elektro-energstski objekti i do korisnicite priklu~eni na
prenosnata mre`a, kako i prenos na elektri~nata energija od i do drugi
elektroenergetski sistemi.

Distribucija na elektri~na energija vo smisla na ovoj zakon, e

prezemaweto, raspredelbata i isporakata na elektri~na energija do
korisnicite priklu~eni na elektri~nata mre`a.

^len 7

Proizvodstvo na jaglen, vo smisla na ovoj zakon, e eksploatacija na

jaglenot (vadewe na jaglenot od le`i{teto, zbogatuvawe i
oblagoroduvawe).

Prerabotka na jaglen, vo smisla na ovoj zakon, e postapkata so koja se

dobiva koks, polukoks, briketi, gas i drugi proizvodi od jaglenot.

^len 8

Proizvodstvo na nafta i priroden gas, vo smisla na ovoj zakon, e

eksploatacija na nafta i priroden gas od nafteno - gasnite le`i{ta.

Prerabotka na nafta, vo smisla na ovoj zakon, e rafineriskata prerabotka

na surova nafta za dobivawe nafteni derivati i drugi hemiski proizvodi.
Transport na nafta i nafteni derivati, vo smisla na ovoj zakon, e
tovareweto, rastovaruvaweto, skladiraweto na nafta i naftenite derivati i
nivno prenesuvawe so naftovodi, produktovodi, avto ili `elezni~ki
cisterni i drugi prevozni sredstva.

Me|unaroden transport na surova nafta preku naftovodi, vo smisla na

ovoj zakon, e transport na surova nafta niz naftovodi ~ij po~etok i kraj
se nao|aat na teritorijata na drugi dr`avi.

Transport na prirodsn gas, vo smisla na ovoj zakon, e prenesuvaweto na

priroden gas vo gasna faza od nafto-gasnite le`i{ta do distributivnite
objekti i skladi{ta, do korisnicite koi se priklu~eni na prenosnata
gasovodna mre`a, kako i prenos na priroden gas od i do drugi
gasovodni sistemi.

Distribucija na priroden gas, vo smisla na ovoj zakon e isporakata na

prirodniot gas do korisnicite priklu~eni na distributivnata mre`a.

^len 9

Proizvodstvo na toplinska energija, vo smisla na ovoj zakon, e

proizvodstvo na toplina (parea, topla i vrela voda, topli gasovi i sli~no),
vo toplani, termo-elektri~ni centrali - toplani i industriski energani i
eksploatacija na geotermalna energija.

Prenesuvawe na toplinska i geotermalna energija, vo smisla na ovoj

zakon, e prenesuvaweto na taa energija po cevkovodi od izvorite do
objektite za distribucija.

Distribucija na toplinska i geotermalna energija, vo smisla na ovoj

zakon, e raspredelba i isporaka na taa energija do korisnicite priklu~eni
na distributivnata mre`a.

^len 10

Proizvodstvo i koristewe na drugi vidovi energija, vo smisla na ovoj

zakon, e koristewe na son~evata energija, energijata na veterot,
energijata od biomasa i drugo.

^len 11

Proizvoditeli na energija, vo smisla na ovoj zakon se pravni i fizi~ki lica

koi vr{at proizvodstvo na energija.

Ispora~ateli na energija, vo smisla na ovoj zakon, se pravni i fizi~ki lica

koi vr{at isporaka na energija.

Korisnici na energija vo smisla na ovoj zakon se pravni i fizi~ki lica i gra|

ani koi prezemaat i koristat energija za zadovoluvawe ia svoite potrebi.
 II. USLOVI I NA^IN ZA VR[EWE NA DEJNOSTITE

VO OBLASTA NA ENERGETIKATA

1. Osnovni uslovi

^len 12

Proizvodstvo, isporaka i koristewe na energija mo`e da se vr{i ako

objektite, uredite i postrojkite za proizvodstvo, prenesuvawe,
distribucija, transport i koristewe na energija gi ispolnuvaat propi{anite
standardi, tehni~ki normativi i normite na kvalitet i so nivnata rabota
da ne se zagrozuvaat lu|eto, materijalnite dobra, `ivotnata sredina i
prirodata.

^len 13

Za priklu~uvawe na energetskite objekti so koi stopanisuvaat pravnite i

fizi~kite lica na energetskite sistemi, se sklu~uva dogovor so pravnite
lica koi stopanisuvaat so energetskite sistemi.

So dogovorot od stav 1 na ovoj ~len se utvrduvaat osobeno:

- tehni~kite uslovi za priklu~uvawe na energetskite sistemi;

- usoglasuvaweto na proizvodstvoto na energija;

- pla}aweto na ispora~anata energija i

- uslovite za redovno i dopolnitelno snabduvawe na onie proizvoditeli

koi delot od proizvodstvoto go koristat za sopstveni potrebi.

^len 14

Pravnite ili fizi~ki lica koi vr{at dejnost od javen interes se dol`ni da ja
vr{at kontinuirano i kvalitetno.

^len 15

Za kontinuirano i kvalitetno snabduvawe na korisnicite so energija,

proizvoditelite i ispora~atelite na energija se dol`ni:

- da imaat podatoci za tehni~kite karakteristiki na objektite;

- da vr{at periodi~ni ispituvawa na tehni~ko-tehnolo{kata i

funkcionalnata ispravnost na objektite, uredite i postrojkite za
proizvodstvo, prenesuvawe i distribucija na energija vo propi{anite
rokovi i

- da prezemat merki za obezbeduvawe na pogonska spremnost na

objektite za koristewe, utvrdeni so tehni~kite normativi i standardi.
Za vr{eweto na rabotite od stav 1 na ovoj ~len, proizvoditelite i
ispora~atelite na energija se dol`ni da vodat evidencija za: tehni~kite
karakteristiki na objektite; izvr{enite ispituvawa; predmetot i vidot na
ispituvaweto; datumot na ispituvaweto, stru~nata organizacija i licata
koi gi vr{ele ispituvawata i odgovornoto lice pod ~ij nadzor se izvr{eni
ispituvawata, utvrdenata sostojba i predlo`enite merki za
obezbeduvawe pogonska spremnost na objektite za koristewe.

^len 16

Za razvoj na energetikata vo Republikata, Vladata na Republika

Makedonija utvrduva Strategija.

So Strategijata od stav 1 na ovoj ~len se opredeluvaat osobeno:

- potrebite od energija;

- raspolo`livite energetski resursi i energetski objekti so tehni~kite,

energetskite i ekonomskite karateristiki;

- potrebite od izgradba na energetski objekti;

- potrebnite finansiski sredstva i izvori na nivno obezbeduvawe i

- merki i aktivnosti za realizacija na strategijata.

Ministerstvoto nadle`no za rabotite na energetikata, se gri`i za

realizacija na strategijata od stav 1 na ovoj ~len.

^len 17

Vrz osnova na utvrdenata strategija za razvoj na energetikata javnite

pretprijatija donesuvaat programa za razvoj.

Na programata za razvoj na javnite pretprijatija osnovani od strana na

Vladata na Republika Makedonija soglasnost dava Vladata na Republika
Makedonija, a na programata za razvoj na javnite pretprijatija osnovani
od strana na op{tinata, odnosno gradot Skopje soglasnost dava
op{tinata odnosno gradot Skopje, po prethodno mislewe na
ministerstvoto nadle`no za rabotite na energetikata.

^len 18

Potrebite od vkupnite koli~estva na energija i od oddelni vidovi energija

vo Republikata za opredelen vremenski period i mo`nostite za nivno
zadovoluvawe so proizvodstvo i uvoz, se utvrduvaat so energetski
bilansi na Republikata.

Proizvoditelete, ispora~atelite i korisnicite na energija se dol`ni do

ministerstvoto nadle`no za energetika najdocna do krajot na mesec
oktomvri vo tekovnata godina da dostavuvaat potrebni podatoci za
izgotvuvawe na energetski bilans za narednata godina.

Godi{niot energetski bilans na Republikata za narednata godina go

donesuva Vladata na Republika Makedonija do krajot na tekovnata
godina, za narednata godina.

^len 19

Proizvoditelite i ispora~atelite na energija se dol`ni da dostavuvaat do

ministerstvoto nadle`no za rabotite na energetikata mese~ni, kvartalni
i godi{ni izve{tai, a za elektri~nata energija, naftenite derivati i gasot
dnevni izve{tai za ostvarenoto proizvodstvo, nabavka i isporaka na
energija na korisnicite i za sostojbata na zalihite. Proizvoditelite na
elektri~na energija vo izve{taite gi naveduvaat i koli~estvata na gorivo
potro{eni za proizvodstvo na elektri~na energija, a proizvoditelite na
nafteni derivati, koli~estvata na naftenite derivati upotrebeni za
prerabotka na surovata nafta.

Mese~nite izve{tai od stav 1 na ovoj ~len se dostavuvaat vo rok od pet

dena po istekot na mesecot, kvartalnite izve{tai vo rok od deset dena
po istekot na kvartalot, a godi{nite izve{tai vo rok od deset dena po
istekot na kalendarskata godina.

^len 20

Pogolemite korisnici na energija, se dol`ni da dostavuvaat do

Ministerstvoto nadle`no za rabotite na energetikata mese~ni, kvartalni i
godi{ni izve{tai za ostvarenata potro{uva~ka na site vidovi energija od
strana na korisnikot i za zalihite na energentite, kako i za ostvarenoto
proizvodstvo i izvr{enite uslugi.

Kako pogolemi korisnici na energija od stav 1 na ovoj ~len se smetaat

korisnicite ~ija godi{na potro{uva~ka na energija iznesuva i toa: na
elektri~na energija - nad 10 milioni KWh, na jaglen - nad 5.000 toni, na
koks - nad 1.000 toni, na mazut - nad 1.000 toni, na priroden gas - nad
1 milion m3, na dizel gorivo, motorni benzini ili propan-butan - nad
1.000 toni i geotermalna voda - nad 300.000 m3.

Korisnicite ~ija godi{na potro{uva~ka na bilo koj vid energija e poniska

od koli~estvoto od stav 2 na ovoj ~len, se dol`ni na barawe od
Ministerstvoto nadle`no za rabotite na energetikata da dostavuvaat
izve{tai za potro{uva~kata na site vidovi energija od strana na
korisnikot, za zalihite na energentite, kako i za ostvarenoto proizvodstvo
i izvr{enite uslugi.

Mese~nite izve{tai se dostavuvaat vo rok od pet dena po istekot na

mesecot, kvartalnite izve{tai vo rok od deset dena po istekot na
kvartalot, a godi{nite izve{tai vo rok od deset dena po istekot na
kalendarskata godina.
 ^len 21

Raboti na rakovodewe so slo`eni energetski objekti mo`e da vr{i

rabotnik so najmalku VII1 stepen na stru~na podgotovka od soodvetna
struka i najmalku pet godini rabotno iskustvo vo energetikata.

Raboti na rakovodewe so pogonite na postrojkite i uredite na slo`enite

energetski objekti mo`e da vr{i rabotnik so najmalku VII1 stepen na
stru~na podgotovka od soodvetna struka i so najmalku dve godini
rabotno iskustvo vo energetikata.

Kako slo`eni energetski objekti od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len se

smetaat objekti za proizvodstvo na elektri~na energija so mo}nost nad
10 MW, objekti za prenos i distribucija na elektri~na energija nad 35 KV
i objekti za proizvodstvo i prenesuvawe na toplinska energija so
mo}nost nad 30 MW, rafinerii na nafta, naftovodi i gasovodi i rudnici za
jaglen.

^len 22

Raboti na rakuvawe so energetski objekti, uredi i postrojki mo`e da vr{i

rabotnik i toa:

1. Za rakuvawe so parni turbini nad 10 MW, stru~no obrazovanie od

~etirigodi{no traewe od energetska, elektro ili ma{inska struka, 12
meseci rabota pod nadzor na rakuvawe so turbinski postrojki i polo`en
ispit za rabotna ostru~enost.

Za rakuvawe so parni turbini do 10 MW, stru~no obrazovanie od

~etirigodi{no traewe od energetska, elektro ili ma{inska struka, devet
meseci rabota pod nadzor na rakuvawe so turbinski postrojki pod
nadzor i polo`en ispit za rabotna ostru~enost;

2. Za rakuvawe so gasni turbini koi slu`at za proizvodstvo na elektri~na

energija, stru~no obrazovanie od ~etirigodi{no traewe od energetska,
elektro ili ma{inska struka, 12 meseci rabota pod nadzor na rakuvawe
so turbinski postrojki i polo`en ispit za rabotna ostru~enost;

3. Za rakuvawe so hidroturbini koi slu`at za proizvodstvo na elektri~na

energija, stru~no obrazovanie od ~etirigodi{no traewe od energetska,
elektro ili ma{inska struka, dvanaeset meseci rabota pod nadzor na
rakuvawe so turbinski postrojki i polo`en ispit za rabotna ostru~enost i

4. Za rakuvawe so kotlarnici so ATK (avtomatska termi~ka komanda)

instalirana mo}nost preku 20 MW, stru~no obrazovanie od
~etirigodi{no traewe od energetska, elektro ili ma{inska struka,
dvanaeset meseci rabota pod nadzor na rakuvawe so kotlovski postrojki
i polo`en ispit za rabotna ostru~enost.

Za rakuvawe so kotlarnici so ATK mo}nost do 20 MW, stru~no

obrazovanie od ~etirigodi{no traewe od energetska, elektro ili
ma{inska struka, dvanaeset meseci rabota pod nadzor na rakuvawe so
kotlovski postrojki i polo`en ispit za rabotna ostru~enost.

Za rakuvawe so kotlarnici so ATK instalirana mo}nost do 5 MW, so

stru~no osposobuvawe so dvegodi{no traewe od energetska, elektro ili
ma{inska struka, 12 meseci rabota pod nadzor na rakuvawe so
kotlovski postrojki i polo`en ispit za rabotna ostru~enost.

Za rakuvawe so kotli so mehanizirano palewe, stru~no obrazovanie od

~etirigodi{no traewe od energetska, elektro ili ma{inska struka, 12
meseci rabota pod nadzor na rakuvawe so kotlovski postrojki i polo`en
ispit za rabotna ostru~enost.

Za rakuvawe so kotli so ra~no palewe, so stru~no osposobuvawe so

dvegodi{no traewe od energetska, elektro ili ma{inska struka, {est
meseci rabota pod nadzor na rakuvawe so kotlovski postrojki i polo`en
ispit za rabotna ostru~enost.

5. Za rakuvawe so parni klipni ma{ini, so stru~no osposobuvawe so

dvegodi{no traewe od energetska, elektro ili ma{inska struka, 12
meseci rabota pod nadzor na rakuvawe so parni klipni ma{ini i polo`en
ispit za rabotna ostru~enost;

6. Za rakuvawe so motori so vnatre{no sogoruvawe vo vkupna mo}nost

od preku 200 KW, stru~no obrazovanie od ~etirigodi{no traewe od
energetska, elektro ili ma{inska struka, 12 meseci rabota pod nadzor na
rakuvawe so motori i polo`en ispit za rabotna ostru~enost.

Za rakuvawe so motori so vnatre{no sogoruvawe so vkupna mo}nost

do 200 KW, so stru~no osposobuvawe so dvegodi{no traewe od
energetska, elektro ili ma{inska struka, 12 meseci rabota pod nadzor na
rakuvawe so motori i polo`en ispit za rabotna ostru~enost;

7. Za rakuvawe so kompresori i razladni postrojki so vkupna mo}nost

preku 200 KW, stru~no obrazovanie od ~etirigodi{no traewe od
energetska, elektro, ma{inska ili hemisko-tehnolo{ka struka, 12 meseci
pod nadzor so kompresori i razladni postrojki i polo`en ispit za rabotna
ostru~enost.

Za rakuvawe so kompresori i razladni postrojki so vkupna mo}nost do

200 KW, so stru~no osposobuvawe so dvegodi{no traewe od
energetska, elektro, ma{inska ili hemisko-tehnolo{ka struka, 12 meseci
rabota pod nadzor na rakuvawe so kompresori i razladni postrojki i
polo`en ispit za rabotna ostru~enost;

8. Za rakuvawe so crpni stanici so vkupna mo}nost od preku 200 KW,

stru~no obrazovanie od ~etirigodi{no traewe od energetska, elektro ili
ma{inska struka, 12 meseci rabota pod vadzor na rakuvawe so crpni
stanici i polo`en ispit za rabotna ostru~enost.
Za rakuvawe so crpni stanici so vkupna mo}nost do 100 KW, so stru~no
osposobuvawe so dvegodi{no traewe od energetska, elektro, ma{inska
ili hemisko-tehnolo{ka struka, 12 meseci rabota pod nadzor na
rakuvawe so crpni stanici i polo`en ispit za rabotna ostru~enost.

9. Za rakuvawe so generatori na gas, so stru~no osposobuvawe so

dvegodi{no traewe od elektro ili ma{inska struka, 12 meseci rabota pod
nadzor na rakuvawe so generatorite na gas i polo`en ispit za rabotna
ostru~enost;

10. Za rakuvawe so kotli za centralno greewe so instalirana mo}nost od

preku 1 MW raboten pritisok 0,5 bara, temperatura do 110 C na
izleznata voda, stru~no obrazovanie od ~etirigodi{no traewe od
energetska, elektro ili ma{inska struka, 12 meseci rabota pod nadzor na
rakuvawe so kotli i polo`en ispit za rabotna ostru~enost.

Za rakuvawe so kotli za centralno greewe so instalirana mo}nost od

preku 0,2 MW do 1 MW raboten pritisok od 0,5 bara, temperatura od
110 C na izleznata voda, so stru~no osposobuvawe so dvegodi{no
traewe od energetska, elektro ili ma{inska struka, 12 meseci rabota
pod nadzor, od koi {est meseci na rakuvawe so kotli i polo`en ispit za
rabotna ostru~enost ili zavr{eno osnovno u~ili{te, 18 meseci rabota
pod nadzor, od koi {est meseci rakuvawe i polo`en ispit za rabotna
ostru~enost.

Za rakuvawe so klimatizacija, so stru~no osposobuvawe so dvegodi{no

traewe od energetska, elektro ili ma{inska struka, {est meseci rabota
pod nadzor na rakuvawe so klimatizacijata i polo`en ispit za rabotna
ostru~enost;

11. Za rakuvawe so uredite za podgotvuvawe na napojnata, kotlovska i

razladnata voda preku 15 m3 na ~as, so stru~no osposobuvawe so
dvegodi{no traewe od hemisko-tehnolo{ka ili ma{inska struka, {est
meseci rabota pod nadzor na rakuvawe so uredite za podgotvuvawe na
napojnata kotlovskata i razladnata voda i polo`en ispit za rabotna
ostru~enost;

12. Za rakuvawe so uredite za polnewe i manipulacija so tehni~ki

gasovi, so stru~no osposobuvawe so dvegodi{no traewe od elektro ili
ma{inska struka, {est meseci rabota pod nadzor i polo`en ispit za
rabotna ostru~enost ili zavr{eno osnovno u~ili{te, 12 meseci rabota
pod nadzor i polo`en ispit za rabotna ostru~enost.

13. Za rakuvawe so sadovi pod pritisok od prva i vtora klasa, so stru~no

osposobuvawe so dvegodi{no traewe od energetska, elektro ili
ma{inska struka, {est meseci rabota pod nadzor na rakuvawe za
rabotnicite so energetska struka, odnosno 12 meseci za rabotnicite so
elektro ili ma{inska struka i polo`en ispit za rabotna ostru~enost;

14. Za rakuvawe so trafostanici i razvodni elektropostrojki stru~no

obrazovanie od ~etirigodi{no traewe od elektro ili energetska struka,
dvanaeset meseci rabota pod nadzor na rakuvawe so trafostanici
razvodni elektropostrojki i polo`en ispit za rabotna ostru~enost;

15. Za rakuvawe so dispe~erski centri i elektrokomandi, stru~no

obazovanie od ~etirigodi{no traewe od elektro ili energetska struka, 12
meseci rabota pod nadzor na rakuvawe so dispe~erski centri i
elektrokomandi i polo`en ispit za rabotna ostru~enost;

16. Za rakuvawe so energetskiot blok za proizvodstvo na elektri~na

energija, stru~no obrazovanie od ~etirigodi{no traewe od energetska,
elektro ili ma{inska struka dvanaeset meseci rabota pod nadzor na
rakuvawe so energetskiot blok i polo`en ispit za rabotna ostru~enost;

17. Za rakuvawe so uredite za su{ewe na toplotniot efekt preku 500

KW, stru~no obrazovanie od ~etirigodi{no traewe od energetska,
elektro ili ma{inska struka, {est meseci rabota pod nadzor na rakuvawe
so uredite za su{ewe i polo`en ispit za rabotna ostru~enost;

Za rakuvawe so uredite za su{ewe na toplotniot efekt do 500 KW,

stru~no osposobuvawe so dvegodi{no traewe od energetska, elektro ili
ma{inska struka, {est meseci rabota pod nadzor na rakuvawe so
uredite za su{ewe i polo`en ispit za rabotna ostru~enost i

18. Za rakuvawe so tehnolo{ki pe~ki so efekt mad 0,5 MW {to se palat

so te~no i gasno gorivo, stru~no obrazovanie od ~etirigodi{no traewe
od energetika, elektro ili ma{inska struka, 12 meseci rabota pod nadzor
na rakuvawe so tehnolo{kite pe~ki i polo`en ispit za rabotna
ostru~enost.

^len 23

Ispit za rabotna ostru~enost za rakuvawe so energetski objekti,

postrojki i uredi se polaga pred komisija.

Komisijata od stav 1 na ovoj ~len ja formira ministerot nadle`en za

rabotite na energetikata.

^len 24

Ministerot nadle`en za rabotite na energetikata ja donesuva programata

spored koja se polaga stru~niot ispit i go propi{uva na~inot na
polagawe na stru~niot ispit za vr{ewe na rabotite od ~len 22 na ovoj
zakon, kako i visinata i na~inot na pla}aweto na nadomestokot za
polagawe na stru~niot ispit.

2. Isporaka na energija od energetski sistemi

^len 25

Isporaka na oddelni vidovi energija se vr{i preku energetski sistemi, pod

uslovi i na na~in utvrden so ovoj zakon.
Energetski sistem, vo smisla na ovoj zakon, e sistem za proizvodstvo,
prenesuvawe i distribucija na elektri~na energija, sistem za
proizvodstvo, transport i distribucija na priroden gas, sistem za
proizvodstvo, prenesuvawe i distribucija na toplinska i sistem za
proizvodstvo, prenesuvawe i distribucija na geotermalna energija.

Energetskite sistemi od stav 2 na ovoj ~len pretstavuvaat tehni~ko-

tehnolo{ki celini.

^len 26

Proizvoditelite i ispora~atelite na energija se dol`ni na korisnicite da im

obezbedat energija vo soglasnost so energetskiot bilans, me|usebnite
dogovori i op{tite uslovi za isporaka na soodvetniot vid energija.

^len 27

Ispora~atelot na energija e dol`en da obezbedi nepre~eno

funkcionirawe na energetskiot sistem do mernoto mesto na koe se meri
energijata.

^len 28

Ispora~atelite na energija, energijata ja ispora~uvaat, a korisnicite na

energija ja koristat, ako energetskite objekti, uredi instalacii gi
ispolnuvaat propi{anite standardi, tehni~ki normativi i normi na kvalitet
za soodvetniot vid energija so koi se obezbeduva nepre~ena isporaka i
koristewe na energijata vo dogovorenoto koli~estvo, mo}nost, kvalitet i
kontinuitet i bezbednost na lu|eto i imotot.

^len 29

Ispora~atelot na energija }e ja prekine isporakata na energija, ako

utvrdi deka energetskite objekti, uredi i instalacii na korisnikot ne gi
ispolnuvaat uslovite propi{ani so standardite, tehni~kite normativi i
normite na kvalitet za nepre~ena isporaka na soodveten vid energija ili
postojat nedostatoci, za {to vedna{ pismeno go izvestuva korisnikot i
ministerstvoto nadle`no za rabotite na energetikata.

^len 30

Ispora~atelot na energija mo`e privremeno da ja prekine isporakata na

energija od energetskiot sistem pri vr{ewe na planirani pregledi,
ispituvawa i kontrolni merewa, remonti i rekonstrukcii i pro{iruvawa na
objektite, uredite i instalaciite.

Privremeniot prekin od stav 1 na ovoj ~len ispora~atelot na energija

mo`e da go vr{i vo vreme koga najmalku im nanesuva {teta na
korisnicite, vo soglasnost so programata za odr`uvawe na objektite,
uredite i postrojkite i godi{niot energetski bilans.
Za denot i ~asot na privremeniot prekin ispora~atelot na energija
dol`en e da gi izvesti korisnicite i ministerstvoto nadle`no za rabotite na
energetikata najmalku sedum dena pred prekinot.

^len 31

Ako vo tekot na godinata se javi potreba od privremen prekin na

isporaka na energija poradi neplanirani pregledi, remonti, ispituvawa,
kontrolni merewa i odr`uvawe na objektite, uredite i instalaciite,
vremeto i dol`inata na traeweto na prekinot gi utvrduvaat ispora~atelot
i korisnikot na energijata, za {to vedna{ go izvestuvaat ministerstvoto
nadle`no za rabotite na energetikata.

Ako vo rokot opredelen od ispora~atelot na energijata ne se postigne

soglasnost za privremeniot prekin od stav 1 na ovoj ~len, po barawe na
ispora~atelot na energijata, za prekinot, so re{enie odlu~uva
ministerot nadle`en za rabotite na energetikata.

Protiv re{enieto od stav 2 na ovoj ~len mo`e vo rok od osum dena od

priemot na re{enieto da se izjavi `alba do komisijata na Vladata na
Republika Makedonija nadle`na za re{avawe na upravnite raboti od vtor
stepen od oblasta na stopanstvoto.

@albata protiv re{enieto od stav 3 na ovoj ~len ne go odlaga negovoto

izvr{uvawe.

Za prekinot od stav 1 na ovoj ~len ispora~atelot na energijata e dol`en

kategorijata doma}instva i drugite pomali korisnici na energija samo da
gi izvesti preku sredstvata za javno informirawe, najmalku 24 ~asa pred
prekinot.

^len 32

Korisnikot na energija od energetskiot sistem e dol`en:

1) so koristewe na svoite energetski objekti, uredi ili instalacii da ne gi

zagrozuva `ivotot i zdravjeto na lu|eto i imotot;

2) vo rokot koj go utvrdil Republi~kiot inspektorat za tehni~ka

inspekcija da gi otstrani nedostatocite na negovite energetski objekti,
uredi ili instalacii soglasno so tehni~kite propisi i normativi;

3) da ne predizvikuva neposredna opasnost za raspa|awe na

energetskiot sistem;

4) bez soglasnost na ispora~atelot na energija da ne vr{i priklu~uvawe

na svojot objekt, ured ili instalacija na energetskiot sistem, odnosno
preku svoite objekti, uredi ili instalacii da ne ovozmo`i priklu~uvawe na
drug korisnik na energija;
5) da ovozmo`i pravilno evidentirawe na potro{enata energija i da ne ja
koristi energijata bez merni uredi ili nadvor od mernite uredi ili so merni
uredi koi ne se dogovoreni i

6) da se pridr`uva kon propi{anite merki za funkcionirawe na

energetskiot sistem vo voena i vonredna sostojba.

Ako korisnikot na energijata ne se pridr`uva kon dol`nostite utvrdeni vo

stav 1 na ovoj ~len ispora~atelot na energijata od energetskiot sistem
mo`e bez prethodno predupreduvawe da mu ja prekine isporakata na
energijata na korisnikot, za {to e dol`en po prekinot da go izvesti
korisnikot i ministerstvoto nadle`no za rabotite na energetikata.

^len 33

Korisnikot na energijata pokraj dol`nostite utvrdeni vo ~len 32 na ovoj

zakon, e dol`en i:

1) da pribavi energetska soglasnost;

2) da ne ja popre~uva isporakata na energijata na drugi korisnici;

3) po opomena na ispora~atelot vo opredeleniot rok da ja namali

mo}nosta, odnosno koli~estvoto na potro{uva~ka na energija na
dogovorenata vrednost i energetskata soglasnost;

4) vo slu~aj na nedostig na energija da se pridr`uva kon propi{anite

merki za namaluvawe na potro{uva~kata;

5) da ja plati ispora~anata energija, soglasno so op{tite uslovi za

isporaka na energijata, dogovorot za isporaka i zakonot i

6) na ovlastenite lica da im dozvoli i ovozmo`i pristap do site delovi na

priklu~okot, do za{titnite i mernite uredi i do energetskite objekti, uredi
i instalacii za koi postoi somnenie deka se pri~ina za pojavenite pre~ki
vo isporakata.

Ako korisnikot ne se pridr`uva kon dol`nostite utvrdeni vo stav 1 ia ovoj

~len, ispora~atelot na energija od energetskiot sistem mo`e po
prethodno predupreduvawe, da mu ja prekine ispora}ata na energija od
energetskiot sistem, za {to e dol`en da go izvesti korisnikot i
ministerstvoto nadle`no za rabotite na energetikata najmalku 24 ~asa
pred prekinot.

^len 34

Ispora~atelot e dol`en na korisnikot na energija, na koj mu bila

prekinata isporakata na energija, vo smisla na ~lenovite 32 i 33 na ovoj
zakon, povtorno da go priklu~i na mre`ata koga }e konstatira deka se
otstraneti pri~inite poradi koi e prekinata isporakata na energija.
Tro{ocite za povtornoto priklu~uvawe na mre`ata gi podnesuva
korisnikot na energija.

^len 35

Korisnikot na energija koj smeta deka mu e neosnovano prekinata

isporakata na energija mo`e da bara od nadle`niot inspekciski organ da
ja utvrdi fakti~kata sostojba poradi koja ispora~atelot ja prekinal
isporakata.

Ako nadle`niot inspekciski organ utvrdi deka isporakata na energija

neosnovano e prekinata, }e mu naredi na ispora~atelot na energija
vedna{ na svoj tro{ok da gi priklu~i objektite, postrojkite i instalaciite
na korisnikot na svojata mre`a.

Vo slu~aite od stav 2 na ovoj ~len korisnikot na energija ima pravo da

bara nadomest na {teta.

^len 36

Ispora~atelot na energija mo`e da ja ograni~i, odnosno prekine

isporakata na energija od energetskiot sistem, vo slu~aj na vi{a sila i
drugi okolnosti koi ne zavisat od ispora~atelot, odnosno korisnikot na
energija.

Pod vi{a sila, vo smisla na ovoj zakon, se podrazbiraat nepredvidlivi

prirodni nastani (poplavi, zemjotresi, lizgawa na tereni, po`ari, silni
vetrovi, prekumerni naslagi na mraz na provodnicite i stolbovite,
atmosferski praznewa i drugi okolnosti).

Pod drugi okolnosti vo smisla na ovoj zakon se podrazbiraat defektite na

uredite i postrojkite do koi ne e dojdeno po vina na ispora~atelot,
odnosno korisnikot na energija.

Ispora~atelot i korisnikot se osloboduvaat od prezemenata obvrska vo

pogled na isporakata, odnosno prezemaweto na energija, za
vremetraeweto na vi{ata sila i drugi okolnosti.

Za nastanatata vi{a sila i drugi okolnosti, ispora~atelot gi izvestuva

korisnicite na energija.

Ispora~atelot na energija e dol`en da gi izvesti korisnicite za

vremetraeweto za otstranuvaweto na prekinot vo slu~aite od stav 1 na
ovoj ~len.

^len 37

So odlukata za utvrduvawe na op{ti uslovi za isporaka na soodveten vid

energija od energetskite sistemi (op{ti uslovi) poblisku se opredeluvaat
uslovite i na~inot na isporaka i me|usebnite prava, obvrski i
odgovornosti na ispora~atelot i korisnikot na soodvetniot vid energija, a
osobeno:

- uslovite i na~inot na izdavawe na energetska soglasnost za

priklu~uvawe na korisnikot na energetskiot sistem;

- uslovite, na~inot i rokot na sklu~uvawe na dogovorot za isporaka na

soodvetniot vid energija;

- na~inot na presmetuvawe i naplatuvawe na ispora~anata energija;

- uslovite i na~inot na obe{tetuvawe na korisnikot na energija vo slu~aj

na namalena isporaka ili prekin i

- korisnicite na koi ne mo`e da im se prekine isporakata na energija.

Odlukata za op{tite uslovi za isporaka na elektri~na energija, pokraj

elementite od stav 1 na ovoj ~len sodr`i i uslovi za priklu~uvawe,
odnosno isporaka na elektri~na energija proizvedena od pretprijatija i
drugi pravni i fizi~ki lica na koi toa ne im e osnovna dejnost.

Odlukata za op{tite uslovi i isporaka na elektri~na energija i odlukata

za op{tite uslovi za isporaka na priroden gas ja donesuva Vladata na
Republika Makedonija, a odlukata za op{tite uslovi za isporaka na
toplinska i geotermalna energija ja donesuva op{tinata odnosno Gradot
Skopje, po prethodna soglasnost na Ministerstvoto nadle`no za rabotite
na energetikata.

^len 38

Vo uslovi na op{t nedostig na energija }e se vr{at ograni~uvawa na

potro{uva~kata na energija, soglasno so kriteriumite i uslovite za
ograni~uvawe na potro{uva~kata na oddelni vidovi energija.

So odlukite za krigeriumite i uslovite za ograni~uvawe na

potro{uva~kata na oddelni vidovi energija poblisku se opredeluvaat
kriteriumite i na~inite na ograni~uvawe, pravata, obvrskite i
odgovornosta na ispora~atelot i korisnikot na soodvetniot vid energija,
a osobeno:

- kriteriumite za stepenot na ograni~uvaweto;

- grupiraweto na korisnicite;

- elementite za vrednuvawe na stepenot na ograni~uvawe;

- stepenite i procentualnite ograni~uvawa na potro{uva~kata na

energija i

- na~inot na sproveduvaweto i sledeweto na ograni~uvaweto na

potro{uva~kata.
Odluka za kriteriumite i uslovite za ograni~uvawe na potro{uva~kata
na elektri~na energija i odlukata za kriteriumite i uslovite za
ograni~uvawe na potro{uva~kata na priroden gas donesuva Vladata na
Republika Makedonija, a odluka za kriteriumite i uslovite za
ograni~uvawa na potro{uva~kata na toplinska i geotermalna energija
donesuva op{tinata, odnosno Gradot Skopje po prethodna soglasnost
na ministerstvoto nadle`no za rabotite na energetikata.

^len 39

Cenata na elektri~nata energija, prirodniot gas, toplinskata energija,

geotermalnata energija i naftenite derivati se formira spored
Metodologija za formirawe na cenite na oddelnite vidovi energija.

Odluka za usvojuvawe na metodologiite za formirawe na cenite na

oddelni vidovi energija donesuva Vladata na Republika Makedonija.

Po odnos na primena na metodologiite za formirawe na cenite na

oddelni vidovi energija na aktot za cenata donesen od strana na
vr{itelite na dejnosta soglasnost dava Vladata na Republika Makedonija.

^len 40

Elektri~nata energija, prirodniot gas i toplinskata energija se

vrednuvaat spored soodveten tarifen sistem za proda`ba na oddelni
vidovi energija.

Odlukite za tarifnite sistemi za oddelni vidovi energija gi donesuva

Vladata na Republika Makedonija.

3. Energetska soglasnost

^len 41

Sekoe pravno i fizi~ko lice i gra|anin koj se priklu~uva na energetskiot

sistem e dol`en da pribavi energetska soglasnost od ispora~atelot na
soodveten vid energija. Energetska soglasnost e dol`en da pribavi i
korisnik na energija koj ja zgolemuva potro{uva~kata na energija i
anga`iranata mo}nost, za pove}e od 10% od utvrdenite so
energetskata soglasnost.

Energetskata soglasnost od stav 1 na ovoj ~len, se izdava po prethodno

izdadeno re{enie za uslovi za gradba i zaveren proekt za gradba od
nadle`noto ministerstvo za rabotite na urbanizmot i grade`ni{tvoto.

^len 42
Ispora~atelot na energija e dol`en vo rok od 15 dena od podnesuvawe
na baraweto za energetska soglasnost, da izdade re{enie za energetska
soglasnost soglasno so tehni~kite, energetskite i ekonomskite uslovi.

Protiv re{enieto od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do

ministerstvoto nadle`no za rabotite na energetikata.

^len 43

Ispora~atelot na energija e dol`en vo rok od 15 dena od denot na

podnesuvaweto na baraweto za priklu~uvawe na energetskiot sistem
da go priklu~i korisnikot na energija na energetskiot sistem ako se
ispolneti uslovite od energetskata soglasnost.

Korisnikot od stav 1 na ovoj ~len e dol`en na energetskata mre`a,

izgradena so sopstveni sredstva, da ovozmo`i so soodveten
nadomestok na tro{ocite, priklu~uvawe na novite korisnici, na koi im e
izdadeno re{enie za energetska soglasnost. Dokolku ne se postigne
soglasnost za visinata za nadomestokot na tro{ocite za priklu~uvawe,
nadomestokot go utvrduva ispora~atelot na energija i e dol`en da go
priklu~i noviot korisnik.

Ako ne se postigne soglasnost za nadomestokot od stav 2 na ovoj ~len,

sopstvenikot na mre`ata nadomestokot }e go ostvari po sudski pat.

Utvrduvaweto na visinata na nadomestokot za priklu~uvawe na

energetskiot sistem, ne go odlaga priklu~uvaweto.

^len 44

Energetskata soglasnost prestanuva da va`i, dokolku vo rok od dve

godini od denot na nejzinoto izdavawe ne se po~ne so izgradbata na
objektot.

III. ZA[TITA NA ENERGETSKITE OBJEKTI, UREDI I POSTROJKI I

NA ENERGETSKIOT PROSTOR

^len 45

Ne e dozvoleno izgradba i izveduvawe na drugi raboti, zasaduvawe na

rastenija i drvja na zemji{te pod, nad i pokraj energetskite objekti, uredi
i postrojki, so koi se naru{uva procesot na proizvodstvoto,
prenesuvaweto i distribucijata na energija ili se zagrozuva bezbednosta
na lu|eto i imotot, osven vo slu~ai opredeleni so ovoj zakon.

Ako izveduvaweto na rabotite od stav 1 na ovoj ~len e neophodno

proizvoditelot, odnosno ispora~atelot na energija e dol`en da dade
soglasnost za izveduvawe na rabotite vo rok od 15 dena od
podnesuvaweto na baraweto, so koja gi opredeluva i potrebnite za{titni
merki na objektite, uredite i postrojkite. Tro{ocite za prezemawe na
za{titnite merki gi snosi investitorot na rabotite.

^len 46

Sopstvenikot odnosno korisnikot na zemji{teto e dol`en da dozvoli

premin preku toa zemji{te za vr{ewe premer, snimawe, proektirawe i
izveduvawe na raboti na odr`uvawe i rekonstrukcija na prenosni i
distributivni energetski objekti, kako i vr{ewe na inspekciski nadzor na
zemji{teto na koe tie se postaveni.

Sopstvenikot, odnosno korisnikot na zemji{teto ima pravo na nadomest

na {teta {to nastanala so rabotite od stav 1 na ovoj ~len, spored
propisite za eksproprijacija.

^len 47

Prostorot za izgradba na energetski objekti (energetski prostor) se

utvrduva so prostornite i urbanisti~kite planovi.

Pod energetski prostor od stav 1 na ovoj ~len se podrazbira le`i{teto na

energetskite surovini, prostorot na koj e izgraden ili se planira da se
izgradi objekt ili postrojka za proizvodstvo, prenos, prerabotka,
akumulacija, konverzija, skladirawe ili distribucija na energija, kako i
prostorot za deponirawe na otpadnite proizvodi dobieni pri
proizvodstvoto i koristeweto na soodveten vid energija.

IV. ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA I PRIRODATA OD [GETNOTO

VLIJANIE PRI RABOTATA NA ENERGETSKITE OBJEKTI, UREDI I

POSTROJKI

^len 48

Zaradi za{tita na `ivotnata sredina i prirodata, pri izgradba na novi

energetski objekti i rekonstrukcija na postojnite, investitorot e dol`en vo
soglasnost so ovoj i drug zakon, vo tehni~kata dokumentacija da gi
predvidi i razraboti tehnologijata i drugite tehni~ko-tehnolo{ki merki i
aktivnosti za spre~uvawe na zagaduvaweto na zemji{teto, vodite i
vozduhot.

^len 49

Proizvoditelite i korisnicite na energija koi vo procesot na proizvodstvoto

ili koristeweto na energija i energetskite surovini sozdavaat gasoviti,
te~ni i cvrsti otpadni materii i bu~ava, se dol`ni da gi sledat i
evidentiraat koli~estvata na gasovitite materii {to se emituvaat vo
vozduhot, materii {to se ispu{taat preku otpadnite vodi - efluentot i
cvrstite materii {to se deponiraat vo zemji{teto, kako i ja~inata na
bu~avata {to se emituva vo pobliskata i po{irokata okolina na
energetskite objekti.

Dokolku otpadnite materii i bu~avata od stav 1 na ovoj ~len se

sozdavaat vo koli~estva nad maksimalno dozvolenite granici propi{ani
so zakon i drugi propisi, proizvoditelite i korisnicite na energija se dol`ni
da prezemaat tehni~ko-tehnolo{ki i drugi merki i aktivnosti, otpadnite
materii i bu~avata da gi svedat vo ramkite na propi{anite normi.

V. VR[EWE NA DEJNOSTITE OD OBLASTA NA

ENERGETIKATA PO PAT NA DOZVOLA

^len 50

Zaradi obezbeduvawe pogolema sigurnost i kvalitet na snabduvawe so

energija, dejnostite od ~len 4 na ovoj zakon mo`at da se vr{at vrz
osnova na dozvola pod uslovi i na na~in opredeleni so ovoj ili drug
zakon.

Dozvolata za vr{ewe na energetskite dejnosti povrzani so koristewe na

energetski resursi zadol`itelno se dava dokolku vr{itelot na dejnosta
prethodno obezbedil pravo na koristewe na energetski resursi.

^len 51

Dozvola za proizvodstvo, prenesuvawe i distribucija na elektri~na

energija, me|unaroden transport na surova nafta preku naftovod i
proizvodstvo, transport i distribucija na priroden gas dava Vladata na
Republika Makedonija.

Dozvola za proizvodstvo, transport i distribucija na toplinska i

geotermalna energija davaat op{tinite i Gradot Skopje, po prethodno
mislewe na ministerstvoto nadle`no za rabotite na energetikata.

^len 52

Dozvolata za vr{ewe na dejnosta, osven vo slu~aite od ~len 50 stav 2

na ovoj zakon,se dobiva vrz osnova na javen konkurs.

Dokolku na objaveniot konkurs ne se javi zainteresiran subjekt,

dozvolata za vr{ewe na dejnosta mo`e da se dade vrz osnova na
barawe koe se podnesuva do davatelot na dozvolata.

^len 53
Konkursot za dobivawe na dozvolata za vr{ewe na dejnostite vo smisla
na ~len 52 od ovoj zakon go raspi{uva davatelot na dozvolata.

Konkursot gi sodr`i osobeno:

- vidot na energetskata dejnost i podra~jeto na koe taa }e se vr{i;

- tehni~kite, energetskite, finansiskite i drugi podatoci za energetskite

objekti;

- po~etokot i vremetraeweto na vr{eweto na dejnosta;

- visinata i na~inot na pla}aweto na nadomestokot za dobivawe na

dozvolata;

- rokot i adresata za podnesuvawe na prijavata za u~estvo na konkursot

i

- drugi uslovi {to treba da gi ispolnuva vr{itelot na dejnosta.

^len 54

Kon prijavata za u~estvo na konkursot pravnoto ili fizi~koto lice treba

da gi dostavi slednive podatoci: naziv i sedi{te na pretprijatieto,
odnosno ime i prezime na fizi~koto lice, stru~en kadar i sopstveni~ki
status, podatoci za kapitalot, detalen plan za rabota, dokument so koj
se garantira finansiskata sposobnost za vr{ewe na dejnosta, referenca
za vr{ewe na dejnosta i drugi podatoci i dokumenti koi podnositelot
mo`e da gi smeta za korisni kako osnova za dobivawe na dozvola.

^len 55

Dozvolata za vr{ewe na oddelni dejnosti od oblasta na energetikata,

sodr`i osobeno:

1) podatocite za vr{itelot na dejnosta;

2) vidot na dejnosta za koja se dava dozvolata;

3) po~etokot na vr{ewe ia dejnosta i vremetraeweto na dozvolata i

4) osnovnite uslovi za vr{ewe na dejnosta.

^len 56

Davatelot na dozvolata i vr{itelot na dejnosta sklu~uvaat dogovor vo

koj poblisku se utvrduvaat postapkata i na~inot na vr{eweto na
dejnosta, a osobeno:

1) visinata, na~inot, rokovite i garancijata za obezbedeni sredstva za

vr{ewe na dejnosta;
2) pravata i obvrskite vo vrska so sredstvata vlo`eni od strana na
vr{itelot na dejnosta;

3) pri~inite i uslovite za otpovikuvawe ili raskinuvawe na dogovorot;

4) dol`nostite na vr{itelot na dejnosta po odnos na podatocite {to treba

da mu gi soop{ti na davatelot na dozvolata vo vrska so dejstvijata i
pojavite {to bi mo`ele da vlijaat na izvr{uvaweto na dejnosta od
energetikata na na~inot i pod uslovi utvrdeni so dogovorot;

5) odgovornosta za nepridr`uvawe na uslovite od dogovorot;

6) me|usebnite obvrski vo vrska so eventualna {teta predizvikana od

izvr{uvaweto ili neizvr{uvaweto na energetskata dejnost, odnosno
dogovorot;

7) obvrskata za unapreduvawe i za{tita na `ivotnata sredina i prirodata;

8) na~inot na re{avaweto na sporovite i

9) prestanuvaweto na va`nosta na dogovorot i negovoto eventualno

prodol`uvawe.

^len 57

Dogovorot od ~len 56 na ovoj zakon, prestanuva da va`i:

1) so istekot na rokot za koj bil sklu~en;

2) so otpovikuvawe;

3) so odzemawe na dozvolata;

4) vi{a sila i

5) so raskinuvawe.

^len 58

Dozvolata za vr{ewe na dejnosta, mo`e da se odzeme ako:

1) vr{itelot na dejnosta ne zapo~ne so vr{ewe na dejnosta vo rokot

opredelen so dozvolata;

2) vr{itelot na dejnosta prestanal da gi ispolnuva uslovite za vr{ewe na

dejnosta;

3) vr{itelot na dejnosta prestanal da ja vr{i dejnosta na na~in i pod

uslovite propi{ani so ovoj zakon i drugi propisi;

4) so prestanuvawe i raskinuvawe na dogovor i

5) vr{itelot na dejnosta vo opredelen rok ne postapi po baraweto na
nadle`nite organi za otstranuvawe na nedostatocite.

^len 59

Pred istekot na rokot na dogovorot za vr{ewe na dejnosta vrz osnova na

dozvola, vr{itelot na dejnosta mo`e povtorno da podnese barawe za
prodol`uvawe na dozvolata.

^len 60

Prenesuvaweto na dozvolata mo`e da se vr{i vo soglasnost so davatelot

na dozvolata.

VI. NADZOR

^len 61

Nadzor nad zakonitosta na primenata na ovoj zakon, drugite propisi i

op{ti akti i propi{anite normativi i standardi i normite na kvalitet od
oblasta na energetikata, vr{i ministerstvoto nadle`no za rabotite na
energetikata.

Rabotite na inspekciskiot nadzor gi vr{i Republi~kiot inspektorat za

tehni~ka inspekcija.

Rabotite na inspekciski nadzor od stav 2 na ovoj ~len gi vr{at elektro-

energetskiot inspektor, inspektorot za parni kotli i postrojki pod pritisok i
rudarskiot inspektor, na na~in utvrden so posebni zakoni.

VII. KAZNENI ODREDBI

^len 62

So pari~na kazna od 80.000,00 do 240.000,00 denari }e se kazni za

prekr{ok pravnoto lice ako:

1) objektite, uredite i postrojkite za proizvodstvo, prenesuvawe,

distribucija i koristewe na energijata ne gi ispolnuvaat propi{anite
standardi, tehni~ki normativi i normite na kvalitet i so nivnoto rabotewe
se zagrozuvaat lu|eto, materijalnite dobra i `ivotnata sredina i prirodata
(~len 12);

2) dejnosta ne ja vr{at kontinuirano i kvalitetno, zaradi snabduvawe na

korisnicite so energija (~len 14);
3) nema podatoci za tehni~kite karakteristiki na objektite (~len 15 stav
1 alineja 1);

4) ne vr{i periodi~ni ispituvawa na tehni~ko-tehnolo{kata i funkcio-

nalnata ispravnost na objektite, uredite i postrojkite za proizvodstvo,
prenesuvawe i distribucija na energija vo rokovite opredeleni so zakon i
drugi propisi (~len 15 stav 1 alineja 2);

5) ne prezeme merki za obezbeduvawe na pogonska spremnost na

objektite za koristewe (~len 15 stav 1 alineja 3);

6) ne obezbedi rakovodeweto so slo`eni energetski objekti i pogonite na

postrojkite i uredite na slo`enite energetski objekti da gi vr{at rabotnici
koi gi ispolnuvaat propi{anite uslovi (~len 21 stavovi 1 i 2) i

7) ne obezbedi rakuvaweto so odredeni energetski objekti, uredi i

postrojki da go vr{at rabotnici koi gi ispolnuvaat propi{anite uslovi
(~len 22 stav 1).

So pari~na kazna od 15.000,00 do 45.000,00 denari }e se kazni za

prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len i odgovornoto lice vo pravnoto lice.

Za dejstvijata od stav 1 na ovoj ~len na odgovornoto lice }e se izre~e i

merka za bezbednost zabrana na vr{ewe na rakovodna dol`nost vo
traewe od tri meseci do edna godina.

^len 63

So pari~na kazna od 60.000,00 do 200.000,00 denari }e se kazni za

prekr{ok pravnoto lice ako:

1) na korisnicite ne im obezbedi energija vo soglasnost so energetskiot

bilans, me|usebnite dogovori i op{tite uslovi za isporaka na soodveten
vid energija (~len 26);

2) ne go izvesti korisnikot i ministerstvoto nadle`no za rabotite na

energetikata, za prekinot na isporakata na energija (~lenovi 30 i 31);

3) na korisnikot na koj mu bila prekinata isporakata na energija, vo

smisla na ~lenovite 32 i 33 na ovoj zakon, povtorno ne go priklu~i na
mre`ata koga }e konstatira deka se otstraneti pri~inite poradi koi e
prekinata isporakata na energija (~len 34);

4) ne gi priklu~i povtorno objektite, postrojkite ili instalaciite na

korisnikot na svojata mre`a na koj neosnovano mu ja prekinal
isporakata na energija (~len 35);

5) ne pribavi energetska soglasnost od ispora~atelot na soodveten vid

energija (~len 41);
6) vo rok od 15 dena od denot na podnesuvaweto na baraweto za
priklu~uvawe na energetskiot sistem, korisnikot koj gi ispolnuva
uslovite od energetskata soglasnost ne go priklu~i na energetskiot
sistem (~len 43 stav 1) i

7) gradi i izveduva drugi raboti, zasaduva rastenija i drvja na zemji{teto

pod, nad i pokraj energetskite objekti, uredi i postrojki, so koi se
naru{uva procesot na proizvodstvoto, prenesuvaweto i distribucijata na
energija ili se zagrozuva bezbednosta na lu|eto i imotot (~len 45).

So pari~na kazna od 10.000,00 do 30.000,00 denari }e se kazni za

prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len i odgovornoto lice vo pravnoto lice.

Za dejstvijata od stav 2 na ovoj ~len na odgovornoto lice }e se izre~e i

merka na bezbednost zabrana za vr{ewe na rakovodna dol`nost vo
traewe od tri meseci do edna godina.

^len 64

So pari~na kazna od 50.000,00 do 150.000,00 denari }e se kazni za

prekr{ok pravnoto lice ako:

1) so koristewe na svoite energetski objekti, uredi ili instalacii go

zagrozuva `ivotot ili zdravjeto na lu|eto ili imotot (~len 32 stav 1 to~ka
1);

2) vo rokot koj go utvrdil Republi~kiot inspektorat za tehni~ka

inspekcija ne gi otstrani nedostatocite na negovite energetski objekti,
uredi ili instalacii, soglasno so tehni~kite propisi i normativi (~len 32
stav 1 to~ka 2);

3) predizvikuva neposredna opasnost za raspa|awe na energetskiot

sistem (~len 32 stav 1 to~ka 3);

4) bez soglasnost na ispora~atelot vr{i priklu~uvawe na svojot objekt,

ured ili instalacija na energetskiot sistem, odnosno preku svoite objekti,
uredi ili instalacii mu ovozmo`i priklu~uvawe na drug korisnik (~len 32
stav 1 to~ka 4);

5) ne ovozmo`i pravilno evidentirawe na potro{enata energija i ja koristi

energijata bez merni uredi ili nadvor od mernite uredi ili so merni uredi
koi ne se dogovoreni (~len 32 stav 1 to~ka 5) i

6) ne se pridr`uva kon propi{anite merki za funkcionirawe na

energetskiot sistem vo voena i vonredna sostojba (~len 32 stav 1 to~ka
6).

So pari~na kazna od 10.000,00 do 30.000,00 denari }e se kazni za

prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len i odgovornoto lice vo pravnoto lice.
Za dejstvijata od stav 2 na ovoj ~len na odgovornoto lice }e se izre~e i
merka na bezbednost zabrana na vr{ewe na rakovodna dol`nost vo
traewe od tri meseci do edna godina.

^len 65

So pari~na kazna od 40.000,00 do 120.000,00 denari }e se kazni za

prekr{ok pravnoto lice, ako:

1) ja popre~uva isporakata na energija na drugi korisnici (~len 33 stav

1 to~ka 2);

2) po opomena na ispora~atelot vo opredeleniot rok ne ja namali

mo}nosta, odiosno koli~estvoto na potro{uva~kata na energija na
dogovorenata vrednost i energetskata soglasnost (~len 33 stav 1 to~ka
3);

3) vo slu~aj na nedostig na energija ne se pridr`uva kon propi{anite

merki za namaluvawe na potro{uva~kata (~len 33 stav 1 to~ka 4);

4) ne ja plati ispora~anata energija, soglasno so op{tite uslovi za

isporaka na energijata, dogovorot za isporaka i zakonot (~len 33 stav 1
to~ka 5) i

5) na ovlastenite lica ne im dozvoli i ovozmo`i pristap vo site delovi na

priklu~okot, do za{titnite i mernite uredi i do energetskite objekti, uredi
i instalacii za koi postoi somnenie deka se pri~ina za pojavenite pre~ki
vo isporakata (~len 33 stav 1 to~ka 6).

So pari~na kazna od 10.000,00 do 30.000,00 denari }e se kazni za

prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len odgovornoto lice vo pravnoto lice.

Za dejstvijata od stav 2 na ovoj ~len na odgovornoto lice }e se izre~e i

merka na bezbednost zabrana na vr{ewe na rakovodna dol`nost vo
traewe od tri meseci do edna godina.

^len 66

So pari~na kazna od 30.000,00 do 90.000,00 denari }e se kazni za

prekr{ok pravnoto lice ako:

1) ne vodi posebna evidencija za rabotata vo smisla na ~len 15 stav 2

od ovoj zakon;

2) ne gi dostavi podatocite za izgotvuvawe na energetskiot bilans (~len

18);

3) vo propi{aniot rok ne gi dostavi izve{taite za ostvarenoto

proizvodstvo, nabavka, isporaka i potro{uva~ka na energija (~lenovite
19 i 20);
4) ne izdade re{enie za energetska soglasnost, soglasno so tehni~kite,
energetskite i ekonomskite uslovi, vo rok od 15 dena od podnesuvaweto
na baraweto (~len 42);

5) ne dozvoli premin zaradi vr{ewe premer, snimawe, proektirawe i

izveduvawe na raboti na odr`uvawe i rekonstrukcija na prenosni i
distributivni energetski objekti, kako i vr{ewe na inspekciski nadzor na
zemji{teto na koe tie se postaveni (~len 46 stav 1) i

6) pri izgradba na novi energetski objekti i rekonstrukcija na postojnite,

vo tehni~kata dokumentacija ne gi predvidi i razraboti tehnologijata i
drugite tehni~ko-tehnolo{ki merki i aktivnosti za spre~uvawe na
zagaduvaweto na zemji{teto, vodite i vozduhot (~len 48).

So pari~na kazna od 8.000,00 do 25.000,00 denari }e se kazni za

prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len odgovornoto lice vo pravnoto lice.

Za dejstvijata od stav 2 na ovoj ~len na odgovornoto lice }e se izre~e i

merka za bezbednost zabrana na vr{ewe na rakovodna dol`nost vo
traewe od {est meseci do edna godina.

^len 67

So pari~na kazna od 50.000,00 do 150.000,00 denari }e se kazni za

prekr{ok pravno lice koe proizveduva energija i energetski surovini kako
i pravnite i fizi~kite lica korisnici ia energija koi vo procesot na
proizvodstvoto ili koristeweto na energija i energetski surovini
sozdavaat gasoviti, te~ni, cvrsti i otpadni materii i bu~ava, ako ne gi
sledi i evidentira koli~estvata na gasoviti materii {to se emituvaat vo
vozduhot, materii {to se ispu{taat preku otpadnite vodi - efluentot i
cvrsti materii {to se deponiraat vo zemji{teto, kako i ja~inata na
bu~avata {to se emituva vo pobliskata i po{irokata okolina na
energetskite objekti (~len 49).

^len 68

So pari~na kazna od 5.000,00 do 15.000,00 denari }e se kazni za

prekr{ok fizi~ko lice ako izvr{i nekoe od dejstvijata od ~lenovite 62, 63,
65, 66 stav 1 to~ki 1, 2, 3, 5 i 6 i 67 na ovoj zakon.

Za dejstvijata od ~len 64 stav 1 to~ki 4 i 5 na ovoj zakon za pri~inetata

{teta }e se izre~e pari~na kazna od pet do petnaesetkraten iznos od
stav 1 na ovoj ~len.

VIII. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 69

Pravnite i fizi~kite lica se dol`ni da go usoglasat svoeto rabotewe so

odredbite na ovoj zakon vo rok od {est meseci od denot na
vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
Postojnoto Javno pretprijatie za proizvodstvo, prenesuvawe i distribucija
na elektri~na snergija "Elektrostopanstvo na Makedonija" prodol`uva da
raboti kako javno pretprijatie.

^len 70

Rabotnicite koi nemaat polo`eno stru~en ispit vo smisla na ~len 22 od

ovoj zakon, se dol`ni vo rok od dve godini, od denot na vleguvaweto vo
sila na ovoj zakon, da go polo`at stru~niot ispit.

Vo rokot od stav 1 na ovoj ~len ispitot se dol`ni da go polo`at i

rabotnicite koi imaat zavr{eno obrazovanie so traewe pomalku od edna
godina od predvidenoto od ~len 22 na ovoj zakon, a koi do donesuvawe
na ovoj zakon imaat soodvetno rabotno iskustvo, osven za rabotnicite
so zavr{eno osnovno obrazovanie.

^len 71

Propisite od ~len 24 na ovoj zakon }e se donesat vo rok od {est meseci

od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

Do donesuvawe na propisite od stav 1 na ovoj ~len }e se primenuvaat

propisite {to va`ele do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 72

Odlukite za op{tite uslovi za isporaka na soodvetni vidovi energija od

~len 37 na ovoj zakon }e se donesat vo rok od devet meseci od denot
na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

Do donesuvaweto na propisite od stav 1 na ovoj ~len }e se

primenuvaat Op{tite uslovi za isporaka na elektri~na energija ("Slu`ben
vesnik na SRM" broj 38/89).

^len 73

Odlukite za kriteriumite i uslovite za ograni~uvawe na potro{uva~kata

na soodveten vid energija od ~len 38 stav 3 na ovoj zakon }e se
donesat vo rok od edna godina od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj
zakon.

Do donesuvaweto na odlukite od stav 1 na ovoj ~len }e se primenuvaat

odlukite {to va`ele do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 74

Odlukite za metodologijata za formirawe na cenata na soodveten vid

energija od ~len 39 na ovoj zakon, }e se donesat vo rok od {est meseci
od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 75
Odlukite za tarifnite sistemi od ~len 40 stav 2 na ovoj zakon }e se
donesat vo rok od {est meseci od deiot na vleguvaweto vo sila na ovoj
zakon.

Do donesuvaweto na propisite od stav 1 na ovoj ~len }e se

primenuvaat Tarifniot sistem za proda`ba na elektri~na energija
("Slu`ben vesnik na SRM" broj 45/82, 10/85, 15/85, 22/88, 29/89 i
47/89) i Tarifniot sistem za proda`ba na geotermalna energija ("Slu`ben
vesnik na SRM" broj 41/90).

^len 76

Propisite za bezbednosen transport so naftovodi i gasovodi doneseni vrz

osnova na Zakonot za bezbednosen transport so naftovodi i gasovodi
va`at do donesuvawe na soodvetni propisi.

Odlukata za tehni~kite uslovi i normativi za proektirawe i izgradba na

distributivni i gasovidni sistemi ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 45/90)
va`i do donesuvawe na soodvetni propisi.

^len 77

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuva da va`i

Zakonot za energetika ("Slu`ben vesnik na SRM" br. 41/87, 41/88, 42/88
i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 15/93, 13/94 i 15/94) i
Zakonot za bezbednosen transport so naftovodi i gasovodi ("Slu`ben list
na SFRJ" broj 64/73).

^len 78

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo

"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".