Professional Documents
Culture Documents
S 7 Škrbina, Izlet Po Zaledju Soške Fronte
S 7 Škrbina, Izlet Po Zaledju Soške Fronte
na Komenskem Krasu
98
Dolina/ trajanje izleta: 12,2 km, 3-4 ure Izhodie za izlet je pred nekdanjo olo v krbini, od koder
Zahtevnost: nezahtevno krenemo v Dolenji Konec, juni del vasi. Na razpotju pri
Izhodie: pri nekdanji oli v krbini koritu zavijemo levo med stare hie, kjer jo na naslednjem
Informacije: TIC tanjel, Drutvo VRT, krbina razpotju uberemo desno, ven iz vasi na kolovoz proti
Svetemu. Po njem so nekdaj iz Svetega hodili v krbino
Izlet je speljan po osrju Komenskega Krasa, po v mlin ali h kovau, nekateri pa e naprej obdelovat
planotastem svetu med krbino, Svetim in Lipo, krakimi vinograde na vipavsko stran. Kmalu pridemo v gozd, skozi
vasmi, ki jih neposredni boji prve svetovne vojne niso katerega se blago vzpenjamo do Sv. Miklava.
zajeli, kar pa e ne pomeni, da niso bile prizadete.
Predstavljale so neposredno zaledje frontne rte, e
posebej po esti soki bitki, ko so se boji z Doberdobskega
Krasa preselili na Komenskega. Domaini so morali Sv. Miklav je nad okoliki teren rahlo dvignjena
v begunstvo, vasi pa je zavzela vojska, ki je postavljala vzpetina severno od vasi Sveto. Na njem je bilo
skladia, razne delavnice in bolninice, kopala varna gradie, utrjeno eleznodobno naselje, obdano z
zavetja, gradila ceste, vodovode in vojake eleznice. mogonimi kamnitimi okopi, ki e danes spominjajo
na prazgodovinsko poselitev Krasa. Eno zraven
krbina je vas na vznoju vzpetin, ki na severu obrobljajo drugega sta bili celo dve taki naselji, Martinie
planoto Krasa. Prvi zgodovinski podatki o vasi segajo v nekoliko zahodneje in Miklav na vzhodnem robu.
leto 1200, ko se vas krbina v seznamu gorikih grofov Slednjemu so dali ime po cerkvici sv. Miklava, ki
omenja kot Serbin. Cesta deli naselje na dolnjo in gornjo je tu stala v srednjem veku, na zaetku prejnjega
vas, ki sta gruasto razporejeni okrog rodovitnih vrta. tisoletja, do nje pa je vodila romarska pot. V asu
Iz podobe vasi, ki jo sestavljajo kamnite krake domaije, turkih vpadov so si domaini tu uredili tabor,
izstopa cerkev sv. Antona Padovanskega v gornjem delu kamor so se zatekli pred napadi.
vasi. Dananje svetie je zraslo na prostoru cerkve iz
zaetka 16. stoletja, ki je bila kasneje vekrat poveana.
Zvonik je oglejskega tipa, kar na Krasu zaradi nekdanje Z utrjenega Miklava se spustimo v vas Sveto. Med
cerkvene pripadnosti Ogleju ni ni nenavadnega kamnitimi domaijami - ena je mogoneja od druge - se
(slika 2). sprehodimo do cerkve sv. Tilna.
S 7 - krbina: escursione nelle retrovie del fronte
dellIsonzo sul Carso di Komen
99
slika / fig. 5
slika / fig. 3
O vojaki eleznici, ki so jo v prvi svetovni vojni
Cerkev sv. Tilna oziroma sv. Egidija stoji v
avstro-ogrski vojaki zgradili za oskrbo severnega dela
osrednjem delu vasi, imenovanem Briteh (nekdaj
krakega bojia, smo marsikaj povedali e pri izletih
je bilo ob cerkvi pokopalie). Sveto je namre
okoli Temnice, zato na tem mestu dodajmo le e to,
precej razpotegnjena in razlenjena vas z ve kot
da je kamniti nasip proge med Svetim in Temnico,
dvesto prebivalci. Cerkev, ki izvira iz 16. stoletja,
po katerem nas bo vodila pot, zelo lepo ohranjen.
je znamenita zaradi edinstvene zgradbe, saj na
Ker so lokomotive lahko samo vlekle vagone, niso
osrednjem stebru kot denik sloni osmerokotna
pa mogle voziti vzvratno, so bila na progi posebna
strena konstrukcija. Med barono notranjo
obraalia. Eno od njih je bilo med Svetim in Lipo,
podobo lahko izpostavimo glavni oltar, sicer
pod Golim vrhom, kjer e lahko opazimo raziritev,
preneen iz Gorice, ki velja za enega najlepih
eprav progo in objekte ob njej vse bolj poira gozd.
baronih kamnitih oltarjev pri nas.
Pokrajina ob progi je bila v asu prve svetovne vojne
Ob cerkvi raste mogona, petstoletna lipa, pod
povsem gola, kamnita, slabo poraena. Kasneje
katero so se domaini zbirali in reevali skupne
so se s pogozdovanjem (predvsem s rnim borom)
probleme. Nasproti lipe je vaki vodnjak, po domae
in upadom ivinoreje nekdanji paniki vse bolj
tirna, iz katere so se pred prihodom vodovoda
zaraali, pod kronjami dreves so se skrili kilometri
oskrbovali z vodo.
kamnitih zidov, ki so jih Kraevci zloili ob poteh
ali med parcelami, ko so istili (trebili) kamnito
e se od cerkve mimo nekdanje gostilne premaknemo
povrje.
v smeri Lipe, kamor smo namenjeni, opazimo na desni
vojako pokopalie.
Pot po trasi eleznice nas pripelje na razpotje, kjer traso
glej sliko / fig. 4 eleznice preka kolovoz, ki gre iz Lipe proti Ivanjemu
Gradu. Tu se na izlet zdrui z izletom med Temnico in
Avstro-ogrsko vojako pokopalie so postavili Lipo, ki uporabi nadaljevanje eleznice proti Temnici. Mi
v asu prve svetovne vojne na uravnavi sredi vasi, pa zavijemo desno na kolovoz proti Lipi. Kaj ve o Lipi si
nedale od cerkve, v kateri je bila vojaka bolninica. lahko preberemo pri e omenjenem izletu iz Temnice.
Na njem je pokopanih okoli tiri tiso vojakov, Od cerkve v Lipi krenemo navzgor mimo pokopalia. Na
preteno Madarov. Sredi pokopalia e danes razpotju na robu vasi zavijemo levo. Po dobrih sto metrih
stoji piramidasti spomenik, znailen za pokopalia smo pri odcepu poti do dveh vojakih pokopali.
ogrskih polkov.
S 7 - krbina: escursione nelle retrovie del fronte
dellIsonzo sul Carso di Komen
101
slika / fig. 6
Collegamenti:
slika / fig. 7 - Da Lipa ci si pu dirigere allo Sv. Ambro e al Trstelj
[S4] oppure seguire il tracciato della linea ferroviaria
ibelji un piccolo paese sorto lungo la strada che verso Temnica [S3].
attraversa la Vipavska dolina. Sotto il paese, a Laze, - Da krbina si dipartono alcuni sentieri contrassegnati
si trovano alcune doline coltivate delle quali va citata che conducono sulle alture a nord dellaltopiano carsico,
una in particolare, la pi grande, sulla sinistra del Sv. Katarina, Ovjak, umka e Sv. Martin.
sentiero che esce dal paese. Al centro della dolina si
trova infatti un pozzo, scavato dalle truppe austro-
ungariche. La parte superiore in muratura profonda