Professional Documents
Culture Documents
Pespoti Po Komenskem Krasu-Slo
Pespoti Po Komenskem Krasu-Slo
Fabianijevo pot sestavlja ve medsebojno povezanih poti, tako da lahko zanemo kar s krono potjo
okoli tanjela, ki poteka po urejeni poti med borovci, dobrih 20m pod grajskim obzidjem. V Ferrarijev
vrt stopimo skozi paviljonek s kvadratnim tlorisom ter nadaljujemo pot navzdol proti umetnemu
jezercu, od kjer imamo lepo pogled na Ferrarijevo vilo na vrhu. Tale pot nam vzame priblino pol ure.
Pot nadaljujemo po makadamski poti mimo pokopalia sv. Gregorja, ki se nahaja na vzpetini med
tanjelom in Kobdiljem in nadaljujemo proti zgornjemu Kobdilju, kjer si lahko pogledamo Fabijanijevo
domaijo z znamenito murvo, nato pa se obrnemo in nadaljujemo proti spodnjem delu Kobdilja, kje
vidimo v preteklosti znailne spahnjence.
Tipina "spahnjenca"
Volji Grad je manja vasica na junem poboju Komenskega Krasa, 1,5 km oddaljena od Komna.
ivljenje v vasi sega v prazgodovino, kjer naj bi predniki iveli v enem vejih krakih gradi na
Debeli grii. Delo voljegrajskih kamnosekov se odraa na tevilnih lepo izklesanih kalunah,
konzolah, cerkvenih znamenjih - pilih, stopniih in drugih kamnitih detajlih. Med vake znamenitosti
spada podrunina cerkev sv. Janeza Krstnika, domaija znanega slovenskega esejista Marjana
Roanca, najveje gradie v obini Debela gria, cerkvena znamenja pili in Pot kamna. POT
KAMNA je urejena una pot po vasi in okolici, kjer boste lahko spoznali naravne in kulturne
posebnosti Voljega Grada, pile, japenco (jamo za gaenje apna), Debelo grio (haltatsko
gradie), ostanek kamnoloma, pastirsko hiko, suhe zidove z vrzelami (vhodi na parcele), krako
brezno (bezen), dolino Globonjak, kaverne, kale, obzidano vrtao.
Dolina poti: 4 km
Informacije: Drutvo Debela gria, Tel: 00386 (0)41 893 531, www.volcjigrad.com
L. Spacal tanjel
Organiziran pohod se izvede enkrat v letu (zaetek maja), ampak pot je urejena vse leto, tako da
hoda eljnim ni ovir, da se ne bi kadarkoli podali ez krako pokrajino, od kraja bivanja ter ustvarjanja
sicer v Trstu rojenega Lojzeta Spacala, verjetno najbolj znanega krakega slikarja, do umetnine same
po sebi tanjela.
Poti se lahko lotite s katerekoli smeri, opisali jo bomo, tako da zanemo v krbini: zanemo pri
nekdanji oli mimo vojakega pokopalia, kjer je L. Spacal pokopan, potem pa se podamo po
makadamski poti mimo Rubij do odcepa, do glavne ceste. Previdno prekamo cesto Komen Branik
in gremo naprej po makadamski poti proti Malemu dolu. Pot nadaljujemo skozi vas nato po kolovozu
Kal je plitva kotanja na krakih tleh, kjer se zbira deevnica. Voda ne pronica v notranjost ozemlja, ker
je dno prekrito z neprepustno plastjo gline ali ilovice. Naravni kal nastane, ko se na dnu vrtae zbere
plast gline, to je usedlin, ki so nastale s krakim preperevanjem. Ker je ta plast neprepustna, se
deevnica na njej ustavi in ustvarja naravni zbiralnik vode, ki je bil v preteklosti predvsem namenjen
napajanju ivine.
Kal Dolc
Na poti si lahko ogledate naravne in kulturne znamenitosti kot so spomenik NOB na placu v
Kobjeglavi, po obeh vaseh so tudi vaki vodnjaki tirne, tako pomembni zbiralniki pitne vode na
Krasu in kalune, ki varujejo krake domaije pred burjo. Ustavite se lahko tudi pri cerkvi sv. Mihaela,
ki je svojo konno podobo dobila v 17. stoletju. Glavni oltar je eden najlepih kamnitih baronih
oltarjev na irem podroju Primorske.
tirna
Avtor: Dragan Furlan
Z utrjenega Miklava se spustimo v vas Sveto. Med kamnitimi domaijami ena je mogoneja od
druge se sprehodimo do cerkve sv. Tilna.
Pot po trasi eleznice nas pripelje na razpotje, kjer traso eleznice preka kolovoz, ki gre iz Lipe proti
Ivanjemu Gradu. Tu se na izlet zdrui z izletom med Temnico in Lipo, ki uporabi nadaljevanje
eleznice proti Temnici. Mi pa zavijemo desno na kolovoz proti Lipi. Od cerkve v Lipi krenemo navzgor
mimo pokopalia. Na razpotju na robu vasi zavijemo levo. Po dobrih sto metrih smo pri odcepu poti
do dveh vojakih pokopali.
Od pokopali se vrnemo na makadamsko cesto in gremo po njej naprej do ceste, ki Lipo povezuje z
Dornberkom v Vipavski dolini. Nekaj sto metrov ji sledimo, nato pa na ovinku zavijemo navzdol do
ibeljev.
Iz ibeljev gremo po kolovozu do Poljan, kjer prekamo cesto krbina-Lipa in se podamo do stare
poti, med kamnite zidove ujet kolovoz. Tik pred vasjo gremo mimo kala Bailo, kjer se je nekdaj
napajala ivina, danes pa je voda pribealie tevilnim vodnim ivalim in rastlinam. krbino
doseemo v Dolnjem koncu, od koder se skozi vas sprehodimo e do izhodia pri oli in tako
zakljuimo izlet.
Dolina: 12,2 km
Informacije: Drutvo vrt krbina, Tel: 00386 (0)31 835 965, www.storija.info, www.kras-carso.com
Od cerkve se mimo majhnega kala Tuklca podamo do ostankov hi na Kuclju. Na Kuclju se pot obrne
proti jugu, po poboju navzgor. ez priblino pol ure doseemo razpotje, kjer se levo odcepi kolovoz,
ki mimo razgledia pelje do naslednjega razpotja za Vrcem. e gremo levo, se po dobrih dvesto
metrih znajdemo pri zanimivih kavernah v eni od vrta.
Grofova jama
Na ploadi nad vhodom v jamo, kjer je bil tudi topniki poloaj, se nam razprejo udoviti pogledi na
kraje pod nami. Pot nas vodi v jugozahodni smeri do naslednjega razgledia na Jastrebu. Z njega se
spustimo do ceste na sedlu med Jastrebom in sosednjo Gredino. Cesto, ki pelje na italijansko stran,
zgolj prekamo in se podamo proti Gredini. Odcep nas privede na razgledni vrh, obdan z mogonim
kamnitim okopom.
Steza oziroma kolovoz, ki prei poboje nad Brestovico, nas pripelje do gozdne ceste, po kateri ob
pogledu na Polje zlono sestopamo proti Brestovici. Skozi Dolenjo Brestovico se mimo cerkve vrnemo
do izhodia pri oli na robu vasi.
Vsako zadnjo nedeljo v mesecu oktobru, Turistino drutvo Brest organizira tradicionalni Pohod po
sledeh soke fronte. Prireditev je po padcu dravne meje dobila ezmejni znaaj. Pohodniki tako
lahko obiejo sosednji zamejski vasi Cerovlje in Medjo vas, ter tako hodijo po obeh straneh nekdanje
frontne rte Soke fronte.
Dolina: 9,3 km
Trajanje: 3-4 ure
Informacije:TD BREST Brestovica pri Komnu, Irena vigelj, Tel: 00386 (0)40 815 552, 00386 (0)5 766
43 34, irena.svigelj@siol.net, www.www.brestovica.com; www.kras-carso.com; www.storia.info.
Sveto je tipina kraka vas na 320 metrih nad morjem, ki jo z june strani omejujejo vinogradi
krakega terana na najplodneji kraki zemlji, s severa tipine kraka gmajna, na vzhodu jo iti bogat
hrastov gozd in travniki. Jedro vasi je Briteh, kjer je na vake placu znamenita cerkev sv. Tilha izjemne
arhitekture z najstarejo letnico 1576. Na placu je brjar vako plesie in vestoletna lipa. Ob glavni
cesti najdemo e vaki vodnjak iz leta 1858, spomenik padlim v NOV ter vojako pokopalie iz I.
svetovne vojne.
Izhodie vseh treh poti je na kriiu pri cerkvi sv. Tilha. Cerkev v osnovi iz 16. stoletja je vsekakor
vredna podrobnega ogleda predvsem v notranjosti, kjer se nam razkrije v tlorisu osmerokoten
prostor, katerega posebnost je nosilni steber, ki nosi denikasto ostreje.
Tako bi jo lahko imenovali zato, ker je poudarek na zanimivi naselbinski dediini vasi: krakih
domaijah, borjaih, portalih, jertah, vodnjakih. Od izhodia krenemo po cesti mimo nekdanje ole
proti Dolnji vasi. Najprej se odpravimo na juni rob vasi do agonje kaverne, ki je spomin na I.
svetovno vojno, nato pa se sprehodimo med stisnjenimi domaijami Dolnje vasi. Ob pogledu na
cerkev nas makadamska cesta pripelje do ceste proti Lipi. Za kriiem nas kal pospremi do manje
skupine hi v Samih. Rastlinjak najavi Gornjo vas, kjer se zane strnjeni del vasi, ki kot polkrog
obroblja dolino, po kateri se vijejo vinogradi, dno pa zaseda vojako pokopalie. Kratek presledek
med Gornjo in Srednjo vasjo zaseda obzidana lokev, kjer so do I. svetovne vojne zajemali pitno vodo.
V Srednji vasi mogone domaije s slikovitimi portali ne dopuajo nikakrnega ugibanja, zakaj temu
delu pravijo Bogati konc. Po vzhodnem robu vasi se vrnemo na izhodino toko pr cerkvi.
Dolina: 2,2 km
Poudarek poti je na ogledu prazgodovinskega gradia Martinie severno od vasi. Zaetni del poti je
do Gornje vasi enak kot pri prvi poti; tam pa zavije proti rahlo dvignjenemu svetu, kjer so v obliki
dolgih kamnitih nasipov ohranjeni ostanki gradia, v njihovem zavetju pa travniki, vinogradi in z
grmovjem in drevjem zaraene nekdanje obdelane povrine. Najvija toka vzhodnega dela nosi ime
po sv. Miklavu. Na vzvieni toki je namre na zaetku naega tisoletja stala cerkvica, ostanki
ruevin pa naj bi pripadali tudi protiturkemu taboru. Miklavevo ime nosi tudi lokev, mimo katere
vodi pot proti vrhu. Pod vrhom se prikljuimo na kolovoz iz Svetega proti krbini, po katerem so
nekdaj hodili v mlin in kovaijo v krbino ali obdelovat vinograde v Vipavski dolini. Izkoristimo ga, da
se po razglednem robu vrnemo nazaj v vas, kjer se prikljuimo na prvo pot.
Dolina: 3,284 km
Do Dolnje vasi sledimo prvi poti nato pa iz vasi zavijemo v gozd. Obiemo gmajnati predel zahodno
in severno od vasi. Neko se je tu pasla ivina, oiene predele so kosili, na dnu ograjenih vrta pa so
bile skrbno obdelane njivice. Danes pokrajino vse bolj obvladuje gozd. Med bori, gabri in jeseni se
skrivajo kamniti zidovi, ki so razmejevali obdelane parcele in usmerjali kolovoze. Prav hoja po
kolovozih, ujetih med kamnite zidove, predstavlja znailno doivetje poti. e bolj pa preseneti skrita
in pozabljena dediina prve svetovne vojne. Od Svetega je proti Kostanjevici vodila vojaka eleznica
in po kamnitem nasipu opuene trase nas vodi kar lep kos poti. Najbolj oddaljena toka poti je
Globoki dol. Skoraj 50 metrov globoka vrtaa na svojem ravnem dnu skriva kar nekaj zanimivosti.
Najbolj izstopa velikanska jelka, ena najvejih na Krasu. Ni kaj veliko ne zaostaja njena soseda
smreka. Po robu in na pobojih je tudi vse polno jam. Veinoma so delo lovekih rok, ki so tu kopale
pesek. Iz Globokega dola se obrnemo nazaj k vasi. Kmalu nas veliki kamniti nasipi opozorijo, da se
bliamo Martiniu in s tem prikljuku na drugo pot, ki nas med ostanki gradia popelje v vas.
Dolina: 5,460 km
Informacije: Vaka skupnost Sveto, Botjan Lozej, 00386 (0)41 352 479