TA TEDEN / TA TEDEN

Volia /judj ali

igra politike?
Kocka je dokonno padla in v Sloveniji naj bi dobili e nekaj
novih obin, o katerih bodo v nedeljo odloali ljudje na poizvedo-
valnih referendumih. Tako je pa odloilo Ustavno sodie, potem
ko so se nekatere krajevne skupnosti (tudi iz Slovenskih goric in
Haloz, ki so bile v teh prizadevanjih dokaj enotne in dovolj glas-
ne) pritoile na odloitve Dravnega zbora.Ta je naknadno
upoteval sklep ustavnega sodia in razpisal referendumska
obmoja za nove obine. O tem dogajanju kaj posebnega ni pripi-
sati, morda le kratke paberke o nekoliko (pre)velikih priakovan-
jih ljudi, da bo z novimi obinami vse reeno.
Temu seveda e zdale ni tako, eprav je hkrati res, da imajo
ljudje pravico do demokratinega izraanja svojih mnenj in
pogledov. In na zborih volilcev, ki so bili v teh dneh, se je marsikje
pokazalo, da so si mnenja deljena. Tisti, ki so absolutno za nove
obine, vidijo samo bolje razvojne monosti in se zgledujejo po
zdajnjih majhnih obinah, ki so marsikje dokazale, da znajo biti
dobri gospodarji. Hkrati opozarjajo na centralizacijo odloanja v PTUJ / SE N A E N A K O USPESNIH N O V I H 5 0 LET!
obstojeih obinah, ko naj bi se en del razvijal na raun drugega
{na primer v Lenartu, kjer mesto poslua oitke zunanjih kra-
jevnih sredi, da hoe e tik pred razdelitvijo potegniti denar za
nekatere nalobe, kipa bodo vendarle koristile vsem), kar je lahko
tudi nevarna igra, ki jo bo nekdo tretji spretno izkoristil. Res pa je,
da seveda ne smemo pozabiti e na evropski model lokalne sa-
mouprave, na katerega so zlasti argumentirano opozarjali v Koor-
Ni ietrtka brez Tednika
Minuli petek je Tednik praznoval 0. rojstni dan. V prostorih
dinacijskem odboru slovenskogorikih in halokih krajevnih skup- hotela Poetovio so se zbrali tevilni gostje in domai, tisti ki so
nosti). Ljudje naj se demokratino odloijo, ali so za nove obine ali e ustvaijajo Tednik. Zbrane je nagovoril direktor drube
ali so proti njim, je temeljno sporoilo najvidnejih organizatorjev Radio-Tednik Franc Laen in na kratko nanizal nekaj utrinkov
in pobudnikov tega dogajanja. V tem imajo popolnoma prav in iz petdesetletnega spomina. Slavnostni govornik je bil
samo upamo lahko, da ne skrivajo kaknih makov v aklju (vsaj predsednik drutva novinaijev Slovenije Branko Maksimovi.
za zdaj so uspeli zavraati oitke, da jim je edini zveliavni cilj Svoj as in vzpodbudne besede pa so slavljencu namenili tudi
oblast in upanski fotelj - morda tudi, nikoli se ne ve). ptujski upan in podpredsednik dravnega zbora Miroslav Luei,
Previdneji opozarjajo, da bo prilo do korenitih sprememb fi- ravnateljica ptujskega Pokrajinskega muzeja Maijeta Cigle-
nanciranja obin in da bodo majhni postali veliki revei, usodno neki, upan obine Videm Franc Kirbi, domavski upan mag.
odvisni od nenasitne matere drave, ki se bo po znanem pravilu Tone Velikonja, v imenu managerskega kluba Franc Visenjak,
Deli in vladaj" samo e okrepila. Pripombo je vsekakor treba direktor Gorenjskega glasa Marko Valjavec in direktor Ma-tis-
upotevati, saj je lahko dragoceno sporoilo za postavljanje temel- ka D u a n Vodopivec. Kozarek e na novega pol stoletja so
jev novih obin. Ali bo do njih tudi dejansko prilo, je zdaj e Tedniku vzdignili tudi astna obana obine Ptuj dr. Joe Neu-
'Vpraanje, saj ima platno in karje v rokah Dravni zbor. Prav bi dauer in prof. Joe Gregorc ter rektor mariborske univerze dr.
^ilo, da bi tokrat vendarle spotovali voljo ljudi, pa naj bo takna Ludvik Toplak.
ali drugaana. Grenke izkunje iz leta 1994 so marsikje velika Direktor Franc L a e n j e nanizal n e k a j utrinkov iz Tedni-
bojazen, da se politiki z ljudmi spet igrajo. To ne bi bilo poteno in Enourno prireditev, v kateri je preve spolitiziralo. Novinarji pre- kovega petdesetletnega spomina.
^ato naj bi bili nedeljski referendumi kaipot, kako naprej. Novim nastopili kvartet Do iz Ljubljane s pogosto nasedamo politikom in se leta, m veliko mero hudomunos-
citrarjem Tomaem Plahutnikom, pustimo vpletati v njihov sicer le- ti, velja omeniti kelih, ki ga je"po-
obinam (e bodo ljudje tako hoteli. in marsikje kae tako) lahko je prenaal radio Ptuj, ki letos prav gitimni in samoumevni boj za daril upan Luci in iz katerega
^aelimo dobro popotnico, . ^ ^ tako slavi - 35-letnico namre. V oblast, v njihova medsebojna spo- bodo tednikovci menda ob
politikom pa veliko modrih / JIa^A^ K) govorih, ki so jih slavljencu tikanja in podtikanja. e bi obinskem prazniku pili ampan-
(Odloitev. Vse druge napo- / namnejali gostje, pa je bilo neneh- upotevali sicer znana in jec in nazdravili najvijemu
'^^di se izjemno nehvalene! ( no kot znanilca novih asov sliati nedvoumna naela novinarske obinskemu priznanju. Marjeta
besedo kapital in lastniki. Prav stroke in etike, ne bi imeli toliko Cigleneki pa je podarila sliko "ra-
zato, je bilo sliati, bo Tednikovih zakuhanih kandalov in razkritih dijskega stolpa", kakor se imenuje
naslednjih 50 let tejih kot prvih, afer, od katerih pa ni tako reko stolp, v katerem je dolga leta delo-
saj so mediji postavljeni na trie niti ena pojasnjena do konca." Mi- val ptujski radio.
in to odloa, ali bodo preiveli. Pri roslav Luci je potrdil, da Tednik
tem pa pa morajo sklepati razne Praznovanje je bilo prijetno in
berejo tudi politiki, ter polaskal,
kompromise. Predsednik novinar- intenzivno, saj je za poskono glas-
da je inovativen, prodoren in zani-
jev Slovenije je povedal, da "novi- bo skrbel Alfi Nipi z muzikanti, s
miv asopis ne le za Ptujane, am-
narstvo ne uiva dovolj zaupanja svojim nastopom pa sta zablestela
pak za vso regijo.
oziroma verodostojnosti, ker se je tudi plesalca skupine Mambo Ana
Med obilico daril, ki so jih po- tarkl in Denis Golob.
vabljeni za jubilanta izbrali z od-
Z dananjo tevilko se prienja
nosom, ki se je oblikoval dolga
drugih Tednikovih 50 let. Slavnostni govornik
Nekaj fotografskih utrinkov s p r e d s e d n i k Drutva novi-
prireditve najdete na tretji strani. narjev Slovenije Branko
vki Maksimovi
PTUJ / KANDIDATI ZA PREDSEDNIKA OBMONE OBRTNE ZBORNICE zagotoviti realne pogoje razvoja izdelkov in storitev, s katerimi venega pomena za bodoi razv
gospodarstva kot celote, razvoj so se uveljavili na obmoju Slo- obrti in podjetnitva na Pt^jj^
pa prepustiti strokovnjakom na venije in tudi v tujini. Potrebno kem pa je odprava vseh probi
tem podroju. Priblino enake pa bi bilo vkljuevanje vzpo- mov, ki jih pri vsakodnevne^

la optimalen razvoj pogled imam na razvoj obrti in

podjetnitva na obinski ravni,
kjer bi moralo prihajati do
vejega poudarka na strpnem,
umirjenem in strokovnem dialo-
rednih in sorodnih dejavnosti,
da bi lahko naronikom ponudi-
li kompletneje proizvode in sto-
ritve. Pri tem pa je nujna po-
vezava med dejavnostmi, skup-
delu in ivljenju utijo
obrtniki in podjetniki. V
okvir sodi tudi dialog z mest^
obino glede prometnega reiij,^
po Ptuju, ki v zdajnji obliij|
Po ugotovitvah o r g a n i z a c i j s k o - k a d r o v s k e k o m i s i j e pri dvanajst let delal v tujini. Tre-
gu v okviru visokega medsebo- no nastopanje in promoviranje onemogoa nekaterim podjeij^j
O b m o n i obrtni z b o r n i c i Ptuj s o zbori obrtnikov p o s e k c i - nutno zaposluje tri delavce, e
jnega spotovanja. Le taken izdelkov in storitev. kom pozitivno poslovanje."
enkrat toliko pa naj bi jih
j a h , n a k a t e r i h so volili nova vodstva o z i r o m a upravne od- nain dela po mojem vodi do Joe Miloi je obrtnik e 27
predvidoma zaposlil letos. e Roman Tomani je obrtnil^^
bore s e k c i j , d o l o a l i l a n e nove s k u p i n e za m a n d a t n o zaelenih ciljev. Konkretne pre- let in se ukvarja z elektroteh- obratovalnico vulkanizerstva ^^
doslej se je aktivno vkljueval v
o b d o b j e 1 9 9 8 - 2 0 0 2 in k a n d i d a t e za n o v e g a p r e d s e d n i k a dloge o tem, kako naj se dela na nino dejavnostjo, po izobrazbi devetnajst let, trenutno ima jj
delo Obmone obrtne zbornice
z b o r n i c e , u s p e n o k o n a n i . Vsi tirje p r e d l a g a n i k a n d i d a t i podroju razvoja obrti in podjet- je elektrotehnik. Trenutno za- redno zaposlenih in okrog deset
Ptuj, v prejnji oblasti pa je bil
nitva na Ptujskem v novem ti- posluje v svoji obratovalnici de-
z zborov obrtnikov p o s e k c i j a h (Viktor Cvetko, J o e tudi lan izvrnega sveta obine delavcev za doloen as. Trenm,
riletnem obdobju, bom podal ta- vet delavcev, v njej pa se je doslej
M i l o i , R o m a n T o m a n i in B o r i s Krajnc) i z p o l n j u j e j o po- Ptuj, odgovoren za podroje obr- no je predsednik Obmona
koj po volitvah novega upravne- izuilo 27 vajencev. Tudi Joe
goje p o s t a t u t u O b m o n e o b r t n e z b o r n i c e Ptuj i n iz r a z p i s a ti in podjetnitva. obrtne zbornice Ptuj, ki jo vod,
ga odbora zbornice, ne glede na Miloi je e vrsto let dejaven v
"Obrtna zbornica Slovenije je od leta 1990. Roman Tomani
volitev, z a t o b o d o tudi vsi tirje u v r e n i n a k a n d i d a t n o - v o - to, kateri od kandidatov bo dobil organih Obmone obrtne zbor-
tako kot Obmona obrtna zbor- preprian, da je drava y
l i l n o l i s t o . N a v o l i l n i h l i s t i i h b o d o njihova i m e n a i z p i s a n a podporo in bo tudi izvoljen. Pre- nice Ptuj, prav tako tudi v stran-
nica Ptuj v dosedanjem delu do- zadnjem obdobju za razvoj obm
p o a b e c e d n e m v r s t n e m redu. V o l i l n a s k u p i n a b o 29. j u - prian sem namre, da so moji ki SOPS. "e bom izvoljen za
segla zadovoljive rezultate. Ni- in podjetnitva na Ptujskem
n i j a o b 17. uri v p r o s t o r i h o k r e p e v a l n i c e M a j d e P o n g r a c protikandidati spotovanja v r e - predsednika Obmone obrtne
kakor pa ne smemo biti zadovol- na obmoju cele Slovenije pre.
dni in sposobni voditi Obmono zbornice Ptuj, si bom predvsem
n a vabovem. P r e d volitvami se b o d o l a h k o vsi k a n d i d a t i e jni z doseenim, saj je veliko malo naredila. Pri tem ima
obrtno zbornico Ptuj." prizadeval za tista dela in at-
e n k r a t n a k r a t k o predstavili. predlogov oziroma zahtevkov, ki mislih predvsem zaetne olaja,
Boris Krajnc je zaposlen v kivnosti, ki predstavljajo krepi-
so kljunega pomena za obstoj in ve, ki so neko e bile (ugodn.
Pleskarju, d.o.o., po izobrazbi je tev poloaja obrtnika-podjetnika
Za izvolitev potrebuje kandi- Pred volilno skupino Obmo- razvoj obrti in podjetnitva, ki krediti z jamstvom drave, jaij.
inenir kemije. Po njegovem so v odnosu do drave. Prizadeval
dat najmanj dve tretjini glasov ne obrtne zbornice Ptuj smo za smo jih posredovali Vladi Re- stvenim skladom ali obine)
razvojne perspektive obrtnih de- si bom tudi za bolje sodelovanje
vseh prisotnih lanov skupine. kratke izjave zaprosili vse tiri publike Slovenije in parlamen- Predvsem se po njegovem zelo
javnosti na Ptujskem v njiho- z lokalno oblastjo, novimi
e potrebne veine ne bo dose- kandidate. Spraevali smo jih o tu, ostalo brez odziva. Zato me- malo zaupa zaetnikom. To
vem irem vkljuevanju v obinami in preko Obmone
gel nobeden izmed kandidatov, njihovem videnju razvoja obrti nim, da bo potrebno v novem nezaupanje pa povzroa neu-
kompletno turistino ponudbo obrtne zbornice oziroma Obrtne
bo izveden drugi krog volitev, v in podjetnitva na Ptujskem v mandatu izdelati povsem novo godne kredite pri bankah, pj
Ptuj in okolice ter v izkorianju zbornice Slovenije z Vlado Re-
katerem pa bodo novega naslednjih tirih letih. strategijo uveljavljanja pogojev tudi v okviru dodeljevanje
specifinih navad tega okolja, publike Slovenije. Prav tako bo
predsednika izbirali med kandi- Viktor Cvetko ima obratoval- razvoja tega za dravo zelo po- obinskih sredstev za razvoj,
njegovih obiajev in posebnosti. eno mojih podroij dela tudi pri-
datoma, ki bosta v prvem krogu nico kovinoplastike, obrtnik je membnega segmenta gospo- Zato je v zadnjih dveh letih tudi
Vrsta obrtnih dejavnosti se zadevanje za imprejnjo vzpos-
zbrala najve glasov. od leta 1980, pred tem je darstva. Vlada bi namre morala opazen upad razvoja novih obra-
ponaa s priznanji za kvaliteto tavitev dualnega poklicnega
izobraevanja in uvedbo mojstr- tovalnic. Slabo za bodoi razvo)
skih izpitov. Posebno pozornost je tudi drobljenje razvojni!;
pa bo potrebno nameniti ok- sredstev med obinami, saj to ne
repljenemu sodelovanju z dav- prinaa priakovanega razvoja.
nim uradom Slovenije preko Razvoj obrti in podjetnitva na
davnega izpostave v Ptuju s cil- Ptujskem je moen le z nekateri-
jem, vplivati na sprejem takne mi skupnimi projekti in financi-
davne politike, ki bo obrtni- ranjem vseh obin v okviru regi-
kom - podjetnikom omogoala je, predvsem pa skupnega orga-
optimalno delovanje. Zelo po- niziranja okrog tistih projektov,
memben dejavnik za nadaljnji v katerih bi se zaposlilo ve dela-
razvoj obrti in podjetnitva je vcev z razlinih obin in skup-
tudi promocija blaga in storitev nim nastopanjem v okviru raz-
naih podjetnikov na sejmih in vojnega projekta Phare."
Roman Tomani Viktor C v e t k o Joe Miloi Boris Krajnc. Foto: Kosi razstavah doma in v tujini. Bist- MG
DESTRNIK-TRNOVSKA VAS / TRI VOLILNE ENOTE
LENART / SVETNIKI POTRDILI V I S J O - C E N O VRTCA

Kljub nasprotovanju sprejeli

V zraku poslediie
dopolnila obinskega statuta
Kot je to e v navadi, j e tudi zadnja seja obinskega sveta slo-
venskgoorike obine Destrnik-Trnovska vas minila izrazito
delavno, na trenutke tudi polemino in zajedljivo. To pa seveda
ne zmanjuje objektivne ocene deogajanja na obinskem svetu,
ki je nekatere spominjalo tudi na slovo. KS Sveti Andra se
namre pripravlja na odhod na svoje, KS Trnovska vas pa e
vedno ie poti in monosti, da bi se otresla Destrnika.
Uvodoma je upan Franc Puki
svetnikom predlagal, naj z
dnevnega reda umaknejo toko o
premoenjski bilanci bive skupne
obine Ptuj in poakajo e na delit-
veno bilanco. To so tudi storili in
potrdili e predlog o umiku pre-
moenjske bilance obine Destr-
nik-Trnovska vas na dan 31. 12.
1998. Priakujejo namre celovito
poroilo o obinskem premoenju.
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Naega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izda/a RADIO
TEDNIK, d.o.o., Pfuj.
Direktor: Franc Laen.
Urednitvo: Joe migoc
(odgovorni urednik), Joe
Braci, Majda Goznik, Viki
Klemeni Ivanua, Martin
Ozmeo, (novinarji), Slavko
Ribari, (vodja tehnine
redakcije), Joe Motiori
(grafino-tehnini urednik).
Propaganda: Oliver Teak,
tr 041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raieva 6, 2250 Ptuj, tf ^62)
771-261, 779-371, 771-^26; faks
(062) 771-223.
Predstavnitvo Ormo: Vrazova 5;
tel./faks: (062) 702-345.
E-pota: tednik kdm-ptuj.si
Celoletna naronina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
iro raun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
t. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se
teje Tednik za izdelek
informativnega znaaja iz 13.
toke tarifne tevilke 3, za
katerega se plauje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
Nenaroenih fotografij in
rokopisov ne vraamo.
Strani na Internetu:
wvm.radio-iednik.si
E-posta:
nabirainik@radio-tednik.si
zato bodo to problematiko
obravnavali na eni prihodnjih sej.
Na zaetku seje so govorili tudi o
praznovanju obinskega praznmi-
ka. Predlogov je bilo ve, med dru-
gim tudi pobuda, da bi letos zaradi
nejasnosti glede obstoja obine
praznik zaznamovali le
slavnostno sejo obinskega sveta
(obina praznuje 25. junija). Franc
Poegar iz SLS pa je pripomnil, da
bi bilo bolje, e bi imeli kar poslo-
vilno sejo. Doslej so bili nezado-
voljni eni, zdaj pa v Tnovski vasi
vse bolj naraa razpoloenje med
irim krogom ljudi. Janez
Zampa je opozoril na nezado-
voljstvo ljudi in tudi na posledice,
ki jih lahko vse skupaj pusti.
Vpraal se je, ali vse skupaj ven-
darle ne zveni, kot da skupina lju-
di ivi v neobvladljivih razmerah,
in ali morebiti niso e vrgli na tla
obine in samih sebe. Obina
Destrnik-Trnovska vas je pa nas-
tala, vsi ljudje naj uveljavljajo svo-
je pravice, razumeti je treba tudi
drugae mislee in se hkrati raziti
(e bo do tega prilo) z dobrimi
obutki, saj se bodo ljudje kot
sosedje in sodelavci e naprej
sreevali. Predlagal je tudi, da bi
obinski praznik vendarle zazna-
movali, saj s konfliktinimi razme-
rami problemov ne bodo reili. Ob
slovesu iz obine ne sme biti nihe
okodovan, dobro in slabo je treba
enakomerno porazdeliti, je menil
in dodal, da lahko konfliktnost
nekdo spretno izrabi v kodo ljudi
na tem obmoju. Miran Arnuga se
je zavzel za dialog med ljudmi, ki
lahko marsikaj reijo sami brez
drave, Albin Druzovi pa je pred-
lagal, naj se letonje praznovanje
obinskega praznika prenese na je-
sen, saj bo do takrat okoli novih
obin in delitve vse jasno. Taken
predlog so svetniki podprli.
Med pobudami in vpraanji naj
posebej omenimo predlog Franca
Poegarja, da bi obinski svet zno-
va sprejel sklep o nestrinjanju z re-
ferendumom o prenosu sedea
obine iz Trnovske vasi na Destr-
nik. Predlog ni dobil podpore, ob
njem pa se je zvrstilo ve polemik,
kdo je kriv, da Krajevna skupnosti
s Trnovska vas ni dobila referen-
dumskega obmoja. Po mnenju
upana Franca Pukia je obinski
svet svoje opravil, al pa vladajoe
stranke v Dravnem zboru niso
podprle predloga Trnovske vasi in
njegovih opozoril, da je krivino,
ker Sveti Andra lahko dobi refe-
rendumsko obmoje. Trnovska
vas pa ne. To ni poteno do ljudi,
zlasti ne zato, ker vsi vedo, da so
bili v Trnovski vasi za samostojno
obino e leta 1994. Vnovi smo
tudi sliali namero, da bodo
nedeljski referendum bojkotirali.
Sicer pa so delo opravili tekoe
in brez kaknih zapletov, sprejeli
spremembe obinskega statuta in
po skrajanem postopku odlok o
doloitvi volilnih enot. Odslej
bodo imeli 3 volilne enote, vsaka
KS bo ena enota, eprav so svetni-
ki iz Trnovske vasi predlagali, da
bi bil Destrnik razdeljen na dve
volilni enoti. S predlogom niso us-
peli, saj je dobil dvetretjinsko po-
dporo predlog o treh volilnih eno-
tah in 20 lanih obinskega sveta.
Na seji so pretresli e nekaj aktual-
nih vpraanj in dali pozitivna
soglasja k predlogom nekaterih
obin na obmoju bive skupne
obine Ptuj glede ustanavljanja
oddelkov male ole in prenosa od-
delkov vrtca k olam.
M.To
predvidene delitve obii
POLEMINA RAZPRAVA O PREDLOGU ZA SOFINANCIRANJE
PRIZIDKA K MATINI KNJINICI SOGLASNA PODPORA GRA>
DIVU O UREJANJU OSNOVNOOLSKIH PROSTOROV
Na etrtkovi seji lenarkega obinskega sveta so svetniki log o povianju za 14 oz. 20 odstot-
soglasno podprli program prednostnih nalob v osnovnoolski kov podprejo. To se je dejanske
prostor in razvojne usmeritve razvoja primarnega zdravstvene- tudi zgodilo in od 1. junija dalje bo
ga varstva v obini Lenart. Govorili so o finannem nartu in treba za oskrbo otrok od 1 do 3 le'
programu stanovanjskega sklada obine Lenart ter o vijih plaati meseno 47 tiso SIT, 2
cenah vode in kanaline. Bistvenih zapletov ni bilo, pole- oddelke od 3 do 7 let 3 3 . 9 3 1 , 0 0 , za
mino je bilo le pri obravnavi predloga za povianje cene v skrajano pripravo na osnovno
vrtcu in sofinanciranja prizidka matine knjinice. olo 7 . 1 7 8 , 0 0 in za peturni pro-
gram vrtca s kosilom 2 5 . 4 4 7 , 0 0 to-
Svetniki so tako reko brez po- delovnega usposabljanja otrok. larjev meseno. To je priblino to-
mislekov in pripomb potrdili Svetniki so nato sprejeli spremem- liko kot v sosednjih obinal
dobro pripravljeno gradivo o be in dopolnitve prostorskih sesta- Gornja Radgona, Ptuj in Ormo.
vin dolgoronega in srednje-
nalobah v osnovnoolske prosto- Svetniki so nato govorili e t
re. Ugotovili so, da so za vsako olo ronega plana obine Lenart in se cenah vode in kanaline in se dal
izdelali temeljite analize obsto- zavzeli za razpreno zidavo, ki jo asa zadrali v razpravi o sofinaii'
narekujejo tudi krajinske znail-
jeega stanja z monostmi ciranju prizidka h knjinici v Le-
reevanja prostorske stiske in da je nosti Slovenskih goric. Gradi naj nartu. Mnenja so si bila precej del
bil opravljen dober zbir vseh se po grebenih, to je na zemljiih,
jena, tudi nekaj besednih dvoboje*
potrebnih nalob. Tajnik obine ki za kmetijsko proizvodnjo niso se je zvrstilo, na koncu pa je ptd'
Edo Zorko je seznanil svetnike in primerna in zanimiva, je menil
log vendarle dobil podporo, saj ^
svetnice, da e ni reen problem Miroslav Bauman. Soglasno so
nekateri svetniki opozorili, da ^
sofinanciranja zidave prizidka O tudi podprli razvojne usmeritve na
denarjem od drave ne bo mogo*^
v Cerkvenjaku s strani drave. Mi- podroju primarnega zdravstvene- financirati toliko potrebnih k"
nistrstvo za olstvo naj bi obljubl- ga varstva v obini Lenart, nato pa
munalnih akcij. Knjinico lju''f
jeni dele prispevalo kasneje, zato dokaj polemnino govorili o pred-
potrebujejo, pomembna je za it^'
so morali v obini najeti premos- logu za povianje cene storitev v
prostor in jo bodo potreboval^
titveno posojilo. Stanislav Sene- vrtcu. Milanu Edru od Svete Ane
tudi bodoe obine. Nekateri ^
kovi iz Jurovskega Dola pa je se je zdelo povianje previsoko,
pripominjali, da si tudi s tem
predlagal, da bi e letos pripravili predlagal je le 10-odstotni dvig
nart e poveuje prednost P^^
projektno dokumentacijo za zida- cen, to pa bi pomenilo e veje li-
drugimi bodoimi obinami- ^
vo novega vrtca v tem kraju. Stara kvidnostne teave vrtca, je odgo-
voril delavec obinske uprave Joe bo prilo do razdruitve, bodo vs^
zgradba je namre povsem nepri-
Dukari. Med razpravo, v kateri bremena enakomerno razdelje"^'
merna za bivanje, kritino je os-
so govorili tudi o neplaevanju zato bojazni ne sme biti, so p*"!
treje, vse huja je tudi vlaga na
vrtca, so naeli njegove vse teje li- darjali tisti, ki so tudi priopotnog^
stenah. Predlagal je, da bi vrtec
kvidnostne teave, lahko pride k uspehu glasovanja, eprav ^
zgradili ob oli, tako da bi bistveno
racionalizirali poslovanje. tudi do veje izgube, ki pa jo bo hkrati opozarjali, da as za spr^'^
manje taknih odloitev ni ra^'"
Sicer pa tokrat pobud ni bilo ve- morala po zakonu pokriti obina.
Programi niso nadstandardni, najprimerneji.
liko. Sreko Vogrin od Svete Tro-
tudi zaposlenih je manj delavcev, Na dnevnem redu so imeli tu ^
jice je opozoril na teave gospo-
dinjstva Veri v Hrastovcu oz. kot to dovoljujejo normativi. V poroilo lenarke policijske
Viniki vasi, saj se srei^e z ones- imenu odbora za drubene de- je. O tem pa ve v prihodnji te^
naevanjem vode, Joe Suman pa javnosti je dr. Aleksander oste- ki Tednika.
je govoril o programih v oddelkih ri svetnikom predlagal, naj pred-

42. SEJA BO 29. JUNiJA
P
redsedstvo sveta mestne obine Ptuj je na dopoldanski
seji sklenilo, da bo 42. seja sveta 29. junija. Na njej
bodo svetniki in svetnice razpravljali o trinajstih tokah
dnevnega reda. Med najzanimivejimi bo gotovo mnenje
rriestnega sveta o prijavljenih kandidatih za koncesiji za
upravljanje javnih parkiri in dimnikarske slube. Razp-
i-avljali pa bodo tudi o predlogu statuta mestne obine
Ptuj/ poroilu o delu gospodarskega interesnega zdruenja
Poetovio vivat in Komunalnega podjetja Ptuj.
poroilo o delu je v zvezi z dobikom dopolnil tudi javni za-
vod Lekarne Ptuj.
^ STROKOVNO SREANJE DIABETIKOV
Narodnem domu v Ptuju bo v soboto, 20. junija, ob 9.
V uri strokovno sreanje lanov Drutva diabetikov Ptuj,
na katerega vabijo tudi nelane, zlasti pa druinske lane
sladkornih bolnikov. Na njem bosta zdravnici iz ptujske
bolninice dr. Luka Kostajnek in dr. Tonka Trop govorili
0 okubah pri sladkornih bolnikih ter okvarah ledvic, vija
medicinska sestra Metka RaI pa o prehrani sladkornega
bolnika s poudarkom na zdravi prehrani.
DESET REGIONALNIH LEPOTNIH TEKMOVANJ
V okviru letonjega izbora miss Slovenije bo organizira-
nih deset regionalnih tekmovanj, ki bodo potekala v ju-
niju in juliju. Prvi izbor bo 26. junija v Ljutomeru v klubu
Oxygen, kjer bodo izbirali miss Pomurja, na vsakem od de-
setih izborov pa bodo izbrali po tri najlepe, ki se bodo
udeleile polfinalnega izbora; ta bo v prvi'polovici avgusta
in na njem bodo izbrali dvanajst finalistk. Miss Slovenije
bodo izbrali na prireditvi, ki bo 20. septembra v Cankarje-
vem domu. Miss sveta '98 bodo letos izbrali na sanjskih
Sejelskih otokih.
1 PREDSTAVITEV SKB BANKE
U speh podjetja je v vedno veji meri odvisen tudi od pra-
vilne izbire poslovne banke. V okviru tega bo 19. junija
v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije - Obmone
zbornice Maribor predstavitev SKB, d.d. - poslovne enote
Maribor. Predstavili bodo storitve za gospodarstvo, med
katere sodijo krediti, depoziti, mednarodno poslovanje,
plailni promet, vrednostni papirji; investicijsko dejavnost
in zavarovalnitvo.
JUTRI ZAKUUNI OLSKI UR
utri bo v Termah Ptuj zakljuni mega ur za ptujske
''srednjeolce. Lani je bil prvi in je kljub deju privabil ve
kot 1500 obiskovalcev, zato so se v GIZ Poetovio vivat
skupaj z ustanovitelji odloili, da bo postal tradicionalen.
Prieli ga bodo ob 16. uri in konali ob enih zjutraj. Nas-
topile bodo skupine Kvinton, Hudobni volk, Sleazy snails,
Don Mentony band z Janezom Zmazkom - anom in Ja-
nezom Bonino - Benem, Roberto Magnifico, The Losers
in Letei potepuhi.
V SOBOTO IN NEDELJO NA PTUJSKI TV
|y|Q programu je informativna oddaja z ve prispevki.
Tednik je slavil zlati jubilej, radio 35-letnico; v
O dr.
'-iudevita Pivka so podelili priznanja portnikom; na O
'^Ige Megli imajo dravna pn/aka Vesele ole; zgodila se
t pomladna vetrnica; cicibani so tekli svoj 19. kros; v
portni dvorani Center je bilo dravno prvenstvo v portnih
plesih; glasbena gostja bo Melita Pioinjok. O d rednih
'"^brik bomo lahko prisluhnili KTV utripu.
Pripravila: MG
D E S T R N I K / POSVET O SPREMEMBI
LOKALNE SAMOUPRAVE
Komu so napoti
male obiine
Na posvetovanje na Destrniku so prili tako reko vsi vabljeni,
pogreali so samo predsednika odbora za lokalno samoupravo v
dravnem zboru in ormokega upana Vilija Trofenika. Sklenili
so, da bodo oblikovali stalia in amandmaje k predlogu zakona
e e toliko piete o nai novi obinski stavbi, p a jo
o flnanciranju obin, ki naj bi ga sprejemali po normalnem, ne i m e j t e v e d n o pred o m i , je dejal v i d e m s k i u p a n Franc
pa po hitrem postopku. To je bil predlog ptujskega upana Mi- Kirbi in n a m podaril fotografijo "svoje" o b i n e
roslava Lucija, sicer pa sta posvetovanje vodila Franc Puki in
Alojz Kavi.
Svoje
Uvodoma je Franc Puki pove- kona je podal Slavko Tekavi,
dal, da mora dravni zbor o novih dravni sekretar v ministrstvu za fi-
obinah, o katerih bodo v nedeljo nance. V razpravi so nekateri opozo-
odloali ljudje na referendumih, rili, da zakon ni v skladu z doloili
odloati najkasneje do sredine julija, evropske listine o lokalni samoupra-
s spremembami zakona o financiran- vi in v nasprotju z ustavo. Formula
ju obin pa bi obine v Slovenskih za primerno porabo obin bi bila
goricah veliko izgubile. Zato je vno- sprejemljiva, e ne bi bilo 11. lena.
vi predstavil svojo dopolnitev k Celotna Slovenija naj bi se usklajeva-
predlogu zakona in povedal, da ga je
odbor za finance DZ zavrnil. Po nje-
govem je bistvo novega zakona, kate-
la zaradi Ormoa in Vilija Trofenika,
je bil kritien predstavnik Svetega
Jurija ob avnici. Demografsko
ogroene obine bi morale dobiti
rega avtor je ormoki upan in posla-
nec SLS Vili Trofenik, elja, da bi ve, ne pa da se jim jemlje. Zakon naj
obine imele primerno porabo, ki bi bi umaknili iz procedure. Albin
jo izraunali po posebni formuli. Druzovi iz Vitomarcev je opozoril,
Taken sistem financiranja sicer pri- da bo zakon e pred nastankom pri-
naa prednost, saj bi bili obinski zadel morebitne nove obine, ki so
sveti bolj suvereni pri odloanju in doslej gradile na starem sistemu fi-
nartovanju porabe. Za nekatere je nanciranja. Tudi Milan Gumzar iz
V k u l t u r n e m p r o g r a m u sta s o d e l o v a l a kvartet Do iz
celo sprejemljiva, vendar je sporen Lenarta je opozoril, da bo Lenart
11. len predlaganega zakona, ki go- prizadet v vsakem primeru - e osta- Ljubljane in in p l e s a l c a p l e s n e g a kluba M a m b o iz Ptuja
vori o tem, kako zagotoviti sredstva ne skupaj ali e se razdeli na predvi-
za primerno porabo obin. Podre se denih sedem novih obin. Drava po
namre 90-odstotno povpreje v njegovem ne more imeti razlinih
dravi. Zato je predlagal, da naj da kriterijev za financiranje obin.
drava 100% do primerne porabe
obin in naj manjim obinam
povea dele dohodnine, ki je na-
Razpravljavci so si bili ebnotni, da
je treba na podroju ugotavljanje de-
mografske ogroenosti narediti cars-
jveji lastni vir obin. ki rez in odpraviti tevilne nesmisle.
Alojz Kavi je menil, da se neka- Menili so tudi, da bi morali zakon o
teri dosedanji viri financiranja obin financiranju obin sprejemati skupaj
prenaajo v primerno porabo, zato z zakonom o skladnejem regional-
nekatere obine izgubljajo (tudi nem razvoju. Dogovorili so se, da bo
Ptuj). Obina Jurinci bi na primer posebna delovna skupina
izgubila 62 milijonov SIT, hkrati pa predstavnikov obin Lenart,
dobivajo odgovore, da bodo ve do- Jurinci in Sveti Jurij ob avnici
bili iz naslova demografske pripravila stalia s pripombami in
ogroenosti, kar pa e ni uzakonjeno. jih posredovala dravnemu zboru.
Majhnim obinam eli nekdo zapre- Po posvetovanju so si udeleenci v
ti vire financiranja, tudi novo nasta- drubi gostitelja, destmikega upa-
jajoim, na ta nain pa bi pospeili na in poslanca Franca Pukia, in
zdruevanje manjih obin, ki so v
zadnjih letih zagotovile hitreji raz-
ravnatelja O Draga Skurjenega og-
ledali gradnjo ole in telovadnice na Iz t e g a keliha b o m o pili, ko Tednik p r e j m e najvije priz-
voj zlasti na podeelju. Na irem Destrniku. Objekt naj bi slovesno nanje m e s t n e o b i n e Ptuj, je obljubil Miroslav Luci
ptujskem obmoju bi od devetih
obin izgubilo kar osem.
Strokovne vidike predlaganega za-
odprli 12.septembra.
M.TO
O b jubileju so n a s pozdravili tudi predstavniki v s e h slo-
v e n s k i h pokrajinskih a s o p i s o v ; na fotografiji sta Irma
B e n k o (direktorica P o m u r s k e g a v e s t n i k a ) in propa-
g a n d i s t k a R e n a t a Ficko
^ DA je konec olskega leta pos-
egel s tisoi uspenih mladih Iju-
4t. Borza dela bo spet postala
n^dfneje podjetje.
je staro mesto pred priho-
dom republike ocenjevalne komi-
sije zajela prava minkeromani-
ja. Se Florjan se je okitil s
cvetjem.
... DA obinske in podobne praz-
nike politiki e izrabljajo za na-
govarjanje volilcev. e je politika
k...., so praznovanja torej
k....rija.
VIDI SE ... ... D A je bih tiridnevno letalsko
... DA seje mestnemu upanu e dravno prvenstvo v Mokanjcih
drugi pripetih, da je imel
bolj raufanje kot letenje. Zato je
manjega oziroma krajega.
Prvi je lo za vinograd, tokrat pa zmagovalni ampanjec priel v
za govor. prave roke mehanikov.
PTUJ / POKRAJINSKI MUZEJ VABI NA NEDEUSKO MATINEJO
Matineja tokrat v dominikanskem samosta
Kar o b i a j n o j e e, da so n e d e l j s k e m a t i n e j e muzeja pote-
kale v prostorih na gradu. l okrat s m o se o d l o i l i za do-
m i n i k a n s k i s a m o s t a n , kjer d o m u j e a r h e o l o k i o d d e l e k
muzeja. M a t i n e j a b o 21. j u n i j a ob 11. uri v k r i n e m
hodniku samostana.
Osrednji dogodek bo otvoritev
razstave "Ohranimo lepoto pretek-
losti", razstave o konzervaciji in
restavraciji rimskih steklenih po-
sod, odkritih na obmoju antine
Petovione. Predstavljen bo izbor
rimskih steklenih posod, odkritih
pri arheolokih izkopavanjih pod
vodstvom kustosa muzeja dipl. ar-
heologa Blagoja Jevremova v letih
1974-1982. Razstava bo na ogled
ez celo poletje. Razstavljene poso-
de so v glavnem konzervirane in
restavrirane. Nekaj so jih obnovili
v restavratorskih delavnicah mu-
zeja v Mainzu - R"misch-Germa-
nisch Zentralmuseum in Vojvo-
danskega muzeja v Novem Sadu.
ao, tiri steklenice in dve ai
gubanki je letonje leto obnovil
akademski kipar Gorazd Lemaji
iz Ljubljane. Da so se ta dela lahko
izvedla, gre vsa zahvala sponzorju
- istemu mestu, d.o.o.
Nekaj postopkov konzervacije
in restavracije bo na razstavi sli-
kovno prikazanih . Konzervacija
in restavracija arheolokega stekla
je dolgotrajna in zahteva posebne
postopke, saj je veina steklenih
posod pokodovanih ali razbitih.
FRANC FIDERSEK
Nae rojstno leto 1948
UDAR PO
OKRAJNEM
POLITINEM
VODSTVU
"Dvig kulturnega dela" so
uvrstili med etrto nalogo. Tu so
dali poudarek knjinicam, "kjer
je bilo treba odpraviti po-
manjkljivosti, ki so jih na tem
podroju zagreili vrinjeni protil-
judski elementi". (Miljena sta
bila Zupani in Hasl.) Takrat
sem pogosto zahajal v ve raznih
knjinic, vendar nisem nikjer
opazil drugega kot to, da so dela
Stalina in danova na knjinih
policah prestavili na manj vidna
mesta, niso pa jih e odstranili.
Ob koncu programa dela so
bile zapisane e oguljene fraze o
"administrativnih ukrepih proti
kulakom, pekulantom in protii-
judski duhovini", e da je to
treba ljudem e posebno dobro
raztolmaiti.
Usklajeno s tem programom je
v nedeljo, 19. septembra, v Ptuju
zasedal okrajni plenum OF. V
bistvu je lo za ponovitev plenu-
ma z dne 13/8-1948, le da je bilo
sedaj v plenumu veliko novih lju-
di. Spejeli so povsem enake skle-
pe z enakimi roki izvritve kot
pred petimi tedni. Iz tega
nedvomno izhaja, da se v tem
asu ni prav ni naredilo. Tedaj
je bilo e tudi znano, da bo drugi
kongres KPS 11. novembra. asa
je bilo le e 49 dni za zgraditev
vseh 22 po planu predvidenih
zadrunih domov. Opisali so, kaj
vse bo treba podvzeti, koga mobi-
lizirati in s kaknimi sredstvi, da
bo "naloga izpolnjena". V okviru
te mobilizacije so ponovno
razglasili "udarniki teden
gradnje zadrunih domov" in
doloil, da bo trajal od 26. sep-
tembra do 4. oktobra. Dodatno so
ugotovili, da brez gasilcev ta akci-
ja ne bo uspela. Da bi gasilce kar
najbolj pritegnili, so as od 19. do
26. septembra proglasili za "teden
gasilstva".
Na tem plenurnu je najve go-
voril Zoran agar, njegov
slubeni poloaj je bil "sekretar
komisije CK KPS za okraj Ptuj".
Izkopani odlomki so umazani,
mnogi imajo pokodovano
povrino in so izgubili za steklo
znailno prozornost. Da se posoda
ohrani in se ji vrne prvotna oblika,
je potrebno najdene odlomke ois-
titi, zaititi pred nadaljnjim pro-
padanjem, jih sestaviti - zlepiti in
dopolniti manjkajoe dele. Vsi po-
segi na posodi morajo biti
razpoznavni, vendar izdelani tako,
da niso vizualno motei za celoto.
Poleg izbora stekla boste lahko
videli dele ene izmed odkritih
steklarskih talilnih pei s stekleno
lindro, amorfno steklo in vleeno
steklovino, najdeno v in ob peeh
na Spodnji Hajdini. Doslej je bilo
odkritih est pei. Le dve od njih
sta bili bolje ohranjeni. Eno so leta
1978 arheologi dvignili iz izko-
pia in je na ogled v rimskem la-
pidariju muzeja. Pei so pravokot-
no oblikovane ter izdelane iz opek
in ogane ilovice. Za vezno gradi-
vo med opekami so uporabili blato
ilovice. Pei sodijo med redke
najdbe. Gotovo pa je, da so v Ptuju
odkrite pei najstareje v Sloveniji.
Doslej so bili odkriti le sledovi in
ena pe v Emoni, ki sodi v 4. ali 5.
/ ZLATI JUBILEJ ASOPISA TEDNIK - 2 4 .
Govoril je o bitki v drugem letu
petletke, o resoluciji informbiro-
ja, ki je "spodbudila klevetniko
kampanjo proti nai partiji in
dravnemu vodstvu". Krepko je
ovrknil tudi reakcijo na Zahodu,
potem pa na iroko razlenjeval
naloge, ki so pred aktivom
ptujskega okraja. Nazadnje so iz-
volili 42-lanski okrajni odbor
OF, v njem je bilo ez polovico
novih imen, pa skladno z direk-
tivo "o dviganju novih kadrov".
Tri dni za tem se je ta novi 42-
lanski odbor sestal in izvolil
sekretariat okrajnega odbora OF
Ptuj, ki so ga sestavljali: Franc
Belak, predsednik, Zoran
agar, sekretar, Peter Bergin,
org. sekretar, Ivan Mavser, agit-
prop, Ivan Vauda, gradnja zad-
runih domov. Zora Hadet,
AF, in Duan Furlan, LMS,
brez konkretnih zadolitev pa so
v sekretariatu bili: Janez Petro-
vi, Karel Sakelek, Ernest Hle-
bec in Janko Vogrinec. Poi-
mensko navajem lane predvsem
zaradi tega, da lahko bralec ugo-
tovi, da je veino vodilnih fun-
kcij v OF imela v rokah vodilan
struktura funkcionarjev komiteja
in okrajnega ljudskega odbora.
Ljudi na podeelju, zlasti kme-
te, so tedaj pestile predvsem ma-
terialne skrbi. Poleg poveanih
planov obveznih odkupov so bili
v drugem polletju krepko
poveani davki. Na terenu je bilo
stalno okoli 10 izterjevalcev, da
izterjajo drugo in tretjo akontaci-
jo. Kmetje so se izgovarjali, da ne
morejo plaati prej, dokler ne do-
bijo denarja za e oddane pridel-
ke in za tiste, ki jih bodo e odda-
li, ko bodo dozoreli. Pri veini so
taki utemeljeni ugovori zalegli,
pri tistih z vejimi zaostanki pa
ne. Zato so v prvih dneh oktobra
"izvedli 9 transferacij" - to je po-
menilo prenos zaplenjene imovi-
ne na drugo osebo.
Teden gasilstva je potekal pod
geslom: "uvanje naega gozdne-
ga bogastva, naih itnih polj in
imetja dravne, zadrune in pri-
vatne lastnine je osnovna naloga
naih gasilskih drutev v novi de-
mokratini FLRJ". Po vejih
vakih srediih, kjer so obstajala
a a g u b a n k a , izdelana
iz m o t n e g a brezbarvnega
stekla, 2. stoletje.
Foto: Bine Kovai
stoletje, letos pa so jo arheologi od-
vanje v modele s pomojo pihanja,
krili tudi v Kranju.
Proizvodnja stekla je bila po-
membna gospodarska dejavnost v
rimskem imperiju. Z iznajdbo
steklopihatva na koncu 1. stoletja
pred naim tetjem se je pojavilo
na triu steklo, ki je bilo soraz-
merno poceni in tako dostopno
irim mnoicam. Tehnologija in
proizvodnja antinega stekla se ni
dosti razlikovala od pozneje
srednjeveke. Najvaneje tehnike
gasilska drutva so bili strokovni
teaji za nove in mlade lane,
izpeljali so ez 60 gasilskih vaj in
okoli 110 masovnih sestankov s
politino-agitacijsko vsebino. Ob
koncu tedna je bila v mestnem
gledaliu Ptuj gasilska akademi-
ja s kulturnimi in telovadnimi
nastopi; to je bilo v soboto, v
nedeljo pa je bil v Ptuju drugi
okrajni gasilsko zlet s tekmovan-
ji, vajami in govori, kar je trajalo
vse do veernih ur.
V zadnjem tednu septembra so
mladi v ptujskem okraju z veliko
propagandno akcijo mobilizirali
brigadirje za tretjo izmeno briga-
de, ki bo odpotovala na gradnjo
Novega Beograda. Pritiskalo se je
predvsem na mladino s poroilom, objavljenem v Naem
podeelja, ki je bila tedaj polno
zaposlena v domaem okolju pri
pospravljanju kmetijskih pridel-
kov, zato so se mobilizaciji v bri-
gado upirali z najrazlinejini iz-
govori.
Na okraju v Ptuju je bil iri
posvet vodilnih predstavnikov
KLO, ki so predvsem govorili o
problemih preskrbe prebivalstva
z ivili. S tega posveta sem si za-
beleil nekaj ugotovitev referen-
tov - poverjenikov za trgovino in
preskrbo, za dravne nabave in
planske komisije:
Odkup krompirja ne gre po
planu, premalo je bilo prej kont-
rahiranega, zato ga sedaj kmetje
raje spravljajo v svoje kleti kot pa
vozijo na odkupne postaje. Iz kle-
ti ga bo potem teje dobiti, zato je
treba pritisniti sedaj, da bo od-
kup doseen.
Poseben problem je preskrba
prebivalstva z maobami. Refe-
rent je trdil, da je po uvedbi na-
kaznic za maobe porasla poraba
na dvakratno viino prejnje po-
rabe. (V to trditev e tedaj nisem
mogel verjeti!) Nadalje je teak
problem pri obveznem odkupu
praiev, pri tem kmetje pekuli-
rajo. Predvsem oddajajo suhe
praie, rajene pa imajo za
domai zakol, v oddano mast
meajo sol, krob in moko, odku-
povalci pa so pri tem premalo po-
zorni, morda tudi premalo stro-
kovno usposobljeni, da bi odkrili
prevare. V razpravi je eden od
Kantaros, izdelan iz m o t -
nega zelenkastega stek-
la, 3. stoletje.
Foto: Boris Fari
izdelovanja v antiki so bile: vli-
mi tudi posode, ki so jih steklarski
pihanje, navijanje segretega jedra
ter bruenje e izdelanega predme-
ta. Mojstri pa niso izdelovali le
steklenih posod, pa pa tudi
razlino oblikovan nakit in
okensko steklo.
Zato ne presenea, da je v areho-
loki zbirki naega muzeja veliko
izdelkov iz stekla, saj je Petoviona
sodila med najveja provincialna
mesta v rimskem imperiju. Med
posodami so izdelki, uvoeni iz
predsednikov KLO dejal
priblino takole: "Ni udnega,
stare trgovce smo odpustili, za
poslovodje imenovali mlade
teajnike, ki kljub vnemi in poli-
tini zagnanosti strokovno svoje-
ga posla e ne obvladajo."
V zadnjih dneh septembra so
bile v Ptuju, Ormou in drugih
veji krajih ter podjetjih "konfe-
rence organizacij KPS". Na njih
so volili sekretarje in lane
vodstev organizacij ter delegate
za okrajno partijsko konferenco.
Kako so potekale take konferen-
ce, o em so na njih govorili in
sklepali, naj ponazorim s Hobson in je izla leta
delu t. 8 z dne 28. septembra
1948.
"Posebno slovesno je bilo v To-
varni glinice in aluminija
Strnie. Tam se je 28. septembra
v okraeni kinodvorani zbralo
vseh 67 lanov in 23 kandidatov
KP iz tovarne. Izvolili s o sekre-
tarja grup, 7-lanski partijski
biro in 14 delegatov za okrajno
partijsko konferenco. Glavni re-
ferat je imel Lojze Briki, lan
zaasnega OK KPS Ptuj. Po
razpravi so sprejeli plan dela v
ast II. kongresa KPS, ki je med
drugim obsegal naloge:
- popravilo ceste od tovarne do
kriia s cesto Ptuj - Pragersko;
- skrb, da bodo poljski pridelki
tovarnike ekonomije pra-
voasno pospravljeni in pravilno
vkleteni;
- ves posekan les za upravnim
poslopjem bodo spravili v skla-
die;
- vsi lani bodo pretudirali
material V. kongresa KPJ;
- ponovno bodo postavili odbor
OF v tovarni, poiveli delo AF
in LMS;
- ustanovili bodo pet simpa-
tizerskih grup;
- zniali neupraviene izostan-
ke z dela za 20 odstotkov;
- priredili dve kulturni prire-
ditvi in ustanovili pevski zbor.
Talilna s t e k l a r s k a pe, odkrita na Spodnji IHajdini leta
1978. Foto: Blagoj Jevremov
italijanskih, galskih in k"lnskih peeh, so v Petovioni izdelovali
delavnic, pa tudi iz vzhodnih de- posode iz modrikastega, zelenkas-
lavnic. Gotovo pa je, da so med nji- tega in olivno zelenega stekla.
Veina celih posod ali posod, ki se
mojstri izdelali v domaih, peto-
dajo konzervirati ter rekonsturira-
vionskih delavnicah. Po doslej od-
ti - sestaviti in dopolniti, je bila
kritih najdbah lahko reemo, da so
odkrita v grobovih. V peto-
v Petovioni proizvajali steklo in iz-
delovali izdelke vse od 3. stoletja vionskih grobiih je bilo doslej
dalje. Za to nam govore openi od- odkritih preko 5.000 grobov. V na-
lomki z vtisnjenimi igi izdeloval- selbinskih plasteh odkrito stekle-
cev, odkriti na peeh in ob njih. nico gradivo je pokodovano in le
Med njimi so igi: Luci Octavi redko se dajo sestaviti cele posode,
Secundini, Adiecti, Cai Juli Agilis, Odkriti so le posamezni odlomki
Marci Juni Firmi, Marci Vepri Se-
dna, ostenj ali ustij, najdejo pa se
veri ali Severni. V peeh so mojstri
surovino talili. Iz staljene mase so tudi odlomki okenskega stekla.
z vlivanjem v modele s pomojo Na prireditvi Vas bo razvedril
pihanja ali s pihanjem izdelovali DUO AMARIOSI iz Zagreba z
in oblikovali razline izdelke. Po- glasbo na steklenicah ob spremlja-
leg samih pei je bila v in ob njih vi kitare. Tako bodo tudi glasbeni
odkrita steklena lindra, neobde-
lano - tako imenovano amorfno
steklo ter kapljice ali "laski" -
vleena steklovina. Te so odpadle
mojstru steklopihau od steklene
zvoki zveneli "stekleno". Pa e to.
Za dobro malico bodo poskrbeli,
lani Rotary kluba Ptuj, izkupiek]
od prodanega pa namenili potres-'
nemu obmoju v Posoju.
zmesi, zajete iz pei. Sode po od-
Marlana Tomanli-Jevremot
kriti barvi steklovine v in ob
iz zbirke Prave (in nepra-
Mili ve) pesmi iz leta 1986:
Mili je bila zelo prijazna
ovka. Trudila se je, da ne
bi poteptala nobene cvetli-
ce in ne pohodila nikogar
manjega od sebe.
Tako se zaenja odlina
slikanica Ragnhilde Sca-
mell, ki jo je ilustrirala Sally
1995 pri zalobi EPTA iz
Ljubljane v prevodu Vitala
Klabusa.
Pravljica pripoveduje o
ovki Mili, ki jo je sama lju-
beznivost in dobrota. Od-
Ilustracija Matjaa
kar poznam to slikanico, S c h m i d t a iz slikanice Po-
sem sodelavko, vijo vabljen v knjinico
knjiniarko Milko Kerbler,
pogosto oslovila z Mili. Za- DAROVI
radi miline, ko je izposoja-
Kakne roe cveto po
la knjige mladim bralcem, polju!
ko se je trudila z bralci v Rdee in plave in zlate.
ljudskem oddelku
In vse akajo no in dan
Knjinice Ivana Potra, ko
samo nate.
je obdelovala gore knjig,
ko je razumevajoe hitela Kakne ribe plavajo v
s kakno zelo eleno knji- morju,
go, ko je prijazno odstopi- take pa take in tudi - take!
la e ne obdelano branje, In vse akajo no in dan
ko je razumela tegobe no-
na vas, svoje junake.
vopeenih knjiniarjev,
Kakne knjige ive po
ko se je spopadla z
raunalniko obdelavo in policah,
izposojo... Milka Kerbler je polne zvezd in mavrice
vsa slubena leta, od prve- iste.
ga do zadnjega dne, In vse akajo no in dan,
preivela med knjigami da jim obrie liste.
razlinih oddelkov nae (in Roa in riba in knjiga
vae) knjinice, kjer jo ob
so kakor pesem, ki poje:
odhodu med upokojenke
Pridi, iztegni dlan,
e pogreamo in se za vsa
vse to je tvoje!
skupna leta zahvaljujemo
s pesmijo Toneta Pavka LUlana KlemenI*
PTUJ / VELIK USPEH EKONOMSKE SOLE N A DRAVNEM PTUJ / SLOVESNOST V Z G O D O V I N S K E M ARHIVU
[EKMOVANJU V TEHNIKI PRODAJE

Arhivistika po Klasimu
isladi trgovii E Ptuj Dvopomenski naslov prispevka eli na eni strani poroati o Celja je izzvenela v smislu nagovo-
rov ravnateljev Ivana Lovrenia,

naibol/si v dravi:
dogodku v Zgodovinskem arhivu na Ptuju 5. junija, ko smo se
F V I R F V Miroslava Novaka in Rudija
spomnili 90-letnice rojstva pr\ega in dolgoletnega ravnatelja
Mestnega oz. danes Zgodovinskega arhiva, in na drugi strani Koelja. Njegovi uenki Marija
o stanju arhivistike danes, 20 let po njegovi smrti. Hernja Masten in Kristina Sam-
Belvi - port center in trgovine Ja- perl Purg sta vsaka na svoj nain
Ekonomski oli Ptuj se zavedajo, da so za uspeno opravl-
smin, ki so s svojo strokovnostjo Prof Anton Klasinc se je rodil sko zgodovino. Bil je neutrudni predstavili ivljenje in delo velike-
. j,je poklica prodajalca zelo pomembne komunikacijske mentor mladim generacijam, po-
pripomogli k najini odlini uvr- 31. maja 1908 v Dragonji vasi, ga uitelja. Njegovo delo je bilo
Sposobnosti prodajalca, od katerega se priakuje uinkovito osnovno olo obiskoval v Cirkov- pulariziral je arhivsko slubo pre-
stitvi na tekmovanju mladih prikazano tudi s skromno razstavo
in kult"'*'^'' komuniciranje s kupci. Prav tako je za uspeno cah, humanistino gimnazijo v ko razstav. Naj omenimo samo in zloenko.
trgovcev. Tekmovali sva v moni
delo potrebno dobro poznavanje blaga z monostjo svetovan- konkurenci enajstih ol iz cele Slo- Mariboru in filozofsko fakulteto v dve: velika razstava ob 1900-letni- Drugi pomen arhivistike po Kla-
a kupcem, samoiniciativno neprestano izpopolnjevanje in venije, kar naju je najprej navdalo Ljubljani, kjer je leta 1931 diplo- ci Ptuja in tista leta 1978 o Ptuju sincu je pomenila predstavitev
hitro prilagajanje tehnolokemu razvoju. s tremo, vendar sva v pravem tre- miral. Leta 1937 je z odliko opra- na starih razglednicah in zemlje- prve zgoenke v Sloveniji, na ka-
nutku ohranili mirno kri, zdniili vil profesorski izpit v Ljubljani iz vidih. Veliko znanja in energije je teri je arhivski inventar gradiva
godoi mladi trgovci Ekonom- Na tekmovanju so dijaki programa znanje, spretnost in pogum ter se latinine, grine in nemine ter vloil v adaptacijo dela bivega Slube drubenega knjigovodstva
ske ole Ptuj so se na 23. dravnem trgovec dosegli odline uvrstitve: potrudili po svojih najboljih zgodovine starega veka. Ve kot dominikanskega samostana. Naj- - Zakljuni raimi za as od 1953
tekmovanju v tehniki prodaje v 1. mesto na podroju konfekcije: moeh. Najbolj tesnobno je bilo ve asa in znanja je posvetil ar-
17 let je bil priznan profesor naj- do 1986, ki ga je pripravil viji
jCranju odlino odrezali. Osvojili Maja Mati, 2. mesto na podroju enoumo akanje na razglasitev re- hivskemu delu. V Zgodovinskem
50 prvo in drugo mesto, kar je izje- kozmetike: Martina Harambai, zultatov. Neskonno sva se razve- prej na klasini gimnaziji v strokovni sodelavec Brane Oblak,
arhivu na Ptuju je tudi danes
men uspeh, saj je tekmovalo enajst 5. mesto na podroju metrskega selili, kot so objavili najprej prvo Ljubljani, nato pa v Mariboru. 1. raunalniko obdelavo zgoenke
veina registrov, seznamov, in-
ekonomskih in trgovskih ol iz blaga: Kornelija Orla, 5. mesto mesto Maje Mati ter nato e dru- januarja 1954 je priel na Ptuj, v pa je prispeval raunalnikar Dam-
ventarjev arhivskega gradiva iz-
^;ele Slovenije. Zavedati se mora- na podroju bele tehnike: Maric go mesto Martine Harambai. Mestni muzej, in nato sooblikoval jan Lindental. Zgoenka je
pod njegovega peresa. Zaradi bo-
lno, da je uspeh Ekonomske ole Luschitzky, 7. mesto na podroju Upava, da nama bo doseeni uspeh novo institucijo Mestni arhiv, ka- gatega znanja klasinih jezikov in tehnino na taki ravni, da se upo-
Ptuj toliko pomembneji, saj se na obutve: Maja Kope, 7. mesto na pomagal pri nadaljnjem olanju in tere direktor je postal leta 1956 in nemine je prebral netevilne do- rabnik pouti, kot da bi brskal po
Ptuju izobraujejo trgovci le v treh podroju ivil: Anuka Petrovi. delu. Vedno se bova spominjali in ostal na tem mestu do leta 1975. intemetu.
kumente, ki govorijo o dogodkih,
oddelkih, medtem ko imajo druge O svojih vtisih s tekmovanja sta ohranjali prijateljske vezi, ki sva eprav je z druino ivel v Mari- Predstavitev novega naina ar-
povezanih s Ptujem, Ormoem in
trgovske ole iz Slovenije tudi po zmagovalka Maja Mati in drugo- jih navezali s tekmovalci med tek- hivskega inventarja je bila v smis-
boru, ga to ni motilo niti pri de- drugimi kraji od 5. stol do danes.
dvanajst in ve oddelkov ter s tem uvrena Martina Harambai po- movanjem in preiveli lepe trenut-
lovnem asu niti pri vkljuevanju lu nadaljevanja osnovnega arhiv-
veliko vejo monost izbire naj- vedali: "Za najin uspeh bi se radi ke, vredne spomina. S celotno de- Zbornik, ki bo izel predvidoma
boljih dijakov - mladih trgovcev. zahvalili mentorjem iz trgovine lovno prakso in e posebej s pri- v aktivno kulturno ivljenje tudi jeseni, bo prinesel pregled celot- skega dela, prevedenega v modemi
na Ptuju.Predvsem ga je zanimala nega njegovega dela in bo tako jezik - ali od Klasinevih rokopi-
pravami na tekmovanje sva prido-
lokalna zgodovina, za katero je mono njegov ogromni arhivski sov do Branetove zgoenke.
bili nove izkunje in znanje za
menil, da je nacionalna, kajti Ptuj dele tudi citirati. Velika hvala spotovanemu
delo, ki ga bova opravljali, eprav
obe eliva e nadaljevati olanje. in Ormo sta s svojo bogato prete- Skromna slovesnost v okviru ar- uitelju.
Veseli sva tevilnih estitk in tudi klostjo zaznamovala tudi sloven- hivskih kolegov iz Maribora in Kristina a m p e r i Purg
lepih daril, ki sva jih prejeli kot
zmagovalka in drugouvrena.
Hvala vsem mentorjem, poslovod- PTUJ / DIREKTOR BISTRE DOKTORIRAL
jem, prof. Duki Tarbuk in prof.
Zdenki Selinek, ki so s skupnimi
momi pripomogli k najinemu
uspehu." S tem doktoratom
pridobil tudi Ptul
Ekonomska ola Ptuj ima v izo-
braevanju programa trgovec po-
membno vlogo in dolgoletno tra-
dicijo, predvsem pa aktivno in
uspeno sodeluje z Emono Mer-
Direktor znanstvenoraziskovalnega sredia Bistra Ptuj te- samo njegov dolgoletni trud, z
kurjem Ptuj, Mercatorjem SVS
fan elan je petega junija letos doktoriral na Fakulteti za ke- njim je pridobil tudi Ptuj. Ta dru-
Ptuj in druginu podjetji. Mladi
bodoi trgovci E Ptuj so s svojim mijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Doktorat ga dimenzija se mu zdi e po-
uspehom dokazali, da gredo po ima naslov Zamreevanje elastomerov v arnem reaktorju. membneja. "Poslej bodo lahko
pravi poti, da se bodo uresniila Novopeeni doktor ga j e intenzivno pripravljal tri leta, v re- vsi mladi nadarjeni preko nae in-
stitucije, ki ne more obstajati brez
Uspeni mladi trgovci E Ptuj z dravnega tekmovanja v priakovanja tako mladih, ki se snici pa se za njim skriva ve kot 10-letno delo, saj se je s to
vkljuujejo v proces izobraevanj^ doktorata znanosti, dobili zaposli-
tehniki prodaje. V prvi vrsti od leve: zmagovalka Maja Mati, kot tudi tistih, ki bodo deleni nji- tematiko sreeval kot razvojnik v Savi G u m a m i , zatem j o je
tev v Ptuju. Moj doktorat v bistvu
Kornelija Orla, prof. Duka Tarbuk, drugouvrena Martina hovega strokovnega in splonega prenesel na fakulteto in j o uporabil v magistrski nalogi, v na- predstavlja minimalni pogoj, da
Harambai; v drugi vrsti od leve: Maja Kope, Mario znanja. daljevanju pa tudi v doktoratu. nas nihe ve ne more ukiniti.
iuschitzky, Anuka Petrovi. A. Petrovi Ptuj je z njim dobil domicil za
Gre za nov stroj, ki je zaiten s
znanost, to je najveje zadovoljst-
patentom. Predstavlja znailen
vo ob tem, da mi je kot prvemu v
PTUJ / EKONOMSKA SOLA slovenski proizvod z veliko
tej ustanovi uspelo pridobiti dok-
vloene lastne pameti in malo se-
torski naslov. Izbojevana bitka pa
rij. Je izdelek za potrebe testiranja
nikakor ni bila lahko, ni bilo
v praksi, polindustrijska naprava,
lahko 'obdrati" Bistre, kot tudi
s pomojo katere je mono redno
ne doktorirati. Da sem kljub vse-
proizvajati. Trenutno je stroj in-
mu vztrajal, se imam v veliki meri
T L R O I T O I I I S L R C I G I T N N U Z T F U staliran v enem od zasebnih pod-
zahvaliti mentorju prof dr. Janvi-
jetij v bliini Ptuja.
Ekonomska ola j e po tevilu dijakov najveja ptujska Letos so dijaki ekonomske ole tu Golobu, ki ni samo dober stro-
Pot do doktorata ni lahka, po- kovnjak, je tudi irok in humanis-
srednja in poklicna ola, saj je v letonjem olskem letu obi- tekmovali v angleini, nemini, trebno je zadostiti vrsti zahtev. "V
skovalo njene tiri programe kar 1320 dijakov. Ob koncu ol- slovenini, hitrostnem tipkanju tino usmerjen lovek, ki me je
Sloveniji ne more doktorirati, e znal v najbolj kritinih osebnih
skega leta je vodstvo povabilo v olo poslovne partnerje in jim in drugje. Vidna mesta so dosegli
nima znanstvene odlinosti, e trenutkih spodbujati in tako po-
predstavilo najveje uspehe iztekajoega se olskega leta. Po- trgovci na dravnem tekmovanju
ne ve, kaj to pomeni v teoriji. magati nadaljevati delo," je o tem,
v tehniki prodaje, kjer je Maja
nosni so predvsem na dijake, ki so sodelovali na posameznih Svoja teoretina izhodia mora kaj mu osebno pomeni doktorat,
Mati osvojila prvo mesto v pro- Dr. tefan elan.
tekmovanjih in dosegli odmevne rezultate, ola je vkljuena v objaviti v vrhunski znanstveni re- med drugim povedal dr. tefan
daji konfekcije, Martina Haram-
tiri inovacijske projekte, dijaki so pripravili ve raziskoval- viji; jaz sem svoja v KGK, ki je Foto: rtomir Goznik elan.
bai pa drugo mesto v prodaji
cih nalog, predstavili pa so tudi vse druge aktivnosti, ki so kozmetike. Dijak ekonomske ole priznana svetovna revija na po- Novemu ptujskemu doktorju
Dr. tefan elan svoje zado-
poleg pouka potekale v oli. Tomi Varjai je zmagal tudi na droju elastomerov. Najprej je po- voljstvo ob podelitvi naslova deli tudi nae estitke.
dravnem tekmovanju v gospo- trebno zavrei stara teoretina iz- s Ptujem. Z njim ni poplaan MG
V oli poskuajo poleg rednega Tako je ola vkljuena v tiri
darskem poslovanju, ekipno pa so hodia, jih postaviti na novo in
^uka dijakom nuditi e marsikaj, inovacijske projekte, ki jih je raz-
se uvrstili na tretje mesto. Eko- jih s teoretinimi orodji dokazo-
^ s n pomembnih projektov, ki pisalo Ministrstvo za olstvo in
port, razline projekte pripravlja-
nomci so bili tudi prvi na me- vati; dokaz je objava v lanku. V PTUJ / RAZSTAVA REZULTATOV
posveajo veliko aktivnosti, je dobinskem prvenstvu v znanju iz
jo mladi raziskovalci, z enim od nadaljevanju je bila veina teore- PROJEKTA ETNOGRAFSKE RAZISKAVE
^znanjanje z zdravim nainom prometne vzgoje.
takih pa so se predstavili tudi na tinih izhodi, ki so bila postavl-
^^Ijenja. Dijakom poskuajo
V prihodnjem olskem letu aka jena v modelu, potrjena v polin- MESTNIH ZNAILNOST
"iriti obzorje tudi s strokovni- mednarodnem sreanju Alpe-
Adria v Zagrebu. Letos so pred- ekonomsko olo nov izziv. Tudi dustrijski napravi. Na podlagi ob-
^ ekskurzijami, ogledom gleda-
ikih predstav in filmov v kinu,
stavili svoje najpomembneje pro-
jekte na Dnevih slovenskega izo-
ta ola je razpisala novo smer, eko-
nomsko gimnazijo. Vanjo se je
jav in drugega ter praktinih re-
zultatov je bil za stroj podeljen pa-
Mestno livlienje 19. stoletja
^laki se ukvarjajo s olskim radi- braevanja v Ljubljani, v Cankar- vpisalo za dva oddelka pevool- tent, kar tudi teje kot eden od po- Folklorna skupina Folklorna skupina Bolninice Ptuj
^^ in izdajajo glasilo, najbolji pa jevem domu pa so prikazali Koso- cev. gojev za doktorat," je pojasnil novi deluje od leta 1976 in je s svojimi uspehi pripomogla k
strokovni pomoi mentorjev velu posveen recital. Pripravili MZ doktor svojo pot do doktorata. dvigu ohranjanja folklorne dediine. Ker deluje pre-
^delujejo na tekmovanjih in v so tudi gledaliko predstavo Na- teno v mestnem okolju, si je zadala nalogo, da razie
Ulinih projektih. svidenje nad zvezdami. plesno in glasbeno kulturo druge polovice 19. stoletja na
O R M O / GLASBENA SOLA VABI Ptuju in jo ponovno oivi.
najverjetneje morali vpis omeji-
^UJ Ker za ta as ni ohranjenih rezultatov projekta za etnograf-

^ovi ravnatelj Dijakega doma Vpis ti. Vpis uencev novincev bo v

sredo, 24. junija, med 11. in 13.
materialnih virov, je bilo po- sko raziskavo plesov, oblail,
trebno popolno raziskati in re- eg in navad, glasbe in petja za
.^et zavoda ptujskega dijakega doma je prejnji teden izglasoval kan-
bfi lu^' M ^ prvim septembrom postal ravnatelj dijakega doma. To
novinev ter med 14. in 16. uro v prosto-
rih glasbene ole na Dobravski
13 a Otroci od 5. leta naprej se
konstruirati mestno ivljenje in mesto Ptuj za obdobje 1850-
navade v 19. stol. Tri leta razi- 1900, ki je odprta od 10. do 30.
Glasbeno olo Ormo obiskuje skovanja, nabavljanja blaga in
^ ^ t j a Neudauer, uitelj nemine in sedanji pomonik ravnatelji- lahko vpiejo tudi v malo glas- jimija v tudijskem oddelku
letos 240 uencev in v zadnjih drugih materialov ter vztrajanja
dorri^ oli Ljudski vrt. Postopek za izbor ravnatelja dijakega
letih je interes za glasbo pri
beno olo. Vse dodatne informa- do predstavitve projekta Knjinice Ivana Potra med 8.
^ ^ sicer e ni povsem konan, saj mora izbor potrditi e ministrstvo cije pa posredujejo na telefonski Ptujanom v gledaliu novem- in 19. uro, v soboto pa od 8. do
otrocih mono izraen, tako da
^ 'sivo v Ljubljani, vendar se obiajno strinja z izborom sveta zavo- so kapacitete glasbene ole ved- tevilki 742 090. bra 1987 so rodila sadove. Vse to 12. ure. Vabljeni k ogledu.
^ ^ j a ravnateljica Danica Starki odhaja na drugo delovno mesto. no zasedene. Tudi letos bodo vici delo je predstavljeno na razstavi Cvetica G i a t z
S E M T E R T J A - PO NAIH O B I N A H

Dva Dupleka, dvoijanska terkev in pokopa

h Ptuja prek starega Vurberga navzdol skozi Dvorjane se reki Dravi. Ta je bila neko tudi v
p o dokaj gladki asfaltni cesti pripeljemo do o b e h Duplekov. tem delu mogona reka in je
Najprej S p o d n j e g a , n a t o e do Zgornjega. T a k o v prvem kot preivljala splavarje, danes pa ji
v drugem ni opaziti pravega krajevnega, kaj e o b i n s k e g a mo jemlje kanal, ki nekaj vije
sredia. Gre za raztegnjeni naselji ob cesti, ki pelje naprej posrka precej njene vode. Toda tu
proti Mariboru. Ker pa j e v S p o d n j e m D u p l e k u avtobusna in tam e vedno zna biti divja reka,
ki ogroa okolika naselja.
poostaja z i m e n o m "Pri obini", l a h k o brez dodatnega pre-
Obcestna razsvetljava je pridobi-
verjanja s k l e p a m o , da j e tisto, kar t r e n u t n o intenzivno
tev obeh Duplekov. Noveja dela
obnavljajo in je zato brez k a k r n e k o l i table, pa o b i n s k a obeh sta vzorno urejena. Ob e
stavba. Center o b i n e j e torej v S p o d n j e m D u p l e k u . omenjenih modernih hiah je
e e vedno dri, da je sredie majhnem vrhu je vse kot "iz katli-
drave ali obine zagotovilo hit- ce": cerkev, pokopalie, ola,
rejega razvoja, potem je sredie vrtec, portno igrie, enosmerna
obine Duplek na pravem mestu. krona cesta ... Toda vrnimo se v
Zaetek Spodnjega Dupleka nam- Duplek!
re ni preve blee. e ne druge-
ga, nas ob prihodu vanj zmoti do- BOGATEJI
kaj slaba asfaltna cesta, kot bi kra-
jevna meja pomenila zaetek ZGORNJI DUPLEK
cestnih razpok in lukenj. Da pa na Da pridemo v Zgornji Duplek,
tem podroju nameravajo nekaj se moramo zapeljati navzdol.
storiti, pria novozgrajen del Pravzaprav se Spodnji Duplek
plonika v bliini obine. Priako- navzdol, mimo nove bencinske
vati je torej, da bo ploniku sledila rpalke, podalja v povsem novo
e nova asfaltna prevleka. naselje. Cesta je naenkrat povsem
Iz Spodnjega Dupleka vodita v nova in gladka, po levi in desni
desno dve cesti: prva na Koreno, strani so lepo oznaeni ploniki za
druga na Dupleki Vrh. Vonja po pece in kolesarske poti in seveda O d S p o d n j e g a d o Z g o d n j e g a D u p l e k a Je d o b r n j i d e l c e s t i a e moderniziran.
srediu obine in navzgor po moderne hie z dodelano zunan-
omenjenih cestah pokae pravo jostjo. Tako med Spodnjim iz mnogo zelenja in cvetja. Celo na obeh Duplekih in okolici vse isto
dupleko podobo: gre za ostanke Zgornjim Duplekom v tem delu ni C e r k e v sv. M a r t i n a in ograji novega mostu pri bencinski in urejeno. e bi o c e n i l a s a m o Zgor-
kmekega naselja, ki danes vse prav nobene razlike, pravzaprav o b n o v l j e n o u p n i e Je v rpalki so obeena korita z roami. Osnovna ola je nad Spodnjim nji D u p l e k , bi l a h k o zapi-
bolj dobiva sodobno podobo z mo- vemo za vstop v zgornji del naselja blinjih D v o r j a n a h . Ob vsej dolini obeh naselij so Duplekom v smeri Korene. Tudi s a l a dokaj v i s o k o oceno,
dernimi stavbami in vsem, kar k le po krajevni tabli. V zgornjem razporejena lepa avtobusna posta- do nje vodi plonik, ob njej pa je
jalia s krajevnimi imeni in saj kaj bistvenega od de-
njim sodi. In e smo e na cesti delu se sicer lepo urejen, povsem nekaj portnih povrin. ola je iz-
proti Koreni, ki se s svojo cerkvijo nov del ceste in plonikov kona znailno zeleno barvo. Tudi tridel- setke n e bi m o g l a odteti,
delek sodobne arhitekture, ni pa
"sveti" e na dale, se splaa popel- in naprej vodi plonik po samo eni ni panoji za plakatiranje so T o d a tu j e e zgornji del
povsem nova, kar pria od vreme-
jati e do nje oziroma nanjo. Sam strani ceste. Zgornji Duplek se znailno zeleni s prav tako znail- S p o d n j e g a D u p l e k a , ki je
na posivela fasada.
vrh Korene s krajevnim srediem kona tam, kjer se zaenja zgodba nim zelenim petelinom na vrhu. sicer v urejanju i n b o mo-
je pravi biser: na razmeroma o dupleki mornarici, namre pri Znailnost celotnega duplekega
obmoja so ekoloki otoki, s treh
CERKEV IN ral n a t a k o o c e n o e po-
strani ograjeni prostorki za odla- POKOPALIE V akati. T u d i navzgor pro-
ganje smeti. V njih so posode za ti Koreni i n proti Du-
sortiranje odpadkov, v glavnem DVORJANAH p l e k e m u Vrhu b o potre-
vsi pa so bili ta dan polni rnih Nobeden od Duplekov nima b n o e kaj postoriti, da
plastinih vre, v katerih svoje cerkve ne pokopalia, ep-
domaini zbirajo komunalne b o o b c e s t n i videz prijazen
rav skupaj tejeta skoraj 2600
odpadke. prebivalcev. Tako je upnijska cer- kot v dolini. e upoteva-
V Zgornjem Dupleku nase opo- kev sv. Martina v sosednjih Dvor- va e dvorjansko cerkev s
zori vabljiv napis portni center janah, prav tako pokopalie. Cer- "pozabljenimi" okolikimi
Drava, ki pa ob ogledu pokae le kev je pred kratkim dobila novo stavbami, n a t l a e n e eko-
nekakno blatno ali v sui prano streho, pa tudi sicer je lep in
igrie na gozdni jasi in razen na- l o k e o t o k e i n n e k a j dru-
vzdrevan objekt. Posebno lepa je
ravnega okolja tu ni ni posebne- gih, sicer zelo majhnih na-
ivobarvna stavba ob cerkvi, ki bi
ga. Razen kakih deset leseno-ko- ji lahko pripisali pomen upnia, pakic, si p o najini pov-
vinskih sodov, ki jih je nekdo za pogled na cerkev in omenjeno sta- preni oceni sredie
vedno "odloil" v grmovje pod
vbo pa kazita e dve, na zunaj e obine D u p l e k z blinjo
igriem. Blinji gozdiek naspro-
krepko propadajoi zgradbi. Oko- okolico zaslui o c e n o 8,08.
ti strnjenega naselja je le preve
lica vseh pa vendarle kae sledove Lestvica:
vabljiv, da ne bi vase zvabil
kaknega papirka, plastike ali zelo skrbnih in delavnih rok.
Sredie obine Dupiek, obinska hia j e v fazi 1. Gorinica 8,58
Pokopalie Dvorjane v druge navlake. Toda ne gre za Tudi pokopalie, naslonjeno v
obnove. 2. Videm 8,10
treh d e t a j l i h . mnoien pojav, na splono je v strmino ob cesti, je bilo ob naji-
nem obisku pokoeno "na 3. Duplek 8,08
krtako". Na njem je razsvetljava, 4. Jurinci 8,00
od okolice pa ga loi zelena ograja.
5. S t a r e 7,99
V desnem kotu je star objekt, ver-
jetno nekdanja veica, pa tudi 6. Markovci 7,90
temu delu pokopalia bi lahko 7.-8. D o m a v a 7,66
pripisali vejo starost. Nasprotno Sv. Jurij 7,66
je levi del videti noveji, tudi z no-
9. M a j p e r k 7,65
vejo veico. Na pokopaliu so
razporejene ine posode za smeti, 10. Zavr 7,33
pa tudi nekaj vejih zelenih zabo- 11. Kidrievo 7,25
jnikov. Kot kraji na celotnem dup- 12. H a j d i n a 7,20
lekem obmoju je tudi pokopa-
lie v Dvorjanah, enako kot tisto
na Koreni, vzorno urejeno in
isto.
Joe Braiii
fatlana Mohorko
O s n o v n a o l a o b c e s t i na Koreno.
E k o l o k i o t o k i s o v v s e h krajih o b i n e .

Avtobusna postajalia in razglasni panoji so v

z n a i l n i z e l e n i barvi. P r e h o d Iz s t a r e g a v novo.
^ U J / PRED 3. AVDICIJO ZA MANEKENKE IN MANEKENE
prelep prstan in denarne
nagraae za izbrane
Tudi tretia ptujsKa avaicija za ma-
t nke manekene bo potekala
" H eeslom Le drznim se srea nas-
^ hne- S
peneja Barbara Ceni, lans-
"^mliica Slovenije, druga na izboru
^^ najlepo Slovenko v letu 1997 in
Ika e drugih prestinih lepotnih
""lovov. Na drugi, v letu 1996, je
"f tela Alenka Vindi, kasneja miss
Slovenije, druga je bila Gordana Og-
ek' f e t j a pa Manja Gojkovi, vse
uspeno nastopajo na manekens-
Pi pistah in tudi na lepotnih tekmo-
njih- Gordana Ogrizek se bo jutri z
ujjo Lenik potegovala za laskavi
naslov najlepe Slovenke.
e omenjenim lepoticam se bosta na
oJni reviji oblail Barbare Plave, ki
yvod v letonjo avdicijo, pridruili
narja Koren (lanska finalistka tekmo-
vanja za miss Slovenije, uvrstila se je
med prvih pet) in Ramona Seka. Orga-
nizatorji (Druba Radio Tednik, MOS
Vlarjana Podlesnika in Sonja, d.o.o.)
smo se potrudili, da bo prireditev lepo
notekala, za najbolje pa pripravili de-.
narne nagrade. Prejele jih bodo prva tri
n a j b o l j e ocenjena dekleta in prvi trije
fantje. Prvo mesto prinaa 15 tiso to-
Ijfjev, drugo deset, tretje pa pet tiso.
Denarne nagrade prispevata generalni
sponzor avdicije podjetje Tenzor,
jo.o., in mestna obina Ptuj. Poleg
tega bo prvouvreno dekle prejelo pre-
lep zlat prstan z biserom, darilo zlatarja
Alenka V i n d i
ribikega doma ob soku, sadju in
slaicah. Prepriani smo, da bo tudi
pa je tudi prijeten uvod v letonje
poitnice.
vejega ogleda. Mlade bodo predvsem
spodbujali njihovi s u r i in drugi so-
Emila Ogrizka, in obleko, darilo butika leg. Poleg e omenjenih deklet, ki so
nae tretje druenje uspeno in da se ga
bomo vsi z veseljem spominjali. Lahko
Avdicija je bolj ali m a n j zaprtega
tipa, ker tudi D o m ribiev ne dovoljuje
rodniki.
Sonja. Za cvetje za manekenke bo bile uspene udeleenke ptujskih in
poskrbela Obmona obrtna zbornica tudi mariborskih avdicij, je bila
Ptuj, za najbolje ocenjena dekleta pa uspena tudi Andreja Meko iz
j cvetliarna Romarin Hermine Hor- Kidrievega.
vat, ki ima cvetliarni v Ptuju in Buko- Prijave sprejemamo na sedeu
vcih. Sponzorji pa so e Mercator SVS, Tednika, Raieva ulica 6, do 24. junija,
d.d., Ptuj, Dominus Ptuj, Emona - mone so tudi osebne prijave oziroma
Merkur, d.d., Ptuj in Ribika druina tik pred zaetkom avdicije v D o m u
Ptuj. V sodelovanju z Mercatorjem ribiev na Rogoznici. Vrata bomo pus-
SVS, d.d., Ptuj smo letos k sodelovanju tili odprta vsem, ki to elijo. Po avdiciji
pritegnili stilista Andreja Gabrona, ki bomo poklepetali v prijetnem okolju
bo dekletom pomagal pri Uenju, zato
vse udeleenke avdicije pa tudi ude-
leence vabimo v D o m ribiev 24. ju-
nija e ob 16. uri, da se bodo lahko v
miru pripravili na avdicijo, ki se bo
priela ob 19. uri. Njihov nastop bo
ocenjevala komisija, ki jo bodo ses-
tavljali strokovnjaki za lepoto in
predstavniki drugih podroij, saj mora-
ta mladenka ali mladeni, ki elita
uspeno nastopati na menekenskih od-
rih, biti vsestranski osebnosti. Komisi- Ramona Seka Manja Gojkovi Darja Koren
ja bo ocenjevala obraz, iy3ge, hojo, pos-
tavo kol celoto in vtis. e drugi pa se
nam bo pridruil upan mestne obine
P t u j Miroslav Luci. Kot gost se bo av-
dicije po vsej verjetnosti udeleil tudi
Zdravko Gerina, nosilec licence za
tekmovanje miss Slovenije za miss sve-
ta. Ob tej prilonosti bo tudi ve pove-
dal o letonjem tekmovanju, ki se bo
kmalu prielo.
Kot sta pokazali prejnji ptujski av-
diciji za manekenke, se splaa biti po- Gordana Ogrizek
Barbara Ceni M a j a Lenik
 etrtek, 18. junij 1998
TEDNik

T E D N I K O V I N T E R V J U / ODNOS DO GLASBE JE STVAR VZGOJE voj. na cesti. Vedno iejo nekaj no- pri glasbi za duhovno menjav
TEDNIK: S im se trenutno vega. Ne vem, kaj je bolje. Za med publiko in umetniki. M^J
ukvarjate? mlade je mogoe ve prilonosti ne omejuje, da si ujet v vlogo
v tujini. Res pa je, da mora biti elje drugih. Mora se pa priij

Glasba me bogati
S a k a Kolari j e bila rojena 1970 v S r e d i
j o p o k l i c n o g l a s b e n o pot je z a e l a na srednji g l a s b e n i in
baletni oli v Mariboru, kjer j e igrala h a r m o n i k o in obisko-
vala pouk solopetja pri profesorici J o l a n d i Korat. Nadalje-
vala j e na visoki oli za g l a s b o in upodabljajoo u m e t n o s t v
Gradcu - s m e r o p e r n o petje. Leta 1996 je z o d l i k o diplomi-
rala pri profesorici R e n a t e B e h l e i n si pridobila a k a d e m s k i
naziv magistra artium.
Med vidneje uspehe mlade
mezzosopranisike Sake Kolari
sodi prva nagrada za izvedbo
nemkega samospeva leta 1993 v
Bolzanu in snemanje zgoenke
skupaj z zborom dunajske uni-
verze ob 200. obletnici rojstva
Franca Schuberta. ivi razpeta
med Ljubljano, domaimi Go-
deninci in Dunajem, kjer se e
vedno izpopolnjuje pri prvakinji
dunajske dravne opere Marga-
riti Lilovi.
Domai publiki se je vekrat
predstavila ob razlinih pri-
lonostih. V zadnjem asu pa je
nastopala skupaj z bolgarsko
sopran istko Anno Ivanovo Teo-
dorovo v klavirski spremljavi
Berislava Budaka. Z veerom
priljubljenih opernih arij so nas-
topili v Ormou, Mariboru in
Ljubljani. Poslualci so bili nav-
dueni nad deli Mozarta, Monte-
verdija, Rossinija, Straussa in
drugih v izvedbi mladih umetni-
kov.
TEDNIK: Kdaj ste zaeli
izraati svojo zanimanje za
glasbo?
Saka Kolari: "Ljubezen do
gledalia in umetnosti nasploh
sem odkrila e v otrokih igrah s
sestro, ki je morala nastopati po
mojih zamislih, in vse najine
u ob Dravi. Svo-
emer pa nisem nikoli zableste-
la, eprav sem kasneje naredila
tudi srednjo olo za harmoniko.
Obiskovala sem plesni in drams-
ki kroek, gledalie me je vedno
zanimalo bolj kot kak instru-
ment."
TEDNIK: Postali pa ste ven-
dat operna pevka in ne igralka
Saka Kolari: "Na vasi nis-
mo imeli dostopa do klasine
glasbe in sploh si nisem mogla
predstavljati, da obstaja glasba v
kombinaciji z igro. V otrokih
letih smo imele s prijateljicami
skupino. One so plesale, jaz sem
pa pela in dolgo je bil moj cilj,
postati pop pevka. Ko sem prila
na srednjo olo, pa sem se vpisa-
la e na solo petje. Tam sem
spoznala lepoto klasine glasbe,
ki me je oarala in pritegnila."
TEDNIK: Kako gledate danes
na pop glasbo?
Saka Kolari: "Glasbo izvaja-
mo za ljudi in pop glasba je
ravno tako potrebna kot kakna
druga. Klasino glasbo je vedno
poslual le oji krog ljudi, vedno
je bila to salonska glasba. Vsak
naj poslua tisto glasbo, ki jo
razume, ki m u kaj pove in pome-
ni. Sama sem dve leti pela v za-
bavnem ansamblu in sem si tako
podcenjujem pop glasbe. Je pa
res, da ima pop glasba svojo du-
hovno mejo in ez njo ne gre."
TEDNIK: Nekaj asa umetni-
ka najbr lahko zadovoljuje?
Saka Kolari: "Da, dokler ne
ugotovi, da je glasba brezmejna
in da nikoli ne more neke rei
napraviti tako dobro, da ne bi lo
e bolje. T o je zelo podobno
veri: nikoli ne pride na konec,
do bistva, vedno ie."
Saka Kolari na
d o m a e m odru v Sre-
d i u o b Dravi.
TEDNIK: S pop glasbo se da
iveti in preiveti, kaj pa s kla-
sino?
Saka Kolari: "Da, s pop
glasbo se preivi laje kot s kla-
sino. Vendar vsak se sam odloi
za svoj ivljenjski cilj, pa naj bo
to denar, druina, kariera, du-
hovna rast ali pa kaj drugega.
Ljudem, ki se odloajo za du-
Saka Kolari: "tudij sem
konala pred dvema letoma in
sedaj pouujem na srednji oli v
Ljubljani solo petje. Do tega je
prilo isto nakljuno. Ko kon-
a tudij, si naenkrat na cesti,
brez zavarovanja, brez tipendi-
je, brez slube. Od koncertov se
ne da iveti. In dokler se ne za-
posli kot solist, je treba preive-
ti. Nae operne hie so za mlade
e vedno precej zaprte, poasi pa
se rei le spreminjajo. Vasih
elje in trenutna realnost pa ne
sovpadajo. Veino denarja pa
spet vloim v svojo kariero - za
tudij, tekmovanja, avdicije."
TEDNIK: Kako pa je to ureje-
no v tujini?
Saka Kolari: "Precej bolje.
Je pa izjemno velika konkuren-
ca. Predvsem z Vzhoda prihajajo
sedaj v Zahodno Evropo zelo
dobri pevci z lepimi glasovi.
Umetniki iz Rusije in drugih
drav so pripravljeni peti za zelo
nizko ceno. T o so zelo kvalitetni
pevci, ki brez teav pobirajo nag-
rade in angamaje. V tujini se s
petjem ukvarja ogromno mla-
dih, pri nas pa je to e vedno ne-
kaj posebnega. Z zaposlitvijo pa
je pri nas tako, da so vasih mla-
de pevce zaposlili in so bili vse
ivljenje tam v slubi. Pri pevcih
pa je tako, da nekaj asa lahko
pojejo zelo dobro, potem pa ne,
pa so e zmeraj v slubi. Mi-
nistrstvo je predpisalo tevilo
glasov, ki jih lahko ima posa-
mezna institucija. In e so ta
mesta zasedena, potem drugih
ne morejo sprejeti. V tujini pa
dobi pogodbo le za en spektakel
ali pa za eno leto. Potem si spet
PTUJ / G I M N A Z I J K A J A N J A BEDRAC M E D
nenehno prisoten, se potrjevati,
hoditi na vse avdicije, tekmo-
vanja ..."
TEDNIK: T o je precej napor-
no ivljenje.
Saka Kolari: "Da in
predvsem dosti stane. Treba se
je peljati na avdicijo v Hamburg,
kjer razpiejo delovno mesto za
enega pevca. Zapoje in potem
reejo Hvala in gre. e poleg
tega dela e kaj drugega, pa vla-
ga premalo energije v sebe in
uspeha ni. Petje zahteva celega
loveka."
TEDNIK: Kaj najraje pojete?
Saka Kolari: "Ve mi je
Bizetova Carmen. Ali pa vloga
Oktaviana Richarda Straussa, ki
je sicer moka vloga, vendar pa
jo vedno poje mezzosopran.
Rada pojem Rosino iz Seviljske-
ga brivca. Veliko je vlog, ki jih
rada pojem. Na eno vlogo se je
treba pripravljati ve let. e prej
natanno ve, kaj bo pel, katere
vloge so primerne tvojemu gla-
su. In e je to deset vlog, je veli-
ko, e jih eli zares natudirati
in razumeti. Glavne arije
spozna e v asu tudija."
TEDNIK: Koliko kreativnosti
je sploh prepueno samemu
pevcu?
Saka Kolari: "Ko stoji na jo."
odru, si prepuen samemu sebi.
Ima osnovne podatke o tisti
osebi in jo ponovno doivi. Ni
dveh predstav, ki bi bili enaki.
Veliko je odvisno tudi od publi-
ke. Enkrat pride do povsem dru-
gane valovne doline kot dru-
gi. Pa je vse enako, le publika je
druga. Prepriana sem, da gre
goditi. Krasno pa je, ko menj
dirigenta in drugi dirigent nenj.'
doma to vlogo uti drugae,
nastane spet nekaj novega.
ka opera ima tudi globljo vseb,
no, kot recimo knjiga. Poi^
zgodbe eli prikazati tudi najj
ivljenja in razmiljanja v |
kem asu. In iz tega se vednj
znova nekaj nauim in se irlo-
svoj pogled na svet." '
TEDNIK: Se mladi pri nasza l
nimajo za klasino glasbo? I
Saka Kolari: "Na sprejem,
nih izpitih je vedno velil^,
gnea. Gotovo se mladi zanimj.
jo, res pa le oji krog. Tako mla.
di kot tudi stareji pri nas niso'
vzgojeni h klasini glasbi, ^
bomo v Ormou vzgojili mladoi
publiko, jo bomo tudi imeli,
Predvsem obina je imela zame i
vedno posluh in veliko so mi po. j
magali. Imam obutek, da so po.
nosni na to, kar poenjam, in za
vso podporo sem jim hvalena,!
Lepo pa bi bilo, e bi na koncer- i
te prieli prihajati novi obrazi
Mogoe bomo lahko otroke
prieli k temu vzgajati v gimna-
ziji, kajti vzgoja se ne prine z |
obiskom koncerta, ampak veliko
prej. Veino klasina glasba
odvrne, ker nimajo potrebnega
predznanja in je zato ne razume-
TEDNIK: Imate domotoje? ^
Saka Kolari: "Da, vasih.
Delo me vee na velemesta. Ko
pridem v Godenince, pa grem v
gozd in naravo. Izhod v naravo ^
potrebujem, ker nisem povsem ;
mestni lovek."
v i k i I c i e m e n i ivanua
NAJBOLJIMI

TisH pomladni dan /e bi

otroke igre so vodile k odru. pomagala financirati tudij. Zato hovne in socialne poklice, denar
Kasneje v osnovni oli sem se vem, da je to delo naporno. Gre ni najpomembneji. Tudi meni
vpisala v glasbeno olo, pri za vzdrljivost, petje ponoi, ne ne pomeni toliko kot osebni raz-

PTUJ / KONCERT ENSKEGA

PEVSKEGA ZBORA VVZ
V k g o / f f e / / / c e s
Pred tednom so pevke enskega zbora ptujskih vrtcev v
Narodnem domu zakljuile tretjo sezono. Na svoj drugi
letni koncert so v goste povabile meani pevski zbor Iz
Radincev.
Dvajsetlanski enski zbor, od zaetka ga e vodi Ormoan
Joe Bartn-Turica, je s svojim letonjim nastopom pokazal
napredek v programski naravnanosti. Zborovodja je izbor
skladb naravnal sedanjim sposobnostim pevk. Program je
obsegal razen dveh izjem same slovenske avtorje, med
katerimi sta po tehtnosti gotovo izstopali Gobeva Dekletom
in Kosijeva Slovenka sem. Kar tiri skladbe pa so bile iz sveta
zabavne in narodnozat)avne glasbe in ob klavirski spremljavi
P T U J / KONCERT VOKALNE SKUPINE CANTICUM IZ MARIBORA
Mojce Mlinari {I. Berlin, R. Gobec, F. Korbar in T. Neuvirt).
Zbor se ponaa z zrelimi alti, medtem ko sopranska vrsta
zveni dekliko, pa se zato zvok ne staplja vedno. Po izvedbeni
strani pa so skladbe odsevale zavzetost pevsko gibnega
lep, svetel in zvenei
o zapele
ansambla.
Gostujoi meani zbor iz Radincev, ki ga e dolgo tet vodi
S l a v i s t i n o drutvo Slovenije e 21 let pripravlja tekmovan-
j e iz slovenskega j e z i k a - tekmovanje za Cankarjevo priz-
nostna zgodovinarka seznanila z j
nekaterimi stavbami starega
Toma Kuhar, se je predstavil v zelo zmanjani zasedbi mestnega jedra. Vanj je pos-
nanje. Letos se ga j e u d e l e i l o ve kot 8 . 0 0 0 u e n c e v i n dija-
enaindvajsetih pevcev. Dovolj zahteven program tujih avtorjev
kov, ki so tekmovali n a tirih z a h t e v n o s t n i h stopnjah. Nalo- tavljen tudi spomenik med vo-'
(Kodaly, Bruckner, Danga) ter slovenskih (Marku, Kumar,
jno umrlega mladega pesnika,
Simoniti) je zaradi skromne zasedenosti glasov, ki je na ga vseh tekmovalcev j e bila, i m bolje spoznati ivljenje i n
Ivana Hribovka, ki je pred od-
spodnji meji meanega zt)ora, izvedel nekoliko krhko in d e l o p r i m o r s k e g a pisatelja Cirila K o s m a a .
hodom v partizane svoje pesmi
previdno.
Zbora sta svoje druenje sklenila s skupno pesmijo Antona Zavod Republike Slovenije za Ivan Loreni in predsednik izroil svoji sicer neusliani lju-
bezni - danes skoraj osemdeset-,
Schv/aba Prieka v postavitvi meanega zbora. Koncerta al olstvo je 22. in 23. maja za na- Slavistinega drutva Slovenije
letni gospe, ki nam je pripovedo-
nisem mogel spremljati do konca zaradi obiska e enega jboljih 20 tekmovalcev z vseh dr. Zoltan Jan. Vsi trije so pose-
koncerta v minoritskem samostanu! tirih stopenj prvi organiziral bej izpostavili pomen spotovan- vala o pesniku in njunem od-'
dvodnevno ekskurzijo po zaho- nosu, kar lahko o drugih umet-
Mitia Oohet ja slovenskega jezika kot po-
dni Sloveniji - to je po podroju, nikih le redko sliimo. Po kosilu
membne narodne in kulturne
ki je bilo Cirilu Kosmau najbli- v prijetni radovljiki gostilni;
vrednote. Veer so nam popest-
je in ga je v svojih delih tudi s
smo se vrnili z ekskurzije, ki me
rili e nekateri uenci in njihovi
je prepriala, da sta slovenina
posebnim obutenjem in spoto- mentorji s "kulturnim progra-

Zborovski lamterl ui skuhkuste

Ptuj, 11. junija - V minoritskem samostanu je bil i q e m e n zbo-
rovski koncert, ki je ob aprilskem jubilejnem koncertu
ptujskega mokega komornega zbora letonji najvidneji zbo-
rovski dogodek na Ptuju. To je bil koncert vokalne skupine
CANTICUM iz Maribora. e peto leto jo vodi Jue Furst, delu-
je pa pod okriljem Glasbene matice Maribor.
Meana zasedba teje 17 mladih
pevcev, poveini glasbenikov - no-
talistov. Med njimi so tudi olani
pevci, ki dodatno lahtnijo zelo
ubran zvok. Zbor goji komorno
muziciranje v pravem pomenu te
besede, kar pomeni, da je (lahko)
vsak pevec tudi solist. Zbor se je
aprila letos odlino odrezal na tek-
movanju na Rodosu in v petih ka-
tegorijah dosegel najvidneje
uvrstitve.
Program, ki so ga predstavili
mladi pevci s svojim izuenim in
uglednim dirigentom, je bil vse
kaj drugega kot povpreen. Bil je
to spored skladb, ki so po slogov-
nih usmeritvah segle od renesanse
(Gallus, Monteverdi, Venosa) pre-
ko visoke nemke romantike
(Mendelsohn), italijanske roman-
tike (Verdi) do del treh evropskih
velikanov: Mahlerja, Brittna in
Poulenca, torej imena, ki so s svojo
glasbo zaznamovala celotno glas-
beno (ne samo zborovsko) ustvar-
jalnost prehoda v nae stoletje.
Kot posebno poslastico pa so pevci
uvrstili v spored delo O Domine
Severnjaka Thomasa Jennefelta
(rojenega 1954). Gotovo smo lahko
bili prevzeti nad izvedbo druge,
kromatino zasnovane skladbe
neuravnoveenega udaka, a geni-
alnega skladatelja Gesualda da
Venose, pa nad posvetno skladbo
Auf dem See F.B. Mendelsohna.
V drugem delu koncerta so iz-
vedbe vse po vrsti prekaale ena
drugo: za na prostor neznana in
barvita mojstrovina G. Mahlerja,
A Hymn to the Virgin B. Brittna
ter dve sakralni skladbi za moki
zbor F. Poulenca. Piko na i pa nam
je Canticum ponudil v ve kot
osemminutni skladbi O Domine,
pisani v sodobni glasbeni govorici.
Dirigent Joe Fiirst, ki e vrsto let
niza svoje umetnike uspehe doma
in v tujini, se je s tem ansamblom
in tokratnim programom predsta-
vil v novi lui: kot odlien inter-
pret nemke romantike v irem
pomenu te besede (Mendelsohn,
Mahler).
Zbor odlikuje izredna kon-
centracija in pevska disciplina.
Moka vrsta zveni homogeno in
ubrano, tudi na forte mestih.
enski del zbora pa se odlikuje po
izjemnih solistinih partih in
odlinih izvedbah ekstremno viso-
kih pasa. Dirigentova kretnja je
postala umirejan, jasna in racio-
nalna. Zbor se je hvalenemu in
nakljuno zbranemu obinstvu
(bilo nas je le 34!) oddolil s tremi
lahtno odpetimi in priljubljenimi
slovenskimi ljudskimi in ponaro-
delimi pesmimi.
Menim, da smem zapisati, da je
Maribor z zborom CANTICUM
dobil "svoj AVE", pa e je bralcu to
ve ali pa ne! Na koncertu je bila
na voljo tudi kompaktna ploa
zbora z naslovom "Vem, da je zo-
pet pomlad", ki vsebuje ob
skladbah s koncerta e dve mai in
ve drugih, redkeje slianih kvali-
tetnih skladb.
Mitja Gobec
in slovenska pokrajina zgodo-
vanjem opisoval predvsem zato, mom iz nahrbtnika". vinsko povezana celota, v kateri
da bi pokrajino in ljudi priblial Program drugega dne je bil se e tisoletja rojevajo ljudje.
drugim in s tem povedal, koliko manj obseen. Dopoldan smo Na nekatere se je spomin ohranil
izjemnosti se skriva v preprostih preiveli v irovnici, kjer je ta- do danes, drugi pa so se izgubil' i
ljudeh in v irokemu svetu nez-
mkajnja osnovna ola uredila v toku asa, pa niso zato ni
nani pokrajini.
Pot kulturne dediine: v pro- manj posebni - zgodba vsakega
V dopoldanskem asu prvega gram je povezala zapuine
loveka je vredna zapisa i
dne ekskurzije smo si ogledali opa, Fingarja, Jalna in Jane. delek teh zgodb je iztrgal
Kosmaevo rojstno hio in se asa za obisk vsake domaije toka pozabe in jim namenil
sreali z njegovim e vedno nesmrtnost lahtni Ciril Kos-
nismo imeli, saj smo se morali
ivahnim bratom, ki si - eprav ma.
kmalu odpraviti v Radovljico,
e ve kot osemdesetleten - pri-
kjer nas je tamkajnja umet- J a n i a Bedr
zadeva za preureditev svoje (in
Cirilove) rojstne hie v kulturni
spomenik. Nato nas je slavistka -
domainka vodila ob Idrijci do
Mosta na Soi. Po poti nas je sez-
nanjala s pokrajino, ki jo je Kos-
ma opisoval v posameznih no-
velah, in hiami, v katerih so
iveli njegovi junaki. V Mostu
na Soi, ki je rojstni kraj pisatel-
jev Preglja in Vuge, smo kosili,
kosilu pa je sledilo sreanje s
Preernovim nagrajencem
Saem Vugom in dr. Matjaem
Kmeclom. V popoldanskih urah
smo se ustavili v Kobaridu, nato
pa smo se odpeljali na Vri, kjer
so nas sprejeli minister za
olstvo dr. Slavko Gaber, direk-
tor Zavoda za olstvo profesor Tekmovalka Janja z mentorico Duko Peec
PTUJ / EKSKURZIJA ZGODOVINSKEGA DRUTVA

pO Puhovih poieh Humanitarna akiifa la

'^ein-
la^ Bniilaue vrstite us
^ planov Zgodovinskega drutva na Ptuju se je 6. junija z av-
(,usoin odpravilo po Puhovih poteh v Avstriji in na tajert-
zaeli na centralnem pokopaliu v Gradcu, kjer
Inio obiskali e vedno lepo vzdrevan grob Janeza Puha z na-
Puh. Letos pa se Radgona ponaa
s tajersko deelno razstavo ob 30-
letnici kulture mladih (Jugend-
kultiu-en). Skok preko meje po Danilo Rihtari, edini Ptujan z belo palico (z njim smo se
robnikom iz leta 1928, postavljenjem 14 let po njegovi smrti, mestu prijateljstva nam je zelo na pogovarjali ob lanskem boiu) e ima Braillovo vrstico. Gre
za raunalnik s posebnim dodatkom na tipkovnici, ki graHcne
Za Braillovo
kratko ivljenje osvetlil treh zna-
fjed udeleenci ekskurzije so bili tudi lani oje druine uen
^ ^akuaka pri Jurincih, Puhovi dedii - gospa Franika menitih Slovencev: Simonia, rke spreminja v Braillove. Slepi tako lahko dela z raunalni- vrsti0 so
nen praneakinja Janeza Puha po materini strani. lebingerja in dr. Trstenjaka. Pri- kom, bere pa tudi knjige ali asopise, ki jih je mogoe dobiti
na disketah, prek Interneta ali kako drugae. S tem so pri Da-
darovali:
jetno nas je presenetil g. Rihtari, podjetje Alin Kidrievo,
Janezu Puhu so se poklonili s najstareje hie v Gradcu, kjer je predsednik Zgodovinskega nilu odpadle e zadnje ovire - ovire pri pisni komunikaciji. Plesko soboslikarstvo,
^,etjem, ob tej priliki pa smo obi- Puh imel svojo delavnico v letih drutva Radgona, ki nam je sliko- d.o.o., Bosio, d.o.o,, Celje,
Ker Braillova vrstica ni poce- Uspenejega drutva, kot je
jliali tudi spomenik slovenskim 1887/88 in ki se je po nakljuju vito predstavil zgodovino gradov Tovarna sladkorja Ormo,
ni, stane toliko kot manji avto- bilo ptujsko, na tem tekmovan-
^vam druge svetovne vojne na ohranila do danes, tunel pod graj- v okolici Radgone. Razstava je ve- Elektro Maribor, p.o., SMC
mobil, so se v Medobinskem ju ni bilo. Hvaleni smo vsem, Murska Sobota, do.o., Petlja
gj^kem pokopaliu. Po Puhovi skim griem nas je pot pripeljala
liko delo za mlado drutvo in za le drutvu slepih in slabovidnih ki so nam pomagali pri nakupu Ptuj, Joe vegl, Hardek 6/a,
^jici - poimenovanje je iz leta pred Deelni arhiv, kjer smo e
dva profesionalna zgodovinarja. Ptuj odloili za nakup v okviru te vrstice, drutvo pa bo prima- Ormo, Vargas Kidrievo,
|949 - smo se napotili proti ulici, dobili nekaj dragocenega arhiv-
Svoje popotovanje smo zakl- humanitarne akcije, ki se ji je knilo e nekaj za programsko Lego-A - grad. trg. Ki-
jjjer je Janez Puh priel svojo ust- skega gradiva. Stolnica nas je
juili tam, kjer bi pravzaprav mo- odzvalo 26 darovalcev. Zaeli opremo. Obljubljamo, da bo v drievo, Medol, podjetje za
varjalno ivljenjsko pot, se napo- sprejela predvsem z bogastvom
so jo 29. januarja letos, konali bodoe takih rezultatov e ve, trgovske in gostinske storit-
v faro Marije Pomagaj, kamor meanja umetnostnozgodo vin- rali zaeti. V Jtu-incih nas je poz-
pa v zaetku junija, ko so Brail- moja velika elja in elja vseh v ve Cirkovce, Ptujske pekar-
jgbil pristojen in kjer smo si ogle- skih slogov in pomislili smo, kaj dravil upan Alojz Kaui, ki ni ne in slaiarne, ^ m a n
neki je gnalo Janeza Puha, da se je lovo vrstico montirali pri Dani- Medobinskem drutvu slepih
d i tudi matine knjige z vpisom pozabil omeniti zraven Puha tudi Murec, servis gasilnih apa-
z dovoljenjem pristojne fare lu Rihtariu. in slabovidnih Ptuj je, da bi
njegove poroke in smrti. Posebej Slodnjaka in dr. Cobljeve ter cepl- ratov, TGA Trading, tigovi-
poroil v stolnici. Ni lo, da ne bi "S tem, ko sem dobil Braillovo Braillova vrstica postala dos- na in posredovanje, SKB
zanimiv je bil ogled cerkve in ka- jenk, vina, turizma in e esa. Na
li na Glavni trg in nato skozi la- vrstico, sem postal Sreko, ne topna vsem," je ob naem obi- banka, d.d., Projekta ineni-
pele, v kateri je veduta mesta Ptu- Puhovi domaijo so nas postregli
birint ulic in uliic nazaj do ve Danilo. V etrtek sem jo do- sku povedal Danilo Rihtari. S ring, p.o., Ptuj, Mercator
ja iz asa pred velikim poarom. nekoliko tudi v stilu Puha - kar se
Mtu-e. Ob zapuanju Gradca smo bil, v soboto pa sem zasedel tem, ko je uspeno reil prob- SVS, dd., Ptuj, Intra-exip-
Zanimivo je bilo tudi prievanje tie vina in gibanice prav gotovo.
za nekaj trenutkov uzrli v daljavi tretje mesto v itanju in pisanju lem Braillove vrstice, bo e pri- eurocast, do.o., Goja - med-
slovenskega patra minorita, ki Prijetno poutje v Ptihovi sobi, narodna pedicija, do.o., Ti-
ogromen kompleks tovarne Steyr- Braillove pisave. Seveda to ni dobil na samozavesti. Slepi se
skupaj s e tremi sobrati e skoraj prijazni gostitelji in vreme so pri- motej Lonari, Splona
Daimler-Puch - Puhov imperij v samo rezultat nove vrstice, am- morajo namre potrjevati vsak
dvajset let oskrbujejo to faro v bolninica Ptuj, Frizerski sa-
Thondorfu. pomogli, da smo se lahko dobre pak veletnega dela. Silva dan. Uspenost pri zbiranju de-
Gradcu. lon Stanka, Irena Luci, Uli-
volje in obogateni z nekaj podatki Dimi, prav tako lanica Me- narja za nakup Braillove vrstice
Pozdrav i n dobrodolica tajnika Ogled Gerakove hie v Radgoni ca Lackove ete, Ptuj, Revi-
o naih pomembnih moeh vrnili dobinskega drutva slepih in pa je pokazala, da je humanost tal Kidrievo, Tehcenter
Zgodovinskega drutva Gradec - Bad Radkersbtu-g nas je popeljal
nazaj v leta, ko se je tukaj, takrat domov. slabovidnih Ptuj, pa je bila v e iva. Ptuj in Hilda Jerin, Ptuj.
sta nam nekoliko olajala pravo
tropsko vroino. Zanimiva pot od e v enotni Radgoni, uil Janez Kristina amperI Purg svoji kategoriji prva. MG

WUJ - ORMO / DRUTVO ZA CEREBRALNO PARALIZO POTREBUJ^^VI^JE PROSTORE

Drutvo za cerebralno paralizo zdruuje osebe s cerebralno
paralizo in drugimi moganskimi pokodbami ter njihove
$>ojce, prijatelje in strokovne delavce.
"Naa naloga je zagotavljanje
makih monosti osebam s po-
sebnimi potrebami, kot jih ima-
jo drugi dravljani v vseh ivl-
jenjskih obdobjih. Drutvo je
vkljueno v Zvezo drutev za
cerebralno paralizo Slovenije
Sonek, ki je naprofitna nevlad-
na invalidska organizacija,"
pove predsednik drutva Milan
Klajnek.
Drutvo za cerebralno parali-
zo Ptuj - Ormo je bilo usta-
novljeno leta 1989. Takrat so se
povezali stari otrok s cerebral-
no paralizo in strokovni delavci
ptujske in ormoke regije z na-
menom, omogoiti tudi tem
otrokom in odraslim invalid-
nim osebam popolnoma enake
monosti vkljuevanja v okolje,
^ katerem ivijo. V drutvu je
skljuenih 234 lanov.
Vsi ti otroci imajo svoje, dru-
gane potrebe e od ranega
otrotva. Zato mora biti vsem
osebam s cerebralno paralizo
zagotovljena zgodnja in celovi-
ta strokovna obravnava. V Ptu-
so ti otroci v predolskem
obdobju vkljueni v razvojni
^'""^ec, vendar stari zelo po-
Steajo nevrofiziatra in logope-
'^a, saj bi ta moral sodelovati z
"malkom e od takrat, ko zane
^am jesti. Najvekrat so pozneje
vkljueni v osnovno olo s pri-
lagojenim programom dr. Lju-
devita Pivka, toda tudi tam
obutijo enako pomanjkanje
strokovnega kadra. T u se tudi
pojavijo teave, ker omenjeni
strokovnjaki izhajajo s podroja
zdravstva, olstvo pa za to ne
Prizadeti je natano tak
kot ti in jaz, s srcem,
ustvi in solzami.
Potrebuje mnogo ljubezni,
potrebuje te, po tebi hre-
peni.
Ne poklanjaj mu soutja,
posluaj ga, e je prepolno
njegovo srce.
Ti si najpomembneje bit-
j e za poteitev njegove
boleine.
Podari mu upanje in zves-
tobo, vroe ti bo hvaleen
in zautil bo v sebi svetlo
lu, odstranjene bodo vse
pregrade.
Njemu manjka, kar je bilo
tebi dano v obilici.
Zanj imej razumevanje in
sprejmi ga, tako mu poma-
ga iveti naprej.
( H a n s S.)
namenja aenarja, tako da so tu
zaradi nedoreenosti na po-
droju financiranja ti otroci
prikrajani za ustrezno strokov-
no obravnavo.
Na podroju izobraevanja se
v slovenskem prostoru vse po-
gosteje omenja integracija, torej
vkljuevanje, olanje otrok s
posebnimi potrebami v redne
osnovne ole. Toda al so zaradi
kadrovskih, arhitektonskih in
tudi ovir v razmiljanju na ptuj-
skem podroju le redke, ki bi
lahko vkljuile v redno izo-
braevanje otroke s posebnimi
potrebami.
Za vse te osebe in njihove
stare pa se mnogokrat pojavijo
novi problemi po konanem
osnovnoolskem izobraevanju.
al je pri nas takna praksa, da
po 18. letu vse te osebe upokoji-
mo, eprav so s pomoc)o stro-
kovnjakov sposobne ustvarjati.
Ena izmed oblik zaposlitve
oseb s posebnimi potrebami je
varstveno-delovni center, ki ga
elijo ustanoviti tudi na Ptuju.
"ivimo v asu, ko je za vsakega
mladega loveka zaposlitev ne-
gotova, e posebno za mlade in-
valide z omejeno gibljivostjo in
omejenimi psihofizinimi spo-
sobnostmi. Najvekrat sta rav-
no zaposlitev in lasten zasluek
eden temeljnih pogojev za ne-
odvisno ivljenje vsakega love-
ka, zlasti e invalida," pojasnju-
je Milan Klajnek.
Zveza drutev za cerebralno
pralizo Slovenije Sonek je po-
magala ptujskemu drutvu in
za njih najela kredit. Tako so
odkupili 158 kvadratnih me-
trov v poslovnem srediu Dra-
va v Ptuju. Tam bo nalo zapos-
litev od 15 do 20 mladostnikov.
Investicija za varstveno-delov-
ni center je vredna 30 milijonov
tolarjev in ptujsko drutvo bo
ijioralo denar zvezi vrniti.
lani drutva za Cerebralno pa-
ralizo P t u j - Ormo se zato
obraajo na vse ljudi dobre vol-
je, da jim pomagajo pri zbiranju
sredstev. Vsi, ki ste pripravljeni
darovati, izreite obrazec, ob-
javljen v Tedniku, ^a izpolnite
in poljite na: SONEK - Zve-
za drutev za cerebralno parali-
zo Slovenije, Trebinjska 13,
1000 Ljubljana. Zaradi tone
evidence in izdaje potrdil pa I Milan Klajnek, predsednik
drutva Sonek, je zelo opti-
pripiite tudi svoj naslov.
mistien: "Pred leti smo e
Ptujsko drutvo se vam za da- spoznali dobroto naih ljudi,
rovani prispevek e naprej za- ; ko so darovali za drutveni
hvaljuje! avtomobil. Upajmo, da bo
Marija Slodnjalt tako tudi tokrat."

v '2 zdravstveno-terapevtske kolonije, ki je ena izmed

^^nih oblik druinskiti poitnic
 PRIPRAVLJA M A G . BOJAN S I N K O , SPiC
Kvhwml nmsw9ti K L I N . P S I H . / NEKATERI D R U G I PROBLEMI
DUEVNEGA ZDRAVJA - 1 77. NAD j

Cenie
enje spadajo v skupino koiastega sadja m jih lahko raz-
delimo po razlinih kriterijih. Glede na barvo jih delimo v tri
skupine: temno rdee do skoraj rne, bele, ki so praviloma
bledo rumene, in vinje. rne so lahko sladke ali kisle, svetle
sorte pa so praviloma slaje.
Pri nas delimo enje v dv^ sku-
pini: na enje in vinje. enje
spet delimo po mehkosti mesa in
nenosti okusa v srice in
vrsteje, nekoliko kiselkaste
hrustavke. Srice so svee posebej
okusne, kuhane pa izgubijo svoj
fini okus. Vinje pa ravno na-
sprotno surove komaj uivamo,
veliko bolj slastne so poirane,
vloene ali v obliki marmelade in
dema.Meanica med navadno
enjo in vinjo pa daje sadeu od-
pornost in prijeten kiselkast okus.
Iz eenj si lahko pripravimo
tudi nekaj sladkih in manj slad-
kih dobrot, kot so enjev zavitek,
enjev kola, enjeva pita,
palainke,zraven divjaine bi
lahko ponudili duene enje, pri-
pravimo lahko tudi flambirane
enje, marmelado in enjev
dem.
enjev zavitek pripravimo
tako, da si najprej iz 30 dekagra-
mov mehke moke pripravimo
vleeno testo .Moki dodamo 1 de-
ciliter do 1,5 mlane vode , 2 de-
kagrama olja ter sol. Iz natetih
sestavin na hitro zagnetemo
vleeno testo. Preden damo testo
poivat, ga razdelimo na est ena-
komernih delov. Poivat ga damo
na pomokan kronik ter testo po
vrhu premaemo na tanko z belim
oljem, da prepreimo nastanek
skorje. Pokrito naj poiva vsaj 20
minut. Med tem asom si pripra-
vimo namaz in nadev . Nadev si
pripravimo iz 1 do 1,5 kg eenj,
ki jih razkoiimo, dodamo po
okusu sladkor, rum, pol like ci-
meta ter 5 dekagramov pikotnih
drobtin. Namaz pa si pripravimo
iz 3 decilitrov kisle smetane, 8 de-
kagramov pikotnih drobtin,do-
damo e 1 jajce in s ibo temeljito
premeamo.
Mizo pogrnemo z manjim
prtom, ki ga potresemo z moko.
Na prt poloimo krpo testa, jo
razvleemo, namaemo z nama-
zom, na to poloimo drugo krpo
razvleenega testa, po polovici tes-
ta potresemo nadev, dmgo polovi-
co na tanko namaemo z nama-
zom. S pomojo prta zvitek zvije-
mo in ga poloimo na pomaen
peka ter postopek ponovimo.
Peemo pri temperaturi 180 do
200 C pol ure. Pred serviranjem
potresemo s sladkorjem v p r ^ u ,
zraven pa lahko ponudimo
enjev preliv.
enjev preliv naredimo iz pol
kilograma eenj, ki jih oistimo
ter odstranimo peke, skuhamo v
minimalni koliini vode in po
okusu sladkamo. Ko se zmehajo,
e vroe s tekoino vred pret-
laimo ali prepasiramo, dodamo
lico enjeve marmelade in
liko ruma. enjev preliv lahko
ponudimo topel ali hladen. Upo-
rabimo pa ga lahko tudi pri pri-
pravi sadnih strjenk.
Zelo enostavno pripravimo
enjev kola.Pol kilograma slad-
kih tenmih eenj, ki smo jim od-
stranili peke, razdelimo v
pomaen peka. Naredimo redko
tekoe testo iz 4 jajc, tako da
loimo rumenjake od beljakov,
rumenjake p)enasto umeamo in
dodamo 6 dekagramov sladkorja
in vanilijev sladkor ter epec soli.
Iz beljakov stepemo trd sneg in
jim prav tako med meanjem
poasi dodamo 6 deka^amov
sladkorja. Rumenjakom prilijemo
6 ml mleka, premeamo, dodamo
e 4 dekagrame moke in na koncu
s kuhalnico primeamo trd sneg
beljakov. Pripravljeno testo preli-
jemo prek eenj . Peemo pri
temperaturi 190 tako dolgo, da
se testo dvigne in postane zlato
rjavo. Nekoliko ohladimo Pred
serviranjem kola pokropimo z
vinjakom ali prej omenjenim sad-
nim prelivom in potresemo s slad-
korjem v prahu.
Zraven omenjenih jedi upo-
rabljamo pri pripravi jedi tudi
maraskino, ki je narejen iz vienj
sorte maraska, je sladek in zelo
die, ter enjevec, ki ima rahel domestni Jaz. Tako bi sklepali,
vonj po grenkih mandljih in je
tako kot maraskino nepogreljiv
pri pripravi nekaterih sladic.Tako
marskino kot tudi enjevec pa
lahko uporabljamo tudi pri flam-
biranju jedi ali celo pri kuhanju;
ko na primer kuhamo raco ali gos,
lahko dodamo nekaj eenj in se-
veda za bolji okus
prilijemo tudi
enjevec.
Nada Pignar,
uiteljica
kuharstva
JLIFFIFOI!^
38,
dvmrno mdrmv
nadaljevanje
Nevrotino
pogojeni zakonski
konflikti -16. nad.
Nevrotini zakon -
12. nad.
Partnerji narcistinih ljudi
imajo nekaj skupnega. Medtem
ko so narcisi egoisti, so njihovi
partnerji altruisti. V bistvu so to
ljudje, polni obutkov manj-
vrednosti in preprianja, da niso
vredni ljubezni. Veinoma so
skromni, zadrani in se brez
pravega odpora odrekajo in pri-
lagajajo. Na prvi po^ed je vide-
ti, da prenaajo svoje itfeale na
partnerja in ga doivijo kot na-
pretirana bliina med partnerje-
da se oba lq)o dopolnjujeta:
eden ve, da ni nevarnosti za e
vejo in boleo izgubo Jaza, saj
ga partner idealizira, drugi pa ne
vidi nevarnosti, da bi moral e
naprej trpeti zaradi obutkov
manjvrednosti, saj vse svoje
elje izpolnjuje kot del svojega
"grandioznega" partnerja.
V resnici partner narcisa e
zdale ni tako skromen, le da
svojih elja ne upa uresniiti,
ker se jih sramuje in uti ob njih
L A R I L L I F I F D
teke obutke krivde. Dejstvo,
da jih tisto, esar si sami ne upa-
jo, pri narcisu ravno privlauje,
saj so t ^ a tedaj deleni vsaj kot
partnerji, je le ena plat. Hlarati
pa jim to, da je narcis tako zelo
odvisen od njih, daje tudi neko
mo nad njim.
Partner narcisa se potemtakem
rad rtvuje in zanika, zato da
dvigne Jaz n e k o ^ drugega, s ka-
terim se potem identificira in
tako reko krepi prek njega in z
njim s a m e ^ sel^. Toda tisto,
kar se pri tem dogaja in postopo-
ma postane vir konfliktov, je, da
se meja med obema p o ^ i stopi.
V bistvu partner poasi poskua
isto taktiko kot nards drugega
tipa, le s povsem drugim
fffedznakom.
Narcistinemu zakoncu zane
ma postopoma presedati, poseb-
no e ogroa njegovo dominant-
nost in e ^ pamer sili k izpoln-
jevanju svojih vedno vejih idea-
lov. Najprej so na dnevnem redu
oitki, da ga partner preve ut-
esnjuje, obvezuje in je nenasitno
zahteven. Kmalu za tem iz-
bruhnejo tudi resni prepiri, v
katerih skua narcis z razvred-
notenjem partnerja, zmerjan-
jn, brezobzirnostjo, hladnostjo
in z drugim znova vzpostaviti
LILI :
distanco. i T je v zaetku obu.
pan. Ker je povsem ivel za part-
nerja in se je odrekel sameimi
sebi, se uti v svojih upi},
razoaran in ogoljufen. Njegov
obup je toliko veji, saj razen
svojega narcistinega partnerja
res nima nikogar. Zato se mu
tudi ni pripravljen kar tako
odrei.
Avtorji, ki so se ukvarjali s ta-
kimi zakoni, ugotavljajo, da je
znailno, da partner narcisa raji
ivi v lani predstavi o njem, pa
naj bodo dejstva e tako oitiia;
pri tej predstavi vztraja e cdo
po loitvi. Zato v konfliktih nar-
cistinega zakona pogosto sprej-
me partner narcisov poskus po
distanci z besedami: "Dobro te
poznam in vem, da v osnovi
sploh ne misli tako," ali: "Vem,
da si dober lovek, le iven in
utrujen si zaradi napornega
dela." V mnogih primerih s tem
ravnanjem skoraj popolnoma ra-
zoroi svojega partnerja. Ker pa
tudi ta ne popusti, se konflikti v
teh zakonih lahko vleejo dalje
in postanejo osrednje sredstvo
dokazovanja lastne vrednosti in
polastitve druge^.
Naslednji pa o anksiozno-(k-
presivnem zakonu.
m a g . B o j a n inko

kov zaostajajo v rasti, lahko pomagamo muditi, ker se rastline, e so pregoste,

V/d (goduje 15. junija)^een\
tine, ko nam s prvimi plodovi in spomladansko sveino
narava in vrt vraata tisto, za kar smo vlagali svoj trud.
Tudi naslednja polovica letine se nam po vremenskem pregovoru napo-
veduje za ugodno, saj pravi:
"e junija sonce pripeka,
vmes deek pohleven rosi,
ni treba se bati nam teka:
obilo nam zemlja rodi."
V SADNEM VRTU, ko se pomlad pre-
levi v poletje, jablane in veina drugih
sadnih vrst dosee viek v rasti. Rast se
po kresu upoasni, v rastlini pa se prino
tvoriti zasnove cvetnega nastavka za ro-
dovitnost v naslednjem letu.
sit je sklenil polovico le-
Da bi sadnemu drevesu zagotovili pra-
vo ravnoteje med rastjo in rodnostjo, ga
skrbno prehranjujemo s tistimi rastlinski-
mi hranili, ki jih v tleh primanjkuje, obde-
lujemo zemljo, skrbimo za zdravo stanje
sadne rastline, z oblikovanjem drevesne
kronje pa ji omogoamo nemoteno
osvetlitev s sonnimi arki. Ob kresu,
sredi junija, je as, da na sadnem drevju
opravimo poletno ali zeleno rez. Zelena
res je za veino sadnih vrst potrebneja
kot zimska oziroma kot rez v asu zim-
skega mirovanja drevesa. Posebno pri
mladih drevesih med vegetacijo sproti
uravnavamo poganjke, ki bodo kasneje
tvorili ogrodje drevesne kronje, z upogi-
banjem razvramo poganjke med rast-
ne in rodne, z rezjo pa izloimo pregos-
te, pokonne bohotivke, mladike, ki ras-
tejo navpino na hrbtni strani ogrodnih
vej, veje, ki so ubrale vzgojni obliki
kronje napano smer rasti, veje, ki pre-
komerno zasenujejo notranjost
kronje, ter nakljuno bolne ali pokodo-
vane poganjke, ki so za nadaljnjo rast in
razvoj drevesa postale motee. Dreve-
som, ki v vegetaciji iz kakrnih koli vzro-
z nekoliko vejo zeleno rezjo, da se na
raun gostote lahko krepijo ogrodne
veje. V tem asu sadna rastlina laje celi
rane, ki nastajajo z rezjo, kot pa po zim-
ski rezi, zato je sedaj tudi primeren as
za nianje vrhov, e so drevesa e pre- mo senno mesto, najbolje pod borov-
rastla predvideno viino oziroma da je
nega vrhov sadnega drevesa postala ne-
dosegljiva. e smo pri mladem drevesu
vodilno mladiko nepravilno krajali, je do
sedaj iz njenih vrhnjih brstov pognalo
ve mladik, ki na prvi pogled spominjajo
na vrh v obliki metle. Z zeleno rezjo
taken vrh zniamo na eno najprimerne-
je raenih mladik, pregoste izreemo,
ostale pa upognemo, da se spremene v
opravljamo redna opravila pri negi in pri-
rodni les.
Kivi, vinski trti podobna vzpenjalka, ki delovanju vrtnin. eprav je doslej vreme
se zaradi izvrstnih sadeev in okrasne
oblike rasti vzpenja po brajdah mnogih poletnem vremenu pride do nagle
naih vrtov, zahteva tudi
poletno nego. Podobno
kot pri vinski trti mu z ze-
leno rezjo plevemo
vzgojne kordone in
vzgajamo rodne mladi-
ke. Kiviju v prvem letu
rasti vegetativno mladi-
ko krajamo priblino na
1 m doline, drugoletnim
krajamo rodno mladiko
med osmim in devetim
lenkom za zadnjim plo-
dom, enako ponemo s
tri- in tiriletnimi rodnimi
mladikami, medtem ko
si pri tiriletnih e
prinemo vzgajati iz sta-
rega lesa nadomestne
mladike za rodne.
V OKRASNEM VRTU
na izpraznjena ali e
prosta mesta na cvet-
linih gredicah in potnih
obrobah sadimo sadike
maeh, spominic in
marjetic. e pa je tod e
njihov posevek, jih ople-
vemo in preredimo, da
se bodo rastline lahko
razrastle v irino in tako
tvorile bogateje cvetne
rozete.
Posevek portulaka
razredimo na razdaljo
najmanj enega pednja
med rastlinami.
Redenja ne smemo za-
kaj naglo stegnejo, e pa nimajo pra-
voasno prostora za razraanje, pa tudi
cvetnega nastavka na njih ni.
V loncu gojene azeleje je priporoljivo
sredi junija presaditi v vrt. Zanje izbere-
cem, v sadilno jamo pa napolnimo
meanico ote s preperelo iglavko ali pa
v posebej pripavljen substrat za rodo-
dendrome. Skrbimo, da ima na prosto
presajena rastlina zmeraj na voljo dovolj
vlage in razvila bo krepak in gost kore-
ninski splet ter nastavila bogat cvetni
nastavek.
V ZELENJAVNEM VRTU junija
bilo kar ugodno za rast vrtnin, lahko v
izsuitve tal, tako da vrtnine prino vene-
ti. Venenje je za rastline kodljivo, zato
jih zalivamo. To ponemo v jutranjih
urah, ko sta rastlina in voda po toploti
bolj izeneenai kot pa v veernih urah,
ko so rastline e razgrete, voda pa hlad-
na. Izogibajmo se moenju listja in celih
rastlin, obilno pa zalivajmo tla pod rastli-
ne. Naravni de in hladna prha iz vodo-
vodnega omreja na vrtnine nimata ena-
kega uinka. Po zalivanju in po deju,
zlasti e je ta padel v obliki plohe, tla ta-
koj zrahljamo, da zdrobimo zaskorjeno
talno povrhnjico in prepreimo preko-
merno izhlapevanje talne vlage.
Na izpraznjene gredice v drugi polovi-
ci meseca ronika sejemo vrste radia
solatnika, ki mu bomo rezali liste, in sor-
te, ki tvorijo glavice. S setvijo slednjega
ne velja hiteti, ker prezgodaj sejan v
vroini rad uhaja v cvet. Glavice zrastejo
sicer veje in obilneje, pri nekoliko ka-
sneje posejanem pa so vrsteje if^
vzdrljiveje. Tudi endivije za pozno je-
sensko rabo ne sejemo prezgodaj. Rast-
linica iz semena, posejanega junija na
setvenico, bo priblino po petih tednih,
ko poletna vroina e pojenjuje, primer-
na za presajanje. Sejemo redkeje, da ne
poenejo pretegnjene sadike. Endivijine
sadike presajamo tako globoko, kot so
rastle v setvenici. Pregloboko posajena
sadika v rasti zaostane in predasno
poene v cvet. Za presajanje i z b e r e m o
oblaen dan ali pa to delo opravimo ^
poznem popoldanskem asu.
M i r a n Giui ing. agf-
IEDNIKOVA Z G O D B A / TEDNIKOVA ZGODBA

$ 0 O C E F / E P O
aPLOITVE O SKRBNITVU IN STIKIH PO LOIT-
razvezah res v neenakooravnem ooloiaiu?
neki prireditvi. Hudo je gledati "Tisti, ki ima otroka rad, ne bo lahko v svojem osebnostnem raz- ivel," opozarja mag. iMiran Ke-
ter opazovati svojega otroka le z prepovedoval stikov z drugim ro- voju spremenil v pozitivno smer. rin.
^f^a so REDKO ZELO PRAVINE razddje. eprav sem neko bil diteljem. Dejstvo je namre, da si Kot psiholog bi rekel, da se je po- Strokovne institucije in e
trdno preprian, da moj sin to ve, otroci stikov elijo in je prak- trebno sooiti z dano situacijo in tako dobri strokovnjaki ne poz-
1^0 se dva zaljubita, je vse kot v pravljici. Toda mnogokrat se zdaj nisem ve, zato mu spo- tino kruto, da jih nekdo onemo- si rei: Od danes grem naprej. To najo vas in vaega otroka - vsee-
jem pravljica sprevre v vojno. Vojno, v kateri ne moremo roam, da si ga elim in ga imam goa. Takno maevanje svoje- je perspektiva. e se bomo vedno
rad." no pa od njih priakujete vsi
^iakovati zmagovalca, rtve pa so mnogokrat otroci. Toda mu bivemu partnerju je najbolj vraali v preteklost, kaj se je do-
gkonci elijo z razvezami sklepati mirovni pakt. neodgovorno dejanje. Mislim, da gajalo lansko in leta nazaj, al ne najboljo reitev. Ni dvoma, da
OTROCI IMAJO bi ivljenje bilo veliko laje, e bi pripomoremo ni h konstruktiv- veina starev to ve, da veina
Otroci, ki se rojevajo v tej saj ni mogel domov. Ko sem zael se ljudje tega zavedali. Dejstvo pa eli svojemu otroku le najbolje,
j^vljici iz ljubezni, so ob razve- ugotavljati, da so vse tenje mame RADI OBA je, da ima vsaka medalja dve plati
ni reitvi primera. e ljudje med a veliko jih svoje negativne po-
^ velikokrat predmet raznih mojega sina usmerjene v cilj, da seboj dolgo nimamo stikov, funk- misleke o loenem partnerju
^ipulacij. Ona jih ne pusti in bi jaz popolnoma i z ^ b i l stike z
STARA in treba je poznati obe."
cioniramo na nain starega reka:
TEDNIK: Najvekrat mame, prenaa na otroka. e elite res
da njemu, on jih ne pusti njim, sem se odpravil na Center Ob tej zgodbi se lahko
e jih je partner varal in bil slab
Dale od oi, dale od srca. e po-
dobro svojim otrokom, ne
jgj. Kadar je ona pozitivneji za socialno delo Ptuj." vpraamo, ali je otrokova sebej to velja za otroke: e otrok
[jj^ je on nevaren brutalne. In TEDNIK: Kako pa je zakonsko odloitev, pri katerem staru bo mo, menijo, da je tudi slab oe. dolgo asa svojega stara ni videl, zahtevajte od njih, da se
lahko velikokrat prebere- urejeno, e se mama samo- ivel, res svobodna ali na razne Ali to dri? odloijo, katerega stara imajo
neposredne ali posredne naine Mag. Miran Kerin: "Tudi e je se bo samo e dodatno ohladil. raji, temve jim dajte pri-
0 v asopisih ali sliimo v dru- voljno ( ^ o i , da oe po razvezi Nekateri otroci pa ob koncu pu-
gjj, medijih, da oetje ugrabijo ne bo imel ve stikov s svojim tudi izsiljena. Otrok, razen v iz- partner, recimo, preve posegal bertete, ob koncu mladostnitva, lonost in monost, da bodo
^oje otroke, ker niso zado- otrokom? jenrnih primerih, ima namre rad po alkoholnih pijaah, bil agresi- zanejo idealizirati tistega stara, tudi po razvezi imeli oba stara.
voljni z odlobo o stikih, oba stara, oeta in mamo, in se ven do druinskih lanov ..., je
Oe Milan: "Veliko sem raz- s katerimi niso iveli, in s tem se Pa eprav enega samo ob koncu
gazoarani oetje se spomnijo miljal o tem, da bi poskual ne more odloiti samo za enega lahko dober oe. Okolica namre
ali drugega. V marsikateri - tudi teko sprejme, da se je nekdo, ki vse obrne. Potem ima teave tisti tedna.
veliko nenavadnih stvari in z reiti to po svoje, brez institucij,
razviti dravi - pa na tem po- je bil vasih neturejena osebnost. roditelj, s katerim je otrok doslej Marija Slodnjak
ojitni elijo dosei, da bi bili nji- vendar vedno pomisli, da naj-
Ijovi otroci z njimi. Druini pa vejo kodo utrpi otrok. Prenad droju mrgoli nereenih proble-
to prinese veliko gorja. e en- sem vse predloge, ki so mi jih mov, ki tako otroke kot stare
ska le ugotovi, da bi se njun predlagali na Centru za socialno postavlja v teak, muen poloaj. SILVESTER VOGRINEC: ZIVUENJE PO SMRTI 11
otrok bolje poutil pri svojem delo Ptuj, in danes mislim, da Kaj o tem in podobnih prime-
oetu, ker je nanj bolj navezan niso bili najbolji. Precej asa rih direktor Centra za socialno
Ji ima oe bolje pogoje, jo sem namre izgubil, ko so na so-
okolica obsodi za brezsrnico, cialnem akali, da bi se z materjo
egoistko, karieristko ali celo
poast.
Statistika pravi, da je bilo leta
Konvencija o otrokovih pra-
vicah pravi, da ima otrok pra-
delo Ptuj magister psihologije
Miran Kerin?
"Ob razvezi se otroka zaupa v
vzgojo in varstvo enemu od
starev. Mono je seveda obema,
ivohfiija,reinkar-
natiia in involutiia
1994 v Slovenijji sklenjenih 8.245 vico poznati in spoznati oeta vendar je bila do sedaj praksa, da
zakonskih zvez in 1.923 razvez. in navezati stike z njim. se zaupa le enemu. Tako se nam-
Otroci so bili v veini primerov re pri nas reuje ta problemati-
dodeljeni materam - v 1.208 pri- ka. Kadar gre za izvenzakonsko
merih, oetom v 88 in obema v 40 dogovorila o stikih. To je namre skupnost in se stara ne moreta Meher Baba, tndi}skt mistik In {ogi, eden naj- 1 peti svet kraljestvo Misli, esti pa kraljefvo Obut-
primerih. V veliki veini prime- trajalo tako dolgo, da se je otrok odloiti, odloi z odlobo Center vejih Uiteljev nove dobe, je v knjigi Bog govo- [ kov. V poslednjem, sedemem svetu, ki se imenuje
rov je torej otroj^ po razvezi do- pod vplivom raznih pritiskov za socialno delo. e je bila sklen- ri razkrit vznemirljivo epopejo due. Njegova tudi svet Neskonnega Znanja (Gnosis), dua
deljen materi. e vedno smo v okolice, kako sem grozen in da se jena zakonska zveza in se stara odisejada ivljenja Je biser med novodobnimi doivi Samospoznanje in zlitje z Boansko zavest-
drubi prepriani, da je mati kot mu ob meni lahko zgodi kaj hu- ne moreta odloiti, odloi nauki. V priujoem sestavku si bomo poblije j jo; dua - kapljica se vrne v ocean Blae-nosti. Ne-
nosilka roditeljskih nalog v skrbi dega, vse bolj zael odvraati od sodie. Na Centru za socialno ogledali temeljne prvine Babove misli in real- skonno dolgo potovanje, ki ga je dua zaela za-
za otroka primerneja in mene. Zgodilo se je celo, da je za- delo ugotavljamo, da v veliki nost, kot mu Je bila razodeta. radi vpraanja: "Kdo sem jaz?", se tukaj kona; "iz-
uspeneja. Za otrokov zdrav raz- loputnil vrata pred menoj ali veini pride do zapletov pri ure- i gubljeni sin" se vrne domov.
voj pa je zelo pomembno, da uti odloil telefon. Odkar mi je dejal, janju stikov z drugim starem, pri IZVORNO STANJE
ljubezen in skrb obeh starev. Po- da nisem njegov oe, da ve, da ga katerem otrok ne ivi. Gre nam- v zaetku ni bito niesar razen Boga (lahko mu MED DVEMA
membno je, da imajo otroci po nimam rad, in da me noe ve vi- re za na ustvenem podroju ne- reemo tudi Vesoljna inteligenca, Absolutno ipd.), INKARNACIJAMA
loitvi dostop in stike z obema. deti, ga ve ne obiskujem. raziene stvari in ta partner ki ga Baba primerja z nedeljivim in neskonnim Ko dua zapusti fizino telo, njena zavest doivlja
Odloitve o skrbnitvu in stikih Kako mu naj torej dokaem, da skua prizadeti svojega bivega oceanom Moi, Znanja in Blaenosti. Toda ta oce- svet t.i. astrala. ez as dua vstopi v podroje ne-
pa so le redko pravine in v prid ga imam rad, e ne morem do nje- partnerja s tem, da otroku one- an se ni zavedal sebe. Tudi milijarde in milijarde bes ali pekla, kjer intenzivno doivlja ter uravno-
otrokom. ga? Popolnoma raziunem sina in kapljic, ki so bivale v njem, se niso zavedate sebe. vea dobre in slabe sanskare. (O tem je bilo ve
mogoa stike. Najveje rtve pri
njegovo preprianje, da sem ga To je bilo izvorno stanje Realnosti. govora v zadnjih treh sestavkih.) Nebesa in pekel
tem so otroci. Ti imajo radi oba
SO OETJE RES pustil na cedilu, toda e zdale ni stara in so tudi najsreneji, e PRVOBITNA VZPODBUDA
se nahajata na drugem nivoju subtilnega sveta.
Omenim naj e, da se pekel po Babi sestoji iz
VNEENAKOPRAV- tako, veliko mislim na njega in
zelo rad bi ga imel ob sebi.
imajo oba. Ko otrok ivi pri enem
staru, se potem v realnosti veli- Neskonno, brezoblino in nezavedno stanje dveh delov, vijega in nijega (o tem tudi Svveden-
MM POLOAJU Delavci s centra za socialno Boga je razbudita prvobitna tenja po samospoz- borgl). V vijem delu se mudijo due, ki morajo
kokrat dogaja, da slii o tem dru-
nanju, ki se odraa v vpraanju: "Kdo sem jaz?" Ko predelati izkunje, kot so npr. jeza, zavist, ljubo-
Mnogokrat se oetje, potem ko delo so poiljali mami vabila na gem staru, s katerim ne ivi, vse si je Bog postavil to vpra-anje, si ga je zastavilo sumje ipd.; v nijem peklu pa so due, ki so za-
sodie dodeli skrbnitvo mami, razgovor, vendar se ni odzvala. najslabe. Na negativen odnos do tudi milijarde kapljic v njegovem oceanu. Da bi greile teke zloine, kot so npr. genocid, umor,
zakopljejo v delo, predajo alkoho- Po estih mesecih je prila na ses- stara, s katerim ne ivi, lahko dua - kapljica dobila odgovor, se je odpravita na samomor, spiritualno licemerstvo (lani guruji,
lu ali kako drugae poskuajo za- tanek in zatrjevala, da otroku ni vpliva tudi blinja okolica (de- dolgotrajno potovanje skozi razlina stanja, pri e- uitelji, svetniki) ipd.
kopati svoja oetovska ustva. nikoli branila stikov z menoj. dek, babica ...). Pogosto se potem mer si je nabirala izkunje, vtise (sanskare) ter se
Nekateri med njimi pa o tem eli- eprav je zatrjevala, da stikov ne v otroku oblikuje ambivalentEn zdruevala in loevala od razlinih oblik (form) ob- SMRT UMA
jo javno govoriti. Tako se je prepreuje, je le nekaj dni pozne- odnos: rad bi videl tega drugega stoja. Pri tem sta pojma rojstvo in smrt samo izraza Med ortodoksnimi privrenci Zoroastre, Jezusa
odloil tudi oe Milan, ki si e ne- je vloila vlogo za prekinitev sti- roditelja, s katerim ne ivi, po za fazo vstopa in izstopa iz doloene oblike eksis- in Mohameda je veliko nerazumevanja glede izjav
kaj asa prizadeva urediti stike s kov, e da sem se ^ o b o obnaal drugi strani pa slii toliko nega- tence. Uiteljev, da obstaja samo eno pravo rojstvo in ena
svojim sinom. do sina. Ko smo ji na sestanku tivnega, da se ga tudi boji. Dalj prava smrt. To je bilo kasneje napano razumljeno
Milan je. po poklicu profesor dokazali, da so njene izjave lane, asa to traja, veja konfliktnost se EVOLUCIJA kot negacija inkarnacijskega procesa. V resnici pa
predmetnega pouka in meni, da je protestno zapustila sestanek. odraa pri teh otrocih, lahko se Najprej se je dua "spustila" v gostejko obliko ; so Ui-telji govorili o rojstvu in smrti Uma, kajti ko
ima vse pogoje za normalne stike pojavijo vedenjske motnje in po- materialnosti skozi sedem razlinih plinastih stanj. se zgodi t.i. smrt Uma, ko lani "jaz" oz. ego odmre,
s svojim sinom. Tako kot mnogi OTROK IMA dobno. Gre za podroje, ki je zelo Nato je "prehodila" sedem stopenj evolucije, in si- tedaj se transformira in zlije z vesoljnim "jazom" oz.
oetje je bil zelo vesel in ponosen, PRAVICO DO obutljivo in je tudi za strokovne cer od kamna do kovine, od kovine do rastline, od kozmino zavestjo. To se zgodi takrat, ko dua
ko se mu je rodil sin. Takrat so e delavce, ki se ukvarjajo s tem, rastline do rva, od rva do ribe, od ribe do ptice, izivi vtise fizinega, subtilnega in mentalnega sve-
iveli skupaj. OBEH STAREV zelo obremenjujoe. od ptice do ivali in od ivali do loveka. Oblike, ta.
V praksi upotevamo voljo otro- skozi katere mora iti dua, da dosee uloveenje,
e pred rojstvom sina sva z Teko se je sprijazniti z dejst-
ka, ki je stareji od desetih let^ pri so nepretevne. V celotnem procesu evolucije se ZAKAJ SE NE SPOMNIMO
njegovo mamo bila skupaj est let vom, da ne sme sreati svojega dua ne zaveda sebe oz. svojega bistva (da je POSMRTNIH STANJ?
kot fant in dekle. Dve leti pa sva sina, ko pa sva od rojstva ivela katerem staru bi rad ivel. e ti
nesmrtni duh), ne Boga. V tem obdobju poteka tudi
kot mnogi dananji mladi skupaj in je vedno bil z menoj. stiki ne teejo tako, kot bi morali, t.i. namotavanje sanskar ali vtisov ivljenja. Mnogi materialisti trdijo, da posmrtnega ivljenja
preivela skupaj v izvenzakonski Pod vplivom okolja se je najver- potem po pravni poti lahko drugi ni, ker se e nihe ni vrnil iz sveta mrtvih, da bi o
^upnosti. Leta 1994 sva se jetneje odloil, da sam prekine star vloi vlogo za izvrbo. Kjer REINKARNACIJA tem poroal. Toda tudi rojstva se ne spomnimo, pa
l^la, vendar sva se dogovorila, stike, ker mu je tako laje. se stari sami sporaztmino ne mo- Samo lovek je sposoben dojeti svojo pravo na- vendar vemo,-da je resnino. Kljub temu je
da bo otrok obdral stike z me- Za sina redno plaujem preiv- rejo dogovoriti. Center za social- ravo in zavestno izkusiti Boga, Zato se z vpraanje spomina zelo umestno. Zakaj se ne spo-
'^oj. Ko si kateri zaeli obiska, so nino, toda svoje oetovske vloge no delo izda izvrbo o stikih. uloveenjem due prine nov proces, ki se ime- minjamo preteklih ivljenj? e bi se dua vseskozi
odprta pri meni za njega in noem "odplaevati" le z denar- Izvrbo pa potem uresnii dela- nuje reinkarnacija. Dua izkusi mnotvo lovekih zavedala svojih grenih dejanj, tj. dejanj zoper koz-
pri njem. Tako je bilo pri- jem. Kljub temu da sta mi v skle- vec upravne enote. oblik. Vasih se rodi kot moki, drugi kot enska. mini red, bi zaradi vrojenega kategorinega impe-
blino sedem mesecev, potem pa pu za stike dodeljena dva dneva v Ministrvo za delo, druino in Pri tem zamenjuje narodnost, videz, barvo koe in rativa oz. ugovora vesti (Boji del zavesti, ki prebiva
zgodilo, da ga mama ni pus- tednu, se mati tega ni drala. Iz- socialne zadeve je pred asom iz- veroizpoved. Vasih se doivi kot reve, drugi kot v nas) odpovedala pod teo obutka krivde. S tem
z menoj na smuenje. Z mese- govarjala se je, recimo, da mene dalo odlobo, da se strokovni de- bogata. Skozi niz inkarnacij si nabira nasprotu- bi ji bil duhovni razvoj v veliki meri oteen, e e ne
? sem imel vedno manj pri- ni bilo na dogovorjeno mesto po lavci naj ne bi vkljuevali v joe si izkunje sree in alosti. V tem obdobju je onemogoen.
znosti, da se s sinom sream, in otroka in e marsikaj drugega. pozornost due izkljuno obrnjena navzven in prik- Po drugi strani pa se ljudje prinemo zavedati
izvrbe. Potem, gre za isto uprav-
^oncu ga sploh ve nisem smel Zael sem preverjati skoraj vse ni postopek. e sta stara prila lenjena na grobi-materialni svet. Prine se proces svojih preteklih ivljenj takrat, ko dua duhovno do-
deti. Neko sva se sinom elela zakonske poti za stike z otrokom, tako dale, je potem tudi tea in troenja sanskar, ki pa e vedno poraja nove san- volj dozori. To se lahko zgodi nehote, spontano,
skare. skozi prebliske razsvetljenja, ali pa nartno, s
pPraviti na izlet. Ker nisva ime- toda do danes se v mojo korist ni krivda na njunih ramenih. pomojo katere od spiritualnih tehnik (npr. nehip-
^ primerne obleke, sva la k zgodilo ni. Tudi do izvrbe je e Na Centru za socialno delo si si- notina regresija), ali pa po Bojem nartu, ko gre
po njegove stvari. Otrok je prilo, a al se je sin zaklenil v cer predhodno prizadevamo, da
INVOLUCIJA
I za preroke in glasnike.
v hio in mama ga ni ve iz- hio. Seveda ne more otroka na bi roditeljema odprli oi, kakno Tretji proces realizacije Baba imenuje involucija.
P^stila, zaklenila je vrata s poja- silo odvlei s seboj, e se te boji. To je trenutek "vzpona", ko dua stopi na pot spiri-
kodo s taknim poetjem priza- Za konec pa e Rumijeva pesem o dui, ki se
'^ bo el nikamor." tualnega odkrivanja sveta in tedaj se obrne k sebi.
Kupil sem mu veliko daril, toda devata s svojim otrokom. al je
JEDNIK: Kako ste v nadalje- nekatere je podaril svojim sool- Sanskare se pri-nejo odmotavati. Vtisi, ki so se I vzpenja:
ivljenje takno, da se po loveki nabrali skozi neskonno dolgo obdobje evolucije I Umrl sem kot mineral in postal rastlina,
jjpu poskuali obdrati stike z cem ali jih odvrgel v smeti. Sin plati ne da dosei niesar in nam in reikarnacije. zanejo izgorevati in bledeti. I umrl kot rastlina in postal ival,
Si vas je on elel vide- bo letos star dvanajst let in zave- ostaja le upravna pot izvrbe. Let- eprav se dua e vedno rojeva in umira v I umrl sem kot ival, da bi postal lovek.
dam se, da mi ne ostaja ve veliko no je na podroju Upravne enote loveko telo na zemlji, se sedaj vedno bolj zaveda
. ^ e Milan: "Od zaetka, ko se asa, kot zakoniti oe pa bi rad Zakaj bi se bal? Kdaj sem s smrtjo postal nekaj
Ptuj do pet primerov, ko pride do vmesnega stanja v onostranstvu, ko aka na novo j manj?
^^ogajalo le obasno, da mu sodeloval pri njegovi vzgoji. izvrb. Prihodnost pa ni ni opti- inkarnacijo.
in Ivf dovolila k meni, je jokal elim ga videti, elim vedeti, kaj Kot lovek bom e enkrat umrl, da bi postal angel.
mistina, saj se tevilo razvez Spiritualna steza realizacije se odvija skozi se-
p^?" zelo nesreen. Pozneje pa je ga tei, kako mu gre v oli... Rad poveuje in tako lahko predvide- Ampak tudi svet angelov bom zapustil,
dem stopenj, tako kot evolucija. Prvi trije nivoji za- ; kajti vse razen Boga je smrtno.
asi zael spreminjati svoje bi spoznal njegove prijatelje. vamo e ve taknih primerov. Na vesti, skozi katera gre dua, pripadajo subtilnemu ; Ko bom rtvoval tudi svojo angelsko duo,
y Lahko sem ga videval le Strah me je, ali bova sploh podroju zakonodaje teejo raz- svetu neomejene energije, zato se imenujejo svet
^l^ l^.saj je obiskoval osnovno lahko kdaj navezala normalne sti- prave v to smer, da bi se pri bom postal to, kar si nihe ne more misliti.
Moi. etrti nivo. ki se nahaja med subtilnim in
^ m ^^^ ^^ zaposlen. Ker pa ke, zato sem se tudi odloil, da izvrbah vkljuevala druinska mentalnim svetom, je zaetek t.i. Notranjega Znan- O, daj mi, da ne obstajam! Ker ne-obstajati pome-
sino ni sprijaznila, da bi se s svojo zgodbo povem javnosti, ker sodia, toda zaenkrat to e ni ja ali zaetek Samospoznanja. Peti in esti svet pri- ni:
Pij dnevno videvala, ga je pre- pravzaprav ne vidim ve reitve uresnieno," pove mag. psihologi- padata mentalnemu svetu, kjer je sredie Uma. "K Njemu se bomo vrnili!"
^olo V ^ ^ kilometrov oddaljeno po uradni zakonski poti. Na- je Miran Kerin ter zelo odlono Um se sestoji iz podroja Misli in Obutkov. Zato je Konec fdjtona
'-ato jo je sin akal v slubi. zadnje sem sina videl od dale na nadaljuje:
HAJDINA / P O TREH DESETLETJIH V OLSKIH KLOPEH
Nagradno
skrbelo niti za prostor, kjer bi av- Na dananji fotografiji
tobusi lahko varno ustavljali, da proelje stavbe, ki jo krasil
bi potniki lahko zapustili avtobu- arkade. V srednjem veku so .

Sreianje soolcev
turistino
vpraanfe
Sezona olskih in sindikalnih
izletov je na vrhuncu. V teh
dneh se vsak dan v Ptuj
pripelje ve deset avtobusov
obiskovalcev. Prav na problem
parkiranja turistinih avtobu-
sov pa e dolgo opozarjajo ptu-
jski lokalni turistini vodniki.
Ker Ruj ne prennore taknega
parkiria oziroma mesto ni po-
se, parkirali pa bi drugje, prihaja
zlasti v glavni turistini sezoni do
velikih prometnih zagat pod gra-
dom. Mesta pa, kot kae, ta prob-
lem ne zanima, saj bi se ga sicer
odgovorno lotila in ga tudi reila.
Fotografija iz predzadnjega na-
gradnega turistinega vpraanja
prikazuje prizidek pote k minori-
tskemu samostanu, ki naj bi ga
poruili in minoritski cerkvi vrnili
nekdanjo podobo. Nagrado za
pravilen odgovor prejme Mateja
Drobnak, Rimska pload 16,
2250 Ptuj. estitamo!
predelu, kjer je danes ulica, p^
kateri vpraujemo, prebivali mg
sarji in strojarji. O usnjarnah ng'
tem obmoju priajo strojarsi^j
znaki (vedro z dvema prekrian;'
ima strojarskima strgaloma), i^j
so upodobljeni na kamnitih pQf
talih. Vpraujemo, kako sg
imenuje ulica, v kateri stoji stavbj
na fotografiji. Nagrada ^a
pravilen odgovor je spominek in
katalog ptujske turistine
ponudbe. Odgovore priaku-
jemo v urednitvu Tednika do 26
junija.

"Za vse, kar je bilo lepega, kor-
istnega in pounega, za mnogo
tega, kar kot doto v znanju
prinaam ez prag srednje ole,
ste poleg starev zasluni Vi,
moji uitelji in vzgojitelji iz ha-
jdinske osnovne ole," se mi je
zapisalo pred 30 leti v spisu na
sprejemnem izpitu iz sloven-
skega jezika.
Na prvem sreanju po treh de-
setletjih sredi maja smo bili ve-
seli, ko smo to lahko tudi javno
povedali takratnemu ravnatelju
Janezu Pucku in uiteljicam
Angelci Glaar, Lojzki Roz-
man, Anici Kotar, Marjani
Podgorek ter Vladki Kolari.
Irena Pravdi in Milan Brod-
njak sta ob pomoi soolcev iz
vseh vasi olskega okolia Ha-
jdina povabila na prvo snidenje
vse tiste, ki smo zaeli drgniti
olske klopi v letu 1960, izstopili
pa smo leta 1968. Ob vsesplo-
nem obujanju spominov smo se
do solz nasmejali zgodam in nez-
godam, zresnili pa smo se ob
Foto: L a n g e r h o i c
spoznanju, da smo poleg nekaj
uiteljev za vedno izgubili tudi
e prvega soolca, Slavka Merca.
Veer smo prieli v pomlajeni
in poveani uilni zidani na Ha-
jdini, kjer nas je prijazno
pozdravil in nam prostore
razkazal sedanji ravnatelj Joe
Lah. Raztegnili smo ga do ra-
nega jutra v diskoteki, pri Anici
elan v Slovenji vasi. Vsem
hvala in nasvidenje!
Silva Brodniak

SV.TOMA / M U C E N A IZLETU

Z vlakom in taksijem
Pred kratkim so v vrtcu pri Sv. vsem otroci dali duka. Najve opazovanju igre mladih med-
Tomau organizirali izlet za pozornosti so pritegnile opice. vedkov in lisice.
skupino svojih petletnikov. Zelo pa so se zabavali tudi ob vki
Stari so sami izrazili eljo, da bi
odli po nekajletnem premoru
spet v ljubljanski ivalski vrt.
Potovanje 16 malkov je po-
tekalo z vlakom in v spremstvu
starev. Nekateri so s seboj vzeli
tudi bratce in sestrice, tako da je
nastala pisana druina. V
Ljubljani so se s taksiji odpravili
v ivalski vrt, kjer so si pred-

S k u p i n a "muck" iz t o m a e v s k e g a v r t c a n a i z l e t u v
s p r e m s t v u t e f k e a l a m i j a in M a t e j e R a j h .
Foto: H o z y a n
^ I P E M / PRVI PRAZNIK O B I N E
Hova obiittska zgradba
onusti za praznovanje je bilo zadnja tri leta in pol samusto-
obine Videm e ve, saj je bilo e ve slovesnosti ob pomem-
dosekih. Prvi praznik, ki ga bo obina odslej slavila na
nedeljo, pa je akal na najvejo pridobitev - novo
l,insko z}>radbo, ki s o j o sveano odprli na osrednji slovesnosti
, soboto.
Slovesnost se je morala zaradi
slabega vremena preseliti v dvo-
rano nove obinske zgradbe in
2e prvi je bila dvorana pretesna
vse, ki so eleli vanjo. Napo-
ved slovesnosti je opravila
godba na pihala K D Podlehnik,
y kulturnem programu sloves-
nosti pa so sodelovali meani
pevski zbor in tamburaki or-
j^gster K D Videm, ljudski pevci
Lancove vasi ter folklorni
skupini Romarin Dolena ter
Lancova vas.
upan Franc Kirbi je v
pozdravnem govoru poudaril za
razvoj lokalne samouprave pre-
lomno leto 1994, to je leto nas-
tanka sedanjih obin. Predstavil
je obino Videm, ki se razprosti-
ra na 128 kvadratnih kilometrih
in teje nad 7.700 prebivalcev v
2.200 gospodinjstvih. upan je
opisal dosedanjo pot nove
obine Videm, sistemizacijo
njene uprave in potarnal, da
obina kar dve tretjini pro-
rauna porabi za obvezno javno
porabo in da ostala tretjina
sredstev ne zadostuje za pokritje
vseh elja in potreb, predvsem
na podroju infrastrukture.
Kljub temu, je poudaril, je bilo
vtem asu zgrajenih in preplas-
tenih 36 kilometrov cest v
vrednosti 210 milijonov tolar-
jev. Pridobljenih je bilo 160 no-
vih vodovodnih prikljukov,
pet gospodinjstev je bilo
priJcJ|uenih na elektrino
mreje, 300 jih je dobilo tele-
fonske prikljuke. Obinska na-
loga je bila tudi gramoziranje in
drugo vdrevanje cest ter zago-
tavljanje zimske slube. V dose-
danjem obdobju obine je bilo
za investicije namenjenih
dobrih 481 milijonov tolarjev.
Potem ko so razvili obinsko
zastavo in predali obinski grb,
jf povzel besedo slavnostni go-
vornik, upan sosednje mestne
obine in podpredsednik drav-
nega zbora Miroslav Luci. Med
drugim je dejal, da tiriletno
obdobje upraviuje nastanek
novih obin. Danes vemo, da
obine potrebujemo, da pa bi
morale le-te imeti ve pristo-
jnosti in seveda ve sredstev.
Poudaril je tudi pomen povezo-
vanja obin za uresnievanje ne-
katerih skupnih nalog, dravi
pa je pougal zaradi tega, ker e
vedno nima zakona o demogra-
fiji, ker pripravlja neugodne
spremembe zakona o lokalni sa-
moupravi in ker tei k centrali-
zaciji odloanja v Ljubljani.
Magister Janez Mere je zatem
predstavil vse faze gradnje nove
obinske stavbe, od prvotnih
nartov po obnovi in dograditvi
stare kulturne dvorane do njene
ruitve in gradnje povsem nove.
V novi upravni zgradbi imajo
prostore uprava obine Videm,
krajevna skupnost Videm, Up-
ravna enota Ptuj - matini urad
Videm, politine stranke, v njej
je tudi porona dvorana,
obasna pisarna Policijskega
oddelka Podlehnik in seveda ve-
lika kulturna dvorana. Celotna
predvidena investicija, skupaj z
opremo, naj bi znaala okoli 95
milijonov tolarjev.
Sledila je podelitev spomins-
kih priznanj nartovalcem in
graditeljem ter tistim, ki so
omogoili gradnjo obinske up-
ravne zgradbe. Priznanja so na-
menili podjetju Korpar,
d.o.o.-projektantu Ivu najder-
ju, nadzornemu podjetju T M D
ter Zupniu sv. Vida.
Plaketi kot najvije priznanje
obine sta prejela Maks Vaupo-
ti za delo na podroju kulture
in drugih drubenopolitinih
aktivnostih ter Meso-izdelki
erak iz Podlehnika za doseke
v gospodarstvu, priznanja
obine Videm pa Marija erni-
la. Pihalni orkester KD
Zupan Franc Kirbi med go-
vorom na osrednji sloves-
nosti. Foto: Langerholc Nova obinska upravna stavba v Vidmu pri Ptuju. Foto: Langerholc
Prireditve ob prvem prazniku obine Videm so se zaele v sre-
do, 10. junija, z odprtjem vodovoda Majski Vrh Podlehnik. Nas-
lednji dan so odprli likovno razstavo slikarjev D P D Svoboda
Ptuj in razstavo ronih del Aktiva ena Videm. V petek se je
zael tudi turnir v malem nogometu, zveer pa je obinski odbor
SLS pripravil javno tribuno na temo "Razvojna vpraanja lokal-
ne skupnosti". V soboto je bila slavnostna seja obinskega sveta,
nato pa osrednja slovesnost z razvitjem obinske zastave in pre-
dajo grba obine, podelitvijo priznanj ter odprtjem novih prosto-
rov. Na Vidovo nedeljo je potekal mednarodni lokostrelski tur-
nir, po deseti mai je bil ogled obinske zgradbe, popoldan pa 4.
kulturna prireditev "Spoznajmo se ob pesmi, plesu in glasbi". V
okvir praznika obine pa sodijo e naslednje prireditve: v soboto
ob 18. uri bo literarni veer uencev O in pisateljev Partljia,
Forstneria, Kodria in Brvarja, v nedeljo, 21. junija, bo ob 16.
uri jubilejni koncert tamburakega orkestra KD France
Preeren Videm ob njegovi 75-letnici, nato 28. junija Dan gasil-
cev GZ Videm in 70-letnica PGD Leskovec, v soboto, 4. julija, pa
Razvitje obinske zastave. Grb na njej simbolizira bogastvo
bo v Vidmu e regijsko sreanje upokojencev.
poljedelstva in vinogradnitva in tesno vez med ravninskim
in hribovitim delom obine. Zastavo sta razvila predsednik
sveta obine Friderik Brai in upan Franc Kirbi.
Podlehnik, P G D Leskovec in traktorje, s imer bo obanom s
Foto: Langerholc.
portno drutvo Videm. tega obmoja prihranjena e ena
Ob prvem prazniku obine Vi- pot v sredie bodoe ptujske re-
dem so izrekli estitke in gije.
izroili prilonostna darila
predstavniki (v glavnem upa- VODOVOD ZA
ni) tevilnih obin: Rae - PODLEHNIKE
Fram, Jurinci, Ptuj, Destrnik -
Trnovska vas, Dornava, Stare,
HALOZE
Kidrievo, Gorinica, Majperk Ena od uvodnih prireditev
in poslanec v dravnem zboru prvega praznika obine Videm
Alojz Vesefijak. je bila prejnjo sredo v
Spodnjem Grukovju v krajevni
ODSLEJ POROKE skupnosti Podlehnik, kjer so
namenu predali prvo etapo vo-
TUDI V VIDMU dovoda Majski Vrh - Podlehnik.
Naelnik upravne enote Ptuj Gre za okoli 5,8 kilometra vodo-
Metod Grah in vodja oddelka vodnega omreja in prerpa-
za obo upravo Ivan Boiko lie, kar je v rekordnem asu,
sta 9. junija upanu obine Vi- to je od lanskega 24. oktobra,
dem Francu Kirbiu predala Uvod v prvi praznik obine Videm, odprtje vodovoda Majski
zgradilo podjetje Nizke gradnje
pooblastilo za sklepanje za- Vrh - Podlehnik. Z leve: predsednik gradbenega odbora
Ptuj. Gre znova za izredno drag
konskih zvez. Kot sta povedala, Franc Arnu, upan Franc Kirbi in predsednik sveta KS
poseg v haloki prostor, saj je
bo matina knjiga do konca Podlehnik Alojz Novak. Foto: JB
investicija veljala nad 40 milijo-
letonjega leta vodena e na up- nov tolarjev. Od tega je obina
ravni enoti v Ptuju, po novem Videm prispevala 27 milijonov
letu pa bo mogoe vso porono tolarjev, drava iz demografske-
dokumentacijo urediti v ga programa 10 milijonov, se-
Vidmu, v novem obinskem ob- dem milijonov pa krajani. V
jektu, kjer je tudi sede kra- prvi etapi gradnje vodovoda na
jevnega urada. Obina Videm je tem obmoju bo dobilo
tako peta po vrsti na obmoju prikljuke 42 gospodinjstev, v
Ptuja, ki ima pooblaeno osebo naslednji pazi pa e dodatnih
za sklepanje zakonskih zvez. Za petdeset.
to je morala seveda zagotoviti
prostore; tako sta si predstavni-
J, Braiii
ka ogledala lepo urejeno sejno SPOZNAJMO SE
in porono dovrano v nadstrop-
ju nove obinske stavbe v OB PESMI...
Vidmu. Naelnik Metod Grah Na vidovo so se ljubiteljski
je povedal, da bo krajevni urad v kulturniki iz vseh kulturnih
Vidmu v kratkem zael op- drutev obine Videm sreali na
ravljati tudi podaljevanje re- etrti prireditvi Spoznajmo se v Svetnice, svetniki in delavci obinske uprave.
gistracij za osebna vozila in pesmi, plesu in glasbi. Letonjo Foto: Langerholc
prireditev je pripravilo folklor- Francem Topolovcem in Fran- v okviru prireditev ob prazni-
no drutvo Romarin iz Dolene,
cem Lozinkom, pevci in folk- ku gbine je bila v nedeljo tudi
potekala pa je v dvorani nove
obinske zgradbe. Peli, igrali in lorno skupino, F D Lancova vas mednarodna lokostrelska tekma
plesali so: pihalni orkester K D z muzikanti, pevkami in folk- v organizaciji Lokostrelskega
Podlehnik, meani pevski zbor lorno skupino, meani pevski kluba Videm. Tekmovalo je 68
KD Videm, muzikanta iz zbor K D Leskovec, fantje iz Ju- lokostrelcev iz Slovenije in
Vidma, ljudske pevke K D Les- sosednje Hrvake, med tekmo-
rovcev in mlad harmonikar Da-
kovec, pobreki plesai, tambu-
vorin Horvat iz Barislovcev. valci pa je bila tudi slovenska lo-
raka skupina K D Videm,
ljudske pevke K D Sela, mladi kostrelska olimpijska reprezen-
pevci iz Vidma, F D Romarin
LOKOSTRELSKI tanca.
iz Dolene z ljudskima godcema TURNIR r. Mohorko
VIDEM / NA OBISKU PODPREDSEDNIK VLADE MARJAN ORMOZ / 10. IZREDNA SEJA SVETA
PODOBNIK

Zapostavliene Haloze
v okvir prvega praznika obine Videm je sodila tudi javna tri- kakrno so Haloze, nosila naj-
buna na temo Razvojna vpraanja lokalne skupnosti, ki j o je veje breme prilagajanja novim
razmeram in Slovenijo vsekakor
organiziral Obinski odbor Slovenske ljudske stranke. Poleg
aka e nekaj zelo napornih let.
predsednika stranke in podpredsednika vlade Marjana Po- Dravni sekretar Franc But je v
dobnika naj bi se javne tribune udeleilo tudi nekaj ministrov, kratkem predstavil nartovano
politiko na kmetijskem podroju.
lanov SLS, vendar jih ni bilo. Od pomembnih ljudi, ki ta hip
krojijo politiko drave, sta prila le Marjan Podobnik in Omenil je intervencijske ukrepe
na cenovnem podroju, nepos-
dravni sekretar za kmetijstvo Franc But ter nekaj strankar- redna plaila na obmojih s
skih sodelavcev. Tako je, razumljivo, najve poudarka veljalo tejimi pogoji pridelave hrane,
slovenskemu kmetijstvu, beno pa so se dotaknili tudi obmej- podporo sonaravnemu kmeto-
nih in sploh problemov halokega obmoja. vanju, vzpodbujanje hitrejega
upokojevanja kmetov in vzpod-
bujanja mladih kmetovalcev, ren-
to ob oddaji zemlje...
Na vpraanje udeleenca javne
tribune, ali res prihaja v Sloveni-
jo prek Madarske angleko
meso, je zatrdil, da tega v Slove-
niji ni bilo in ga ni in da je za to
poskrbljeno z uinkovito kontro-
lo ne mejah. Na vpraanje, zakaj
uvaamo makedonsko vino, sta
oba odgovarjala, da gre za vezano
trgovino, da pa makedonsko vino
v bistvu ne prihaja na slovenski
vinski trg, saj ga pretene
koliine uporabimo za proiz-
vodnjo kisa oziroma ponovno iz-
vozimo.
Marjan Podobnik je priznal, da
so Haloze eno obmoij v Slovenij,
Gostje javne tribune v Vidmu. V sredini IVIarjan Podobnik, kjer lahko ljudje reejo, da niso
enakopravni z drugimi dravljani
desno dravni sekretar Franc But
Slovenije. Udeleenka iz Okia je
Najveje breme slovenskega go- odkupiti nekaj svinjine za bla- njegovo trditev podkrepila s po-
spodarskega povezovanja z Evro- govne rezerve in v naslednjih ted- datki, da se na deklarirani sloven-
nih lahko priakujemo vrnitev ski zeleni meji ne dogaja ni, kar
po bo nosilo kmetijstvo in po-
normalnega trega stanja. Oba so- bi ljudi zadralo v teh krajih. Na
droje regionalnega razvoja.
govornika sta opisala prizadevan- drugi strani pa sosedje pospeeno
Tako se na tem podroju pri-
ja ministrstva in vlade pri razvijajo svoje obmejno obmoje
pravljamo na najteja pogajanja,
in pri tem celo krijo slovensko
je opozoril But. Ko bomo dosegli doloanju odkupnih pogojev
suverenost, e se seveda o posegih
z Evropo kmetijski kompromis, penice. Dejstvo je, da je penica
na nao stran ne dogovorijo na
bodo pogajanja tako reko na Madarskem po 15 tolarjev in
dravnem nivoju, o emer pa
konana. e sedanje lanstvo v da bo potrebnih precej naporov,
obina in domaini nimajo infor-
Cefti prinaa slabosti predvsem da bo slovenska odkupna cena
macij. Da se poutijo kot tujci v
za kmetijstvo, medtem ko za ne- minimalno presegla lansko. Ker
lastni dravi, je za svoje sokraja-
katere druge panoge gospodarst- v asu slovenskega vstopanja tudi
Evropa spreminja politiko do ne, ivee za mejnim prehodom
va tevilne prednosti. Drava je
kmetijstva, si v njej ne moremo Grukovje, povedal razpravljalec
tako morala v zadnjem asu inter-
iz KS Podlehnik. Marjan Podob-
venirati na podroju uvoza kme- obetati velikih ugodnosti. Vseka-
nik je obljubil, da bo o obmejni
tijskih poizvodov, predvsem pri kor moramo biti pripravljeni na
problematiki sproil razpravo in
uvozu svinjskega mesa, obenem to, da bodo nerazvita obmoja,
zahteval ukrepanje na eni pri-
hodnjih sej vlade. Vsekakor je po-
trebno hitro in uinkovito ul^e-
PODLEHNIK / PRED NEDEUSKIM pati na vseh obmejnih obmojih,
REFERENDUMOM sicer bo slovenska drava kmalu
le e Ljubljana z okolico. e pose-
bej nerazumljiv je odnos drave
Zgodovinska prilonost do teh obmejnih obmoij ob
dejstvu, da bo tu e ez nekaj let
potekala evropska, torej shengen-
v vodstvu krajevne skupnosti Podlehnik gledajo na ne-
ska meja.
deljski referendum, na katerem se bo preveijaia volja lju-
J. Brai
di za ustanovitev lastne obine, kot na odloitev zgodovin-
skega pomena. Take prilonosti, pravi predsednik sveta
Ormoki svetniki so se najprej odloali o tem, da umaknejo z
dnevnega reda 5. toko, v kateri naj bi sprejeli sklep o poraz-
delitvi proraunske postavke modernizacije cestnega omreja.
In ker je niso umaknili, oitno pa je bila prisotna mona vol-
ja, da jo, so povsem na koncu seje to storili na drugaen
nain.
Imeli so namre kar tri predloge
za delitev sredstev: da se kot v
ogroenih obmoij je za letonje
lanskem letu pol denarja nameni
vsem krajevnim skupnostim ena-
ko, pol pa glede na dolino kra-
jevnih cest. Po drugem predlogu
naj bi bil kriterij za dodelitev de-
narja kilometer makedamske ces-
te, tretji pa so eleli, da polovico
denarja dobijo vse KS enako, pol
pa po kilometru makedamske
ceste. Nezadovoljni so bili vsi:
tisti ki imajo veliko, in tisti, ki
imajo malo makedamskih cest.
Oboji so trdili, da je kriterij do
njih krivien. Eni zato, ker so v
preteklosti vlagali veliko lastoih
sredstev za modernizacijo cest in
bi torej sedaj dobili manj denarja,
drugi pa zato, ker imajo e veliko
neasfaltiranih cest, pa dobijo
vseeno podobno denarja kot tiste
KS, ki imajo ceste urejene. Nika-
kor se niso mogli dogovoriti in
vse tri predloge so zavrnili.
PROGRAM
MODERNIZACIJE
CEST
Glavna tema seje je bil program
modernizacije lokalne cestne in-
frastrukttire, ki bo vloen na
dravni nateaj za sofinanciranje
za demografsko ogroena
obmoja. Vsaka izmed krajevnih
skupnosti je pripravila en pro-
jekt, le KS Ormo in Miklav sta
se prijavili s po dvema. Tudi zara-
di tega se je razvila razbeljena de-
bata, vsak izmed svetnikov je
namre poskual zagotoviti
imve denarja za svojo KS in pri
tem je nekaterim mono opeal
spomin, saj se niso spomnili lan-
skih dogovorov, po katerih naj bi
imeli prednost tisti, ki lani niso
bili na vrsti. Nalobe bodo sofi-
nancirane do 30 odstotkov pre-
draimske vrednosti ali pa do 50
odstotkov tam, kjer je lokacija
nalobe v desetkilometrskem ob-
mejnem pasu. Prednost pri izbiri
bodo imeli projekti, ki imajo iri
razvojni pomen, in projekti, za
katere je opravljen razpis in
In UManm
sklenjena izvajalska pogodba. Za
spodbujanje razvoja demografsko
mone 8. izredne seje, ki so ga p,
leto predvideno 1,3 milijarde za
razvoj lokalne gospodarske infra-
strukture.
V ormoki obini so pripravili
program v vrednosti 101.885.784
tolarjev. Od tega odpade na
nalobe s podroja lokalne oskrbe
z vodo 26.894.346 tolarjev, drugo
pa na lokalno krajevno cestno
omreje. Najve vroe krvi je bilo
pri doloanju prioritete projek-
tov. Ta je na koncu takna, da je
na najvijem mestu izgradnja vo-
dovoda R ^ o v c i - Rucmanci, nato
pa modernizacija cest Vitan -
Kajar, Sp.alovci - Loperice,
^ t m e r k - Sejanci, Rime, Himi -
alovci in Seneci - Sodinci. Po
dolgem prerekanju, v katerem je
Irena Meko Kukovec vekrat
lepo pojasnila, da je to nerealno,
so uvrstili e ceste Kajar - Vuz-
metinci in Puenci - Himi -
Krevina.
Ker so si svetniki oitali, koliko
denarja je katera KS dobila iz
naslova demografske ogroenos-
ti, je bilo povedano tudi to, da je
bilo od leta 1991 iz tega naslova
pridobljeno okrog 180 milijonov
tolariev. V tem asu je KS Sv.
Toma prijavila 11 projektov in
dobila 63 milijonov tolarjev, KS
Velika Nedelja je s prav toliko
projekti dobila 26 milijonov to-
larjev, Ivanjkovci so prijavili 7
projektov in dobili 20 milijonov,
KS Ormo je za 6 projektov dobi-
la 16 milijonov, KS Kog za 5 pro-
jektov 15 milijonov, KS Miklav
s 4 projekti 13 milijonov, KS Sre-
die je prijavila 3 projekte in do-
bila skupno 13 milijonov, Pod-
gorci pa za dva projekta (in enega
obinskega) 12 milijonov. Pri
tem gre za nominalno vrednost
projektov. Koliko bo drava odo-
brila letos, pa ne ve e nihe.
Izraeni pa so bili tudi dvomi, ali
lahko krajevne skupnosti, ki so se
na razpis prijavile, tudi zares za-
gotovijo ostanek sredstev - 70 ozi-
roma 50 odstotkov od vred:iQj,
projekta.
PO DEVETIH
MESECIH E
VEDNO NI
Na 10. izredni seji je bil p^^,
svetniki konno tudi sklep f.'
sali polnih devet(!) mesecev. K^
marsikateremu mokemu je tui^
svetnikom spomin po 9 meseci;
opeal, zato se niso spomnili, ji
je bilo tako, kot je zapisano, tU(i
reeno. Predsednik sveta Aloj
Sok je povedal, da ima na volj,
tudi kasete s posnetkom sporj'
seje, ki jih lahko posluajo inj.
prepriajo. Ves as je poudai^a;
da gre za kopije kaset, kaj pa je
tem hotel povedati, ni pojasni
e si osveimo spomin: na 8. q
redni seji so se svetniki, po en
varianti, dogovorili, da na %
nistrstvo za okolje in prostor te
Ministrstvo za gospodarske de
avnosti naslovijo pisanje, v kate
rem jim predlagajo, "da poskuaj;
imprej postopek reiti". Sporst
vrti okrog tega, ali je bilo reen;
tako ali pa morda drugae: "i
vlogo Ecoenergetike in pronjt
Agrarne skupnosti Frankovci z
sanacijo poskuajo imprt
reiti". O tem je bilo prelite vel;
ko tinte, ustvari enih mnogo a
mer. Svetnike so, menda p
pretvezo, vabili na informativi-
pogovore, kjer so kriminalis:
zbirali podatke o "kasetarski a;
eri". Kasete je imel ves as v pc-
sesti upan Vili Trofenik, ki jen
tak nain menda "itil dokazn;
gradivo", "v interesu preiskave
pa ves as tudi ni elel dati nobt
ne izjave za javnost. Sedaj sosc
kopije kaset po devetih mesecil
pojavile in spor je e vedno ist
Povedati je treba tudi to, da i
imeli svetniki monost prisluha
ti kopiji kaset in vse dvome ei
krat za vselej reiti. Vendar se jic
je zdela ena tura tako dragoceiuj
da bodo raje e naprej iveli v nt.
vednosti, kako so se takrat v it
snici odloili.
Gotovo je teko posluati set
sveta, vendar taken odnos ka::
na skrajno neresnost in nepr.
pravljenost svetnikov premakni'1
rei na bolje. ;
i
mi tir

KS Alojz Novak, n e bomo ve imeli kmalu. PTUJ / PRED 3. REGIJSKO RAZSTAVO PLEMENSKIH PRAIEV
Zadnjih tirinajst dni so na obmoju krajevne skupnosti izvedli
delne zbore krajanov. Ugotovili so, da ljudje absolutno podpirajo us-
tanovitev obine Podlehnik, saj so se udeleenci zborov stoodstotno
izrekli zanjo. Nedeljski referendum bo potekal na 11 glasovalnih
mestih, v volilne imenike pa je vpisanih 1526 upraviencev. Praiereja je po pomembnosti naa druga ivinorejska pano- linija 54, ali pasma durock. Ter- vzpodbuditi rejce, ki vzrejajo P"
ga. V zadnjih letih prevzema v Podravju vodilno vlogo. Ta se minalna pasma slui za iz- ske za pitanje, da dajo veji
"Z osamosvojitvijo Slovenije na kraj ni pridobil na veljavi in sedaj
boljanje mesnatosti in konverzi- darek kvaliteti plemenskih ival-
je as, da mu damo veljavo, ki jo zaslui," pie na letaku, ki ga je pre- kae tudi v tevilu kmetij, ki imajo status vzrejnega sredia
je krme, kar je cilj reje praiev Dober plemenski material
jelo sleherno gospodinjstvo v krajevni skupnosti Podlehnik. Pre- za plemenske praie. Na teh kmetijah imamo na voljo dober pitancev. eden od osnovnih pogojev za A'
priani so, da bodo lahko v lastni obini dosegali hitreji razvoj ce- plemenski material, o kvaliteti pa priajo dobri rezultati ob seganje najvejih odkupnih
Na kmetijah je potrebno e veli-
lotnega obmoja sedanje krajevne skupnosti, ki teje 2100 prebival- prodaji pitanih praiev. e zlasti se je to pokazalo v lanskem ko strokovnega dela na podroju klavnih praiev. Na razstavi
cev v 13 naseljih. Najpomembneja naloga je vsekakor gradnja vodo- selekcije praiev. Predvsem je bo predstavil tudi osemenjevalt
letu, ko je stopil v veljavo Pravilnik o kakovosti zaklanih
vodnega omreja, saj je prav pomanjkanje pitne vode najveji prob- potrebno nartno delo pri izbiri center Ptuj, ki ima pomemb
lem halokega loveka, pospeeno pa se bodo lahko lotili tudi drugih praiev in kategorizaciji svinjskega mesa. Rejci praiev se
pasme, da ne bi zaradi nepravil- vlogo pri razvoju praiev v P^'
teav na podroju infrastrukture in tevilnih drugih podrojih. Hi- morajo tako na velikih obratih kot na manjih kmetijah prila- nosti izgubljali na kvaliteti in dravju kot tudi ire.
treji razvoj bo zagotavljalo neposredno financiranje obine iz goditi doloilom novega pravilnika. Rejci, ki elijo ob prodaji ekonomiki reje. Nartno delo ni V Sloveniji se veliko govon
dravne blagajne, v razvoj pa bodo usmerili tudi lastne prihodke. dosei najvijo ceno pitanega praia, morajo biti pozorni na potrebno samo v vzrejnih cen- kvaliteti praiev, praviloma ^
Pomembno je, da se bodo sredstva zbirala v Podlehniku in da bodo primerno konno teo klavnih praiev, optimalno urediti trih, ampak v vsaki reji plemen- pojavljajo mnenja, da v mesna^
z njimi gospodarili sami. skih svinj. Kmetijska svetovalna ti veliko zaostajamo za praii)^
prehrano in v pitanje vkljuiti ivali, ki izstopajo po mesna-
V krajevni skupnosti Podlehnik so e zdavnaj ugotovili, da imajo sluba in selekcija praiev pri prihajajo iz uvoza. Podatki o k*''
tosti, dnevnih prirastih in konverziji krme. Obdravskem zavodu za veteri- liteti praiev, ki prihajajo izu^';
vse, kar je potrebno za nemoteno funkcioniranje samostojne obine.
V Podravju imamo trenutno lastnosti dobre plodnosti, kar je narstvo in ivinorejo Ptuj ter za, tega ne pouujejo. Velikol^
Pridobili so tudi zeleno lu sveta obine Videm, ki Podlehniku poti
vzrejna sredia Podravja letos e je ravno nasprotno, da so tof[
v samostojno obino nikakor ne ovira. Tako upravieno priakujejo, potrienih dvanajst vzrejnih cen- tudi cilj reje plemenskih svinj.
tretji pripravljajo regijsko raz- domai praii bolji. Z rezuj^;
da bo njihovo nedeljsko odloitev podprl tudi dravni zbor. Sedanja trov, ki lahko letno prodajo Kot terminalna pasma za pripust stavo plemenskih praiev. Na sicer ne smemo biti z a d o v o l l " '
krajevna skupnost in bodoa obina Podlehnik lei na za dravo po- okrog tiso plemenskih mladic. V ali osemenitev mladic linije 12 se njej bodo rejci plemenskih selekcijsko delo mora biti
membnem obmejnem obmoju, ki bo z vstopom Slovenije v Evrop- pripravi so nove kmetije in vzrej- uporabljajo v vzrejnih centrih praiev predstavili svoje dose- izziv za strokovni napredek-^^
sko zvezo uivalo pozornost celotne Evrope. Tu bo v ne tako daljni ni center na posestvu Fakultete danje delo. Namen razstave je,
merjasci pasme nemki landrace, leg selekcijskega dela je potre^.
prihodnosti evropska juna meja s pomembnim mejnim prehodom za kmetijstvo Maribor, ki je tik imeti tudi primerno tehnolog
in tak poloaj je potebno pravoasno in dobro izkoristiti. pred potrditvijo. reje in biti zelo pazljiv pri koji"-
Na vzrejnih centrih se izvaja na- V petek, 19. junija, bo na sejmiu v Ptuju 3. regijska razstava
Gospodinjstva v krajevni skupnosti bodo v teh dneh prejela e do- tei prodanih praiev. Prai^,
cionalni selekcijski program. Rej- plemenskih praiev. Njena otvoritev bo ob 10., zakljuek pa
datne informacije, na osnovi katerih se bodo ljudje laje odloili. ja kot panoga ima bodcD"^^.
ci imajo vhlevljene istopasem- ob 17. uri. Ob 11. uri bo v novi dvorani Obdravskega zavoda za vendar samo takrat, e bo
Glasovalna mesta bodo v nedeljo odprta od 7. do 19. ure. In kot so veterinarstvo in ivinorejo strokovni posvet na temo Proizvod-
ske svinje vedski landrace. Ta upotevali selekcijsko delo, P.
zapisali na svojem letaku: "Pozivamo vas, da se 21. 6. 1998 v im ni rezultati na praierejskih kmetijah v letu 1997 in Prehrana
pasma slui kot materna linija z merno tehnologijo reje in pri^^,
vejem tevilu udeleite referenduma za samostojno obino Podleh- sesnih in odstavljenih pujskov. Ob 15. uri bo podelitev priznanj.
dobrimi maternalnimi lastnost- no organiziranost rejcev prasi
nik ter tako pomagate pri uresniitvi nae skupne ideje. Za nas in Tretjo regijsko razstavo prirejajo Obdravski zavod za veteri-
mi. Plemenski meriasec kot
obino Podlehnik." Peter Priboi'^
oetova linija je pasme jorkir. narstvo in ivinorejo Ptuj ter vzrejna sredia za praierejo
Odbrane plamenske mladice so Podravja. dipl. ing. Ki^^
J. Brai
pasme linije 12, ki zdruujejo Darja Lobnik, dipl. kmet
pTUJ / JE STEAJ DELTE KONFEKCIJE NEIZBEZEN?

%gotlba o umiraniv
KIRMU SE MUDI, KRIOVNIKOVI JE PREURANJENO krat poudarjam: za nas je po- kat in posamen? delavke smo or-
na steaja ob soasni izvedbi vsebin-
obroke namre stvari, Jci jih je za tako
membno, da ohranimo delovna ganom pregona podali tudi nekaj ske sanacije smiselno poskusiti odloitev e treba pretudirati in
F KDO JE DELTI P R I P O S L O V A L 3 4 0 M I L I J O N O V mesta in zagotovimo plae za im zahtev za kazenski pregon proti tudi s finannim saniranjem pripraviti. Poleg tega sem osebno
ve delavcev. Kolikor sem seznan- bivemu vodstvu Etelte in pre- dnibe skozi prisilno poravnavo. kar nekako prizadeta, ker bo po
pOLGA jen, naj bi pri prezaposlitvah v Va- prian sem, da se organi pregona s Tako smo skupaj z lastnikom vseh teh prizadevanjih, borbah in
l^jub poskusom sindikata in navideznemu prizadevanju vodst- lido v glavnem lo za delovna raz- tem ukvarjajo. Hudo pa bode v oi uvedli postopek prisilne poravna- agoniji, do tega - kot kae - res
va Laboda, da bi se ptujsko podjetje Delta Konfekcija i/ognilo merja za nedoloen as. Odgovor tudi ta grenka ugotovitev: na ve, kar je lastnik pisno potrdil v
osnovi podatkov Laboda in Delte moralo priti. e najbolj se sekiram
na vpraanje, kaj to pomeni za Va- aprilu. Ob prevzemu sanacije si je
steaju, je po petkovem pogovoru z najodgovornejimi iz Labo- lahko z gotovostjo trdimo, da se je za vsa delovna mesta, ki se lahko
lido in ali je to za delavce Delte nova ekipa zastavila nalogo sani-
^ ptujskega kolektiva in predstavnikov sindikata na dlani, da res umiranje na obroke, pa bo pri- v Delti od julija 1996, odkar pos- ranja dnibe z zaustavitvijo nega- na ta raun izgubijo."
edini izhod iz tega tekega poloaja 330-lanskega kolektiva nesel as." luje kot samostojna firma, dejan- tivnih trendov poslovanja in na- V zvezi z Delto konfekcijo je iz-
ip e steaj. TEDNIK: Delavke je prizadela sko 'priposlovalo' 340 milijonov daljnjim razvojem drube. Res je, redno zanimiva tudi tale informa-
tolarjev dolga in kar nekaj milijo- da doslej zaradi pomajnjkanja cija: na na pisno vpraanje poslan-
{(ot je za Slovensko tiskovno avnave. A od zaposlenin tega m izjava Andreja Kirma, zapisana
nov tolarjev izgube. e za tako dela, posledino po stavki, sani- ca dravnega zbora Franca
agencijo povedal pomonik gene- mono priakovati, saj morajo od v Veeru, da je Labod zgradil
oitne zadeve v Sloveniji ne naj- ranje stanja ni moglo dosei
ralnega direktorja Laboda Marjan neesa tudi iveti. Zato sta se Delto...
demo tistega, ki bi odgovorne po-
Pukia v zvezi z nespotovanjem
Vodopivec, so v Labodu poskusili uprava Laboda in na neki nain "Vedeti je treba, da je Delta taknih uspehov, kot smo zastavi- zakona in kolektivne pogodbe v
klical na zagovor, potem res ne li in eleli. e posebej ker se je po-
vse, da bi se steaju Delte izognili. tudi uprava Delte odloila za to zaela nastajati e leta 1920 z okoli
vem ve, v kakni dravi ivimo." ptujski Delti konfekciji smo pre-
Potem ko so aprila letos uvedli potezo, ki me je presenetila e v 20 zaposlenimi ljudmi v neke javila notranja razdvojenost firme jeli poroilo inpektorice za delo,
prisilno poravnavo in s pomojo petek. Pojasnili so nam namre, vrste obrtnih delavnicah. Ves as Nad ponedeljkovo novico vodst- in delavcev. irile so se informaci- v katerem ta ugotavlja, da deloda-
strokovnjakov mariborskega tek- da enostavno ni ve monosti za se je razvijala sama oziroma ob va Laboda o neizogibnem steaju je o nekih novih variantah, o no-
jalec pri obraunavanju in iz-
stilnega intituta poskuali iz- uspeh prisilne poravnave. vih privatnih povezavah, zaradi
plaevanju pla ne upoteva
boljati poslovne rezultate podjet- Moram povedati, da sindikati esar je bilo zelo teko vzdrevati
delovno disciplino in pozitivno dolob in tarifne priloge splone
ja, kar je bil po besedah Vodopiv- noemo predlagati steaja, saj gre kolektivne pogodbe, kot tudi ne
ca osnovni pogoj za uspeno izpel- pri tem za prenehanje delovnega motivacijo za delo. Po uvedbi
prisilne poravnave so iz skupine zakona o doloitvi minimalne
jano prisilno poravnavo, so jih se- razmerja vsem zaposlenim. Zato
delavcev, ki so bili vseskozi za plae in o nainu usklajevanja
danji rezultati poslovanja prisilili, smo jasno povedali, da vztrajamo
(ja so sprejeli odloitev o steaju. pri tem, da se stvari imprej uredi- steaj, bili opravljeni nekateri pri- pla. Glede na ugotovljene kritve
V Delti namre niso txspeli prido- jo, uprava Laboda pa naj ukrepa v tiski, da se stvar nekako zrui. je inpektorica izdala ureditveno
biti nazaj vseh poslovnih partner- skladu s tem, kar narekuje situaci- Vmes je prilo tudi do reklamacij, dolobo, s katero je delodajalcu
jev, produktivnost je bila zelo niz- ja." kar pa je teko dokazati. Vsekakor naloila, da mora nepravilnosti
la, tevilo reklamacij se je pa je sum v tej smeri deloma ute- odpraviti; zaradi kriteve dolob o
TEDNIK: Od 330 delavcev
povealo, likvidnostno stanje pa Delte naj bi jih po steaju 180 meljen. Teave v Delti pa so minimalni plai pa je delodajalcu
je bilo vse slabe. Zaradi blokira- dobilo zaposlitev v invalidskem predvsem zaradi tega, ker je de- izrekla mandatno kazen. Zaradi
nega iro rauna delavcem niso podjetju Valido, vemo pa, da jansko teko tekoe zagotavljati
izredno teke gospodarske situa-
mogli izplaati majskih pla, e tudi tam razmere niso ugodne? likvidnost podjetja, ker v tem tre-
cije, ki se je po stavki e pos-
aprila pa so zaposleni dobili le po- nutku nismo sposobni izpolniti
"Tako so nam to predstavili na labala, je delodajalec inpektori-
lovine plae. Da bi zdrali posel petkovem sestanku. eprav je e priakovanj delavcev oziroma nu-
diti normalnih izplail pla. Oce- co zaprosil za podaljanje rokov za
in delovna mesta so se, kot je dejal nekaj asa sliati informacije o us-
na Laboda je bila, da je v tem tre- ureditev plae najkasneje do no-
Marjan Vodopivec, odloili, da tanavljanju nekih novih firm, se
nutku v taknem stanju nemogoe vembra letos. Glede na to in ob
bodo 180 od 330 delavcev, kolikor je uprava Laboda odloila pa za
Direktorica Delte Konfekcije Hermina Kriovnik: "Informacije nadaljevati, eprav nam je prav se- upotevanju razmer ter sklenjen
je zaposlenih v Delti, vid j uili v to pot. 180 delovnih mest po-
drugo Labodovo ptujsko drubo, skuajo ohraniti v invalidskem o steaju so zame preuranjene." Foto: M. Ozmec daj po vseh peripetijah in mrtvi sporazum je inpektorica izdala
v invalidsko podjetje Valido, kar podjetju Valido, ki prav tako pos- sezoni konno uspelo zapolniti sklep o podaljanju roka za
pomoi Ptuja in blinje okolice, je bila preseneena tudi direktori-
pa je le zaasna reitev. Preostale luje v okviru Laboda, skupaj z proizvodne kapacitete in eprav se izvritev odlobe do 30. novem-
zato Delta za Ptuj veliko pomeni. ca Delte konfekcije Hermina
delavce naj bi napotili na zavod za Delto celo v istih prostorih, v je tudi produktivnost spet priela bra. Med reevanjem primera pa
Izjava, da je Delto gradil Labod iz Kriovnik. Takole je to komenti-
zaposlovanje. zvievati. je inpektorica prejela novo vlogo
njem pa je sedaj zaposlenih nekaj Novega mesta, je prav zaradi tega rala: "Informacije v javnih glasilih
Takno odloitev vodstva Labo- ez 120 delavk. Govorili so vredna obsodbe vseh nas. Oitno s petkovega sestanka so zame e v predlogu prisilne poravna- sindikata Delte Konfekcije, iz ka-
da je sekretar obmone organiza- predvsem o tem, da je treba zago- se gospod Kirm ne spomni, kaj je malo preuranjene. Dati takne in- ve smo navedli, da je izredno kri- tere izhaja, da se ne izvaja sklenje-
cije Zveze svobodnih sindikatov v toviti delo za ljudi, ki ta trenutek takrat v Ptuju e stalo, kaj je bilo formacije v javnost, e preden je tino to obdobje, ki bi ga pa bilo ni sporazum med delodajalcem in
?tuju Boris Frajnkovi, ki je zade- v Delti delajo, saj naj bi po bese- zgrajeno, ko se je, mislim, da bi steaj vloen, je zagotovo preu- treba vzdrati, ele potem bi lahko stavkovnim odborom o postop-
ve v ptujski Delti budno dah Kriovnikove imeli posel vsaj okrog leta 1970, Delta zdruila z ranjeno dejanje in nikakor ne imeli uspeh. Vsi smo se zavedali, nem usklajevanju pla in o iz-
spremljal, takole ocenil: "Po mo- do septembra. V Validu pa so pro- Labodom." more koristiti podjetju, e manj da je to zelo teko, tudi Labod; plailu preostanka regresa za leto
jem je bil odloujo petkov pogo- blemi bili in so e podobni kot v TEDNIK: Sindikati ste na ne- sedanji situaciji. Res je, da teave mislim, da bi se tega morala zave- 1997. Ker v tem primeru ne gre le
vor v Ptuju v Delti Konfekciji, na Delti, plae so precej nije, kot bi pravilnosti v Delti ves as opo- v Delti so, da se vleejo konstant- dati tudi drava in nam vsaj s
katerem smo poleg predstavnikov morale biti po kolektivni pogod- za neizplaevanje minimalnih
zarjali, zahtevali inpekcijske no, tudi od februarske stavke na- kaknim odlogom plaila prispev-
Laboda gospoda Kirma in Vodo- bi. Vendar ker so se tu delavke z pla, ampak za neizplaano nado-
preglede. Kakni so bili rezulta- prej. Dejansko je prilo do izgube kov olajati situacijo. Tako pa
pivca bili e direktorica Delte direktorico veliko laje pogovarja- smo dejansko na kritini toki, ko mestilo pla skupini delavk, bo
ti? dela poslovnih partnerjev, do nez-
Kriovnikova, predstavnici de- le in usklajevale, ni prilo do po- je treba odloiti tako ali drugae. pri delodajalcu opravljen ponovni
"Po uvedbi prisilne poravnave monosti povrnitve obsega poslo-
lavk Kokolova in Fvurjanova, dobne situacije kot v Delti. Naj vanja v taknem deleu, kot je bilo Do konkretnega razmiljanja o inpekcijski pregled. e bodo
smo e vsaj dvakrat zahtevali
pravnica iz Laboda ter predstav- dodam, da pred stavko v Delti to pred stavko, tako zaradi odhoda napovedi steaja je prilo po napo- ugotovljeni elementi kritve pra-
pregled inpekcije za delo, ker de-
nik sindikata. Od uvedbe prisilne tudi v Validu niso bile razmere nekaterih tujih partnerjev kot za- vedi novih nemirov in trajka s vic delavcev oziroma suma kazni-
lavke, ki so na akanju, niso dobi-
poravnave, torej od 17. aprila, smo kaj dosti drugane, vendar so se radi mrtve sezone v aprilu. Labod, strani delavcev. Mislim, da je tudi vega dejanja, bo zoper delodajalca
le niti tolarja plae, delavke, ki so
v sindikatih skupaj z delavkami na strpen nain vendarle lahko d.d., je v marcu s tekstilnim inti- ta gronja v neki meri vplivala na podana ovadba dravnemu
delale, pa le polovino plao ali e
upali, da bo prisilna poravnava dogovorile in tudi uredile. Kaj po- tutom sklenil pogodbo za izdelavo lastnika, zato je sprejel predlog, s toilstvu.
manj. Delovna inpekcija je en-
uspela. Osebno sem e vedno pre- meni teh 180 delavk Delte za Vali- krat e bila v Delti in ugotovila sanacijskega programa in krizno katerim so se po svoje strinjali
prian, da bi uspela, e bi prilo do? Teko odgovorim, zagotovo vodenje firme, da bi sanirali pod- tudi sindikati in delavci. Zato vse Po vsem tem je priakovati, da
nepravilnosti, ki smo jih javnosti
do zahtevanih kadrovskih spre- pa se bodo stvari e spremenile. e predstavili. Ugotovljena je bila jetje. Takrat je bila skupna ugoto- skupaj poteka v tej smeri." bomo o razmerah v ptujski Delti
memb v Delti, e bi pravoasno Tudi ministrstvo za delo mora kritev zakona o minimalni plai, vitev pogodbenih partnerjev, da je Konfekciji zagotovo e pisali. al
TEDNIK: Ali ste sodiu e
zamenjali tedanjo direktorico dati svoje soglasje. Navsezadnje se kritev kolektivne pogodbe in kljub zelo tekemu stanju v bo poletje vroe tudi na ta nain...
predlagali steajni postopek?
Gaiserjevo. al se je vse skupaj bo mono poruil odstotek invali- drugih zakonskih doloil. Sindi- drubi in e takrat realni opciji "Ne, tega e nisem storila. So M. O z m e c
obrnilo narobe, in kot vemo, ima dov v primerjavi z neinvalidi, ki je
danes Delta zaradi teke gospo- za invalidska podjetja tono
darske sittiacije blokiran iro doloen."
^un m obveznosti do delavk ne
PTUJ / PRED PONEDEUKOVO NAPOVEDANO P O P O L N O CESTNO ZAPORO
orejo izpolnjevati. Okoli 100 de- TEDNIK: Nekatere delavke
ki so doma na akanju, ni Delte so zaradi tega rnoglede,
dobilo od uvedbe prisilne porav- saj sumijo, da gre za "umiranje
l^ve niti ene plae, delavke, ki de- na obroke". Bojijo se namre, da
pa dobivajo le 50 odstotkov bi 180 novih delavcev Valido
Tokrat prevozniki mislijo resno!
N A P T U J S K E M N A J B I V P R I M E R U P O P O L N E CESTNE Z A P O R E Z A P R L I M E J N E P R E H O D E LESKOVEC,
P'3e, zadnje ase pa ni. Gospa spravilo v e tejo situacijo ...
^ovnikova je celo poudarila, "Verjamem in moram verjeti, da GRUKOVJE I N ZAVR, VSE BENCINSKE RPALKE, OBA PTUJSKA M O S T O V A I N PTUJSKI P O D V O Z
^ bi se delavke morale odrei vsaj se vse to spet ne razpleta s figo v e do ponedeljka oziroma sobote ne bodo v drugem paketu je sprememba doloil nove- obremenjujejo ter posegajo v ustavne pravi-
^ eni, e ne ve plaam, da bi epu, kar smo pri predstavnikih ga zakona o varnosti v cestnem prometu. ce," sta v ponedeljek povedala novi predsed-
lu-esniene vse tiri zahteve iz prvega pa-
^ko upali v uspeh prisilne por- Laboda e vekrat doiveli. Se en- Skupaj je v drugem paketu est zahtev, poleg nik sekcije za promet pri Obmoni obrtni
keta zahtev (sprejetje novelirane odredbe,
ki predpisuje drugana poraila za uporabo tega pa prevozniki zahtevajo tudi im- zbornici Ptuj Janko Jauovec in podpred-
prejnje reevanje plailne nediscipline.
ORMO / REGIJSKO PREVERJANJE cest; odprava vseh omejitev prometa na
javnih cestah, ki potekajo v smereh avto- Do takega zaostrovanja zadev ne bi prilo,
sednik sekcije Ivan Stari. Dodala sta e, da
prevozniki ne zahtevajo niesar nemogoega,
ENOT PRVE P O M O I mobilskih cest; odprava vseh komimalnih e bi vlada prevoznike zahteve, ki so stare ampak le take pogoje dela, kot jih imajo pre-
taks na mejnih prehodih in odstranitev toliko kot samostojna Slovenija, vzela resno. vozniki v Evropi.

Hajbolji Goriiniimi vseh fizinih zapor in mitnic ter prometnih Takrat so se namre priele njihove teave Po besedah Janka Jauovca in Ivana
znakov in semaforizacije, ki kakorkoli ovi- oziroma obutno slabanje njihovega gospo- Staria se tudi pri Obmoni obnni zbornici
rajo mednarodne prevoze; brezplaen dos- darskega poloaja. Izgubili so jugoslovanski Ptuj zakljuujejo priprave na izvedbo cestnih
. prostorih sladkorne tovarne v Ormou je minulo soboto, 13. trg, propadla so prevoznika podjetja in svoj zapor 22. junija. Prevozniki s Ptujskega bodo
top tovornih vozil do carinarnic), bodo slo-
iztroeni vozni park praviloma prenesla na v primeru popolne cestne zapore v celi Slove-
^'"lija, potekalo regijsko preverjanje ekip pr\e pomoi, ki delu- venski prevozniki uresniili popolno cest-
odpuene delavce. "Drava pri tem, ko je niji zaprli vse mejne prehode na svojem
J^jo v okviru enot Civilne zaite. V preverjanju ukrepov in no zaporo na obmoju cele Slovenije.
reevala velike drubene firme, ni razmilja- obmoju (Leskovec, Grukovje in Zavr),
'^''^ktineca znania ie sodelovalo est ekio iz oetih obin. Do 15. jimija je bila s trdimi pogajanji ure- la o posledicah za avtoprevoznitvo, ki je
K sniena le prva zahteva od tirih v okviru vse bencinske rpalke, oba ptujska mostova
ekipa iz Velike Nedelje z 205 postalo predimenzionirano, tehnoloko zas- ez Dravo, ptujski podvoz, skratka vse po-
y ^nusija je ocenjevala postopek prvega paketa. Od popolne cestne zapore, ki tarelo, z v veini neprimerno kadrovsko
ekipe in oskrbo treh poko- tokami in 6. ekipa obine naj bi jo izvedli s pomojo 30 tiso tovornih membneje ceste in objekte. Kaj to pomeni
strukturo. V mednarodnem prevoznitvu so
^^ancev. Pri tem se je najbolje Majperk, ki je zbrala 162 tok. vozil, bodo prevozniki odstopili le v prime- za celo dravo, ni potrebno posebej poudarja-
osnovni problem postale dovolilnice, pri ki-
, .ezala ekipa obine Gorinica, Zmagovita ekipa Gorinianov se ru, e bodo do sobote, 20. junija, tu-esniene ti, zato je sedaj vlada tista, ki lahko s svojo za-
perskih prevozih pa huda konkurenca,
' j e od 300 monih zbrala 256 vse tiri zahteve, so odlono povedali. Obsta- kasnelo, v tem primeru pa e pravoasno
bo udeleila dravnega preverjan- znievanje cen in e posebej huda plailna
ja pa e drugi paket prevoznikih zahtev, za odloitvijo preprei prometni in drugi nered
5 Druga je bila ekipa mestne ja ekip prve pomoi v okviru enot nediscipline. Pri vsem tem pa drava ni nare-
katerega morajo biti do 22. junija opredeljen v dravi. Dejstvo pa je tudi, da tako reevanje
Ptuj 2 249 tokami, tretja CZ, ki bo predvidoma septembra dila niesar, da bi prevoznikom olajala po-
rok za njihovo realizacijo, vendar ta ne sme zadev ne more biti pravilo.
Kidrievo z 248 goje za delo, sprejela je celo nekatere predpi-
v Kranju.
.J^Kami, 4. ekipa Svetega biti dalji od dveh mesecev. Na prvem mestu se, ki nas omejujejo pri delu in strokovno MG
ki je zbrala 216 tok, 5. -OM
 ETALE / PRED NEDEUSKIM REFERENDUMOM
ORMOZ / KRAJEVNI PRAZNIK

summolno
To nedeljo, 21. junija, se bodo tudi krajani naselij ermoie,
Dobrina, Koiee, Nadole in etale na poizvedovalnem refe-
rendumu ponovno odloali o ustanovitvi samostojne obine
etale.
Prizadevanja krajanov za osa-
mosvojitev segajo v leto 1994,
ko so 6. marca na zboru obanov
KS etale soglasno podprli
predlog za ustanovitev obine
etale. Na podlagi tega sklepa je
dravni zbor razpisal referen-
dum, ki so ga izvedli 29. maja is-
tega leta in na katerem se je
veina obanov odloila za sa-
mostojno obino etale.
Dravni zbor ni upoteval volje
obanov, ampak je KS etale
administrativno doloil v ra. Na podlagi teh razgovorov in
obino Majperk. KS etale je
sproila ustavni spor, na podlagi
katerega je Ustavno sodie
ugotovilo, da zakon o ustanovit-
vi novih obin in njihovih
obmoij ni v skladu z ustavo, in
naloilo dravnemu zboru, da
zakon v treh letih in pol popra-
vi.
8. januarja 1995 je bil ponovno
sklican zbor obanov KS etale
PTUJ/ P O 4 0 LETIH Z A M E N J A L I
CEVOVOD
in ponovno so prisotni podprli
predlog za ustanovitev samos-
tojne obine, enak sklep pa je bil
izglasovan tudi na zboru
obanov 9. aprila istega leta.
Medtem je bilo pri slubi za lo-
kalno samoupravo republike
Slovenije opravljenih tudi ve
analiz in dopolnil, vrsta razgo-
vorov pa je bila opravljenih tudi
z vladno slubo za lokalno sa-
moupravo in komisijo za lokal-
no samoupravo dravnega zbo-
na eljo KS Podlehnik sta se
sestala sveta KS etale in KS
Podlehnik in se dogovorila za
skupno akcijo za ustanovitev
obine etale-Podlehnik s sodie je to presodilo, da
sedeem v etalah.
Decembra 1995 je bil s strani
sveta KS etale imenovan pred-
sednik iniciativnega odbora z
vsemi pooblastili in pripo-
roilom, da si sodelavce izbere
obilno?
sam. Po vrsti pogovorov in ana-
liz je komisija za lokalno sa-
moupravo na podlagi podpore
poslanca Kopeta podprla pred-
log za novo obino, vendar po
tem DZ ni bil ve sklepen do
konca svojega mandata. Po izvo-
litvi novega D Z pa je bilo po-
trebno vso akcijo zaeti znova.
Z izvolitvijo novega vodstva
KS Podlehnik so se ti odloili za
samostc^no obino, zato so tudi
v KS etale obnovili prvoten
predlog za samostojno obino
etale. Kljub pravilno vloene-
mu prdlogu jih sluba za lokal-
no samoupravo in istoimenska
komisija nista podprli, zato so
pridobili poslanca Mogeta, da je
vloil amandma, vendar tudi ta
v D Z ni bil izglasovan. Po po-
novni pritobi na Ustavno
nalogami nove obine so zapisa-
odloitev D Z ni bila v skladu z
ustavo in zakoni, ter mu
naloilo, da razpie dodatne re-
ferendume.
Iniciativni odbor in KS pou-
darjata, da odcepitev KS etale
PTUJ / NAJMLAJI T E K M O V A L I V
TEKU
obine Majperk v niemer ne
ogroa in ne poslabuje njenega
poloaja. V propagandnem leta-
ku pa je poudarjena tudi zgodo-
vina lokalne samouprave na
obmoju KS etale, ki sega v
daljno leto 1371, ko je bil usta-
novljen vikariat, leta 1563 pa je
bila v etalah tudi prva upnija
v hribovitih in gozdnatih Halo-
zah.
Ob enotni podpori gasilskega,
lovskega, upokojenskega in
portnega drutva etale so svo-
jo voljo, da s skupnimi momi
storijo vse za ustanovitev nove
obine, v izjavi za javnost pod-
pisali tudi svetniki obine eta-
le Anton Kolar, Silvo Potonik
in Joe Gajek, predsednik KS
Vinko Sirec in lani iniciativne-
ga odbora. Med prioritetnimi
li gradnjo osnovne ole etale in
vseh cestnih odsekov, ki so e
zaeti. Nedeljska odloitev o sa-
mostojni obini etale je torej v
rokah obanov.
-OM
Za staro in mlado
Jutri se v krajevni skupnosti Ormo prine praznovanje
krajevnega praznika.
Ob 18. uri bo v domu drutev portno streljanje z zrano
puko. V soboto ob 9. uri pa bo v Mestni grabi tradicionalni
Festival godb v zabavnem programu, ki bo letos na sporedu e
peti. V nedeljo se bodo e od 7. ure zjutraj pri ribniku v
Ormou v ribolovu pomerili ribii. Najbolji bodo prejeli po.
kal KS. Na ivanjsko nedeljo bo na H u m u 9. uri egnanje, po.
poldne bo v Mestni grabi otroki iv-av, v Lopericah pa vrtna
veselica. V torek, 23. junija bo ob 9. uri zbor drutva upokojen-
cev Ormo, zveer pa v domu kulture nastop ljubiteljskih sku-
pin s podroja krajevne skupnosti. To je nova prireditev, za ka-
tero organizator eli, da bi se ustalila. V sredo se bodo ob 10. uri
v Mestni grabi na regijskem sreanju druili invalidi Podravja.
V etrtek bo spet nekaj prireditev - ob 9. uri turnir v malem no-
gometu v Puencih, sreanje borcev prekomorcev v Mestni gra-
bi in ob 17. uri v portni dvorani rokometni turnir. Praznovan-
je se bo zakljuilo v soboto 27. junija, ko bo v domu drutev
odprto prvenstvo Ormoa v amaterski radiogoniometriji, v
Mestni grabi pa dan nogometa. Vse dni bo v Mestni grabi pos-
tavljen otor, tako da bodo prireditve lahko tudi, e bo slabo
vreme.
vki
OD TOD IN TAM
KIDRIEVO Prvi obinski praznili
V etrtek, 25. junija, bodo v obini Kidrievo prvi praznovali
obinski praznik. Osrednja slovesnost bo ob 19. uri v veliki dvorani
restavracije Pan v Kidrievem, kjer bo slavnostni govornik kidriev-
ski upan Alojz prah, pripravljajo pa tudi kulturni in zabavni pro-
gram, saj bodo hkrati proslavili dan dravnosti.

mm in brcM MiBh^
Po tiridesetih letih, ko je bil
na mostno konstrukcijo prek
potoka Studennica na Za-
drunem trgu vgrajen 25-centi-
metrski primarni povezovalni
vodovodni cevovod od rpalia
v Skorbi do Ptuja, so predstav-
niki upravljavca ptujskega vo-
dooskrbnega sistema - Komu-
nalnega podjetja Ptuj - izkoristi-
li prilonost, in medtem ko je
Telekom opravil izkop za
poloitev novih telefonskih ka-
blov, istoasno e zamenjali do-
kaj dotrajani cevovod. Kot sta
povedala direktor Komunalne-
ga podjetja Joe Cvetko in vodja
oskrbe z vodo Marjan Grego-
rini, je pri tem zanimivo tudi
dejstvo, da kljub razmeroma
obsenemu posegu pri oskrbi
Ptuja z vodo uporabniki nismo
utili nobenih motenj - delo so
namre opravili razmeroma hi-
tro in brez zastojev.
OM
MAJPERK 50 let Svobode
v veliki dvorani TVI v Majperku bo to soboto, 20. junija, ob 18. uri
osrednja slovesnost ob 50-letnici delovanja DPD Svoboda
Majperk, ki jo bodo zdruili s praznovanjem dneva dravnosti. Os-
rednji del programa bodo prispevali lani mokega pevskega zbo-
ra, ki praznuje 50-letnico delovanja in ga vodi zborovodja Stanko
Vedlin.
-OM
e s t d e s e t dekov in prav toliko deklic iz 12 enot ptujskih
vrtcev se je prejnji teden pomerilo v teku. Med malimi olaiji
je zmagal Rok Serdinek z Vidma, pri malih olarkah pa nje- MARTNO NA PQHORJUy
gova sestra dvojica Lea. Tudi med ekipami so bili Videmani
TRINAJSTO O B M O N O SREANJE
pri dekih najbolji, pri deklicah pa Hajdinanke. V vseekipni
uvrstitvi je zmagala ptujska enota Med vrti 11. Tekmovanje je
LJUDSKIH PEVCEV IN G O D C E V
vodil portni zavod Ptuj.
Sicer pa se seveda olsko leto
izteka tudi za najmlaje. Skoraj
400 minimaturantov bo
niziral v skladu z novim zako-
nom. Tako ne bodo ve vsi vrtci
pod skupno streho, pa pa bodo
E ^UtkMff ^/ S

Delavci Komunalnega podjetja Ptuj so zamenjavo
opravili hitro in strokovno
vigalo po ptujskih ulicah v
ponedeljek, 22. junija, potem pa
se bodo prav zares prieli pri-
pravljati na pravo olo.
Ptujski javni vzgojno-varstve-
ni zavod se bo do jeseni reorga-
cevovoda
Prva junijska nedelja je e vrsto let rezervirana za sreanj
nekateri organizacijsko prikl-
ljudskih pevcev in godcev v martnem na P o h o i j u . Letos so se
jueni olam v svojih obinah,
zbrali e trinajsti, prili pa so s celotnega obmoja vzhodnt
drugi, veji, pa bodo najbr
in severovzhodne Slovenije ter se predstavili obinstvu, ki vsa-
lahko samostojni zavod.
ko leto do zadnjega kotika napolni najveji prostor na oli
MZ
Na prireditvi v organizaciji Z K D Slovenska Bistrica ter KIJI)
martno na P o h o i j u se je zvrstilo ve kot 200 nastopajoih.
Kot je e navada, prine sreanje ena najstarejih godb - Fraj-
hajmska, ki je lani praznovala 170-letnico. Kmeke enske so pred
olo pripravile pravcato pojedino domaih dobrot. Ker se jt
obinstvo pred prireditvijo z dobrotami dodobra zaloilo, je velik"
laje sledilo razmeroma dolgemu programu, ki so ga po uvodnih na-
govorih priele ljudske pevke iz Lonice pri Makolah, v nadalje-
vanju pa so se predstavili pevke od Trojice pri Lenartu, pevci s Po-
horja, ki delujejo v okviru D P D Svoboda iz Slovenske Bistrice, pe*-
ke z Zgornje Polskave, Dolene pri Ptuju, Vaberki fantje s martna
na Pohorju, pevke iz Bistrice pri Lendavi, Oplotnice, Ojstrice
Dravogradom, s Tinja na Pohorju, iz Slovenske Bistrice, GornjE
Radgone, Poljan, Cerkvenjaka, s Keblja na Pohorju, iz Gradia n^
Kozjaku, Veneseljeske pevke z Zgornje Lonice, Obrea in ^
martna na Pohorju. Godci Frajhajmske glasne godbe so priredite^

ZDAJ V KULTURI prieli in jo tudi sklenili.

SLOVENSKA BISTRICA
D. Ako razstavlja v gradu
Slovenjebistrian Drago Ako, rojen 1961. leta, je 1985. leta
konal tudij na likovnem oddelku pedagoke akademije v Maribo-
ru, 1996. pa diplomiral na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani
pri prof. Gustavu Gnamuu. Skupinsko je razstavljal v letih od 1982
do 1986 v okviru KLLU Slovenska Bistrica, leta 1988 in 1991 je so-
deloval pri skupinskih razstavah tudentov akademije za likovno
umetnost, samostojno pa je prvi razstavljal 1985. leta na PA v Ma-
riboru in sedaj v likovnih salonih bistrikega gradu. Njegova razsta-
va sodi med tevilne prireditve drugih starobistrikih veerov.
Igre barv na platnih akademskega slikarja Draga Aka iz Sloven-
ske Bistrice so prijetno presenetila obiskovalce njegove razstave, ki
bo na ogled do 10. septembra.
SLOVENSKA BISTRICA
Koncert Greentown Jazz Banda
v petek, 19. junija, ob 21. uri bo na notranjem dvoriu gradu Slo-
venska Bistrica koncert Greentovvn jazz banda. Ta je bil ustanovljen
1982., izvaja pa tradicionalno jazz glasbo. Orkester nastopi pri-
blino 80 krat letno doma ter v raznih evropskih dravah, pa tudi v
ZDA in Kanadi. Kritika ocenjuje njegove izvedbe z najboljimi oce-
nami, navdueni poslualci pa z ovacijami. Ustanovitelj in umet-
niki vodja ansambla je klarinetist Borut Buar.
VT
Tudi mali olarji so zelo hitri
HAJDOSE / TEKMOVANJE GASILSKE
po takih amaterskih prireditvah, tako da bo brez dvoma laje odpf'
ZVEZE PTUJ
Pomerilo se /e 34 desetin
Prostovoljno gasilsko drutvo Hajdoe je ob pomoi gasilske
zveze mestne obine v nedeljo organiziralo drugo gasilsko
tekmovanje za pokal GZ mestne obine Ptuj. Udeleilo se ga
je 34 gasilskih ekip iz domala vseh 24 gasilskih drutev, koli-
kor jih je vkljuenih v to zvezo, gasilcem pa je na tekmovanju
sluilo tudi lepo, sonno vreme.
Med pionirkami je zmagala ekipa P G D Bukovci, pri pionirjih
P G D Sobetinci (v tej kategoriji je tekmovalo tudi najve ekip),
pri mladinkah so bile najbolje lanice P G D Bukovci in pri mla-
dincih lani P G D Podvinci. Pri lanicah A so slavile domainke
- P G D Hajdoe, Bukovani so zmagali v kategoriji lanov A, pri
lanih B so slavili Hajdoani, med veterani pa Hajdinani.
V prihodnjih mesecih akajo najbolje gasilske desetine s ptuj-
skega konca e tekme v medobinski in dravni ligi za pokal GZ
Slovenije.
T. Mohorko
Mentorji skupin so imeli po konanem nastopu pogovor, kjer
je prof. Drago Kunej iz Ljubljane svetoval, kako izboljati nastopa
Na prireditvi je bil tudi Vojko Stopar, direktor sklada za ljut"'
teljsko kulturo, in se lahko sam preprial o uspenosti in potrebah
monjiek tudi za take potrebe. VT
SOL5KI ZVONEC
KMETIJSKA OLA Mineva 45 let, odkar se lahko mladi
tudi na Ruju izobrazijo za katerega izmed kmetijskih poklicev
Ob tej prilonosti je Poklicna in tehnika kmetijska ola odprj^
vrata svojega posestva na Grajenaku vsem, ki jih zanimajo
dejavnosti njihove ole. V treh dneh nameravajo prikazati vse
svoje delo, povezano s sadjarstvom, vinogradnitvom, polje-
delstvom, pa tudi lonarstvo, pletarstvo, lesarstvo in razisko-
valno dejavnost. Sprejem za goste so pripravili na GrajenaKiJ
e veraj, obiskovalce pa priakujejo tudi v etrtek in petek,
in 19. junija, med 10. in 16. uro.
MARKOVCI # Uenci in uiteljici prvih razredov so pripravili
projekt Od zrna do kruha, pri katerem sta sodelovala tudi
kmeki mlin Koroec iz Zabovcev in pekarna Vinko Re iz Pt^'
ja, sprejela pa jih je tudi druina Golob-Fonar, pri kateri so si
ogledali itno polje in peko kruha v kruni pei.
PTUJ / DP V K O M B I N A C I J I DESETIH PLESOV
Znani
Plesnemu klubu Mambo iz
Ptuja je minuli konec tedna
uspelo v portni dvorani Cen-
ter na Ptuju pripraviti iz-
redno odmevno in po organi-
zacijski plati dobro plesno
prireditev. Pr\i so bili
Ptujani organizatoiji drav-
nega prvenstva v kombinaciji
desetih plesov - standardnih
in latinskoamerikih, za nas-
lov dravnih prvakov pa se je
potegovalo 98 plesnih parov
iz 18 slovenskih klubov. Po
mednarodnih pravilih svetov-
ne plesne zveze so delali tudi
sodniki na prvenstvu, poleg
tirih Slovencev so sodniko
mesto zasedli e sodnik iz
Nemije, Litve in sodnica iz
Italije.
Predtekmovanje se je prielo
e dopoldan z nastopom vseh
plesnih parov, v sklopu
prvenstva pa je Plesni center
Mambo izvedel tudi plesno pro-
dukcijo z blizu 200 nastopa-
joimi, ki so pokazali zakljuke
celoletnega dela, ob koncu nas-
topa se jim je pridruila e
pevka Moni. Med finalnim de-
lom so nastopili varovanci Za-
voda za varstvo in delovno us-
posabljanje mladine dr. Marija-
na Bortnarja iz Dornave s ples-
no toko pod naslovom Svet
plee, pri obinstvu pa so bili
sprejeti z izrednim navduen-
dravni
Najbolji ptujski plesni par sta bila drugouvrena Miljan
Noji in Maja Kaisersberger iz PK Mambo. Foto: Langerhoic
jem. Prav tako sta se med final-
nim delom, ta se je priel v
veernih urah, predstavili show
dance skupina P K Mambo s
toko Klovni in hi hop formaci-
ja iz Mamba.
Plesni pari so plesali v estih
kategorijah. V kombinaciji de-
setih plesov so med stand-
ardnimi plesali: dunajski
valek, tango, angleki valek, Ravne. Pri mlajih
poasni foxrot in quickstep, v
skupini latinskoamerikih pa
sambo, rumbo, cha-cha-cha,
passo-doble in jive. V kategoriji
mlajih pionirjev (do 10 let) je
slavil par Alen Pavlec in Katja
Orgl iz PK Pingi Maribor, dru- na Plohi iz P K Pingi Maribor.
ga sta bila Luka Vodlan in Maia
prvaiii v pies^i
Brome iz P K Lukec Krko in
tretja Jernej Kapus in Nea
op, P K Urka Ljubljana. Med
pionirji (do 12 let) je 1. mesto
zasedel par Luka Romih - Ta-
mara Frank PK Pingi Maribor,
2. mesto Marko Vlah - Barbara Ptuj je bil konec tedna v znamenju plesalcev. Foto: Langerhok
Pahernik prav tako Pingi Mari- Cverlin iz P K Devej Slovenj tudi v kategoriji lanov, kjer sta programom ter potekom prire
bor in 3. mesto Janko Firt - Gradca in tretje mesto sta zased- si 1. mesto priplesala Toma ditve. Presenetili so tudi obis-
Ines Kogal iz P K Karmen la Jure Pire - Manca Dolenc iz Vratar - Vesna oter iz PK kovalci, ki so napolnili dvorano,
mladincih P K Bolero Ljubljana, omeniti Devej, 2. mesto Zoran Plohi - na sami prireditvi jih je bilo ok
(do 14 let) je bil prvi par Darjan pa moramo e dobro uvrstitev Gordana Grandoek iz P K Pin- rog 1800, in tako znova dokaza
Godec - Jana Stare iz PK Botjana Bera in Maje Petek iz gi Maribor in 3. mesto Miha li, da ima ples na Ptuju resnine
Urka Ajdovina, odlina dru- PK Mambo s 6. mestom pri Pernat - Manca Vuk iz P K Ka- dolgo tradicijo in e zmera:
ga sta bila Miljan Noji - Maja mladincih. Ljubljanski plesni zina Ljubljana. dobre plesalce. Za dobro, pred-
Kaisersberger iz PK Mambo par, tokrat iz P K Fredi, D o m e n Ob koncu plesnega prvenstva vsem pa profesionalno organiza
Ptuj in tretja Jaka Oset - Marti- Krape - Mateja uk je slavil na Ptuju je bil predsednik orga- cijo dravnega prvenstva je PK
tudi pri starejih mladincih (do nizacijskega odbora P K Mambo Mambo estitala tudi Barbara
Pri mladincih (do 16 let) je po- 19 let), drugi je bil par Mia Ci- Metod Peklar izredno zadovol- D m a , voditeljica plesnih tek
novno slavil par PK Urka goj - Nina Geri iz P K Urka jen; v prvi vrsti z udelebo ples- movanj, ki je za svojo nedeljski
Ljubljana Matic - Pavlini - Ajdovina in tretji par Ale Co- nih parov na prvenstvu, eprav televizijsko oddajo e pripravik
Lena Pavlini, druga sta bila kan - Daa Kotnik iz P K Devej so jih v Ptuju priakovali 131, in daljo reportao s Ptuja.
Marko Sodernik - Alja Punik Slovenj Gradec. H u d boj je bil ne nazadnje tudi s samim T. Mohorkc
PODLEHNIK / DRUINA SKLEDAR URESNIUJE NARTE
Turistiina pridobitev Haloi
Podoba podlehnikega ribnika se je v zadnjih letih temeljito nartu ima gradnjo e registrira- in ustrezna oprema za olnar
spremenila. Na mestu prejnje ribike koe je zrasel sodoben nega in v prostorski plan jenje. Res smeli narti, ki imaji
turistini center. Stanko Skledar z eno Terezijo se je pred leti vkljuenega rekreacijskega svojo realno osnovo v dosle
vrnil iz tujine in nameraval zgraditi p n i zasebni bencinski ser- centra RP-23. Tako bodo z leti 100-odstotno izpolnjenit
vis. Ker s e j e zapletlo z zemljiem, je kapital, doslej okoli 150 ob podlehnikem ribniku nasta- nartih, ki sta si jih ob prevze
milijonov tolarjev, vloil v izboljanje ponudbe halokega tu- la e tenika igria, veliko no- mu podlehnikega ribnika zada
rizma. Zadnji dan junija bo prevzem novozgrajenega gos- gometno igrie, eststezno la Stanko in Terezija Skledar.
tinsko-hotelskega objekta. S tem pa nartov e ni konec. pokrito kegljie, poletni bazen J. Brai
Najprej je ob podlehnikem ri- prve goste e akajo udobne
bniku, ki je vedno poln rib in se postelje, v pritliju pa moderna
ponaa z urejeno okolico, spre- restavracija z najsodobneje
hajalnimi in kolesarskimi pot- opremljeno kuhinjo. Prostori so
mi, zrasel zimsko-poletni vrt v kot nala za poslovni turizem,
velikosti 200 kvadratnih metrov poslovne sestanke, seminarje in
z 240 sedei. Pred njim je plato s podobna sreanja v mirnem
poletno teraso, ki lahko ponudi halokem okolju, kjer je
dodatnih 300 sedeev, notranja poskrbljeno za popolno pos-
restavracija bo ponudbo oboga- trebo e tako zahtevnih gostov.
tila s 150 sedei, v prvem in dru- "Za zagotavljanje gostov se
gem nadstropju novega objekta bomo povezali s turistinimi
pa je e lepo opremljenih 45 agencijami," pravi Stanko Skle-
lei. Prenoevanje v mirni dar. "Sicer pa smo z naimi
haloki idili, s prijaznim pogle- dosedanjimi storitvami e pos-
dom na gladino ribnika in na tali znani po vsej Sloveniji in ob
zelene haloke grie bo pravo koncih tedna priporoamo
doivetje predvsem za mestne rezervacije, predvsem e gre za
Sodoben turistini gostinsko-noitveni center ob podle
goste, ki si bodo lahko tukaj obiske vejih skupin. Naa
nikem ribniku
odpoili duo in telo. V noitve- prednost je tudi veliko parki-
ni ponudbi so v glavnem dvo- rie za 200 do 250 vozil in od-
posteljne sobe visoke kategorije maknjenost od prometne ceste."
in nekaj apartmajev. V vseh so- Z otvoritvijo gostinsko-noit-
bah bodo telefonski ISDN venega objekta pa nartov Stan-
prikljuki, kopalnica, WC, na ka Skledarja e ni konec. V
Terezija in Stanko Skledar v enem od apartmajev, kjer v
kem priakujejo prve goste
HHOKANJCI / 4 . DRAVNO PRVENSTVO V AKROBATSKEM LETENJU

Skozi de do sonca in zmagovalcev

\ a letaliu v Mokanjcih se je v nedeljo z letalskim mitin-
pom ter obiskom obrambnega ministra Alojza Krapea in
oredsednika Letalske zveze Slovenije Zmaga Jelinia kona-
lo 4. dravno prvenstvo v akrobatskem letenju. Organizatorja,
^eroklub Ptuj in Letalska zveza Slovenije, sta imela kar nekaj
teav z vremenom, saj jih je de mono oviral dva dni, vendar
jO tekmovanje kljub temu po urniku pripeljali do konca.

Akrobatskim pilotom tokrat ni menjava tesnila pa je prizemljila

j^anjkalo negotovosti. Vreme je
bila ena od nevenosti, druga pa
so bila letala, ki jim je bilo
potrebno kar naprej nuditi prvo
pomo. Tako so prih urgentno k
jjam celo eki strokovnjaki in
vso prvo no porabili za to, da so
ponovno vzpodbudili k brezhi-
bnemu delovanju najsposobneje,
letalo, Zlin XL s kar 300 konjski-
mi momi. Precej pomoi je
potreboval tudi portoroki, za-
za nekaj ur tudi murskosoboki
zlin M. Tako so bili glavni na
tekmovanju pravzaprav mehani-
ki. Ker sta kar dva od njih,
Ptujan Tomai in Portoroan
Lier, tudi tekmovala, so bili zan-
ju tirje dnevi v Mokanjcih e
posebej naporni.
Organizatorjem je kljub vsemu
Glavni sodnik, Mariboran Oto Verbani s pomonikom Zmagovalci v kategoriji sportsman: Banjamin Lier, Porto-
uspelo prvenstvo uspeno pripel-
sinom Robijem, oba odlina tekmovalca, tokrat kot sodni- ro, Toma Pliberek, Ptuj, in Primo Blaek, Slovenj Gra-
jati do konca, pilote pa sta vmes
pozdravila e upan Gorinice ka varno sredi penice. Sodniki so morali namre soditi z dec.
razdalje dveh kilometrov.
Slavko Visenjak, ki je tekmovan- nedeljo - so razveselili akrobati
je odprl, in ptujski upan Mi- isto ob koncu z najatrak-
roslav Luci, ki jih je sprejel v tivnejim letenjem tik nad njiho-
Mestni hii. Obisk ministra Alo- vimi glavami. Vse svoje spretnos-
jza Krapea in predsednika LZS ti je tokrat ponovno pokazal
Zmaga Jelinia v nedeljo je po- nekdaj ptujski, sedaj murskoso-
menil uspeen zakljuek tekmo- boki pilot Maks Vaupoti, ki s
vanja in prietek mitinga, v okvi- kmetijskim "leteim traktorjem"
ru katerega so tekmovali e za po- edini v Sloveniji zmore tovrstne
sebno nagrado Taluma. Obisko- akrobatske toke.
valce - kaknih 2000 jih je bilo v MZ

V kategoriji sportsman je zmagal Benjamin Lier iz Portoroa

Najbolja Murskosoboana polnita poseben rezervoar
svojega najmonejega in najsposobnejega zllna z oljem,
ki se bo v letu spremenilo v atraktiven dim.
pred Ptujanom Tomaem Pliberkom in Primoem Blakom iz
Slovenj Gradca. V kategoriji advanced je novi dravni prvak
Murskosoboan Igor Zrinski pred klubskim kolegom Petrom
Podlunkom in Joetom emiem iz Slovenj Gradca. Tekmo-
valci so se pomerili e za posebno nagrado Taluma. Osvojil jo je
Zrinski pred Lierjem in Podlunkom.

KOLESARSTVO

Grossgloikner je bil Premuiiiev!

Zadnjih tirinajst dni je bilo ponovno kolesarsko obarvanih. koncu pa se je moral zadovoljiti s
Kolesarji Perutnine Ptuj - Radenske Roga in mlaje selekcije etrtim mestom. Boris Premui
Perutnine Ptuj so bili na ve tekmovanjih in se dobro odrezali pa je dobil "kraljevsko" etapo -
postal je zmagovalec Grosglock-
ter dosegli odmevne uvrstitve.
nerja. Eno etapno zmago pa je
lani so se udeleili veetapne kaj zelo monih amaterskih ekip. prispeval tudi Andrej Hauptman.
kolesarske dirke po Avstriji, na Kolesarjem Perutnine Ptuj - Ra- V italijanskem mestu Novi Li-
kateri sta nastopih tudi dve pro- denske Rog je lo zelo dobro in
gure je potekal 11. memorialni
fesionalni motvi: Mapei /pani- vse do predzadnje etape je Valter
kronometer v spomin na
ja/ in Rabo Bank /Avstrija/ ter ne- Bona nosil rumeno majico, na odlinega kolesarja Fausta Cop-
pija. Na 32,5 kilometra dolgi
vonji na as so nastopili skoraj
vsi najbolji kronometristi z ne-
davno konane dirke po Italiji.
Valter Bona je vozil zelo dobro
in na koncu osvojil zelo dobro
enajsto mesto, Boris Premui
pa je bil dvaindvajseti. Vsekakor
velik uspeh kolesarjev, ki sta se
izkazala v druini pravih profe-
sionalcev.
V Novem mestu so dva dni po-
tekale kolesarske dirke za VN
Krke, kjer so nastopili tudi
mlaji in stareji mladinci
ptujske Perutnine. V sobotni
kroni dirki, ki je tela za kriterij
slovenskih mest, je pri mlajih
'^atej Marin (v sredini) z ekipo mladincih etrto mesto osvojil
Matja Fingar. Pri starejih
mladincih so vozili 15 krogov, ali
31,5 kilometra in je vsak tretji
krog bil tokovni. Odlino drugo
mesto je osvojil Matej Marin,
esti pa je bil Gregor Gazvoda.
V nedeljo je potekala cestna ko-
Obiajno visoko pod nebom, na mitingu ob koncu tekmo-
lesarska dirka za VN Krke. Pri
mlajih in starejih mladincih je vanja pa so vsaj nekateri akrobati pokazali svoje "vragolije"
bila proga dolga 91 kilometrov. tik nad tlemi, kar je e posebej draljivo in nevarno.
Matja Fingar je v konkurenci Najdrzneji med njimi je bil Maks Vaupoti, na tekmovanju
mlajih mladincev zasedel osmo sicer sodnik, v programu mitinga pa prvi med leteimi
mesto. Pri starejih mladincih pa umetniki.
je ponovno blestel Matej Marin,
ki je v nedeljo e drugi osvojil
drugo mesto, enajsti je bil Gre-
gor Gazvoda, trinajsti pa Marjan
Kelner.
V Konkurenci eUte se je na 182
kilometrov dolgi progi izkazal
kolesar Perutnine Ptuj - Ra-
denske Rog Igor Kranjec, ki je
zasedel tretje mesto. Omeniti vel-
ja tudi prvo mesto pri gorskih cil-
jih Borisa Premuia. Ti rezulta-
ti povedo, da so ptujski kolesarji
v dobri formi. Sicer pa bo
monosti v tej sezoni e veliko.
Danilo Klajnek
 Da neka pesem postane uspenica,
mora biti nekaj posebnega in ta po-
sebnost se lahko Izraa v besedilih,
glasbeni spremljavi ali pa nosi v
sebi nekaj nevsakdanjega.
Kanadska pevka CELINE DION se je
rodila 30. marca 1968. Pred priblino
tridesetimi leti pa so na glasbeno sce-
no stopili BEE GEES - bratje Barry, Ro-
bin in Maurice Gibb. Fenomenalen
skupni projekt gospe DION in bratov
GIBB je udovita balada IMMORTALI-
TY t t t ^ ^ z albuma L e f s Talk
about Love.
V glasbeni svet se vraata zanimiva
pevca TONY HADLEV, neko pevec
skupine Spandau Ballet, ter NEIL
FINN, nekdaj pevec skupine Crovvded
House. T0NY prepeva moderno bala-
do z naslovom SAVE A PRAVER
ki je delna priredba hita skupi-
ne Bomb the Bass. NEIL pa ostaja
zvest prijetnim melodijam tudi v pesmi
SHE W1LL HAVE HER WAY t t n
Na kratko e o novostih z najstnike
scene: Crazy - THE MOFFATTS, If you
only Knev/ - GIL & THE MOFFATTS in
Surfin USA-AARON CARTER.
Legenda amerike R'N'B in soul glas-
be ARETHA FRANKLIN je letos izdala
novo zgoenko z naslovom A Rose
is stili a Rose. Po naslovni temi prepe-
va ARETHA komad HERE WE GO
AGAIN )K)K)K, kj ima poudarek na so-
dobnih R'N'B ritmih.
Tipina glasba za ZDA je soul in R'N'B
in med najbolje novosti teh glasbenih
smeri sodijo; Be Careful - SPARKLE &
R.KELLY,Allthatlam-JOE, Door1 -
LSG, They don't Know - JON B., Crazy
for you - EBONIFOSTER, The only one
for nfie - BRIAN McKNIGHT, VVatcha
gona do - LINK, Imagination - TAMIA,
Baby be there - NU FLAVOR, Sharty
(you Keep Playin' with my Heart) -
IMAJIN.
Britanska skupina FIVE belei e dva
hita z naslovom Slam Dunk (Da Punk)
in When the Lights go out. Vedno bolj
popularni FIVE bodo razveselili najst-
nice s komadom GOT THE FEELING
^MbK; ki je hip-hop usmerjen.
V 80. smo mnogi posluali tako ime-
novano "tanc" glasbo. Po velikem
uspehu dueta Modem Talking si po-
dobnega uspeha eljo e eni "tanc -
deki" BAD BOVSBLUE, ki so tudi re-
miksali svoj najveji hit YOU'RE A
VVOMAN 98 ^ m i e K z a potrebe dis-
kotek.
Letos je v avtomobilski nesrei umrl
avstrijski pevec FALCO, ki po smrti iz-
redno dobro prodaja svoj material, saj
so na primer njegovo zadnjo malo
ploo Out of the Dark prodali v ve
kot milijonu primerkov. Zaloba zna-
nega FALCA sedaj teje denar in na
trie poilja tudi remix klasike DER
KOMISSAR '98 z albuma The Hit Sing-
les.
Danska skupina DAZE dela pod istim
producenstvom kot skupina Aqua in
glasbo snema za zalobo Universal.
Skupina DAZE se lahko pohvali z rela-
tivno uspenico Superhero, ki ji sledi
sodobni plesni komad TOGETHER
FOREVER ^lejeK namenjen po mo-
jem mnenju otrokom do 12. leta.
Britanska pevka DES'REE je v ZDA iz-
dala pesem Fire, ki jo poje v duetu z
Bobyfaceom. Odlina DES'REE pa je
za evropsko trie izdala prijetno pop
in soul obarvano pesem LIFE
*)K)t()K, ki jo boste nali tudi na nje-
nem novem albumu Supernatural.
Ameriki band THE B 52's je beleil
najve uspeha s skladbama Love
Shake in Meetthe Flinstones. Po petih
letih so THE B 52's ponovno skupaj s
preprosto pop/rock skladbo DEBBIE
^ ^ ^
-T^ 'T^
DEEP BLUE SOMETHING so prili
med popularne s konradom Breakfast
at Tifany's. Modri fantje izvajajo raz-
poznavno pesem SHE IS t t t , ki
napoveduje novo zgoenko z naslov-
om Byzantium.
kotska zasedba DEL AMITRI je znana
predvsem po svojih nevsakdanjih be-
sedilih. Ni novega za DEL AMITRI,
vendar zelo novo in dobro besedilo v
dokaj kontraverzni pesmi DON'T
COME HOMETOO SOON ))()KX)tC
Ameriko skupino SOUL ASVLUM
sestavljajo Tumed Sterlin Campbell -
bobni in vokal. Kari Mueller - bas kita-
ra, Daniel Murphy - kitara in David
Pinter - kitara. SOUL ASVLUM upajo
na uspeh v neizraziti rok pesmi I
WILL STILL BE LAUGHING ^ M e j ^ ki
bo le s teavo dosegla podoben uspeh
kot njihova super pesem Runaway
Train.
David Breznik

MED SPECIALCI
(Domiljijski spis)
Nekega dne smo specialci dobili
nalogo, da moramo ujeti tatove,
ki so na pobegu. Pri tem nam je
pomagal helikopter. Na postaji
smo se oblekli v rna oblaila. Na
glavah smo morali imeti maske.
Imeti smo jih morali zato, da nas
nihe ne bi prepoznal. Ko smo se
oblekli in smo imeli vse pripravl-
jeno, smo se vkrcali v helikopter.
Pitole so morale biti nabite in
pripravljene. Na helikopterju
smo si okoli pasu zavezali vrvi.
Pri tem delu smo morali biti zelo
hitri. Ko smo izsledili tatove.
LUJZEK
Dober den vsoki den! Moren se
Vam najpret pohvoliti, da sen
hija na 50-letnici naega Ted-
nika. Fajn smo se meti. Ta stori
smo spomine obujali, ta mlodi pa
so plesali po taktih Alfija Nipia
in jegovih muzikantov. Saj ste
vena kaj uli, saj je bija po radiji
indirektni prenos. Toti ta stori
Tednikovi sodelavci, notranji in
zunanji, smo ugotovlali, da smo
e boj sive forbe, enim pa so e
tudi lasje doj z glave pobegnoli.
Tokni so pa zakoni narave ali
kak bi reka moj sosid Jua: proti
vetri je metno lulati. Kaj se lu-
laja tie, se vam moren pohvoliti,
da meni iz leta v leto vije nese.
Vosik sen lehko por metov od
sebe pokropa, zaj pa mi e vije -
po kolenih pocurlja.
Bija sen tudi na obnem zboru
Drutva vinogradnikov in sad-
jarov v Jurincih. Veina jih je
jomrala, ke majo e pune
polovjoke lenskega vina in ga
smo se pripravili na pristanek.
Eden izmed kolegov je na hrbtu
nosil psa. Tedaj smo stopili na
nosila, ki so na helikopterju, da
bi lahko pristali. Ko so nas tatovi
zagledali, so se prestraili in
zaeli streljati. To nas ni zausta-
vilo. Po vrveh smo se hitro spus-
tili na tla. V zraku smo bili pri-
blino 15 do 20 m visoko. Ko smo
pristali, je kolega spustil nadnje
psa. Tatovi so bili e malo zmede-
ni. Niso vedeli, na koga bi strelja-
li. Mi smo bili na akcijo zelo do-
bro pripravljeni. Pes je tatove po-
diral in tekel za njimi. Nekaj
tatov smo celo ranili. Ko smo jih
dobili in jim nadeli lisice, so
nemrejo nikan odati. Resen je
sramota, da naa vloda iz Make-
donije vino uvoza, duma pa e s
svojim vinom ne vemo, kon bi ga
vlevali. Gui so, da gre za nekno
vezano trgovino - Makedonci vze-
mejo od Gorenja porhete in
drugo belo tehniko, namesto
dnara pa nam vino pripelajo.
uja se celo, da bomo s totega
vina jesih oziroma kis delali.
Prav je reka magister Tone Vo-
dovnikov, da je kis dober za obk-
lodke in si bomo lehko z njimi
glavobol vroili. Samo da bi jaz
priporoa tote obklodke tistim
pametnjakoviom, ki tokne
meddrovne posle skleplejo in e
boj siromaijo slovensko vi-
nogradnitvo. Ker je zaj po vi-
nogradnitvi vdara e novi
prometni zakon in obutno
zmaja potronjo vina, je resen
hujdi. Je prav reka eden od kole-
gov, da zaj celi den vica na njivi
ali pa v gorici in pije vodo, vino
pa si potli zveer duma natoi,
gdo si e piamo obloi. Prav je
napisa ovokrot sadjor ilec iz Vi-
tomarcov, da je vejka oslarija, ke
ti za en vejki prekrek lehko vze-
mejo vsa voznika dovoljenja
naenkrat - od traktorskega do
avta in motora. Ostonejo ti samo
e noge, al pa se z njimi ne do
orati in voziti.
Zadosti za gnes. Lepo vas po-
davljam. Dobro se jemljite.
LUJZEK
'c^Mladi dopisniki
prili policisti in jih odpeljali.
Nas pa je e akal helikopter na
blinjem travniku. Za tako dobro
opravljeno delo smo bili pohval-
jeni. To je bila ena naih naju-
spenejih in nevarnih akcij.
Marko Strami, 6.a,
O Videm
DODATNI POUK
Dodatni pouk
je za vsevedke,
za vse nas,
za same petke.
Uiteljica nas izbere,
pridne cvetke.
Drugi vsi gredo domov,
mi treniramo za petke.
Eva Hojski, 3.a,
O Breg
NAA NOVA OLA
Minilo je e kar nekaj asa, odkar
je na kraj Zavr dobil lepo, novo
olo. Ponosni smo nanjo,
predvsem mi otroci. Vsako jutro
nas lepo sprejme v svoje iste,
svetle uilnice, ki so lepo
opremljene. Uenci zelo radi pos-
luamo navodila uiteljev in se po
njih tudi ravnamo. Res je, da smo
tudi vasih nemirni in bi olo
najraje podrli. Ampak kje bi po-
tem telovadili, malicali, se uili?
Ko se je stara ola podrla, nismo
imeli dovolj dobrih pogojev za
portno vzgojo. Danes pa je dru-
gae. V novi telovadnici lahko te-
lovadimo z ogami, kolebnicami,
blazinami, na voljo imamo veliko
stvari. Tudi v olski kuhinji in je-
dilnici je lepo pokramljati. Z ma-
lico smo zelo zadovoljni, kaj ele
s kosili. Na oli nam dolgas pre-
ganja radio Petkica. Med odmori
radi prisluhnemo svojim prijatel-
jem in vrstnikom, pa tudi tova-
riem. Sprosti nas tudi glasba, pa
naj bo domaa ali tuja. Na oli
imamo tudi pridne pevce mladin-
skega in otrokega pevskega zbo-
ra. Uenci se udeleujemo raznih
tekmovanj, vkljuujemo se v raz-
ne kroke, predvsem pa tiste, kjer
se mnogo nauimo. Tudi uitelji
so prijazni, predvsem takrat, ko
smo pridni in delamo domae na-
loge. V uilnicah imamo tudi te-
levizorje, videorekorderje, glas-
zaeli kopati. Kopali so in kopali, Piem pismo moji teti
dokler se niso pojavile prve, a v Ameriko, stricu pa
zelo velike razpoke po mojih uil-
nicah. Uiteljice so otroke poslale
domov. Zveerilo se je, vso no so
v meni pokale stene, kar me je
v panijo.
Zraven tudi kaj nariem,
ampak skoraj ve
beni stolp, pa tudi uilnico s pri- zelo bolelo, tu in tam so bile napiem.
pomoki, ki nam sluijo za olski boleine tako mone, da sem Kadar teta pride k meni
radio. V oli gostujejo tudi vne c potoila marsikatero solzo. Boje- na obisk,
in uenci male ole. Otroci se radi vala sem se z vso mojo;^ vendar steem k njej
igrajo s pliastimi igrakami, sem se nazadnje podrla. alostna
kockami, punkami, avtomo- kot hiter blisk.
sem gledala vesele otroke, ki so se
bilki, radi pa tudi riejo. Veseli Zelo rad tudi jem,
veselili in mislili, da bodo sedaj
so, e jih obiemo stareji poitnice. Obrazi uiteljic so bili ampak vasih na dieto grem.
uenci. Na oli ne manjkajo tudi zaskrbljeni - kje bo potekal pouk. Zabavam se rad
kabineti, zbornica, tajnitvo, pi- Nekaj me je zelo zaudilo: ko sem kot dolgouhi, dolgouhi krat.
sarna za ravnatelja in velika gar- pogledala Mihca, sem opazila sol- Tudi v disko grem
deroba.
zo, kar me je naredilo sreno - to- in zapleem kot fenomen.
Veseli in ponosni smo na novo rej me je imel rad. Pustila sem
olo. Upamo, da bojtakna, kot je TV gledam vsak dan,
mesto novi oli, moja dua pa e
danes, tudi ostala. e na mnogih delam se, kot da nisem zaspan.
vedno lebdi - ivi v novi oli.
olah smo opazili razne grafite, Blaenka Gavez, Kadar ura je deset,
mi pa se bomo potrudili, da bo O Zavr moram jaz e kar bedet.
ola ostala lepa in ista. Ko smo Kadar ura je enajst,
prvi stopili vanjo, smo eleli, da SLONEK jaz v sanje se podam,
bi ola doakala vsaj toliko let,
kot jih je stara uilna zidana. A Jaz sem slonek da priakam drugi dan.
ker se vsak mesec kontrolne kar iz dungle doma, Marko Dugali, S.a,
vrstijo, si e vasih mislimo dru- kjer ivi moja mamica. O Kidrievo
gae.
Aleksandra Hrenjak,
O Zavr
BILA SEM OLA
Bil je 1. september. Sonce je sijalo
z neba, ki je bilo brez vsakega
oblaka. Gospod hinik je odprl
moja velika kripajoa vrata in
uenci so veselo pritekli v moje
velike uilnice. Odprli so okna,
dvignili rolete, da je toplo sonce
ogrelo mojih pet uilnic. Tova-
riice so odprle okna zbornice in
jo prezraile. Knjinica je bila se-
veda e temna, ko je vanjo stopila
neka uenka in sonce je obsijalo
knjige, ki so bile spoite in pri-
pravljene na novo branje. Mihec
je malce zamudil, ampak ni hu-
dega - moram vam povedati, da
on ni maral ole, ker je mislil, da
ga v oli uitelji "muijo", kakor
je govoril okrog in strail e dru-
ge uence in manje, predolske
otroke.
Pouk je hitro mineval, uenci, ki
so bili prej v mojih razredih, so se
odpeljali v druge ole, saj sem
imela le pet razredov. Uitelji in
ravnatelji so zaeli razmiljati o
prizidku. Tudi sama sem se vese-
lila tega, da dobim prijatelja, am-
pak nisem vedela, ali sem dovolj
mona in vzdrljiva, kajti stara
sem bila 108 let. Ko so prili stro-
ji, gradbeniki, tovornjaki, so Katja Juri, 8.c, OS Olge Megli
 252 krogov; 3. Stiven Voanec, Ljube in Damjan Fras. Na tek-
portne noviie Ormo, 251 krogov; 4. Iztok Ka- movanju je sodelovalo ve klubov NOGOMET
pun, MS, 244 krogov; 5. Aleksan- iz cele Slovenije in Hrvake.
flRtLSTVO m der Premu, TSO, 241 krogov. Ekipno so osvojili odlino drugo
I krog lige
^hodne regije jUDOm
Lukner mesto.

podroju obin Gornja Rad-
^na, Ljutomer, Miu^lca Sobota,
fpndava in Ormo, kar za ponno
^elstvo pomeni vzliodna regija,
j bil organiziran 1. krog regijske
j ge v portnem streljanju z malo-
uibrsko serijsko puko ekipno
jjj posamezno. Nastopilo je 13
ll^p oziroma 40 ix)sameznikov.
OjTtioki strelci so si priborili prvi
jlve mesti ekipno in prva tri posa-
^g^no. Ekipna uvretitev: 1. SD
^ o 731 krogov; 2. SD TSO
726 krogov; 3. SD Vojanica MS
714 krogov. Posamezne uvrstit-
ve; 1. Botjan pacapan, TSO, 253
jjfogov; 2. Andrej Stani, Ormo,
KRSHO, U U T O M E R / NAPOREN KONEC TEDNA ZA
KASAE
PADALSTVO #
Joe Marin
Juriniani I
Peti na pokalu
medaljami in pokali
v soboto, 30. maja, so se jitrin-
Alpe-Jadran
ski judoisti udeleili drugega po- Padalska ekipa Ptuja je v Opatiji
na evropskem pokalu - tretjem
kala v Jakobu pri Lenartu, la ga je
poalu Alpe-Jadran - osvojila peto
organiziral Judo klub elezniar
mesto, kar je do sedaj najveji
iz Maribora s pomojo O Jakob,
uspeh te ekipe v postavi Aleksan-
in dosegli odline rezultate ter na
der u, Gorazd Vindi, Igor
koncu ekipno drugo mesto. 6. ju-
Glaar, Boris Janekovi in Mi-
nija pa so se z osmimi tekmovalci
lan Juri. Nastopilo je estindvaj-
udeleili mednarodnega tekmo-
set ekip. Med mladinci posamez-
vanja na Jesenicah. Prva mesta so
niki je slavil Milan Juri, Boris
osvojili: Ale Horvat, Klemen
Janekovi (oba Ptuj) pa je bil
Hrga, Denis Hrga in Martina
tretji.
Hrga, druga mesta pa: Peter Ku-
hari, David Slodnjak, Klavdija Milan Krajnc
Lahko bi bilo bolie
Veraj je padel nogometni zastor tudi v Slove-
niji. Vse kvalifikacijske tekme za popolnitev lig
oziroma obstanek ali napredovanje so v senci
najvejega portnega dogodka v letu 1998, sve-
tovnega prvenstva v nogometu, ki poteka v
Franciji.
Nogometai Aluminija so dosegli, kar so narto-
vali, to pa ne vetja za ptujsko Dravo, ki je pred
prietkom sezone imela veje ambicije, ki so sega-
le celo proti prvi slovenski nogometni ligi. Vendar
je jesenski del tekmovanja bil katastrofalen. Okre-
pitve so prile in odle, menjavali so se trenerji, le
pravega in predvsem elenega rezultata ni bilo od
nikoder. V drugem delu prvenstva so morali po-
novno graditi ekipo. Ta del je bil veliko uspeneji
in celo zelo blizu je bilo etrto mesto, ki bi vodilo v
kvalifikacije za 1. ligo. Sicer pa je minula sezona za
ptujski tabor nauk, kako se v bodoe ne bi smelo
delati. Sedaj se v klubu pospeeno pripravljajo na
novo tekmovalno sezono in elimo jim, da ustvarijo
in doseejo tisto, kar si najbolj elijo, vendar v me-
jah realnosti. Do kod pa to see, bo vsekakor poka-
zal as.
Pri Aluminiju v Kidrievem so na koncu vseeno
zadovoljni. Prav v zadnjem sreanju so si uspeli
priigrati obstanek med drugoligai. Pri njih je bilo
ravno obratno kot pri ptujski Dravi: v prvem delu
tekmovanja so zaigrali zelo dobro in si nabrali kar
veliko tevilo tok, pomlad pa je bila skoraj kata-
strofalna. asa za ocene bodo v Kidrievem imeli
dovolj, seveda pa brez sprememb v igralskem ka-
dru ne bo lo. Zavedati se morajo, da v naslednji
tekmovalni sezoni iz 2. lige izpadejo kar tiri
motva. Sicer pa so uredili objekte, ki bodo sluili
naslednjim generacijam. Nekaj krogov pred kon-
cem tekmovanja je prilo do sprememb v vodstvu
kluba. Vse pa se je, kar se tie obstanka, sreno iz-
teklo.
Tako bo tudi v naslednji sezoni na programu
"veni stari dobri derbi", ki privabi izjemno veliko
gledalcev tako na Ruju kot v Kidrievem. asa za
priprave na novo sezono je dovolj. Glede na
vloeno delo bodo rezultati kaj hitro vidni. Sicer pa
veina ljubiteljev nogometa nima asa za
spremljanje slovenskega nogometa, ampak so vse
misli usmerjene v Francijo. Naj ivi nogomet!
Danilo Klajnek

PTUJ / OS DR. UUDEVITA PIVKA JVIALI NOGOMET /

KVALIFIKACIJSKA

itFko iupanw Prlelrl|e

v SOBOTO V KRKEM NAJHITREJA TESSEL T I N A , V N E D E U O PA V U U T O M E R U
Pretekli petek so na osnovni oli
Dr. Ljudevita Pivka v Ptuju izbirali
najboljega portnika in portnico
Vodja ekipe je bila uiteljica port-
ne vzgoje Marjeta Murko. Dosegli
pa so tudi odlino drugo mesto v
TEKMA ZA VSTOP V
2. L I G O

AAIVE LEBER - ATRAKTIVEN NASTOP U P A N O V I N P O G U M N A VONJA MIROSLAVA
LUCIJA S KOBILO LADY HOLLY, LUDVIK BRATUA D R U G I , V I L I TROFENIK TRETJI
v Ljutomeru je bil minulo ne-
deljo deseti tekmovalni dan za
kasae v letonji sezoni, ki so ga
popestrili e z dirko upanov
prlekih obin. Zmagal je ptujski
upan Miroslav Luci pred gosti-
teljem iz Ljutomera Ludvikom
Bratuo in ormokim upanom
Vilijem Trofenikom. Sicer pa so v
Ljutomeru pripravili osem izjem-
no privlanih kasakih dirk, ki so
raovi postregle z izvrstnimi re-
zultati in rekordi. V prvem nasto-
pu je dveletni rebec Devon MS
na vajetih Marka Slavia s kilo-
metrskim asom 1:18,3 postavil
nov dravni rekord za dveletne
kasae in napovedal bleeo ka-
riero.V o s r e ^ j i dirki najboljih
kasaev slovenske reje je etrti
z^red slavil Demos MS, ki ga je
vozil evropski prvak Marko Sla-
vi, dirko mednarodnega razreda
pa je dobil Active Leber na vajetih
Milana ana iz Ljubljane.Dosegel
je kilometrski as 1:14,7 in postal
drugi najhitreji kasa doslej na
slovenskih hipodromih.V lepem
^Temenu je dobro pripravljeno
prireditev spremljalo 1500 nav-
duenih ljubiteljev kasatva.
'Manj gledalcev je bilo v soboto
Krkem, saj je organizatorjem
Ponagajalo vreme. Trikrat so
fnagali Mariborani, dvakrat
entjernej in Brdo, ena zmaga pa
ostala doma.To nedeljo pa bo
^burljivo na lenarkem hipo-
letne kasae, 1600 m, zasluek do
100 tiso^SIT: 1. Valentino II
(Knecht-ilak, Maribor) 1:22,5,
2. Felicia (Jagodic, Brdo) 1:22,5
in 3. Leon (Zagorc, entjernej)
1:22,9; 3, dirka, avtostart za 3-
12-letne kasae, 1600 m, zasluek
do 200 tiso SIT: 1. Ita Rina
(Les, entjernej) 1:20,5, 2. Play-
boy (Crnkovi, Komenda) 1:20,8
in 3. Egidij (Cerar, Lj.Stoice)
1:22,3; 4. dirka, avtostart za 3-
12-letne kasae, 1600 m, zasluek
do 350 tiso SIT: 1. Suriya (Ma-
leti, entjernej) 1:20,7,2. Vicky
Crown (Orel, Lj. Stoice) 1:21,3
in 3. Fibera (Vidic, Brdo) 1:21,5;
5. dirka, avtostart za 3-12-letne
kasae, 1600 m, zasluek do 600
tiso SIT: 1. Jovanka (ubic,
Brdo) 1:20,3, 2. Condren (Gor-
janc, Brdo) 1:20,3 in 3. Polonca
(Kos, Ljutomer) 1:20,9; 6. dirka,
avtostart za 3-12-letne kasae,
1600 m, zasluek do 800 tiso
SIT: 1. Dalli Lobell (Pleko,
Maribor) 1:19,4, 2. Lepi B (Gor-
janc, Brdo) 1:20,2 in 3. Agil (An-
toni, entjernej) 1:20,4; 7.
dirka, avtostart za 3-12-letne
kasae, 1600 m: 1. Armena (Ma-
rinek, Brdo) 1:18,4, 2. Ahaja
Qa. Sagaj, Ljutomer) 1:18,7 in 3.
Jason B (Gorjanc, Brdo) 1:18,8;
8. dirka, avtostart za 3-12-letne
kasae, 1600 m: 1. Tassel Tina
(Slavi, Krko) 1:16,5, 2. Soul-
man (T. Makoter, Ljutomer)
letne-kasae, 2100 m, zasluek
do 100 tiso SIT: 1. Dijana
(Pleko, Maribor) 1:22,8,2. Fista
(Seren, Ljutomer) 1:22,8 in 3.
Crown (Puhar, Ljutomer)
1:24,3; 3. dirka, avtostart za 3-4-
letne kasae, 2100 m, zasluek do
200 tiso SIT: 1. Rion (Puhar, so prav tako zmagala (okrepljena so
Ljutomer) 1:23,6, 2. Serka B (Je-
kovec, Visoko) 1:23,6 in 3. Veno
(Kolar, Ljutomer) 1:24,0; 4. dir-
ka, avtostart za 3-12-letne
kasae, 2100 m, zasluek do 350
tiso SIT: 1. Arnie MS J a n ,
Bled) 1:19,7, 2. Mister Lobell
Qa. Sagaj, Ljutomer) 1:19,9 in 3.
Honey Goal (J. Makoter, Ljuto-
mer) 1:20,4; 5. dirka, avtostart za
3-12-letne kasae, 2100 m, zas-
luek do 550 tiso SIT: 1. Dali G-
Sagaj, Ljutomer) 1:20,5, 2. Chaj-
kovsky (Hrovat, Lj. Stoice)
1:20,7 in 3. Fabian (Slana, Ljuto-
mer) 1:21,3; 6. dirka, avtostart za
3-12-letne kasae, 1600 m, zas-
luek do 900 tiso SIT: 1. L
Quen (Heric, Ljutomer) 1:18,1,
2. Meri Lobell (Babi, Ljutomer)
1:18,3 in 3. Doris MS (Marinek,
Brdo) 1:18,5; 7. dirka, dirka
upanov obin Prlekije: 1. Mi-
roslav Luci,Ptuj, 2. Ludvik Bra-
tua, Ljutomer, 3. Vili Trofenik,
Ormo; 8. dirka, avtostart za 3-
12-letne kasae, 1600 m: 1. De-
mos MS (Slavi, K D MS
Kljuarovci) 1:17,2, 2. Rosso B
ole. V olskem letu 1997/98 so
uenci in uenke sodelovali na veli-
ko portnih tekmovanjih. Udeleili
so se podronih iger mariborske re-
gije v Slovenski Bistrici. Tam so se
pomerili v atletiki, kjer so osvojili
kar tiri prva mesta, v nogometu,
kjer so bili fantje drugi, in v roko-
metu, kjer so dekleta zmagala in si
pridobile pravico za nastop na re-
publikem pofinalu v Lendavi, kjer
bila z dvema igralkama O Gustava
iliha iz Maribora).
Na dravnih igrah v Celju so dek-
leta v finalu prepriljivo premagala
ekipo Gorenjske z rezultatom 8:2.
Najbolja igralka in strelka je bila
uenka ptujske ole Petra Zuran.
Rokonietaice najbolje v dravi
Al KI DO
skoku v viino, kjer je Tadej Mun-
da postavil tudi rekord ole (147
cm).
Za najboljega portnika so tako
izbrali Tadeja Munda, na drugo
mesto se je uvrstil Goran Golubi
in tretje Zlatko Krajnc. Pri dekle-
tih je slavila Sonja Petrovi pred
Suzano Muster in Petro uran.
Uenci so ob tej prilonosti pri-
pravili pod mentorstvom uiteljev
Franca Horvata in Zore Baji raz-
stavo izdelkov, nastalih pri pouku
tehninega pouka. Ravnatelj Rudi
Lenart je ob tem povedal: "Upam,
da se bomo tudi naslednje olsko
leto udeleili portnih iger v
taknem tevilu."
Milan Krajnc
Gosf/e
Pri Tonetu - KMN
Kriievii5:2/I:2/
STRELCI: 0:1 Ropoa/6/, 0:2 Os-
terc /11/, 1:2 Kocmut /30/, 2:2 Koc-
mut /43/, 3:2 Kurbos /46/, 4:2
vegla /52/, 5:2 Pihler /58/.
K M N PANTER: B. Krajnc, Be-
denik, Pihler, kurbos, Ladinek,
^ m a k . Kralj, R. Krajnc, Kocmut,
vegla.
Domai nogometai so dosegli
povsem zaslueno zmago tudi v
povratnem sreanju in se tako uvr-
stili v 2. SMNL. Toda zaetek je bil
zanje izredno rn. Gostje so hitro
povedli in prav tako dosegli e dru-
gi zadetek. Kazalo je, da je sanj
domaih o napredovanju konec.
Zelo vroe pred domaimi vrati je
bilo tri minute pred koricem, ko je
gostujoi napadalec D. nidari iz
ugodnega poloaja zadel desni vrat-
nik. Kazen je hitro sledila in do od-
mora so domai uspeli rezultat
zniati.
V nadaljevanju sreanja pa so gle-
dalci lahko videli povsem drugano
igro domae ekipe. Najprej so uspe-
li rezultat izenaiti in kaj hitro
preiti v vodstvo. Zraven zanesljive-
ga vodstva so ptujski nogometai
zamudili e veliko prilonosti za za-
detek. Proti koncu sreanja so po-
novno poizkusili zapretiti gostje iz
Krievcev, vendar je ostalo pri vi-
soki domai zmagi.
Danilo Klajnek

Wefim ^tmrmlla n^^r

dromu Polena, kjer bodo poleg
l^asakih dirk organizirali e tek-
movanje kmekih dvovpreg.
Rezultati dirk iz Krkega: L
^rka, avtostart za 3-letne
kasae, 1600 m, zasluek do 50
tiso SIT: 1. Bonney M (Lov-
^^ni, Maribor) 1:21,5,2. Deko-
^^Hoevar, Lj. Stoice) 1:21,8
3. Frisky (Slana, Ljutomer)
2. dirka, avtostart za 3-5-
JUDO
1:16,6 in 3. Whiteland Fonzi
Genko, Lj. Stoice) 1:19,1.
Rezultati dirk iz Ljutomera: 1.
dirka, avtostart za 2-letne
kasae, 1600 m: 1. Devon MS
(Slavi, K D MS Kljuarovci)
1:18,3, 2. Fortuna C Lee (Mako-
vec, Ljutomer) 1:19,7 in 3. Fil-
der (Hanekovi, Ljutomer)
1:22,2; 2. dirka, avtostart za 3-
(Crnkovi, Ljutomer) 1:18,6 in
3. Koran Keystone (Tramek,
Ljutomer) 1:19,0; 9. dirka, av-
tostart za 3-12-letne kasae, 1600
m: 1. Active Leber (an, Lj.
Stoice) 1:14,7, 2. Benjamin C
Lee (J. Makoter, Ljutomer)
1:15,3 in 3. Fighter Sund (Vu-
kosavljevi, Lj. Stoice) 1:15,4.
M.To
v Sloveniji in na odprtem drav-
Bruno Krajnc, Ale Dolika in Matja Satler so na Akademiji
nem prvenstvu, na katerem so v po-
borilnih portov v Ptuju opravili izpit za mojstre aikida (1.
sameznih disciplinah osvajali prva
DAN - prva mojstrska stopnja) in sodijo v tretjo generacijo ai-
mesta. So v redni sestavi demo tea-
kidok, ki so si ta naziv pridobili na Ptuju. ma AB, ki demostrira aikido na
Naziv so poloili pred izpitno ko- kaza veine so opravili tudi pred- karate turnirjih, kickboxing
misijo, v kateri so bili mojstri metnik 12 izpitov in predloili di- prvenstvih in budo gala showih v
Aljoa Horvan, Andrej Pulko, Ja- plomske naloge. Sloveniji in Hrvaki. Aikido je ja-
nez Cvetko in ki ji je predsedoval Krajnc, Dolika in Satler se z ai- ponska borilna veina goloroke sa-
Silvester Vogrinec, strokovni vodja kidom ukvarjajo pet let. Sodelovali
akademije. Zraven praktinega pri- so na prvem tekmovanju te veine
moobrambe, ki je zaslovela
predvsem zaradi hollywoodskih fil-

hlitnumam
Po osvojenem tretjem mestu na
Jialnem tekmovanju ekipnega
movalci 10 drav in 29 klubov.
Pri kadetih so bili najuspeneji
mov Stevena Segala. Na Ptuju jo
gojimo sedmo leto, v Sloveniji pa jo
je razen na Ptuju mo vaditi e
samo v Mariboru in Ljubljani.
Zadnji teden v maju so se na Aka-
demiji borilnih portov konala vsa
^nskega prvenstva Slovenije, tekmovalci iz Romunije in izpitna polaganja za nazive v kara-
katerem so tekmovalci J K Madarske, pri lanih pa so iz- teju, aikidu in kendu. Poloenih je
^rinica osvojil e peti ekipni stopali tekmovalci Poljske in bilo 52 pasov. Vije nazive so si pri-
l^okal v tem letu, dva pa tudi v eke. Miran Ploenjak je zelo dobili: karate: Dejan Ozvati (ju-
'ni, se je v nedeljo, 7. junija, uspeno predstavljal svoj klub, niorski rni pas - 1 . DAN), - aikido:
'J. pokalu Istre v Izoli izkazal saj je v kategoriji nad 100 kg Franc Majhen (1. KYU rjavi pas) in
jj^i^i predstavnik JK Gorinice osvojil prvo mesto, zelo atraktiv- v kendu: Janez Cvetko, Bruno
tekmovanju Miran Ploen- no pa je e drugi gladko prema- Krajnc, Mitja Petri in Robert
gal najtejega judoista Slovenije, Marke (1. KYU rjavi pas).

l^ad^ ^^^"irju so se v konkurenci ve kot 145 kg tekega Janeza Ce- Liljana Vogrinec
aetov in lanov pomerili tek- raja iz Celja. Zmaga Ploenjaka
je bila edino osvojeno prvo mes-
^^an Ploenjak postaja naj- to v lanski konkiu-enci na tem
oari ' ^ ^'oveniji v kategoriji turnirju. Tretja generacija mojstrov aikida: Bruno Krajnc, Matja Satler in
"^00 kg Miran Petek Ale Dolika (z leve)
 BORL / SUPER POP POROKA

Z DOMAIH LOGOV RODILE SO - E S T I ^

Porotni "dt^' SLOVENSKA BISTRICA V

prostorih Ljudske univerze Slo-
venska Bistrica bo danes (18.
eprav pronnetni strokovnja-
ki pravijo, da je varnost na slo-
venskih cestah relativno dobra,
MG: 'bnka KuhariJ
Lenica 30, Ormo - pelo'J
Branka Keri - Doberek

Nafalile in Gregorja junija) ob 17. uri odprtje razsta- Partizanska 23, Slovenska^
so vendar minuli konec tedna v
ve "Pohorje, Haloze in Dra- Bistrica - Urko; Mira-
vinjske gorice - na skupni prometnih nesreah ugasnila
Peuh, Volknerjeva c. I7 ^
ivljenjski prostor". Z izdelki in tiri loveka ivljenja, zakaj
Ptuj - An jo; Ida Krajnc, ^
raziskavami se bodo predstavili nesrea nikoli ne poiva, en-
M i n u l o s o b o t o se je v Sloveniji gotovo p o r o i l o precej mla- za nevesto so prijadrale z neba, udeleenci javnih del. Razstava Hrastovec 164, Zavr ,
krat udari tukaj, drugi tam.
d i h paro> najvejo pozornost pa sta s svojim dejanjem za kar so poskrbeli padalci. bo odprta do 27. junija. deka; Darinka Plohi, ^
Naega obmoja pa se je mi-
PTUJ V etrtek, 18. junija, bo Spuhlja 40, Ptuj - Julijo-1
vzbudila Natalija ^^seli in Gregor Martinjak, zmagovalca Potem pa je lo zares. V udo- nuli teden oitno izognila, saj
ob 19. uri v dvorani ptujske Helena Rajtmajei; Viava
S u p e r pop poroke m e s e c a j u n i j a . Za nagrado sta dobila vitem prostoru borlskega gradu, glasbene ole koncert enske- ni bilo niti ene veje prometne
20, Ptuj - Tima; Vida
v e l i a s t n o p o r o k o z vsem pripadajoim p o m p o m in ki bo poslej menda e vekrat ga pevskega zbora DPD Svo- nesree, prav tako ne drugih
kvorc, Breg 1, Sredie ob
gostil mladoporoence, je boda Ruj, ki poje pod dejanj in dogodkov, ki spadajo
b l i e m . Natalija si je c ud m a l i h n o g e l e l a veliko, raz- vodstvom Mitje Gobca, in Dravi - Patrika; Zdravka
zaroenca poroil goriniki v to rubriko.
k o n o , predvsem pa n e k o l i k o n e n a v a d n o p o r o k o in v sobo- ptujskega noneta, ki ga vodi Fi- Mei, Rimska pl. 3, P t u j .
upan Slavko V^senjak. Potem lip Maui. Da pa ne bo naa rubrika os- ^ r o n i k o ; Klavdija Petek,
to se ji j e elja u r e s n i i l a . tala povsem prazna, je
ko sta glasno povedala svoj "da", PTUJ V petek, 19. junija, bo erovinci 63, Ormo - 'fi-
kaken tolar in pot je bila prosta. pa se je veselje nadaljevalo s sku- ob 12. uri v Mestni hii razstava poskrbel neznanec, ki je vlomil moteja; Nataa Mesaric,
Poroni dan je bil za zaroenca
Na prireditvenem prostoru ju je pino tajerski baroni. Organiza- fotografij Utrinki iz ivljenja v stanovanjsko hio v Selcah Zg. Hajdina 15, Ptuj - i
dokaj naporen, saj so se ak-
akal bogat program, v katerem gozdov Ivana Potra, diplomira- pri Voliini, obina Lenart, in Roka; Natalija Kelemina,
tivnosti priele e dopoldne, ko tor je pozabil edino na vreme, ki
nega inenirja gozdarstva. lastnika olajal za obtono
sta si ogledala Dominkovo se je zvrstilo okrog 240 nastopa- mu jo je z izjemno nizkimi tem- Pavlovci 24, Ormo - I d e - ?
VELIKA NEDEUA KD Simo- rpalko, varilni aparat, kotno
domaijo, kjer so ju priakale in joih. Poleg svatov so si ga ogle- peraturami poteno zagodlo. na Gregoria bo pod ja; Renata Glasei; Sta- i
dali tudi tevilni gledalci. Roe brusilko, okoli 300 metrov roince 30, Kidrievo - j
z domaimi jedmi pogostile lu- vki vodstvom Lojzeta Matjaia po-
novno uprizorilo na prostem elektrinega kabla in nekaj raz- deklico; Natalija Horvat, s
karice iz Mokanjcev Nato sta se nega gradbenega materiala v
Miklovo Zalo. Predstave bodo Akereva 9, Rogaka Slati-;^
podala na letalie v Mokanjcih 19., 20., 21., 25., 26., 27. in 28. skupni vrednosti za dobrih 200
in se popeljala v modre viave, na - Bruno. i
junija, vedno ob 20.30. tisoakov Policisti za storiteem
od koder sta se spustila e na SLOVENSKA BISTRICA Za- poizvedujejo. POROKA PTUJ: Alojzi
zadnje resne priprave pred poro- vod za kulturo Slovenska Bistri- I p u , abjak 23, Ptuj, ini
ca vabi v okviru drugih Staro- FF Brigita Bolevi, Mokan-^
ko - obvezen obisk pri frizerju,
bistrikih veerov na koncert jci 46. ^
kosilo in ob 18.30 uri se je
Greentovvn Jazz Banda, ki bo v P T U J / DAEMOBILO-
porona kolona napotila proti petek, 19. junija, ob 21. uri na POROKA D O L ANE: Gre
gradu Bori. Pred grad so ju pri- notranjem grajskem dvoriu. VA JUNIJSKA A K C I J A gor Martinjak, Ratee 9, in
peljale konjske vprege v MAJPERK V veliki dvorani Natalija Veseli, \^ava 68,
odlinih koijah, spremljali pa
so ju kopjai iz Markovcev in
TVI bo v soboto, 20. junija, ob
18. uri osrednja slovesnost ob
50-letnici delovanja DPD Svo-
Podarili Ptuj.
UMRLI SO: Josip
konjeniki haloke konjenice.
Pred vhodom na prireditveni
boda Majperk, ki jo bodo
zdruili s praznovanjem dneva bodo tri Lonari, alovci 42,
1932 - t 6. junija 1998; :
prostor je njuno pot presekala
ranga, ki so jo pripravili lani
folklorne skupine Sava Kranj in
dravnosti. Osrednji del progra-
ma bodo prispevali lani mo-
kega pevskega zbora, ki praz-
avtomobile Maks Krambergei;
Lovrenc na Dravskem pol-
nuje 50-letnico delovanja in ga Pri ptujskem Daemobilu - ju 27, 1922 - t 4. junija^
tamburaka skupina Bisernica iz vodi zborovodja Stanko Vedlin. pooblaenemu prodajalcu 1998; Marija unkovi, ro-
Rete. Pokazati sta morala kar PTUJ V soboto, 20. junija, bo vozil Daewoo - je v maju po- jena Kozel, Zupeja vas 8,'
precej spretnosti, olajali so ju za Foto M . S l o d n j a k ob 21. uri na dvoriu minorits- tekala nagradna igra, v kateri * 1912 - t 5. junija 1998; '
kega samostana gala koncert so sodelovali vsi tisti, ki so se
Tereze Kesovija. Marija \bglai; rojena \&len-
PTUJ / PRI FABJANOVIH O B MLINSKI ULICI PTUJ V nedeljo, 21. junija, bo pri njih odloili za nakup no-
vega Daewooja. Ob koncu
ko, Dornava 77, 1919 - t j
ob 11. uri v krinem hodniku 6. junija 1998; Angela Gre-
dominikanskega samostana meseca so organizirali javno gorec, rojena Svenek, Sve-

Vzdrevalna dela so matineja, na kateri bo Pokra-

jinski muzej Ruj predstavil ne-
kaj na novo restavriranih
rimskih steklenih posod.
SPODNJA POLSKAVA
rebanje, nagrado - nov avto-
mobil Daewoo H c o - pa je
prejel Robert Krape iz
Kamnike ulice 50 v Mari-
tinci 15, 1938 - 1 4. junija
1998; Joef Holc, Oreje;
209, Ptuj, 1 9 2 1 - t 9. juni-
ja 1998; Roza Ules, rojena-

lahko tudi uniiujoia Zveza kulturnih drutev Slo-

venska Bistrica ter KUD Gasils-
ka godba Spodnja Polskava va-
bita na 21. medobinsko
sreanje pihalnih orkestrov
boru. Podobna, a e veja
nagradna igra poteka tudi v
juniju, ko bodo v velikem
nagradnem rebanju za kar
Mesarec, \^anci 68, ^^
1930 - t 9. junija 1998;1
Stanko ganjai; Gorenjski'
! Vrh 2, ^^ 1929 - t 9. junijaj
D a ljudem n i v s e e n o , kaj se dogaja z o k o l j e m , ki ga so tudi oskubili predel, kjer so tri popolnoma nove modele
Spodnja Polskava '98, ki bo v I 1998; Joefa Rajh, rojenaf
slu-bno uvajo, negujejo i n d o d a t n o bogatijo, j e p o k a z a l gnezdile race. Z vzdrevalci Stu- nedeljo, 21. junija, ob 15. uri. matiz sodelovali vsi junijski
kupci daewoojev Fras, O b , Studennici 10, j
dennice je tokrat 'odla' tudi VIDEM V nedeljo, 21. junija,
petkov t e l e f o n s i d klic Fabjanovih iz M l i n s k e u l i c e 2/a v Ptuj, * 1911 - t 10. junija
kalunica, ki je komaj priela bo ob 16. uri v dvorani nove Matiz je za majhen in izvi-
Ptuju. P o k l i c a l i s o n a s , ker s o j i m vzdrevalci S t u d e n n i c e obinske stavbe koncert I 1998; tefanija Kovaec,;.
rasti. Prepriana sem tudi, da e ren enoprostorec, po katerem
d o b e s e d n o porezali rastlinje ( p e r u n i k e , irise i n praprot), domae tamburake skupine, I rojena Majcen, Slomi 1,
bi mi nekritino posekali e pred uradno prodajo velja
ki s o ga z v e l i k o ljubeznijo z a s a d i l i i n negovali. R a s t l o j e ki jo vodi Joe migoc, ob 75- ^ 1923 : t 11. junija 1998;}
rastlinje ob Studennici, bi za- letnici njenega delovanja. Nas- veliko povpraevanje, akcija,
tik ob vodi, v n j e m s o svoj svet i m e l e tudi race i n druge ki poteka pri Daemobilu, pa ^ Nea trucl, Stritarjeva pot I
gotovo dobili katerega od topili bodo tudi gostje, tambu-
ivali, ki s o se tu tudi z njihovo p o m o j o p o n o v n o n a s e l i l e . raka skupina iz Cirkulan pod je zato e toliko bolj mikavna. I 1 , P t u j , * 1 9 1 5 - t 11. junija^
pozdravov inpektorjeA^" je
vodstvom Botjana Polajerja. t 1998; Branko Tfstenjak,
ogoreno hitela pripovedovati dm
V manj kot treh desetletjih, 150. Najbolj pa me jezi, da je ne- Uenci videmske ole bodo ^ Mihalovci 2/a, ^{c 1950 - t ^
'Btjana Fabjan, ki priakuje po- predstavili raziskovalno nalogo
kolikor ivijo ob Studennici, so dale vstran od nas Studennica 11. junija 1998;^ Milka
jasnilo vzdrevalcev Stu- o tamburaih v Vidmu.
Fabjanovi tako kot drugi blinji K Tiek, rojena ikonja,
resnino zapolnjena s smetmi, dennice za takno poetje. PTUJ V nedeljo, 21. junija, bo
sosedje veliko naredili, da je Stu- ob 20. uri v refektoriju minorits- ^ Miklav pri Ormou 67, *
dennica ponovno postala voda teh pa se niso lotili. Poleg tega pa MG
kega samostana koncert S 1912 - t 11. junija 1998;
(suho korito so zajezili) in da v enskega noneta Vivere iz Slo- i Stanislav Polanec, Bieki
njej ivijo krapi, raki, celo rene venske Bistrice. Vrh 6 3 , * 1951 - t 9. junija
koljke, ki jih sicer ob PTUJ Na dvoriu minorits-
kega samostana bo v sredo, 1998.
nedeljskem obisku nismo videli,
24. junija, ob 21. uri gostovalo
ker je deevje naredilo svoje. Mestno gledalie ljubljansko s
"lovek uiva v tej idiliki ob komedijo tajerc v Ljubljani.
vodi, izraa zadovoljstvo, da ta SLOVENSKA BISTRICA V li-
svet znova polno ivi, pa doivi kovnih salonih bistrikega gra-
tako opustoenje. Vemq da je du razstavlja do 10. septembra
svoja dela akademski slikar
treba potok vzdrevati, vendar Drago Ako.
ne tako, da uniujejo svet ob
njem. Pa e to me jezi, ker je po-
rezano rastlinje tako, kot je KINO PTUJ Ta teden vrtijo
ob 19. in 21. uri film Zadnji uda-
padlo, tudi ostalo, nihe se ni rec, nato pa od 23. do 28. junija
potrudil, da bi ga odstranil. Da prav tako ob 19. in 21. uri film
je ena praprot ostala in je niso Gospod Magoo.
porezali, ima verjetno zaslugo
na pes, ki ljubosumno uva ta
na predel ob potoku, v katerem
je trenutno tudi okoli 50 rac, v O b Studennici so vzdrevalci pokosili perunike,
zimskem asu pa jih je tudi do irIse in p r a p r o t . Foto: r t o m i r G o z n i k

P T U J / OB PRAZNIKU DRAVNOSTI

Tek ob meiah Sloventie

'Ekaki klub Maraton prireja 7. tek ob slovens-
ki meji v poastitev dneva dravnosti. Izvirna in
enkratna ideja ptujskih maratoncev je nastala
pred sedmimi leti ob razglasitvi samostojne Slo-
venije. 'Ekai tekakega kluba Maraton so od ta-
krat e estkrat ob tekli 1200 km dolgo slovensko
mejo. 'Ek je trajal neprekinjeno tiri dni in noi.
Za letonji tek pa so pripravili korenite spre-
membe. Na njem bo prvi sodelovalo ve ekip,
ki bodo med sabo tekmovale. Udelebo so e
potrdile portna enota Slovenske vojske, mi-
nistrstvo za notranje zadeve, ekipa Radenske in
'Ekaki klub Maraton Ptuj. 1 k se bo zaeT20. ju-
nija ob 17. uri pred Mestno hio na Ptuju, konec
prve etape pa bo 21. junija ob 20. uri v Logarski
dolini. Od tam se bo nadaljeval 22. junija ob 7.
uri in ob 20. uri se bo druga etapa konala v Bo-
vcu. Tetja etapa bo trajala od 6. do 20. ure in se
konala v Piranu, etrta se bo zaela 24. junija ob
5. uri v Kozini ter konala est kilometrov pred
Novim mestom ob 20. uri, zadnja etapa pa se bo
priela 25. junija ob 8. uri in konala ob 20. uri
pred Mestno hio na Ptuju.
M i i a n Krojne