OBINA KOMEN

TURISTINO INFORMACIJSKI CENTER

TANJEL
tanjel 42c, 6222 tanjel
tel.: +386 (0)5 769 00 56, +386 (0)41
383 986
e-mail: tic.stanjel@komen.si
www.kras-carso.com

PEPOTI PO KOMENSKEM KRASU

FABIANIJEVA POT med tanjelom in Kobdiljem

Fabianijevo pot sestavlja ve medsebojno povezanih poti, tako da lahko zanemo kar s krono potjo
okoli tanjela, ki poteka po urejeni poti med borovci, dobrih 20m pod grajskim obzidjem. V Ferrarijev
vrt stopimo skozi paviljonek s kvadratnim tlorisom ter nadaljujemo pot navzdol proti umetnemu
jezercu, od kjer imamo lepo pogled na Ferrarijevo vilo na vrhu. Tale pot nam vzame priblino pol ure.
Pot nadaljujemo po makadamski poti mimo pokopalia sv. Gregorja, ki se nahaja na vzpetini med
tanjelom in Kobdiljem in nadaljujemo proti zgornjemu Kobdilju, kjer si lahko pogledamo Fabijanijevo
domaijo z znamenito murvo, nato pa se obrnemo in nadaljujemo proti spodnjem delu Kobdilja, kje
vidimo v preteklosti znailne spahnjence.

Tipina "spahnjenca"

Od tu pa lahko nadaljujemo proti avstro-ogrskem pokopaliu iz

1. svetovne vojne, ki se ravno tako nahaja med tema dvema
vasema, iz kjer se ponovnopovzpnemo v tanjel mimo vodne
rpalke, ki so jo uporabljali za potrebe eleznice.

Trajanje poti: 1,5 2h

Informacije: TIC tanjel.

TIC TANJEL - Turistino informacijski center

tanjel 42c, 6222 tanjel, Tel: 00386 5 769 00 56; gsm: 00386 41 383 986; e-mail: tic.stanjel@komen.si;
www.kras-carso.com
1
 POT KAMNA v Voljem Gradu

Volji Grad Pot mimo Debele grie Pastirska hiica

Volji Grad je manja vasica na junem poboju Komenskega Krasa, 1,5 km oddaljena od Komna.
ivljenje v vasi sega v prazgodovino, kjer naj bi predniki iveli v enem vejih krakih gradi na
Debeli grii. Delo voljegrajskih kamnosekov se odraa na tevilnih lepo izklesanih kalunah,
konzolah, cerkvenih znamenjih - pilih, stopniih in drugih kamnitih detajlih. Med vake znamenitosti
spada podrunina cerkev sv. Janeza Krstnika, domaija znanega slovenskega esejista Marjana
Roanca, najveje gradie v obini Debela gria, cerkvena znamenja pili in Pot kamna. POT
KAMNA je urejena una pot po vasi in okolici, kjer boste lahko spoznali naravne in kulturne
posebnosti Voljega Grada, pile, japenco (jamo za gaenje apna), Debelo grio (haltatsko
gradie), ostanek kamnoloma, pastirsko hiko, suhe zidove z vrzelami (vhodi na parcele), krako
brezno (bezen), dolino Globonjak, kaverne, kale, obzidano vrtao.

Dolina poti: 4 km
Informacije: Drutvo Debela gria, Tel: 00386 (0)41 893 531, www.volcjigrad.com

SPACALOVA POT oziroma

SPACALOV POHOD med krbino in tanjelom

L. Spacal tanjel

Organiziran pohod se izvede enkrat v letu (zaetek maja), ampak pot je urejena vse leto, tako da
hoda eljnim ni ovir, da se ne bi kadarkoli podali ez krako pokrajino, od kraja bivanja ter ustvarjanja
sicer v Trstu rojenega Lojzeta Spacala, verjetno najbolj znanega krakega slikarja, do umetnine same
po sebi tanjela.
Poti se lahko lotite s katerekoli smeri, opisali jo bomo, tako da zanemo v krbini: zanemo pri
nekdanji oli mimo vojakega pokopalia, kjer je L. Spacal pokopan, potem pa se podamo po
makadamski poti mimo Rubij do odcepa, do glavne ceste. Previdno prekamo cesto Komen Branik
in gremo naprej po makadamski poti proti Malemu dolu. Pot nadaljujemo skozi vas nato po kolovozu

TIC TANJEL - Turistino informacijski center

tanjel 42c, 6222 tanjel, Tel: 00386 5 769 00 56; gsm: 00386 41 383 986; e-mail: tic.stanjel@komen.si;
www.kras-carso.com
2
in gmajni proti Kobjeglavi mimo otnega kala po vasi do cerkve sv. Mihaela. Po postanku krenemo
naprej proti tanjelu.

Dolina poti: cca. 14km, nezahtevna

Informacije:
Grad tanjel Galerija L. Spacala, Tel: +386 (0)5 769 01 97, gradstanjel@guest.arnes.si
Drutvo vrt krbina, Tel: 00386 (0)31 267 529, www.storija.info, www.kras-carso.com

POT DEVETIH KALOV Kobjeglava

Pot prinete na placu v Kobjeglavi, kjer vas pozdravijo informacijske table z zemljevidom poti. Pot vas
bo vodila po preteno borovem gozdu, manji del poti pa je speljan po vaseh Kobjeglava in Tupele.

Plac v Kobjeglavi in spomenik NOB

Kal je plitva kotanja na krakih tleh, kjer se zbira deevnica. Voda ne pronica v notranjost ozemlja, ker
je dno prekrito z neprepustno plastjo gline ali ilovice. Naravni kal nastane, ko se na dnu vrtae zbere
plast gline, to je usedlin, ki so nastale s krakim preperevanjem. Ker je ta plast neprepustna, se
deevnica na njej ustavi in ustvarja naravni zbiralnik vode, ki je bil v preteklosti predvsem namenjen
napajanju ivine.

Kal Dolc

Avtor: Dragan Furlan

Na poti si lahko ogledate naravne in kulturne znamenitosti kot so spomenik NOB na placu v
Kobjeglavi, po obeh vaseh so tudi vaki vodnjaki tirne, tako pomembni zbiralniki pitne vode na
Krasu in kalune, ki varujejo krake domaije pred burjo. Ustavite se lahko tudi pri cerkvi sv. Mihaela,
ki je svojo konno podobo dobila v 17. stoletju. Glavni oltar je eden najlepih kamnitih baronih
oltarjev na irem podroju Primorske.

TIC TANJEL - Turistino informacijski center

tanjel 42c, 6222 tanjel, Tel: 00386 5 769 00 56; gsm: 00386 41 383 986; e-mail: tic.stanjel@komen.si;
www.kras-carso.com
3
 Domaija

tirna
Avtor: Dragan Furlan

V gozdu za vasjo je prikazano tudi smolarjenje, pridobivanje smole ki so jo do nedavnega uporabljali v

kemini industriji prvotno pa so smolo uporabljali za izdelavo bakel in za zaigalne puice.
Ob poti najdemo rastia razlinih vrst cvetlic, redke trave in zelia pa tudi zanimive in redke ivali.

Dolina poti: cca. 7 km

Informacije: KUTD Kraki slavek Kobjeglava Tupele, tel.: 00386 (0)31 203 712,
kraski.slavcek@gmail.com

IZLET PO ZALEDJU SOKE FRONTE NA KRASU - krbina

Izhodie za izlet je pred nekdanjo olo v krbini, od koder krenemo v Dolenji konec, juni del vasi. Na
razpotju pri koritu zavijemo levo med stare hie, kjer jo na naslednjem razpotju uberemo desno, ven
iz vasi na kolovoz proti Svetemu. Kmalu pridemo v gozdu, skozi katerega se blago vzpenjamo do Sv.
Miklava.

Cerkev Sv. Antona v krbini

Z utrjenega Miklava se spustimo v vas Sveto. Med kamnitimi domaijami ena je mogoneja od
druge se sprehodimo do cerkve sv. Tilna.

Znamenita oktagonalna ladja v cerkvi Sv.

Tilna v Svetem

TIC TANJEL - Turistino informacijski center

tanjel 42c, 6222 tanjel, Tel: 00386 5 769 00 56; gsm: 00386 41 383 986; e-mail: tic.stanjel@komen.si;
www.kras-carso.com
4
e se od cerkve mimo nekdanje gostilne premaknemo v smeri Lipe, kamor smo namenjeni, opazimo
na desni vojako pokopalie. Naprej od pokopalia, e izven vasi, na razpotju krenemo naravnost na
makadamsko cesto. e po slabih dvesto metrih, ko pridemo iz gozdika, zavijemo levo, nato pa po sto
metrih desno. Znajdemo se na trasi vojake eleznice iz prve svetovne vojne, ki je povezovala
Dutovlje prek Komna s Kostanjevico.

Spomenik na vojakem pokopaliu v Svetem

Pot po trasi eleznice nas pripelje na razpotje, kjer traso eleznice preka kolovoz, ki gre iz Lipe proti
Ivanjemu Gradu. Tu se na izlet zdrui z izletom med Temnico in Lipo, ki uporabi nadaljevanje
eleznice proti Temnici. Mi pa zavijemo desno na kolovoz proti Lipi. Od cerkve v Lipi krenemo navzgor
mimo pokopalia. Na razpotju na robu vasi zavijemo levo. Po dobrih sto metrih smo pri odcepu poti
do dveh vojakih pokopali.

Od pokopali se vrnemo na makadamsko cesto in gremo po njej naprej do ceste, ki Lipo povezuje z
Dornberkom v Vipavski dolini. Nekaj sto metrov ji sledimo, nato pa na ovinku zavijemo navzdol do
ibeljev.

Iz ibeljev gremo po kolovozu do Poljan, kjer prekamo cesto krbina-Lipa in se podamo do stare
poti, med kamnite zidove ujet kolovoz. Tik pred vasjo gremo mimo kala Bailo, kjer se je nekdaj
napajala ivina, danes pa je voda pribealie tevilnim vodnim ivalim in rastlinam. krbino
doseemo v Dolnjem koncu, od koder se skozi vas sprehodimo e do izhodia pri oli in tako
zakljuimo izlet.

Dolina: 12,2 km
Informacije: Drutvo vrt krbina, Tel: 00386 (0)31 835 965, www.storija.info, www.kras-carso.com

IZLET NA JUNI BRANIK SOKE FRONTE Brestovica

Izhodie krone poti na Grmado je pred nekdanjo olo v Dolenji Brestovici, zgrajeni med obema
svetovnima vojnama. Od tam se prek Polja podamo v kilometer oddaljeno Gorenjo Brestovico. Malo
naprej od kamnitega znamenja zavijemo desno na kolovoz, ki nas med vinogradi pripelje v vas,
stisnjeno na vzhodnem robu Polja. V Gorenji Brestovici zavijemo desno proti vznoju hriba in se
vzpnemo do cerkvice svete Anastazije.

TIC TANJEL - Turistino informacijski center

tanjel 42c, 6222 tanjel, Tel: 00386 5 769 00 56; gsm: 00386 41 383 986; e-mail: tic.stanjel@komen.si;
www.kras-carso.com
5
 Cerkvica sv. Anastazije v Brestovici

Od cerkve se mimo majhnega kala Tuklca podamo do ostankov hi na Kuclju. Na Kuclju se pot obrne
proti jugu, po poboju navzgor. ez priblino pol ure doseemo razpotje, kjer se levo odcepi kolovoz,
ki mimo razgledia pelje do naslednjega razpotja za Vrcem. e gremo levo, se po dobrih dvesto
metrih znajdemo pri zanimivih kavernah v eni od vrta.

Pogled na Grmado, kjer je bilo za asa

1. svetovne vojne bojie.

Vrnemo se na razpotje za Vrcem in se podamo navkreber. Od stranice tik ob meji prispemo do

kolovoza, ki pod Ostrim vrhom vodi v Cerovlje. Po njem se spustimo proti severu do razpotja, kjer se
ponovno podamo navzgor proti vrhu Grmade. Vse oji in vse bolj strm kamnit kolovoz nas tik ob meji
z Italijo pripelje do naslednje ceste, ki je neko povezovala Medjo vas s Cerovljami, promet po njej pa
je prekinila dravna meja. Cesto zgolj prekamo in se po stezi vzpnemo ez vrno poboje Grofovih
hribov. Grofovi hribi so le del pleatega hriba Grmada, ki je najbolj znan iz asa soke fronte. Med
priami te zgodovine je tudi Grofova jama. Vhod vanjo je tik pod najvijo toko naega izleta.

Grofova jama

Na ploadi nad vhodom v jamo, kjer je bil tudi topniki poloaj, se nam razprejo udoviti pogledi na
kraje pod nami. Pot nas vodi v jugozahodni smeri do naslednjega razgledia na Jastrebu. Z njega se
spustimo do ceste na sedlu med Jastrebom in sosednjo Gredino. Cesto, ki pelje na italijansko stran,
zgolj prekamo in se podamo proti Gredini. Odcep nas privede na razgledni vrh, obdan z mogonim
kamnitim okopom.

TIC TANJEL - Turistino informacijski center

tanjel 42c, 6222 tanjel, Tel: 00386 5 769 00 56; gsm: 00386 41 383 986; e-mail: tic.stanjel@komen.si;
www.kras-carso.com
6
Vrnemo se na stezo pod Gredino in si malo nije, pod sosednjim Vriem, ogledamo e ostanke
nekdanje apnenice.

Steza oziroma kolovoz, ki prei poboje nad Brestovico, nas pripelje do gozdne ceste, po kateri ob
pogledu na Polje zlono sestopamo proti Brestovici. Skozi Dolenjo Brestovico se mimo cerkve vrnemo
do izhodia pri oli na robu vasi.

Vsako zadnjo nedeljo v mesecu oktobru, Turistino drutvo Brest organizira tradicionalni Pohod po
sledeh soke fronte. Prireditev je po padcu dravne meje dobila ezmejni znaaj. Pohodniki tako
lahko obiejo sosednji zamejski vasi Cerovlje in Medjo vas, ter tako hodijo po obeh straneh nekdanje
frontne rte Soke fronte.

Dolina: 9,3 km
Trajanje: 3-4 ure
Informacije:TD BREST Brestovica pri Komnu, Irena vigelj, Tel: 00386 (0)40 815 552, 00386 (0)5 766
43 34, irena.svigelj@siol.net, www.www.brestovica.com; www.kras-carso.com; www.storia.info.

SVETO SKOZI VSE LETO Sveto

Sveto je tipina kraka vas na 320 metrih nad morjem, ki jo z june strani omejujejo vinogradi
krakega terana na najplodneji kraki zemlji, s severa tipine kraka gmajna, na vzhodu jo iti bogat
hrastov gozd in travniki. Jedro vasi je Briteh, kjer je na vake placu znamenita cerkev sv. Tilha izjemne
arhitekture z najstarejo letnico 1576. Na placu je brjar vako plesie in vestoletna lipa. Ob glavni
cesti najdemo e vaki vodnjak iz leta 1858, spomenik padlim v NOV ter vojako pokopalie iz I.
svetovne vojne.

Sveto pri Komnu

Izhodie vseh treh poti je na kriiu pri cerkvi sv. Tilha. Cerkev v osnovi iz 16. stoletja je vsekakor
vredna podrobnega ogleda predvsem v notranjosti, kjer se nam razkrije v tlorisu osmerokoten
prostor, katerega posebnost je nosilni steber, ki nosi denikasto ostreje.

Osmerokotna ladja v cerkvi Sv. Tilha

TIC TANJEL - Turistino informacijski center

tanjel 42c, 6222 tanjel, Tel: 00386 5 769 00 56; gsm: 00386 41 383 986; e-mail: tic.stanjel@komen.si;
www.kras-carso.com
7
Krona pot 1 Arhitekturna pot:

Tako bi jo lahko imenovali zato, ker je poudarek na zanimivi naselbinski dediini vasi: krakih
domaijah, borjaih, portalih, jertah, vodnjakih. Od izhodia krenemo po cesti mimo nekdanje ole
proti Dolnji vasi. Najprej se odpravimo na juni rob vasi do agonje kaverne, ki je spomin na I.
svetovno vojno, nato pa se sprehodimo med stisnjenimi domaijami Dolnje vasi. Ob pogledu na
cerkev nas makadamska cesta pripelje do ceste proti Lipi. Za kriiem nas kal pospremi do manje
skupine hi v Samih. Rastlinjak najavi Gornjo vas, kjer se zane strnjeni del vasi, ki kot polkrog
obroblja dolino, po kateri se vijejo vinogradi, dno pa zaseda vojako pokopalie. Kratek presledek
med Gornjo in Srednjo vasjo zaseda obzidana lokev, kjer so do I. svetovne vojne zajemali pitno vodo.
V Srednji vasi mogone domaije s slikovitimi portali ne dopuajo nikakrnega ugibanja, zakaj temu
delu pravijo Bogati konc. Po vzhodnem robu vasi se vrnemo na izhodino toko pr cerkvi.

Dolina: 2,2 km

Krona pot 2 Zgodovinska pot:

Poudarek poti je na ogledu prazgodovinskega gradia Martinie severno od vasi. Zaetni del poti je
do Gornje vasi enak kot pri prvi poti; tam pa zavije proti rahlo dvignjenemu svetu, kjer so v obliki
dolgih kamnitih nasipov ohranjeni ostanki gradia, v njihovem zavetju pa travniki, vinogradi in z
grmovjem in drevjem zaraene nekdanje obdelane povrine. Najvija toka vzhodnega dela nosi ime
po sv. Miklavu. Na vzvieni toki je namre na zaetku naega tisoletja stala cerkvica, ostanki
ruevin pa naj bi pripadali tudi protiturkemu taboru. Miklavevo ime nosi tudi lokev, mimo katere
vodi pot proti vrhu. Pod vrhom se prikljuimo na kolovoz iz Svetega proti krbini, po katerem so
nekdaj hodili v mlin in kovaijo v krbino ali obdelovat vinograde v Vipavski dolini. Izkoristimo ga, da
se po razglednem robu vrnemo nazaj v vas, kjer se prikljuimo na prvo pot.

Dolina: 3,284 km

Krona pot 3 Naravoslovna pot:

Do Dolnje vasi sledimo prvi poti nato pa iz vasi zavijemo v gozd. Obiemo gmajnati predel zahodno
in severno od vasi. Neko se je tu pasla ivina, oiene predele so kosili, na dnu ograjenih vrta pa so
bile skrbno obdelane njivice. Danes pokrajino vse bolj obvladuje gozd. Med bori, gabri in jeseni se
skrivajo kamniti zidovi, ki so razmejevali obdelane parcele in usmerjali kolovoze. Prav hoja po
kolovozih, ujetih med kamnite zidove, predstavlja znailno doivetje poti. e bolj pa preseneti skrita
in pozabljena dediina prve svetovne vojne. Od Svetega je proti Kostanjevici vodila vojaka eleznica
in po kamnitem nasipu opuene trase nas vodi kar lep kos poti. Najbolj oddaljena toka poti je
Globoki dol. Skoraj 50 metrov globoka vrtaa na svojem ravnem dnu skriva kar nekaj zanimivosti.
Najbolj izstopa velikanska jelka, ena najvejih na Krasu. Ni kaj veliko ne zaostaja njena soseda
smreka. Po robu in na pobojih je tudi vse polno jam. Veinoma so delo lovekih rok, ki so tu kopale
pesek. Iz Globokega dola se obrnemo nazaj k vasi. Kmalu nas veliki kamniti nasipi opozorijo, da se
bliamo Martiniu in s tem prikljuku na drugo pot, ki nas med ostanki gradia popelje v vas.

Dolina: 5,460 km

Informacije: Vaka skupnost Sveto, Botjan Lozej, 00386 (0)41 352 479

TIC TANJEL - Turistino informacijski center

tanjel 42c, 6222 tanjel, Tel: 00386 5 769 00 56; gsm: 00386 41 383 986; e-mail: tic.stanjel@komen.si;
www.kras-carso.com
8