фридман

A.
MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
Victor A. Friedman
MACEDONIAN STUDIES
Skopje, 2011

A.
Skopje, 2011
:
.
. -
:
.
. -
CIP -
. ,
811.163.3:811.16
811.163.3:811(497)
, .
/ . . - :
, 2011. - 236 . ; 29
. 2: Macedonian studies / Victor A. Friedman. -

. - : . 211-236
ISBN 978-608-203-074-6
I. Friedman, Victor A. , .
) - -
) - -
COBISS.MK-ID 89724938
A
VOVED......................................................................................................... 7
PREFACE...................................................................................................... 10
I. STRUKTURATA NA MAKEDONSKIOT JAZIK
Razlikuvaweto na makedonskite glagolski paradigmi so pomo{-

nite glagoli sum i ima ........................................................................ 13
Za sloènite minati vremiwa vo dihovskiot govor vo sporedba
so makedonskiot literaturen jazik i so drugite dijalekti........ 17
Primenetata lingvistika i makedonskite glagolski kategorii.. 27
II. MAKEDONSKIOT JAZIK I DRUGITE BALKANSKI JAZICI
Nekoi zabele{ki za indirektniot govor i prekaùvaweto vo

makedonskiot i albanskiot jazik...................................................... 33
Tipologijata na upotrebata na da vo balkanskite jazici............... 43
Pot~inet vid vo makedonskiot i drugite balkanski jazici........... 53
Upotreba na glagolskite vremiwa vo makedonskite i drugi bal-
kanski gnomski izrazi......................................................................... 61
Udvojuvaweto na objektot na Balkanot vo minatoto i denes.......... 71
Dijalektna osnova, varijacija i kodifikacijata na balkanskite
literaturni jazici: albanskiot, bugarskiot, makedonskiot,
romskiot.................................................................................................. 83
Gramatikalizacijata na balkanizmite vo makedonskiot jazik...... 91
Diferencijacija na makedonskiot i bugarskiot jazik vo balkan-
ski kontekst........................................................................................... 99
Makedonskiot jazik sprema ruskiot i bugarskiot: vid, vreme i
modalnost................................................................................................ 109
III. JAZIK I IDENTITET
Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanisti~kata lingvi-

stika i negovata afirmacija na me|unarodnoto nivo.................. 123
Blaè Koneski i severnoamerikanskata lingvistika..................... 129
Moderniot makedonski standarden jazik i negovata vrska so mo-
derniot makedonski identitet.......................................................... 139
Za dijalektolo{kite raboti: Misirkov, Pulevski i Teodorov-
Balan........................................................................................................ 171
: ,
1994 .................. 177
Pojavata na pove}ejazi~nosta kaj Marko Cepenkov.......................... 201
Kulturno-jazi~nite pojavi kaj \or|i Pulevski................................. 207
Bibliografija........................................................................................... 211
Izvori.......................................................................................................... 235
Makedonisti~ki studii
I. STRUKTURATA NA MAKEDONSKIOT JAZIK
Razlikuvaweto na makedonskite glagolski paradigmi

so pomo{nite glagoli s um i im a
Kako {to e op{to poznato, kaj makedonskiot glagol se ima

razvieno edna posebna serija na vremiwa so pomo{niot glagol ima i
formata za sreden rod na glagolskata pridavka, i toa bez da se zagu-
bi starata vremenska serija so pomo{niot glagol sum i takanare~e-
nata glagolska l-forma. Se ima dosta pi{uvano za toa, kako stariot
perfekt, t.e. sovremenoto minato neopredeleno vreme, sega ima i
prekaàno zna~ewe. Osven toa, glagolskite formi so ima se ispita-
ni od istoriska gledna to~ka, t.e. vo vrska so nivnite izvori, a isto
taka vo vrska so nivnata afirmacija vo sovremeniot literaturen
makedonski jazik, i vo dijalektite, kako i vo vrska so upotrebata na
glagolskata pridavka voop{to. Me|utoa, eden problem na koj dosega
ne mu e posveteno mnogu vnimanie e pra{aweto na razlikuvaweto na
formite so pomo{nite glagoli sum i ima, zna~i razlikite me|u
stariot i noviot perfekt. Vo ovaa statija, }e se obidam da gi
razgledam najva`nite crti {to gi razlikuvaat dvete serii, t.e.
serijata so sum i onaa so ima. Iako sinteti~ki markirani modalni
konstrukcii so da, ako, itn., moè da se konstruiraat vrz osnova na
dvata perfekta, sepak, razlikuvaweto vo iskazniot (indikativniot)
na~in e osnovata na koj{to moè da se razbiraat i razlikite vo
markiranite modalni upotrebi. Zatoa, ovde }e gi razgledame indi-
kativnite upotrebi, imaj}i predvid deka razlikite se validni i za
modalnosta, kako {to dokaà Kramer (Kramer 1986).
Osnovnata razlika me|u dvete formi se sostoi vo faktot
deka takanare~enoto minato neopredeleno vreme e nemarkirano
me|u minatite vremiwa, a formite so ima imaat osnovno zna~ewe na
stati~na rezultativnost. Nema ni edno edinstveno zna~ewe {to
moè da gi karakterizira site upotrebi na minatoto neopredeleno
vreme. Ne e toa vreme sekoga{ neopredeleno, zatoa {to moè da se
upotrebuva so prilozi koi{to go ozna~uvaat to~noto vreme na
dejstvoto, na pr. Sum stanal no}eska vo eden... (Koneski 1967b: 462).
Takvite primeri, so opredeleni minati vremenski prilozi, isto
taka pokaùvaat deka minatoto neopredeleno vreme ne e sekoga{
rezulativno, bidej}i zna~eweto na rezultativnost, t.e. tuka sega{na
rezultativnost, ne se soglasuva so opredelenite minati vremenski
prilozi. Isto taka, eden primer kako Tatko mi bil mnogu meraklija
za cve}iwa, vo koj{to govoritelot se se}ava za svojot pokoen rodi-
tel, nema rezultativno zna~ewe.
13
Viktor Fridman
Prekaànosta, iako ~esto pati minatoto neopredeleno vreme

se upotrebuva so vakvo zna~ewe, ne e osnovnoto zna~ewe na toa vre-
me, kako {to se gleda od faktot deka minatoto neopredeleno vreme
moè slobodno da se upotrebuva vo prvo lice, a isto taka pot~ineto
na glagoli kako se kolnam, znam, itn. Duri moè minatoto neopre-
delno vreme da se pot~ini na glagoli kako vidov, na pr. Znam deka
toj go napravil toa, Vidov deka toj go napravil toa, itn. Za
upotrebata na minatoto neopredeleno vreme za prekaùvawe moè
da se re~e deka ima nekakvo soglasuvawe na vremeto me|u glagolot vo
re~enicata i eden ispu{ten glagol na zboruvawe {to go ima vo
takanare~enata dlabinska struktura na re~enicata. Ova pra{awe e
navistina mnogu sloèno i zasluùva mnogu pove}e vnimanie otkol-
ku moème da mu posvetime ovdeka. Da se zadovolime zasega prosto
so toa {to }e re~eme deka ima razni argumenti za nemarkiranosta na
minatoto neopredeleno vreme i deka za toa pra{awe treba da
diskutirame na nekoe drugo mesto (v. Friedman 1977, Fridman 2009).
Osven faktot deka za sekoe zna~ewe {to moè da se zamisli
za minatoto neopredeleno vreme moè isto taka da se zamisli eden
primer {to ne se soglasuva so toa zna~ewe, treba da ukaème na
faktot deka vo govoreweto i pi{uvaweto na mnogu lu|e, a, osobeno
va`no za literaturniot jazik, na mnogumina od Skopje, t.e. prestol-
ninata na Republikata - ne postoi serijata na vremiwata so ima.
Taka, na primer, vo prevodot na Golemiot Getsbi direktno od an-
gliski na makedonski, {to e napraven od edna skopjanka, nema niedna
ima forma, iako vo angliskiot original ima nekolku stotina pri-
meri so sega{niot perfekt i predminatoto vreme (Arsova 1970:34,
73). Zna~i ima edna tendencija (edno vlijanie da kaème) minatoto
neopredeleno vreme da se upotrebuva duri i vo po{iroki, t.e. pove}e
konteksti, zaradi toa {to kaj dosta govoriteli na literaturniot
jazik ne postojat formi so ima vo rodnite govori i taka ne gi
upotrebuvaat takvite formi voop{to. Za takvi govoriteli, formi-
te so ima sekoga{ moàt da se zamenuvaat so formite so sum. Ako e
takva situacijata, kako moème toga{ da gi razlikuvame formite so
sum od tie so ima?
Prvo, ima nekoi upotrebi na minatoto neopredeleno vreme
vo koi{to formata so ima ne odi, na pr. Sum go napravil toa vo
eden ~asot v~era ne moè da se zameni so Go imam napraveno toa vo
eden ~asot v~era. Moè da se kaè deka pri~inata za toa se nao|a vo
faktot deka perfektot so ima e markiran za (sega{na) rezultativ-
nost i taka ne se vrzuva so eden specifi~en moment vo minatoto.
Vsu{nost, moè da se upotrebuva perfektot so ima so takvi minati
opredeleni prilozi, no toga{ formata prestanuva da bide indika-
tivna a stanuva modalna, na pr. Toj go ima napraveno toa vo eden ~a-
sot v~era go ima istoto zna~ewe kako Toj go napravil toa vo eden
~asot v~era - t.e. govoritelot pretpostavuva deka dejstvoto se
svr{ilo.
Osven toa, izgleda deka perfektot so ima ima edna, da kaè-
me, ponominalna nijansa od minatoto neopredeleno vreme. A toa bi
moèlo da mu se pripi{e na stativniot karakter na rezultativnost
14
kaj perfektot so ima, na pr.Termometarot pokaùva povisoka

temperatura za 1 stepen celziusov.
Zna~i
{ (a) po~nale da great.
{ (b) imaat po~nato so greeweto.
Zna~i ovde, govoritelite mislele deka minatoto neoprede-
leno vreme zvu~i nekako poprirodno so da-konstrukcija, t.e. so edna
glagolska konstrukcija, a koga go prefrlile glagolot vo ima per-
fekt, toga{ isto taka ja prefrlile da-konstrukcijata vo edno imen-
sko dopolnenie. Za vrskite me|u stativnosta i nominalizacijata
pi{uval Lohman (Lohman 1937) vo edna statija za imenskiot izvor na
indoevropskiot perfekt. Izgleda deka moèbi nekakvi sli~ni
semanti~ki vrski ima i kaj makedonskiot perfekt.
Iako moè da se ukaè na razni tendencii i na nekoi razli-
ki kaj minatoto neopredeleno vreme i perfektot so ima, najbitniot
dokaz za vidot na razlikata me|u celata serija so ima, t.e. perfektot
so ima, toj so imal, i predminatoto so ima{e, i serijata so sum kako
celosnost, t.e. minatoto neopredeleno vreme i predminatoto vreme
so be{e, moè da se gleda tokmu vo pomarkiranite formi, t.e. vo
predminatite vremiwa. Vo vrska so tie formi jasno se gleda deka
rezultativnosta e glavniot faktor vo razlikuvaweto na dvete
serii. Da go zememe predvid sledniov primer:
Lile mi go pokaà Boò, no jas ve}e go
{ (a) bev videl.
{ (b) imav videno.
Vo razlikata me|u (a) i (b) se gleda razlikata me|u rezulta-
tivnite i nerezultativnite formi. Re~enicata (a) bi se upotrebila
ako govoritelot ve}e go videl Boò vo momentot koga, na pr., govo-
ritelot so Lile {etaat po ulica i nenadejno govoritelot go zabele-
ùva Boò a vedna{ potoa Lile mu go pokaùva. Re~enicata (b) bi
se upotrebila, na primer, koga govoritelot ve}e go videl Boò pred
izvesno vreme, t.e. porano vo istiot den ili nedela. I taka raz-
likata me|u ovie formi se sostoi vo toa {to predminatoto vreme so
be{e e markirano samo za kategorijata na taksis, t.e. toa prosto
ukaùva na faktot deka edno dejstvo mu prethodi na edno drugo: a
predminatoto vreme so ima{e opi{uva edno dejstvo kako sostojba
{to proizleguva, zna~i kako rezultat, od edno prethodno dejstvo.
Od ov krat , se nadevame, moè da se vidi deka rezulta-
tivnosta e najva`nata kategorija {to go razlikuva stariot perfekt, t.e.
sega{noto minato neopredeleno vreme, od noviot perfekt, t.e. formata
so ima, i deka taa razlika postoi za dvete serii kako celosnosti, a i deka
ovaa razlika najjasno moè da se vidi koga se sporeduvaat dvete
predminati vremiwa -- toa so be{e i toa so ima{e.
15
Viktor Fridman
Za sloènite minati vremiwa vo dihovskiot govor vo sporedba so

makedonskiot literaturen jazik i so drugite dijalekti
Kako ~lenovi na centralniot del na zapadnoto nare~je,

bitolskite govori zazemaat va`no mesto vo odnos na istraùvaweto
na makedonskiot literaturen jazik. Vo kontekstot na formiraweto
na literaturniot jazik, kako i vo opi{uvaweto na makedonskite di-
jalekti, edna zna~ajna zada~a e opredeluvaweto na glagolskite for-
mi i kategorii, t. e. utvrduvaweto koi formi se smetaat za litera-
turni, koi formi se sre}avaat vo dijalektite, i koi zna~ewa moàt
da im se pripi{at na prvite, odnosno na vtorite. Za literaturniot
jazik moè da se kaè deka na formite i na zna~ewata vo glagolski-
ot sistem dosega im e posveteno dosta vnimanie kako vo op{tite ra-
boti za gramatikata, na pr. Koneski (1967b), Lant (Lunt 1952), taka i
vo posebnite studii kakvi {to se tie od Golomb (Gob 1964, 1970),
Fridman (Friedman 1977, 1981, Fridman 2009) i Kramer (Kramer 1986).
Me|utoa, vo istraùvaweto na dijalektite, iako formite detalno se
opi{uvaat koga se raboti za zna~ewata na formite, naj~esto ili se
spomnuvaat zna~ewata {to se javuvaat vo literaturniot jazik ili
pak voop{to ne se zemaat predvid. Od toa se gleda deka vo takvi
situacii se pretpostavuva deka prisustvoto na odredena forma sve-
do~i za prisustvoto na o~ekuvanoto zna~ewe na taa forma. Me|utoa,
morfolo{kite izoglosi i soodvetnite semanti~ki izoglosi ne se
sovpa|aat sekoga{, iako, se razbira, tie ~estopati odat zaedno. So
toa sakame da kaème deka prisustvoto na dadena forma ne sekoga{
pokaùva na odredeno zna~ewe na taa forma.
Vo vrska so ovie fakti, bi sakal vo ovaa stitija da se osvrnam
na eden del od glagolskiot sistem vo eden bitolski dijalekt, imeno
vo dihovskiot, so cel da go sporedam so literaturniot sistem, koj-
16
{to vo opredelena mera e baziran vrz nego i vrz bliskite govori.

Isto taka, }e se obidam sistemot na dihovskiot govor da go postavam
vo po{irokiot kontekst na makedonskite dijalekti. Kako izvor za
podatocite }e ja zemam odli~nata studija na dihovskiot govor od
Hron (Groen 1977), vo koja{to detalno e opi{ana fonologijata i
morfologijata na govorot no, kako {to e obi~no vo takvi struktu-
ralni opisi, samo malku se pi{uva za semantikata ili sintaksata.
]e gi koristam bele{kite napraveni od Hron i dvanaesette teksto-
vi so razni sodrìni od dvaeset i pet stranici na krajot od knigata.
Iako so ovoj osvrt ne moàm da kaàm deka }e dadam poln tretman
makar i na ovoj del na dihovskiot glagolski sistem, sepak se nadevam
deka ovoj referat }e pridonese za edno poto~no opredeluvawe na
mestoto na dijalektniot glagolski sistem i na prirodata na nekoi
izoglosi.
Trgnuvaj}i od literaturniot glagolski sistem, }e po~nam so
indikativnite kategorii, koi{to gi obrabotiv vo svojata kniga za
makedonskiot indikativ (Friedman 1977, Fridman 2009). Vo
literaturniot jazik moème da razlikuvame tri prosti paradigmi,
imeno sega{no, minato opredeleno svr{eno i nesvr{eno (aorist i
imperfekt), i pet sloèni paradigmi - tri sloèni so glagolskata
pridavka i formite na ima, odnosno ima{e i imal, i dve sloèni so
glagolskata l-forma i sum, odnosno be{e. (Treba da zabeleìme deka
nie go primame tolkuvaweto na kategorijata modalnost spored koe
idnite formi so }e se modalni, a ne indikativni zatoa {to ne poka-
ùvaat na ontolo{kata stvarnost, tuku na o~ekuvanata mo`nost). Vo
paradigmite so glagolskata l-forma isto taka ima razlika me|u
aoristnite i imperfektnite formi, no taa razlika e nadvor od ram-
kite na statijava. Nie }e gi razgledame glavno sloènite formi, a
pra{aweto na glagolskiot vid, iako i toa bi moèlo da posluì
kako primer za razlikata me|u morfolo{kata i semanti~kata ili
sintaksi~kata izoglosa (na pr. upotrebata na sega{en perfektiv vo
nezavisni re~enii ili aorist so zborot da, sp. Vidoeski 1962/63:
92), }e ostane nadvor od ramkite na na{eto istraùvawe.
Zaedno so pette paradigmatski serii {to ve}e gi spomnavme,
}e se osvrneme i na sintagmite od tipot sum, odnosno be{e ili bil
so glagolskata pridavka, na pr. re~enici od tipot dojden sum.
Soglasuvaj}i se so misleweto na Koneski (1967b: 458) i Lant (Lunt
1952: 100), i kako {to tokmu sega indiciravme, vakvite konstrukcii
nie gi razbirame kako sintagmatski, a ne paradigmatski, t.e. tie se
sostojat od glagol i pridavka, a ne od pomo{en glagol so druga gla-
golska forma (particip). Dokazite za vakviot pristap, me|u drugo-
to, se nao|aat vo slobodniot red na zborovite: glagolot moè da stoi
pred pridavkata ili zad nea, pojava koja{to ne se sre}ava kaj para-
digmatskite konstrukcii (v. Friedman 1977: 16-17, Fridman 2009: 20-21
za drugi dokazi).
Opredeluvaweto na zna~ewata na formite {to n interesi-
raat go zemam od svojata gorespomenata studija. So ogled na vremeto
i prostorot, }e se ograni~am samo na nekolku zaklu~oci. Minatoto
17
Viktor Fridman
neopredeleno vreme, t.e. glagolskata l-forma so pomo{niot glagol

sum, e nemarkirano sprema site drugi minati vremenski formi. Ne-
govoto glavno zna~ewe, t.e. zna~eweto koe e najnezavisno od kon-
tekstot, e nepotvrduvawe, a osobeno prekaùvawe, koe{to se spro-
tivstavuva na zna~eweto potvrduvawe koe{to zadolìtelno go is-
kaùva minatoto opredeleno vreme. Me|utoa, minatoto neopredele-
no vreme moè da izrazuva isto taka nemarkirana minatost, t.e. mi-
natost bez nijansa na prisustvo ili otsustvo na li~nata potvrda na
zboruva~ot. Predminatata forma so be{e i glagolskata l-forma se raz-
likuva od drugite predminati formi (tie so ima{e odnosno imal) so toa
{to formata so be{e e edinstvenata forma markirana po taksis, t.e. po
~ista prethodnost na dejstvoto, bez ogled na rezultatite (rezultativ-
nost) ili sostojba (statalnost) ili li~na potvrda na zboruva~ot (sta-
tus). Site formi so ima, ima{e, odnosno imal i glagolska pridavka se
odlikuvaat so toa {to se markirani po rezultativnost. Dodeka formata
so ima nema vrska so nekoj drug minat nastan osven so onoj {to go
proizveduva rezultatot, formite so ima{e i imal se markirani za
vrskata so nekoj drug minat nastan pokraj onoj {to go proizveduva
rezultatot (Zna~i tie pokaùvaat na minatosta dodeka formata so ima
ne pokaùva na nea iako e vrzana so minatosta preku minatiot nastan
{to go uslovil rezultatot). Osven toa, formite so ima{e, odnosno imal
se razlikuvaat edna od druga so kategorijata status, imeno formata so
ima{e ja vklu~uva vo sebe li~nata potvrda na zboruva~ot dodeka forma-
ta so imal isklu~uva takvo potvrduvawe.
Tolku za delot na literaturniot makedonski indikativen
sistem {to n interesira ovde. Koga se svrtuva vnimanieto na dija-
lektniot sistem od Dihovo, vedna{ se gleda deka se raboti za isti
formi, no vo opredelen stepen za drugi odnosi me|u niv.
Prvoto pra{awe {to treba da se razgleda e mestoto na kon-
strukcite sloèni so raznite vremenski formi na glagolot sum i
glagolskata pridavka. Hron vo svojata studija gi tretira ovie
konstrukcii vo istiot del kade {to gi tretira onie {to nie gi
narekovme paradigmatski, a ovoj del toj go narekuva Formite i
upotrebata na sloènite vremiwa na glagolot (Forms and use of the
complex tenses of the verb, str. 210). Iako toj ne se zanimava otvoreno
so pra{aweto na paradigmati~nost protiv sintagmati~nost na gla-
golskite konstrukcii, moè da se pretpostavi deka so upotreba na
terminot tenses vremiwa koj{to e dvosmislen vo angliskiot jazik,
toj misli na zna~ewe paradigmatska serija, a ne na zna~ewe odnos
sprema vremeto na zboruvaweto. Vo poddelot kade {to se razgle-
duvaat konstrukcite sostaveni od sum i glagolska pridavka (212-
213), Hron pravi edna va`na razlika, imeno toj razlikuva glagolska
pridavka (t.e. pridavka obrazuvana od glagol) od edna strana i
minatiot pasiven particip na druga strana. Taka, na pr., toj pi{uva
deka razlikata me|u re~enicite Kafeto e meleno i Kafeto e mleno
se sostoi vo toa {to vo prvata se upotrebuva glagolska pridavka, a
vo drugata se upotrebuva t.n. minat pasiven particip. Kako posledi-
18
ca na razlikava, spored nego, ima i razlika vo zna~ewata na

re~enicite taka {to prvata potsetuva na angliskiot The coffee is
ground, a vtorata na The coffee has been ground. Prvata re~enica go
izrazuva faktot deka kafeto ima svojstvo na melenost, dodeka
vtorata go izrazuva faktot deka kafeto be{e podloèno na proce-
sot na melewe i deka procesot e doveden do kraj. Ako e taka, toga{
glagolskiot sistem vo dihovskiot govor, i najverojatno i vo drugi
bitolski govori, se likuva od literaturniot makedonskiot jazik
vo edna va`na osobenost.
Vo negovoto izlagawe za morfologijata na dihovskiot govor,
Hron so edna to~na srukturalna lingvisti~ka postapka formulira
pravila za obrazuvaweto na t.n. minat pasivan particip (str. 120),
{to zna~i deka toj ne go koristi poimot na aoristna odnosno imper-
fektna osnova nadvor od opisot na soodvetnite paradigmatski
formi i na glagolskata l-forma. Ako ja konsultirame gramatikata
na literaturniot jazik po pra{aweto za glagolskata pridavka, }e
vidime deka izvesni glagoli imaat mo`nost da ja obrazuvaat glagol-
skata pridavka kako od aoristnata taka i od imperfektnata osnova.
Za ovie dve formi Koneski (1967b: 435) go pi{uva slednoto: . . . se
~uvstvuva onaa razlika vo opfa}aweto na dejstvoto {to . . . se opira
na razlikata me|u svr{eno i nesvr{eno vreme. Koga }e se vratime
na dihovskite primeri so meleno i mleno, se gleda deka moème da
kaème deka i tuka se raboti za imperfektna i aoristna glagolska
pridavka. Razlikata me|u svojstvoto i svr{eniot proces dobra se
slaga so durativnoto zna~ewe na imperfektot i punktualnoto
zna~ewe na aoristot. Kon ova moème da go dodademe faktot deka
samiot Hron vo paradigmata na glagolot `nie ja dava formata
`nien (sp. `nie{e) pokraj `nat (sp. `na) kako minat pasiven
particip (str. 126).
Za nazivot minat pasiven particip isto taka moème da
kaème deka sostojbata vo dihovskiot govor ne opravduva ovaa
forma da bide imenuvana so ova staro ime a ne so imeto glagolska
pridavka kako i vo literaturniot jazik. Vo dihovskiot govor, kako i
vo literaturniot makedonskiot jazik, ovaa forma se obrazuva od
nepreodni kako i od preodni glagoli, na pr. Toj be{e dojden od
rabota (str. 213); taa moè da stoi so ~len i kako predmet, na pr. . . .
moì da i spomen(i) umrenite (229). Od sintakti~ka gledna to~ka,
izgleda deka i redot na zborovite e isto taka sloboden kolku i vo
literaturniot jazik, na pr. I krsteni se, sega znaat, oti se
krsteni (221). Me|utoa, iako ni vo tekstovite ni vo primerite nema
nieden takov primer so pomo{en glagol zad glavnata glagolska
forma vo drugite konstrukcii {to n interesiraat ovde, {tom gi
ima dosta vo ovaa konstrukcija, vrz osnova na podatocite {to ni se
na raspolagawe ne moème da konstatirame definitivno deka toa e
nemo`no. Sepak, se ~ini najverojatno deka sostojbata gore-dolu li~i
na onaa vo literaturniot jazik, pa vo dihovskiot govor konstrukci-
jata so sum i glagolska pridavka }e ja smetame za sintagmatska, a ne
paradigmatska.
19
Viktor Fridman
So ovaa dojdovme do razgleduvawe na vistinskite paradig-

matski formi so sum i ima. Kako {to e op{to poznato, i kako {to
pi{uva Koneski (1965: 148): Vo bitolskiot gradski govor, povlijan
od govorot na vla{koto naselenie, se gre{i vo toa {to se
upotrebuva aoristot i imperfetot vo konteksti {to iziskuvaat
perfekt za prekaàni dejstva. Zna~i, konstrukciite so glagolskata
l-forma se upotrebuvaat poretko. Za lu|e od drugi krai{ta vo
Makedonija ova ~estopati zvu~i kako bitol~anite da potvrduvaat
ne{to li~no koga bi trebalo da iskaùvaat neutralen odnos so
pomo{ na l-formata.
Iako vo Dihovo sega ìveat samo Makedonci, a pred Balkan-
skite vojni tamu ìveele i Albanci (Groen 1977: 2), izgleda deka i
tamu postoi skoro ista situacija kako vo Bitola. (Treba da spome-
neme deka spored Papahaxi (Papahagi 1974: 1436) porano imalo pove}e
vla{ki sela vo neposredna blizina). Spored Hron (Groen 1977: 211),
vo pogolem broj primeri so glagolskata l-forma zna~eweto e rezul-
tativno. Kon ova moème da dodademe deka re~isi nieden primer vo
studijata ne ukaùva nedvosmisleno na prekaùvawe ili na nepo-
tvrduvawe. (Ima eden primer pot~inet na ~esticata }e: Utre vaka
}e bilo vremeto, televizor kaza, utre vaka (Groen 1977: 215), no
prisustvoto na ~esticata }e nalaga sosema druga modalna inter-
pretacija na re~enicata). Vo tekstovite so sekojdnevna sodrìna
nema nieden primer so glagolskata l-forma so zna~eweto na nepo-
tvrduvawe. Duri vo prikaznite, kade {to se sre}avaat najgolem broj
glagolski l-formi i kade {to voop{to ima pojavi koi ne se tipi~ni
za dihovskiot govor, na pr. nastavkata za treto lice ednina sega{no
vreme -t, ima samo eden zgoden primer. Krale Marko mu re~e na
novonajdeniot brat:
Ja(s) sum od Prilep sum, re~e, pomalio brat, a tebe,
re~e, {o te dala majka za ìto, za edna kanta ìto te dala,
re~e, za ovde. I toj mu veli: Jas, re~e, vistina dumam oti majka
me dade, re~e, za edna kanta ìto. (244).
Inaku pogolem broj drugi primeri se so konteksti kade {to
im se sprotivstavuvaat na prosti minati vremiwa so toa {to
glagolskite l-formi ukaùvaat edna porane{na sostojba ili pora-
ne{no dejstvo povrzano so dejstvoto opi{uvano od glagolot vo pro-
stoto minato vreme, kako {to se gleda od slednive primeri:
. . . ne se rodilo ìto nikade. I narodo gladuva{e. (243)
{o imalo materiali po du}anite, se s(e) ukrade. (240)
Ko(a) pretrese vo konacite negoj, o(t) cela Bitoqa, {o se
ukradilo, s(e) e kaj pa{ata zajseno. (240)
I ovoj pa{ata tvoj, mu veli na valijata, si si doveril
vojska-asker, magazini, i toj neke{e da gazi na mravite, a toj bil
najaramijata! (241)
20
Vo posledniov primer, formata bil ima admirativno zna~e-

we {to, na pr. vo Bobo{~ica, e edinstveniot slu~aj koga l-formata
s u{te se sre}ava (Koneski 1965: 149).
Edinstveniot slu~aj vo studijata na predminato vreme so
be{e i l-formata e sledniov:
Najdva edno ezero, o(t) to ezeroto edna riba be{e izlegla na
suo. (237)
Predminati formi so ima{e i glagolska pridavka isto taka
se retki, ama se sre}avaat po~esto od konstrukcijata so be{e i l-
formata:
A toj drugaro s(i) ima{e zemeno drugi drugar so nego. (239-7)
Ojdof Bitoqa vo . . ., ima{e edno snexe, zavrnato malce,
ima{e, onegvano, zavrnato. (231)
Osobenosta {to gi povrzuva site konstrukcii so ima{e i mu
gi sprotivstavuva na primerot so be{e se sostoi vo toa deka re~eni-
cite so ima{e ukaùvaat na ne{to drugo {to ve}e be{e re~eno, t.e.
tie izjasnuvaat edna porane{na sostojba, davaat dopolnitelni
informacii. Vo primerot so be{e se dava nova informacija {to ja
naprednuva prikaznata iako se ukaùva na ne{to {to se slu~ilo
porano. Izgleda deka tuka se raboti za statalnost i(li) za rezulta-
tivnost vo formite so ima{e, a so ~ist taksis vo formata so be{e.
Duri i edniot primer so imal i glagolskata pridavka, za
koj{to bi moèlo da se o~ekuva deka }e nosi jasna nepotvrda, ne ni
donesuva druga informacija osven za predminatosta. Primerot se
nao|a vo edna prikazna kade {to se upotrebeni isto taka i pove}e
prosti minati formi:
Mu kaza mestoto . . . Ama pa toj imal naredeno, oti kakof
junak da dojdi na ta posestrimata, da ne go pu{ki ìf, da g(o)
otrue . . . E, toj zamina . . . (244)
Od kontekstot izgleda deka vrednosta na l-formata se kombi-
nira so vrednosta na samiot pomo{en glagol ima, zatoa {to infor-
macite, iako se odnesuvaat na pozadinata, ednovremeno se i va`ni za
objasnuvaweto na toa {to }e se slu~i podocna vo prikaznata.
Glagolskata konstrukcija so ima i glagolskata pridavka, t.e.
so sega{nata forma na pomo{niot glagol, se razlikuva od soodvet-
nata literaturna forma vo dva pogleda. Prvo, ima formi od tipot
ima bideno, na pr. Ima{ bideno Skopje ? (214), {to ne samo ne e
literaturno, no i dosega se povrzuva samo so ohridsko-stru{kiot
kraj (Koneski, Vidoeski, Jaar-Nasteva 1966: 521-22, 534) i nekoi sosedni
sela do Golo Brdo i Debarsko Pole (Steinke & Ylli 2008: 120, 268).
Zna~i, se pokaùva deka takvite formi se po{iroko rasprostraneti
odo{to se misle{e. Vtoro, vo dihovskiot govor ima re~enici od
tipot Jas imam brat umreno (228). Hron misli deka takvite re~e-
nici se niknati po analogija so re~enicite od tipot Imeto go ima{
pisano? (214) no moème tuka i da spomneme neli~ni re~enici od
tipot . . . okolu negovata niva nemalo zasadeno p~enica (Po~inka
20.H 73, str. 20). Moàm isto taka da dodadam deka naklonetosta na
ima formata da bide markirana po status, imeno da se upotrebuva za
21
Viktor Fridman
dejstvoto {to ne sme go videle ama sepak go potvrduvame (sp.

Friedman 1977:97-98, fridman 2009: 70-71), moè da se vidi vo sledni-
ve primeri od Dihovo:
Krsteni se decata ali ne? Ne! Mori, veli, vie imate
skri{em skrsteno. [o, mu velam, imame skri{em; turci doma
ke drìme! (221)
Kolku legna da spie vaka, i mu dojde vo sono, hop, edna zmija
go ksna tuka i toj ripna. A, re~e, brat mi, re~e, go ima
otrueno ta posestrimata. (244)
Zna~i, na krajot na krai{tata, {to moème da kaème za
minatiot indikativen sistem na Dihovo vo sporedba so literatur-
niot jazik? Iako ne sme vo sostojba da dademe definitiven odgovor,
moème da sugerirame nekoi re{enija. Duri so ograni~enata gra|a
{to ja imame, po s# izgleda deka formite so ima odnosno ima{e i
imal, se odlikuvaat od site drugi so markirawe po rezultativnost,
{to se gleda od faktot deka tie nosat informacija za pozadninata.
Sepak, koga }e im se obrne vnimanie na formite bazirani vrz
glagolskata l-forma, se gleda deka i tamu rezultativnoto zna~ewe
s u{te e silno razvieno vo dihovskiot govor. Me|utoa, dvete l-
paradigmi imaat poizrazena nijansa na dejstvo nasproti nijansa na
sostojba vo ima-paradigmite. I toa }e moè{e da dovede do razvitok
na edna nova opozicija, ako dihovskiot govor ostane{e bez kontakti
so literaturniot jazik. Za kategorijata status (potvrduvawe/ne-
potvrduvawe), koja e tolku va`na za literaturniot sistem, treba da
kaème deka taa ne e tolku razviena (iako nemavme dosta primeri za
kompletna verifikacija), no i taa pokaùva tendencija da izleze na
videlo, ama kaj formata so sega{no ima. Zna~i, soglasno so o~eku-
vawata, dihovskiot sistem e dosta blizok do literaturniot, iako
ima i nekolku razliki. Konstrukciite so glagolskata l-forma se
voop{to poretki i poograni~eni vo zna~ewata, a konstrukcite so
ima itn. (kako i prostite minati vremiwa) se po{iroko raspro-
straneti. Nekoi tendencii postojni vo literaturniot jazik, na pr.,
vrskata me|u ima -perfektot i nevideno, a potvrduvano dejstvo, se
poizraziti vo govorot.
Me|u dijalektnite sistemi, dihovskiot i, ceteris paribus,
bitolskiot, se odnesuva soodvetno na svojata geografska pozicija
pome|u Kostursko, Ohridsko i Prilepsko. Vo kosturskiot govor
glagolskata l-forma e is~eznata, formite so ima/ima{e se novi
perfekti i zna~eweto na nepotvrduvawe ne postoi (Koneski 1965:
148, [klifov 1973). Vo prilepskiot govor, koj vo ovoj pogled e
skoro identi~en so literaturniot sistem, ima polno ostvaruvawe na
mo`nostite so isklu~ok na toa {to formata bil ne sluì kako
pomo{en glagol so l-forma. Tamu glagolskata l-forma e nemarkira-
na i zatoa najrazvieni se nejzinite potencijalni zna~ewa - i staroto
rezultativno, i nepotvrduva~koto, pa i prostoto preteritno. Vo
ohridskiot govor perfekt so ima itn. e porazvien, pa zatoa i
glagolskata l-forma e poograni~ena; taa moè da sluì samo (ili
22
glavno) za prekaùvawe. Vo Bitolsko - kako {to se gleda i od

gradskiot i od eden selski govor - l-formata e poslaba, {to potse-
tuva na Kostursko. Sepak, ima mo`nosti i taa da se pojavi so trite
zna~ewa kako vo Prilepsko. A isto taka kako vo Ohridsko, posebni
zna~ewa vrzani za kategorijata status (potvrda/nepotvrda) se vo
tek na razvivawe, no ne vo l-formata tuku vo konstrukcijata so ima.
So toa doa|am do najva`nata misla, so koja go po~nav ovoj
tekst, imeno, prisustvoto na morfolo{ka forma ne pretpostavuva
prisustvo na odredeno zna~ewe na taa forma. Morfolo{kite i se-
manti~kite izoglosi ne se sovpa|aat sekoga{. Bitolskite govori,
kako {to se gleda i od gradskiot govor i od govorot na seloto Diho-
vo, go imaat istiot morfolo{ki inventar so ohridskite i prilep-
skite govori, no tie se razlikuvaat eden od drug vo upotrebata na
ovie formi, t.e. delat razni semanti~ni izoglosi. Takvite izoglosi
}e treba podetalno da se izu~uvaat.
23
Primenetata lingvistika i makedonskite glagolski kategorii

Vo poleto na primenetata lingvistika, mnogu razni teoret-
ski pristapi moàt da se upotrebuvaat vo predavawe na jazikot na
nerodeni govoriteli. Vo ovaa statija, jas bi sakal da poso~am nekoi
primeni na genetskata, arealnata, i tipolo{kata lingvistika kako
i strukturalnata lingvistika na makedonskiot jazik na rodenite
govoriteli na angliskiot jazik. Vo tekot na iskaùvaweto, imam
namera da ja pokaàm ne samo korisnosta na lingvisti~kata teorija
vo nastavniot metod, tuku i kako primenetoto mislewe moè da $
sluì na teorijata. Vo referatov }e se skoncentriram na glagolska-
ta l-forma i nejziniot odnos kon teorijata na markiranosta, od edna
strana, i genetskiot, arealniot, i tipolo{kiot pristap kon jazi~-
nite promeni, od druga.
]e go zapo~nam moeto izloùvawe so edna anegdota koja{to
moè da sluì kako primer na sloènosta na odnosot me|u lingvi-
sti~kata struktura i pedago{kiot marketing. Pred petnaeset godi-
ni, predavaj}i ruski jazik na Univerzitetot Severna Karolina vo
âpel Hil, i imaj}i namera da dràm kurs po makedonski jazik sled-
nata godina, na krajot od u~ebnata godina odràv edno malo predava-
we, vo koe sakav da go predizvikam interesot na studentite za make-
donskiot jazik. Im objasniv na mladite studenti-bruco{i, deka
{tom ve}e imaat studirano eden slovenski jazik cela godina, }e im
bide polesno da studiraat vtor, i deka znaeweto na eden slovenski
jazik }e im ovozmoì polesno sovladuvawe na drugiot. Prodolìv
falej}i gi crtite na makedonskiot jazik {to se poblisku do struk-
turata na angliskiot otkolku do ruskiot jazik, i taka se izu~uvaat
od rodeni govoriteli na angliskiot jazik so pomalku te{kotija. Na
primer, im objasniv deka namesto mobilen i podvièn akcent so
morfofonemski alternacii, kakov {to se nao|a vo ruskiot jazik i
koj{to pretstavuva golema te{kotija za amerikanskite studenti, vo
makedonskiot jazik akcentot redovno pa|a na tretiot slog od krajot.
(Treba da zabeleàm, me|utoa, deka mojot kolega Hauard Aronson
uìva da me zadeva velej}i deka makedonskiot akcent bil tolku
lesen {to vo Gramatikata na makedonskiot jazik od Blaè
Koneski (1967b), delot Za akcentot zazema 72 stranici). Im
objasniv na studentite deka vo makedonskiot jazik imenskite
sintakti~ki odnosi se izrazuvaat so predlozi, kako i vo angliskiot,
a ne so padeì ~ie{to u~ewe pretstavuva osobena obeshrabruva~ka
zada~a za Amerikancite koi{to go izu~uvaat ruskiot jazik. Pro-
pu{tiv da im go spomnam na studentite udvojuvaweto na objektot so
kratki zamenski formi. Im naglasiv deka vo makedonskiot, kako i
vo angliskiot, ima opredelen ~len i deka pove}e se upotrebuvaat
pot~ineti re~enici otkolku participni konstrukcii. Jasno se
gleda{e od nivnite zainteresirani pogledi deka barem nekoi od niv
moèbi razmisluvaat za mo`nosta da se prefrlat na izu~uvaweto na
27
Viktor Fridman
ovoj o~igledno polesen za niv slovenski jazik. To~no vo toj moment

edna inteligentna studentka sedej}i vo zadniot red ja krena rakata i
zapra{a: A glagolot? Kako korekten predava~, treba{e da pri-
znaam deka vo ovoj pogled makedonskiot e mnogu posloèn od ruskiot
(ako se misli na finiten glagol), iako istovremeno dokaùvav deka
mnogu od ovie sloènosti se analogni na sloènostite na angliski-
ot glagol (na primer perfekt so pomo{en glagol ima, imperfekt
sli~en na angliskoto minato progresivno vreme itn.). Sepak, mi
be{e jasno deka sega slu{atelite bea zna~itelno poskepti~ni. Na-
vistina, i od pedago{ka i od teoretska gledna to~ka, makedonskiot
glagol pretstavuva dosta interesna zada~a i za studentot i za
lingvistot.
Razlikata me|u makedonskiot (kako i bugarskiot) glagolski i
imenski sistem, od edna strana, i ruskiot (i drugite ne-isto~no-
ju`noslovenki jazici) od druga, sluì kako primer na onie razliki
na koi poso~i Trubecko (1923) koga za prv pat ja izdade formu-
lacijata na jazi~en sojuz kako alternativa na modelot na genetskoto
semejstvo, {to vo prethodnite sto godini dominira{e na poleto na
lingvitstikata. Sekako, op{tite inovacii {to balkanskite slo-
venski jazici gi razdeluvaat od drugite slovenski jazici (na pr.
sintakti~ni pade`ni odnosi, morfolo{koto izrazuvawe na poimot
opredelnost, analiti~en modalitet itn.) se pozna~ajni od
dijagnosti~na gledna to~ka od konzervativnite pojavi, kako {to e,
na pr. za~uvuvaweto na opozicijata aorist/perfekt. Me|utoa,
formalniot konzervativizam se pridruùva so inovacii vo
gramati~kite kategorii, i taka prodolùvaweto na op{tosloven-
skite tendencii e svrteno vo nov pravec vo balkanski kontekst.
Razvitokot na makedonskiot glagolski sistem od op{toslovenskiot
period sodrì elementi koi moàt da se objasnat so genetski, areal-
ni ili tipolo{ki analizi, a ovie razni pristapi moàt da se isko-
ristat so zna~aen efekt vo predavaweto. Iskoristeni kako pedago{-
ki sredstva, sporedbenite i istoriskite razjasnuvawa na sloènite
lingvisti~ki fakti ~esto im davaat na studentite intuitivno
zadovolstvo koe im go olesnuva sfa}aweto na novi poimi i formi.
Sega da go svrtime na{eto vnimanie na specifi~nata problematika
na makedonskiot glagol.
Od istoriska gledna to~ka, moè da se dokaè deka makedon-
skata glagolska l-forma go slede{e patot na razvojot na site
slovenski jazici vo vrska so markiranosta, no morfolo{kite i
semanti~kite promeni (novata l-forma so imperfektna osnova i
pojava na novata gramati~ka kategorija status), zaedno so
morfolo{kiot konzervatizam i semanti~kite inovacii vo sinte-
ti~kite minati vremiwa dovede do edna situacija sosema razli~na
od drugite, ne-isto~ni-ju`noslovenski jazici. Iako so~uvuvaweto na
sinteti~kite minati vremiwa kako i inovacii vo upotrebata na
glagolskata l-forma se sre}avaat i vo drugite slovenski jazici,
sepak vo site ovie jazici op{toslovenskiot perfekt so stariot
rezultativen particip (glagolska l-forma) se ima razvieno vo
28
nemarkiraniot preterit na sli~en na~in kako vo romanskite i

germanskite jazici, t.e. biv{ite perfektni konstrukciii sega se
obi~ni minati vremiwa. Ovie promeni moàt da se smetaat kako
su{tinski tipolo{ki, a ne genetski ili arealni, t.e. vo perfektot
ima tendecija da se razvijat vo nemarkirani minati vremiwa i da se
razmenuvaat so novi perfektni konstrukcii.
Vo predavaweto na makedonskiot glagolski sistem, me|utoa,
redot na izloùvawe ne bi trebalo da odi po patot {to bi se o~eku-
val spored edno povr{insko razbirawe na teorijata na markiranost.
So ova doa|ame do edna va`na poenta vo odnosot me|u lingvisti~kata
teorija i pedagogija. Op{to poznato e deka pri voveduvaweto na
jazi~niot materijal se po~nuva so materijal so pogolema frekvenci-
ja i pravila, a (samo) potoa rabota so pomala frekvencija i isklu~o-
ci, studentot da moè {to pobrgu da stigne do poproduktiven kapa-
citet i da mu se sozdade ~uvstvo na dostignuvawe. Taka, na primer,
koga se predava makedonskiot jazik se voveduva sega{noto vreme
mnogu rano, no isto taka i nepravilniot glagol sum, zaradi negovata
frekvencija. A predminatite vremiwa, na primer, ili aoristot (mi-
nato opredeleno vreme) od glagolot zeme moè da se odloì za po-
docna vo godinata. Ima tuka korelacija na markiranosta: sega{noto
vreme e najnemarkirano, a predminatite vremiwa se mnogu markira-
ni. Sepak, koga se raboti za minato opredeleno i neopredeleno vre-
me, ima pove}e smisla da se po~ne prvo so minato opredeleno, iako
moè da se dokaè deka e pomarkirano, zaradi frekvencijata i
pravecot na prediktabilnosta.
Iako ~esto nemarkiraniot ~len na edna opozicija po~esto se
sre}ava, ova ne e apsolutna korelacija (Andrews 1990: 136-165). Su{-
tinata na markiranosta e vo postoeweto na invarijantno (nepro-
menlivo) zna~ewe. Kako {to dokaùvav na drugi mesta (Friedman
1977), sinteti~nite minati vremiwa na makedonskiot jazik sekoga{
go prenesuvaat minatoto potvrduvawe na zboruva~ot, dodeka minato
neopredeleno vreme, iako vo kontekstot moè da prenesuva nepo-
tvrduvawe, vsu{nost go nema vakvoto zna~ewe kako invarijant, kako
{to se gleda od mnogu primeri so staroto perfektno zna~ewe ili
ne{to sli~no. Od pedago{ka gledna to~ka, zna~i, markiranata for-
ma se objasnuva polesno zaradi opredelenosta na jazi~niot znak. Za-
toa {to govoritelot obi~no go potvrduva toa {to go kaùva, mina-
toto opredeleno vreme e pofrekventno pojasno opredeleno po zna~e-
weto, i taka polesno se izu~uva. Pokraj toa, od ~isto formalna
gledna to~ka, l-formata se izveduva od aoristot a ne obratno (na pr.
od formite donesov, zedov, pletov se dobiva donel, zel, plel, a ne
obratno). Od toa se gleda deka vrskata me|u markiranosta i peda-
go{kiot red na izu~uvawe treba da bide ~uvstvitelna na kontekstot.
Koga }e go svrtime vnimanieto na minatoto neopredeleno
vreme, arealnite pojavi - t.e. sporedbi so drugite balkanski jazici --
stanuvaat korisni. Zatoa {to minato neopredeleno vreme s u{te
sodrì ne{to od staroto perfektno zna~ewe (na pr. Sum ti kaàl
edna{ i pak }e ti kaàm) kako i drugi minati zna~ewa (na pr. Koga
29
Viktor Fridman
sme bile mladi, sme igrale pokraj rekata), ne moè da se kaè deka
nepotvrduvawe (na pr. prekaànost) e invarijantno zna~ewe. Sepak,
nepotvrduvawe e kontekstualno zna~ewe, na pr. Mu se javiv na vujko
mi, ne be{e doma, na plaà bil. Tuka govoritelot e siguren deka
vujko mu ne e doma, inaku bi do{ol do telefon, sepak, ne znae so
tolkava sigurnost kade e {tom ne e doma, i zatoa ima promena vo
vremiwata.
Seto toa se odnesuva na minatite vremiwa koi{to govorite-
lot na angliskiot jazik lesno moè da gi preveduva. No ima kon-
teksti kade {to minatoto neopredeleno vreme se upotrebuva so zna-
~ewa koi na povr{inata izgledaat sega{ni, a takvi se pote{ki za
studentite. Tuka i teorijata i arealnite sporedbi se korisni. Da gi
razgledime slednive dva primera:
1) Kom{ijata dojde vo ku}a, i namesto gazdata me najde mene vo
kujnata. Izvika: A, ti si bil tuka!
2) Dvajca Vlasi se {eguvaat eden so drug, a eden go zadeva
drugiot deka ne se odnesuva dosta vla{ki i izvikuva: Ti Vlav si
bil!
Prviot primer izrazuva vistinsko iznenaduvawe, i takva
upotreba se vika admirativ. Vo drugiot primer izrazuva somnevawe
ili neveruvawe - bilo ironi~no, sarkasti~no, ili, kako ovde, na
{ega, toa se vika dubitativ.
Vo dvata primera to~niot angliski prevod }e bide so
sega{no vreme: Oh, you're here! i And you [say you are/are supposedly]
an Aromanian! Problemot e kako ova da se objasni i teoretski i
prakti~no. Eden komparativen balkanisti~ki pristap bi moè da
bide od pomo{.
Albanskiot ima cela niza na paradigmi dijahroniski derivi-
rani od izvrteniot perfekt, poznat vo tradicionalnata gramatika
kako admirativen na~in (vo albanskiot: mnyre habitore). Taka, na
primer, dodeka 3 l. edn. perfekt od glagolot sum e ka qen - vo
bukvalen prevod: ima bideno, sega{niot admirativ e qenka. Od ova
moè da se izvede perfekt koristej}i go sega{niot admirativ od
pomo{niot glagol ima i participot, na pr. paska qen. Admirativot
eksplicitno ja markira nepotvrdenosta i zatoa naj~esto se koristi
za iznenaduvawe (koe po svojata priroda poteknuva od nekoja
prethodna sostojba vo koja govoritelot ne moè da ja potvrdi
vistinitosta na novoto otkritie), somnevawe, prekaùvawe,
pretpostavka itn. Iako razvojot na makedonskiot i na albanskiot se
razlikuva vo mnogu ne{ta, sepak dvata jazika ja sodràt gramatika-
lizacijata na stavot na govoritelot kon epistemiolo{kata vrednost
na raskaàniot nastan, i kako takva -imaj}i go predvid postoeweto
na toj fenomen vo turskiot jazik do vremeto na otomanskoto
osvojuvawe - samata gramatikalizacija (moè da se dokaè)
pretstavuva edna arealna karakteristika (a ne genetska ili
tipolo{ka) nasproti izvesni razliki vo speficifi~nata rea-
lizacija vo opredeleniot jazik.
30
Da go razgledame slednoto scenario: ôvek vleguva vo

prodavnica o~ekuvaj}i deka }e go najde sopstvenikot no go nao|a
pomo{nikot. Vo albanskiot toj moè da izvika: - Ku qenka mjeshtri?
no na makedonski toj ne moè da pra{a - *Kade bil majstorot? Ako
potoa majstorot se pojavi od zad zavesata, mu{terijata moè da
izvika na makedonski: A tuka si bil!, no na albanski moè da
izvika ili: E, ktu qenke! ili: E, ktu paske qen! (ili: E, ktu paskshe
qen! ili pak: E, ktu qenkshe!) Najva`noto e ova: makedonskoto
minato neopredeleno, duri koga izgleda deka ima sega{no zna~ewe,
sepak, fakti~ki sekoga{ treba da se odnesuva kon edna sostojba koja
ve}e postoela ili kon edno prethodno iskaùvawe - ili realno ili
implicitno - dodeka albanskiot admirativ e vistinsko sega{no
vreme, i taka moè da se odnesuva kon edna vistinska nova sostojba
vo momentot na govoreweto.
I taka, koga se razjasnuvaat admirativnata i dubitativnata
upotreba na minatoto neopredelno vreme za govoritelite na
angliskiot jazik, korisno e da se pokaè deka, iako vo angliskiot
ima fokus na sega{niot rezultat na prethodnata sostojba, sepak
sekoga{ ima nekoja minata referencija, i ottamu se doa|a do
izborot na makedonskoto minato neopredeleno vreme. Od ovaa
gledna to~ka, pristapot na Koneski (1967b) kon minatoto neopre-
deleno vreme kako edna paradigma so kontekstuelni promenlivi
zna~ewa e pedago{ki poednostaven i teoretski poopravdan od
pristapot kade {to ili se bara invarijantno zna~ewe za minatoto
neopredeleno vreme ili se tretiraat raznite upotrebi kako razni
paradigmi. Kon ova moè da se dodade deka upotrebite na minatoto
neopredeleno vreme so zna~ewe {to izgleda sega{no, sepak, ne
pretstavuva neutralizacija na opozicijata sega{no/minato, tuku
sekoga{ sodrì odnos kon minatoto, duri ako fokusot e na
sega{niot rezultat. Koga nema vrska so minatoto, toga{ minatoto
neopredeleno vreme ne se sre}ava.
Kako {to vidovme, pedago{kiot pristap kon nastavata po
makedonskata l-forma - vo ovoj slu~aj za govoriteli na angliskiot
jazik - moè da se zbogatuva so genetska, tipolo{ka i arealna
lingvistika.
Pokraj toa, teorijata na markiranosta pretstavuva korisno
pedago{ko sredstvo koga se upotrebuva so ~uvstvo za pragmatikata.
31
Viktor Fridman
II. MAKEDONSKIOT JAZIK I DRUGITE BALKANSKI JAZICI
Nekoi zabele{ki za indirektniot govor i prekaùvaweto vo

makedonskiot i albanskiot jazik
Za mene pretstavuva golema ~est i radost {to ja pi{uvam

ovaa statija vo ~est na golemiot nau~nik Blaè Koneski, bez
~ii{to dela i mentorsko rakovodstvo jas duri ne }e moèv da ja
po~nam, i pokorno mu ja posvetuvam so dlaboka po~it.
Eden zna~itelen problem od balkanisti~ka kako i od op{to
lingvisti~ka gledna to~ka e sporedbata na sredstvata preku koi
makedonskiot i albanskiot jazik izrazuvaat i razlikuvaat indirek-
ten govor i razni vidovi prekaùvawe. Od gledna to~ka na balkan-
ska lingvistika, studiraweto na ovie pojavi pridonesuva do sosta-
vot na edna sporedbena balkanska gramatika, koja{to e edna op{to-
primena glavna cel za ovaa nauka. Za op{tata lingvistika e va`no
podlabokoto razbirawe na gramati~ki odnosi, {to poteknuva od
sporeduvaweto na sli~nostite i razlikite me|u pristapite na dvata
jazici kon istite pra{awa. Vo ovaa statija se stremime da pretsta-
vime kolku {to moème pojasno eden nacrt na najbitnite posebnos-
ti na pojavite za koi }e stanuva zbor. Ne moème tuka da gi razgle-
duvame site vozmo`ni slu~ai, kombinacii i formi {to moàt da se
upotrebuvaat. Toa e zada~a za edna pogolema rabota. Nie tuka }e gi
razgleduvame dvata slu~ai koi sluàt za najjasni primeri na
glavnite i maksimalnite vozmo`nosti: Slu~aj I - koga edno dejstvo
ve}e e minato vo vremeto koga e opi{uvano, a potoa e prekaàno (so
glagolot re~e vo aorist) vrz osnova na opi{uvaweto Slu~aj II. Koga
edno dejstvo e sega{no vo vremeto koga e opi{uvano, a ve}e minato
koga potoa e prekaùvano (isto taka so re~e) vrz osnova na
opi{uvaweto.
Kako prv ~ekor kon ovaa sporedba, treba da ja istakneme
razlikata me|u indirekten govor i prekaùvawe. Edno korisno
opredeluvawe na razlikata dava B.X. Darden (Darden 1973: 326): By
reported speech we mean a statement or statements based on second-hand
information where the reported nature of the information is overtly indicated by
an inflectional morpheme, rather than by a lexical verb of hearing or saying, as
is the case with indirect speech.1
1Treba da istakneme deka prekaùvaweto moè da se opredeluva kako eden

vid indirekten govor, a za na{ite celi }e go upotrebuvame terminot
32
Na{ata sporedba }e ja po~neme so makedonskite primeri za

Slu~aj I:
1. Sa{ko i Fatmir se sretnuvaat so Agim, i Sa{ko mu veli
na Agim:
(1a) Te vidov doma.
Potoa Sa{ko se sretnuva so Tankut i mu veli:
(2a) Mu rekov na Agim deka go vidov doma.
Vo me|uvremeto, Fatmir, koj ne be{e so Sa{ko koga go vide
Agim doma, se sretnuva so Mite i koga zboruvaat za Sa{ko i Agim
mu veli:
(3a) Sa{ko (mu re~e na Agim deka) go videl doma.
So ova ne gi iscrpivme site mo`nosti na govornata
situacija, no dovolno e zasega za razlikuvawa za koi stanuva zbor.
Vo (1a) imame direkten govor. Vo (2a) imame indirekten govor
osnovan na (1a). Imame glagolot na zboruvawe (re~e), podreden
svrznik (deka), i promena na zamenkite (te stanuva go ), koi se znaci
na indirekten govor, no nemame gramati~ka (morfolo{ka) promena
vo kategorijata na koja $ pripa|a glagolot vidi (isto taka ne se
raboti za vesti od vtora raka) i taka nemame prekaùvawe. Vo (3a)
imame prekaùvawe osnovano na (1a). Tuka se raboti za vesti od
vtora raka, a najva`na e promenata na glagolot vidi od minato
opredeleno vo minato neopredeleno vreme, taka {to glagolot na
zboruvawe i podredeniot svrznik moè da se ispu{tat bez da se gubi
smislata na prekaànost, {to go istaknavme so zagradite. Ovaa
promena, {to poteknuva od faktot deka minato opredeleno vreme
zadolìtelno i sekoga{ go izrazuva li~noto potvrduvawe na
konstatacijata od stranata na govornikot, dodeka minato neoprede-
leno vreme se protivstavuva na minato opredeleno vreme preku fak-
tot deka ne treba da izrazuva ni potvrduvawe ni nepotvrduvawe i
taka ~esto se upotrebuva ne samo koga govornikot ne saka da ja
potvrduva konstatacijata (t.e. nepotvrduvawe) ili ima neutralen
stav sprema nea, na pr. vo prekaùvawe, no isto taka sluì kako
morfolo{ki proces koj obi~no ja prenesuva razlikata me|u indi-
rekten govor i prekaùvawe.2
Tuka treba da istakneme deka ovaa upotreba na minato
neopredeleno vreme, iako e mnogu va`no i osobeno vo tretoto lice
~esto, ne go opredeluva negovoto osnovno (postojano, nepromenlivo)
zna~ewe ({to e samo minatost nemarkirana ni za potvrduvawe ni za
nepotvrduvawe; v. Friedman 1977: 71-72, Fridman 2009: 54-55), nitu
pretstavuva edna posebna gramati~ka kategorija. Vo polza na ovie
indirekten govor samo koga ne se raboti za prekaùvawe. Sp. ja isto taka

fusnotata 4 ponatamu.
2 Razlikata me|u minatoto opredeleno vreme i minato neopredeleno vreme
se sostoi vo markiranosta na minato opredeleno vreme za gramati~kata
kategorija status (v. ja fusnotata 7 ponatamu). Za pove}e dokazi vo vrska
so ova pra{awe v. Fridman (1974, 1980, 2009: 28-41, Friedman 1977: 34-81).
33
Viktor Fridman
poimi e faktot deka ima mnogubrojni re~enici, na pr. vo Gramati-

kata na makedonskiot literaturen jazik od B. Koneski (1967b: 465-
471), vo koi minato neopredeleno vreme ne se upotrebuva ni za
prekaùvawe nitu za indirekten govor, i toa ne samo vo prvoto
lice, kako {to se gleda od slednive primeri:
(4) Sum stanal no}eska vo eden, . . . (Koneski 1967b: 462)
(5) No ti si odel tamu. (Koneski 1967b 471)
(6) Ni koga bila male~ka . . . ne se raduvala tolku. (Koneski
1967b 471)
Koneski ni kaùva deka re~enici kako {to se primerite (5)
i (6) moàt da se razberat kako prekaùvawe ili direktno kaù-
vawe (i takvi se slu~aite); s zavisi od kontekstot. I taka minato
neopredeleno vreme samo po sebesi ne go prenesuva zna~eweto na
prekaànost, i ne moè da se zboruva za edna posebna gramati~ka
kategorija za prekaùvawe bez da se primi poimot deka ima dve
napolno homonimni minati neopredeleni vremiwa, edno prekaàno
i edno neprekaàno.3 Promenata na minato neopredeleno vreme e
morfolo{ki ili morfo-sintaksi~ki proces {to sluì da prene-
suva prekaànost, no samata prekaànost e edno varijantno zna~ewe
na minato neopredeleno vreme {to go dobiva samo po kontekstot.4
Sega da gi razgledame prvite tri re~enici na albanski
jazik: 5
3 Najnov takov opit ima napraveno [anova (1979), vo koj duri ne se

priznava minatoto neopredeleno nesvr{eno vreme kako neprekaàno
vreme (str. 131-132, sp. primeri [5] i [6] tuka). Ako se primi vakov poim na
totalna homonimija na gramati~ki kategorii, nema kraj do mo`nite
kategorii {to moàt da se nao|aat; za sekoj kontekst moè da se
opredeluva edna nova, napolno homonimna, kategorija. Na pr., bi moèlo da
se zboruva deka imenkite se menuvaat po padeì vo makedonskiot jazik:
nominativ - kniga, genitiv - na kniga, dativ - na kniga, akuzativ - kniga,
instrumental - so kniga, lokativ - vo kniga, ablativ - od kniga, itn. Sp.
Koneski (1950).
4 Zna~i, vo opredeluvaweto na Darden (Darden 1973) treba da se izmeni
terminot inflectional morpheme so morphological process ili morpho-syntactic
process, t.e. za da se razlikuva indirektno kaùvawe i prekaùvawe, treba
da postoi nekakva morfolo{ka razlika, no taa razlika ne treba da bide
ograni~ena do razlikuvaweto na indirektn govor i prekaùvawe.
5 Vo albanskiot jazik ima tri minati vremiwa koi ne se ni admirativni ni
predminati: aorist, imperfekt i perfekt. Nivnite me|usebni odnosi i
odnosite pome|u niv i makedonskite minati vremiwa se dosta sloèni i
nadvor od interesot na statijava. Go upotrebuvame perfektot zatoa {to toj
stanuva pome|u aorist i imperfekt (sp. Demiraj 1977:119-120). Osnovnite
dokazi vo vrska so pojavite za koi stanuva zbor ne bi se promenile za
drugite dve vremiwa.
34
(1b) T kam par n shtpi.

(2b) I thash Agimit se e kisha par n shtpi.
(3b) Sashkua i tha Agimit se e kishte par n shtpi.
Vo (1b) imame perfekt, a vo (2b) i (3b) imame
pluskvamperfekt spored praviloto na posledovatelnost (ili
soglasuvawe) na vremiwata {to e sli~no na istata pojava vo angli-
skiot jazik.6 Se gleda od sporeduvaweto na makedonskite primeri so
albanskite deka se promenuva glagolskata gramati~ka kategorija
me|u (2) i (3) vo makedonskiot jazik a me|u (1) i (2) vo albanskiot
(nemame predvid tuka lice, {to se menuva vo paradigmata, tuku samo
kategoriite {to se menuvaat pome|u paradigmi). Zna~i, vo takvi
slu~ai vo makedonskiot jazik se razlikuvaat indirekten govor i
prekaùvawe po promenata na kategorijata status, 7 t.e. statusot
potvrduvawe na minato opredeleno vreme se menuva vo statusot {to
ne razlikuva potvrduvawe/nepotvrduvawe na minato neopredeleno
vreme; a ne se razlikuva direktno i indirektno kaùvawe preku
takvi promeni. Od druga strana, vo albanskiot jazik ne se razlikuva
indirektno kaùvawe od prekaùvawe, no tie zaedno se razlikuvaat
od direktno kaùvawe po kategorijata taksis, 8 t.e. minatoto vreme
se prefrla vo predminatoto vreme spored praviloto na posledo-
vatelnost na vremiwata.
Dosega sme diskutirale samo za obi~no (neutralno)
prekaùvawe. Ako govornikot ~uvstvuva deka soop{tenieto ne e
obi~no i zasluùva pove}e ili pomalku potvrduvawe ili doverba,
osven intonacija ili leksikalni sredstva, na pr. navodno, gjoja,
navistina, me t vrtet, itn., vo makedonskiot i albanskiot jazik
govornikot moè da izrazuva pove}e odnosno pomalku doverba preku
morfolo{ki sredstva spored sistemite na markirawe vo
soodvetnite jazici. Zatoa treba da razlikuvame razni vidovi
prekaùvawe. Imeno, vo makedonskiot jazik moè da se izrazuva
pove}e doverba ako ne se promenuva minato opredeleno vreme vo
minato neopredeleno dodeka vo albanskiot jazik moè da se izrazuva
pomalku veruvawe (ili pove}e iznenada) ako se promenuva glagolot
vo admirativ i neveruvawe ako admirativot se podloùva na
praviloto na posledovatelnost na vremiwata:
6 Kako vo angliskiot jazik, ne treba da se menuva vremeto spored praviloto

na posledovatelnost na vremiwata ako toa {to e prekaàno s u{te vaì
vo ~asot na prekaùvawe. Za ova i drugi raboti vrzani so indirekten govor
vo albanskiot jazik, v. Domi (1971: 136-145), Prifti (1971: 430-441), Domi 1976,
250-291).
7 Kategorijata status go izrazuva odnosot ili stavot na govornikot sprema
toa {to govori. (Sp. Fridman 1980 i Aronson 1977: 12-13).
8 Kategorijata taksis go pokaùva odnosot me|u nekoe minato dejstvo i
nekoe drugo (minato) dejstvo (sp. Jakobson 1957: 4).
35
Viktor Fridman
(3v) Sa{ko mu re~e na Agim deka go vide doma.

(3g) Sashkua (i tha Agimit se) e pasha par n shtpi.
(3d) Sashkua (i tha Agimit se ) e pasksh par n shtpi.
Vo (3v), so faktot deka ne se promenuva glagolot, Fatmir
li~no ja potvrduva konstatacijata na Sa{ko. Vo takov slu~aj imame
prekaùvawe so potvrduvawe.9 Vo (3g) se izrazuvaat site vozmo`-
nosti na albanskiot admirativ (tuka perfekten admirativ), koj{to
izrazuva li~no nepotvrduvawe na govornikot, t.e. markiran e za
statusot nepotvrduvawe, naj~esto ili preku iznenada ({to poteknu-
va od porane{o nepotvrduvawe ili neveruvawe) ili preku
somnevawe, sarkasti~nost, itn. 10 I taka (3g) se upotrebuva - so ili
bez zborovite vo zagradite - ili ako Fatmir se iznenadi deka Sa{ko
go videl Agima, ili ako navistina ne veruva vo toa, ili ako samo
saka da mu istakne na Mite deka toj prosto prekaùva Sa{kovi
zborovi i ne gi potvrduva. Zna~i, vo albanskiot jazik isto taka ima
morfolo{ki proces {to prenesuva prekaùvawe, no istovremeno
prenesuva nepotvrduvawe na prekaànite zborovi.11 Vo (3d), so
pluskamperfekten admirativ, ako e osnovano na (1b), toga{ vo skoro
site slu~ai ima zna~ewe deka Fatmir ne mu veruva na Sa{ko, t. e.
koga prekaùvan admirativ se podloùva na praviloto na posledo-
vatelnost na vremiwata, ostanuva zna~ewe na neveruvawe.
Sega da gi razgledame primerite za Slu~aj 1I. Re~enicite (7) -
(9) imaat istite kontekstualni odnosi {to gi imaat (1) - (3):
(7a) Ne znam.
(8a) Mu rekov na Agim deka ne znam.
(9a) Sa{ko mu re~e na Agim deka ne znae.
(7b) Nuk e di.
(8b) I thash Agimit se nuk e dija.
9 Ima i slu~ai koga glagolot ne se menuva po status, iako govornikot ne

potvrduva ne{to {to ima ~ueno. Toga{ se raboti za indirekten govor vo
koj govornikot se stremi da gi prenesuva zborovite {to gi slu{nal so
pove}e to~nost ili go potvrduva deka ba{ tie se zborovite na sobesednikot
ili nekoj drug ~ovek, na pr. Re~e deka ima{ namera da bega{ vo stranstvo .
. . (Po~inka, 28.IX 1974, str. 27).
10 V. Fridman (1980) i Camaj (Camaj 1969: 67).
11 Sekako, albanskiot admirativ ne se ograni~uva do prekaùvawe, no kako
makedonskoto minato neopredeleno vreme moè da se sluì so takvo
zna~ewe. Vo makedonskiot jazik, minatoto neopredeleno vreme moè da
prenesuva neveruvawe vo prekaùvaweto, no koga se raboti za minati
dejstva, toa se znae samo po intonacijata ili kontekstot, na pr. ako Fatmir
}e mu re~e na Mite (3v), pa Mite odgovora so (3a), toga{ od kontekstot
jasno e deka zna~eweto na (3a) e neveruvawe (dubitativnost).
36
(9b) Sashkua i tha Agimit se nuk e dinte.12

Kako {to moè da se vidi, vo makedonskiot jazik nema nikak-
va promena na glagolot pome|u direkten govor, indirekten govor i
prekaùvawe osven promenata po lice, dodeka vo albanskiot jazik
postoi istoto pravilo na posledovatelnost (ili poto~no soglasuva-
we) na vremiwata so toa {to sega{noto vreme se pretvora vo imper-
fekt i taka se soglasuva so glagolot na zboruvawe po minatost, t. e.
ima promena na kategorijata vreme namesto promena na kategorijata
taksis. Toa se objasnuva so faktot deka vo ovoj slu~aj se raboti za
edno minato i edno neminato vreme; i taka promenata moè da bide
vremenska, dodeka vo poraniot slu~aj se rabote{e za dve minati
vremiwa i taka promena treba{e da bide po taksis.
Kako i so prekaùvawe vo Slu~aj I, taka i vo Slu~aj II
govornikot moè da go izrazuva svojot stav sprema toa {to se
prekaùva preku eden morfo-sintaksi~ki proces, a toa samo ako
izrazot ide vo pravecot na nepotvrduvawe ili neveruvawe, kako {to
se gleda od slednive primeri osnovani na (9a) odnosno (9b):
(9v) Sa{ko (mu re~e na Agim deka) ne znael.
(9g) Sashkua (i tha Agimit se) nuk e ditka.
(9d) Sashkua (i tha Agimit se) nuk e ditksh.
Vo (9g) kako i vo (3g) imame promena po statusot {to gi
prenesuva site vozmo`ni zna~ewa na albanskiot admirativ, t. e.
iznenada, ~ista prekaànost, neveruvawe itn. No vo sekoj slu~aj se
izrazuva nekakvo nepotvrduvawe na soop{tenieto i so toa ne e
neutralen, kako {to e (9b).
Primerot (9d), so imperfekten admirativ, e paralelen so
(3d). Vo (9v) imame eden slu~aj {to li~i na (3a), no tuka se raboti ne
samo za promena na vreme no i za pra{aweto na status. Upotrebata
na minato neopredeleno vreme za sega{no vreme vo prekaùvawe
pretstavuva eden vid posledovatelnost ili soglasuvawe na
vremiwata vo koja minato neopredeleno vreme se soglasuva ili so
ontolo{kata minatost na originalniot razgovor {to se prekaùva
ili so glagolot na prekaùvawe vo minatoto vreme.13 Me|utoa,
zatoa {to so minato neopredeleno vreme moè da se nazna~uva
nepotvrduvawe dodeka sega{noto vreme ne vleguva voop{to vo
opozicijata za status potvrduvawe/nepotvrduvawe, ovaa upotreba na
minato neopredeleno vreme ja ima istata boja kako admirativ vo
12 V. ja fusnotata 6. Tuka ja imame predvid situacijata vo koja Sa{ko ne

znael samo vo vremeto na prvobitnist razgovor, pa potoa Agim mu soop{ti
ne{to taka {to vo vremeto na prekaùvawe neznaeweto ne vaì.
13 V. Friedman (1977: 71-72. Fridman 2009: 54-55).
37
Viktor Fridman
(9g), t. e. vozmo`noto zna~ewe na nepotvrduvawe stanuva kontekst-

ualno zadolìtelno.14
Od site ovie primeri i podatoci moème da zaklu~ime deka
za sporeduvaweto na prekaùvaweto vo balkanski jazici kako {to se
makedonski i albanski treba najmalku tri kategorii i u{te ~etiri
potkategorii za objasnuvaweto na morfo-sintakti~ki procesi {to
se upotrebuvaat. Trite kategorii se: Direkten govor, Indirekten
govor, i Prekaùvawe. Prekaùvaweto se deli vo najmalku ~etiri
potkategorii: Potvrduvawe, Neutralnost, Nepotvrduvawe i Neveru-
vawe. Ovie razliki moàt da se ilustriraat so edna tabela, na kraj
na statijava, vo koja se pretstaveni mo`nite razlikuvawa. Pone-
koga{ edna pomalku markirana forma moè da se upotrebuva, barem
vo izvesni konteksti, za edna pove}e markirana forma, na pr. vo
albanskiot jazik sega{no vreme i perfekt moàt da sluàt za
indirekten govor (v. ja fusnotata 6) i perfekten admirativ moè da
sluì za neveruvawe. Me|utoa, vo tabelata ne se pokaùvaat takvi
upotrebi zatoa {to tuka se trudime da gi istakneme maksimalnite
razlikuvawa {to moàt da gi pravat soodvetnite sistemi, a se
razbira deka nemarkirana forma kontekstualno moè da sluì za
markiranata.
Vrz osnova na toa {to se gleda od tabelata, moème da gi
zabeleìme slednive fakti:
1. Direkten govor i indirekten govor se razlikuva po nekoj
morfolo{ki proces vo dvata slu~ai vo albanskiot jazik a ne
vo makedonskiot.
2. Me|u indirekten govor i prekaùvawe so potvrduvawe nema
razlika po gramati~ki kategorii (osven lice) a samo po
pra{aweto dali se raboti za vesti od vtora raka.
3. Vo albanskiot jazik ne se razlikuva neutralno prekaùvawe i
prekaùvawe so potvrduvawe, a sekoga{ ima mo`nost da se
razlikuvaat ovie od prekaùvawe so nepotvrduvawe ili
neveruvawe. Ova moè vo makedonskiot jazik samo vo Slu~aj
II, dodeka vo Slu~aj I razlika se pravi pome|u neutralna
prekaànost i prekaànost so potvrduvawe.
4. Vo albanskiot jazik se upotrebuva posledovatelnost ili
soglasuvawe na vremiwata vo formi {to se markirani za
status i vo formi {to ne se taka markirani. Vo slu~ai I i II
formite markirani za status gi razlikuvaat formite za
prekaùvawe so nepotvrduvawe i neveruvawe, a koga se
obedinuva posledovatelnost i status se dobiva
najmarkiranoto zna~ewe: prekaùvawe so neveruvawe. Vo
makedonskiot jazik formata markirana za status se
upotrebuva vo Slu~aj I da razlikuva prekaùvawe so
potvrduvawe od drugite vidovi prekaùvawe, t. e. vo
14 Treba da istakneme tuka deka nepotvrduvaweto se nao|a pome|u

neutralnost i neveruvawe i moè po kontekstot da bide poblisku do
ednoto ili drugoto.
38
upotrebata na markiraniot status vo vrska vo prekaùvaweto

makedonskiot i albanskiot jazik odat vo razdelni pravci.
Me|utoa, vo Slu~aj II, vo edinstveniot kontekst vo koj {to
moè da se zboruva za soglasuvawe po vremiwa vo
makedonskiot jazik, isto taka se raboti za nepotvrduvawe
poradi negativna markiranost na formata vo vrska so
opozicijata za status.
DIREKTEN INDIREKTEN PREKA@UVAWE
SLUÂJ
GOVOR GOVOR
Potvrd- Neu- Nepotvr Neveru-
MAKEDONSKI
uvawe tral- duvawe vawe

nost
I Minato opredeleno vreme Minato neopredeleno

(+vreme) Vreme
(+status) (+ vreme)
(- status
II Sega{no vreme Minato neopredeleno vreme
(- vreme) (+ vreme)
(- status)
I Perfekten Pluskvamperf
Perfekt Pluskvamperfekt Admirativ Admirativ
(- status) (- status) (+ status) (+ status)
(+ vreme (+vreme) (+vreme) (+ vreme)
ALBANSKI
(- taksis (+taksis) (- taksis) (+ taksis

Sega{en Imperfekten
Sega{no Imperfekt admirativ admirativ
vreme (+ status) (+ status)
II (- status) (- vreme) (+ vreme)
(- status)
(- vreme) (+ vreme)
Tuka se pokaùvaat glagolskite formi koi se najobi~ni ili zadolìtelni

vo dadenive slu~ai {to gi imame diskutirano. Vo zagradite se pokaùvaat
relevantnite gramati~ki kategorii za koi formite se markirani (+) ili
nemarkirani (-). Vreme = minatost, taksis = predminatost, status = potvrduvawe
vo makedonskiot jazik, nepotvrduvawe vo albanskiot.
39
Viktor Fridman
Tipologijata na upotrebata na d a vo balkanskite jazici
Kako {to be{e zabeleèno vo tekot na devetnaesettiot vek i

definitivno formulirano od Sandfeld vo 1930 god. vo negovata
42
kniga Linguistique balkanique, indoevropskite jazici na Balkanskiot

Poluostrov - odnosno: albanskiot, aromanskiot, bugarskiot, gr~-
kiot, makedonskiot i romanskiot jazik pravat eden jazi~en sojuz vrz
osnova na eden red zaedni~ki crti na site lingvisti~ki ramni{ta -
od fonolo{koto do sintaksi~koto. Vrz osnova na istoriskite
podatoci {to se na na{e raspolagawe, ovie op{ti crti treba da se
pretpostavi deka se razvieni vrz osnova na mnogujazi~en me|useben
kontakt na tie jazici, a ne vrz osnova na nivnoto geneti~ko srod-
stvo. Od sintaksi~ka gledna to~ka, edna od klasi~nite crti, crta
{to redovno se citira od vremeto na Sandfeld navamu - pa i porano
(Kopitar 1829, Miklosich 1861, Seliev 1925) - vo ovoj pogled, e zame-
nuvaweto na starite infinitivni re~enici so finitni glagolski
konstrukcii podredeni na edna ednoslo`na ~estica {to po~nuva so
zabna soglaska: albanski t, gr~ki a, romanski s, aromanski s[i],
makedonski i bugarski da. Taka, na primer, staroslovenskoto na~n5
glagolati stanuva vo makedonskiot jazik po~nam da zboruvam, itn.
Ovie konstrukcii so ~esticata, za koja{to kako op{t
balkanizam }e ja upotrebuvam skratenica DATSNA (t.e. da-t-s-),
se me|u onie koi obi~no gi oddeluvaat balkanskite jazici (t.e.
~lenovite na balkansiot jazi~en sojuz) od jazicite na Balkanskiot
Poluostrov, t.e. jazicite na koi se zboruva na teritorijata na
Balkanskiot Poluostrov, na pr. ungarski, saksonsko-germanski,
~erkeski, slovene~ki, itn. Biv{iot srpskohrvatski jazik, osobeno
vo negovata isto~na varijanta, a osobeno ju`nite govori na ovaa
varijanta, isto taka se vbrojuva, spored misleweto na nekoi nau~ni-
ci (vklu~uvaj}i go i Sandfeld), me|u balkanskite jazici. Srpsko-
hrvatskiot e osobeno interesen tokmu od gledna to~ka na da-kon-
strukcii, odnosno na DATSNA, pa sepak, infintivot e cvrsto
ustanoven vo srpskohrvatskiot nasprema makedonskiot i bugarskiot
(osven vo torla~kite govori), pa poradi toa bi go komplikuval
istraùvaweto. Iako vo edno po{iroko istraùvawe }e treba i toj
da se zeme predvid, vo ovaa statija }e se ograni~ime na bugarskiot i
na makedonskiot od slovenskite jazici. Duri i balkanskite dijalek-
ti na turskiot jazik, koi, kako {to dokaùvav na drugo mesto
(Friedman 1982a), imaat mnogu balkanski jazi~ni crti {to gi nema vo
turskiot literaturen jazik, koga se raboti za konstrukciite so
DATSNA moàt samo da gi kalkiraat vakvite konstrukcii so
sinteti~niot optativ, na pr. Lzm gideyim (literaturno Gitmem lzm)
sp. mak. treba da odam, alb. duhet t shkoj, itn. Spored toa, ovie
govori ja nemaat vo ovoj pogled analiti~nosta {to go karakterizira
balkanskiot jazi~en sojuz. Moè isto taka da se zabeleì deka vo
xudezmo (ladino), t.e. evrejsko-{panskiot jazik, infinitivnite
konstrukcii ponekoga{ se zamenuvaat so subjunktivni konstrukcii
so ke ({p. que). Sepak, infinitivot se sre}ava po~esto (Joseph
1983:252-253). Me|utoa, romskiot jazik, a osobeno negovite
balkanski dijalekti, koi naj~esto ne se razgleduvaat vo
ispituvaweto na balkanskite jazici (osven Kostov 1973, itn.),
43
Viktor Fridman
pokaùvaat mnogu tipi~ni balkanizmi. Me|u drugite, tie imaat

konstrukcii so ~esticata te, koi celosno odgovaraat na site
upotrebi na DATSNA vo klasi~nite balkanski jazici. Poradi toa i
}e go vklu~ime vo na{eto istraùvawe.
Spored analizata na Kramer (Kramer 1986:61), makedonskata
~estica da ima ~etiri glavni funkcii, koi gore-dolu vaàt za site
balkanski jazici, a imeno: naso~uva~ka, uslovna, podredeno-modalna
i podredeno-vidska. Taka, na primer, ako zememe izraz kako alb. t
kndoj, aroman. s[i] cnt, roman. s cnt, bug. da pe, mak. da peam, gr~.
, rom. te giljavav, bez da gi podredime na nekoj drug glagol, t.
e. vo samostojna pozicija, toga{ izrazot moè da se sfati kako
naso~uva~ki (mak. neka, alb. le, itn.) ili kako usloven (mak. ako, alb.
n qoft se, itn.), a toa }e zavisi od kontekstot na re~enicata {to }e
sleduva po izrazot. Ako bide apodoza na edna uslovna re~enica (od
tipot: toga{ taka i taka), toga{ konstrukcijata so DATSNA }e se
interpretira kako protaza (od tipot: ako taka i taka) (Za roman-
skiot literaturen jazik vakvite primeri so sega{na formi se retki
ili na rabot, no sepak moàt da se sretnat). Od druga strana, ako
stoi re~enicata so DATSNA sama, ili pak po nea sleduva, na pr.,
nekoja celna re~enica (na pr., so za da), toga{ konstrukcijata so
DATSNA }e se interpretira kako naso~uva~ka. Poradi faktot {to
re~enicata so DATSNA bez nikakov dopolnitelen kontekst }e se
primi kako poso~na, bi moèlo da se smeta deka e ova zna~ewe na
DATSNA glavnoto, no ova pra{awe e posloèno i bara dopolnitel-
na rabota. Podredenite funkcii na DATSNA zavisat od zna~eweto
na glavniot glagol. Ako se raboti za nekoja èlba, namera itn.,t.e.
za dejstvo {to ne postoi vo ontolo{kata stvarnost, toga{ stanuva
zbor za modalnost (sp. Gob 1964, nakiev 1962, Kuryowicz 1956), na
pr. alb. dua t shkoj, aroman. voi s[i] mi duc, roman. vreau s merg , rom.
mangava te dav, bug. iskam da hod, mak. sakam da odam, gr~. el
, kade {to dejstvoto odewe e èlba, no ne e realno kako dejstvo.
Od druga strana, ako glavniot glagol ima zna~ewe na po~etok, kraj
ili tek na edno dejstvo, toga{ se raboti (ili barem moè da se
raboti) za ontolo{ka stvarnost i za vidovo zna~ewe, na primer: alb.
filloj t shkruaj, aroman. aca s[i] scriu, roman. ncep s scriu, rom. lava te
hramonav, bug. po~vam da pi{a, mak. po~nuvam da pi{uvam, gr~.
, kade {to dejstvoto pi{uvawe se realizira (ili barem
moè da se realizira) kako ontolo{ka stvarnost.
Tolku za DATSNA kako op{t balkanizam. Sega }e go svrtime
vnimanieto na razlikite me|u razli~nite balkanski jazici vo vrska
so mestoto na DATSNA vo nivnite gramati~ki strukturi i so toa }e
dojdeme do edno tipolo{ko razlikuvawe. Za ova istraùvawe }e
zemam dve temi: ednata e vrska me|u DATSNA i glagolska forma
podredena na nea, a drugata se odnesuva na podreduvaweto na
DATSNA vo razli~nite sintaksi~ki konteksti.
44
Vo prvata tema se raboti za blizinata na vrskata i marki-

ranosta (t.e. specifi~nosta) na glagolskite formi {to moàt da ja
sledat. Ovde treba da kaème deka }e zboruvame za kodificirani
literaturni normi ili za pi{uvani varijanti, zatoa {to vo
dijalektite na oddelnite jazici ima dosta razliki i otstapuvawa od
literaturnite normi vo ovoj pogled. I dodeka ovie dijalektni
potsistemi se sosema zadolìtelni za edna celosna slika na ovie
pojavi, takvata slika bi bila premnogu sloèna i optovarena za ovaa
statija. Ovde }e se potrudime da gi objasnime principite. Da
po~neme sega so onaa pojava {to ja narekuvam povrzana forma.
Poa|aj}i od pra{aweto za glagolskiot vid, moème da
konstatirame deka ima edna va`na razlika me|u albanskiot,
aromanskiot, romanskiot i romskiot, od edna strana, i bugarskiot,
gr~kiot i makedonskiot, od druga. Vo poslednive tri jazici ja
sre}avame vidskata protivstavenost svr{en/nesvr{en (perfek-
tiv/imperfektiv), koja stoi nad site drugi vo morfolo{kata hie-
rarhija na glagolot. Vo prvata grupa jazici takva protivstavenost
ne postoi, no tokmu vo tie jazici postojat formi so posebna vrska so
DATSNA, imeno subjunktiv. (Vsu{nost, vo romskiot jazik se raboti
za ne{to drugo me|u dvete mo`nosti, no za toa }e stane zbor
podocna.) I taka, albanskiot, romanskiot i aromanskiot imaat
posebni formi {to se sre}avaat skoro isklu~ivo so DATSNA; na
pr. zemaj}i formi od glagolot {to zna~i slu{a alb. 2/3 ed. dgjon, no
2 ed. t dgjosh/3 ed. t dgjoj, roman. 3 ed. aude/3 mn. aud no 3 ed./mn. s
aud, aroman. 3 ed. vde/3 mn. vdu, no 3 ed./mn. s[i] vd. Vo
albanskiot ovie formi se potesno svrzani so DATSNA otkolku vo
romanskiot. Na primer, vo romanskiot jazik moè ponekoga{, iako
retko, sosema da se ispu{ti DATSNA, na pr. Fie! Da bide! . Na
albanski takvo ispu{tawe ne e mo`no, na pr. ne moè da se re~e
*Jet! (Aromanskiot se soglasuva so albanskiot vo ovoj pogled: Sib!
no, ne *Ib!. Treba sepak da se odbeleì deka samo albanskiot me|u
balkanskite jazici so~uval eden sinteti~ki optativ, na pr. Qofsh[i]!
Da bide! .) Inaku, albanskiot subjunktiv se sre}ava samo koga e
podreden na DATSNA, iako treba da priznaeme deka vo
razgovorniot jazik moè da se ispu{ti po zborot {to go ozna~uva
idnoto vreme, t.e. do (sp. Agalliu 1986), na pr. do kndosh namesto do t
kndosh. (Isto taka vo aromanskiot s[i] moè da se ispu{ti vo sli~ni
konteksti [Golb 1984:129]). Sepak, imaj}i predvid deka ovde se
raboti za razgovorna varijanta, moème da kaème deka albanskata
i aromanskata vrzana forma e postrogo vrzana so DATSNA otkolku
romanskata, zatoa {to ne moè da stoi sama i skoro isklu~ivo e
vrzano so DATSNA. (Treba ovde da zabeleìme deka aromanskiot ne
razlikuva posebni formi po s[i] vo prvata konjugacija).
Od druga strana, trite jazici so protivstavenosta svr{en/
nesvr{en vid na vrvot na hierarhijata na glagolskata morfologija,
t. e. makedonskiot, gr~kiot i bugarskiot, nemaat posebni formi
45
Viktor Fridman
strogo vrzani so DATSNA, no sepak imaat razgrani~uvawa na mesto-

to vo re~enicata kade {to moè da se upotrebuva svr{en glagol.
Imeno, sega{noto vreme od svr{en vid ~esto pati ne moè da stoi
nezavisno, tuku treba da bide podredeno ili barem pridruùvano od
nekoi drug zbor - modalna ~estica ili ne{to sli~no. Me|u niv, edna
od najva`nite e DATSNA. (Drugi se, na primer, zborovite so
zna~ewa na uslovnost (ako), idnost (}e) itn.). Taka, na primer, bug.
celuvam, no e/da celuva gr~. , no/ , . ,
/ . Fakti~koto razgani~uvawe na slobodnata, t. e.
samostojnata upotreba na sega{noto vreme od svr{en vid se
razlikuva od jazik do jazik. Sega{no vreme od svr{en glagol se
sre}ava vo takva upotreba naj~esto ili najlesno vo bugarskiot jazik,
osobeno vo negovite zapadni govori (Maslov 1959). Ovie glagolski
formi najretko ili najte{ko se sre}avaat vo samostojna upotreba vo
makedonskiot jazik, pak vo negovite zapadni govori (Vidoeski
1962/3). (Vo istonite makedonski govori imame vo ovoj pogled
situacija {to e bliska so zapadnobugarskata). Vo ovoj pogled,
gr~kiot jazik zazema sredno mesto me|u makedonskiot i bugarskiot.
I taka, vo bugarskiot literaturen jazik, sosema e normalna
re~enicata Napravi{ tova i vsi~ko e gotovo, zaedno so Ako
napravi{ tova..., Napravi{ li tova..., napravi{ tova..., Koga
napravi{ tova... itn. (sp. Aronson 1977). Vo gr~kiot jazik samostojni
svr{eni glagoli se sre}avaat samo vo nekoi idiomatski izrazi, na
pr. , bukvalno: pojde ne pojde, {to e skraten izraz od
Ili pojde ili ne pojde, t. e. Ako pojde ili ne.
Vo makedonskiot literaturen jazik i vo zapadnite govori, koi vo
ovoj pogled sluàt za negova osnova, samostojni formi za sega{no
vreme od svr{eni glagoli ne se sre}avaat. Sepak, negativnata
~estica ne moè da sluì ovde kako modalna ~estica. Na pr., moè
da se kaè Zo{to ne sedne{?, no ne *Zo{to sedne{?. Ova e poslo-
èno pra{awe, za koe nemame mesto ovde. Va`no e osnovnoto razgra-
ni~uvawe, koe{to e najstrogo vo makedonskiot, ne{to poslabo vo
gr~kiot, a najslabo vo bugarskiot.
Vo romskiot jazik, kako i vo albanskiot, aromanskiot i
romanskiot, nema formalna protivstavenost svr{en/nesvr{en na
vrvot na morfolo{kata hierarhija. (Iako vo nekoi govori ima pre-
fiksi so vidski zna~ewa sli~ni na tie {to postojat vo slovenskite
jazici ili vo germanskiot jazik, pa sepak toa ne e vistinski vidski
sistem od slovenski ili od gr~ki tip). Sepak, vo balkanskite
dijalekti na romskiot jazik ima dve sega{ni paradigmi: dolga for-
ma so nastavkata -a i kratka forma bez nea. Na primer, prvite tri
lica ednina od glagolot kerel pravi vo dolgata forma glasat: me
kerava, tu kere[s]a, ov/oj kerela. Kratkite formi glasat: kerav, kere[s],
kerel. Obi~no, dolgite formi se javuvaat samostojno: Me kerava buti
Jas rabotam. Kratkite formi naj~esto se sre}avaat po DATSNA
ili nekoja druga ~estica, na pr. So te kerav [to da pravam, Me ka
46
kerav buti Jas }e rabotam. Sepak, kratkata forma moè isto taka da
se sretne samostojno upotrebena, na pr. Mi bori khelel Mojata
nevesta igra. Obratniot odnos, t.e. dolga forma po DATSNA ili
po druga ~estica, skoro nikoga{ ne se sre}ava (sp. Jusuf i Kepeski
1980).
Spored toa, romskiot zazema sredno mesto me|u albansko-
romanskiot tip, od edna strana, i gr~ko-slovenskiot tip, od druga.
Vo albansko-romanskiot tip, edna posebna forma e povrzana
edinstveno so DATSNA, iako e vo albanskiot i aromanskiot jazik
ovaa povrzanost e postroga, pa sepak i DATSNA ne se sre}ava so
obi~niot sega{en indikativ vo odnosnite lica. Vo gr~ko-sloven-
skiot tip isto taka ima edna povrzana forma (sega{na svr{ena), no
taa e povrzana so eden red ~astici, vklu~uvaj}i ja i DATSNA. Od
druga strana, DATSNA se sre}ava slobodno i so drugi sega{ni
glagolski formi. Vo ovoj tip, povrzanosta na markiranata glagol-
ska forma so DATSNA i drugi ~astici e najstroga vo makedonskiot
(odnosno zapadnomakedonskiot), najslobodna vo bugarskiot, so gr~-
kiot me|u niv spored strogosta vo povrzanosta. Kako {to rekov,
romskiot stoi me|u dvete grupi. Od edna strana, kako vo gr~ko-
slovenskiot tip, i vo romskiot edna posebna forma se javuva kako
prili~no povrzana so edna grupa zborovi, odnosno ~astici, vklu~u-
vaj}i ja i DATSNA. Od druga strana, kako vo albansko-romanskiot
tip, DATSNA e ograni~ena na povrzanata, t.e. kratkata forma. Rom-
skiot jazik e isto taka vo edna sredna polo`ba vo vrska so posto-
janosta so koja se ostvaruvaat ovie pravila. Kako romanskiot, od
edna strana, i bugarskiot od druga, romskiot dozvoluva povrzanata
forma ponekoga{ da stoi sama. Celata slika moè da se pretstavi
kako kontinuum na sledniot na~in:
ALB. AROMAN. ROMAN. ROM. BUG. GR^. MAK.

DATSNA DATSNA DATSNA DATSNA PF PF PF
(dr) 0 dr.0

Pf Pf Pf Pf DATSNA, DATSNA DATSNA
dr. 0 dr. (0) dr.
Ovde DATSNA, kako {to ve}e rekov, ozna~uva slovenskoto da,

albanskoto t, romskoto te, romanskoto s, aromanskoto s[i], gr~ko v.
Bukvite dr zna~at drugi takvi zborovi, nula zna~i mo`nost za
samostojni slu~ai, PF zna~i posebna ili povrzana forma na
glagolot, a strelkata go pokaùva pravecot na povrzanosta. Taka, so
jazicite od albansko-romanski tip, vklu~uvaj}i go i romskiot, koga
se raboti za sega{nite formi, DATSNA ne se sre}ava osven so
povrzanata forma i obratno, so otstapuvawata {to ve}e gi spomnav-
me. So jazicite od gr~ko-slovenskiot tip povrzanata forma e gore-
dolu ograni~ena na DATSNA i/ili na drugi zborovi, a DATSNA ne
e ograni~ena na povrzanata forma.
47
Viktor Fridman
Da se svrtime sega kon sintaksata. Vo negovata statija posve-

tena na sporedbenata balkanska gramatika vo generativni ramki,
Kazazis (Kazazis 1968: 827) predlaga edno op{tobalkansko pravilo za
gradewe na sostavite od tipot A pravi B bez pravewe V i gi dava
slednive primer, kon koi gi dodadov aromanskiot, romskiot i make-
donskite prevodi:
bug. Decata oti{li bez da me popitat.

rom. E have gele bi te phuen ma[n].
mak. Decata oti{le bez da me pra{at.
alb. Drita po hante pa folur.
Drita jade{e bez da zboruva.
gr~. .
Zboruva{ bez da misli{.
roman. Fata lucra fr s vorbeasc.
aroman. Feta lucra fr[] s[i] zbursc.
Devoj~eto rabote{e bez da zboruva.
Kako {to moè da se vidi od ovie primeri, vo site balkanski

jazici se upotrebuva DATSNA, osven vo albanski, kade {to toa ne
e mo`no. (Treba da spomneme, sepak, deka i vo romanskiot jazik tuka
bi bila mo`na i edna infintivna konstrukcija - no povaèn e
faktot deka sostavot so DATSNA moè da se upotrebi). So ova
otstapuvawe od strana na albanskiot jazik doa|ame do pra{aweto
kako da gi tretirame sostavite so DATSNA vo edna sporedbena
balkanska gramatika. Kako {to moème da vidime od ovie primeri,
istoto pravilo bi moèlo da se upotrebuva za da dobie sostavi so
DATSNA, no toa samo vo slu~aite koga jazikot se sluì so vakov
sostav. Zna~i, za albanskiot ne vaì v pravilo, a vo romanskiot
bi trebalo da se dade edno pravilo so dve granki ili mo`nosti: edna
{to bi se sovpadnala so balkanskoto DATSNA pravilo, a drugata
{to bi bila sli~na na ovaa za albanskiot. Spored toa, iako moème
da se sluìme so nekoi op{ti pravila za sostavite so DATSNA vo
balkanskite jazici, treba sepak nekako da se zemat predvid i otsta-
puvawata od tie pravila vo oddelnite balkanski jazici.
Koga stanuva zbor za otstapuvawata, odnosno za divergenciite
od upotrebata na sostavite so DATSNA, vo balkanskite jazici, mo-
ème da ukaème na tri va`ni momenti: 1. nefinitna forma, 2.
nekoja ~estica ili nekoj zbor namesto DATSNA, vklu~uvaj}i i nula
(t. e. otsutstvo na kakov bilo leksi~ki element namesto DATSNA) i
3. nekoja druga ~estica ili drug podreduva~ki zbor plus DATSNA.
Treba ovde da se zabeleì deka to~noto opredeluvawe na nefi-
nitnite formi zavisi od specifi~nite karakteristiki na sekoj
jazik, kako {to pokaùva (Joseph 1983:34) vo svojata kniga za
infinitivot vo balkanskite jazici. Sepak, za na{ata cel e dovolno
da go navedeme poznatiot poim nefinitna forma. Ako dodademe
48
~etvrta to~ka za samostojna upotreba na DATSNA, toga{ moème da

kaème deka vo ve}e spomenatite sostavi od tipot na makedonskoto
bez da, drugite balkanski jazici se soglasuvaat so konstrukciite od
~etvrtiot tip, osven albanskiot, koj{to ima otstapuvawe od tipot
broj 1, t.e. nefinitna forma (tuka - particip), dodeka vo romanskiot
jazik ima mo`nost i za tip 1 i za tip 4.
Da zememe drug primer so pove}e razliki, imeno sostavot od
tipot na makedonskoto pred da, na pr. vo re~enicata Pred da
otidam.... Vo bugarskiot i vo romskiot jazik isto taka se sre}ava
tipot broj 4: bug. Predi da otida, rom. Anglal te dav. Vo albanskiot i
aromanskiot imame otstapuvawe ot tipot broj 3, t. e. nekoj drug zbor
so DATSNA, imeno alb. Para se t shkoj, aroman. dninte i s[i] fug. Vo
gr~kiot imame mo`nost za tipot 4, im. , no imame isto
taka mo`nost za tipot 2 so toa {to zborot moè da se ispu{ti,
t.e. . Vo romanskiot ima site ~etiri mo`nosti: tip 1: nainte
de a merge, tip 2: nainte de merg (nerecomandabil spored Graur [Graur
1966: 295]), tip 3: nainte ca s merg, tip 4: nainte s merg.
Vo site balkanski jazici, izrazot za namera moè da bide ili
tip 4 ili tip 3, na pr. mak. i bug. da - za da, roman. i aroman s/s[i] - ca
s/s[i], gr~. - , alb. t - q t, rom. te - di te. Treba tuka da
zabeleìme deka postoi mo`nost uslovite za ispu{tavaweto na
nekoi od ovie tipovi da ne se isti vo site jazici. Taka, na pr. spored
Pen~ev (Penchev 1982), iako moè da se kaè Dode da vzeme
knigata ili Knigata dode da vzeme ili pak Dode za da vzeme
knigata ne moè *Knigata dode za da vzeme. Vo makedonskiot
Dojde da ja zeme knigata. Knigata dojde da ja zeme. Dojde za da ja zeme
knigata., a isto taka i Knigata dojde za da ja zeme, se vozmo`ni.
Spored toa, ima razli~ni razgrani~uvawa na redot i dvièweto na
zborovite vo sostavi so DATSNA vo dvata jazika.
Sli~na na ovaa, no sepak so pove}e kolebawa, e sostojbata so
naso~uva~koto zna~ewe na DATSNA, koe{to postoi vo sekoj balkan-
ski jazik. Vo gr~kiot, makedonskiot, i romskiot imame i mo`nost na
tipot 2, imeno mak. neka, romski nek (slovenska zaemka), i gr~ki .
Vo bugarskiot i vo romanskiot treba da se dodade i tipot 3 zatoa
{to bugarskiot go ima izrazot neka da, romanskiot hai s, a osven toa
vo romanskiot DATSNA moè sosem da se ispu{ti (kako {to vidov-
me so Fie!), {to se smeta za nulev element so vrednost na oddelen
zbor (neka, itn.). Vo albanskiot i vo aromanskiot isto taka ima
mo`nost za tipot br. 3: alb. le t, aroman. la s[i]. (Ako se smeta
morfolo{kiot, t. e. sinteti~kiot optativ kako poseben zbor, toga{
vo albanskiot se javuva i tipot 2).
Ako se svrtime od predlozite i drugite zborovi bez infleksija
kon glagolite, }e vidime edna u{te posloèna slika. Site balkan-
ski jazici imaat izrazi za vozmo`nost so DATSNA: mak. i bug. moè
da, roman. poate s, aroman. poti s[i], gr~. , alb. mund t, rom. aj
49
Viktor Fridman
te. Vo romanskiot i donekade vo bugarskiot, moèn e i tipot 1 so

nefinitna forma, dodeka vo nekoi romski dijalekti tipot br. 2 so
nulev element e vozmoèn. So glagolite na ~uvstvo, mislewe, itn.
slikata se komplikuva vo ogromna mera. Da zememe samo eden pri-
mer. Vo romanskiot jazik, s moè da signalizira edno o~ekuvawe na
idna vozmo`nost, za koe da vo makedonskiot i t vo albanskiot ne se
upotrebuvaat, na pr., roman. Sper c Petru s fie acas (Farkas 1982) ima
zna~ewe Se nadevam deka Petar }e bide doma, no ne moè da se
kaè na makedonski *Se nadevam deka Petar da bide doma nitu na
albanski *Shpresoj se Pjetri t jet n shtpi.
Ako zememe predvid i drugi glagoli, konteksti, pa i
dijalektite, }e vidime deka balkanizmot DATSNA ne moè da se
tretira samo so edno pravilo. Toa {to e potrebno e edno osnovno
pravilo za DATSNA so razgrani~uvawa za trite osnovni otsta-
puvawa.
Vo ovaa statija se trudev da pokaàm {to e potrebno za edna
na sostavite so DATSNA vo balkanskite jazici, vklu~uvajki
go romskiot jazik, koj{to vo ovoj pogled potpolno se soglasuva so
klasi~nite balkanski jazici. Od morfolo{ka gledna to~ka, moème
da konstatirame deka postoi edna gradacija, odnosno kontinuum vo
vrska so formite {to moàt ili treba da se pridruàt so DATSNA
od albanskiot i aromanskiot preku romanskiot-romskiot-bugar-
skiot i gr~kiot do makedonskiot. Na dvete strani ima edna stroga
povrzanost, dodeka vo sredinata imame najgolema sloboda. Interes-
no e da se zabeleì deka ovoj kontinuum isto taka se soglasuva so
kontinuumot za silata na infinitivot ili nefinitni konstrukcii
(od najrazvieni vo albanskiot do skoro otsutni vo makedonskiot) vo
sovremenite balkanski jazici spored ozef (Joseph 1983). Od gledna
to~ka na sintaksata, predloìvme tri osnovni tipa otstapuvawa od
osnovnoto pravilo za DATSNA, koi bi moèle da sluàt kako
osnova za edno razgrani~uva~ko pravilo. I vo toa moèbi }e se najde
eden strukturalen kriterium.
50
Pot~inet vid vo makedonskiot i drugite balkanski jazici
Kako {to e op{topoznato, makedonskiot jazik zazema cen-

tralno mesto me|u balkanskite jazici, a istovremeno i posebno
mesto na periferijata od slovenskata jazi~na teritorija. I taka, od
komparativna gledna to~ka makedonskiot jazik moè da se razgledu-
va i kako balkanski i kako slovenski jazik. Koga se raboti za spore-
duvaweto na makedonskite glagolski kategorii so odnosnite katego-
rii vo drugite jazici, zabeleùvame edno razdvojuvawe me|u odnesu-
vaweto kon glagolskiot vid od edna strana i kon kategoriite
nare~eni modalni (vklu~uvaj}i ja i takanare~enata kategorija
prekaànost, koja spored mene pretstavuva edna posebna kate-
gorija markirana za potvrditelnosta, imeno status [v. Friedman 1977,
1978, 1980, Fridman 2009]) od druga. Naj~esto, kategoriite na vidot
(svr{en/nesvr{en, aorist/imperfekt) se istraùvaat vo kontekstot
na slovenskite jazici (na pr. Galton 1976, Denova 1966, Ivan~ev
1978), dodeka kategoriite nare~eni modalni se razgleduvaat vo
kontekstot na balkanistikata, na primer pra{aweto na turskoto
vlijanie vrz formiraweto na kategorijata status (na pr. Gob
1960) ili pak pojavata na minatoto idno vreme (tip }e naprave{e ) i
negovata modalna upotreba, koja{to naj~esto se gleda kako balkani-
zam, i toa odgovara isto taka na turskoto idno minato od tip yapa-
cakt (v. Gob 1964: 192). Toa ne zna~i deka glagolskiot vid vo balka-
nistikata dosega be{e sosema ignoriran (na pr. Fiedler 1970, Feuillet et
al. 1981), no sepak ovaa kategorija vo balkanskite jazici se gleda
pove}e kako pojava koja gi razdeluva jazicite na razni pot-tipovi
(na pr. Aronson 1981, Asenova 1989) a ne kako pojava vo koja upotrebi-
te vo eden jazik moàt da gi osvetlat upotrebite vo nekoj drug jazik.
Vo vrska so toa vo ovaa statija sakam da razgledam edna mnogu
specifi~na opozicija vo makedonskiot i turskiot jazik, imeno
opozicijata aorist/imperfekt. So toa mislam na vremiwata nare-
~eni na makedonski minato opredeleno svr{eno, t.e. tipot napraviv
i minato opredeleno nesvr{eno, t.e. tipot pravev a vo turskiot
belirli, grlen, kesin ili di-li gemi zaman ili vo klasi~nata turska
gramatika mazii uhud , t.e. tipot yaptm, i imdiki zamann hikyesi ili
imdiki zamann yklenmesi, t.e. tipot yapyordum. Ovde treba da
objasnime dve raboti: terminologijata i izborot na vremiwata za
sporedbata. Kako termini koi{to ukaùvaat na vremiwata koi n
interesiraat vo dvata jazika re{iv da gi upotrebuvam aorist i
imperfekt, zatoa {to tie termini se najdobro poznati vo op{to-
lingvisti~kata literatura. Makedonskiot literaturen jazik, i za-
53
Viktor Fridman
padnite govori, vrz koi{to toj e zasnovan, ja zagubi razlikata me|u

svr{en i nesvr{en vid vo aoristot, t.e. imperfektivniot aorist
(tip praviv) fakti~ki ve}e ne postoi. Pokraj toa, perfektivniot
imperfekt (tip napravev) moè da se upotrebuva samo vo modalni i
pot~ineti konteksti. Zna~i, vo nezavisnite indikativni minati
re~enici vo koi{to se upotrebuvaat sinteti~kite vremiwa, a
takvite }e bidat predmet na ova istraùvawe, perfektivnite glago-
li se vo aorist i imperfektivnite vo imperfekt. Vo gramatikite
na turskiot jazik pi{uvani vo zapadnite jazici, terminot aorist se
upotrebuva za vremeto na -r, nare~en vo turski muzari ili geni zaman,
bukvalno {iroko vreme, t.e. tip yaparm. Toa proizleguva od
originalnoto sfa}awe na gr~kiot izvor na terminot, t.e. +,
zna~i ne opredelivo. Sepak, bez da se zadr`vame na promenite
koi dovedoa do sega{nata terminolo{ka situacija, treba samo da
istakneme deka zaradi konciznosta i postojanosta, terminot aorist
se upotrebuva ovde i za makedonskoto minato opredeleno vreme i za
turskoto minato vreme na -di. Vo vrska so imperfektot vo turskiot
jazik treba da istakneme deka ovde terminot }e go upotrebuvame
samo za imdiki zamann hikyesi, t.e. vremeto na -yordu, iako terminot
isto taka bi moèl da ima vrska so vremiwata nare~eni vo turski
geni zamann hikyesi ili muzari hikyesi, t.e. tipot yapard i gelecek
zamann hikyesi ili niyetli istikbal hikyesi, t.e. tipot yapacakt, zatoa i
obete vremiwa ponekoga{ odgovaraat na makedonskiot impefekt.
Na{eto strogo ograni~uvawe na vremeto na -yordu proizleguva od
faktot deka drugite vremiwa isto taka imaat modalni zna~ewa koi
odgovaraat ili na mo`niot na~in ili na idnoto minato vreme.
Zna~i samo vremeto na -yordu ima ~isto imperfektno zna~ewe,
koe{to bi trebalo sekoga{ da odgovara na makedonskiot imperfekt
od nesvr{en vid. Drugi kategorii, vklu~uvaj}i go i pra{aweto na
status (potvrditelnost/prekaànost), nema da se zemat predvid vo
ovaa statija, za da moème da se koncentrirame na eden faktor vo
koj{to bi trebalo da ima potpolno sovpa|awe me|u makedonskiot i
turskiot jazik, iako takvo sovpa|awe, kako {to }e vidime, ne se
sre}ava sekoga{.
Kako {to ve}e rekovme, vo turskiot jazik minatite vremiwa
na -di i na -yordu naj~esto odgovaraat na makedonskiot aorist i
imperfekt, i vsu{nost, {to se odnesuva do opredeluvawata na
zna~ewata na aoristot i imperfektot vo makedonskiot i turskiot
jazik, skoro istite formulacii se upotrebuvaat za dvata jazika,
osobeno za aoristot.1 Taka, na primer za makedonskiot aorist
Koneski (1967b:423) pi{uva: So ova vreme se iskaùva minato
1
Deka site tie vremiwa se opredeluvaat kako osvedo~eni nema vrska so
celta na ova istraùvawe (v. Friedman 1977, 1978, Fridman 2009).
54
dejstvo {to go sfa}ame vo negovata zavr{enost. Lant (Lunt 1952: 90)

go protivstavuva aoristot so imperfektot so toa deka obete
vremiwa se minati samo {to aoristot ne ja specificira istovre-
menosta. Iako vo pove}e gramatiki na turskiot jazik minatoto
vreme na -di se opredeluva spored negovata potvrditelnost (n pr.
Deny 1921:396 Elve 1941:374, Yusuf 1975:73, Ergin 1972:298), Deni go
upotrebuva terminot pass determin (vo turskiot prevod od Eljove
muayyen mazi, vo prevodot od Genxan [Gencan 1979:275], kesin), t.e.
minato opredeleno, i drugi pi{uvaat deka ova vreme se upotrebuva
za nastani se svr{eni i/ili opredeleni vo minatoto (Underhill
1976:48), ili pak odgovaraat na ruskoto svr{eno minato
(Kononov 1956:231). Nekoi nau~nici isto taka pi{uvaat deka tursko-
to di-minato odgovara i na prostoto minato i na perfektot vo angli-
skiot i francuskiot jazik (Lewis 1967:127, Bazin 1987:78). I taka, i za tur-
skiot i za makedonskiot jazik lesno se voo~uva deka glavnoto zna~ewe na
aoristot e svr{enost ili opredelena svr{enost, ili ednokratna,
opredelena svr{enost ili ne{to sli~no. Vrskata me|u ova zna~ewe i
markiranosta e drugoto pra{awe, koe }e go razgledame ponatamu.
Sega da se svrtime kon imperfektot. Vo makedonskiot jazik,
kako i vo drugite slovenski jazici kade {to se ~uva opozicijata
aorist/impefekt, pra{aweto na glavnoto zna~ewe na imperfektot
moè da se razdvoi na dve glavni grupi: trajnost (durativnost) i
istovremenost (koordinacija). Na primer, Koneski (1967b:426)
pi{uva deka dejstvoto se pretstavuva vo svoeto odvivawe, {to go
vospriemame kako izvesen tek, a ne go opfa}ame vo negovata izvr{e-
nost. Me|utoa, spored Lant (Lunt 1952:87), dejstvoto se gleda kako
istovremeno so nekoj drug mig vo minatoto (contemporaneous with
another moment in the past). Vo turskiot jazik, nastavkata -yor zna~i
deka dejstvoto e vo tek vo sega{niot moment (iako moè da se
upotrebuva i za op{ti nastani (Aksu-Ko 1988:18) i, koga se dodava
nastavkata -du, toa go prefrluva dejstvoto vo planot na minatoto.
Turskiot imperfekt na -yordu isto taka ozna~uva nesvr{eno dejstvo
koe{to se vr{i vo opredeleno vreme vo minatoto i se sporeduva so
ruskoto nesvr{eno minato {to ukaùva na opredelen moment
(Kononov 1956:238, Ergin 1972:321-2, Yusuf 1975:81, Underhill 1976:185-6).
I taka, gledame deka za makedonskiot i turskiot aorist i im-
perfekt, skoro istite opredelbi se upotrebuvaat, i navistina Ko{-
mieder (Koschmieder 1953) ve}e go zebeleà sovpa|aweto na sloven-
skiot svr{en i nesvr{en vid i turskite paradigmi vo -di i -yordu
{to gi spomnavme gore. No nas n interesiraat onie primeri kade
{to o~ekuvanoto sovpa|awe ne se sre}ava, zatoa {to to~no vo takvi
slu~ai moème da gi pobarame razlikite me|u makedonskite i
turskite paradigmi, koi }e n dovedat do podlaboko razbirawe na
55
Viktor Fridman
to~nite markirawa i zna~ewa na odnosnite vidovi. Koga se razgle-

duvaat prevodi od eden jazik na drug ili prevodi vo dvata jazika od
nekoj tret jazik, se gleda deka ne retko sovpa|aweto e sprotivno, t.e.
makedonskiot imperfekt se sovpa|a so turskoto di-minato ili make-
donskiot aorist se sovpa|a so turskoto yordu-minato. Na primer, vo
makedonskiot i turskiot prevod na ruskiot raskaz Sudbinata na
~ovekot od M. [olohov, iako vo dvata prevoda procentite na
aoristi i imperfekti se skoro isti (okolu 30% aoristi, 15%
imperfekti), od tie formi imame 45 koi ne se sovpa|aat, a davaat
sprotivni rezultati. Od tie nesovpa|awa, 28, zna~i pove}e od 60%,
se od tipot makedonski imperfekt - turski aorist. Vo edna zbirka
makedonski raskazi prevedeni na turskiot jazik (Makedon hikyeleri
antolojisi) imame sli~ni procenti na minatite vremiwa, i od 42
nesovpa|awa 36, t.e. 85%, se od istiot tip makedonski imperfekt-
turski aorist.
Slednive primeri se tipi~ni:
MAKEDONSKI IMPERFEKT = TURSKI AORIST
1. I, po edna godina se vrativ od Kuban, ku}ar~eto go prodadov
i otidov vo Vorowe`. Prvin rabotev vo drvodelskiot arteq,
potoa preminav vo fabrika, nau~iv za bravar. ([olohov 1970:
7)
Bir yl sonra Kubandan ayrldm, memlekete dndm, kulbemizi
sattm, orada kalmadm, Voroneje gittim. nce bir dgramac
kooperatifinde altm, sonra fabrikaya girdim. Orada ayarc olarak
altm. (olohov 1969: 11)
2. A zo{to ti mene tolku dolgo me bara{e?
Mu odgovoriv: Jas tebe, sinko, i vo Germanija te barav, i vo
Polska, i cela Belorusija ja izodiv i ja propatuvav, a ti vo
Urjupinsk si bil. ([olohov 1970: 33)
Peki neden beni bu kadar uzun zaman aradn? Seni her tarafta aradm
da ondan olum, sen beni Ourupinskte beklerken ben seni Almanyada
Polonyda, enine bozuna Beyaz Rusyada aradm. (olohov 1969:42).
3. Ete, toa ti e {to se reklo: svadba bez svirki i pesni... Sandre
denes se ène{e bez bel~i{kite tapani. Kolku adetot da se
stori...
Tri meseci se miluvaa. Tri meseci, brgu minaa, kako tri
zemski dni. (Maleski 1969: 101).
te, trksz, algsz dgn buna derler Sandre bugn Belih ky
duvarclar katlmadan dn yapryor, seviniyordu.
Tam ay sevitiler. ay, ki gn gibi gelip geti tpk esip geen
yeller gibi. (Zekeriya 1970: 13)
4. Dolgo pla~ev za nea, no ne ja najdov (Drakul 1969: 13)
Ardndan uzun zaman aladm, anfile, bulamadm. (Zekeriya 1970: 65)
5. Zastana na sredinata... i dolgo gleda{e vo slikata so svoite
56
dobri, ma~eni~ki o~i. (Drakul 1969: 15)

Tam ortada durdu yorgun ama scaklk dolu gzleriyle bulunduu
yerden uzun zaman fotorafa bakt. (Zekeriya 1970: 67)
6. Dolgo sedevme kraj ognot. Mol~evme. Potoa, koga Jela
zadrema na stoleto, ni tekna deka treba da si legneme.
(Drakul 1969: 29)
Uzun zaman ocak banda oturduk. Susuyorduk. Yela sandalyesinde
uyuynca, uyku zamani geldiini anladk. (Zekeriya 1970: 83)
7. Toa dobliùvawe trae{e cela ve~nost. (Drakul 1969: 27)
Bu yaklama bir mr kadar uzundu. (Zekeriya 1970: 80)
8. Taka mol~ej}i navleguvavme vo seloto. (Drakul 1969: 28)
Byle susarak kye indik. (Zekeriya 1970: 82)
MAKEDONSKI AORIST = TURSKI IMPERFEKT
9. U{te od prviot den jas namisliv da se vratam kaj svoite.
([olohov 1970: 18)
Esir dtgm dakikadan beri hep kama dnyordum. (olohov
1969: 24)
10. Se zani{av, no dostojav na noze. ([olohov 1970: 30)
Ayaklarm titriyordu, ama yine de ayakta duruyordum. (olohov
1969:37
11. Istriv nekoe zrno vo dlankite, izedov malku i vo xebovite
kladov za rezerva. ([olohov 1970: 19)
Daneleri ellerimin iinde eziyor, bir azn yiyor, bir azn ilerde yemek
iin ceblerime dolduruyordum. (olohov 1969: 25)
12. Na{ite se privlekoa vo Grcija. Ostana Sandre vo Vrbjani.
(Maleski 1969: 102)
Bizimkilerse Yunanistana ekiliyorlard. Sandre Vurbyanin;de kald.
(Zekeriya 1970: 14)
Koga gi razgleduvame re~enicite kade makedonskiot
imperfekt se preveduva so turskiot aorist, zabeleùvame deka kaj
glagolite vo ~etiri od osumte primeri (imeno 2, 4, 5, 6) prilogot
dolgo stoi pri glagolot. Od prvite osum primeri, site osven
posledniot moè da se opredeluvaat kako dejnosti bez cel (an-
gliski atelic activities) spored klasifikacijata na Vendler. Me|utoa,
vo primerot (8) imame postignuvawe (achievements), koe{to se
opi{uva vo tekot na svoeto razvivawe, t.e. kako dejnost, zatoa {to
seloto mu dava cel. Sepak, moè da se kaè deka, op{to gledano, vo
ovie primeri makedonskiot imperfekt opi{uva dejnosti kako
trajni (durativni) pojavi bez krajni to~ki dodeka turskiot aorist
gi pretstavuva istite nastani kako minati pojavi bez bilo kakvi
drugi specifikacii - iako jasno e deka vo ramkite na obi~nite
opredeluvawa bi se o~ekuval turskiot imperfekt. Vo primerite vo
koi{to makedonski aorist se sovpa|a so turskiot imperfekt (9-12),
57
Viktor Fridman
primerite (9), (10) i (12) davaat dejnosti (ili vo (10) edna dejnost i
edna sostojba), koi vo turskiot prevod se pretstavuvaat vo tekot na
razvivawe, a koi vo makedonskiot original bea pretstaveni
vsu{nost kako da imaat opredeleni celi i na ovoj na~in bea
pretvoreni ili vo inkoativni (po~etni 9, 10) ili vo zavr{eni (10,
12) postignuvawa (achievement) (ili vo [19] ispolnuvawe
[accomplishment]). Primerot (11) ne e ba{ to~en prevod (na turski bi
trebalo ili koydum ili koyuyordum), no sepak moè da se kaè deka
makedonskoto ispolnuvawe se pretstavuva vo turskiot prevod kako
dejnost vo tek na razvivawe. Od gledna to~ka na markiraweto, zabele-
ùvame deka makedonskite aoristi ja dodavaat nijansata na svr{enosta
so toa {to im davaat celi na nastanite koi{to se vsu{nost dejnosti
dodeka turskite imperfekti ja istaknuvaat trajnosta (durativnosta) na
istite nastani.
Razlikata me|u makedonskiot i turskiot sistem na vidot na
nivoto na opozicijata aorist/imperfekt se sostoi vo toa {to
turskiot aorist e najop{toto minato vreme dodeka makedonskiot
aorist se sre}ava samo vo svr{en vid (perfektiv), zna~i fakti~ki
toj e markiran za svr{en vid. Vo svoite trudovi za makedonskiot
glagol Elson (Elson 1990) ima pokaàno od morfolo{ka gledna to~-
ka deka aoristot e markiran sprema imperfektot. Dosega insi-
stirav deka imperfektot e markiran, barem od semanti~kata gledna
to~ka, i toa za durativnost, zatoa {to ima primeri so imperfektot
kade{to nema drug nastan za koordinacija (v. Friedman 1977: 30, 143-
44, Fridman 2009: 28, 98-99) a isto taka i prviot primer ovde).
Sepak, koga se gleda izumiraweto na aoristot od nesvr{en vid i
koga upotrebata na opozicijata aorist/imperfekt vo makedonskiot
jazik se sporeduva so upotrebata na soodvetnata opozicija vo
turskiot jazik - kade {to aoristot mnogu jasno ne e markiran za vid,
tuku samo za vreme i status - moè da se kaè deka ako makedonskiot
aorist se sre}ava samo vo svr{en vid, i ako svr{eniot vid e
markiran sprema nesvr{eniot, toga{ navistina izgleda deka vo
sovremeniot makedonski literaturen jazik kon krajot na HH vek
aoristot stana ili stanuva markiran nasproti imperfektot. Spore-
duvaweto so turskite glagolski vidovi kade {to se gleda deka make-
donskiot imperfekt ~estopati se sovpa|a so nemarkiraniot turski
vid isto taka ukaùva na nemarkiranosta na imperfektot.
Od balkanolo{ka gledna to~ka treba da dodademe deka
zagubata na nesvr{eniot aorist se zabeleùva vo zapadna Makedo-
nija, kade {to jazi~niot kontakt e najsloèn: so albanski, vla{ki,
gr~ki, kako i so turski. Vo albanskite prevodi isto taka se gleda
~esto pati sovpa|aweto na makedonskiot imperfekt so albanskiot
aorist (na pr. prevodot na prviot primer N fillim punova n nj artel t
zhdrukthtarve, pastaj hyra n nj uzin dhe u bra mekanik. [Sholohov
1978:11]). Sepak, ni se ~ini deka specifikata na makedonskiot
sistem na vid si odi po sopstven pat. Od edna strana, zagubata na
nesvr{eniot aorist moè da ima svoe opravduvawe kako edno
58
poednostavuvawe zaradi jazi~niot kontakt. Od druga strana,

razvitokot na markiranosta kaj aoristot e nova rabota vo make-
donskiot jazik. Sporedbata na makedonskiot jazik so turskiot kako
i so drugi balkanski jazici ni go pokaùva vnatre{niot sistem na
makedonskiot jazik duri i pojasno otkolku koga go gledale izdvoeno.
Toa e osobeno jasno vo sporeduvaweto so turskiot glagolski sistem
zaradi negovata aglutinativna struktura i odnosot kon vremeto i
vidot.
59
Upotreba na glagolskite vremiwa vo makedonskite

i drugi balkanski gnomski izrazi
Se znae deka poslovicata pretstavuva osobeno markiran

kontekst kade {to edna re~enica moè da bide i celosen tekst (sp.
Spasov i dr. 1986: 10, 47). Osven toa, taa pretstavuva spontanoto
tvore{tvo na govoritelite na jazikot kako op{testvo. Spored toa,
koga sporeduvame paralelni poslovici od razli~ni jazici, moème
da zaklu~ime deka razlikite vo upotrebite na glagolskite katego-
rii izrazuvaat razliki vo soodvetnite jazi~ni strukturi, a ne samo
nekakva osobenost na edini~en preveduva~, koja{to moè da se
sretne vo beletristi~kite prevodi.1 Spasov i dr. (1986: 57)
pi{uvaat: Generi~kiot op{t karakter na poslovicite pri~inuva
deka s {to e vremenski period moè da bide reinterpretirano i
kako eden op{tovaè~ki usloven period. I taka moè da se kaè
deka vo sekoja takva poslovica se raboti za uslovnost na nekoe nivo.
Sepak, upotrebata na glagolskite vremiwa moè isto taka da se
interpretira kako takva, t.e. kako manifestacija na specifi~nata
gramatika na specifi~en jazik. Vo sekoj jazik obi~noto glagolsko
vreme vo gnomskiot govor, t.e. jazikot na gnomite, odnosno poslo-
vicite, e sega{noto, i spored toa markiranite glagolski vremiwa se
retki. Me|utoa, to~no poradi ovaa retkost nivnata upotreba e
osobeno pokazatelna. Vo ovoj referat imam namera da gi sporeduvam
upotrebite na minatite vremiwa so koi{to govoritelot go izrazuva
svoeto li~no potvrduvawe ili nepotvrduvawe na vistinitosta na
dejstvoto (tradicionalno minato opredeleno i neopredeleno vreme
od tipot Toj dojde sprema Toj do{ol) vo makedonskite poslovici
so paralelni iskazi vo bugarskiot, turskiot i albanskiot, i isto
taka vo dva nesrodni jazika od Kavkaz, imeno gruzinskiot i
lakskiot. Kavkaskite jazici gi izbrav zatoa {to vo niv se sre}avaat
gramati~ki opozicii koi ~esto se opredeluvaat so istite termini
kako balkanskite pojavi. Istraùvawevo }e pridonese kon podobro
razbirawe na funkcioniraweto na opozicijata status vo ovie
jazici, a isto taka kon podlaboko uto~nuvawe na mestoto na
makedonskiot jazik me|u niv od arealna i od tipolo{ka gledna
to~ka.
Upotrebata na minatite vremiwa za izrazuvawe na
opozicijata potvrduvawe/nepotvrduvawe ~esto se imenuva kako
1Vo vrska so toa treba u{te da kaème deka poslovici ~esto se citiraat vo
dijalektna ili arhai~na forma, no toa ne vozdejstvuva na na{eto istra-
ùvawe.
61
Viktor Fridman
modalna, iako lingvisti kako Golomb, Jakobson i Aronson smetaat

deka se raboti za edna druga gramati~ka kategorija (Friedman 1981).
Vo sekoj slu~aj, se raboti za presekuvawe na kategorijata vreme so
druga kategorija. Poradi gramati~koto izrazuvawe na odnosot na
govoritelot sprema vistinitosta ili izvorot na negovata infor-
macija, ovaa glagolska kategorija, koja{to, odej}i po Aronson, ja
imenuvam kako status, moè da soop{ti somnenie, iznenaduvawe,
prekaùvawe i taka natamu (sp. Fridman 1981). Kako {to moè da se
o~ekuva, od minatite vremiwa vo makedonskiot i bugarskiot jazik,
naj~esto se sre}avaat minato opredeleno i minato neopredeleno
vreme, obi~no od svr{en vid. Predminatoto i minatoto opredeleno
nesvr{eno vreme naj~esto se sre}avaat vo poslovici so uslovno
zna~ewe - na pr. [1a] Ako 'i slu{a{e gospod ku~iwana, pastrma }e
vrne{e (Kavaev 1961:12[47]) i [1b] Da be{e slu{al gospod ku~etata,
ot nebeto pastrma e{e da vali (Ikonomov 59[396]). - koe{to ne
go razgleduvame vo ovoj referat.2
Makedonskata i bugarskata pojava ~esto se sporeduvaat so
razlikata na minatite vremiwa na -di odnosno na -mi vo turskiot
jazik. Poretko upotrebata na neopredelenoto vreme za nepotvrduva-
we se sporeduva so albanskiot admirativen na~in (sp. Fridman
1981), koj{to e markiran za nepotvrduvawe. Vo albanskiot jazik po-
stoi isto taka opozicija aorist-imperfekt-perfekt. Istata tri-
~lena opozicija n interesira vo gruziskiot jazik, iako gruziskata
pojava zna~itelno se razlikuva od albanskata ili od makedonskata.
Spored gruziskite lingvisti,aoristot e markiran kako zasvedo~en,
perfektot kako nezasvedo~en, no imperfektot, koj{to se formira
vrz osnova na sega{noto vreme, ne vleguva vo taa opozicija.
Opozicijata se vika nahuli/unahavi, t.e. zasvedo~eni/ nezasvedo~eni.
Iako celosnite odnosi i zna~ewa se posloèni, toa tradicionalno
opi{uvawe za na{ive celi e dovolno. Sistemata na lakskiot glagol
e najsloèna od site ovie jazici, no tuka }e gi spomneme samo tie
paradigmi {to n interesiraat vo ovoj referat. I vo minatite i vo
sega{nite vremiwa ima tri~lena opozicija me|u (1) potvrduvawe,
(2) prekaùvawe ili nepotvrduvawe i (3) neutralnost. Vo ramkite
na taa opozicija vremenskata razlika {to n interesira }e ja
nare~eme spored tradicionalnata terminologija sega{no/perfekt.
Sega treba ne{to da kaème za poimot poslovica.
Lingvistot Nijl Norik (Norrick 1985) vo svojata kniga za zna~eweto
na poslovicite gi opredeluva so slednive zborovi: Poslovicata e
tradicionalen, razgovoren, didakti~en ànr so op{to zna~ewe,
obi~no prenosno, i moè da funkcionira kako celosna replika vo
razgovor. Pod zborot didakti~en Norik podrazbira i potencijal-
2 . Kpein duas kabul olsa, gkten pastrma yaar, . Po t dgjonte

perndia galat, behar s'vinte kurr.
62
no didakti~en, a isto taka koj{to ocenuva. Frazata op{to

zna~ewe zna~i deka zna~eweto na poslovicata ne zavisi od kontek-
stot vo razgovorot. Spored toa, izrazi kako [2] Ra{iril usta kako
nekoja lamja (Cepenkov 1972b:88[2102]) ili [3] Bel, crven kako nekoe
tetosko jabolko (Cepenkov 1972b:274[5021]), iako se vklu~eni vo
zbornici na pogovorki i poslovici, ne se gnomi~ni, zatoa {to tie
ne se ni didakti~ni ni op{ti. Isto taka, lozunzi kako albanksiot
[4] Lenini sht diell e hn (Panajoti & Xhagolli 1983:47) Lenin e sonce i
mese~ina, iako se vklu~eni vo zbornikot Fjal t urta t popullit
shqiptar (Poslovici na albanskiot narod), ne se gnomi~ni.
Od druga strana, ima aluzii ili poenti na izvesni anegdoti
koi{to moàt da izrazuvaat ocenuvawe ili da funkcionirat kako
didakti~ni tekstovi sami po sebe, t.e. kako gnomi, na pr. [5] Neroden
Petko, mu kupile kapa (Cepenkov 1972b:74[1685]) ili [6] Krk-mrk
nema, pari sum dal, }e te jadam (Cepenkov 1972b:57[1228]) ili od
Nasradin-oxa: [7a] Za na{ata ~erga bila razpta. (Ikonomov
1968:90); [7b] Kavga bizim yorgann stne imi. (Ikonomov 1968:90); [7v]
Ish kan taksirati i jorganit tim (etta 1979:161).
Za razlika od angliskiot jazik, vrz osnova na ~ii{to poslo-
vici Norik go napi{a svojot trud, balkanskite i kavkaskite jazici
~esto upotrebuvaat takvi izrazi ili re~enici {to pretstavuvaat
sami po sebe celosni anegdoti, na primer [8a] Videla àbata deka
bivolo go kovat i sama dignala nogata (Penu{liski 1969:33); [8b]
Vidla àbata ~e kovat bivola, i t navirala kraka (Ikonomov
1968:42); [8v] Ata nal akrdn grm, kurbaa da ayan kaldrm
(Ikonomov 1968:42); [8g] Badaurebsa eddnen baqaqmac pexi aivirao.
(Tschenkli 1958:76). Spored toa, nie }e gi vklu~ime vo na{eto istra-
ùvawe takvite iskazi, koi{to funkcioniraat gnomi~no.
Sega da se obrneme kon podatocite. Kako osnovni korpusi gi
upotrebivme prvite 2.800 poslovici vo zbornikot na Marko
Cepenkov (1972b) i isto taka zbornikot Balkanska narodna
mdrost od Nikolaj Ikonomov, kade {to se sobrani pribli`no
2.700 makedonski i bugarski pogovorki i poslovici so paraleli od
1.250 turski i 330 albanski, kako i na drugi balkanski jazici. Osven
toa, proverivme drugi zbornici za sekoj jazik [kabaev, Penu{li-
ski, Spasov i dr., Arnaudov, Tlbenti, Panajoti i Xhagolli, Gvardàladze
i K'usra{vili, Tschenkeli, Xadakov, i Xalilov. Vo site ovie
zbornici, minatite vremiwa se mnogu retki, {to ne e ~udno, no
zabeleìtelno e deka brojot na takvite vremiwa se dviì od tri do
sedum procenti od op{tata suma vo sekoj zbornik, duri i vo
angliskiot zbornik upotreben od Norik.
Podatocite od Cepenkov i od Ikonomov za minatite vremiwa
vo makedonskiot i bugarskiot jazik se pretstaveni vo tabelite I i II:
[9]
63
Viktor Fridman
Kako {to se gleda od tabelite, iako vo dvata jazika ima mnogu

pove}e iskazi so minato neopredeleno, vo makedonskiot jazik
procentot na minatite vremiwa voop{to e pogolem (6.8 sprema 5.8),
a procentot na poslovici so prvoto ili so vtoroto lice vo
bugarskiot jazik e pove}e od dvapati pogolem (22 sprema 10).
Vo makedonskiot jazik dve tretini od formite se vo minato
neopredeleno vreme, a vo bugarskiot skoro tri ~etvrtin. Vo
makedonskiot pove}e od 95% od niv se vo treto lice, vo bugarskiot
skoro 90%, a skoro 80%, t. e. pove}e od polovina od op{tata suma, vo
bugarskite primeri se bez pomo{niot glagol. Od druga strana, vo
minato opredeleno vreme vo makedonski edna petina, a vo
bugarski polovinata od formite se markirani lica, t. e. prvo ili
vtoro. e se vratime na zna~eweto na ovie razliki posle.
Za razlika od makedonskite i bugarskite podatoci, turskite
podatoci od Ikonomov (1968) pokaùvaat ne samo deka di-minato i
mi{-minato imat poramnote`na raspredelba od soodvetnoto
makedonsko i bugarsko minato opredeleno i neopredeleno, no isto
taka deka di-formite se pobrojni od mi{-formite i deka
markirani lica po~esto se sre}avaat vo mi{-minato i
pretstavuvaat pove}e od edna tretina sprema pribli`no edna petina
vo -minatoto. Toa se gleda vo tabelata III:
Sporeduvaweto na makedonskiot i bugarskiot gnomski govor

so turskiot e osobeno interesno so ogled na vlijanieto na turskiot
jazik vrz drugite balkanski jazici. Na primer, za poslovicite vo
bugarskiot jazik Conev (1934) pi{uva: Celi poslovici ima preve-
deni ot turski, i ne moèm da kaèm, ~e sa prevedeni ot blgarski
64
na turski... Sepak, iako mnogu poslovici se soglasuvaaat po vreme,

kako primerot broj [8] ili [11], postojat i dosta nesoglasuvawa kako
[12, 13, 14 i osobeno 15]:
[11a] Kako dojde - taka otide. (Spasov i dr. 1986 [82])3
[11b] S haram dode, s haram si otide. (Ikonomov 1968:314).
[11v] Haram geldi, haram gitti. (isto)
[11g] Armad naovni, armad cavao. (Gvardaladze and K'usravili
1976:108)
[12a]Edin lud hvrl kamk v geran, ~etiriset mdri ne
mogat da go izvadt. (Ikonomov 1968:83) 4
[12b] Bir deli bir kuyuya ta atm, krk akll karamam. (isto)
[12v] Ertma sulelma ztvati margaliti gadaagdo da asma kvianma ver
amoiotoo. (Gvardaladze and Kusravili 1976:19)
[13a] T'rkolilo se tendxereto, na{lo si kapako.[Ikonomov
258(2468): [tip; Slav. 579]
[13b] Trkolila se tendèrata, ta si namerila pohlupak.
(Ikonomov 1968:258)
[13v] Tencere tekerlendi, kapan buldu. (Ikonomov 1968:258)
[13g] U rrungullis tenxherja gjeti kapakn. (Ikonomov 1968:258)
[14a] Trajal vo majka si devet meseci, da ne}it da trait devet
saati ( 1972b:102[2496])
[14b] akal si na majka si vo korema devet meseca, a sega ne
moè{ da po~aka{. (Ikonomov 1968:269)
[14v] Anann karnnda dokuz ay nasl durdun. (Ikonomov 1968:269)
[15a] Bog e dal usta na glupcite za da dat, a ne da govort.
(Ikonomov 1968:310)
[15b] Sersemlere allah az vermi, yalnz yemek iin - lf etmek iin deil.
(Ikonomov 1968:310)
Primerot broj [15] e osobeno vaèn zatoa {to toj go
ilustrira faktot deka turskata ~astica -dir se razlikuva od bugar-
skiot pomo{en glagol vo treto lice, iako odnosot od bugarskiot tip
pisal/pisal ~esto se sporeduva so turskiot yazm/yazmtr. Dodeka
turskata ~astica -dir odgovara na tretoto lice na glagolot sum vo
sega{no vreme, na primer, [16a] Sevda sinek gibidir bala konar boka da
konar [16b] Qbovta e kato muha: i na med kacva i na govno kacva
(Ikonomov 1968:139), nema niedna poslovica ili pogovorka vo ce-
3No isto taka: Od kade do{lo tamo i po{lo (Spasov i dr. [127])
4No isto taka: Eden budala {~o }e zametkat, trista umni ne moèt da
go otmetkat (Penu{liski 1969:52 = Kavaev 1961:39[803])
65
Viktor Fridman
liot turski korpus od tipot -mitir, iako ima 20 bugarski primeri od

tipot pisal e.
Podatocite za albanskiot i za gruzinskiot jazik se duri po-
razli~ni od makedonskite, kako {to moè da se vidi od tabelata IV
[17]. Vo ovie jazici aoristnite formi pravat ogromno mnozinstvo
pome|u minatite formi. Za albanskite podatoci, pokraj 330 naspo-
redici vo Ikonomov, gi pregledavme prvite 6.000 pogovorki i poslo-
vici vo zbornikot na Panajoti e Xhagolli. Za gruzinskite podatoci
pregledavme pribli`no 2.500 pogovorki i poslovici.
[17]
Kako {to se gleda, albanskiot i gruzinskiot aorist se mnogu po-

~esti od makedonskoto i bugarskoto minato opredeleno ili tursko-
to -minato. Primerot broj [18], vo koj{to imame minato neopre-
deleno, odnosno -mi{ vo makedonski, bugarski i turski no
aorist vo albanski i gruziski, e tipi~en:
[18a] Prismejal se cerep na grneto za{to nema uho. (Spasov i dr.
1986: 17[134])5
[18b] Prismlo se grneto na kotleto, ~e mu e ~erno dupeto.
(Ikonomov 1968:209)
[18v] Arap araba kara demi. ()
[18g] Qeshi i ndyri t ndyrin. ()
[18d] orma ors utxra: e drunianoo. ( 1976:295)
Za dvata jazika imperfektot ne e osobeno interesen. Naj-
~esto toj se upotrebuva zaradi leksi~koto zna~ewe na glagolot kako
be{e i ima{e na makedonski; sporedi go primerot broj [19] na
gruzinski:
[19a] Qavso tvali ar eba, - merts camcams stxovda. (Tschenkli
1958:261)
[19b] avka oko nema{e, - za trepka Boga mole{e.
5No isto taka: Mu se posmea kurvata na orospijata (Cepenkov

1972:68[1535])
66
Kako imperfektot vo dvata jazika, albanskiot perfekt isto

taka ne e markiran za kategorijata na li~noto mislewe na govori-
telot. Gnomi~nite primeri se ~isto perfektni, kako vo primerot
broj [20]:
[20a] Kush ka mbjell, do t kornj. (Ikonomov 1968:121)
[20b] Koto e posel, e ne. (isto)
[20v] to baral toa i na{ol. (Cepenkov 1972b:111[2736])
Gruzinskiot perfekt se opi{uva kako markiran za nezasve-
do~enost, no isto taka normalno se upotrebuva vo negativni i
pra{alni re~enici. Retkite primeri se samo od poslednive tipovi
i ne se razlikuvaat po zna~ewe od primerite kako broj [8] ili broj
[18], na pr.
[20aa] Sopeli ert des ar aenebulao. (Gvardaladze and Kusravili
1976:259)
(Seloto ne se izgradil vo eden den.)
[20bb] Tu pilpili ar giammia, piri ra gecviso? (Gvardaladze and
Kusravili 1976)
(Ako ne si jal piperki, zo{to ti gori ustata?)
Treba da odbeleìme deka vo gruzinskiot jazik postoi edna
osobena ~astica, koja{to funkcionira kako signal na citat: -o (od
zborot to re~') i koja{to se upotrebuva skoro sekoga{ so poslo-
vici i pogovorki i voop{to za direkten i indirekten govor kako
makedonski kaè ili re~e.
Albanskiot admirativ skoro nikoga{ ne se sre}ava vo gnom-
skiot govor. Retkite primeri se site razgovorno-poslovi~ni kako
slednite:
[21a] Ariu si arrinte dot gorricat e thoshte: Qenkan t papjekura! .
(Panajoti and Xhagolli 1983:367) (Me~kata ne moè{e da stigne
do kru{ite i re~e: Zeleni se!)
[21b] Ubo e grozjeto, ama u{~e nezdrelo, rekla lisicata ko ne
moela da go dosegnit. (Kavaev 1961:125(3731))
Sporedete go edinstveniot primer na admirativnata upotre-
ba na minato neopredeleno vreme vo bugarskiot korpus:
[23] Ne l mrtvit da vleze vo ra. (Ikonomov 1968:162)
Vo makedonskiot korpus najdov edna admirativna upotreba i
edna dubitativna:
[24] Kaurskite imiwa site bile pi{i, pi{i (Kavaev 1961:58[1402])
[25] arenio vol |oa imal poe}e loj ( 1972b:110[2718])
Podatocite za lakskiot jazik se mnogu skromni zatoa {to
tekstovite na lakski jazik te{ko se nao|aat. Imavme na raspolagawe
samo sto poslovici, a od niv samo vo ~etiri se upotrebuva minato
vreme. Sepak, re{ivme da gi vklu~ime zatoa {to davaat interesen
kontrast so drugite jazici. Kako {to ve}e rekovme, lakskiot ima
tri~lena opozicija me|u potvrduvawe, prekaùvawe/nepotvrduvawe,
67
Viktor Fridman
i neutralnost vo site vremiwa. Sepak, iako ima imperfekt, aorist,

pluskvamperfekt, i drugi vremiwa, vo lakskiot jazik, vo gnomskiot
govor se sre}ava samo sega{no i perfekt, naj~esto potvrduva~ki:
[26a] Magare na axilak da ojt, pak magare }e si ostanit
(Kavaev 1961:74(1896)).
[26b] Magareto i na hadìlk da odi, a pak magare se vra.
[26v] Ierusalims niori gagzavnes, dabrunda da isev qardao. [aorist]
[26g] Kvalin lavgunni kunu la~~ul ~imus nacu hunu
kabu~lassar. [potvrduva~ki perfekt/potvrduva~koto sega{no]
(Kavkaskite poslovici bukvalno se preveduva: Luk otide na
axilak, se vrati i s u{te smrde{e/ne se vrati sladok)
Od seto toa {to go rekovme se gleda deka postojat zna~itelni
razliki vo gnomi~nite upotrebi na markiranite vremiwa vo make-
donskiot jazik i vo drugi jazici na Balkanot i na Kavkaz. Od edna
strana, makedonskoto i bugarskoto minato neopredeleno vreme,
osobeno bez pomo{niot glagol vo treto lice koga se raboti za
bugarskoto, turskoto minato na -mi{, albanskiot admirativ,
gruzinskiot perfekt i lakskiot analiti~en perfekt se opi{uvaat
ili kako prekaàni ili kako nepotvrduva~ki. Od druga strana,
makedonskoto minato opredeleno vreme, turskoto minato na -di,
gruziskiot aorist, i lakskiot potvrduva~ki perfekt site se opi{u-
vaat kako formi markirani za potvrduvawe ili ne{to sli~no.
Sepak, vo makedonskiot i bugarskiot gnomski govor, najmnogu se
upotrebuva minato neopredeleno ili takanare~enata prekaàna
forma, dodeka vo turskiot gnomski govor nema golema razlika vo
upotrebite na dvete minati vremiwa, no takanare~enoto zasvedo~e-
no e malku poobi~no. Vo kavkaskite jazici, me|utoa, zasvedo~enite
formi se najobi~ni minati vremiwa vo gnomskiot govor. Vo al-
banskiot, admirativot skoro nikoga{ ne se sre}ava.
Kako moème da gi objasnime ovie razliki? Pi{uvaj}i za
makedonskite polslovici, Spasov i dr. (1986:59-60) konstatiraat:
Se ~ini deka vo upotrebata na neopredelenoto vs opredelenoto
minato vreme postoi opozicija {to se bazira vrz slednata logika:
neopredelenoto vreme ja implicira semantikata taka bilo otseko-
ga{ i }e bide zasekoga{, {to moè da se sugerira so nadgradeniot
predikat velat..., dodeka opredelenoto vreme implicira poinakva
semantika se slu~i edna{ i moè da se slu~i i drugpat, {to moè
da se sugerira so predikatot pretstavi si. Ova e fakti~ki
kombinacija na starata opozicija neopredeleno/opredeleno (seko-
ga{/edna{) i novata opozicija nepotvrduvawe/potvrduvawe (ve-
lat/pretstavi si). No sepak me|u balkanskite i kavkaskite jazici
so sli~ni kategorii imame razliki vo nivnite upotrebi {to gi
zabeleàvme gore, i taka pra{aweto ostanuva. Po moe mislewe,
odgovorot se krie vo odnosot me|u funkcijata na poslovicata i
relativno ponovata opozicija potvrduvawe/nepotvrduvawe.
68
Od edna strana, gruzinskata citira~ka ~astica -o moè da

funkcionira imeno vo gnomskiot govor za oddale~enost bez nepo-
tvrduvawe; spored toa, gruzinskiot aorist so ~asticata -o funkcio-
nira to~no kako {to pi{uva Norik: Govoritelite ~esto upotrebu-
vaat poslovici koga tie se nao|aat vo dvojna vrska... Istraùvaweto
pokaùva deka govoritelite citiraat poslovici za da izbegnat
li~no potvrduvawe ili sprotivno mislewe. Zna~i, tradicionalniot
karakter na poslovicite pridava avtoritet, a isto taka mu dozvo-
luva na govoritelot da se krie vo jazi~nata zaednica. Izgleda deka
lakskata potvrduva~ka forma moè da funkcionira na sli~en na~in
kako gruzinskiot aorist plus -o. Od druga strana, albanskiot
admirativ e strogo markiran za nepotvrduvawe i spored toa ne e
priemliv za gnomskiot govor. Vo turskiot jazik nema stroga razlika
vo upotrebata na dvete vremiwa, no, sepak, ima tendencija da se
upotrebuva forma za potvrduvawe. Ako pak gi razgledame makedon-
skiot i bugarskiot jazik, zabeleùvame deka samo vo niv minatoto
neopredeleno vreme funkcionira kako nemarkirano vo gnomskiot
govor; moèbi zatoa {to zna~eweto nepotvrduvawe doa|a samo od
markiranosta na minatoto opredeleno vreme za zna~eweto potvr-
duvawe. No takov odnos me|u vremiwata treba da vaì i za turskiot
jazik. Razlikata sugerira deka postoi su{tinska razlika me|u
funkcioniraweto na opozicijata vo trite sistemi. Sporeduvaj}i gi
makedonskite i bugarskite podatoci, moème da vidime deka samoto
minatoto neopredeleno vreme e po~esto vo bugarskiot, no kako da go
balansira toa, najnemarkiranoto lice, t.e. tretoto, e po~esto vo
makedonskiot. Seto toa ni sugerira deka gnomskiot govor vo bal-
kanoslovenskite jazici, t.e. makedonskiot i bugarskiot, gi odrazuva
odnosite me|u potrebite i mo`nostite na gnomskiot ànr i razvi-
tokot na osnovnata opozicija na statusot, t.e. potvrduvawe/ne-
potrvduvawe. Osven toa, postojat i razliki me|u dvata jazika vo
razvitokot na opozicijata i na nejzinata upotreba, i toa se odrazuva
vo nejzinata zastapenost vo poslovicite.
69
Udvojuvaweto na objektot na Balkanot vo minatoto i denes
Me|u mnogute pridonesi kon balkanska lingvistika na Petar

Ilievski se negovite studii za udvojuvaweto na direktniot i indi-
rektniot objekt vo makedonskiot jazik vo negoviot balkanski kon-
tekst (Ilievski 1962/62, 1973 i delumno, 1971). Vo ovie studii, akad.
Ilievski priloùva bogata bibliografija kako i temelna disku-
sija, i novi podatoci i teorii za ovaa balkanska pojava, koi nitu
edna naredna studija ne smee da gi ignorira. Vo ovoj moj pridones
kon proslavata na 85-te godini od ra|aweto i 60te-godini plodnata
rabota na na{iot drag kolega i prijatel akad. Petar Ilievski, koja
sekoga{ se projavuva na najvisokite nau~nite nivoa, sakam da obr-
nam vnimanie na nekoi ponovi raboti, teorii i podatoci okolu ovoj
mnogu tipi~en balkanski fenomen.
Pred da premineme na ponovoto, sepak, pogodno e da mu obrne-
me vnimanie na toa {to ve}e e kaàno na ovaa tema. Koga se raboti
za slovenskite jazici, Miklo{i~ (Miklosich 1861) za prvpat zabele-
ùva udvojuvawe na akuzativnite i dativnite zamenki vo balkano-
slovenskite jazici, a Seliev (1918:250-259) gi pro{iruva zabele-
ùvaweto so imenki so kliti~ni zamenki. Vo negovata rabota
Seliev zabeleùva deka vo makedonskite govori vo Zapadna Make-
donija pojavata na udvojuvawe na objektot e najregularna. Lopa{ov,
(1978) dava najop{irno sumirawe za ovaa pojava vo albanskiot,
bugarskiot gr~kiot, makedonskiot i romanskiot jazik do negovoto
vreme. Vo rabota zaku~uva deka fenomenot na udvojuvaweto
na objektot vo balkanskite jazici e gore-dolu ista pojava, iako
nejzinata realizacija se razlikuva vo odelnite jazici. Taka, na
primer, vo bugarskiot jazik, pod pritisok imitacija na
crnoslovenskiot jazik (i, moème da dodaeme, moèbi i pod
vlijanie na ruskiot jazik) doveduva do situacija vo koja{to udvojuva-
weto e mnogu poregularna vo razgovorniot otkolku vo literatur-
niot jazik. Lifgren (Leafgren 1992:287) dokaùva deka vo bugarska
nau~na proza, udvojuvawe sosema otsustvuva. Lifgren (Leafgren
2002:197) isto taka dokaùva deka vo bugarskiot jazik udvojuvaweto
na objektot od ona {o na angliski toj narekuva
aboutness t.e. istaknuvawe na ona za {to se zboruva - poim, koj e
sli~e no ne i identit~en so topikalizacijata. Taka, Lifgren
(Leafgren 2002:180) dava bugarski primeri kako (1), kade {to udvoju-
vaniot objekt e istovremeno i topik i fokus:
(1) Na piano svir ve~e s dve rce.- Na pianoto! -Da. -I kakvo

sviri{? -Razni pieski. Ama edn a o{te ne sm nau~il, za{toto e
71
Viktor Fridman
mnogo trudna.
-Na pijanoto? sviram ve}e so dve race. -Na pijanoto! -Da. -I {to
sviri{? -Razli~ pesni. Ama edna s u{te ne ja znam, za{to e
mnogu te{ka.
Iako topikot naj~esto e specifi~en, moè da bide
generi~en, kako vo primerot (2), koj e zabeleàn pri eden razgovor
za bananite {to moè da se kup na eden bogat pazar:
(2) - Banan ne obi~am da go m (Leafgren 2002:176)

'Banana ne sakam da jadam'
Duri ima retki slu~ai udvojuvawe vo bugarski koga

objektot ne e topik:
(3) Kakvo mi drnka{ ti mene za urcite, ~e bile pomilostivi.

'[to mi drdori{ti mene za urcite deka bile pomilosni'
Vo gr~kiot jazik, udvojuvawe isto taka e znak n

topikalizacija i e slabo gramatikalizirano, t.e. slabo integrirano
kako zadolìtelno vo gramati~iot sistem, iako ne e isku~eno od
formalnite kontekti do ist stepen kako vo bugarskiot. Sepak, vo
dvata jazika moème da zabeleìme deka re~isi nema kontekst kade
{to udvojuvawe e zadolìtelno. Isk~ocite na ovaa zabeleka
se mnogu ograni~eni. Taka, na primer, vo izrazi na (ne)postoeweto
vo bugarskiot jazik so ima/ma kako primerot (4) ili vo izrazi so
's' vo gr~kiot jazik kako vo primerot (5):
(4) Rkavt e tuk,ama rkata*/ ma. (Sp. Guentchva 1994:164 i

Asenova 1989:81)
'Rakavot e tuka, ama rakata ja nema'.
(5) .
'(Go) znae s. (Bukvalno: 'Gi znae site [ne{ta]' vo sreden rod)'
Vo drugite balkanski jazici, vo opisot na Lopa{ov, ima
pove}e gramatikalizacija na udvojuvaweto na objektot, najmnogu vo
makedonskiot, najmalku vo romanskiot, so albanskiot vo sredinata.
Vo romanskiot jazik, udvojuvaweto e zadolìtelno za imenkite samo
koga stojat pred glagolot i, za direktnite objekti, koga se
opredeleni, a direktnite imenski objekti bez predlogot pe (t.e. onie
koi ne se lice, odnosno ne se ozna~eni kako + homo) koga stojat po
glagolot, spored normata, ne se udvojuvuvaat. Vo makedonskiot lite-
raturen jazik, spored normata (Koneski 1967b: 335), site indirektni
i opredeleni direktni objekti treba da se udvojuvaat; pravilata se
72
sli~ni i vo albanskiot, samo {to fokusirani direktni objekti ne

se udvojuvaat (Demiraj 2002:227). Vo ovoj pogled, slednite primeri se
tipi~ni.
(6) Agimi po /e vshtron hnn.

'Zoran */ja gleda mese~inata.'
(7) faqja */i plqeu Agimit.

'Pretstavata * /mu se bendisa na Zoran.'
Spored Buchholz (1977:188-189), vo albanskiot jazik duri i neo-

predelenite direktni objekti treba da se udvojuvaat ako se nao|aat
pred glagolot:
(8) do gj */e duan gati.

'Sekoja rabota ja sakaat gotova.'
(9) Ata /*e duan gati do gj.

'Tie ja sakaat gotova sekoja rabota.'
Koga zboruvame za neopredelenosta, treba da ja zabeleìme
rabotata na Kazazis i Pentheroudakis (1976), vo koja za prvpat se trudea
da go objasnat udvojuvaweto na neopredelenite direktni objekti na
principielen na~in. Tie zaklu~uvaat deka topikalizacijata ili
specifi~nosta se klu~nite faktori, citiraj}i go, me|u drugoto,
primerot (10):
(10) () . (Kazazis i Pentheroudakis 1976:400)

'Ti (go) pletam eden xemper.'
Za ovoj primer, Kazazis i Pentheroudakis uto~nuvaat deka ne se
upotrebuva kako odgovor na pra{awata '[to pravi{?' ili '[to
(mi) plete{?', no bi bilo vozmo`no ako ve}e bil xemperot temata
(topikot) na razgovorot ili kako odgovor na barawe nekolku
pleteni raboti. Iako Berent (1977) ne moèl da najde kontekst (ili
govoriteli) koi bi go primile makedonskiot prevod na ovoj primer,
i vrz osnova na primerite (11) i (12) zaklu~uva deka vo makedonskiot
jazik uslovuva~ki faktor e specifiranosta, a ne specifi~nosta,
dodeka vo gr~kiot i albanskiot takov objekt moè da bide samo
specifi~en; sepak primerite kako (13) i (14) dokaùvaat deka i vo
makedonskiot jazik, duri i vo najnormativen kontekst, neopredele-
niot gneri~ki direkten objekt moè da se udvojuva, duri i koga
govoritelot nema naum specificiran (ili duri i specifi~en)
predmet.
(11) Sakam da (go) pluknam eden ~ovek koj be{e v~era kaj tebe.
73
Viktor Fridman
(12) Sakam da (*go) pluknam eden ~ovek, no ne znam kogo.

(13) (Prostranstvenoto opredeluvawe so ~lenot ne pretpolaga
bezdrugo edno realno vospriemawe na prostranstvenite odnosi vo
dadeniot moment.) Razvieno prvobitno vrz takvo vospriemawe,
toa vo jazikot moè da se oddeli sosem od nego, pa da imame pro-
stranstveno opredeluvawe ne po toa kako vistinski ja
doìvuvame edn a si t u aci ja , ami po toa kako ja zamisluvame, kako
si ja pretstavuvame subjektivno.(Koneski 1967b:231-232 = (Del II,
33))
(14) Star ~oek da go pregrnuva{ vo son (...) boles }e te fati
(Cepenkov citirano vo Koneski 1967b:262)
Tuka treba da kaème ne{to za poimot 'opredelenost'. Iako

koj bilo nepredikativen predmet moè, vo koj bilo jazik, da se
zamisluva kako opredelen vo izvesna smisla, i dodeka opredele-
nosta duri i vo tie jazici kade {to se realizira so morfolo{ki
znak (na pr., ~len) ima zna~ajni varijacii vo upotrebata na toj
morfoplo{ki znak, sepak treba da se razlikuva opredelenosta {to
mu se protivstavuva na ontolo{koto neopredeleno i onaa {to mu se
protivstavuva na gramati~koto neopredeleno. Ovde zboruvame za
gramati~koto. Treba isto taka da zabeleìme deka Ugrinova-Ska-
lovska (1960/61) naveduva primeri od zapadnomakedonskite folklor-
ni tekstovi od devetnaestti vek, kade {to indirektni i opredeleni
direktni objekti ne se udvojuvaat, iako se o~ekuva. Dokolku polnite
konteksti ne se dadeni, ne moème da bideme sigurni. Sepak, moè
da se pretpostavi deka se raboti za fokusot (remata) nasprema
topikot (temata).
Vo albanskiot jazik, topikalizacijata igra pogolema uloga, i
navistina opredeleni direktni objekti ne se udvojuvaat koga ne se
topikalizirani. Taka, na primer Kallulli (1999:26-27) isto taka ja
dokaùva va`nosta na topikalizacijata za albanksiot i gr~kiot so
slednive primeri:
(15a) Ana /e lexoi librin.

(15b) / .
(15v) 'Ana ja pro~ita knigata.'
(15g) 'Ana pro~ita knigata.'
Vo albanskiot i vo gr~kiot jazik, primerot (15) bez
reduplikacija bi bil odgovor na pra{awata '[to napravi Ana?' ili
'[to pro~ita Ana?' dodeka udvojuvawe bi imalo vo odgovorite na
pra{awata 'Koj ja pro~ita knigata?' ili '[to napravi Ana so
knigata?.' Vo makedonskiot jazik, udvojuvaweto bi bilo zadol-
ìtelno vo sekoj slu~aj, dodeka vo bugarskiot jazik, spored normata
74
bi trebalo re~enicata da bide bez udvojuvawe, iako vo razgovorniot

jazik udvojuvaweto e vozmo`no vo sli~ni konteksti kako i vo
albanskiot i gr~kiot jazik. Primerite (16) i (17), isto taka od
Kallulli (1999:34), dokaùvaat deka vo albanskiot jazik udvojuvawe }e
bide zadolìtelno koga opredeleniot direkten objekt e topik,a ne
smee da ima udvojuvawe, ako takviot objekt e fokus. Vo gr~kiot
jazik, isto taka nema udvojuvawe koga objektot e fokus, no duri i
koga e topik, udvojuvaweto e fakultativno, dodeka vo makedonskiot
udvojuvaweto e zadolìtelno poradi opredelenosta na objektot, bez
ogled na toa dali e topik ili fokus.
(16a) Papa vizitoi madje Tirann.

(16b) .
(16v) 'Papata ja poseti duri i Tirana.'
(17a) Madje Papa e vizitoi Tirann.

(17b) ( ) .
(17v)' Duri i Papata ja poseti Tirana.'
Primerot (18) isto taka e tipi~en za albanskiot jazik. Koga
studentkata Af'rdita Aliu se spomnuva za prvpat, nema udvojuvawe
vo albanskiot tekst, iako vo makedonskiot prevod udvojuvaweto e
zadolìtelno. Vo slednite re~enici, kade {to Af'rdita ve}e sta-
nuva topik (tema), ima udvojuvawe i vo albanskiot original:
(18) N qendr t qytetit, dy persona t panjohur, q flitnin srbisht,

sulmuan dhe tentuan t rrmbejn studenten Afrdita Aliu
(1973) nga Kaaniku i Vjetr (...). Njri nga personat e panjohur e
paska sulmuar Afrditn dhe e paska krcnuar me revole edhe
m 17 janar. (www.albanian.com/kmdlnj-cdhrf@albanian.com)
'Vo centarot na gradot, dve nepoznati lica, koi

zboruvale srpski, ja napadnale i obidele da ja kidnapi-
raat studentkata Af'rdita Alu (1973) od Stari Ka~anik.
(...) Edno od nepoznatite lica navodno ja napadnalo
Af'rdita i $ se zakanilo so pi{tol na 17 januari.'
Vo albanskite dijalekti, udvoujvaweto se sre}ava po~esto, t.e.
pogramatikalizirano vo centralnite gegiski govori, a pomalku vo
toskiskite govori (ll i Sobolev 2002:63, 69-70, ll i Sobolev
2003:42, 48), a {to se odnesuva do gr~kata sostojba, Ilievski (1988
(1973):164), zabeleùva deka udvojuvaweto se sre}ava pove}e vo se-
vernogr~kite govori.
Sepak, ima eden kontekst kade {to udvojuvaweto e normalno
vo albanskiot i gr~kiot jazik, no ne vo makedonskiot, bugarskiot,
75
Viktor Fridman
romanskiot i romskiot jazik. Koga eden glagol so zna~ewe 'znaewe

na nekoj fakt' ima re~enica kako objekt, takviot objekt uslovuva
udvojuvawe vo albanskiot i vo gr~kiot jazik, a ne i vo drugite
jazici, na pr., albanski: 'e di se...'; gr~ki: ' ...' no na
makedonski: 'znam deka...,'; bugarski: 'zna ~e...'; romanski: 'tiu c...';
romski: 'Danav(a) kaj...' Kako {to dokaùva Kallulli ((1999:39-40; sp.
isto taka Buchholz i Fielder 1987:442 i Holton, Mackridge, i Philippaki-
Wharburton 1997:453), ima nekoja vrska me|u faktivnosta na komple-
mentacijata i udvojuvaweto, no to~nite podatoci se komplikuvani,
taka {to potrebno e ponatamo{no istraùvawe.
Vo dosega{nite komparativni studii za udvojuvaweto vo
balkanskite jazici, sepak, obi~no ne se razgledani balkanoroman-
skite jazici na jug od Dunav (aromanski i meglenoromanski), nitu
romskiot, nitu sefardskiot (xudezmo), nitu perfernite balkano-
slovenski govori, osobeno na severozapadnata perfiferija, t.e.
govorite vo jugozapadno Kosovo, koi {to se vo dopir so zapadnite
makedonski govori, kade {to udvojuvawe e sosema gramatikalizi-
rano. Sekoj od ovie jazi~ni kompleksi ima ne{to da ni kaè za
udvojuvaweto kako balkanskojazi~na pojava.
Severozapadnite balkanski slovenski periferni govori,
odnosno moè da se kaè deka toa {to }e go vidime vo {arpla-
ninskite i sosednite govori na Kosovo dokaùvaat deka otsutstvoto
na padeì i prisutstvoto na opredeleniot ~len ne e tolku strogo
vrzano so udvojuvaweto, iako izgleda deka vo dijalektite kade {to
go ima ~lenot, ima i pove}e udvojuvawe. Primerite (19)-(22) se od
Gora i pokaùvaat deka udvojuvaweto ne e vrzano so prisustvoto na
~lenot (19), iako ~estopati se sre}ava so opredeleni objekti (20-22).
Primerite (23)-(26) se od Srete~ka @upa, kade {to, kako vo drugite
govori vo Kosovo, nema ~len, no ima relativno pove}e ostatoci od
imenskata deklinacija. Sepak, udvojuvaweto se gleda vo konteksti
kade {to objektot e topik i, vo vrska so toa, opredelen. Primerite
(27)-(30) se od Prizren, a osobeno od primerite (27) i (28) se gleda
deka moè da nema ili da ima udvojuvawe vo ist kontekst. Sepak,
udvojuvaweto vo prizrenskiot govor e po~esto otkolku vo govorot na
Srete~ka @upa. Na kraj primerite (31)-(33) se od \akovica, od kade
{to imame samo dativni primeri, koi po svojot dativnost se
topikalni i nekako identifikuvani.
(19) ...Ba{~a azimofska, njihna bila ba{~a, taja mi bila

bratova. Pa ka do{of Samjl'o, som do{la gran~ice da zemem. -
Jae ga prodavam ba{~a. -Ako ga prodava{, - reko - ja da ga
zemem. - Ne-moè{ da ga plati{ ti.- I zamina on. Ja drva
ze, mqekoto izmti, omi sdoj. Vo nedra som ge turila pesto
iqade. (Mladenovi 2001:577)
(20) Nemoj da gi~ini{ Ramadanici reziq. (Mladenovi 2001:330)
(21) ga donela sofrata ona. (Mladenovi 2001:489)
76
(22) i tuje gi ostanala tija golemite kameni. (Mladenovi 2001:489)

(23) Onaj mu` gi rekov ène: (Pavlovi 1939:253)
(24) Traìv nekoj koj moè da mu odgovori ruskomu caru. (Pavlovi
1939:256-57)
(25) Kd viele one kamiqe, se mi{qeqe kako da gi skinet oni
erdani, (Pavlovi 1939:288)
(26) pa e vidi dukat - zgazi, - dok gi zbrale sve dukati. (Pavlovi
1939:288)
(27) I dns primam penziju! Tol'iko mi radija, a moju penziju drugi
jede. (Remeti 1996:543(225))
(28) On ima penyiju, a ja mu`wevu, tol'icku. Moju penyiju, drugi gu
izeja.(Remeti 1996:544(226))
(29) Videla sam gu brata, a wu nesam jo{te videla. (Remeti
1996:485(167))
(30) L'epo mu sedif nove al'ine onomu winomu detetu. (Remeti
1996:485(167))
(31) Mu zbori jednome Turinu. (Stevanovi 1950:113)
(32) Mu vikam mojemu stricu. (Stevanovi 1950:152)
(33) Da mu kaèm Dime. (Stevanovi 1950:113)
Vo vrska so pade`nata funkcija na udvojuvaweto, Gob

(1953:285; sp. Ilievski 1973:209) ukaùva na funkcijata na
izbegnuvaweto dvosmislenost {to moè da ja izvr{uva udvojuvawe-
to, kako vo primerot (34). Ako upotrebime 'go' namesto 'ja', smi-
slata na re~enicata e obratna. Vo takov konteskt, za da se izbegne
dvosmislenost, udvojuvawe se o~ekuvalo i spored bugarskata norma.
(34) Jakuf ja zakopa ènata.
Sepak, od primerite dadeni gore gledame deka duri i vo di-
jalektite so podobro zapazeni pade`ni sistemi imame udvojuvawe.
Do ova moème da dodademe deka sepak naj~esto od kontekstot
ukaùva na toa koj {to pravi i na kogo, kako {to se gleda od
primerot (35).
(35) Pokorena glava sabja ne ja se~e.
Vo romskiot jazik, udvojuvaweto se sre}ava, no toa ne e
gramatikalizirano tuku pragmati~no. Taka, duri i vo romskite
govori vo Zapadna Makedonija, kade {to romskiot jazik ima naj-
blizok kontakt so makedonskite govori vo koi{to udvojuvaweto e
najsilno gramatikalizirano, udvojuvaweto ne e sosem regularna po-
java. Taka vo primerot (36) imame udvojuvawe, no vo (37) udvojuvawe-
to se sre}ava samo kaj zamenkata, a najtipi~en e primerot (38), vo
koj{to radio spikerot zboruva i na romski i na makedonski jazik;
77
Viktor Fridman
na romski, toj ne gi udvojuva istite objekti {to gi udvojuva koga

zboruva makedonski (edinstvenata razlika me|u dvata primera e
subjektot, Ajnur i Xemo vo romskata re~enica, a Naza i Oli vo
makedonskata).
(36) O melalo pani na piena le ni o dungale ruva. (Jusuf 1996:125)

'Duri i lo{ite volci neja pijat valkanata voda.'
(37) E Rifatos pendarav, e haja da pendarav, ama man ma axmize man

kidisave bucende ridaj kerav tuke. (Jusuf 1974:14)
'Go znam Rifat, ja znam i }erkata, ama te molam mene da ne me
vme{a{ vo ovaa rabota.'
(38a) O Ajnuri thaj o Demo tari i vedska bahtaren e pranden e Ramijeske

thaj e Mirsadake aj e Safeteske thaj e Sadijake bahtarena o bijav...
(38b) 'Naza i Oli od [vedska im go ~estitat brakot na Rami i
Mirsada, a na Safet i Sadija im ja ~estitat svadbata...'
Spored Igla (1996:161), vo romskiot govor na Ajia Varvara vo

Atina, primerot (39) e kalkiran od gr~kiot jazik i zatoa se javuva
udvojuvawe kako i vo primerot (5):
(39) Danel len sa (bukvalno: 'Znae gi s')
Kalkiraweto se gleda od faktot deka vo romskiot jazik 'sa'

odgovara na ednina kako makedonskoto s; vo gr~kiot izraz se upo-
trebuva mnoìna od sreden rod ( ); vo romskata kalka zamen-
kata len e vo mnoìna, a ne vo ednina, koja bi bila le (ma{ki rod).
Vo sefardskiot jazik (xudezmo), pravilata izgledaat gore-
dolu isto kako vo {panskiot jazik, t.e. objektite se udvojuvaat samo
koga se nao|aat pred glagolot, kako vo slednite primeri:
(40) Il palu tuertu la lumeri lu indireche.

'Kriv stap ognot go ispravuva.' (Kolonomos 1995:267)
(41) Al hamor kwandu mas l aroges mas alvante las urezhes.

'Magareto kolku pove}e go moli{ pove}e gi diga u{ite'. (Kolonomos
1995:266)
Me|utoa, vo ju`nodunavskite balkanoromanski jazici moè
da se konstatiraat zna~ajni potatoci {to moàt mnogu da pridone-
sat vo diskusijata okolu udvojuvaweto. Vo severno-aromanskiot i vo
megleno-romanskiot, udvojuvaweto se upotrebuva kako vo zapadnite
makedonski govori, zna~i site opredeleni direktni objekti se
78
udvojuvaat i voop{to udvojuvawe se upotrebuva vo situacii {to ne

se karakteristi~ni za dako-romanskiot jazik. Me|utoa, vo ju`nite
aromanski dijalekti vo Grcija, pod vlijanie na gr~kiot jazik,
udvojuvaweto se vr{i spored modelot na gr~kiot jazik.
(42a) Aushlu nu vrea s-lu-asparg kefe(a) a ficiorlui. (Kru{evo; Golomb

1974:37)
(42b) 'Stariot ne saka{e da mu go rasipe }efot na deteto.'
(43a) U vdzui kasa al aist om. (Ohrid, Markovi} 2000:58)

(43b) 'Ja vidov ku}ata na ovoj ~ovek.'
(44a) L loa buciumu l turi shi zisi. (Papatsafa 1997:27)

(44b) 'Go zema butinot, go frli i re~e... (Papatsafa 1999:15)
(45) Kinele muske fciorulu (Metsovo/Aminciu, Beis 2000:382)

'u~eto go kasna mo~eto' (zna~i,'mom~eto' e kasnato)
(46) Fciorulu lu muske kinele (Metsovo/Aminciu, Beis 2000:232)

'u~eto mom~eto go kasna '(zna~i za mom~eto, moème da kaème
deka e kasnat)
Primerot (47) go pokaùva istiot model na soglasuvawe kako
i primerite (39) i (5), t.e. mnoìna za izrazot {to zna~i 's'.
(47) tute nu lji shtiu (Metsovo/Aminciu, Beis 2000:449)

'Ne znam s (bukvlano 'Site ne gi znam').
etoa, i vo dako-romanski jazik se upotrebuva mnoì-

nata: El le tie pe toate. Vo ovoj pogled se ~ini deka balkanoromanski
jazik e poblizok do gr~ki odo{to do balkanskite slovenski jazici.
Vo vrska so istorijata na udvojuvaweto vo balkanskite
jazici, Ilievski (1988(1973):164) zabeleùva deka najranite poda-
toci poteknuvaat od vulgarno latinskiot jazik. Duri i ako ima
nekoi sugestivni pojavi vo gr~kiot jazik na Noviot avet, sepak,
tie datiraat od vremeto koga gr~kiot jazik ve}e bil vo kontakt so
latinski. Za albansiot ne znaeme ni{to od periodot pred {es-
naesettiot vek, vo najstarite tekstovi udvojuvawe ne e mnogu iz-
razena pojava. Iako pojavata na udvojuvawe moèbi postoela vo
staroslovenski jazik (Ilievski 1988(1973)), jasno e deka taa ne e
cvrst integrirana vo makedonskiot gramati~ sistem pred rano-
moderniot period, i podatocite zabeleàni od Ugrinova-Saovska
(1960/61) dokaùva deka duri vo Zapadna akedonij, vo devetnae-
79
Viktor Fridman
settiot vek, pragmati~kite faktori s u{te konkurirale so ~isto

gramati~kite. Ilievski (1988(1973)) isto taka so pravo zabeleùva
deka duri i ako vnatre{nite faktori igrale uloga za vozniknuvawe
na udvojuvaweto vo makedonskiot jazik, sepak, faktot deka ovaa
pojava otsutstvuva vo drugite slovenski jazici poso~uva na toa deka
jazi~niot kontakt bil vaèn ili re{ava~ki faktor vo razvojot na
pojavata na udvojuvawe vo makedonskiot jazik.
Vo ovoj kontekst, od golemo zna~ewe se podatocite {to gi
pruà megleno-romanskiot jazik. Do Balkanskite vojni, pa duri i
potoa, megleno-romanskiot jazik bil pod silno vlijanie na mesnite
makedonski govori; kontaktot so gr~kiot jazik vo onie sela {to se
nao|ale na teritorijata na Grcija se slu~il podocna. Sepak, dolno-
vardarskite makedonski govori, so koi megleno-romanskiot bil i s
u{te e vo kontakt (vo Republika Makedonija, a vo pomal stepen i vo
Grcija) nemaat redovno (t.e. gramatikalizirano) tuku pragmati~no
udvojuvawe (sp. Peev 1987:294-96). Taka, moè da se kaè deka vo
megleno-romanskiot se zabeleùva prodolùvawe na onaa tendenci-
ja kon gramatikalizacija na udvojuvaweto na objektot {to ja sre}a-
vame vo severno-aromanskiot i vo zapadno-makedonskite govori. Od
toa moème da pretpostavime deka originalniot pottik za udvo-
juvawe, doa|aj}i od balkano-latinskiot prodolùval i vo megleno-
romanskiot, dodeka vo ju`no-aromanskiot razvojot na ovaa pojava
bil spre~en poradi vlijanieto na gr~kiot jazik, iako duri i vo
gr~kiot se zabeleùva pove}e udvojuvawe na sever odo{to vo
ju`nite dijalekti.
Na ova moè da dodademe deka dijalektnata distribucija na
gramatikalizacijata na pojavata na udvojuvawe na balkanskata
jazi~na teritorija dokaùva deka jazi~en kontakt e glaven faktor
za nejzino {irewe i razvoj. Toa ni dava frapantna ilustracija kako
edna pragmati~na pojava stanuva sintakti~na i najposle gramatika-
lizirana skoro do morfologizacija. Arealnata distribucija na ud-
vojuvaweto i stepenot na integracija vo raznite balkanski jazi~ni
sistemi pokaùva razli~ni dijahroni~ni stadiumi i razli~ni
sinhroni~ni sistemi. Jasno e deka jadroto na pojavata e vo zapadna
Makedonija, centralna Albanija, i vo severno-aromanskata jazi~na
teritorija. Po na jug, na ju`no-albanskata, ju`no-aromanskata, i na
teritorijata na Grcija, pojavata e sli~na, no ne e naprednata poradi
vlijanieto od gr~kiot jazik, koj vo ovoj pogled e pokonzervativen.
Na isto~nomakedonskata i na bugarskata teritorija, razvojot na po-
javata na udvojuvawe doveduva samo do topikalizacijata, iako tokmu
vo ovie podra~ja, so gubeweto na sinteti~niot dativ, osven vo nekoi
kliti~ki zamenki, udvojuvaweto vo nekoj stepen dobiva funkcija na
markirawe na pade`nite odnosi. Na samata geografska periferija,
vo dako-romanskiot i vo prizrensko-timo~kite govori, pojavata na
udvojuvawe e najograni~ena; se javuva vo konteksti so najvisok
stepen na topikalnost, kako, na pr. li~ni imenki, zamenki, itn. Vo
sociolingvisti~kata jazi~na periferija, t.e. romskiot i sefardski-
ot (xudezmo) jazik, udvojuvaweto e isto taka edna dosta periferna
pojava. Kako {to poso~uva Topoliwska (1994:121), vo me|ujazi~en
80
kontakt, signalite koi ja garantiraat jasnosta na referencijata se

najpodobni kandidati za gramatikalizacija. No, za razlika od
klasi~nite balkanski jazici, mnogujazi~nosta na Evreite i na Romi-
te na Balkanot bila ednonaso~na: tie gi znaele jazicite na drugite
narodi, no mnogu retko gi slu{ale sopstvenite jazici od rodnite
govoriteli na drugite jazici. I taka, iako vo nekoj stepen gi stek-
nale navikite od jazicite {to gi upotrebuvale, sepak, vo evrejsko-
{panskiot i vo romskiot jazik jazi~noto vlijanie ne bilo takvo
vlijanie kakvo {to niknuvalo vo jazicite koi bile vo mnogunaso~en
kontakt.
Taka, udvojuvaweto na objektite vo balkanskite jazici
po~nalo da se razviva kako sredstvo za topikalizacija i kontrast vo
geografskoto jadro kade {to e sega najmnogu gramatikalizirano,
poslabo e gramatikalizirano vo sosednite regioni, a s u{te e
sredstvo za izrazuvawe na eksplicitnost vo periferijata. Razli-
kata me|u makedonskiot i bugarskiot jazik isto taka pokaùva kako
standardizacijata i, moèbi, jazi~nata ideologija moàt da imaat
vlijanie na jazi~nata upotreba. Udvojuvaweto na objektot taka moè
da se gleda kako klasi~na balkanska jazi~na pojava, so romskiot i
sefardskiot jazik na periferijata i raznite stepeni na gramati-
kalizacija vo oddelnite jazici i dijalekti kako odraz na negovoto
{irewe i razvoj vo razni sistemi i vo razli~ni kontaktni situacii.
81
Dijalektna osnova, varijacija i kodifikacijata na balkanskite

literaturni jazici: albanskiot, bugarskiot, makedonskiot, romskiot
Moè da se kaè deka jaziniot sojuz koj{to e sozdaden so

intenzivniot kontakt me|u jazicite na Balkanot vo vremeto na
Otomanskata imperija - kako i pred toa i potoa - faktiki pretsta-
vuva eden sojuz na dijalekti. Iako op{tite karakteristiki se
sretnuvaat vo jazicite kako takvi - t.e. kako kolektivni entiteti - i
se razbira ovie karakteristiki privlekuvaa najmnogu vnimanie od
vremiwata na Kopitar (1829), Miklo{i~ (1884), Papahaxi (1908),
(1925) (1930), s , sepak, ako gi
razgledame ovie crti vo nivnite specifi~ni dijalektni detali,
slikata koja{to }e ja najdeme e mnogu poslèna. Sekako ne sakame
da ja proma{ime {umata zaradi drvjeto, {to se veli, no za da gi
nadmineme op{topoznatite generalizacii, prvo treba da se
zadlaboime vo dijalektnite podatoci pred da navlezeme vo novite
sfa}awa. Taka, na primer, vo trakiskite albanski govori (kako i kaj
nivnite naslednici okolu Crnoto more), se sre}ava poseben red na
zborovite od tipot: genitiv - jadro, na primer, Jni Janakit plka
mma, t.e. 'a Jani Janaki starata majka' mesto inaku strogo
opredeleniot red vo albanskiot jazik jadro - genetiv (kako i poobi-
niot red imenka - pridavka) t.e. nna e plaka e Jani Janakit (Deravin
1934, Sokolova 1983). Sporeduvaj}i gi makedonskite konstrukcii so
turskite ekvivalenti, na pr. 'Na carot majka mu' so Sultann annesi,
Golomb (Gob 1960) zakluuva deka takov red na zborovite vo
makedonskiot jazik e kalkiran od turskiot. Do istiot zakluok za
bugarskiot jazik dojde Popov (1979:248), citiraj}i primeri kako
. Od druga strana, vo jugozapadnite turski
govori se sre}ava sprotivna pojava, t.e. redot so genitivot na
vtoroto mesto, na pr. familiasi Adamn bukvalno: 'amilija mu na
ovekot', oigledno pod vlijanieto na makedonskiot i albanskiot
jazik (Katona 1969). I na drugata strana na balkanoturskata jazina
teritorija, t.e. vo Gagauzskite govori vo Dobrua i Moldavija, se
sre}ava tak sloveniziran sintaks, na pr. gemi jaamasy
insannaryn bukvalno: 'minat ìvot-mu na-lu|e.' (Pokrovska
1979;Vo literaturniot turski insanlarn gemi yaamas). Takvata
dijalektna raznovidnost ni pokauva, me|u drugoto, deka procesite
na jaziniot kontakt se dviat vo razni nasoki, biduvaat pottiknati
od razni sociolingvistiki, demografski i strukturalni priini i
83
Viktor Fridman
moat da dadat rezultati vo razni dijalekti na istiot

jazik.
Edna od zadaite na standardizacijata e tokmu sporeduvaweto
izbori i kompromisi me|u takvi dijalektni raznovidnosti. I vo toa
ima povani i ponevani disktinkcii. Taka na primer, koga stanuva
zbor za na{iot primer so redot na zborovite vo gentivni kon-
strukcii, procesite na standardizacijata ja odrazuvaa rasprostra-
netosta na dijalektite. Taka, redot genitiv - jadro e sosema iskluen
od albanskiot standard isto taka kako {to obratniot red jadro -
genitiv ne e prifaten vo turskiot standard, t.e. vo dvata standardni
jazici varijacija vo takvi sintagmi voop{to ne se primeni, moe da
se kae zaradi marginalnosta na odnosnite dijalekti. Od druga stra-
na, vo makedonskiot i bugarskiot jazik, iako se prifateni vo
standardniot jazik i dvete vozmoosti, kalkiraniot red e pove}e
karakteristien za razgovorniot stil.
Dosega spomnav nekoi literaturni jazici na Balkanot koi po-
stignaa izvesen i jasen stepen na standardizacija. Na razlikte me|u
niv vo ovoj pogled }e se navratam podocna. Pred toa, vo vrska so
pra{aweto na redot na zborovite vo genitivnite konstrukcii, bi
sakal da ja pretstavam situacijata vo romskiot jazik. Za razlika od
drugite dosega spomenati jazici, vo romskiot jazik samiot status na
takanareeniot genitiv e dosta kontroverzen, i pokraj toa pokauva
ogromen stepen na dijalektna varijacija. Prvo, da gi razgledame
nakratko protivpolonite dokazi povrzani so pra{aweto dali rom-
skiot genitiv pretstavuva padeen sufiks, postpozicija, ili deri-
vaciski sufiks za pridavki (sp. Friedman 1991).
Zemaj}i gi predvid na{ite primeri od skopskiot arliski govor,
moeme da kaeme deka osnovnite dokazi za sekoja gledna toka se
slednive. Na monosta da se raboti za pridavka ukauva faktot deka
genitivot se soglasuva so jadroto: -koro ako e ma{ki, nominativ i vo
ednina, -kiri ako e enski, nominativ i vo ednina, a -kere vo site drugi
sluai, na primer: e romeskoro dad 'tatkoto na Romot', e romeskiri daj
'majkata na Romot', e romeskere have, dadestar, havendar... 'decata na
Romot, od tatkoto na Romot, od decata na Romot...' itn.
Tie koi{to dokaùvaat deka genitivot, kako i site drugi pade-
ni sufiksi vo romskiot jazik, e postpozicija a ne pade se pod vli-
janieto na situacija. Vo site indiski jazici, vkluuvaj}i
go tuka i romskiot, skoro site stari sanskritski padei se zagubeni,
i na nivnite mesta niknaa postpozicii. Trgnuvaj}i od novoindi-
skite jazici na potkontinentot Indija, nekoi lingvisti smetaat de-
ka kako i vo niv taka i vo romskiot jazik e zauvana edna postpozi-
ciska struktura.
Protiv ovie dve gledni toki, t.e. vo polza na edna analiza na
84
romskiot genitiv kako padeen sufiks, moeme da gi citirame

slednive dokazi:
1. Pred romskiot genitiv sekoga{ stoi kosvenata forma na
opredeleniot len i drugi modifikatori (imeno , nasproti
nominativ (za ma{ka ednina) ili i (za enska ednina)), na pr., o rom
gelo 'Romot dojde', no e romeskoro dad gelo ' na omot tatko mu dojde'. So
obini pridavki toa ne se sluuva, na pr. , o laho rom gelo 'dobriot Rom
dojde'.
2. enitivnata nastavka, kako i site drugi padeni sufiksi, se
vklopi vo kosvenata osnova na imenkata, na pr., rom ' om' nominativ
romes - kosven, dodeka pridavkite, kako i site drugi derivati, se
izveduvaat vrz osnova na nominativ, na pr.
manu-es-koro - 'na maot', no
manu-ano, - ikano 'ma{ki ili maestven'
manu-ipe 'maestvenost'
manu-oro ' '
3. enitivot moe da se upotrebuva so neatributivni funkcii;
na pr, kako objekt na prepozicija: bi akale phurane gadengoro ' bez ovie
stari ali{t '(Cortiade 1989).
4. Ima, isto taka, cel red dokazi spored koi za romskiot jazik
moe da se kae deka biv{ite postpozicii ve}e se preobrazuvani vo
aglutinatvni padeni sufiksi. Me|u niv tuka }e citirame samo dva.
Prvo, od gledna toka na jazinata struktura, sovremenite indiski
jazici se skoro isto postpoziciski, t.e. voop{to nemaat nikakvi
predlozi, osven moebi dv-tri zaemki od arapski ili persiski,
dodeka vo romskiot jazik pokraj padenite nastavki, ima samo
predlozi a ne i postpozicii. Duri, pozajmeni postpozicii se preo-
brazuvaat vo predlozi, na pr. turskiot 'ki aydan sonra bukvalno 'Dva
meseca posle' vo romski zvui sona duj honendar (Messing 1988). Znai,
padenite sufiksi prestavuvaat edna zatvorena, paradigmatska
celost. Vtor, od morfofonolo{ka gledna toka, padenite nas-
tavki dejstuvaat kako fleksivni afiksi, a ne kako klitiki. Taka na
pr., na granicite so klitiki zabeleuvame regresivna asimilacija po
zvunost, i toa samo koga se raboti za distinktivna zvunost, dodeka vo
fleksijata imame progresivna asimilacija po zvunost, i toa bez
razlika dali e distinktivna ili ne, na pr., les-da ka hav ' I nego }e [o]
izedam ' zvui [lez-da ka hav], dodeka imame an-ta mange - 'Aj donesi mi', bez
promeni. No vo minatiot particip imame, na pr., su-to 'zaspan, un-do
'slu{an', paralelno so romnia-tar 'od romkata', romnien-dar 'od romkite.
U{te dve vani komplikacii vo vrska so romskiot genitiv se
85
Viktor Fridman
negovata dijalektna raznolikost i negovoto mesto sprema jadroto.

Glavnata varijanta na romskiot genitiv e skratenata forma, bez
slogot koj{to se zatvora so -r, t.e. romesko -eski, eske.1 Mestoto na
genitivot obino se nao|a pred jadroto, kako {to ve}e vidovme vo
navedenite primeri, no moe da go sretneme i po jadroto, na pr., o
kher me phraleskoro 'ku}ata na mojot brat'. Vo junobalkanskite
romski govori, koi{to voop{to se mnogu konzervativni, ima najm-
nogu varijacija vo redot na genitivnite konstrukcii. Na primer, za
'vratata na ku}ata na brat mi ' moe da se kae: me phraleske
kheresko(ro) vudar ili o vudar e kheresko me phraleskere ili o vudar me
phraleske kheresko(ro) itn. (Cortiade 1990).
Pra{aweto na formite i redosledot na romskiot genitiv
pretstavuva eden od mnogute nere{eni problemi zatoa {to
romskiot jazik s u{te se nao|a vo poetnite fazi na kodifikaci-
ja. Za toa svedoi, na pr., romskata gramatika od Jusuf i Kepeski
(1980), koja{to moe da se sporeduva so Slognica reovska na
or|i Pulevski vo vrska so faktot deka pretstavuva proba na
kodifikacija bez selekcija, t.e. se vnesuvaat pravopisni, fonolo{-
ki, morfolo{ki, i sintaksiki crti od razni dijalekti i vozmo-
nosti bez pravewe izbor me|u tie koi{to bi se rangirale kako
unikani vo eden potpolno kodificiran literaturen jazik (Friedman
1985a).
Drugite alkanski literaturni jazici, na pr,. albanski,
bugarski i makedonski, ve}e preminaa preku takva etapa, iako vo
razlin vremiwa i so razlini rezultati. Vo vrska so istoriskoto
vreme, bitnite problemi na bugarskiot literaturen jazik bea gore-
dolu definitivno re{eni pred Vtorata svet vojna dodeka vo
makedonskiot literaturen jazik se doa|a{e do takvi re{enija vo
tekot na pette godini po Vojnata, a razvitokot na albanskiot jazik
ja preekoruva Vojnata. Vo Albanija pred vojnata se razvi eden
standard vrz osnova na elbasanskiot gegski govor, dodeka po
ojnata nikna eden standard vrz osnova na koranskiot toskski
govor, a vo Jugoslavija po Vojnata prodoli da se razviva literatur-
nata gegska varianta s do jazinoto obedinuvawe vo 1968 g., koga
toskiskiot standard be{e prifaten vo Jugoslavija.
[to se odnesuva do rezultatite vo trite literaturni jazici, vo
vrska so nekoi re{enija moe da se zabeli edna naklonost kon
sozdavawe ve{taki razliki vo poetokot na vekov nasprema izbo-
rot ili kombiniraweto nekolku re{enija vo podocneno vreme, i
sega{nata forma na literaturniot jazik go odrazuva vremeto na ne-
1Ima drugi dolgi varijanti, na pr. -er-, -r-, no ne se va`ni za na{ite celi.
86
govoto kodificirawe. Na primer, na bugarska i makedonska

jazina teritorija ima dijalektna varijacija vo oblikot na
opredeleniot len, dodeka vo albanskiot jazik razlikata me|u for-
mite na neopredeleniot len se uvstvuva kako edna su{tinska raz-
lika me|u gegskite govori i toskskite govori, imeno gegskiot nji
toskskiot nj. Na bugarska jazina teritorija, kako i na make-
donskata, se sre}ava, me|u drugoto, opozicijata me|u ednoleni i
trileni sistemi, a isto taka i me|u sistemite so osnovniot ma{ki
opredelen len, koj{to zavr{uva na soglaska (imeno -t) ili na
samoglaska (t.e. -o, -. tn.). Vo kodifikacijata na bugarskiot lite-
raturen jazik, koja e najstara, ednolen sistem bil izbran vo
vrska so izborot na severoistonata dijalektna baza, no se sozdade
edna sosema ve{taka razlika so vnesuvawe na dvete geografski
rasfrleni formi na ma{kiot opredelen len, imeno onoj na
soglaska bil proglasen za nominativ, a onoj na samoglaska za kos
(oblikvus), iako takva razlika ne postoi vo nieden dijalekt
(Friedman 1976). Edna slina ve{taka razlika bila predloena od
Faik Konica vo poetnata faza na formiraweto na albanskiot
standarden jazik, imeno gegskiot nji da se upotrebuva so imenki od
ènski rod, a toskskiot nj da se upotrebuva so imenki od ma{ki
rod (Byron 1976). Me|utoa, negoviot predlog ne bil prifaten, i tie
se upotrebuva spored odnosnata dijalektna baza. Vo kodifici-
raweto na makedonskiot literaturen jazik, istonata forma na
ma{kiot opredelen len (odnosno -t) e integrirana so zapadn
trilen sistem, taka {to vo sovremeniot literaturen makedonski
jazik imame novofoormen kompromis sistem, koj{to sepak ne
pravi ve{taki gramatiki razliki. Vo romskite govori isto taka
postojat razni lenski sistemi, kade {to najglavnite pra{awa se
dviat okolu prisustvoto ili otsustvoto na poetnoto l- vo kosite
formi i oblik na lenot ili lenovite vo nominativ mnoina
(dali }e se sovpa|a so nominativ ednina ili so kosiot len i dali }e
go razlikuva rodot). Tie pra{awa s u{te ne se re{eni, na pr., vo
gramatikata na Jusuf i Kepeski (1980) se me{a arliskiot i
ambaskiot sistem.
Se razbira, ima mnogu drugi procesi i problemi svrzani so
odnosite me|u dijalektite na balkanskiot jazien sojuz i oformuva-
weto na balkanskite literaturni jazici koi{to bi dovele do razni
tipolo{ki analizi, na pr., site dosega kodificirani balkanski
jazici pokauvaat tendencija da gi eliminraat ili barem da gi ogra-
niat takanareenite turcizmi (vo turskiot jazik estopati istite
zorovi se otfrleni zaradi nivnoto arapsko-persisko poteklo), ten-
87
Viktor Fridman
dencija zaednika na site balkanski kodiifikacii, koja istovremeno

doveduva do razru{ na balkanskiot jazn sojuz. Vo juo-
balkanskite dijalekti na romskiot jazik, zatoa {to postojat podolgo
vreme samo kako sredstvo na usna komunikacija, s u{te se sre}avaat
mnogu takanareeni turcizmi, no istite tie ne se sre}avaat vo posever-
nite romski govori. Znai, nivnata sudbina vo romskiot standarden
jazik }e zavisi, moebi, od dijalektnata baza prifatena kako osnovna,
eden proces koj{to s u{te e vo tek (Friedman 1989). Vo odnosot me|u
pravopisot i dijalektite, osobeno vo albanskiot, makedonskiot,
romanskiot i romskiot jazik, se javuvaat nekoi op{ti problemi, na pr.
mestoto i prezentacijata na vokalot {va ([]), kako i na palatalite,
koi isto taka dobivaat vo sekoja kodifikacija drugo re{enie.
I taka edna paralelna analiza na razlinite re{enija i
varijacii vo standardizaciite bi dovela do edna tipolo{ka {ema so
vkrstuvaki kriteriumi i merki. Zemaj}i predvid etiri od jazi-
cite na alknot, imeno albanskiot, bugarskiot, makedonskiot i
romskiot (t.e. jazicite govoreni vo sredniot pojas na Balkanskiot
oluostrov, a koi{to ve}e imaat ili se zdobivaat so kodificirani
standardi), moeme da gi razlikuvame slednive momenti vo takvata
tipolo{ka {ema. Od tipolo{ka-metodolo{ka gledna toka, ako gi
zemame kako dokaz genitivnite konstrukcii i lenskite raznovid-
nosti, gledame korelacii me|u vremeto na kodificirawe i nainot
na integracijata na dijalekniite formi. Vo vrska so albanskata
genitivna varijacija, kako i so bugarskata lenska varijacija, svrzana
so brojot na lenovite, sre}avame potpolno iskluuvawe na pojavite
nadvor od prostornite granici na dijaleknite bazi, dodeka i vo dvata
jazika se nastojuva{e na ve{takata integracija na razni lenski
formi {to se nao|aat na teritoriite na dijaleklnite bazi. Vo porano
fiksiraniot bugarski standarden jazik takvo re{enie be{e prifate-
no, dodeka vo albanskiot standard samo edna forma be{e dozvolena vo
koj bilo odreden period. Vo makedonskiot standard se dojde do inte-
gracija bez ve{taki razliki, dodeka vo romskiot jazik razvitokot na
situacijata s u{te e vo tek. Od druga strana, op{tite pravopisni i
leksikografski problemi dobivaat - moe da se kae duri namerno -
re{enija doveduvaat do raspa|awe na balkanskiot jazien sojuz.
88
prazna
89
Viktor Fridman
Gramatikalizacijata na balkanizmite vo makedonskiot jazik
Moe da se k deka balkanskata lingvistika se rodi so

Kopitarovoto s na albanskiot, bugarskiot i romanskiot
jazik vo 1829 g., koga najgolemiot del na alkanskiot oluostrov be-
{e vkluen vo ramkite na Otomanskata mperija. Ova pole na izu-
uvawe be{e afirmirano kako nezavisna disciplina do krajot na
prvata decenija po Prvata svetska vojna, koga raspa|aweto na to-
manskata vo Evropa tuku{to be{e zavr{eno (i taka,
negovite tragi s u{te bea ne samo vo iv spomen i jazino ivi
vo site op{testveni, generaciski i drugi nivoa). Vo izminatie
osumdeset godini od Prvata balkanska vojna, koja moe da se zeme kako
definitiv kraj na politikata potkrepa na balkanskiot jazien
sojuz, od edna strana, ima{e mnogu napreduvawa i vo op{t lingvi-
stika i vo istrauvaweto na balkanskite jazici, od druga strana ima{e
gore-dolu potpolno kodificirawe na oddelnite balkanski jazici
(osven romskiot i aromanskiot, ii{to kodificirawa s u{te se vo
tek), eden proces koj{to ponuva{e vo vremeto koga Kopi-
tar za prvpat gi zabele nivnite strukturni slinosti. So ovoj pro-
ces na standardizacija, vrzan so rascepuvaweto na starata politika
edinica, doa|ame do raspa|aweto na tono tie kontakti koi{to
dovedoa do prviniot sojuz.
Eden od rezultatite na procesot na standardizacijata e
90
namaluvaweto - i namerno i sluajno - na stepenot na slinosta koja{to

moe da se zabelei me|u oddelnite balkanski jazici. Dodeka izvesni
dijalekti od tie jazici pove}e ili pomalku gi zadruvaat svoite op{ti
crti i ponekoga{ duri i se pribliuvaat, kodificiranite normi esto
pati se imaat oddaleeno. Na primer, fonolo{kite na alban-
skiot, makedonskiot i turskiot standarden jazik se mnogu razlini,
dodeka vo odnosnite dijalekti koi se vo kontakt esto
spodeluvaat znaajni crti i procesi, na pr., gubeweto na nazalnosta vo
debarskite gegiski govori, gubeweto na fonemata // vo zapadnoru-
meliskite turski, zapadnomakedonskite i istonocentralnite
gegiski govori, pojavata na fonemata // vo koranskite makedonski
govori i nejzinoto iseznuvawe od zapadnorumeliskite turski i
nekoi istonocentralni gegiski govori, itn (v. Friedman 1982, Gjinari
1989, Mazon 1936).
Slina e situacijata vo leksikata, kade {to, na primer, ot-
stranuvaweto na turcizmite vo site balkansk standardni jazici
(delumno zatoa {to tie se uvstvuvale kako nasledstvo na vremiwata
bez dravna nezavisnost, no isto taka zaradi eden streme kon edna
nova politika orientacija) dovede do namaluvawe na nekoga{nata
op{ta leksika. Me|utoa, razgovorn nivo takvi leksiki edinici
esto se uvaat, doveduvaj}i do edna op{tnost koja{to gi vrzuva
razgovornite varijanti na raz balkanski jazici i stavaj}i gi
vo kontrast so nivnite odnosni standardni normi. I taka, od edna
strana, me|udijalektni kontakti prodoluvaat vo ramkite na
odnosnite dravi k izlegoa od Otomanskata mperija (iako se-
ga{nava lingvistika politika vo pove}e balkanski zemji prido-
nesuva ili namaluvawe ili otpor kon jazi kontakt), a od
druga strana pojavata na standardni jazici vo tie dravi dovede do
namaluvawe na jazinite zaedni~ki osobini, kako zaradi regulirani
ili zatvoreni granici, koi{to ja stimuliraat prirodnata tendenci-
ja kon jazinoto razlikuvawe (drift), taka i so namernoto omalva-
uvawe na mesni dijalektni crti na nekoi op{tobalkanski pojavi.
Me|utoa, treba isto taka da zabeleime deka odnosnite normi se
dobliuvaat preku takanareenata me|unarodna leksika, t.e. zboro-
vite od grko-latinsko poteklo upotrebuvani vo ponovata tenolo-
gija, novoprimenite poimi itn., sozdavaj}i edno novo op{tobalkan-
sko protivstavuvawe od tipot razgovorno/normativno.
Vo razvitokot na balkanskata lingvistika, dosega balkanski
jazini pojavi se izuvaa vo ramkite na tradicionalnite poliwa na
gramatioto istrauvawe, t.e. fonologijata, morfologijata, semanti-
kata i sintaksata. Ponovite poliwa na jazinoto istrauvawe, kak {to
91
Viktor Fridman
e, na primer, sociolingvistikata, iako se upotrebuvani vo istrau-

vaweto na oddelnite balkanski jazici (na pr. Byron 1985; Friedman 1985c;
Saramandu 1981), ne se vlezeni tolku vo op{tiot plan na balkanskata
lingvistika (no v. Jaar-Nasteva 1992). U{te eden relativno nov pristap
kon problemot na izuuvaweto na jazikot, imeno pragmatikata, isto taka
dosega ne se pojavuva vo sporedbeni balkanisti~ki studii (no v. Topo-
liwska 1992), no ima monost znaitelno da gi osvetluva ne samo
procesite na balkanskata konvergencija tuku i ponovite procesi na
balkanskata divergencija.
Vo ovoj napis terminot pragmatika go razbiram kako
izuuvawe na tie crti vo jazikot se fakultativni i bara
izjasnuvawe na osnovite na izborite na govoritelot. Od ovaa gledna
toka, pragmatikata se sprotivstavuva na gramatikata kako takva so
toa {to pravilata na gramatikata se zadolitelni, dodeka izborite
na pragmatikata se opredeluvani od kontekstot na kauvanoto i
elbata na govoritelot. Taka, na primer, vo makedonskiot jazik so-
glasuvaweto po rodot ili oblicite na vokativnite formi se grama-
tiki, dodeka upotrebata na vokativnite formi, zatoa {to ne e za-
dolìtelna, treba da se gleda od pragmatika gledna toka. Vo vakov
kus napis ne moe da se razgledaat iscrpno site takvi mo`ni pojavi,
i zatoa }e opredelime samo nekoi koi se poizraziti na balkanski
plan, imeno: udvojuvaweto na objektot, ispu{taweto na pomo{niot
glagol vo treto lice na stariot perfekt, i pojavata na noviot
perfekt so pomo{niot glagol ima.
Vo svojata doktorska disertacija za udvojuvaweto na objektot vo
bugarskiot jazik, Lifgren (1992) dokaa deka vo bugarskiot jazik,
faktorot {to ja opredeluva upotrebata na udvoeniot objekt e pragma-
tinata crta topikalizacija, t.e. koga govoritelot saka da go svrti
vnimanieto na slu{atelot kon objektot koe{to obino (no ne sekoga{)
se svrtuva kon subjektot. Topikalizacijata estopati se sovpa|a so takvi
pojavi kakvi {to se opredelenosta i neobiniot redosled na zborovite,
no tie pojavi ne se determinantni za udvojuvaweto. Lifgren dokaa deka
samo vo 2% do 3% od monite konteksti se vr{i udvojuvawe na objektot
vo bugarskiot jazik. Isto taka, od negovite podatoci stanuva mnogu jasno
deka vo bugarskiot literaturen jazik udvojuvaweto na objektot se gleda
kako pokarakteristino za razgovorniot jazik i reisi nikoga{ ne se
sre}ava vo naunata proza. Vo disertacijata ne se objasnuva dali toa
ograniuvawe postoi blagodare na severnoistonata dijalektna baza
na bugarskiot literaturen jazik ili e posledica na eden svesen streme
kon izbegnuvawe na edna karakteristika na razgovorniot stil (toa e
nadvor od celite na trudot), no, vo sekoj sluaj, jasno e deka se raboti za
edna pojava so pragmatina motivacija i stilistii nijansi.
92
Vo makedonskiot literaturen jazik, kako {to se znae, udvoju-

vaweto na nekoi objekti, glavno opredeleni no isto taka i neo-
predeleni specifini ili indirektni, e sosema gramatikalizirana
pojava. Treba da se priznae deka i vo makedonskiot jazik ponekoga{
ima izvesni nedoslednosti vo udvojuvaweto. Na primer, Ugrinova-
Skalovska (1960-61) zabeleuva deka moe da se ispu{ti klitinata
zamenka vo razgovorniot jazik i vo narodnata poezija so zapovedniot
nain i glagolskata l-forma.
I taka, doa|ame do edna frapantna razlika me|u odnesuva-
weto na bugarskiot i makedonskiot jazik sprema udvojuvaweto na
objektot. Dodeka vo bugarskiot jazik udvojuvaweto e fakulta-
tivno, i so toa pragmatiki opredeluvano, a istovremeno i karak-
teristino za razgovorniot stil, vo makedonskiot jazik udvoju-
vaweto e gramatikalizirano, t.e. zadolitelno barem vo izvesni
konteksti, i sosema sprotivno od bugarskiot jazik ispu{taweto
na klitikata e karakteristino za razgovorniot stil i, oi-
gledno, pragmatiki usloveno.
Da se svrtime sega kon glagolskite paradigmi i konstrukcii.
Moe da se kae deka vo glagolskite sistemi na balkanskite sloven-
ski literaturni jazici i dijalekti najznaajnata inovacija e pojava-
ta na gramatikaliziranoto izrazuvawe na stepenot do koj govorite-
lot go potvrduva toa {to go kauva, t.e. takanareenoto sprotivsta-
vuvawe prekaanost/osvedoenost. Svrzano so taa inovacija e uva-
weto na rezultativnosta i nejzinoto pro{iruvawe vo novi kon-
strukcii ili paradigmi. Vo tradicionalnite opisi na gramatikata
na bugarskiot literaturen jazik, prekaanosta se tretira kako po-
sebna kategorija izrazena vo posebni paradigmi koi{to izleguvaat
od dijaronia gledna toka od minatoto neopredeleno vreme, t.e.
stariot rezultativen perfekt (vde gi nemam predvid takanaree-
nite dubitativni formi od tipot bil el/bil etl, za koi{to
treba posebna diskusija nadvor od ramkite na sega{niov ). Vo
svoite trudovi dokauvav deka tuka se raboti za posebni paradig-
mi, tuku za ispu{tawe na pomo{niot glagol vo treto lice mina-
to neopredeleno vreme i deka ispu{taweto ne signalizira preka-
anost, tuku se pojavuva fakultativno vo tie konteksti kade {to
govoritelot ne saka lino da go potvrduva toa {to go kauva (Fried-
man 1980). Vrz osnova na primerite kade {to pomo{niot glagol
slobodno se ispu{ta ili se pojavuva vo istata reenica ili
istiot tekst za istite nastani ili kategorii nastani, dojdov do
zakluok deka se raboti za gramatia kategorija, tuku za pragma-
tika. Vo svojot trud za istiot problem Filder (Fielder 1990) doka-
uva deka vo ispu{taweto na pomo{niot glagol vo treto
minato neopredeleno vreme se raboti za eden pragmatien uslov,
93
Viktor Fridman
imeno, za povrzanosta na raskauvaot so tekstot. moe mis-

lewe, takvoto re{enie potpolno odgovara na faktite od korpusot.
Vo makedonskiot literaturen jazik, kako i vo centralno-
zapadnite dijalekti, vrz koi toj se bazira (a za razlika od nekoi
istoni govori), pra{aweto na pomo{niot glagol vo treto lice
minato neopredeleno vreme ne postoi, zatoa {to vo ovie formi
pomo{niot glagol nikoga{ ne se pojavuva. Znai, za znaeweto
prekaanost (ili nepotvrduvawe vo mojata terminologija)
nema posebni formi {to bi ja razlikuvale ovaa kategorija od
stariot rezultativen perfekt so glagolskata l-forma (pak gi
nemame predvid ponovite formi od tipot imal dojdeno, }e dojdel
itn.). Znai, dodeka vo bugarskiot jazik ima pragmatina upotreba
na prisustvoto ili otsustvoto na pomo{niot glagol vo treto lice
minato neopredeleno vreme za da se signalizira odnosot na raska-
uvaot kon tekstot, vo makedonskiot literaturen jazik, otsustvoto
na pomo{niot glagol vo treto lice minato neopredeleno vreme
e potpolno gramatikalizirano. So toa, povrzanosta na govoritelot
so tekstot e ograniena do izrazuvaweto gramatii razliki me|u
paradigmite na potvrduvawe (minato opredeleno vreme) i paradig-
mite bez takva specifinost (minato neopredeleno vreme), iako vo
oddelnite dijalekti, kako {to dokauvav (Friedman 1988), sistemite
na semantiite odnosi na glagolskite formi se razlikuvaat vo
nekoi sosedni zapadni dijalekti, iako go upotrebuvaat istiot
morfolo{ki materijal.
Cvrsto svrzano so pojavata na semantikite nijansi na sovre-
menoto minato neopredeleno vreme vo balkanoslovenskite literaturni
jazici e pojavata na posebni paradigmi koi{to ja izrazuvaat
rezultativnosta, t.e. paradigmite osnovani od glagolskata pridavka so
pomo{niot glagol ima. Op{topoznato deka tie paradigmi se javile
na teritorijata na jugozapadna Makedonija i ottamu se ra{irile na
sever i na istok. Treba da se zabelei deka slini pojavi se sre}avaat i
vo bugarskite dijalekti na belomorska i odrinska Trakija, vo
bugarskiot literaturen jazik se sre}avaat primeri kak {to se Imam
pisana stati po tozi vpros ili duri Imam pisano po tozi vpros.
Sepak, bugarskite pojavi se otvoreni sintagmi koi ne sozdavaat
paradigma, imaj{i gi predvid slednite fakti:
1. Takvi konstrukcii, kako i glagolskata pridavka (t.e. minatiot
pasiven particip) ne moe da se formiraat od nepreodni glagoli.
2. Participot treba da se soglasuva so rodot na objektot i ne moe
da stoi vo sreden rod osven vo otsustvo na izrazen objekt ili vo
prisustvo na objekt od sreden rod.
3. Subjektot na takvi konstrkcii obi~no treba da bide ìvo su{-
testvo. I taka, vo bugarski ne moe da se kae *Vinoto go ima
94
vanat, iako vo makedonski moe da se kae Vinoto go ima

fateno (Kostov 1972).
Bugarskite konstrukcii so glagolot ima se sre}avaat samo so
silno rezultativen izraz na iv subjekt, dodeka soodvetnata make-
donska paradigma izrazuva op{ta rezultativnost. So drugi zborovi,
objasnuvaweto na upotrebata na ima-konstrukciite vo bugarskiot
jazik treba da se bara vo pragmatikata, dodeka vo makedonskiot jazik
paradigmite so ima se potpolno gramatikalizirani.
Ima cel red takvi sluai kade {to literaturniot bugarski
jazik pokauva pragmatiki uslovena varijacija, dodeka vo make-
donskiot literaturen jazik imame ili stroga gramatikalizacija ili
barem gramatikalizacijata na eden del od pojavata koja{to vo
bugarskiot jazik e pragmatina. Osven gorespomenatite sluai, dru-
gi primeri se bugarskata varijacija neka/neka+da sproti samo
neka vo makedonski, razlini upotrebi na uslovniot nain i
predminatoto vreme, ograniuvaweto na vidskiot sistem vo make-
donskiot nasproti pove}e monosti vo bugarskiot itn. Sekako,
koga gi razgleduvame odnosnite dijalekti na soodvetnite jazici,
stanuva jasno deka postoi cel red izoglosi vo preodot od pragma-
tika kon gramatika. Vo ovoj kontekst isto taka moeme da gi
spomneme i gorespomenatite semantii izoglosi na glagolite
kategorii, koi ne se sovpa|aat so morfolo{kite izoglosi (Friedman
1988).
Takvi izoglosi isto taka zasluuvaat edno posebno vni-
manie vo kontekstot na sporedbenata balkanska lingvistika, zatoa
{to mnogu od tie pojavi moe da se sre}avaat kako takvi ili vo
analogna forma vo drugite balkanski jazici. Takva e i so
udvojuvaweto na objektot, koe{to se manifestira na razli~ni
naini vo odnosnite balkanski jazici, i so razvitokot na
kategoriite vrzani i so potvrduvaweto i so rezultativnosta,
osobeno vo albanskiot i vo vla{kiot, kako i vo turskiot jazik.
Iako pri istrauvaweto na jazicite na Balkanot, t.e.
sovremenite standardizacii na odnosnite literaturni normi, koi-
{to imaat dovedeno do razdeluvawe na porane{niot jazien sojuz,
stanuva jasno deka vo procesite na formirawe na bugarskiot i
makedonskiot literaturen jazik esto pati edna pojava koja {to e
pragmatiki uslovena vo bugarskiot jazik nao|a gramatien izraz vo
makedonskiot, sepak isto taka se sre}ava razlik vo pra-
vec. Na primer, vo bugarskiot literaturen jazik ima edna
razlika me|u dvete dijalektni formi na lenot za ma{ki rod ednina
(formata -/-t za nominativot, -a/- za indirektniot pade),
dodeka vo makedonskiot jazik razlikata me|u subjektnite i
95
Viktor Fridman
objektnite formi na nekoi lini imiwa od ma{ki rod i zborovite

ovek, Bog, |avol, Gospod, koj se sre}ava vo zapadnite govori, e
fakultativna i taka pragmatina. So toa doa|ame do zakluokot
deka, iako dijalektnata baza dava opravduvawe na ednoto ili n
drugoto re{enie, na mestoto na edna pojava vo dadeniot jazien
sistem, sepak moe da se najdat i svesni izbori vo kodificiraweto.
Toa stanuva osobeno jasno ako zememe predvid nekoi porane{ni
predlozi vo vrska so kodificiraweto na makedonskiot literaturen
jazik koi ne bea prifateni (Ristevski 1988) i koi moebi namerno
}e go oddaleele makdonskiot literaturen jazik od zapadnocentral-
nata baza i }e go pribliele kon bugarskata norma.
Iako vo ovoj nemavme monosti da zememe predvid
pove}e takvi pojavi, so seto toa {to pokaavme treba da stanat
jasni dve glavni toki vo vrska so odnosot na pragmatikata kon
gramatikata vo eden balkanski kontekst. Prvo, balkanizmite se
pojavile koga itelite so razni majini jazici se obidele da komu-
niciraat poefikasno. Mestoto na ovie balkanizmi vo sistemite na
odnosnite jazici moe da se opi{e kako eden kontinuum od pragma-
tiki do gramatikalizirani. Toa go sugerira faktot {to takanare-
enite funkcii vo tekstot ne samo {to moat da se zaemaat od eden
jazik vo drug tuku duri sluat kako poetni punktovi za struktu-
ralni promeni vo jazikot (Prince 1988). Izgleda deka gramatika-
lizacijata na narativnite funkcii najesto se pojavuva kade {to e
jaziniot kontakt najsloen. Vtoro, stepenot na kodifikacijata na
pragmatinite pojavi go pokauva vremeto koga bila izvr{ena
dadenata kodifikacija, a taa na Balkanot e cvrsto vrzana poli-
tikata avtonomija. Vo ovoj pogled, bugarskiot i makedonskiot zaze-
maat razlini mesta vo eden kontinuum na balkanskite jazici.
Postara strana znai porane{na kodifikacija, pove}e izmisleni
razliki, pove}e pragmati odnos kon balkanizmite i pomalku
jazina opresija.
96
Diferencijacija na makedonskiot i bugarskiot jazik

vo balkanski kontekst
Go posvetuvam ova moe pristapno predavawe vo Makedonskata
akademija na naukite i umetnostite na 75-tata godi{nina na mojot drag
prijatel, mentor i kolega- akad. BoìdarVidoeski
Bi sakal da go po~nam ova moe pristapno predavawe so izraz

na blagodarnost kon moite dragi, po~ituvani i nepreàleni mento-
ri Zbigwev Golomb i Blaè Koneski, kako i kon mojot drag i po~i-
tuvan mentor Boò Vidoeski. Blagodarej}i im na nivnoto nesebi~-
no, kolegijalno i prijatelsko mentorstvo niz godinite pokraj po-
mo{ta i sorabotkata na site moi kolegi i prijateli vo Makedonija,
nastapuvam ovde deneska.
Za mestoto na makedonskiot jazik vo balkanskata sredina napi-
{ani se mnogu trudovi od koi ovde moè da gi spomneme trudovite na
Koneski (1965), Koneski, Vidoeski i Ja{ar-Nasteva (Koneski, Vidoeski i
Jaar-Nasteva 1968), Golomb (Gob 1960) i Golomb (Gob 1970). Za
diferencijacijata na makedonskiot i bugarskiot jazik Blaè Koneski
ima pi{uvano ve}e vo 1948 g. Takva tema vo vrska so oddelni gramati~ki
pra{awa tretirav vo svojata kniga (Friedman 1977:114-135, Fridman
2009:81-94), kako i vo svojot nacrt na makedonskata gramatika (Friedman
1993a) i vo nekoi statii (Friedman 1985b, 1986, 1994; Fridman 1991a).
Moème tuka da ja spomneme i statijata na Kramer (1987/88). Vo najnovo
vreme se pojavuvaat statiite od Vidoeski (Vidoeski 1995) i Usikova
(Usikova 1995). Ovde sakam da gi spojam ovie dve temi, t.e. procesot na
diferencijacijata na makedonskiot i bugarskiot jazik vo balkanskiot
jazi~en kontekst. ]e gi zemam kako osnovni dvata literaturni jazici,
koi se formirani okolu nivnite odnosni dijalektni bazi. Vo ova
istraùvawe nema da gi zemam predvid izvesnite sociolingvisti~ki
faktori koi dovedoa do formiraweto na dvata balkanoslovenski
literaturni jazici. Tie se tretirani vo drugi trudovi (na pr. Friedman
1975, 1985a; Lunt 1984, 1986, v. isto taka Dimitrovski, Koneski i
Stamatoski 1978). Ovde sakam da razgledam nekoi strukturni osobini
koi istovremeno gi razlikuvaat dvata jazika na sinhroniot plan i
ukaùvaat na dijahronite procesi koi dovedoa do ovie razliki vo tekot
na razvitokot na balkanskiot jazi~en sojuz.
Vo istorijata na balkanskata lingvistika, jazi~nite pojavi
najmnogu se razgleduvaa vo ramkite na tradicionalnite poliwa na
gramati~noto istraùvawe, t.e. fonologijata, morfologijata, se-
mantikata i sintaksata. Sepak, ima i relativno novi pristapi kon
op{tiot problem na izu~uvaweto na jazikot {to moàt da ni
pomognat vo na{eto istraùvawe. Ovde mislam na analizata na dis-
kursot ili pragmatikata, koja po~nuva da se pojavuva i vo sporedbeni
99
Viktor Fridman
balkanisti~ki studii (Topoliwska 1992, v. isto taka Jokojama 1994),

i ima mo`nost zna~itelno da gi osvetli ne samo procesite na
balkanskata konvergencija tuku i na balkanskata divergencija. Koga
gi zemame vo predvid makedonskiot i bugarskiot jazik, konvergen-
cijata se dviì vo nasokata makedonskiot jazik so negovite sosedni
neslovenski jazici, dodeka divergencijata e tokmu razlikata me|u
makedonskiot i bugarskiot, poa|aj}i od naklonosta na makedonskiot
jazik za posilno izrazuvawe na nekoi inovacii. Vo ova predavawe
terminot pragmatika go razbiram kako izu~uvawe na tie crti vo
jazikot koi se fakultativni i barawe motivacii za izborite na
govoritelot. Od ovaa gledna to~ka, pragmatikata $ se sprotivstavu-
va na gramatikata kako takva, so toa {to pravilata na gramatikata
se zadolìtelni, dodeka izborite na pragmatikata se opredeleni od
kontekstot na kaùvanoto i èlbite na govoritelot. Taka, na
primer, vo makedonskiot jazik soglasuvaweto po rod ili oblicite
na vokativnite formi se gramati~ki, dodeka upotrebata na vokativ-
nite formi, zatoa {to ne se zadolìtelni, treba da se opi{uva od
pragmati~na gledna to~ka.
I taka doa|ame do razlikata me|u razvitokot na gramatikali-
zacijata i upotrebata na pragmati~ni sredstva. Ovie procesi moàt
da odat po dve nasoki, t.e. od pragmati~no sredstvo do gramati~ki
pravila ili obratno. Taka, na primer, razvojot na sovremenite
opredeleni ~lenovi vo balkanoslovenskite jazici po~nal vo staro-
ili op{toslovenskiot period kako postpozicija na demonstrativni-
te zamenki za fokusot ili topikalizacijata, koja so vreme na bal-
kanskata po~va se gramatikalizira kako kategorijata opredelenost.
Od druga strana, op{toslovenskiot vokativen pade`, koj{to vo
stariot period be{e potpolno integrirana vo imenskiot flektiven
sistem, sega vo makedonskiot (i delumno vo bugarskiot) se upotre-
buva samo so izvesni afektivni zna~ewa, t.e. premina od gramati~ki
znak vo pragmati~na funkcija. Koga gi sporeduvame razli~nite
pojavi koi se vrzani so ovie dve nasoki na promeni vo makedonskiot
i vo bugarskiot jazik, }e vidime deka ~esto pati makedonskiot jazik
}e odi kon potpolna gramatikalizacija ili kon osnovni sistemski
promeni dodeka bugarskiot jazik ili ostanuva na nivoto na
pragmatikata ili odi vo druga nasoka na gramatikalizacija. Toa se
gleda vo primerite na udvojuvaweto na objektot, kako i vo razni
glagolski kategorii, koi }e gi razgledame podocna.
Ima cel red gramatikalizirani razliki kade {to patot do
razlikata treba{e da se razviva preku pragmatikata. Takvi se, na
primer, gramatikaliziranite sintaksi~ki i fono-sintaksi~ki
pojavi {to gi razlikuvaat dvata balkanoslovenski jazika, so toa {to
makedonskiot e poblizok do negovite sosedni neslovenski balkan-
ski jazici, t.e. albanski, vla{ki i gr~ki, imeno pomestuvaweto na
klitiki pred glagolot i pojavata na tretoslo`niot akcent. Ovie
dve pojavi moème da gi spoime. Vo gr~kiot i vla{kiot postojat
pravila spored koi akcentot ne moè da pa|a podaleku od tretiot
slog od krajot na zborot, dodeka vo albanskiot jazik sklonosta na
akcentot da pa|a na posledniot slog na osnovata doveduva do fakti~-
100
ko ograni~uvawe na akcentot na poslednite tri sloga 1. Ovaa balkan-

ska tendencija, akcentot da ne moè da se pomesti ponapred od tre-
tiot slog, najverojatno, dala pottik za pomestuvaweto na neakcenti-
ranite zborovi od krajot ili vtorata pozicija na glagolskata fraza
(spored zakonot na Vakernagel) kon po~etokot2. Pokraj toa moème
da zabeleìme deka so ovaa pojava, kako i so drugi, koi }e gi
analizirame posle, zacvrstuvaweto stanuva s pojako koga odime kon
jug i zapad. Taka, na primer, mestoto na akcentot stanuva s
poograni~eno. Dokolku pomestuvaweto na akcentot i na klitikite
treba{e da bide po pat na varijacija vo izvesno vreme, moème da
pretpoloìme eden period koga dvata sistema konkurirale preku
pragmati~ni nijansi. I deneska vo literaturniot bugarski jazik
gledame konkurirawe na mestoto na akcentot vo oddelni zborovi
(prgrma), dodeka vo makedonskiot imame gramati~ko re{enie.
Sega bi sakal da go svrtam na{eto vnimanie kon dvete pojavi
{to gi spomnav porano i {to se poizraziti na balkanski plan,
imeno: udvojuvaweto na objektot i nekoi pojavi vrzani so izvesni
glagolski kategorii, imeno status i rezultativnost. Sinhro-
nata i dijahronata distribujcija na tie pojavi izrazuva tendencija
pragmati~nite osobini da bidat gramatikalizirani tokmu tamu kade
{to jazi~niot kontakt e najsloèn i najintenziven. Od toa proizle-
guva zaklu~ok deka usvojuvaweto pragmati~ni jazi~ni crti moè da
sluì kako vlez (pojdovna to~ka) za strukturni promeni.
Vo svojata doktorska disertacija, Lifgren (Leafgren 1992; sp.
Guentchva 1994) dokaà deka vo bugarskiot jazik faktorot {to ja
opredeluva upotrebata na udvoeniot objekt e pragmati~nata crta
topikalizacija, t.e. svrtuvawe na vnimanieto na slu{atelot kon
objektot, dodeka obi~no (no ne sekoga{) toa se svrtuva kon
subjektot. Topikalizacijata ~esto pati se sovpa|a so takvi pojavi
kakvi {to se opredelenosta i neobi~niot redosled na zborovite, no
tie pojavi ne se odlu~uva~ki za udvojuvaweto. Lifgren dokaà deka
samo vo 2%-3% od mo`nite konteksti se vr{i udvojuvawe na objek-
tot vo bugarskiot jazik. Isto taka, od negovite podatoci stanuva
jasno deka vo bugarskiot literaturen jazik na udvojuvaweto na objek-
tot se gleda kako na pokarakteristi~na za razgovorniot jazik i re-
~isi nikoga{ ne se sre}ava vo nau~nata literatura. Moème da
1 Edinstvenite isklu~oci se retkite slu~ai na neakcentirani

zboroobrazuva~ki afiksi na pr. od fsheh 'skrie' ja dobivame participnata
forma fshhur 'skrien', od koja so neakcentiraniot afiks -azi se izveduva:
fshshurazi 'skri{um'.
2 Ima i drugo re{enie, koe{to go nao|ame vo gr~kiot jazik kako i vo nekoi
bugarski i makedonski govori, imeno dvojno akcentirawe. I ovaa pojava
ima arealen karakter, no bidej}i ne e prisutna vo literaturnite balkano-
slovenski jazici i pokraj toa s u{te ne e dovolno istraùvana (v. Alexan-
der 1995), ovde }e ja spomneme samo patem.
101
Viktor Fridman
pretpostavime deka toa ograni~uvawe postoi blagodarejki na sever-

noisto~nata dijalektna baza na bugarskiot literaturen jazik ili e,
pak, posledica na eden svesen streme` kon izbegnuvawe na edna
karakteristika na razgovorniot stil. Zna~i, se raboti za edna po-
java so pragmati~na motivacija i stilisti~ki nijansi.
Vo makedonskiot i vo albanskiot literaturen jazik, kako i
vo vla{kiot, udvojuvaweto na nekoi objekti, glavno opredeleni no
isto taka i neopredeleni specifi~ni ili indirektni, e sosema gra-
matikalizirana pojava. Treba da se priznae deka ponekoga{ ima
izvesni nedoslednosti vo udvojuvaweto, kako {to dokaùvaa
Ugrinova-Skalovska (1960-61), Crvenkovska (1986) i Minova-\urko-
va (1994: 196-200) za makedonskiot jazik i Fidler i Buholc (Buchholz
and Fiedler 1987: 445-46) za albanskiot (v. Golab 1984: 53, Beis 2000: 382
za vla{kiot). Pokraj toa, se zabeleùva izvesno otstapuvawe od
udvojuvaweto vo isto~nomakedonskite govori, dodeka vo albanskiot
jazik se sre}ava udvojuvawe vo konteksti kade {to ne e dozvoleno
ili o~ekuvano vo makedonskiot, na pr. vo idiomi i vo zavisni re~e-
nici so glagoli na mislewe i sogleduvawe/percepcija. Na pr. vo
albanskiot Ia hipi kalit bukvalno 'mu-go javna (na) kowot', t.e. 'go
javna kowot', ili E dija se do t vonohet sproti makedonskiot 'Go znaev
deka }e zadocni'.
I taka, vo vrska so udvojuvaweto na objektot, doa|ame do edna
frapantna razlika me|u odnesuvaweto na bugarskiot jazik, od edna
strana, i makedonskiot, albanskiot i vla{kiot jazik (vo Makedoni-
ja), od druga strana. Dodeka vo bugarskiot jazik - kako i vo gr~kiot (i
vla{kiot vo Grcija), romskiot i romanskiot - udvojuvaweto e skoro
sekoga{ fakultativno, i so toa pragmati~ki opredeluvano, a isto-
vremeno i karakteristi~no za razgovorniot stil, vo makedonskiot,
albanskiot i vla{kiot jazik udvojuvaweto e gramatikalizirano, t.e.
zadolìtelno barem vo pove}e konteksti, i sosema obratno vo odnos
na bugarskiot jazik ispu{taweto na klitikata e ne{to retko i
o~igledno pragmati~ki usloveno. Na toa moème da dodademe deka
vo albanskiot jazik, izgleda, gramatikalizacijata e ponaprednata; ja
nao|ame i vo nekoi nezavisni re~enici kako predizvikana od
zavisnite i vo izvesni idiomi.
Da se svrtime sega kon glagolskite paradigmi i konstrukcii.
Moè da se kaè deka vo glagolskite sistemi na balkanskite sloven-
ski literaturni jazici i dijalekti, kako i vo albanskiot jazik so
negovite dijalekti (i vo izvesni balkanoromanski dijalekti),
najzna~ajnata inovacija e pojavata na gramatikaliziranoto izrazu-
vawe na stepenot do koj govoritelot go potvrduva toa {to go kaùva.
Vo balkanoslovenskata gramati~ka tradicija ova protivstavuvawe
se opi{uva kako prekaànost/osvedo~enost, a vo albanskata kako
admirativnost.3 Svrzano so taa inovacija vo makedonskiot i vo bu-
garskiot jazik e ~uvaweto na rezultativnosta i nejzinoto ra{iruva-
3 Za sporeduvaweto na ovie pojavi so turskite v.Friedman 1978, 1981.
102
we vo novi konstrukcii ili paradigmi. Vo albanskiot jazik, se

raboti za preobrazuvawe na varijacija vo rezulativnata konstruk-
cija vo edna nova serija paradigmi markirani za nepotvrduvawe,
odnosno status (t.e., na pr., ka qen - qen ka > ka qen sproti qenka).
Vo izvesni vla{ki diajlekti se nao|a sli~en proces kako i vo
albanskiot (na pr., meglenoromanskiot am fost i fost-m; v. Atanasov
1984, 1990: 220).
Vo tradicionalnite gramati~ki opisi na bugarskiot litera-
turen jazik, prekaànosta se tretira kako posebna kategorija izra-
zena vo posebni paradigm, koi{to od dijahrona gledna to~ka potek-
nuvaat od minatoto neopredeleno vreme, t.e. od stariot rezultativen
perfekt. Navistina, takanare~enite dubitativni formi od tipot
bil ~el/bil ~etl vo bugarskiot jazik, kako i makedonskiot per-
fekt od tipot imal dojdeno, vsu{nost pretstavuvaat sli~ni, no
nezavisni inovacii vrzani so gramatikalizacijata na kategorijata
status, zatoa {to takvi formi se razvivale vo vremeto koga
glagolskata l-forma (ili rezultativen particip) ve}e se vrzala so
poimot nepotvrduvawe. Sepak, vo samiot star perfekt takvi
nijansi se soop{tuvaat ne radi gramatikalizacijata, preku
pragmatikata, t.e. doa|aat od kontekstot.
Taka, na primer, za bugarskiot jazik, vrz osnova na primerite
kade {to pomo{niot glagol slobodno se ispu{ta ili se pojavuva vo
istata re~enica ili istiot tekst za istite nastani ili kategorii
nastani, dokaàv deka tuka se raboti za posebni paradigm, tuku
za fakultativno ispu{tawe na pomo{niot glagol vo treto lic
minato neopredeleno vreme (Friedman 1980). Vo svojot trud za istiot
problem Filder (Fielder 1995) dokaùva deka pri ispu{taweto na po-
mo{niot glagol vo treto lice minato neopredeleno vreme se
raboti za eden pragmati~en uslov, imeno vrzanosta na raskaùva~ot
so tekstot ili sprotistavuvaweto - preden plan/zaden plan, so toa
{to ispu{taweto signalizira preden plan, na pr.:
, tj... (Roth
1979:177-79), kade {to prvata upotreba ja postavuva
scenata, t.e. zaden plan, a vtorata go prodolùva prikazot,
t.e. dejstvoto go postavuva na preden plan.
Vo makedonskiot literaturen jazik, kako i vo centralno-
zapadnite dijalekti, vrz koi toj se bazira (za razlika od nekoi od
isto~nite govori), pomo{niot glagol vo treto lic minato
neopredeleno vreme e sekoga{ ispu{ten i taka moè da se kaè deka
pojavata e potpolno gramatikalizirana. No, od druga strana, novite
rezulativni perfektni formi so glagolskata pridavka i
pomo{niot glagol ima (od tipot ima dojdeno) se potpoln
gramatikalizirani tokmu vo tie govori kade {to pomo{niot glagol
sum e sekoga{ otsuten vo treto lice inato neopredelno
103
Viktor Fridman
vreme. Pokraj toa, kolku pove}e e ograni~eno minato neopredelno

vreme, to pove}e se upotrebuva noviot perfekt. Taka, na pr., vo
oridskiot govor, minatoto neopredeleno vreme e strogo ograni~e-
no o konteskti na nepotvrduvawe, a vo kor~anskiot i kosturskiot
l-formata se sre}ava samo vo nekoi admirativni ili dubitativni
izrazi, a noviot perfekt re~isi sekade go zamenuva stariot. Konti-
nuumot na oviot ima-perfekt prodolùva preku Egejska Make-
donija do bugarskite dijalekti na belomorska i odrinska Trakija (v.
1991b).
Od druga strana, vo bugarskiot literaturen jazik se sre}a-
vaat primeri kako {to se Imam pisana stati po tozi vpros
ili duri Imam pisano po tozi vpros. No ovie bugarski pojavi se
otvoreni sintagmi koi ne sozdavaat paradigmi, imaj}i predvid deka
participot treba da se soglasuva so rodot na objektot, osven vo
slu~aj na otsustvo na izrazen objekt. Bugarskite konstrukcii so
glagolot ima se sre}avaat samo so silno rezultativen izraz na ìv
subjekt vo preodna re~enica, dodeka soodvetnata makedonska para-
digma izrazuva op{ta rezultativnost. Zna~i, objasnenieto na upo-
trebata na ima konstrukciite vo bugarskiot jazik treba da se bara
vo pragmatikata, dodeka vo makedonskiot jazik paradigmite so ima
se potpoln gramatikalizirani.
Vo albanskiot jazik, pak, imame posilen izraz na
gramatikalizacijata na nepotrvduvawe, so toa {to od inverti-
raniot perfekt, tipot ka qen- > qen-ka, izrasnaa cel red paradigmi
(sega{no vreme, imperfekt, perfekt, pluskvamperfekt) strogo
ograni~eni do zna~ewata na nepotvrduvawe. Zna~i tie fakultativni
zna~ewa na nepotrvduvawe vo stariot slovenski perfekt - osven vo
najjugozapadnite govori na makedonskiot jazik, kade {to toj perfekt
pak se ograni~uva do nepotvrduvawe -- stanuva osnova na eden red
paradigmi koi se potpolno gramatikalizarani vo albanskiot jazik.
Kako {to zabeleà Atanasov (1984), vo meglenoromanskiot
svrteniot perfekt isto taka se upotrebuva tokmu za nepotrvduvawe,
no dosega takvo ne{to ne bilo zabeleàno za aromanskiot. Me|utoa,
vo moeto terensko istraùvawe na vla{kiot govor od Vlasite-
Far{eroti od Gorna Belica (Beala di supr), Stru{ko, so pomo{ta na
Marjan Markovi}, nau~en sorabotnik vo MANU, otkrivme admira-
tivni formacii so participna forma i ~estica -ka, o~igledno
pozajmena od albanskata admirativna morfema na treto lice ednina,
(naj~esto upotrebuvano), koi bile protolkuvani kako znak na
admirativnost, na pr., Mi l'o di minti: A be tora tini fusk avut om! - Se
{a{ardisav: A be sega ti si bil bogat ~ovek!.
Taka, imame kontinuitet od bugarskiot so pragmati~nata
opozicija rezultativen perfekt/nepotvrdeno minato, preku
makedonskiot (i moèbi tuka meglenoromanskiot) so gramatika-
liziran rezultativen perfekt, no pragmati~no nepotvrdeno minato,
104
do albanskiot (i jugozapadnomakedonskiot) so gramatikaliziran re-

zultativen perfekt so gramatikalizirano nepotvrdeno minato, a na
krajot vo nekoi vla{ki govori, kako {to e far{erotskiot govor na
Gorna Belica, stignuvame do eden jasno pozajmen signal na nepo-
tvrduvawe.
Bi trebalo tuka patem da istakneme deka, iako ~esto pati
edna pojava koja{to e pragmati~ki uslovena vo bugarskiot jazik
nao|a gramati~ki izraz vo makedonskiot, sepak isto taka se sre}ava
diferencijacija so obraten pravec. Na primer, dodeka vo makedon-
skiot jazik razlikata me|u subjektnite i objektnite formi na nekoi
li~ni imiwa od ma{ki rod i zborovite ~ovek, Bog, |avol, Gospod,
koja se sre}ava vo zapadnite govori, e fakultativna i so toa prag-
mati~na, vo bugarskiot literaturen jazik sekundarno e sozdadena
gramatikalizirana razlika: nominativ/ne-nominativ, izrazena pre-
ku dvete formi na ~lenot za ma{kiot rod ednina: formata -t/-t
za nominativot, -a/- za takanare~eniot indirekten pade`. Na eden
sli~en na~in, upotrebata na takanare~enata brojna forma vo make-
donskiot jazik e mnogu poograni~ena od nejzinata upotreba vo bugar-
skiot. Vo makedonskiot jazik brojnata forma so -a, na primer dva
ènski glasa, se upotrebuva skoro isklu~ivo ili so brojot dva
ili so oddelni ~esto kvantifikuvani (izmereni) imenki kako den
ili denar. Upotrebata na takva forma e fakultativna do takov
stepen {to moè da se smeta za pragmati~na, a ne za gramati~ka vo
makedonskiot jazik, za razlika od bugarskiot, kade {to ovoj razvi-
tok e gramatikaliziran.
Koga razgleduvame drugi pojavi vrzani so glagolot vo
balkanoslovenskite jazici, moème da zabeleìme deka vo restrik-
ciite na glagolskiot vid (zagubata na aoristot od nesvr{en vid,
ograni~uvaweto na upotrebata na svr{enoto sega{no vreme i svr{e-
niot imperfekt do pot~ineti ili modalni re~enici) i analitizmot
na glagolski ~estici (makedonskoto }e sprema bugarskoto a, e{,
, e{e; makedonskoto bi sprema bugarskoto bi, bime itn.),
makedonskiot jazik pokaùva izvesno uprostuvawe vo sporedba so
bugarskiot. Od druga strana, razvitokot na minatiot pasiven parti-
cip vo glagolska pridavka (tipot dojden) za smetka na glagolskata
l-forma pretstavuva edno specifi~no ra{iruvawe. Voop{to se
~ini deka vo makedonskiot jazik ima posilna tendencija kon gra-
mtikalizirani promeni vo glagolskiot sistem, dodeka vo bugar-
skiot takvi pojavi pove}e se sre}avaat vo imenskiot sistem. Toa se
gleda ne samo vo razvitokot na odnosnite glagolski kategorii
na sintaksi~ko nivo vo gramatikalizacijata na udvojuvaweto na
objektot, dokolku takva pojava e vrzana so glagolska dijateza, t.e.
odnosot na imenkata so glagolot, a ne so imenkata kako takva (v.
Lopa{ov 1978:106-13, Minova-\urkova 1994:189-90).
So seto toa {to go pokaàvme vo vrska so odnosot na pragmatika-
ta kon gramatikata vo eden balkanski kontekst sakame da go predloìme
slednovo. Mestoto na nekoi balkanizmi vo sistemite na odnosnite jazi-
105
Viktor Fridman
ci moè da se opi{e kako eden kontinuum od pragmati~ki do gramati-

kalizirani pojavi. Vo statijata na Koneski, Vidoeski i Ja{ar-Nasteva
(Koneski, Vidoeski i Jaar-Nasteva 1968) se gleda deka site najva`ni inova-
cii doa|aat do najsilen izraz vo jugozapadnata zona, kade {to jazi~niot
kontakt e najsloèn i najsilen so: albanskiot, vla{kiot, gr~kiot, kako
i so turskiot jazik. Gramatikalizacijata na pragmati~ki pojavi vo ma-
kedonskiot jazik go sugerira faktot deka takanare~enite funkcii vo
tekstot ne samo {to moàt da se zaemaat od eden jazik vo drug, tuku duri
i sluàt kako pojdovni to~ki za strukturni promeni vo jazikot (v. Prince
1988, Mithun 1992). Zna~i, izgleda deka gramatikalizacijata na nara-
tivnite funkcii naj~esto se pojavuva tamu kade {to jazi~niot kontakt e
najsloèn, kade {to ìtelite so razli~ni maj~ini jazici se obiduvaat
da komuniciraat poefikasno.
Makedonskiot i bugarskiot jazik se deca na istiot ju`no-
slovenski roditel, kako {to se norve{kiot i {vedskiot jazik deca
na istiot severnogermanski roditel. Kako i vo sekoja jazi~na dife-
rencijacija, i na Balkanot razni faktori se odgovorni za razli~en
razvitok, a ovde izgleda deka me|usebnite dejstva me|u pragmatikata
i gramatikalizacijata bea osobeno va`ni za diferencijacijata na
makedonskiot i bugarskiot jazik. Toa {to e osobeno interesno koga
gi razgleduvame razlikite na dvata jazika e faktot deka makedon-
skiot jazik a eden dolg period na mnogu sloèn jazi~en
kontakt i soìtelstvo. Od gledna to~ka na dijalektnite zoni, ima
cel red tranzicii vo vrska so oddelni pojavi, a va`noto ovde e kri-
stalizacijata na najkarakteristi~nit razliki me|u makedonskiot i
bugarskiot jazik tokmu vo ovaa zona ve}e predvidena pred pove}e od
devedest godini od Krste P. Misirkov, kako izvor za osnovata na
literaturniot makedonski jazik.
106
Makedonskiot jazik sprema ruskiot i bugarskiot:

vid, vreme i modalnost
Vo ovaa statija }e se zadràm na razlikite vo upotrebata na

glagolskiot aspekt vo bugarskiot, vo makedonskiot i vo ruskiot ja-
zik. Prou~uvaweto na vakvite razliki nema samo da ovozmoì po-
dobro razbirawe na specifi~noto zna~ewe na aspektot vo oddelnite
slovenski jazici; tuku i }e pridonese za definiraweto na ona {to e
vistinski slovensko kaj slovenskiot aspekt, na ona {to pred s e
zaedni~ko za najrazli~nite slovenskite jazici.
Materijalot vrz koj se zasnova ova prou~uvawe poteknuvaat
od najrazli~ni izvori, a i od moeto terensko istraùvawe, no site
primeri prezentirani tuka se zemeni od kratkiot raskaz na M. [o-
lohov Sudba ~eloveka (Sudbinata na ~ovekot) vo ruski origi-
nal i vo prevod na bugarski i na makedonski1. Ova literaturno delo
na ruski jazik e pojdovna to~ka poradi razgovorniot raskaùva~ki
stil, koj dozvoluva upotreba na najrazli~ni konstrukcii, a i poradi
faktot deka ruskiot ima najmalku morfolo{ki markirani glagol-
ski distinkcii. Sporedbata na prevodite e osobeno korisna za vakov
tip prou~uvawe, koe go pretstavuva minimalniot ruski glagolski
sistem i faktot deka perfektivnata/imperfektivnata distinkcija
bez somnenie e mnogu sli~na vo site tri jazika. Dodeka identi~nata
upotreba vo nekoja situacija moè da proizleguva od vlijanieto na
originalot, otstapuvaweto od o~ekuvanoto poklopuvawe mora da se
dolì na svesnite izbori motivirani od razlikite vo strukturata
na opredelenite jazici.
Poradi celta {to ja ima ovaa statija go prifa}am sfa}aweto
za perfektiven/imperfektiven aspekt kako oddelna, nadredena gra-
mati~ka opozicija, ~ie zna~ewe e inherentno vo glagolskata osnova.
Pra{awata od tipot: kakva e vrskata pome|u izvedenite i neizve-
denite imperfektivi se nebitni za ova statija. Dvovidskite glagoli
- onie kaj koi imperfektivnata/perfektivnata opozicija e neutra-
1
Primerite se citirani od (ruski) Mihail [olohov (1975).
Sudbdva ~eloveka; (makedonski) 1970. Sudbinata na ~ovekot, prev. Cvetko
Martinovski. Skopje; (bugarski) 1981. Sdbata na ~oveka. prev. As
Spirova. Sofija. Ako ne e navedeno poinaku, gi razgleduvam samo litera-
turnite kodifikacii na trite jazika. Bi sakal da im izrazam blagodarnost
za pomo{ta na Centarot za bugarski studii,. Institut za makedonski jazik,
Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, i Komisijata za
informacii na SRM, koi postojano me snabduvaa so materijali {to mi
pomognaa za ova prou~uvawe.
109
Viktor Fridman
lizirana, kako ruskiot ènits 'se èni', makedonskiot mine,

bugarskiot plm 'pluka' - nema da bidat razgleduvani tuka; osven
ovie, site glagoli vo trite jazika se markirani po perfektivnost
ili po imperfektivnost i podleàt na opredeleni morfosintak-
si~ki pravila. Taka, na primer, perfektivite ne moàt da se upo-
trebuvaat po glagolite {to zna~at 'po~ne', 'prodolì', 'zavr{i'; nitu
moàt da ozna~uvaat aktuelni sega{ni nastani vo trite jazika;
perfektivite vo ruskiot ne moàt da obrazuvaat analiti~ko idno
vreme so bt, perfektivite vo makedonskiot jazik moraat da im
bidat podredeni na ne-minatite vremiwa; ne moàt da se upotrebat
nadvor od podredeniot kontekst so ograni~en broj partikuli vo
makedonskiot jazik; perfektivite vo bugarskiot ne moàt da obra-
zuvaat sega{en particip ili prilog, nitu moàt da se upotrebat
kako imperativi vo negacija (Lunt 1952: 102, Maslov 1959:217, Forsyth
1970:230, Kramer 1986).
Osven nadredeniot aspekt, koj se izrazuva preku opozicijata
perfektiven/imperfektiven, drugi tri gramati~ki kategorii }e
imaat va`nost za ovaa statija, osobeno vremeto, na~inot i podrede-
niot vid. Vremenskata opozicija e standardnoto minato/ne-minato,
definirano kaj Jakobson 1957/71. Definicijata na ne-indikativot,
markiran na~in {to ozna~uva ontolo{ki nerealni nastani - ili
(objektivna) kvalifikacija na raskaàniot nastan, vo zna~eweto na
Jakobson - se temeli na rabotata na Golb (1964) za glagolskite
na~ini vo slovenskite jazici (vidi Kuryowicz 1956, Aronson 1977) Go
upotrebuvam terminot PODREDEN ASPEKT za opozicijata imper-
fekt/aorist vo bugarskiot i vo makedonskiot i opozicijata deter-
miniran/nedeterminiran vo ruskiot. Opozicijata imperfekt/aorist
vo makedonskiot i vo bugarskiot {to e ograni~ena na formite za
minatite vremiwa e mnogu bliska po zna~ewe so opozicijata per-
fektiven/imperfektiven. Spored toa, aoristot e obi~no perfekti-
ven, a imperfektot imperfektiven. Postoeweto na perfektiven im-
perfekt i na imperfektiven aorist, sepak, pokaùva deka treba da
se razgleduvaat kako nezavisni, aspektski opozicii so zaemno
dejstvo. Dodeka preciznoto zna~ewe i vrska na opozicijata
imperfekt/aorist e predmet na isto tolku raspravi i kontroverzi
kolku i opozicijata perfektiven/imperfektiven, za podobro sfa}a-
we na statijava }e kaàm deka perfektivot e privativno markiran
so opredeleno zna~ewe kako zavr{enost ili celosnost, pa vo opozi-
cijata impefekt/aorist imperfektot op{to se karakterizira kako
privativno markiran ili so zna~ewe {to se odnesuva na trajnost
ili so zna~ewe {to se odnesuva koordinirana akcija (Friedman
1977:24-33, 190 Fridman 2009: 24-30, 98-101 za ponatamo{ni detali)2.
2
Drugite gramati~ki opozicii vo makedonskiot i vo bugarskiot
(taksisot, statusot i rezultivnosta) nema da bidat razgleduvani. So ogled
na faktot deka ruskiot ima edna grupa formi na minato vreme,
110
Opozicijata determiniran/nedeterminiran vo ruskiot moè isto

taka da se razgleduva kako podredena aspektska opozicija, iako e
ograni~ena na 14 imperfektivni glagoli na dvièwe, no ne e ogra-
ni~ena na formite za minato vreme. Kvalitetot na determini-
raniot {to li~i na perfektivot e dobro poznat, i }e se pokaè re-
levanten za lingvisti~ka sporedba.
Pri sporeduvaweto na ona {to ne soodvetstvuva vo aspekt-
skite upotrebi me|u ruskiot, makedonskiot i bugarskiot, trite ka-
tegorii - vremeto, na~inot i podredeniot aspekt pogore definirani
- sluàt da razlikuvaat tri grupi razliki. Sekoja od ovie razliki
moè da bide pretstavena kako gradacija {to go pokaùva relativ-
niot stepen na ~estota i/ili prifatlivost vo izborot na perfekti-
ven/imperfektiven aspekt vo opredelen kontekst vo trite jazika. Za
ovaa statija razlikuvam osum tipa konteksti, koi jasno gi izloùva-
at ovie gradacii: edna vremenska, tri podredeno-aspektski i ~etiri
modalni. Vo diskusijata {to sleduva }e gi ilustriram kontekstite
oddelno i }e gi rezimiram komparativnite gradacii na aspektskoto
nesoodvetstvo, {to po red }e navedam nekoi od na~inite po koi
razli~nite slovenski jazici se razlikuvaat vo nivnata upotreba i
interpretacija na aspektot.
Prviot kontekst }e bide vremenskiot, na t.n. istoriski
prezent, upotrebata na prezentot za narativni nastani od minatoto.
Osnovnata definicija i funkcija na istoriskiot prezent vo site
tri jazika e ista, kako i vo mnogu drugi (vidi, na pr. Mutaf~iev
1964, Silva-Corvalan 1983), no sepak postojat zna~ajni razliki vo aktu-
elnite obrasci na negovata upotreba. Vo trite jazika istoriskiot
prezent ja neutralizira opozicijata perfektiven /imperfektiven:
so upotrebata i na perfektivni i na imperfektivni formi pri
raskaùvaweto vo minato vreme, site formi na minatoto vreme }e
stanat imperfektivni ako raskaùvaweto se prefrli vo istoriski
prezent (vidi Maslov 1959:241-242, Comrie 1976:75) 3 . Me|utoa, vo
knièvni tekstovi postoi zna~itelna razlika vo ~estotata na
koristeweto na ovaa tehnika. Ne moè da se kaè deka vakvata
nesoodvetnost e gramati~ki motivirana, bidej}i ne postoi kontekst
suptilnostite na makedonskiot i na bugarskiot sistem ednostavno ne

nao|aat odraz vo prevodot, a bidej}i ovaa statija se koncentrira na
upotrebata na nadredeniot aspekt, pra{aweto koga makedonskiot ili
bugarskiot upotrebuvaat dopolnitelno markirani kategorii vo prevod od
ruski ne moè da se postavuva.
3 Komri (Comrie 1976:75) naveduva deka perfektivot moè da se upotrebi vo

istoriski prezent vo bugarskiot, no i Maslov (1959:241-242) i Mutaf~iev
(1964:54-55) nedvosmisleno naveduvaat deka vakvata upotreba e nelitera-
turna i deka e karakteristika na zapadnite bugarski govori. Nivnata upo-
treba vo literaturata e so cel da se predizvika efekt na dijalekten (ne-
standarden) govor (vidi Stankov 1981:96).
111
Viktor Fridman
{to go bara formata za minato vreme da bide neutralizirana so

sega{no vreme. Pokraj toa, kako stilisti~ki manipulacija na edna
gramati~ka kategorija, istoriskiot prezent postavuva pra{awa
bitni za diskusija tuka. Neutralizacijata na opozicijata perfekti-
ven/imperfektiven, {to doa|a so prefrluvaweto na raskaùvaweto
od minatost vo sega{nost i istovremenoto prefrluvawe na aspektot
od perfektiven vo imperfektiven, e najmnogu karakteristika na
ruskiot, a najmalku na makedonskiot jazik, bugarskiot e na sredina.
Spored toa, na primer, vo Sudba ~eloveka polovina od slu~aite na
nesoodvetstvo vo upotrebata na istoriskiot prezent se primeri vo
koi ruskiot i bugarskiot prefrluvaat, a makedonskiot ne. Ova oso-
beno e to~no po glagolite na zboruvawe, mislewe i drugite od takov
tip, kako {to e ilustrirano vo primerot (1); kako {to pokaùva (2),
sepak ova nesoodvetstvo se pojavuva i vo drugi konteksti isto taka.
(1)R: Opomnils P.Min. i spra{iva I.Pr. T ~to delae{,
fa{ist nes~astn? (14)
M: Se svestiv P.Aor. i pra{av P.Aor.: [to pravi{ bre, fa{ist
proklet? (16)
B: Opomnih se P.Aor. i pitam I.Pr.: Kakvo pravi{, be fa{ist
takv? (24)
(2)R: Sel P.Min na zeml, snl P.Min. sapogi, poda I.Pr. emu.
(13)
M: Sednav P.Aor nazemi, gi sobuv P.Aor. ~izmite, mu gi podadov
P.Aop.
(14)
B: Sednah P.Aor. az na zemta, izuh P.Aor. botu{ite, podavam
I.Pr.
mu gi (22)
[Raskaùvaweto prodoolùva vo perfektivno minato vreme
vo trite jazika]
Dodeka posebnite pri~ini za ovie nesoodetstva moraat da
o~ekuvaat ponatamo{no prou~uvawe, postoi edna va`na zabele{ka
{to moè da se izvede vrz osnova na ovie podatoci. Predloèno e,
na primer od Mutaf~iev (1964:139-147), deka bugarskiot go forsira
istoriskiot prezent poradi faktot {to negovata upotreba gi neu-
tralizira kompleksnite razliki na potvrduvawe ili na nepo-
tvrduvawe, koe e zadolìtelno markirano vo sistemot na minatite
vremiwa. Iako ova moè da posluì kako motivira~ki faktor vo
nekoi situacii, ne e dovolno za da ja objasni srednata pozicija na
bugarskiot, me|u makedonskiot i ruskiot. Ova e poradi toa {to
ruskiot, od edna strana, so najmnogu istoriski vremiwa, ima daleku
poednostaven sistem na minati vremiwa bez kompleksnosti kako
bugarskiot, dodeka na druga strana, makedonskiot ima isto taka
kompleksen sistem na minatite vremiwa so ist tip na morfolo{ki
markirani gramati~ki distinkcii. Jasno e deka objasnuvaweto za
modelite na upotrebata na istoriskiot prezent mora da se bara na
nekoe drugo mesto.
Prvite dve od trite podredeni aspektski gradacii ja
opfa}aat vrskata pome}u podredenite i nadredenite aspekti vo
bugarsikiot i vo makedonskiot i ednostavnata nadredena aspektska
112
opozicija vo ruskiot. Kako {to ve}e rekov, najgolem broj formi na

makedonskiot i na bugarskiot aorist se perfektivni, a na imper-
fektot se imperfektivni, i ova odgovara na ruskiot perfektiv
odnosno imperfektiv. Dvete aspektski gradacii {to se razgledani
tuka, sepak se odnesuvaat na imperfektivniot aorist i na perfek-
tivniot imperfekt, izrazito markiranite formi koi go kombini-
raat semanti~ki pomalku kompatabilnoto od dvete grupi aspektski
zna~ewa. Zemaj}i go ruskiot kako edna krajna to~ka od kontinuumot
definiran so relativna ednostavnost na aspektski izbori, makedon-
skiot e poblisku do taa to~ka od bugarskiot, so ogled na imperfek-
tivniot aorist, iako sprotivnata vrska vaì navistina pome|u dva-
ta jazika so ogled na perfektivniot imperfekt.
Ima dve grupi na aoristni imperfektivni formi: sinteti~-
ki i analiti~ki. Sinteti~kiot imperfektiven aorist e skoro zasta-
ren vo makedonskiot. Pomladata generacija ne go upotrebuva i duri
ima problem da gi prepoznae i da gi razbere ovie formi, i jasno e
deka se daleku pomalku ~esti, daleku pomarginalni od bugarskiot.
Ovie formi skoro sekoga{ odgovaraat na makedonskiot imper-
fektiven imperfekt. Vo korpusot od [olohov nitu edna forma na
imperfektiven aorist ne se upotrebuva, vo bugarskiot ne{to pomal-
ku od desetina. Site tie formi vo makedonskiot odgovaraat na im-
perfektiven imperfekt, a vo ruskiot na imperfektivno minato
vreme; nadredeniot aspekt ima prednost nasprema podredeniot, iako
ova sekoga{ ne e slu~aj vo sporedbata pome|u makedonskiot i bugar-
skiot 4. Slednive primeri se tipi~ni:
(3)R: Rabotal I.Min. ti dest let i den i no~. (8)
M: Rabotev I.Imp. jas tie deset godini i dewe i no}e. (9)
B: Rabotih I.Aor. az ti deset godini i den i no{t. (15)
(4)R: Vezlo-vezlo I.Min, da i dovezlo P.Min. do samo ru~ki. (11)
M: Me sluè{e, me sluè{e I.Imp. , pa me dosluì P.Aor. do
nivni race. (12)
B: Vrv mi, vrv I.Aor. mi, dokato mi prese~e P.Aor. rkata.
(19)
Analiti~kiot imperfektiven aorist e pokomplicirana poja-
va i najdobro se sfa}a od aspekt na dijahronijata. Sinteti~kiot ao-
rist i imperfektot se nasledeni vo makedonskiot i vo bugarskiot
4 Od moite ispituvawa vo Makedonija otkriv deka govoritelite {to se

soo~uvaat so imperfektiven aorist go zamenuvaat so perfektiven aorist,
sugeriraj}i deka podredeniot aspekt ima prednost (Friedman 1977:135,
Fridman 2009: 94). Ova moè da e povrzano so nekoi faktori kako kon-
tekstot i pravecot na preveduvawe, no ovie pra{awa mora da bidat predmet
na sledno prou~uvawe. Vo sekoj slu~aj, realiziraweto na potencijalnata
dominatnost na podredeniot aspekt moè da rezultira, a i rezultira vo
perfektiv vo makedonskiot, dodeka vo bugarskiot bi bilo imperfektiv,
iako ima{e nekolku vakvi primeri vo korpusot na [olohov. Pozicijata na
ruskiot vo ovaa gradacija bara ponatamo{no ispituvawe isto taka. Op{to
zemeno, ako makedonskiot ima perfektiv, i ruskiot ima perfektiv. Moite
zaklu~oci za ovaa gradacija, sepak, treba da se smetaat za prv obid.
113
Viktor Fridman
od op{toslovenskiot. Od istiot predok go imaat nasledeno pro-

stiot perfekt obrazuvan od rezultativniot l-particip na samiot
zasnovan na aoristnata osnova - i pomo{niot glagol sum vo sega{-
no vreme. Vo pravec na razvoj na makedonskiot i na bugarskiot, iskr-
snuva vtoriot l-particip zasnovan na imperfektna osnova i se
pojavuvaat zna~ajni promeni vo zna~ewata i vrskite pome|u sinte-
ti~kite i analiti~kite formi na minatoto vreme. Stariot perfekt
se transformiral vo ona {to sega se narekuva NEOPREDELENO
MINATO vo tradicionalnata bugarska i makedonska gramati~ka
terminologija, dodeka i pokraj seto toa ostanuva, kontekstualno,
rezultativnata nijansa, so koja prvobitno bilo markirano. Vo dvata
jazika sega ima dve analiti~ki, neopredeleni formi na minatoto
vreme: imperfekt i aorist. Vo makedonskiot ovie formi se smetaat
za aspektski paralelni na sinteti~kite imperfekt i aorist, koi
podocna se zaedno nare~eni OPREDELENO MINATO vo tradicio-
nalnata makedonska i bugarska gramati~ka terminologija; podre-
deniot aspekt ne e razlikuva~ki faktor vo diferencijacijata na t.n.
opredeleni (sinteti~ki) i neopredeleni (analiti~ki) formi na
minatite vremiwa. Vo konzervativnata bugarska norma, sepak, se
veli deka perfektot (neopredelenoto minato) se obrazuva samo od
aoristniot l-particip, dodeka upotrebata na imperfektniot l-
particip se veli deka se pojavuva vo kontrast so aoristot samo vo
t.n. prekaàn na~in (preizkazano naklonenie), se upotrebuva za
pretstavuvawe nezasvedo~eni nastani i se razlikuva od neoprede-
lenoto minato so otsustvoto na pomo{niot glagol vo tretoto lice.
Vo praktikata sepak, a i vo opisite na pomalku konzervativnite
gramati~ari, analiti~kiot imperfekt i aorist se razlikuvaat vo
neopredelenoto minato isto kako {to i nivnite sinteti~ki parovi
se sprotivstavuvaat vo opredelenoto minato (Popèlzkov 1962:89,
Stankov 1967:341)5. Pri sporedbata na makedonskiot i na bugarskiot
sepak e jasno deka makedonskiot e podosleden vo ~uvaweto na razli-
kata imperfekt/aorist vo neopredelenoto vreme, dodeka bugarskiot
s u{te pove}e go koristi aoristniot particip, pa spored toa
upotrebuva golem broj formalno imperfektivni aoristi onamu kade
makedonskiot ima imperfektiven imperfekt, kako vo slednive
tipi~ni primeri:
(5) R: Kto sluìl I.Min. v armii ili do von rabotal
{oferom, - {ag vpered. (22)
M: Koj sluèl I.Imp. vo vojska ili do vojnata rabotel kako
{ofer - ~ekor napred! (24)
B: Koto e sluìl I.Aor. v armita ili pred vonata e bil
{ofor, kra~ka napred. (35)
Perfektivniot imperfekt primarno se upotrebuva vo
modalnite konstrukcii, no jas go smetam za edna od aspektskite gra-
dacii, bidej}i negoviot primaren interes tuka e negovata kombina-
5.
Pove}e za ovaa tema vidi kaj Friedman (1982b ).
114
cija od nadredeni i podredeni aspektski belezi, a nemodalniot tip

na upotreba e glaven za opredeluvawe na gradacijata. Za razlika od
imperfektivniot aorist, perfektivniot imperfekt ima va`no,
stabilno mesto i vo dvata sistemi vo makedonskiot i vo bugarskiot.
Toj funkcionira za da gi pretstavi kondicionalnite i iterativno-
habitualnite konstrukcii. Naj~esto soodvetstvata se sledni: make-
donskiot ili bugarskiot perfektiven imperfekt odgovara na ruski-
ot perfektiv, bilo da e imperativ, prezent ili kondicional - site
funkcioniraat modalno - kako vo slednive primeri:
(6)R: A skaì ona mie hmelnomu slovo poperek, krikni P.I.-v
ili obrugas, i b, kak bog svt, i na vtoro den napils. (8)
M: A da mi kaè kako na pijan ~ovek prekoren zbor, da mi
vikne{e P.Imp. ili da mi iskara, i jas, ìmi boga, i utredenta bi se
napil. (9)
B: A ako mi kaè{e, kakto sm pian, nkoa opaka duma, ako
mi vikne{e P.Imp. ili mi se skara{e, h, vrva mi, i na drugi den
da se napi. (14)
(7) I kulakami bili, i nogami i rezinovmi palkami bili, i
vs~eskim èlezom, kakoe pod ruku popadets P.Pr. (18)
M: I so tupanici tepaa, i so noze gazea, i so gumeni palki
udiraa, i so sekakvo èlezo {to }e im popadne{e P.Imp. v raka. (20)
B: I s mruci bieha, i s krakata tp~eha, i s gumeni palki
udrha, i s vskakvi èleza, kakvito im popadneha P.Imp. pod rka.
(32)
(8) R: Moèt bt, vse i obo{los b P.Min. blagopolu~no
pri na{em rasstavanii, no... (32)
M: Moèbi, s }e se svr{e{e P.Imp. ubavo pri na{ata
razdelba, no... (35)
B: Moè bi vsi~ko {te{e da mine P.Imp. blagopolu~no pri
na{ata razdla, no... (49)
Me|utoa, ima edna zna~ajna razlika pome|u makedonskiot i
bugarskiot, a toa e upotrebata na t.n. minato-idno vreme. Vo
makedonskiot ovaa konstrukcija se obrazuva so invarijantniot poka-
zatel na idnosta }e i perfektivniot imperfekt. Vo princip lite-
raturniot bugarski dozvoluva analogno obrazuvani konstrukcii,
imeno invarijantata {te i perfektiven imperfekt. Vo praktikata,
sepak, vakvite konstrukcii ne se javuvaat vo literaturniot bugarski
i se smetaat za dijalektni. Formata {to se forsira vo bugarskiot go
razdvojuva ozna~uvaweto na dvata vida na aspekt; pomo{niot glagol
se konjugira vo imperfekt ({th, {te{e, itn.), a glavniot glagol e
vo perfektiven prezent podreden na da, kako vo formite navedeni
vo (8)6. Ovoj tip na konstrukcii so perfetiven imperfekt e ograni-
~en na modalni konteksti vo literaturniot bugarski (Golb 1964:22,
Aronson 1977:22), no e dopustliv vo iterativno-habitualni konteksti
6 Makedonskiot isto taka ima konstrukcii od tipot }e da dojde{e, no tie

se retki i ograni~eni na konteksti na pretpostavka (vidi Kramer 1986).
115
Viktor Fridman
vo makedonskiot, kade bugarskiot ili go ispu{ta pokazatelot na

idnost, ako formata se javuva vo podredena re~enica kako vo (7), ili
upotrebuva imperfektiven imperfekt, ako ima glavna re~enica
kako vo (9):
(9)R: Koe-kogda i mne ot nego perepadalo I.Min. (22)
M: Ponekoga{ i mene od nego po ne{to }e mi padne{e P.Imp.
(25)
B: I az ponkoga zaka~ah I.Imp. ne{to pokra nego. (35)
Kako rezultat od restrikcijata vo bugarskiot, ilustrirana
vo (9), makedonskiot ima po{irok domen na mo`nosti za upotreba na
perfektivniot imperfekt.
Tretiot tip na aspektska gradacija e mo{ne ograni~ena
pojava, no i pokraj toa e relevantna za globalno sfa}awe na ovaa
statija, imeno nesoodvetstvoto {to proizleguva od determinirana-
ta/nedetirminiranata podredena aspektska distinkcija vo ruskiot.
Poradi sli~nosta na determiniranosta i perfektivnosta, ima
brojni konteksti kade ruskiot upotrebuva imperfektiven determi-
niran (determiniran imperfektiv) koga bi upotrebil perfektiv na
glagol {to mu nedostasuva podredena aspektska distinkcija (Forsyth
1970:337-339). Eden takov kontekst e onoj {to moè da se opi{e kako
temporalni modalni re~enici na prethodnost (zemaj}i ja definici-
jata na modalen dadena na po~etokot od ovaa statija), toa zna~i
re~enicite podredeni na izrazite {to zna~at 'pred'. Vo vakvi
konteksti makedonskiot i bugarskiot, na koi im nedostasuva deter-
minirana/nedeterminirana distinkcija, upotrebuvaaat perfektiven
glagol:7
(10)R: Hot naps pered tem kako vo dvor idtiI.Inf.(21)
M: Barem }e se iznapijampred da pojdamP.NMin. vo dvorot. (23)
B. Barem da se napi , predi da izlzaP.NMin. navn. (33)
(11)R: Esli zavrta, pered tem kak gnat I.Inf.nas dal{e, nas
vstrot... (15)
M: Ako utre, pred da n spoteraatP.NMin.ponatamu, n
postrojat... (17)
B: Ako utre, predi da ni podkaratP.NMin. natatk, ni
strot... (25)
Sepak, kako rezultat na dinstinkcijata determiniran/nede-
terminiran, ruskiot moè da upotrebi imperfektiv onamu kade
makedonskiot i bugarskiot imaat perfektiv.
Site tipovi gradacija {to ostanaa vklu~uvaat opozicija
pome|u nekoj tip na perfektivno ne-minato i soodvetna imperfek-
tivna forma. Ovaa gradacija ja narekuvam modalna bidej}i vklu~uva
tradicionalno modalni konstrukcii koi go postavuvaat pra{aweto
za inherentna modalnost na perfektivnoto ne-minato vo zna~ewe
7
Treba da se zabeleì deka kaj imperativite makedonskiot i
bugarskiot ~esto upotrebuvaat imperfektivi {to odgovaraat na ruskite
determinativni formi, na pr. Idi.
116
definirano na po~etokot od ovaa statija. Gradaciite prezentiraat

~etiri tipa na restrikcii ili na tendencii: 1) perfektiv vo
nezavisni konstrukcii, 2) perfektiv kako negativen imperativ, 3)
imperfektiv vo pozitivni imperativi koi se odnesuvaat na edna
oddelna akcija, 4) perfektiv vo deonti~ki konstrukcii.
Prvata gradacija e zasnovana na faktot deka perfektivnoto
ne-minato vo makedonskiot ne moè da se pojavi vo poinakov
kontekst od podredenost so mnogu mal broj (pomal od desetina)
modalni partikuli. Vo bugarskiot, nezavisno perfektivno ne-
minato moè da se pojavi, iako samo vo opredeleni restriktivni
uslovi (Aronson 1977: 16), dodeka vo ruskiot nezavisnoto perfektiv-
no ne-minato e sosem obi~no i ima {irok domen na mo`nosti.
Primerot (12) ja pretstavuva edna od najvoobi~aenite razliki pome-
|u makedonskiot, od edna strana, i bugarskiot i ruskiot, od druga, vo
ako/toga{ uslovni re~enici:
(12)R: [iroko {agne{P.NMin.-on uè na rs perehoditI.Pr. (5)
M: ]e za~ekori{P.NMin. li so pogolemi ~ekori - toj vedna{
preminuva I.Pr. na tr~anica. (5)
B: Zakra~i{P.NMin. {iroko - a to premine P.NMin. v trs. (10)
Vo ovoj primer bugarskiot ima dve nezavisni perfektivni
neminati formi. Ednata odgovara na podredenoto perfektivno ne-
minato vo makedonskiot so pokazatelot na idnost }e, a drugata na
imperfekktivniot prezent vo makedonskiot. Originalniot ruski,
isto taka, ima perfektivno ne-minato vo prvata re~enica, i isto
taka ima imperfektivno ne-minato vo vtorata re~enica, no ova ne
go menuva osnovniot fakt deka ruskiot ima po{irok domen na kon-
teksti koi{to dozvoluvaat nezavisni perfektivni ne-minati (na
primer, idno), kade bugarskiot, kako makedonskiot, normalno bara
specijalen pokazatel ({te). Spored toa, bugarskiot se nao|a na sre-
dinata me|u ruskiot i makedonskiot vo ovoj tip na gradacija.
Vo vtorata gradacija, pozicijata na bugarskiot i na makedon-
skiot e obratna. Vo bugarskiot, perfektivniot imperativ ne moè
da dojde vo negativna konstrukcija so ne (Maslov 1959:217). Makedon-
skiot dozvoluva perfektiven imperativ po ne, no negovata upotreba
e ograni~ena na zakana i pogovorki i ne vklu~uva vistinski
negativni komandi, kako, na primer Ajde ne zemi go, pa }e vidi{
{to }e ti napravam (Koneski 1967b:416). Vo ruskiot perfektivni-
ot imperativ po ne e isto taka ograni~en vo predupreduvawa, no ko-
mandata e iskrena (Forsyth 1970:257-59). Edinstveniot ilustrativen
primer od korpusot na [olohov ima negativna optativna konstruk-
cija vo makedonskiot, no osnovnata to~ka ostanuva ista: ruskiot ima
vistinski negirani perfektivni imperativi, makedonskiot ja ima
formata, no bez vistinsko imperativno zna~ewe, i bugarskiot duri
ne ja ni dozvoluva taa forma:
(13) R: A rabotu dava, i slova ne skaìP.I-v. (18)
M: A vamu raboti, i da ne pisne{P.NMin. (20)
B: A pri tova raboti i gk ne kazvaI.I-v. (29)
Tretata gradacija se odnesuva na upotrebata na imperfektiv-
niot imerativ vo ruskiot so zna~ewe koe Forsyth (1970:215) go nare-
117
Viktor Fridman
kuva insistira~ko. Istiot tip na upotreba moè da se najde vo

bugarskiot i vo makedonskiot, no e pomalku verojatno deka se inter-
pretira kako u~tiva, ottamu izborite vo sledniov primer, kade
ènata se obiduva da mu odobruva i da go za{tituva svojot pijan ma`:
(14)R: LoìsI.I.-v k stenke, Andr{a. (8)
M: LegniP.I-v si do yidot, Andrju{a. (8)
B: LegniP.I.-v do stenata, Andr{a. (14)
Poslednata grupa primeri gi ilustrira razlikite vo izborot
na aspektot vo opredeleni deonti~ki modalni konstrukcii. Vo site
ovie primeri imperfektivniot infinitiv vo ruskiot soodvetstvu-
va na perfektivnata ne-minata da-konstrukcija i vo makedonskiot i
vo bugarskiot. Trite jazika imaat relativen stepen na sloboda, so
toa {to gi dozvoluvaat i dvata aspekta po deonti~ki modalni
konstrukcii; normalno e da se upotrebi perfektivot, no e dozvo-
leno i imperfektivot za posebni efekti. Se ~ini deka razlikite se
dolàt na prirodata na specijalnite efekti vo pra{awe. ]e izleze
deka efektot e objektivizacija vo ruskiot, a subjektivizacija vo
makedonskiot i vo bugarskiot (Forsyth 1970:267-268, Stankov 1980:116-
17). I da e taka, slednite primeri pokaùvaat deka kakva i da e na-
merata na imperfektivot vo ruskiot, preveduva~ite na bugarski i
na makedonski ne po~uvstvuvale deka toa }e se prenese so ist aspekt
vo nivniot jazik:
(15)R: Dol`na b ponimatI.Inf., ~to mne toè nelegko s
nimi rasstavats. (9)
M: Bi trebalo da razbereP.NMin. deka i mene, isto taka, ne mi
e lesno da se razdeluvam od niv. (10)
B: Trabva{e da razbereP.NMin ~e i na mene ne mi e leko da se
razdelm s th.(16)
(16)R: PerepravltsI.Inf. nado blo na utlo ploskodonke. (3)
M: Treba{e da se prefrlimeP.NMin. so eden nesiguren iznien
~un so ramno dno. (4)
B: Trbva{e da preminemP.NMin. s prognila ploskodnka. (8)
(17)R: Pridets mne ego kon~at I.Ing. (16)
M: ]e moram jas da svr{amP.NMin. so nego. (17)
B: o trbva az da go svr{aP.NMin. (26)
Kako {to moè da se vidi od podatocite vo ovaa statija,
upotrebata na distinkcijata perfektiven/imperfektiven zna~itel-
no se razlikuva vo ruskiot, makedonskiot i bugarskiot. Spored toa,
dodeka e mo`no da se karakteriziraat vkupnite belezi na aspekt-
skata opozicija vo sli~ni ili identi~ni uslovi za trite jazika, ne e
mo`no da se smeta deka podatocite od eden jazik se identi~ni za
slovenskite jazici kako celina. Trgnuvaj}i od minimalniot sistem
na ruskiot jazik, naveduvam tri tipa konteksti vo koi se manifesti-
raat aspektskite razliki na sekoj jazik oddelno: 1) zaemnoto dejstvo
na aspektot i na vremeto, 2) zaemnoto dejstvo na nadredeniot i na
podredeniot aspekt, 3) zaemnoto dejstvo na aspektot so modalnosta.
Sekoe nesoodvetstvo vo upotrebata na aspektot pome|u trite
jazika moè da se izrazi kako gradacija pome|u relativnata frek-
118
vencija ili prifatlivost na perfektivot i onaa na imperfektivot,

koja proizleguva od tendenciite i pravilata vo sekoj jazik. Spored
toa makedonskiot }e ima najmnogu perfektivi, a ruskiot najmnogu
imperfektivi vo kontekstite na istoriskiot prezent i na perfek-
tivniot imperfekt, bidej}i ruskiot ima najgolema upotreba na
istoriski prezent; i makedonskiot ima naj{irok domen na upotreba
na perfektivniot imperfekt, vo situacii koga i ruskiot i bugar-
skiot upotrebuvaat imperfektivi. Sprotivno, ruskiot ima najmnogu
perfektivi, a bugarskiot najmnogu imperfektivi vo konteksti na
imperfektiven aorist i negiran imperativ; bidej}i bugarskiot ne
dozvoluva negirani perfektivni imperativi i bidej}i vo konteksti
kade aoristnosta zema prednost vo odnos na imperfektivnosta, i
makedonskiot i ruskiot }e imaat perfektiv (vidi fusnota 4). Vo
slu~aj na nezavisen perfektiv ruskiot povtorno ima najmnogu
perfektivi, no makedonskiot e toj {to ima najmnogu imperfektivi,
{tom nezavisnite perfektivi se negramati~ki vo toj jazik i vo
nekoi od kontekstite {to vo ruskiot i vo bugarskiot se dozvoleni
vo makedonskiot ima imperfektivi. Na krajot, vo kontekst na rus-
kiot imperfektiven determinativ, pozitiven imperfektiven impe-
rativ, i deonti~ki imperfektiv, makedonskiot i bugarskiot odat
zaedno i se sprotivstavuvaat na ruskiot vo nivnata tendencija da
upotrebat perfektivi. Ovie podatoci se rezimirani i grafi~ki se
pretstaveni vo tabelata br. 1:
P<------->I
VREME
1.Upotrebna na istoriski prezent (P->I) M B R
PODREDEN ASPEKT
1.Perfektiven imperfekt M B R
2.Imperfektiven aorist R M B
3.Imperfektiven determiniran M B R
(determiniran imperfektiv)
MODALNOST
1.Negiran perfektiven imperativ R M B
2.Nezavisen perfektiv R B M
3.Pozitiven imperfektiven imperativ M B R
4.Deonti~ki imperfektiv M B R
Vrz osnova na podatocite prezentirani na Tabela 1, mo`no e
da se napravat slednive generalizacii. Kako prvo, iako moèbi ne e
iznenaduvawe, sepak vredi da se iznese deka ruskiot nikoga{ ne doa-
|a me|u makedonskiot i bugarskiot vo gradacija; makedonskiot i bu-
garskiot nikoga{ ne se tolku divergentni za koj bilo od niv da bide
poblizok do ruskiot otkolku do drugiot. Kako op{ta tendencija,
ruskiot go forsira imperfektivot vo pove}e konteksti bilo od ma-
kedonskiot bilo od bugarskiot, a makedonskiot gi forsira perfek-
tivite pove}e od bugarskiot. Najva`na generalizacija sepak -- i ova
e osnovnata to~ka na statijata -- e deka opisot na opozicijata per-
fektiv/imperfektiv ne moè da se napravi vo identi~ni ramki za
site slovenski jazici. Mo`no e opredeleni razliki vo upotrebata
na aspektot da moàt da bidat premesteni vo ramkite na interpre-
119
Viktor Fridman
tiraweto na konkreten jazik, a od {to moè da bidat protolkuvani

kako nekakov vid na zaedni~ki osnovni zna~ewa. Pokraj toa, stili-
sti~kite ograni~uvawa i zaemnata vrska so drugite gramati~ki ka-
tegorii rezultira so mnogu pove}e razliki vo tretmanot na aspekt-
ot vo oddelniot slovenski jazik otkolku e op{toprifateno. Indi-
vidualnite sistemi se jasno divergentni vo mnogu pogledi, so rezul-
tat deka toa {to moè da bide vo obemot (prostorot) na aspektskiot
sistem na eden slovenski jazik ne e neophodno vo prostorot na drug.
120
III. JAZIK I IDENTITET
Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanisti~kata lingvistika i

negovata afirmacija na me|unarodnoto nivo
Od site balkanski jazici, makedonskiot go ima najgolemiot

broj na balkanski me|ujazi~ni kontakti: so ju`nosrpskiot, bugarski-
ot, gr~kiot, albanskiot, turskiot, aromanskiot, meglenoromanskiot,
romskiot, pred Holokaustot i so ladinskiot (xudezmo) jazik. Samo
dakoromanskiot ne e pretstaven vo direkten dopir so makedonskiot,
no vo sekoj slu~aj drugite balkanoromanski jazici se pobalkanizi-
rani. Opkruèn na site strani so drugi balkanski jazici i postoej}i
na edna pove}ejazi~na teritorija, makedonskiot jazik e nare~en
najbalkanski od balkanskite jazici (Hamp 1977:281). Zna~i, vo
svetskata balkanistika se priznava faktot deka makedonskiot jazik
vo svojata gramati~ka struktura, od fonologijata i morfologijata
pa do sintaksata, zaedno so leksikata, gi pokaùva najjasno proce-
site i promenite koi imaat svoi izvori vo balkanskiot jazi~en
kontakt. Gledaj}i na takvo centralno mesto na makedonsiot jazik, ne
e za ~udewe deka toj go zazema ova va`no mesto vo balkanistikata,
koe ja afirmira negovata unikatnost. Vo nekoi prethodni raboti
(Fridman 1992, 1995) ve}e dadov pregled na amerikanskite pridonesi
kon makedonistikata vo kontekst na slavistikata. Vo ovoj tekst }e
poso~am nekoi momenti vo afirmacijata na makedonskiot jazik vo
svetskata balkanistika. Imaj}i predvid deka za celosen pregled na
pridonesite na makedonistika kon balkanistika bi trebalo najmal-
ku edna monografija - osobeno ako se zemat predvid i bogatite pri-
donesi izdadeni vo samata Republika Makedonija, vo ovoj tekst }e
poso~am samo nekoi od glavnite momenti od me|unarodnata scena,
t.e. nadvor od Republikata. U{te edno neophodno razgrani~uvawe e
do samoto pole na balkanskata lingvistika kako takva, t.e. ne se
zemaat predvid drugite oblasti na balkanistikata i slavistikata,
iako i tamu moè da se konstatira afirmacijata na makedonskiot
jazik.
Ve}e vo klasi~nata tvorba na Sandfeld (1930) makedonskite
govori zazemaat posebno mesto sprema drugite slovenski jazici. Zna-
~i, osum godini pred da napi{at Vaillant (1938) Maecki (1938) deka
makedonskite govori ne se nitu srpki nitu bugarski, tuku treba da se
razlikuvaat od dvata jazika, Sandfeld na makedonskiot mu dade po-
sebno mesto vo balkanistikata. Vo toga{nite uslovi toj pi{uva{e
macdo-bulgare za makedonskiot, no jasno se gleda od negovoto treti-
rawe deka toj gi smeta{e makedonskite govori kako edno posebno
123
Viktor Fridman
edinstvo, koe mu se protivstavuva na bugarskiot jazik, osobeno na

literaturniot (na pr. Sandfeld 1930:119-121).
Po Vtorata svetska vojna, nadvor od Makedonija, na pr. vo
Polska i Amerika, slavisti kako Gob (1956, 1959, 1959, 1961, 1962,
1964a, 1964b), Lunt (1965), Civ n (1965), i Klagsdadt (1963) imaat
izdadeno studii na razni balkanisti~ki temi vo koi makedonskiot
jazik zazema va`no ili duri centralno mesto. Vo Germanija, spisani-
eto Zeitschrift fr Balkanologie zapo~na vo 1963g. Istovremeno vo Make-
donija, balkanistikata i makedonistikata se razvivaa zaedno, dodeka
makedonskiot literaturen jazik definitivno se kodificira (za de-
talite v. Friedman 1985a). Eden od najva`nite momenti vo standardi-
zacijata na makedonskiot literaturen jazik e izdavaweto na posled-
niot tom na tritomniot Re~nik na makedonskiot jazik vo 1966g., to~-
no koga vo Sofija se odrà Prviot me|unaroden kongres za balkan-
ski i jugoisto~ni evropski studii (od 26 avgust do 1 septemvri).
Sofiskiot kongres ozna~uva edna nova faza vo razvitokot na
balkanistikata. Be{e prviot povod po Vtorata svetska vojna koga
balkanisti od cel svet uspeaja da se soberat na edno mesto za disku-
sii. Mnogutomnoto izdanie na rezultatite od Kongresot (Glbov,
Georgiev, Zaimov 1968) pretstavuva dotoga{ najgolema zbirka na
balkanisti~ki studii. Iako vo {estiot tom na zbirkata, koj{to e
posveten na lingvistikata, makedonskiot jazik zazema centralno
mesto samo vo referatite na B. Koneski, B. Vidoeski, O. Ja{ar-
Nasteva (Distribution des balkanismes en macdonien), B. Markov
(Romanische spuren in der makedonischen Vor- und Familienamen), i na B.
Nastev (Sur les lments aroumain en macdonien), sepak makedonskiot
jazik isto taka se zema predvid vo mnogu drugi referatite od Kon-
gresot, vklu~uvaj}i i kolegi od Germanija (V. Fidler), Jugoslavija
(I. Ajeti, P. Ivi}), Romanija (A. Roseti, L. Xamo-Diakonica, E.
Vrabie), Rusija (B. Bern{tejn, T. Civjan) SAD (K. Kazazis, E. Hamp)
i ê{ka (J. Sedla~ek, S. Her`man).
Po Prviot balkanisti~ki kongres nastana eden rascut na balka-
nistikata i makedonskiot jazik sekako u~estvuva{e vo nego. Nadvor od
Balkanot glavnite centri kade {to mestoto na makedonskiot jazik vo
negoviot balkanski kontekst najmnogu se izu~uva se Severna Amerika (t.e.
SAD i Kanada), Polska, Rusija, Slova~ka, Holandija i ê{ka. Pokraj niv
ima izvesna aktivnost vo Germanija, a vo pomal stepen vo Anglija, Itali-
ja, Francija i skandinavskite zemji. Sekako makedonskiot kako slovenski
jazik silno se afirmira ne samo vo site ovie zemji no i vo drugi zemji, na
pr., Japonija, kade {to J. Nakaxima pi{uva trudovi za makedonskiot jazik.
Afirmacijata na makedonskiot jazik vo slavisti~kiot kontekst jasno se
voo~uva na me|unarodnite slavisti~ki kongresi, kade {to makedonskiot
jazik e pretstaven od slavistite od site gorespomenati drugi zemji , no toa
ve}e e nadvor od ramkite na ovoj referat.
Vtoriot balkanisti~ki kongres vo Atina (1970 g.) i Tretiot
vo Bukure{t (1974 g.) ne bile tolku uspe{ni od gledna to~ka na bal-
kanskata lingvistika. Na atinskiot kongres lingvisti~kata temati-
124
ka be{e premnogu tesna - ima{e samo dve temi, imeno 1) gr~ko nas-
ledstvo i 2) formiraweto na literaturnite jazici. Sepak, ima{e
reprezentacija od P. Ilievski, B. Markov, B. Koneski i O. Ja{ar-
Nasteva od Makedonija, i pokraj niv, referatot na D. Brozovi}
pretstavuva{e poseben pridones za formiraweto na makedonskiot
literaturen jazik vo balkanski kontekst (Jochalas 1978). Referatite
od bukure{kiot kongres voop{to ne bea izdadeni.
Vo izdadenite rezultati od poslednite ~etiri me|unarodni
balkanski kongresi - êtvrtiot vo Ankara 1979 g., Pettiot vo
Belgrad 1984g. (Vukeli 1984), [estiot vo Sofija 1989g. (Mladenov
1989) i Sedmiot vo Solun 1994g. (Jochalas 1994a, 1994b) - se gleda edno
napreduvawe na izu~uvaweto na makedonskiot jazik vo negoviot bal-
kanski kontekst. Vo Ankara, pokraj P. Ilievski i O. Ja{ar-Nasteva
od Makedonija, kako i T. Civjan (Rusija) i E. Hamp (SAD), koi bea na
Prviot kongres, novite u~esnici koi{to govorea ili delumno ili
glavno za makedonskiot jazik vo balkanski kontekst bea B. Bok{i i
M. Savi} (Jugoslavija), V. Fridman, H. Galton, B. Xozef, L. Matejka,
K. Nejlor, I. Lehiste i R. Aleksander (site od SAD), i N. Mauro-
kordopoulos (Francija). Vo Belgrad od Makedonija, u~estvuvaa B.
Koneski i O. Ja{ar-Nasteva, B. Markov, P. Atanasov a od drugite
zemji slednive nau~nici go tretiraa glavno ili delumno makedon-
skiot jazik: P. Ivi}, N. Hafiz (Jugoslavija), J. Mindak (Polska), R.
Usikova, T. Civjan (Rusija), V. Fridman, M. Beljavski-Frank, E.
Hamp, K. Nejlor, Z. Golomb, K. Kramer, K. Rudin, (SAD). Vo Sofija
P. Atanasov, V. Despodova, B. Markov, B. Koneski, i O. Ja{ar-Nas-
teva ja pretstavuvaa Makedonija, a od drugite zamji u~estvuvaa so
glavna i delumna makedonska tematika S. Bern{tejn, G. Klepikova,
T. Civjan, A. Desnickaja, R. Usikova (Rusija), I. Krosi (Jugoslavija),
T. Leva{kievi}, K. Fele{ko, Z. Topoliwska, J. Mindak, I. Savicka
(Polska), R. Aleksander, V. Fridman, G. Filder, K. Kramer, K. Nej-
lor, M. Beljavski-Frank, E. Hamp, B. Xozef, X. [alert (SAD), K.
[tajnke, P. Hil (Germanija), X. Feuije (Francija) i E. Skarlatoiu
(Romanija). Kako {to se gleda, od Prviot me|unaroden balkanisti~-
ki kongres vo Sofija do [estiot, pak vo Sofija, ima{e golem po-
rast na brojot na nau~nicite koi se zanimavaa so makedonskiot jazik
vo negoviot balkanski kontekst. Na sofiskiot kongres vo 1966g. toa
bea 3 Makedonci i 12 drugi od 6 zemji, a vo 1988 g. 5 Makedonci i 24
drugi od 7 zemji. Na Kongresot vo Solun lingvisti~kata tematikata,
kako i na atinskiot kongres, pak be{e premnogu ograni~ena. Pokraj
toa, gr~ka dràvnata politika se me{a{e vo konferencijata. -
radi gr~koto embargo i nepriznavawe na Makedonija, bea pokaneti
samo dvajca akedonci, a tie samo li~no, a od niv samo eden lingvist
- O. Ja{ar-Nasteva, koja ne dojde poradi neprijatnata situacija. Se-
pak, makedonskata problematika be{e dobro pretstavena od nau~-
nici od SAD i Polska: V. Fridman, G. Filder, M. Beljavski-Frank,
E. Hamp, J. Mindak. Site imaa referati vo koi makedonskiot jazik
be{e ili centralna ili edna golema tema.
125
Viktor Fridman
Pokraj golemite me|unarodni balkanisti~ki kongresi, ima i

drugi pomali balkanistiki konferencii nadvor od Makedonija kade
{to makedonskiot jazik e pretstavn. Iako celosen spisok bi bil
pregolem za ovoj referat, moème ovde da spomneme nekoi reprezen-
tativni, od koi{to rezultatite se objavuvani i kade {to makedon-
skiot jazik vo negoviot balkanski kontekst se istraùva vo pove}e
statii. Takvi se, na pr., konferenciite vo Brno vo 1969g. (Dorovsk
& Prazk 1970), Los Anxeles vo 1969g. (Birnbaum & Vryonis 1972),
Moskva vo 1974 g. (Ivanov, Revzin, i Civn 1973), Kolumbus vo
1977g. (Naylor 1977-78), îkago vo 1980g. i 1984g. (Aronson & Darden
1981, Aronson 1985), Berlin vo 1981g. (Reiter 1983), Blumington vo
1994g. (Fowler, Cooper & Ludwig 1994).
Osven ovie konferencii, moème da ja spomneme francuska-
ta serija Cahiers Balkaniques, Foulon (1985, 1990) i Friedman
(1987) imaat izdadeno statii za makedonskiot jazik vo balkanski
kontekst. Vo Prace Sawistyczne Polskata akademija na naukite
ima serijata Jzykowe studia bakanistyczne i novata serija Studia lingui-
stica, slavica et balcanica (Mindak 1994), cel red trudovi od drugi nau~ni-
ci, na pr. I. Savicka (1987), kako i zna~ajni raboti od Z. Grew, V.
, Z. Topoliwska, K. Fele{ko, M. imawski, i dr. Od balkani-
sti~ki centri vo Sankt-Peterburg i Moskva se izdadeni cel red zbir-
ki balkanisti~ki studii koi moème da gi spomene kako repre-
zentativni onie so makedonisti~ki balkanski temi -
Desnicka (1979) - so statii od A. Stov i Z. anova, i Bern{ten i
Klepikova (1973) - so statii od V. Gudkov i R. Usikova. Vo olandija, P.
endriks i B. ron se glavnite balkanisti-makedonisti; vo Barensten,
Groen i Sprenger (1987) se pretstaveni site balkanski lingvisti ko{to
rabotat vo olandija. Vo serijata Linguistische Studien izdavana od
Akademijata na naukite na biv{ata Germanska Demokratska Republika
ima potserija Beitrge zur Balkanlinguistik kade {to vo prviot, pettiot i
{estiot tom (1976, 1987, 1989) ima statii od W. Fiedler, O. Buchholz, R.
Ltsch, S. Bonsert vklu~uvaj}i go i makedonskiot jazik.
Od ponovite prira~nici, prodolùvaj}i ja tradicijata na
Sandelfd (1930), Feuillet (1986) i Solta (1980), ne ni davaat novi
informacii za makedonskiot jazik, dodeka Schaller (1975) i Banffi
(1991) pretstavuvaat izvesno napreduvawe, iako Banffi (1991:136) zema
makedonski primeri od Friedman (1977) bez atribucija na original-
niot izvor. Reiter (1994) eden mnogu orignalen pristap kon bal-
kanistika, vo koj makedonskiot jazik sekako figurira kako edna
distinktivna edinica. Najnovata kniga na Demiraj (1994) potradi-
cionalna naso e vreden pridones, a isto taka i ubav slu~aj na
126
balkanska sorabotka, {to bi moèlo da sluì kako primer i za dru-

gi zemji. Demiraj e pretsedatel na Albanskata akademija na naukite
i umetnostite, no negovata kniga be{e izdadena vo Skopje istovre-
meno na albanski i na makedonski jazik, dvete knigi so anglisk re-
zime. Na àl, najgolemiot del od rabotite od bugarskite i gr~kite
nau~nici s u{te e osakatuvan od dràvnata politika na zemjite ka-
de {to ìveat, t.e. vo svoeto pi{uvawe gr~kite i bugarskite balka-
nolozi ne moàt da se oslobodat od lingvisti~k sonovi za Mega-
li ideja, odnosno Sanstefansa Bugarija, kade {to ne bi postoel
makedonskiot jazik. Toa e kako {to mislat Dancite na krajot na ovoj
vek deka Norve e del na Danska i norve{kiot jazik e danski di-
jalekt. Lunt (1984, 1986) mnogu ubavo gi izloùva faktite {to nekoi
balkanisti od samite balkanski zemji prosto ne moàt da gi sfatat.
radi ovie nedostatoci i ograni~uvawe na dolìnata na statijata,
nivnite raboti nema da se citiraat ovde,1 iako ponekoga{ sodràt
material {to sakaat-nej}at se korisni i za makedonistikata.
Iako posebnite tematski istraùvawata na Civn (1979, 1990,
1994), Chun (1968, 1981), Lopa{ov (1978) i drugi davaat mnogu korisni i
novi podatoci vo istraùvaweto na balkanskiot jazi~en sojuz i zaedno
so toa i za mestoto na makedonsiot jazik vo nego, vo tradicionalnata
balkanska lingvistika knigata na Joseph (1983) pretstavuva edno osobeno
napreduvawe. Vo svojata kniga Xozef so edna mnogu vnimatelna i uspe-
{na kombinacija na istoriska lingvistika i sovremenata sintaksi~ka
teorija pi{uva za zagubata na ifinitivot i dokaùva deka makedonskiot
jazik od ovaa gledna to~ka e najdosleden vo realizacijata na balkanskiot
tip. Od balkanskite bibliografii, moème ovde da ja spomeneme onaa na
Schaller (1977), kade {to poseben del e posveten na makedonskiot jazik.
Vo ovoj referat mnogu va`ni raboti i avtori voop{to ne gi
spomnavme ne zatoa {to ne se dostojni, zatoa {to sega ima tolku tru-
dovi {to poso~uvaat ne{to zna~ajno za mestoto na makedonskiot ja-
zik vo balkanskata sredina {to e nevozmo`no site da se spomnat vo
edna statija. Iako gi zedovme predvid samo glavnite me|unarodni
kongresi i nekoi drugi zbirki i serii izdadeni nadvor od Balkanot,
i toa samo so strogo balkanisti~ka (za razlika od slavisti~ka) tema,
sepak bibliografijata od 70-te spomnati zbirki, knigi i statii e sa-
mo primer. Dokaz za afirmacijata na makedonskiot jazik vo me|una-
rodnata balkanistika e to~no faktot deka duri so ova strogo ogra-
ni~uvawe ovoj referat ne e dostato~en kako izloùvawe na raboti-
1 Barem na{eto re{enie e na{e i svesno. Vo revijata na X. Feuije od

Rajter (Reiter 1983), koja be{e izdadena vo bugarskoto spisanie Balkansko
ezikoznanie (1984, br. 1, str. 890-91), redaktorite go ispu{tile onoj del
kade {to francuskiot nau~nik pi{uval za edna statija vo koja se spo-
reduval makedonskiot i albanskiot glagolski sistem bez znaewe i dozvola
na avtorot na revijata.
127
Viktor Fridman
te za makedonskiot jazik vo negoviot balkanski kontekst. I taka, po-

kraj toa {to ne uspeavme da spomneme s {to bi trebalo, se nadevame
deka samiot nedostatok na ovoj referat }e go dokaè bogastvoto na
pridonesite na makedonskata lingvistika kon balkanistikata i }e
inspirira novi, podobri raboti na ovaa tema.
128
Blaè Koneski i severnoamerikanskata lingvistika
Vo Severna Amerika, kako i vo cel svet, koga se zboruva za

makedonskata lingvistika, prvoto ime {to se spomnuva sekako e
imeto na Blaè Koneski. Lingvisti~kite raboti na Blaè Koneski
se osnova za sekoj slavist i se nao|aat ne samo vo site golemi univer-
zitetski i dràvni biblioteki, no duri i vo pomalite. Koga se citi-
raat podatoci od makedonskiot jazik, ne moè da se zamisli na edna
seriozna nau~na rabota koja ne bi gi citirala rabotite na Blaè
Koneski.
Vo Soedinetite amerikanski dràvi postojat pove}e od tri
iljadi kolexi (fakulteti) i univerziteti, a najdobrite se rangiraat
po razni kriteriumi. Koga se raboti za ~isto nau~ni kriteriumi,
imaj}i go predvid osobeno brojot na katedri so najvisoko renome,
ima samo pet univerziteti vo celata zemja so {est ili pove}e takvi
katedri. Tie se slednive: Harvard, Prinston, Jejl, îkago i Stan-
ford. Ne e slu~ajno {to imeto na Blaè Koneski e tesno svrzano so
dva od niv: Harvard i îkago.1
Vrskata na Blaè Koneski so Univerzitetot Harvard, seka-
ko, e preku poznatiot Professor Emeritus Horas Lant, ~len na MANU i
avtorot na prvata polna nau~na gramatika na makedonskiot litera-
turen jazik (zaedno so ~itanka i re~nik, koj vsu{nost be{e prviot
makedonsko-angliski re~nik), koja izleze vo 1952 g., koga prviot del
(fonologija) na gramatikata na Blaè Koneski isto taka izleze od
pe~at. Vo predgovorot, Lant pi{uva: (Ovaa kniga) nikoga{ ne bi
postoela bez neprekinatata pomo{ na Blaè Koneski. Ne samo {to
toj gi obezbedi pe~atenite materijali i pomogna vo kontrolata na
makedonskite tekstovi i primeri - kako {to rekov pogore - no toj
sekoga{ se soglasuva{e da tro{i celi saati, objasnuvaj}i gramati~-
ki problemi, tolkuvaj}i zborovi i davaj}i soodvetni primeri za raz-
ni to~ki. Blagodarej}i $ na negovata inicijativa, knigata be{e pe-
~atena vo za~uduva~ki kratko vreme po svr{uvaweto na rakopisot.
Moàm samo da se nadevam deka nejzinoto izleguvawe }e posluì na
nekoj na~in kako izraz na mojata blagodarnost kon nego. (Lunt
1952:hi). Ima i eden fakt, me|utoa, koj{to Lant ne go vklu~i vo pred-
govorot poradi politikata na toga{noto vreme. Imeno, Blaè Ko-
neski, so kogo Lant se sretnal za prvpat na letniot seminar za sla-
visti vo Bled vo 1950 g., isto taka bil odgovoren za organiziraweto
na negoviot prestoj vo Makedonija vo 1951 g. (od maj do juli) za da
1 Bidej}i Edvard Stankievi~ se prefrli vo Jejl vo 1971 god. i ottamu rako-

vode{e razni disertacii koi vklu~uvaat makedonisti~ki temi, moè da se
kaè deka Blaè Koneski e tesno svrzan so tri od pette najjaki univerzi-
teti vo SAD.
129
Viktor Fridman
moè da raboti vrz gramatikata. Vo onie te{ki vremiwa na strav i

somnevawe od sekoja strana, bilo mnogu te{ko da se dobie re{enie
eden nau~nik od Zapadot da dojde vo toga{na Jugoslavija. Toa e
primer kako Blaè Koneski sekoga{ ja {titel naukata od politika-
ta. No, ako Blaè ja za{titi naukata od politikata, sepak poneko-
ga{ be{e potrebno toj da bide za{titen od politikata.
Takov be{e slu~ajot so po~esniot doktorat {to Blaè Kone-
ski dobi od îka{kiot univerzitet vo 1968g.
Koga po~nav da go podgotvuvam ovoj referat, si re{iv da gi
najdam ubavite zborovi za koi znaev deka treba{e da se nao|aat vo
arhivot vo vrska so takva ~est i da gi citiram kako jak primer na
misleeto za Blaè Koneski vo Severna Amerika. Vo 1968 g., {ef
na Katedrata za slovenski jazici i literaturi na îka{kiot uni-
verzitet, a istovremeno i predlaga~ na po~esniot doktorat za Blaè
Koneski be{e Edvard Stankievi~. (Toj se prefrli vo Jejl vo 1971 g.,
kade {to sega e Professor Emeritus). Bidej}i se nao|am momentalno tok-
mu na istoto rabotno mesto kade {to se nao|a{e Stankievi~ vo
1968g., po~nav so arhivot na Katedrata. Milosrdno bi bilo da ja na-
re~am organizacijata i seopfatnosta na katedarskiot arhiv neso-
vesna, no sepak uspeav da najdam edna papka od {eesettite godini za
predlozi za po~esni doktorati. No, za moe golemo razo~aruvawe, ta-
mu me|u mnogute pisma za drugite predlozi najdov samo tri lista za
Blaèta. Prviot ja informira{e Katedrata deka predlogot za po-
~esniot doktorat za Blaè Koneski be{e odobren od Sovetot na
upravnicite na Univerzitetot, t.e. od najvisokoto univerzitetsko
upravni~ko telo. Vtoriot be{e pismence vo koe{to se uto~nuva{e
deka Stankievi~ }e go napi{e citatot za pretsedatelot na Univer-
zitetot da go pro~ita za Blaèta na sve~enoto dodeluvawe diplomi.
Tretiot be{e kopija na pismoto od Blaè Koneski do pretsedatelot
na Univerzitetot Xorx Bidl blagodarej}i mu za negovot gosto-
primstvo. Tolku.
I taka, otidov vo oddelot za posebni kolekcii vo Bibliotekata
Regenstajn pri Univerzitetot îkago. Tamu, me|u retki knigi i drago-
ceni rakopisi, se zapazeni, dokolku ne se zagubeni od negriàta na pora-
ne{nite vremiwa, arhivite na pretsedatelot na Univerzitetot vo
îkago, zapisnicite na univerzitetskiot sovet (ZUS), i stari programi
od sekoe sve~eno dodeluvawe diplomi vo 106-godi{nata istorija na ovoj
slaven Univerzitet.
I tamu navistina se nao|aat zborovite {to }e gi citiram po-
dolu. No, sakaj}i podetalno da go istraàm celiot proces, so po-
mo{ta na univerzitetskite bibliotekari i arhivisti dojdov do dve
kutii Pretsedatelski dokumenti (PD), a tamu otkriv edno neo-
~ekuvano ne{to: predlogot bil ispraten od Katedrata na po~etokot
na 1964 g. (PD pristapen br. 8767, kutija 8), no odobrenieto datira od
krajot na 1967 g. (ZUS, tom 14, str. 22d). Obi~no ne se ~eka tolku
dolgo vreme od predlog do odobrenie na po~esen doktorat. Da ne be-
{e pove}e od 30 godini otkoga seto toa se slu~ilo, duri i mene ne }e
mi dozvolea da gi gledam - kamoli da gi citiram - nekoi od tie doku-
130
menti, zatoa {to tie se klasificirani kako doverlivi. I taka, si

re{iv da ja raskaàm prikaznata, zatoa {to vo istorijata na po~es-
niot doktorat na Blaè Koneki od îka{kiot univerzitet ima pa-
ralela so samata istorija na makedonskiot jazik, kako {to sega }e
vidite.
Vo januari 1964 g., rektorot na îka{kiot univerzitet $ is-
pratil na sekoja katedra molba za predlozi za po~esni doktorati.
Iako samata molba ne e ~uvana vo arhivot, moème da ja razbereme
sodrìnata od odgovorot na toga{niot {ef na slavisti~kata kated-
ra, Hju Maklejn. Vrz baza na preporakata od negoviot kolega Edvard
Stankievi~ od 28 Januari 1964 g., Maklejn go napi{a na 30 januari
1964 g. slednovo: Anketiraweto na moite kolegi vo Katedrata doka-
ùva deka na{eto ednoglasno kolektivno mnenie e deka, za àl, ni-
kako ne moème da Vi gi obezbedime imiwata na '8 ili 10 najistak-
nati pomladi nau~ici' vo na{eto nau~no pole koi gi smetame kako
zaslu`ni za po~esni doktorati. Ne smetam deka ova se dolì na von-
redna strogost ili zavist od na{ata strana, tuku na relativno doc-
niot razvitok na slavistikata vo na{ata zemja i moèbi isto taka
na karakterot na humanisti~kite disciplini, vo koi{to ima tenden-
cija istaknati dostignuvawa da bidat kumulativni i da se stigne do
nivoto na po~esen stepen samo docna vo ìvotot na nau~nikot.
Me|utoa, ima eden kandidat kogo nie site mnogu toplo bi sakale
da go prepora~ame: profesorot Blaè Koneski od Univerzitetot vo
Skopje, Jugoslavija. Vo pismovo go vklu~uvam memorandumot napi{an od
Edvard Stankievi~ so nacrt na dostignuvawata na profesorot Koneski.
Jas samo bi dodal deka toj e {iroko priznat ne samo vo svojata zemja tuku
i me|u slavistite nasekade kako izvonreden ~ovek i istaknata figura, i
kako profesionalen lingvist i kako poet. Toj isto taka sluèl kako
rektor na Univerzitetot vo Skopje, i taka da go nagradime so po~esen
doktorat isto taka moè da bide soodveten na~in da go izrazime na{eto
so~uvstvo za uàsnata nesre}a {to ja pretrpi ovoj Univerzitet vo
neodamne{niot zemjotres. Ako sakate, so drago srce }e Vi ispratime
edna detana bibliografija na pi{uvawata na gospodin Koneski.
Katedrata dobila odgovor na 17 april 1964 g. od Univer-
zitetskiot sekretar vo imeto na Komitetot za po~esni stepeni deka
~lenovite na Komitetot izrazile golem interes za kandidaturata
na Blaè Koneski, a Katedrata da dade formalen predlog preku de-
kanot, Robert Striter. I taka, na 30 april 1964g. slednava formalna
preporaka, napi{ana od Edvard Stankievi~, bila ispratena do
dekanot Striter od profesorot Maklejn: Blaè Koneski uìva
edno unikatno renome me|u sovrementite slovenski pisateli i
nau~nici. Toj e, najprvin, poznat kako tatko na makedonskiot lite-
raturen jazik i na sovremenata makedonska literatura. Negovata
uloga kako lingvisti~ki zakonodavec ima analogija vo ulogata na
Vuk Karaxi} za srpsko-hrvatskiot jazik vo devetnaesettiot vek: vrz
osnovata na edna sinteza od centralnite govori, toj gi vospostavi
standardite za eden balansiran i lingvisti~ki sofisticiran lite-
raturen jazik za negovite sonarodnici, na koi dotoga{ im bilo vele-
131
Viktor Fridman
no deka se de Bugari, de Srbi. Blagodarej}i vo golema mera na nego-

vite napori, makedonskiot literaturen jazik e cvrsto afirmiran
kako jazik na administracijata, kulturata i zakonot, i toj e priznat
oficijalno zaedno so srpskohrvatskiot i slovene~kiot kako eden od
trite ednakvo ramni nacionalni jazici na Jugoslavija.
Profesorot Koneski e roden vo 1921 g. vo Nebregovo. Studi-
ral vo gimanzijata vo Kragujevac i univerzitetite vo Belgrad i So-
fija. Po krajot na Vtorata svetska vojna toj e profesor na Filo-
zofskiot fakultet na Skopskiot univerzitet i dve godini sluè{e
kako negov rektor. Toj e isto taka i pretsedatel na Dru{tvoto za
makedonski jazik i literatura.
Dostignuvawata na profesorot Koneski spa|aat vo dve
kategorii. Toj e profesionalen nau~nik i jazi~ar {iroko po~ituvan
od negovite kolegi vo cel svet za dlabo~inata i penetracijata na
negovata analiza na strukturata i istorijata na makedonskiot jazik,
na koj jazik toj gi primeni site resursi na sovremenata lingvistika.
Makedoncite navistina bea sre}ni {to kodifikatorot na nivniot
literaturen jazik e profesionalen lingvist so tolku sovr{ena na-
u~na kompetencija i ~uvstvitelnost. Dostignuvawata na profesorot
Koneski kako lingvist se gledaat vo dolgiot spisok na nau~ni knigi
i statii vo vklu~enava bibliografija. Istovremeno, gospodinot
Koneski isto taka dostigna istaknato renome me|u negovite sona-
rodnici kako poet. Toj e, fakti~ki, glaven makedonski poet koj{to
sega pi{uva. Negovata poezija e daleku od prosta demonstracija, taa
pokaùva estetsko ~uvstvo i stilisti~ka sofistikacija od najvisok
rang. Toj isto taka ja ima prevedeno na makedonski poezijata na
Hajne, Wego{ i sovremenite srpsko-hrvatski avtori.
So toa kako prilog bila vklu~ena edna bibliografija na
glavnite raboti na Blaè Koneski izlezeni do zemjotresot (11 nau~-
ni knigi, 24 nau~ni statii, 7 zbirki poezija, i se spomnati prevodite
od Hajne, Wego{, i drugi.; v. Dodatok).
ma praznina vo dokumentacijata do 4 noemvri 1964 g., koga
dekanot Striter na rektorot Edvard Levi najposle mu go ispratil
predlogot na Katedrata. Od pismoto {to Striter mu go napi{al na
Levi, zaedno so formalniot predlog na Katedrata, stanuva jasno de-
ka predlogot na Katedrata bil diskutiran prvo vo Komitetot za
politika ("polisi") na Fakultetot na humanisti~ki nauki, {to e
norma za takvi predlozi. No isto taka vo pismovo razbirame deka na
proletniot sostanok, nekoj profesor-~len na komitetot mislel:
ozmo`no e aktivnosta na Koneski ima politi~ki nijansi, za
koi{to treba da doznaeme pove}e. Nekoi sovremeni nau~nici vo
Grcija velat, na primer, deka ugoslovenskoto postavuvawe na make-
donskiot jazik ima politi~ka motivacija vo smisla deka e naso~en
kon sosednite zemji, osobeno Bugarija, Albanija, i Grcija, kade {to
ima naselenie koe zboruva na eden dijalekt mnogu sli~en na make-
donski. I taka Komitetot re{il da ~eka dodeka ne se vrati pro-
fesorot Erik Hemp (od atedrata za lingvistika), koj toga{ bil
otsuten vo Evropa. Koga se vratil profesorot Hemp vo Komitetot
132
esenta, tie ja otvorile odnovo diskusijata. Gospodinot Hemp ubedi-

telno utvrdi deka i makedonskiot jazik i pridonesite na Koneski vo
izu~uvaweto i afirmacijata na toj jazik se vistinski. I taka, go
odobruvame predlogot bez nikakvi rezervi, iako treba da zabele-
ìme deka bez somnenie mnogu Grci, vklu~uvaj}i gi i amerikanskite
Grci, najverojatno bi ja smetale takvata ~est za eden ugoslovenski
nau~nik za negovite pridonesi kon makedonskiot jazik kako nepri-
jatelski ~in. S na s, Komitetot za po~esni stepeni moèbi }e go
ovoj predlog interesen za diskutiranwe. Ako sakaat dopol-
nitelna svetlina za matniot Balkan, gospodinot Stankievi~ i gos-
podinot Hemp verojatno bi bile najkvalifiani da gi sovetuvaat.
Pismoto bilo markirano kako doverlivo i negovi kopii bile
isprateni do ~lenovite na Komitetot. A na krajot na originalot,
pi{uva so raka otfrlen - 31 mart 1965 g. Zna~i, ne{to se slu~ilo
koga se sretnal Komitetot za po~esni stepeni, i si re{iv da gi
pobaram zapisnicite na toj Komitet dokolku postoele. Za izvonred-
na sre}a, takvite zapisnici po~nale da gi ~uvaat ba{ vo ona vreme.
Od onaa sredba nema oficijalen zapisnik, a namesto toa nacrt zapis-
nik {to gi vklu~uva tie delovi koi ne bile namereni za poslednata
verzija. I taka, znaeme pove}e za diskusijata otkolku {to imal na-
mera Komitetot. Oficijalno pi{uva deka gospodinot Hemp bil po-
kanet za da gi objasni mo`nite nenau~ni implikacii na predlogot
na Blaè Koneski za po~esen doktorat. Gospodinot Hemp objasnil
deka Blaè Koneski e najistaknata knièvna i lingv li~-
nost vo Narodna Republika Makedonija (Jugoslavija) i dobro e poz-
nat nadvor od taa zemja. Potoa sledat zapisnici na diskusijata koi
bile iscrtani so penkalo no sepak sosema ~itlivi: Hemp dodal deka
Grcite ne gi sakaat Makedoncite i Koneski definitivno gi pret-
stavi Makedoncite. Gospodinot Hemp go istakna, sepak, faktot deka
nau~nata rabota na Blaè Koneski ne e politi~ka i deka toj e isto
taka mnogu aktiven vo ugoslovenski kulturni raboti nadvor od
Makedonija. Isto taka profesorot Hemp izjavil: dokolku Univer-
zitetot gi nagraduva po~esnite doktori samo radi nau~ni pri~i-
ni, zna~eweto na takov doktorat bi bilo deka Univezitetot go priz-
nava Koneski kako eminenten literaturen nau~nik. Hemp oti{ol.
Potoa u{te edna re~enica e iscrtana: Komitetot prodolì da
diskutira mo`nite politi~ki implikacii na takvata nagrada.
Potoa oficijalno pi{uva deka vo glasaweto imalo dvajca za,
dvajca protiv i eden vozdràn. radi takvo, razdeleno glasawe,
rektorot re{il da ne ja odobri nagradata, no istovremeno dodal
deka Komitetot bi moèl pak da rasprava pra{aweto na nekoj po-
docneèn datum (PD pristapen br. 8767, kutija 6). A poslednovo {to
go rekol rektorot e mnogu zna~ajno, zatoa {to nema drug slu~aj na
takvo oloùvawe. Ili se prima ili ne se prima od ~isto nau~ni
133
Viktor Fridman
pri~ini, a od sevo ova stanuva jasno deka nekoi ~lenovi na komi-

tetot se pla{ele od Grcite.
Sledniot dokument datira od 13 juni 1967g. pak od {efot na
lavisti~kata katedra, profesorot Maklejn, do dekanot Striter
(PD pristapen br. 8767, kutija 8), kade {to pi{uva: Sepak, nie mno-
gu bi sakale da ja reaktivirame kandidaturata na Blaè Koneski.
Negovite podatoci i bibliografija ve}e se vo arhivot na Komite-
tot za po~esni stepeni. Nie site sme cvrsto ubedeni deka toj sosema
ja zasluùva ovaa nagrada za negovite mnogustrani dostignuvaa
kako poet, lingvist i tvorec na eden nov literaturen jazik (...). Sme-
tame deka porane{niot neuspeh na negov kandidatura ne be{e
validno re{enie, tuku se bazira{e na nekoi nerelevantni i predra-
sudni idei, pottiknati kaj izvesni lu|e od samiot zbor make-
donski.
Na 24 uli 1967 g. dekanot ja odobril porakata do rektorot, a
na 28 juli 1967 g. rektorot go odobril za re{avawe vo Komitetot.
Ovoj pat, vo oficijalni zapiski na sostanokot na omitetot na 23
oktomvri 1967, pi{uva deka prviot pat bil vraten zatoa {to
izgleda ne bile sigurni kako pridonesite na gospodinot Koneski
bi se merele ako bile sporeduvani vo eden kontekst po{irok od ma-
kedonskata lingvistika. Sega umanisti~kiot fakultet go predlo-
ùva pak. G. [ugarman smeta deka dlabo~inata na pridonesite na
eden nau~nik vo svoeto pole sekako se pova`ni od razmerot na
poleto. Po u{te diskusija komitetot ednoglasno se soglasuva da go
predloì Blaè Koneski za po~esen doktorat.
Predlogot be{e odobren od Univerzitetskiot sovet na 1
dekemvri 1967 g., a upravniot odbor na 15 dekemvri 1967 g. I taka, na
322 sve~eno dodeluvawe diplomi Edvard Stankievi~ mu go pretstavi
Blaè Koneski na pretsedatelot na Univerzitetot Xorx Bidl so
slednive zborovi:
Gospodine pretsedatele, imam ~est da Vi go predloàm Bla-
è Koneski za stepenot doktor na humanisti~ka nauka; Make-
donija, lulkata na slovenskata pismenost i civilizacija, duri vo
na{iot vek go ima videno vozdignuvaweto na nejziniot naroden jazik
do statusot na standarden jazik. Dramati~noto izleguvawe na make-
donskiot kako polnomo{no i fleksibilno literaturno sredstvo
najmnogu se dolì na dostignuvawata na Blaè Koneski, proniknat
lingvist, neumoren leksikograf i vdahnoven poet. Negovite istori-
ski i deskriptivni gramatiki na makedonskiot jazik go imaat osve-
tleno negovoto minato i ja imaat kodificirano negovata moderna
forma, dodeka negoviot re~nik go ima izloèno celoto bogatstvo na
negovata leksi~ka sodrìna. Sveìot moderen stil na negovata
lirika ja ima zbogateno tonalnosta na slovenskata poezija i ima
inspirirano edna nova generacija makedonski poeti. Nau~nik i
pedagog; zaradi negovata aktivnost, Univerzitetot vo Skopje stanuva
centar za aktivno i seopfatno istraùvawe na slovenskata filolo-
134
gija i literatura. êst mi e da Vi go predloàm, gospodine pretse-

datele, Blaè Koneski za stepenot doktor na humanisti~ka nauka.
A pretsedatelot mu go vra~il na Blaè Koneski po~esniot
doktorat so slednive zborovi:
Istaknat gramati~ar i leksikograf, vdahnoven poet i peda-
gog, kodifikator na makedonskiot literaturen jazik, ~ija rabota
vniknuva dlaboko vo strukturata i istorijata na negoviot roden ja-
zik i zna~itelno go ima zbogateno poleto na slovenskata filo-
logija.
àl, tie ubavi zborovi ne se kraj na istorijata. Vo 1968 i
1969 g. stignuvaat do pretsedatelot na Univerzitetot u~tivi no po-
grdni pisma ne od Grcite, tuku od Bugarite i bugarofilite so obi~-
ni lagi kako Dobro e poznato vo slavisti~kite krugovi deka ne
postoi nekoj makedonski jazik, a kamoli istorija na istiot. Op-
{topoznato e deka od 1945 g. ugoslovenskiot komunisti~ki reìm
vr{i golemi napori nprirodno da s nekoj makedonski jazik za
~isti politi~ki pri~ini. itn., itn.2 Odgovorot na dekanot be{e
u~tiv no cvrst: Nie mu ja dadovme ovaa ~est na Blaè Koneski vrz
osnova na preporakite na kvalifi nau~nici kako priznavawe
na negovata nau~na rabota.
Ima i mnogu drugi vrski me|u Blaè Koneski i Severnoame-
rikanskata lingvistika. Moè da se spomnat negovite prijatelstva
so po~inatite lingvisti Zbigwev Golomb od îka{kiot univerzi-
tet i Kenet Nejlor od Univerzitetot Ohajo Stejt. Koga umre Kenet
Nejlor vo 199 2g., toj umre mnogu mlad, nemal napolneto ni 55 godi-
ni, Blaè Koneski napi{a posebna pesna, Crniot brat za negoviot
spomen, a ovaa pesna be{e pro~itana na nau~niot sobir vo spomen na
Kenet Nejlor. Koga se zboruva za Severnoamerikanskata lingvi-
stika, bi trebalo da spomnam mnogu drugi nau~nici, kako {to se:
biv{ata studentka na Lant, Ronel Aleksander (Univerzitet od
Kalifornija vo Berkli), nejziniot biv{ student Xozef [alert
(Univerzitet od Toronto), biv{ata studentka na Golomb, Ma{a
Beljavski-Frank (Univerzitet DePau vo Indijana), biv{iot stu-
dent na Stankievi~, Robert Grinberg (Univerzitet od Severna Ka-
rolina vo âpel Hil) i mojata biv{a studentka, Kristina Kramer
(Univerzitet od Toronto), koi li~no go poznavaa Blaèta, kako i
mnogu drugi lingvisti koi se sluàt so i gi citiraat negovite rabo-
ti. Najposle, bi trebalo da spomnam deka zaedno so Boò Vidoeski
toj mi be{e makedonski mentor (mojot amerikanski mentor be{e
Zbigv Golomb), i negovite idei za makedonskiot glagol izrazeni
vo negovata Gramatika na akedonskiot iteraturen azik mi bea
2Spored Trajko Stamatoski, Stankievi~ mu ispratil kopii od tie

pismenca na Blaèta. Imalo 11 takvi (Stamatoski 1995).
135
Viktor Fridman
klu~ni vo mojata doktorska disertacija i potoa vo mnogu moi raboti,

vklu~uvaj}i ja prvata kniga izdadena vo Amerika za sovrmeniot
makedonski literaturen jazik.
I taka, za nas vo Severna Amerika, imeto na Blaè Koneski
tolku e tesno svrzano so standardizacijata na makedonskiot jazik i
sozdavaweto na sovremenata makedonska lingvistika, {to ~esta i
priznavaweto na Blaèta e ramno so ~esta i afirmacijata na samiot
makedonski jazik.
DODATOK: Go dodavam ovde spisokot na rabotite na Blaè Kone-

ski koj{to be{e vklu~en so originalniot predlog za negoviot po~e-
sen doktorat vo 1964 g. Od ovoj spisok, {to go citiram ovde bez ni-
kakvi intervencii, se gleda koi bile najistaknatite raboti na Bla-
èta vo Severna Amerika vo ona vreme.
Blae Koneski A. Scholarly works I. Books

Makedonskata literatura i makedonskiot literaturen jazik, (Skopje, 1945)
Makedonskite uebnici od 19 vek. Eden prilog kon istorijata na makedonskata
prerodba, (Skopje, 1948). ed. Makedonski pravopis, so pravopisen renik,
(Skopje, 1950). Makedonskata literatura vo 19 vek: kratok pregled i tekstovi,
(Skopje, 1952). Od istorijata na makedonskiot jazik, (Skopje, 1952). Za make-
donskiot literaturen jazik, (Skopje, 1952). Gramatika na makedonskiot litera-
turen jazik, (Skopje, 1952-54) 2 vols., 2nd edition 1957 ed. Vraneniki apostol,
(Skopje, 1956). Kon makedonskata prerodba. Makedonskite uebnici od 19 vek,
(Skopje, 1959). Towards the Macedonbian Renaissance (Skopje, 1961). ed.
Renik na makedonskiot jazik so srpskohrvatski tolkuvanja, (Skopje 1961). II.
Articles Odivenite reniki elementi vo naiot jazik, Nov den [sic], 3, (1945).
Dalja etapa u razvitku makedonskog provopisa [sic], Knjievne novine, no. 1,
(Beograd, 1948). Zagubta na intervokalnoto v vo zapadno-makedonskite govori,
no. 1 Godien Zbornik (1948). [Hereafter GZFF]. Dva priloga kon istorijata na
makedonskiot jazik GZFF, no. 2 (1949). Prilepskiot govor, GZFF, no. 2, (1949).
Edna odlomka od XIII vek - spomenik od oxridskata kola, GZFF, no. 3 (1950).
Makedonskiot literaturen jazik deneska, Socijalistika zora, no. 2, (1950). Pred-
logot v, vo, Makedonski jazik, no. 1 (1950) [Hereafter MJ]. Upotreba na relativ-
nite zamenki: to, koj, to itn. [sic], MJ no. 1 (1950).Za padeite, MJ no. 1
(1950). Akcentot na tug'ite zborovi, MJ no. 2 (1951) Eden ohridski tekst od 19
vek, MJ no. 2 (1951). Preminuvanje na akcentot od imenkata vrz predlogot, MJ,
no. 2, (1951). Glagolska pridavka, MJ, no. 4 (1953). Za prednosta [sic] i nepre-
odnosta na glagolite vo naiot jazik, MJ, no. 4 (1953). Akcentite vo eden tekst
od poetokot na 16 vek, MJ, no. 5 (1954). Za neorganskoto h vo makedonskiot
jazik, MJ, no. 5 (1954). Materijali za prespanskiot govor od zbirkata na S. N.
136
Tomik', MJ, no. 8 (1957). Trojniot len, MJ, no. 8 (1957).Zatvrduvanjeto na

mekoto l, MJ, no. 8, (1957).O razvitku makedonskog knjievnog jezika, Juno-
slovenski filolog, no. 23 (1958). Za nekoi stilski sintezi vo razvitokot na make-
donskiot literaturen jazik, Literaturen zbor, no.5 (1958). Makedonski Jezik,
Enciklopedija Jugoslavije, no.4 (1960).Za nekoi morfoloki preki na fonetskite
promeni vo makedonskiot jazik, MJ, no.13 (1962). B. Poetry Zemjata i ljubovta
(1948) Pesni (1953) Lozje (1955) Mostot (1955) Vezilka; pesni (1955) Vezilka
(Skopje, 1961). Translations into Macedonian of Heine, Njegos, and many
contemporary Jugoslav authors.
137
Moderniot makedonski standarden jazik i negovata vrska so

moderniot makedonski identitet
Vo tekot na devetnaesettiot vek dojde do podem na razli~ni ju`-

noslovenski (i drugi) nacionalni identiteti i literaturni jazici,
kako i na nacii-dràvi vo koi tie jazici se o~ekuva{e da sluàt
kako sredstva na vlasta, iako nacionalnite granici ne korespondi-
raa so teritorijalnite barawa {to gi postavuvaa site zaintere-
sirani strani (vidi: Friedman 1996:85-95). Va`no e da se potseti deka
site dene{ni ju`noslovenski (i mnogu drugi evropski) literaturni
jazici i identiteti po~naa da ja dobivaat svojata sega{na forma i
definicija vo toj period. Primeri za takvite po~etoci se: Ilirsko-
to dvièwe, koe nastojuva{e da gi obedini site Ju`ni Sloveni so
eden panju`noslovenski literaturen jazik i identitet; intelektu-
alcite koi baraa edinstven literaturen jazik {to }e gi obedini
Slovencite i Hrvatite; faktot deka duri vo 1822 godina Vuk Kara-
xi} uspea da go ubedi ugledniot slavist Jozef Dobrovski deka bugar-
skiot ne e dijalekt na srpskiot jazik; i faktot deka duri vo 1868 go-
dina srpskata dràva oficijalno ja napu{ti me{avinata od sloven-
sko-srpski jazik (koja se bazira{e na ruskiot crkovnoslovenski) i
go usvoi literaturniot jazik koj be{e baziran na kolokvijalniot
(De Bray 1980: 78, 312; Lunt 1984:115, Naylor 1980:80). I procesite {to
vodea do standardizacijata na moderniot makedonski jazik svoite
za~etoci gi imaa vo toj period, no za razlika od standardizacijata
na bugarskiot, slovene~kiot i na porane{niot srpskohratski jazik,1
standardizacijata na makedonskiot jazik be{e spre~uvana od mo}ni
politi~ki sili s do sredinata na dvaesettiot vek. Vo ovoj esej jas
}e gi sledam nastanite {to dovedoa do standardizacijata na
moderniot makedonski literaturen jazik i nakratko }e go proko-
mentiram samiot proces na standardizacija.
1. DEFINICIJATA NA MAKEDONIJA I MAKEDONSKOTO
Otkako izjavi deka Makedonija ne moè da se definira i, zgora

na toa, otkako konstatira deka od site obidi da se definira Make-
donija, definicijata koja se potpira na fizi~kata geografija e
najmalku profitabilna i najlesno moè da se pobie, Vilkinson
1 Sega se razvivaat posebno hrvatskiot, bosanskiot, srpskiot i crnogor-

skiot standarden jazik.
139
Viktor Fridman
(1951:1-3) pi{uva deka toj go upotrebuva imeto kako zgodno sredstvo

za imenuvawe na regionot {to leì me|u [ar Planina na sever,
Egejskoto More na jug, dolniot tek na rekata Mesta i Rodopite na
istok i albanskite visoramnini na zapad. Ova e vo osnova istata
fizi~ka definicija upotrebuvana u{te vo vremeto na klasi~nite
geografi, i pokraj razlikite vo detalite za grani~nite linii, i na
povremenite gr~ki ili srpski obidi da ja postavat severnata
granica nekade na sredinata na taka definiraniot region (Wilkinson
1951:2, 4). Toa e definicijata {to preovladuva vo debatata u{te od
devetnaesettiot vek, i vrz koja i jas se potpiram. ]e go upotrebuvam
terminot Makedonija ili geografska Makedonija za da go ozna~am
ovoj region taka kako {to e definiran od fizi~kata geografija. ]e
go modificiram terminot Makedonija so pridavkite Vardarska,
Egejska i Pirinska, za da gi ozna~am regionite koi politi~ki kore-
spondiraat so dene{na Republika Makedonija, gr~kata provincija
Makedonija i bugarskiot okrug Blagoevgrad.
Vo odnos na imiwata na jazicite, }e se pridrùvam kon standard-
nata akademska praktika vo Severna Amerika i vo pogolemiot del
od Evropa, upotrebuvaj}i makedonski, za da go ozna~am moderniot
makedonski jazik, koj e ju`noslovenski jazik najsroden so bugarskiot
i so porane{niot srpskohrvatski. Na teritorijata na geografska
Makedonija se zboruvaat i mnogu drugi jazici, vklu~uvaj}i gi alban-
skiot, vla{kiot, bugarskiot, gr~kiot, evrejsko-{panskiot, romski-
ot, srpskiot i turskiot, no tie nema da bidat predmet na na{eto in-
teresirawe ovde, osven ako se povrzani so razvojot i standardizaci-
jata na moderniot makedonski jazik.
Koga stanuva zbor za geografijata na slovenskite dijalekti,
pra{aweto na definicijata e posloèno. Postoi eden kontinuum od
ju`noslovenski govori od Juliskite Alpi na severozapad do Crnoto
More na jugoistok i na jug vo severna Grcija. Vo ovoj kontinuum
postojat regioni so relativno pogolema ednoobraznost i zoni na
premini, kade {to prelevaweto od edna dijalektna grupa vo druga se
slu~uva so pogolema brzina, no kade {to ne postoi nekoja opredele-
na to~ka vo koja, vrz osnova na metriki, kako {to e stepenot na
me|usebnoto razbirawe ili akumulacijata na diferencijalni jazi~-
ki karakteristiki (izoglosi), moàt da se povle~at jasni granici
bazirani na dijalektot me|u koi bilo dva moderni ju`noslovenski
jazici. Namesto toa, dijalektite vo nekoi regioni so relativno
pogolema ednoobraznost stanaa osnova na standardnite jazici so koi
po~nale da se identifikuvaat lu|e koi zboruvaat drugi dijalekti,
ponekoga{ vrz osnova na etni~koto ~uvstvo. Taka, na primer,
dijalektot od Bosiqgrad (na bugarski Bosilegrad) vo jugoisto~na
Srbija, oficijalno e definiran kako bugarski, za{to ìtelite se
identifikuvaat sebesi kako etni~ki Bugari. Me|utoa, dijalektot na
sosednata Kriva Feja i lu|eto koi go zboruvaat se smetaat za srpski
i, iako postojat karakteristiki koi{to gi razlikuvaat dvata dija-
lekta, tie se pobliski eden do drug, otkolku bilo koj od niv do stan-
dardnite jazici so koi se identifikuvaat i na koi u~at decata vo
u~ili{tata (vidi: Ivi} 1956:118). Sli~ni zoni na premini ima i me-
140
|u makedonskiot i srpskiot, na sever, i me|u makedonskiot i bugar-

skiot, na istok (isto kako {to ima i me|u hrvatskiot i slovene~-
kiot).
Definicijata na moderniot makedonski literaturen jazik ne
pretstavuva problem, za{to toj e cvrsto baziran na centralnoza-
padnite makedonski dijalekti i ima utvrdena gramatika, re~nik i
ortografija. Dovolno e niv da gi sporedime so bugarskite ili so
porane{nite srpskohrvatski (ili srpski) pandani, pa da se vidat
razlikite vo sekoj pogled, od fonologijata, preku leksikata, do
sintaksata. Me|utoa, bidej}i ne postoeja oficijalno priznati
utvrdeni normi na makedonskiot jazik pred 1944-1945 godina i zatoa
{to i izoglosite i deklariraniot identitet pretstavuvaat kom-
pleksnosti na koi be{e aludirano pogore, a }e bidat diskutirani vo
prodolènie na tekstov, najobjektivnata definicija za pridavkata
makedonski vo devetnaesettiot vek e teritorijalnata. Taka, za na{a
upotreba, terminot makedonski - kako ime na jazikot - }e bide
primenuvan za slovenskite dijalekti {to se zboruvale vo geograf-
ska Makedonija, odnosno za onie dijalekti koi pridonele za formi-
raweto na sovremeniot standarden makedonski jazik. Bidej}i na{e-
to vnimanie tuka e svrteno kon procesot na formiraweto na sovre-
meniot makedonski literaturen jazik, onie faktori koi ne pridone-
le direktno za ovie nastani, odnosno bugarofilskite i srbofilski-
te (pa i grkofilskite) aktivnosti, nema da bidat zemeni predvid. 2
Me|utoa, lu|eto ~ii aktivnosti se relevantni za studijata na razvo-
jot na makedonskiot jazik i identitet }e bidat opfateni, bez ogled
na imeto so koe tie moèbi se narekuvale sebesi ili svojot jazik.
II. NASTANITE DO 1878

Nema {to mnogu da se kaè za makedonskiot identitet i jazik
pred devetnaesettiot vek. Vo Makedonija, kako i vo drugi delovi na
Osmanskata Imperija vo toa vreme, etnicitetot be{e opredelen od
miletot, koj vo osmanskiot kontekst ozna~uval nacionalnost
opredelena od religiozno definirana zaednica. Pod miletskiot
sistem, zborot Tur~in obi~no ozna~uval musliman bez ogled na
jazikot.3 Terminite {to moàt da se prevedat kako Grk (odnosno
2 Iako ima, i imalo, lu|e koi zboruvaat dijalekti {to moàt da se

klasificiraat kako makedonski, a koi si pripi{uvaat bugarski ili srpski
(ili, koga sme ve}e kaj toa, gr~ki, albanski, vla{ki, turski ili romski)
identitet, takvite slu~ai na samopripi{uvawe, iako sovr{eno legitimni
za onie koi gi odbiraat, ne go negiraat legitimitetot na onie koi odbiraat
poseben makedonski identitet.
3 No ima i humoristi~ni anegdoti od devetnaesettiot vek ~ija poenta e
deka muslimanite koi zboruvaat slovenski se narekuvaat sebesi Turci, a ne
znaat turski (Cepenkov 1972:132-34).
141
Viktor Fridman
na turski Rum, od Rimjanin) ozna~uvale gr~ki pravoslaven hristi-

janin, a ne elinofon (grkofon), iako zborovite koi zna~ele hri-
stijanin, odnosno na makedonski kaurin (od turskiot zbor za "ne-
vernik"), isto taka, bile voobi~aeni formi za samoozna~uvawe.
Terminot Bugarin be{e upotrebuvan za ozna~uvawe na lu|eto koi
zboruvaa ju`noslovenski dijalekti od Crnoto do Jadranskoto More,
ponekoga{ duri do Belgrad i Saraevo (Koneski 1968: 24; vidi ja, isto
taka, upotrebata na zbor Bugarin so zna~eweto selanec). Spored
toa, najzna~ajnata protivstavenost vo Makedonija (i nasekade niz
evropska Turcija) be{e muslimani-hristijani, a ne, na primer,
Sloveni-Grci. Slovenskiot literaturen jazik vo toj period vo osno-
va be{e crkovnoslovenskiot so s pove}e me{avini od lokalnite
dijalekti. Tekstovite od makedonskite govorni podra~ja pokaùvaat
makedonski lingvisti~ki karakteristiki. Postojat brojni rakopisi
na makedonski dijalekti koi koristat kirilska ili gr~ka
ortografija, no nie tuka }e se zadrìme samo na objavenite mate-
rijali na kirilica, osven tamu kade {to arhivskata evidencija e
nenadomestliva.4
Koneski (1967b:27-28) zabeleàl deka celta na prviot objaven
tekst na makedonski dijalekt bila da se eliminira jazikot. Toj bil
del od takanare~eniot Tetraglosson (êtirijazi~nik), eden prira~-
nik na ~etiri jazici so spisok na zborovi i didakti~ka konver-
zacija, sostaven od Vlavot po ime Haxi Daniil od Moskopole (na
albanski Voskopoj), ~ija namena bila da se eliniziraat Albancite,
Vlasite i Slovenite. Prvpat bil objaven vo Venecija, verojatno vo
1794 godina. Slovenskiot del, nasloven Vulgarika, bil napi{an na
ohridski dijalekt onaka kako {to go prevel sve{tenikot Stefan od
Ohrid (Kristophson 1974:8). êtirijazi~nikot gi pokrenuva dvete
glavni pra{awa za makedonskiot jazik i nacionalniot identitet vo
tekot na prvata polovina od devetnaesettiot vek: elinizacijata i
bugarsko-makedonskata posebnost. Kako {to }e vidime, glavniot
problem vo po~etokot na ovoj period za hristijanskite Ju`ni Slo-
veni koi ìveele vo Osmanskata Imperija bila borbata protiv
elinizacijata, taka {to griàta kako {to e diferencijacijata me|u
niv samite bila od vtorostepena va`nost.
Kako {to e navedeno pogore, terminot bugarski ima dolga isto-
rija na primena za razni Ju`ni Sloveni koi ìveele vo evropska
Turcija. Vo po~etokot na devetnaesettiot vek, bugarskiot literatu-
ren jazik s u{te go nema{e dobieno svojot definitivno isto~nobu-
garski karakter; vsu{nost, pra{aweto na literaturniot jazik bazi-
ran vrz govorniot jazik s u{te ne se smeta{e za re{eno. Crkovno-
slovenskiot (ili, na jugot, gr~kiot) s u{te se smetal za jazik na
4 Vidi: Koneski, (1993:12) za izdava~kata dejnost vo Egejska Makedonija vo

koja se koristi gr~kata azbuka.
142
pismenosta (Koneski 1967a:88), a postoeja privrzanici na arhaizmot,

koi nastojuvaa crkovnoslovenskiot da go napravat oficijalen jazik
na bugarskata dràva vo zarodi{. Spored toa, pra{aweto dali
jazikot od knigite na najranite pisateli koi upotrebuvale make-
donski dijalekti da se nare~e makedonski ili bugarski e, vo osnova,
bezna~ajno: va`no e deka tie se obidele da koristat nekoja forma na
isto~niot ju`noslovenski govoren jazik.5 Na nasledstvoto na tie
rani pisateli legitimno polagaat pravo i Bugarite i Makedoncite.
Od sovremena bugarska gledna to~ka, ovie li~nosti pomognale da se
postavat osnovite na eden isto~en ju`noslovenski literaturen
jazik baziran na govorniot, namesto na crkovnoslovenskiot, vo eden
period koga dijalektnata osnova na literaturniot bugarski jazik s
u{te ne bila utvrdena, a elinizacijata pretstavuvala zakana.
Spored toa, tie dale pridones vo procesot {to rezultiral so for-
mirawe na moderniot bugarski jazik. Od sovremena makedonska
gledna to~ka, faktot deka ovie pisateli koristele isto~no-ju`no-
slovenski makedonski jazik, gi pravi nivnite dela najrani pub-
likacii na dijalektite koi podocna }e pridonesat za sozdavaweto na
literaturniot makedonski jazik. Nivnite pridonesi, spored toa, se
del od procesot {to rezultiral so formirawe na literaturniot
makedonski jazik.6
Prvite dvajca pisateli koi }e objavat knigi na jazik baziran vrz
makedonskite dijalekti bea Haxi Joakim Kr~ovski (umrel 1820), koj
vo svoite trudovi gi koristel kratovsko-krivopalane~kite dijalek-
ti od severoisto~na Makedonija, i negoviot malku pomlad sovre-
menik Haxi Kiril Pej~inovi} (okolu 1770-1845), koj pi{uval na
tetovski dijalekt, so pomalku crkovnoslovenizmi otkolku Joakim
(Lunt 1953:336).7 I dvajcata svojot jazik go narekuvale bugarski, no
bidej}i nivnite dijalekti bile makedonski, niv moè da gi smetame
za prvite avtori koi objavile knigi na nekoja forma na makedon-
skiot jazik (Koneski 1967a:88). Kako {to e navedeno pogore, nivnoto
5 Ju`noslovenskite jazici se tradicionalno podeleni vrz osnova na ranata

lingvisti~ka diferencijacija na zapadni ju`noslovenski (slovene~ki,
srpskohrvatski) i na isto~ni ju`noslovenski (makedonski, bugarski).
6 Vo 1997 godina Ruskata akademija na naukite izdade edna istorija na
zapadnoslovenskite i na ju`noslovenskite literaturi, vo koja site avtori
od devetnaesettiot vek koi upotrebuvale makedonski dijalekti $ bea
pripi{ani na bugarskata literatura, so obrazloènie deka toga{ s u{te
ne bila razviena posebna makedonska nacionalna svest (Nova Make-
donija, 22 oktomvri 1997:1, 11-12). No ovie avtori, vsu{nost, bea za~etnici
na sozdavaweto na taa svest, bidej}i nivnite dijalekti bea otfrleni od
unifikatorite na bugarskiot literaturen jazik (Lunt 1953:367).
7 Eden primer za razgovorniot karakter na jazikot na Kiril Pej~inovi} e
negovata postojana upotreba na parataksata kako zamena za crkovno-
slovenskata hipotaksa (Koneski 1967a:126).
143
Viktor Fridman
zna~ewe za razvojot na makedonskiot jazik leì vo faktot {to so

nivnata rabota avtoritetot na pe~ateniot zbor se prenese i vrz
govorniot (Koneski 1967b:31). Dolgata borba protiv arhaizacijata e
ilustrirana vo predgovorot na Haxi Teodosij Sinaitski od Dojran
na deloto na Kiril Pej~inovi} Ute{enie gre{nim (Solun, 1840),
vo koe go sporeduva crkovnoslovenskiot so zlaten klu~, no go brani
govorniot jazik sporeduvaj}i go so klu~ od èlezo i ~elik, koj e
tokmu ona {to e potrebno za da se otvori srceto na obi~niot ~ovek
(Polenakovi} 1973:244-245). So samoto toa {to edna takva odbrana
bila napi{ana vo 1840 godina pokaùva deka konceptot za upotreba
na govorniot jazik vo literaturata s u{te ne bil celosno prifaten
me|u hristijanskite Ju`ni Sloveni od Osmanskata Imperija. Moè
da se kaè deka makedonskata èlba za edinstven makedonsko-bugar-
ski literaturen jazik, {to }e bide baziran na kompromis me|u raz-
li~nite dijalekti, go nao|a svojot prv izraz vo delata na Joakim i na
Kiril, no ovie dela bea zna~ajni i poradi toa {to obezbeduvaa
alternativa na gr~kiot.
Vo pogolemiot del od periodot pred vospostavuvaweto na Bugar-
skata egzarhija vo 1870-1872, pove}eto Makedonci i Bugari bea po-
malku ili pove}e edinstveni vo takanare~enata crkovna borba
protiv fanariotskata gr~ka Carigradska patrijar{ija (Apostolski
1969a:63). Srpskoto vlijanie be{e najsilno vo severna i zapadna
Makedonija, no po{irok zamav zede duri vo podocne`niot period od
vekot. Spored toa, Grcite i Gr~kata patrijar{ija pretstavuvaa
glavna zakana za makedonskiot jazik i identitet vo sredinata na de-
vetnaesettiot vek, odnosno otkako slovenskata nacionalna svest
ve}e be{e dovolno razviena.
Spored Stavrijanos (1963:97-98), makedonskite Sloveni ja odbeg-
nale elinizacijata taka {to ostanale nepismeni za vreme na dol-
giot period pod Carigradskata patrijar{ija, za~uvuvaj}i gi na toj
na~in svojot jazik i obi~ai, koi im gi obezbedija preduslovite za
nacionalnoto budewe vo devetnaesettiot vek. Koneski (1967a:168),
me|utoa, ukaùva deka vo sredinata na devetnaesettiot vek, so
isklu~ok na Jordan Haxi Konstantinov-Xinot (roden vo Veles 1820 -
po~inal 1882), kulturnite dejci ~ija rabota stana najzna~ajna za
razvojot na makedonskata svest bea rodeni i/ili {koluvani od lu|e
od regionot na Ohrid-Struga, kade {to gr~koto vlijanie be{e
posilno, a u~ili{tata podobri. Od ova proizleguva deka tokmu kom-
binacijata na obrazovanieto i namerata za elinizacija go predizvi-
kala otporot (vidi: Lunt 1984:101). Prviot ~ekor vo pravec na make-
donskiot literaturen jazik, vo forma na obedinet makedonsko-
bugarski jazik, svoite koreni gi ima vo borbata protiv politikata
na elinizacija na fanariotskata Patrijar{ija od 1840-tite, pa s do
1860-tite godini (Lunt 1953:467).
Primeri za protiveweto na Gr~kata crkva na kakva bilo forma
na obrazovanie na slovenski vo Makedonija moè da se najdat vo
tretmanot na u~itelite i na kulturnite aktivisti, kakvi {to se
Konstantinov-Xinot i bra}ata Dimitar i Konstantin Miladinovi
144
(rodeni vo Struga 1810 i 1832, umrele 1862). Vo edno pismo isprate-

no od Skopje na 23 april 1856 godina, Jordan se àli deka vo Veles,
kade {to u~itelstvuval, gr~kiot vladika Ignatij gi sobiral
najuglednite lokalni gra|ani (~orbaxiite) i baral od niv da go
izbrkaat, so slednive zborovi: Da go ispudite toj ~apkan u~itel, toj
Jordan kopil sefi pu{t! [Da go nabrkate toj u~itel ènkar, toa
kopile podveduva~ko pedersko!] (Koneski i Ja{ar-Nasteva 1966:88-
89). Vo isto vreme, tenziite rastea i vo ramkite na slovenskata
zaednica. Urednikot na Carigradski vestnik (br. 55, 6 oktomvri
1851, citiran kaj Dimitrovski i dr., 1978:23) go napadna jazikot na
Konstantinov-Xinot so slednive zborovi: [to se odnesuva do jazi-
kot na g. Jordan, sekoj moè da vidi deka toj e tolku razli~en od na-
{iot pi{an i govoren jazik, {to na ~ovek koj za prvpat go ~ita }e
mu izgleda ne samo nerazbirliv, tuku sosema poinakov.[...] Neka ni
prostat ìtelite na Skopje, zaedno so site onie koi zboruvaat
sli~en jazik; bidej}i tie ne go razbiraat na{iot jazik, ne moàt
nitu da go zboruvaat.
Dimitar Miladinov be{e eden od prvite koj jasno }e insistira
na pravoto na Makedoncite da u~estvuvaat vo sozdavaweto na zaed-
ni~kiot makedonsko-bugarski literaturen jazik (Lunt 1952:367-68).
Toj i negoviot brat bea aktivni kako u~iteli, avtori i sobira~i na
narodni tvorbi: aktivnosti so koi se borea protiv vlijanieto na
elinizmot. Vo 1861 godina Dimitar be{e zatvoren vo Carigrad na
barawe na gr~kiot vladika od Ohrid. Koga negoviot pomlad brat
Konstantin pobrza vo Carigrad za da mu pomogne, i toj be{e zatvo-
ren, i dvajcata po~inaa vo zatvorot vo januari 1862 godina (Mitrev
1962:25).
Vo poslednite deset godini od antifanariotskata borba dojde do
kristalizirawe na makedonskiot nacionalen i jazi~en identitet vo
dve formi: unitarna i separatisti~ka (makedonisti~ka). Unita-
ristite ja prodolìja tradicijata na Dimitar Miladinov, odnosno
zagovaraa edinstven makedonsko-bugarski literaturen jazik {to }e
se vika bugarski, no }e bide baziran, vo pomala ili pogolema mera,
vrz makedonskite dijalekti. Makedonistite smetaa deka formata
{to po~na da ja dobiva bugarskiot literaturen jazik, ve}e premnogu
se razlikuva od makedonskiot govoren jazik za da moàt tie da ja
upotrebuvaat, i zatoa zagovaraa poseben makedonski jazik.
Partenij Zografski (roden vo Gali~nik 1818 - umrel 1875) be{e
najranata vode~ka figura na makedonskite unitaristi. Toj gi napi-
{a prvite makedonski (ili makedonsko-bugarski) u~ebnici (Apo-
stolski 1969a:67) i be{e prviot koj napismeno ja poddrà kauzata za
kompromisen makedonsko-bugarski literaturen jazik, vo eden napis
vo Carigradski vestnik (br. 315, 9 fevruari 1857). I pred toa bea
pe~ateni knigi na makedonski, no onie na Partenij bea prvite {to
}e se obidat da vovedat literaturna norma. Negovite dva u~ebnika
bea otpe~ateni vo Carigrad vo 1857 i vo 1858 godina. Vtoriot u~eb-
nik treba{e da bide prepe~aten vo Solun, no Grcite ne go dozvolija
145
Viktor Fridman
toa (Koneski 1967a:177-78, 181-82). Zna~eweto na u~ebnicite na

Partenij za razvojot na makedonskiot jazik i identitet moè da se
vidi vo reakcijata na Bugarite na negoviot jazik i idei. Vo razli~-
ni napisi {to }e se pojavat vo 1857 i 1858 godina, za Partenij be{e
re~eno deka se zalaga za srbizacija, negoviot jazik be{e nare~en
ka{a od bugarski i srpski (edna razmesa od Blgarski i Srbski),
a samiot toj be{e narekuvan Arnaut (Albanec) koj se obiduva da sos-
tavi bugarska gramatika (Koneski 1967a:188-90). Partenij zamislu-
va{e makedonsko-bugarskiot kompromis da bide baziran na zapad-
niot makedonski, {to toj go upotrebuva{e vo svoite u~ebnici i go
opi{uva{e vo izvesni detali vo napisite {to se pojavija vo
Carigradski vestnik vo 1857 i vo Bugarski kniìci vo 1858
godina.8 Bugarite, me|utoa, zamisluvaa makedonsko-bugarski kom-
promis koj }e se sostoi od prifa}awe na trakisko-meziskiot (isto-
~en) bugarski od strana na Makedoncite (Koneski 1967a:190).
Samoto pojavuvawe na makedonski u~ebnici vo toa vreme ukaùva na
razvojot na nekoja forma na makedonska svest razli~na od bugarska-
ta, a protiveweto i napadite objaveni vo bugarskiot pe~at pokaù-
vaat deka Bugarite bea sosema svesni za separatisti~kite impli-
kacii na takvite manifestacii (Lunt 1972:133; 1984:102).
Me|u 1867 i 1868 godina Dimitar V. Makedonski (roden vo
Embore, Kajlarsko [na gr~ki Ptolemas] 18??, po~inal 1898) objavi
tri u~ebnika. Negoviot jazik be{e blizok do zapadnomakedonskiot
na Partenij, no toj vklu~uva{e i karakteristiki od negoviot
sopstven (isto~en) egejsko-makedonski dijalekt, odnosno reducirawe
na nenaglasenite samoglaski (/e/>/i/, /o/>/u/) (Koneski 1967a:202-203).
8 Vo Bugarski kniìci (Blgarski kni`ki, 1 januari 1858) Partenij

nabrojuva dvanaeset makedonski karakteristiki kako osnova za
literaturniot jazik {to toj go zagovara{e: 1) akcentot pa|a na po~etokot
na zborot; 2) */tj/ */dj/ > /}/ /|/; 3) nenaglasenite a, e, o ne se gubat; 4)
razli~ni refleksi na vokalnite */r/, */l /; 5) tipi~noto slovensko // (jat)
> /e/ sekoga{; 6) /h/ stanuva , /f/ ili /v/; 7) ~lenovite za opredelba od tipot
na -ov, -on, pokraj onoj na -ot; 8) pove}e ostatoci od imenskata deklinacija;
9) imenkite od sreden rod na -e imaat mnoìna na -iwa; 10) treto lice
ednina vo sega{no vreme zavr{uva na -t; 11) prisustvo na glagolski
prilog; 12) tipi~noto slovensko zadno nazalno *& > /a/ ili /o/ (Koneski
1967a:182-184). Partenij, isto taka, preferiral edna pofonemi~na
kirilska ortografija. Vo svojata prva kniga, toj upotrebuva takvi
gali~nizmi kako /o/ za refleksot na *&, treto lice mnoìna vo minato
svr{eno vreme na -e, zamenka za prvo lice mnoìna mie, a za treto lice
ednina sreden rod - tea. Vo svojata vtora kniga, toj se obiduva da upotrebi
pove}e formi od drugite makedonski dijalekti i da gi izbegne gali~nizmi-
te (Koneski 1967a:179-180, 185). Dvanaesette to~ki na Partenij go potkre-
puvaat tvrdeweto na Lant (1953:364, 371) (kako i moeto sopstveno iskustvo
od terenot) deka, iako slovenskite lingvisti~ki granici na Balkanot se
relativni, doma{noto naselenie se opredeluva za izvesni jazi~ni odliki
koi go razlikuvaat nivniot govor od govorot na nivnite sosedi.
146
Spored toa, negovoto ime mora da bide vklu~eno vo spisokot na onie

koi pridonesoa za makedonskiot identitet, objavuvaj}i u~ebnici
koi nastojuvaa da gi sintetiziraat makedonskite dijalekti vo
literaturen jazik.9 Najaktivniot u~enik na Partenij, Kuzman
[apkarev (roden vo Ohrid 1834, umrel 1908), objavi osum u~ebnici
me|u 1868 i 1874 godina; napi{a i u{te tri drugi u~ebnici, koi ne
bea objaveni. Iako po~na kako unitarist, a jazikot na negovite prvi
u~ebnici sodrè{e pove}e isto~nobugarski elementi otkolku onoj
na Partenij, so sekoja kniga negoviot jazik stanuva{e s pove}e
zapadnomakedonski (Koneski 1967a:199-200, 209-210).10
[apkarev se obide da go izbegne sudirot, kako so unitaristite,
taka i so separatistite, i eksplicitno se distancira od separati-
stite vo pe~atenite izjavi. Me|utoa vo praktikata, negovata jazi~na
upotreba i izdava~kite aktivnosti stanaa separatisti~ki i toj
be{e obvinet kako takov vo bugarskiot pe~at po proglasuvaweto na
Egzarhijata, {to go signalizira definitivnoto bugarsko otfrlawe
na makedonsko-bugarskiot jazi~en kompromis. Taka, na primer, vo
odgovorot na eden napis napi{an od [apkarev (Makedonija, 15
juni i 3 juli 1870), Marin Drinov (Makedonija, 31 juli 1870), vo
imeto na Literaturnoto dru{tvo Braila, navede deka noviot bu-
garski literaturen jazik ne moè da prifati nikakov makedonski
kompromis, odnosno deka }e ostane trakisko-meziski. Podocna ista-
ta godina, [apkarev gi ubedi gra|anite na Resen da gi vratat bugar-
skite u~ebnici nare~ani za nivnoto u~ili{te i namesto niv da gi
koristat negovite, makedonskite. Eden od rezultatite na ovoj poteg
be{e edno anonimno pismo vo carigradskoto spisanie Pravo (30
noemvri 1870), vo koe jazikot na u~ebnicite na [apkarev be{e
napadnat kako nebugarski, ili barem kako nedovolno bugarski, kako
~ist ohridski dijalekt koj smrdi na albanizam i elinizam. Avtorot
9 Vo svojata Kratka svja{tena istorija za u~ili{tata po Makedonija (na

makedonsko nare~ie) (Carigrad, 1867), Makedonski gi poistovetuva
modernite Makedonci so anti~kite Makedonci i gi oddeluva od Bugarite,
{to e narodno veruvawe koe se pojavuva i kaj Pulevski (Koneski 1986:206-
207). Iako su{tinata na veruvaweto ne e vo soglasnost so istoriskata
stvarnost, negovoto postoewe svedo~i za ~uvstvoto kaj Makedoncite kon
sredinata na devetnaesettiot vek deka se ne{to drugo od Bugarite (Lunt
1984:109).
10 Nekoi od odlikite na jazikot na [apkarev se slednive: 1) ohridski
refleks za *// ({va), zatoa {to e kako vo bugarskiot; 2) prvo lice ednina
sega{no vreme zavr{uva na -m samo za a-grupata (begam, nasproti kaà); 3)
glagolski grupi kako vo ohridskiot govor, so otsustvo na i-grupata; 4)
ohridski glagolski prilozi na -{tem; 5) bugarska ortografija i relativni
zamenki; 6) pogre{na upotreba na e, no to~na upotreba na h; 7) mnogu
rusizmi i crkovnoslovenizmi, kako i kaj Partenij, no ~esto i so turcizmi
kako pojasnuvawe, kako na primer: vazduh hava (Koneski 1967a:210-12).
147
Viktor Fridman
odi dotamu {to go obvinuva [apkarev, vele}i deka ovoj rekol:

Edvam se oslobodihme od Grcite, sega pak [opje li da staneme?
(Sazdov 1975a:22).11 O~igledno e deka avtor na anonimnoto pismo
bil sopstvenikot na kniàrnicata vo Veles, koja mora{e da gi
primi nazad bugarskite u~ebnici vrateni od gra|anite na Resen.
Ova, moè da se kaè, go definira [apkarev kako makedonist, iako
toj i ponatamu zagovara{e kompromis vo svoite novinski dopisi
(Koneski 1967a:223-25, 228-31; Sazdov 1975a:22-23). U~ebnicite na
[apkarev bea primeni so entuzijazam i gi zamenija gr~kite
u~ebnici vo centralna i ju`na Makedonija. Roditelite pove}e gi
sakaa u~ebnicite na [apkarev, otkolku bugarskite knigi, za{to
moèa da gi razberat koga nivnite deca ~itaa na glas (Koneski
1967a:204).
Vo 1871 godina prviot crkoven sobor na Bugarskata egzarhija se
obide da gi isklu~i makedonskite pretstavnici, velej}i deka tie }e
se obidat da ja preselat Egzarhijata vo Ohrid, ili deka }e se obidat
da sozdadat posebna hierarhija, ili deka tie ne se Bugari, tuku
Aromani (Cincari).12 Vo 1872 godina, po osnovaweto na Egzarhi-
jata, Bugarite javno usvoija stav deka makedonskiot jazik e degeneri-
ran dijalekt i deka Makedoncite treba da nau~at bugarski (Lunt
1953:369-70; Koneski 1967a: 51). Narednata godina, Venijamin
Ma~ukovski sobira{e pretplatnici za pe~atewe na svojata Ma-
kedonska gramatika, no reakcijata na bugarskiot pe~at vo Carigrad
go spre~i nejzinoto izleguvawe (Koneski 1967b:34; Lunt 1953: 369).
Najran poznat dokument so izrazito separatisti~ki karakter e
edno pismo napi{ano od u~itelot Nikola Filipov od Bansko vo
Pirinska Makedonija, do bugarskiot filolog Najden Gerov vo 1848
godina. Vo pismoto, Filipov go izrazuva svoeto nezadovolstvo pora-
di upotrebata na isto~niot dijalekt na bugarskiot jazik vo litera-
turata i vo u~ebnicite (Apostolski 1969a:67). Stefan. K. Salgan-
xiev, vo svoite memoari citirani kaj Koneski (1967a:205-206), ja
11 Etnografski, terminot [op se odnesuva ili na Bugarite od selata vo

neposredna blizina na Sofija ili, alternativno, na Slovenite vo regionot
grubo definiran me|u Sofija, Ni{, Radovi{ i Blagoevgrad (Gorna
Xumaja). Zborot ima i sekundarno potcenuva~ko zna~ewe na prost sela-
nec. Tuka e upotreben za da go potceni isto~nobugarskiot standard od
zapadnomakedonska gledna to~ka.
12 Cincar varira vo svojata konotacija od neutralna do pejorativna. Taa
~esto se odnesuvala na urbanite Vlasi, od koi mnogumina bea so gr~ki
identitet. Odrekuvaweto na makedonskiot identitet, so tvrdeweto deka
tie se vsu{nost Vlasi prodolùva i do denes. Vo 1997 godina bev
informiran od eden diplomatski izvor deka albanski oficijalni pret-
stavnici mu kaàle deka vo Albanija nema Makedonci, deka tie se
vsu{nost Vlasi.
148
opi{uva situacijata vo docnite 1860-ti vo Solun, koga bil ispraten

tamu da go ureduva vesnikot Seqanik:
V tova vreme be zavel on vtar, na otdavna zamislenit plan ot
wakoi u~iteli iz zapadna Makedoni, spored koito Makedonskata
mlade` da se ograni~i da se u~i i razviva izkl~itelno na Make-
donskoto nare~ie i za ta cel bha zapo~nali da izdavat i izdadoha
nkolko u~ebnici na tova nare~ie... (Koneski 1967a:205).
[Vo toa vreme duva{e onoj veter na odamna zamisleniot plan na
nekoi u~iteli od zapadna Makedonija, spored koj makedonskata mla-
dina treba da se ograni~i na u~ewe i da bide obrazuvana isklu~ivo
na makedonskiot dijalekt i za taa cel bea zapo~nale da izdavaat i
izdadoa nekolku u~ebnici na toj dijalekt...]
Toj prodolùva, citiraj}i eden od u~itelite koj rekol: s ne
sum ni bugarin, ni grk, ni cincarin; jas sum ~isto makedonic...
(Koneski 1967a: 206)
Me|utoa, najraniot pe~aten izraz na poseben makedonski identi-
tet za koj znaeme datira od 1875 godina. Negov avtor e samoukiot yi-
dar \or|i Pulevski (roden vo Gali~nik 1838 - po~inal vo 1894).
Me|u 1873 i 1880 toj objavi tri u~ebnika i se obide da vnese
makedonsko-bugarski kompromis vo niv (Lunt 1953:368; Koneski
1967a:257).13 Eksplicitnite separatisti~ki navodi na Pulevski
zasluùvaat da bidat citirani tuka:
Nesme samo mije toku slavjani se, i Rusi, i Poqaci i êsi i
Srbi i Slovaci i Bugari i Hrvati i od site ovde re~eni, narodi
jazikod im je slavjanski [...] Narod se veqid, qudi koji se od eden rod
i koji zboruvajed ednakov zbor, i koji, ìvuvajed i drugarad eden, so,
drugi, i koji, imajed, jednakvi, obi~aji i pesni i veseqa, tije qudite
ji vikajed narod a mesto, vo koje ìvuvad, narod, se veqid ote~estvo,
od toi, narod. Taka i Makedoncive se narod i mestovo wivno je Ma-
kedonija (Pulevski 1875: 48-49).14
13 Pulevski nastojuval da upotrebuva naddijalekten jazik, no bidej}i bil

samouk, negoviot jazik stradal od nedoslednosti, kako {to se glagolskite
prilozi na -e}i, -je{ti i -je{~i. Toj upotrebuval takvi gali~ki crti kako
/o/ za refleksot *&, treto lice mnoìna minato svr{eno vreme na -(j)e i
zbor~eto }a za idno vreme. Vo svojata gramatika od 1880, toj go
protivstavil makedonskiot, kogo go narekuval na{inski ili slavjano-
makedonski, na bugarskiot i na srpskiot vrz fonolo{kite i leksi~kite
osnovi. Dotoga{ toj ve}e bil vo sostojba da pravi razlika me|u gali~kiot
refleks za *// i mnogu povoobi~aeniot makedonski refleks /a/ (Koneski,
1967a:258-60).
14 Po ovoj del sleduva rasprava za nacionalanoto samoopredeluvawe.
Pulevski vo svojot predgovor mu izrazuva lojalnost na Sultanot, no
paralelnata pozicija tuka moè da se zeme kako povik za makedonska
nezavisnost.
149
Viktor Fridman
Samiot Pulevski se obide da napi{e makedonska gramatika, prva

od toj vid, Slavjano-naseljenski makedonska slogalnica re~ovska
(Gramatika na jazikot na makedonskoto slovensko naselenie, So-
fija, 1880). Bidej}i Pulevski ne be{e dovolno obrazovan za taa
zada~a, negovata gramatika ostanuva samo kako izraz na te`nenieto
za makedonski literaturen jazik (Koneski 1967a:257, 260).
Eden drug u~ebnik {to treba da se spomne tuka be{e objaven vo
1889 godina vo Carigrad od Stojan Novakovi}, koj otpe~ati 7.000
primeroci. Dve tretini od nego bea napi{ani na makedonski, a edna
tretina na srpskohrvatski. Namerata mu be{e da se bori protiv
bugarskata propaganda i da gi promovira srpskite interesi, no na-
brgu ja napu{ti celata zamisla od strav deka }e predizvika make-
donski nacionalen separatizam (Koneski 1959:15).
Ako se isklu~i u~ebnikot na Novakovi}, moè da se nabrojat
u{te {esnaeset u~ebnici otpe~ateni me|u 1857 i 1880 godina od
Partenij, Makedonski, [apkarev i Pulevski. Moàt da se citiraat
i drugi trudovi i da se imenuvaat drugi aktivisti, kako Rajko
@inzifov i Grigor Prli~ev (vidi: Koneski 1967a:168), no za
razvojot na makedonskiot identitet osobeno zna~ajni bea u~ebnici-
te za koi raspravame tuka. Tie bea direktno povrzani so makedon-
skiot separatizam, bidej}i gi u~ea decata na eden jazik poblizok do
onoj na nivnite roditeli i razli~en od onoj {to proizleguva{e od
novata bugarska norma. Tie pokaùvaat deka ne mislele site
Makedonci za sebe deka se Bugari i deka makedonskoto pra{awe
po~nalo da se razviva mnogu decenii pred Berlinskiot kongres
(Apostolski 1969a:67-69).15 Naredniot period od razvojot na make-
donskiot jazik i nacionalizam be{e period na spisanija, orga-
nizacii, potpaluva~ka literatura i vostanija, a ne na u~ebnici i na
kompromisi.
III. OD 1878 DO 1944

So osnovaweto na Bugarija kako avtonomno kneèvstvo na krajot
na Rusko-turskata vojna vo 1878 godina, be{e sozdadena situacija vo
koja Grcija, Srbija i Bugarija imaa svoi oddelni avtokefalni
crkvi, literaturni jazici, politi~ka nezavisnost i pretenzii kon
dopolnitelni teritorii od ona {to s u{te be{e evropska Tur-
15 Barker (Barker 1950:7) pi{uva: Makedonskoto pra{awe be{e sozdadeno

koga vo 1870 godina Rusija izvr{i uspe{en pritisok vrz Turcija da dozvoli
formirawe posebna Bugarska pravoslavna crkva, ili Egzarhija, so
ovlastuvawa {to }e se protegaat i nad delovi od turskata provincija
Makedonija, Takviot priod gi ignorira prethodnite nastani me|u samite
Makedonci.
150
cija.16 Ovie teritorijalni pretenzii se preklopuvaa tokmu vo

Makedonija, teritorija koja{to, vo razli~ni periodi vo sredniot
vek, vleguvala vo granicite na gr~kata (vizantiskata), srpskata i
bugarskata imperija. Spored toa, sekoja od trite zemji be{e aktivno
angaìrana so propaganda na makedonskata teritorija, po~nuvaj}i
od u~ili{ta i publikacii, do ubistva i paleì, vo nastojuvawe da go
ubedat slavofonskoto hristijansko naselenie, koe pretstavuva{e
mnozinstvo vo pogolemiot del od ovoj kompleksen, multietni~ki i
multikulturen region, da ja prifati nivnata crkva, jazik i - na
krajot - suverenitet.17
Vo toa vreme, golem broj Makedonci emigriraa od Osmanskata
Imperija vo {totuku osamostoena Bugarija, kade {to se obiduvaa da
formiraat literaturni dru{tva. Na primer, vo Sofija vo 1888
godina \or|i Pulevski go osnova Slavomakedonskoto literaturno
dru{tvo, no toa be{e rastureno od vlastite, a nekoi od negovite
~lenovi bea zatvoreni. Vo vtorata polovina od 1891 godina vo
Sofija be{e osnovano Literaturnoto dru{tvo na mladi Makedonci
od edna grupa intelektualci, me|u koi i idnite voda~i na makedon-
skoto revolucionerno dvièwe, kako {to se Konstantin (Kosta)
[ahov (pretsedatel), Petar Pop-Arsov, Naum Tufek~iev, Andrej
Qap~ev, Toma Karajovov i barem u{te desetina drugi (Ristovski
1973:143). Dru{tvoto izdade svoe spisanie, Loza, vo 1892 godina,
koga be{e rastureno li~no od bugarskiot premier Stambolov i
povtorno formirano vo 1894 godina po padot na Stambolov, no ne
trae{e dolgo (sporedi: Perry 1988:35-36). Iako Misirkov (1903:71)
pi{uva deka celta na organizacijata bila da se oddelat interesite
na Makedoncite od bugarskite [interesi], so izdigawe na eden od
makedonskite dijalekti na nivo na literaturen jazik za site
Makedonci, samo prviot od vkupno {estte broja na Loza be{e
jazi~no razli~en od bugarskiot,18 a stavot izloèn vo nego be{e vo
16 Pogolemiot del od Makedonija i Trakija, Turcija $ gi otstapi na

Bugarija vo 1878 godina, spored uslovite od Sanstefanskiot dogovor (na
turski Yeil Ky) vo mart, a vo juni $ bea povtorno vrateni na Turcija so
Berlinskiot dogovor. Ponekoga{ se tvrdi deka ako Makedonija ostanela
pod Bugarija, makedonskiot separatizam nikoga{ nemalo da se razvie, no
makedonskiot separatizam po~na mnogu pred 1870 godina.
17 Romanija, isto taka, gi promovira{e svoite interesi vo Makedonija
me|u vla{koto naselenie, a i Albancite imaa teritorijalni pretenzii vrz
del od Makedonija (Dako 1919: naslovna ilustracija). Me|utoa, nitu edno od
ovie dve barawa ne se ni obide da ja definira nacionalnosta na slavo-
fonskoto naselenie.
18 Me|u svojstvenite odliki be{e upotrebata na makedonskiot odreden
~len -ot, makedonskite leksi~ki karakteristiki i fonemi~nata kirilska
ortografija (bugarskiot, kako i ruskiot, ima morfofonemi~na ortogra-
fija).
151
Viktor Fridman
polza na makedonsko-bugarskiot dijalekten kompromis (Koneski

1967b:38-39; Ristovski 1966b:12). Me|utoa, faktot deka dru{tvoto
ima{e eden javen ustav, publikuvan vo Sofija, i eden taen, pe~aten
vo Romanija, navestuva deka nivnata jazi~na upotreba trebalo da
ostavi vpe~atok deka tie se unitaristi, iako vsu{nost bea separa-
tisti. Spisanieto be{e èstoko napadnato vo bugarskiot pe~at
kako separatisti~ko i izgleda deka primarniot fokus na grupata
bil pove}e politi~ki otkolku jazi~en (sporedi: Ristovski 1973;
Perry 1988:35-36). Dru{tvoto ne ostana bez rezultat. Vo 1893 godina
vo Belgrad be{e osnovano studentskoto dru{tvo Vardar, a vo
Solun, Makedonskiot centralen revolucioneren komitet (podocna
nare~en Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija -
VMRO).19 Vardar be{e direkten odgovor na Loza i vo nego
~lenuvaa: Krste P. Misirkov (roden vo Postol, na gr~ki Pela, vo
1874, umrel 1926) i Dimitrija ûpovski (roden vo Papradi{te 1878 -
umrel 1940), koi prvi po~naa da gi razvivaat svoite makedonisti~ki
idei vo toa vreme (Ristovski 1973:143-48).
Makedonistite sproveduvaa zna~ajni lingvisti~ki aktivnosti i
na drugi mesta. Vo 1886 godina, ~etvorica ~lenovi na Tajniot
makedonski komitet (osnovan taa godina vo Sofija) - Temko Popov,
Naum Evro, Kosta Grup~e i Vasil Karajovov - vodea razgovori so
srpskata vlada vo Belgrad kade {to predloìja vladata da go
finansira pe~ateweto materijali na makedonski jazik i ispra}awe-
to u~iteli vo Makedonija.20 Vo 1887 godina, Grup~e i Evro se obi-
doa da izdadat eden makedonski vesnik vo Carigrad, a vo 1888 go pod-
gotvija tekstot za eden bukvar i go ispratija vo Belgrad, no ovie
proekti bea spre~eni pred da bidat objaveni. Sli~na sudbina go
snajde i obidot na Despot Boòvi} za objavuvawe makedonski bukvar
vo 1879 godina, iako spisanijata Vardar Kalendar (Viena 1879) i
Golub Kalendar (Carigrad 1889) bea objavuvani na eden poseben
makedonski jazik so cel da se {iri srpska propaganda (Ristovski
1966a:12, 1973; Stamatoski 1986: 94-96).
Na 22 avgust 1892 godina, odborot na parohiskoto u~ili{te vo
Kostur (na gr~ki Kastorja) go prifati predlogot na edna grupa od
{estmina u~iteli, koi prethodno tajno se sostanale, i se soglasi da
gi ukine i bugarskiot i gr~kiot jazik i da go vovede makedonskiot
kako nastaven jazik vo gradskoto u~ili{te vo u~ebnata 1892/93. Od
trojca u~iteli be{e pobarano da sostavat gramatika i re~nik,
19 Vnatre{na se odnesuva{e na vnatre vo Osmanskata Imperija. Vidi:

Peri (Perry 1988:40-41, 221) za detali za imeto.
20 Srpska strategija protiv bugarskata propaganda be{e poddr{kata na
makedonskiot separatizam. No, bidej}i ne moè{e da go kontrolira ova
dvièwe, Srbija se vrati na tvrdeweto deka Makedoncite se ju`ni Srbi,
isto kako {to Bugarite tvrdea deka tie se zapadni Bugari, a Grcite (vrz
osnova na religijata i teritorijata), deka se Grci.
152
zada~i koi o~igledno ve}e bea vo tek. Me|utoa, do 18 septemvri,

gr~kiot vladika uspea da go ubedi turskiot kajmakam na Kostur da gi
zatvori i u~ili{teto i edinstvenata crkva vo gradot koja upotre-
buva{e slovenska liturgija. Bugarskiot pretstavnik od Plovdiv
(Atanas [opov) go ubedi parohiskiot odbor da go usvoi bugarskiot
literaturen jazik, stravuvaj}i deka }e gi izgubat i crkvata i u~ili-
{teto od Grcite. Edinstvenata dokumentacija {to ja imame za ovoj
incident e sodràna vo telegramite do srpskoto Ministerstvo za
nadvore{ni raboti vo Belgrad od srpskiot konzul vo Bitola (Mo-
nastir), koj se obiduval da go prenaso~i tekot na nastanot vo srpska
polza, no ne uspeal vo toa (Andonovski 1985a).
Na 28 oktomvri 1902 godina, Dimitrija upovski, Krste Misir-
kov i 17 drugi studenti i intelektualci potpi{ale eden dokument
so koj se osnova Slavomakedonsko nau~no-literaturno dru{tvo vo
St. Petersburg. ^lenot 12 od statutot na Dru{tvoto, {to bil napi-
{an na ruski, glasi: Razgovorite vo Dru{tvoto }e se vodat na make-
donski jazik (slavomakedonski); i izve{taite i protokolite }e
bidat pi{uvani na istiot jazik (Lape 1965:200). Po neuspehot na
Ilindenskoto vostanie vo avgust 1903, Misirkov, koj se be{e vratil
vo Makedonija od St. Petersburg za da u~estvuva vo vostanieto, ved-
na{ se vrati nazad vo Rusija i odrà serija od tri predavawa pred
Dru{tvoto za nastanite vo Makedonija, za potrebata od makedonska
nezavisnost i za razli~nosta na Makedoncite od Srbite, Bugarite i
Grcite. Vo noemvri istata godina toj zamina vo Sofija za da ja
podgotvi za pe~at knigata {to gi sodrè{e ovie predavawa i u{te
dve drugi: Za makedonckite raboti. Knigata se pojavi vo Sofija vo
dekemvri 1903 godina, no be{e uni{tena vo pe~atnicata u{te pred
da bide distribuirana, i bea spaseni samo nekolku primeroci.21
Misirkov be{e proteran od Bugarija i toj se vrati vo Rusija (Lunt
1953:370). Za makedonckite raboti be{e odgovor na Misirkov na
neuspehot na Ilindenskoto vostanie (Koneski 1967b:41) i pretstavu-
va ideolo{ka kulminacija na razvojot na makedonskiot nacionalen
i jazi~en identitet vo devetnaesettiot vek. Kako ilustracija na ova,
eve go posledniot pasus od knigata:
1, Prilepcko-bitolckoto nare~je za literaturen jazik, kao
jednakvo daleko i ot srbckijot i bugarckijot jazici, i centralno
vo Makedonija.
2, Foneti~nijot pravopis ... so mali otstapki na
etimologijata i
3, re~ni~nijot materijal da jet sobrajn'e ot site makedoncki
nare~ija (Misirkov 1903:145).
21 Spored Xambaz (1946:v), knigata ja uni{til probugarskiot Vrhoven

makedonski komitet (vrhovistite) predvoden od Boris Sarafov, a spored
Lant (Lunt 1953:370), toa go storila bugarskata policija.
153
Viktor Fridman
Misirkov ja zavr{uva knigata so povik da se vostanovi makedon-

ski literaturen jazik upotrebuvaj}i gi bukvalno istite principi do
koi se dojde kone~no vo 1944 godina, me|utoa bez eksplicitno povi-
kuvawe na negovata rabota.22 Za makedonckite raboti ne moè{e
da izvr{i pogolemo vlijanie vo Makedonija me|u dvete svetski
vojni, bidej}i site osven nekolku primeroci bea uni{teni; vtoroto
izdanie ne se pojavi s do 1946 godina. Ne e poznato dali vo Makedo-
nija ima nekoj primerok od prvoto izdanie, no pisatelot Kole
Nedelkovski najde eden primerok vo dràvnata biblioteka vo
Sofija (Koneski 1967b:44).
Vo periodot me|u Ilinden i krajot na Prvata svetska vojna,
uslovite za ìvot vo Makedonija se dvièa od te{ki do ko{marni.
Pove}eto od intelektualnite aktivnosti se odvivaa nadvor od zem-
jata, glavno vo Sankt Petersburg, odnosno vo politi~koto spisanie
Vardar, koe, kako i Za makedonckite raboti, be{e pe~ateno na
eden makedonski jazik mo{ne blizok na sovremenata literarna
norma (Ristovski 1966a, 1996:71; Nihtinen 1992), i Makedonski
Golos (Makedonski glas) (Sazdov 1975b) {to se izdava{e na ruski
jazik. Znaeweto za makedonskite nacionalni i jazi~ni aktivnosti
od devetnaesettiot vek be{e potisnato, barem delumno, kako rezul-
tat na politikata za eliminirawe na svesta za nivnoto postoewe.
Ristovski (1973:142) se àli deka mnogu od detalite za makedonskiot
intelektualen razvoj od devetnaesettiot vek i ponatamu gri`livo
se ~uvaat vo dràvnite arhivi vo Sofija, i toa trae i denes.23 Pa,
sepak, onie spisanija i memoari {to se za~uvani ukaùvaat deka
makedonskata inteligencija bila aktivna vo potragata po svojot
identitet i, kako {to }e vidime podolu, deka ovoj identitet po s
22 Jazikot na Misirkov ima{e pomalku zaedni~ki crti so srpskiot

literaturen jazik i so bugarskiot literaturen jazik otkolku {to gi ima
sovremeniot makedonski literaturen jazik, {to go obezvrednuva tvrdeweto
deka kodifikatorite na moderniot makedonski jazik se rakovodele samo od
principite za maksimalno diferencirawe (na pr., Skendi 1980:53). Sledni-
ve crti na jazikot na Misirkov se ilustracija za toa: 1) /{~/ kako refleks
na */tj/ nasproti literaturnoto /}/; 2) intervokalnoto /v/ se gubi nasekade,
na pr., osnoa~ nasproti literaturnoto osnova~; 3) /jnj/ nasproti
literaturnoto /w/, kako vo glagolskite imenki na -we; 4) tretoto lice
ednina vo sega{no vreme na -t, nasproti literaturnoto -; 5) brojni
neologizmi (Koneski 1967b:43). Ortografijata na Misirkov e vo osnova
ista kako i sovremenata, so isklu~ok na bukvata <> za etimolo{koto * %
(Ristovski 1966a:56). (Ova be{e otstapka na etimologijata od to~ka dva od
citiraniot paragraf).
23 Endrju Rosos, Univerzitet Toronto: li~na komunikacija bazirana na
iskustvo.
154
izgleda se pro{iril mnogu podaleku otkolku {to generalno se

priznava.24
Ako go svrtime na{eto vnimanie od Makedoncite kon
Zapadnoevropejcite, koi odigraa isklu~itelna uloga vo re{avaweto
na nivnata sudbina i pretstavuvawe, }e vidime deka ovie, vtorive,
po~naa da stanuvaat svesni za etnolingvisti~kata raznolikost na
Jugoisto~na Evropa pribli`no istovremeno koga lu|eto koi
ìveeja tamu po~naa da go menuvaat svojot identitet od religiski vo
lingvisti~ki, odnosno vo po~etokot na devetnaesettiot vek (vidi:
Wilkinson 1951:10-11). Do sredinata na devetnaesettiot vek, Evropej-
cite ve}e pravea etnografski karti na Balkanot vtemeleni vrz
sfa}awata za lingvisti~kite klasifikacii od toa vreme. Vil-
kinson tvrdi deka formiraweto na Egzarhijata go predizvikalo
po~etokot na srpskite aspiracii sprema severna Makedonija, i
pi{uva deka srpsko-bugarskata etnografska karanica u{te ne
bila po~nata pred Konferencijata vo Carigrad vo 1876 (Wilkinson
1951:61-63). Vrz osnova na mapata na Gop~evi} od 1885 godina, toj
pi{uva: Nikoj pred 1885 godina, so isklu~ok na nekolkumina dis-
kreditirani srpski {ovinisti, kakov {to e M.S. Milivojevi}, ne
veruva{e deka Srbite se navistina zna~ajno malcinstvo ju`no od
Sar [sic] Planina (Wilkinson 1951:102). Me|utoa, istraùvaweto na
drugi izvori, pokraj etnografskite karti, pokaùva deka srpskiot
interes vo Makedonija e postar od formiraweto na Egzarhijata.25
Spored Vilkinson (Wilkinson 1951:105), vtoroto izdanie na
mapata na N.S. Zarjanko objavena od V.V. Komarov vo Sankt
Petersburg (1890) - koja Ristovski (1973:140) ja opi{uva kako prva
{to ja priznava posebnosta na Makedoncite so toa {to im dava poi-
nakva boja od onaa na Srbite i na Bugarite - gi ostavi Makedoncite
bez posebna boja, odnosno ni srpska, ni bugarska, kako rezultat na
pretenziite na srpskite etnografi. Lamu{ (Lamouche 1899:23-24)
napi{a deka Makedoncite ne se ni Srbi, ni Bugari, no zaklu~uva,
vrz osnova na pretpostavkata deka jazikot e edinstveniot nepobiten
indikator na nacionalnosta, deka Makedoncite se Srbi ako zboru-
24 Faktot deka podocna vo ìvotot, razo~aran od podelbata na Makedonija

i od situacijata vo Vardarska Makedonija pod Srbija, Misirkov
objavuva{e probugarski knigi, e irelevanten vo odnos na faktot deka vo
po~etokot na vekot toj be{e silen i jasen zagovornik na makedonskiot
jazi~en i etni~ki identitet. Vidi: Nihtinen (1995) i Lunt (1984:107-108) za
izbalansirana procenka.
25 Stefan Verkovi} bil ispraten od srpskata vlada vo Makedonija vo 1862
godina. Negovata primarna zada~a bila krevaweto na slovenskata svest kaj
slavofonskoto selanstvo vo Makedonija za da se bori protiv elinizaci-
jata. Pra{aweto dali tie }e se izjasnat kako Srbi ili Bugari treba{e da
bide ostaveno za posle, po nivnoto osloboduvawe (Verkovi}: 1985:334-36),
{to zna~i deka toa bilo smetano za va`no pra{awe.
155
Viktor Fridman
vaat srpski i Bugari ako zboruvaat bugarski. Me|utoa, Gavrilovi}

(1904:516), pravej}i pregled na dramskite dela napi{ani i postaveni
na scena vo Srbija od Vojdan êrnodrinski, gi opi{uva piesite
kako makedonski drami na makedonski jazik i prodolùva, pred
nas gi imame po~etocite na edna nova, ~etvrta ju`noslovenska
literatura (citirano kaj Dimitrovski 1978:29).
Vilkinson (Wilkinson 1951:151) mu oddava priznanie na srpskiot
geograf Jovan Cviji} deka ja sfatil idejata za 'Makedoncite' i
deka na ona {to prvobitno bilo politi~ka etiketa, mu dal etni~ko
zna~ewe. O~igledno, Vilkinson znael ne{to za deloto na Misir-
kov (1903), {to go citira na istata stranica kako statija od nekoj
Missinko pod naslov Des Affaires Macdoniennes (sic). Vilkinson na
nekoj na~in go previde jasniot etni~ki karakter na tezite na
Misirkov, {to ostava somnevawe dali toj voop{to ja pro~ital
knigata. Ona {to e neverojatno za ovoj i za mnogu drugi izve{tai za
po~etnite godini na formiraweto na makedonskiot identitet, e ot-
sustvoto na glasovite na samite Makedonci, koi, ako voop{to i se
slu{nale, bile izvrteni ili otfrleni. Braun (Brown 1996) otkril
zapisnici na amerikanskata Slu`ba za imigracija, koi svedo~at za
faktot deka me|u 1900 i 1906 godina imigrantite koi pristignuvale
od Makedonija, toga{ s u{te osmanska Turcija, se narekuvale
sebesi Makedonci, a svojot jazik makedonski. Duri po interven-
cijata na amerikanskite eksperti, klasifikacijata Makedonec
bila eliminirana od dokumentite za imigracija, a samoproglasenite
Makedonci bile zapi{uvani kako Bugari, Srbi ili Grci.
Postojat ukaùvawa od drugi patopisci od istiot period deka
me|u ruralnoto naselenie ve}e bil ra{iren eden poseben makedon-
ski identitet i deka toj ne bil ograni~en na zanemarliv broj inte-
lektualci (Troebst 1994:104, 124). Da go zememe za primer sledniov
pasus od Apvord:
Na vtoriot den od mojot prestoj vo Vodena otidov na ekskur-
zija so g. Kalopatakes vo dve sela.[...] Vo Vladovo, prvoto selo,
stignavme po dva ~asa javawe. [...] Pobarav da go povikaat ~ovekot koj
izgleda be{e vode~ki ~ovek na toa mesto i toj dojde vo straàrskata
ku}i~ka i slobodno odgovori na moite pra{awa vo prisustvo na eden
turski kapetan. [...] Pra{av na koj jazik zboruvaat tie, a mojot gr~ki
preveduva~ nevnimatelno prevede: na bugarski. A ~ovekot vsu{-
nost re~e makedonski! Jas go svrtev vnimanieto kon toj zbor i sve-
dokot objasni deka toj ne go smeta selskiot dijalekt {to se upotre-
buva vo Makedonija za ist so bugarskiot jazik i odbi da go nare~e so
toa ime. Toa be{e makedonski, zbor {to toj go izgovara{e vo nego-
vata slovenska forma - makedonski... (Upward 1908:202-204).
Podelbata na Makedonija so Bukure{kiot dogovor na krajot na
Vtorata balkanska vojna vo 1913 godina, {to be{e potvrdena so mali
izmeni vo polza na Srbija vo 1919 godina, po zavr{uvaweto na
156
Prvata svetska vojna (Dogovorot od Neji), pretstavuva{e ogromno

unazaduvawe za razvojot na makedonskiot jazik i identitet (Koneski
1967b:44-45). Uslovite bea nesomneno najlo{i vo Grcija, kade {to
u~itelite ponekoga{ gi ma~ea decata {to zboruvaa makedonski vo
u~ili{tata (odnosno, jazicite im bea trieni so luta piperka, ili
bodeni so igli; Risteski 1988:102). Tamu nema{e publikacii na
makedonski jazik;26 a vo 1938 godina duri i zboruvaweto makedonski
privatno be{e proglaseno za kriminalen ~in (Apostolski 1969b:
271-72; Risteski 1988: 97-102). Vo Srbija i vo Bugarija be{e dozvole-
no ograni~eno izdava{tvo na makedonski jazik (kako srpska, odnos-
no bugarska literatura na dijalekt) i dodeka decata bea podloùva-
ni na voobi~aeni telesni kazni zatoa {to zboruvaat dijalekt na
u~ili{te (spored moite prijateli, u~itelite gi tepale), takviot
tretman samo pomogna da se potvrdi ~uvstvoto kaj narodot deka ma-
kedonskiot e poseben jazik.
Vo celiot me|uvoen period, na Balkanot i na drugi mesta se
vode{e polemika za nacionalnosta i za jazikot na Makedoncite.
Lingvistite bea po~nale da gi prou~uvaat makedonskite dijalekti
u{te vo devetnaesettiot vek, no debatata okolu nivnoto klasifici-
rawe se zasili po Prvata svetska vojna.
Vajgand (1924:67-76), so odobruvawe citiran kaj Vilkinson (1951:
331), go pretstavuva bugarskoto gledi{te, koe ja ima{e voenata
poddr{ka na Germanija za vreme na Prvata svetska vojna (Wilkinson
1951:327). Vajgand tvrdi, vrz osnova na morfolo{kite inovacii i
nekoi fonolo{ki karakteristiki, deka das makedonische nur als ein
bulgarischer dialekt autgefasst weden kann. (Weigand 1924: 75-76). Beli}
(Beli 1919:250) go pretstavuva srpskoto gledi{te, tvrdej}i deka
severnite i centralnite makedonski dijalekti se vo osnova srpski,
dodeka ju`niot e vo osnova bugarski. Toj go bazira ova tvrdewe re~i-
si celosno na refleksite na op{toslovenskite */tj/, */dj/ vo Makedo-
nija, odnosno vo severnite i centralnite /}/, /|/, ju`nite /{~/, /`x/.
Meje (Meillet 1918:168) pi{uva deka makedonskite dijalekti ne sont
ni vraiment serbes ni vraiment bulgares. Vo prodolènie pi{uva:
Vsu{nost, tie ne $ pripa|aat na niedna od dvete grupite koi gi os-
poruvaat. Politikata }e ja opredeli lingvisti~kata idnina na Ma-
kedonija (moj prevod).
Vo 1938 godina, se pojavija tri teksta od trojca istaknati lin-
gvisti slavisti vo tri razli~ni zemji, koi se zalagaa za nezavisen
26 Vo soglasnost so ~len 9 od Dogovorot vo Sevr (10 avgust 1920) {to se

odnesuva na jazi~nite prava na malcinskoto naselenie vo Grcija, tri~lena
komisija sostavi eden makedonski bukvar, nare~en Abecedar, otpe~aten
vo Atina vo 1925 godina, koj koriste{e latini~na ortografija i be{e
baziran na dijalektite {to se zboruvaa me|u Bitola i Lerin (Florina), no
knigata nikoga{ ne be{e upotrebena, a pove}eto primeroci bea uni{teni
(Andonovski 1985b:XIII; Apostolski 1969b:250-53).
157
Viktor Fridman
status za makedonskiot vis--vis srpskiot i bugarskiot jazik (Skendi

1980:37). Imaj}i ja predvid prirodata na izdava{tvoto vo porane{-
niot Sovetski Sojuz, Bern{tejn (Bern{ten 1938) go izrazuva ofi-
cijalnoto rusko i sovetsko priznavawe na makedonskiot kako jazik
razli~en i od bugarskiot i od srpskiot. Malecki (Maecki 1938:142-
43, citiran kaj Lunt 1984:93 i kaj Dimitrovski 1978:33), koj vr{el
obemni terenski istraùvawa vo Makedonija, napi{a deka makedon-
skite dijalekti ne se ni ekskluzivno srpski ni bugarski; tuku pove-
}eto od niv pretstavuvaat poseben dijalekten tip (koj moè da se na-
re~e makedonski jazik), vrzan so mo}ni srodni~ki vrski i so dvata
spomenati jazika. Makedonskiot jazik e vrskata me|u srpskiot i bu-
garskiot, i negovoto priklu~uvawe samo kon edniot od niv, od lin-
gvisti~ka gledna to~ka, e neosnovano. Vajan (Vaillant 1938:119) pi{u-
va deka mnozinstvoto slavisti se soglasuvaat deka makedonskiot ja-
zik e del od makedonsko-bugarskata grupa, podloèn na dolgotrajno
vlijanie na srpskiot. Toj naveduva brojni fonolo{ki belezi koi go
povrzuvaat makedonskiot pove}e so bugarskiot otkolku so srpskiot
jazik, kako {to e sudbinata na jerovite i jusovite, sekvencata /v/+temno
jer, i vokalnoto /l/, i prodolùva so zabele{kata deka ostatocite od
/{t/ vo poleto na /}/ pokaùvaat deka ovoj refleks e rezultat na zamena,
kako, na primer, vo Gali~nik ga}i (dolgi pantoloni), no ga{nik
(sporedi so bugarskiot ga{tnik) za u~kurot {to gi drì ga}ite.
Me|utoa, Vajan (Vaillant 1938:204-08), avtor na nekoi od najavtoritativ-
nite trudovi za slovenskata lingvistika, gi zaklu~uva zabele{kite
velej}i deka makedonskiot ne e dijalekt na bugarskiot jazik i zasluùva
posebno mesto vo makedonsko-bugarskata grupa:
Poimot 'makedonski slovenski' e zbunuva~ki samo za onie koi
navistina sakaat da bide takov. Makedonskiot slovenski jazik e
realnost do taa mera {to vo devetnaesettiot vek postoel makedon-
ski literaturen jazik, jazikot na edna mo{ne mala nau~na lite-
ratura, no na obemna narodna literatura. [...] Centri bile Skopje,
Tetovo, Ohrid, Bitola (Monastir), Voden i drugi. [...] Problemot na
makedonskiot slovenski jazik e vo negovoto mesto vo ramkite na
ju`noslovenskite jazici i vo negovata relacija so dvete sosedni
jazi~ni grupi, srpskata i bugarskata, i negovata pripadnost na edna-
ta od ovie grupi. [...] Za pra{aweto èstoko se debatira, {to poka-
ùva deka toa ne im e jasno na site. Nekoi gi istaknuvaat bugarskite
odliki na makedonskiot, drugi srpskite: tie se borat èstoko, mav-
taj}i so postpozicionoto ~lenuvawe ili so tretmanot na }, zadavaj-
}i udari so jerovite ili so nazalnite samoglaski; bitkata e kon-
fuzna i nemetodi~na [...], i pokaùva deka makedonskiot jazik im
dava oru`je i na dvete strani. [...] Vo vremeto na prvite istoriski
podatoci od devettiot i desettiot vek [...] makedonskiot jazik bil
tesno povrzan so bugarskiot, i negovata podocne`na evolucija bila
paralelna so onaa na bugarskiot; sepak bila dovolno nezavisna, taka
{to e te{ko od makedonskiot jazik da se napravi ednostavno dija-
158
lekt na bugarskiot, i mnogu poto~no e da mu se opredeli posebno

mesto vo makedonsko-bugarskata grupa... (Vaillant 1938: 195-96, 208) 27.
Vajan tvrdi deka pokraj vlijanieto na srpskiot, intenzivnite i
kompleksni kontakti so neslovenskite balkanski jazici, osobeno so
vla{kiot, bile re{ava~ki za posebniot karakter na zapadniot
makedonski jazik, pravej}i od nego centar na balkanskata lingvi-
sti~ka inovacija. Iako, kako {to naveduva Vajan, makedonskiot
jazik ima zaedni~ki odliki i so srpskiot i so bugarskiot, zapadno-
centralnite dijalekti, koi istoriski go pretstavuvaa jadroto i na
sega{niot makedonski literaturen jazik i na prethodnite obidi da
se sozdade eden takov, imaat mnogu zaedni~ki i unikatni karakteri-
stiki na site gramati~ki nivoa: na primer, fiksiran akcent na tre-
tiot slog od krajot na zborot, uprostuvawe na morfofonemi~nite
alternacii vo glagolniot sistem, trojna opozicija na opredeluvawe
na ~lenot, nov perfekt so upotreba na pomo{niot glagol ima, so
nepromenliva glagolska pridavka od sreden rod, po~etni klitiki vo
re~enicata i gramatizirano udvojuvawe na predmetot.
Vo vremeto koga pi{uval Vajan, vo periodi~nicite vo Jugoslavi-
ja i vo Bugarija se objavuva{e, a vo skopskiot teatar se izveduva{e
edna vitalna literatura napi{ana na makedonski jazik (Koneski
1967b:47; Risteski 1988:80-81, 104-107; Rossos 1995:245). Vo vreme koga
Grcija zabranuva{e da se zboruva makedonski duri i privatno,
Srbija dozvoluva{e da se objavuva bitova literatura na makedonski
jazik, kako na primer, dramata na Vasil Iqoski Len~e Kumanov-
~e,28 prvpat izvedena vo Skopje vo 1928 godina, i zbirkata pesni
Oginot (1938) od Venko Markovski (Koneski 1967b:47). Jas imav
mo`nost da go razgledam originalniot rakopis na dramata od Risto
Krle Milion mu~enika (sega Milion ma~enici) (1940), delata
na Dimitar Ko~ov, kako i prvoto izdanie na dramata Pe~albari
(1937-38) od Anton Panov vo spisanieto Lu~, i dodeka detalite
moraa da bidat ostaveni za nekoja druga studija (vidi: Kramer 2002),
sosema e jasno deka jazikot na ovie dela e blizok na onoj {to se poja-
27 Nasproti ovaa jasna formulacija, zapadnite novinari prodolùvaat da

ja prifa}aat bugarskata linija na koja aludira Vajan, naveduvaj}i odliki
koi se zaedni~ki ne samo na makedonskiot i na bugarskiot, tuku i na
sosednite srpski dijalekti, kako dokaz deka makedonskiot jazik e bugar-
ski dijalekt (Glenny 1995:24). Pulton (Poulton 1995:116) sli~no ja privilegi-
ra bugarskata pozicija. Vidi: Lant (Lunt 1984:87-88), za razbirliv tretman
na bugarskite izvori od strana na Pulton.
28 Objavena pod imeto Begalka vo: Iqoski, Izbor (Skopje, 1966).
159
Viktor Fridman
vi kako standarden makedonski jazik po 1944 godina.29 Ova ne se

samo dela na dijalekt, iako nivnoto objavuvawe i izveduvawe be{e
dozvoleno samo pod taa maska. Tuka tie se svesni obidi za vnesuvawe
na edna posebna naddijalektna norma (vidi: Rossos 1995:244-45).30
Vo 1934 godina, Kominternata proglasi deka Makedoncite imaat
pravo da postojat kako poseben narod so poseben jazik i po~naa da se
izdavaat i rasturaat vesnici i letoci na ilegalnata Komunisti~ka
partija (Apostolski 1969b:85, 101, 116; Hristov 1970:395-400;
Koneski 1967b:46-48).31 Vo Vtorata svetska vojna, jugoslovenskite
partizani se izborija za nadle`nost vrz Makedonija i ja sledea Ti-
tovata politika na kulturna avtonomija preku pe~atewe letoci i
bilteni na makedonski jazik (Lunt 1959:23). Razvojot na literaturata
i na propagandata vo Makedonija pred vojnata bea re{ava~ki
faktori za brzata kristalizacija na literaturniot jazik po 1944
godina (Lunt 1953: 373; Koneski 1967b: 48). Taka, kako {to ukaùva
Lant (Lunt 1959:23), formalnoto proglasuvawe na makedonskiot za
literaturen jazik na 2 avgust 1944 godina be{e samo oficijalno
priznavawe na status kvoto.
IV. PERIODIZACIITE, PERSPEKTIVITE I POVOENIOT

RAZVOJ NA NASTANITE
Razvojot na makedonskiot jazik i nacionalniot identitet vo
devetnaesettiot i po~etokot na dvaesettiot vek moè grubo da se
podeli na ~etiri periodi, koi ne se neprikosnoveni vremenski sek-
29 Edinstvenata golema razlika vo knigata na Krle e tendencijata da go

upotrebuva zavr{etokot -t vo treto lice ednina, zapadna odlika {to ne
be{e usvoena vo literaturniot jazik.
30 Karakterizacijata na Trebst (Troebst 1994:124) na makedonskiot jazik na
krajot od Vtorata svetska vojna kako govoren idiom upotrebuvan vo pi{a-
na forma samo od partizanite e o~igledno obezvredneta od ovie predvoeni
publikacii.
31 Povrzuvaweto na makedonizmot so komunizmot e sloèno. Vo Grcija,
Bugarija i vo Jugoslavija, gr~kite, bugarskite i jugoslovenskite komunisti
rabotea zaedno so makedonistite za nivno osloboduvawe, no konfliktite
bea neizbe`ni. Iako povremeno ja poddrùvaa makedonskata afirmacija,
gr~kite komunisti i ponatamu bea vo osnova elinizatori (Rossos 1997, Ris-
teski 1988:161). Po eden kratok period na priznavawe (1946-1948), bugarski-
te komunisti go odrekoa prvo makedonskiot jazik, a potoa i makedonskata
nacionalnost (Koneski 1948, â{ule 1972, Lunt 1984:101-102; ovie pozicii
ostanaa vo osnova nepromeneti), dodeka vo Jugoslavija makedonskite
nacionalisti, koi bea premnogu nezavisni od Tito, bea obvineti za buga-
rofilstvo i bea eliminirani od javniot ìvot (Endrju Rosos, Univerzitet
Toronto: usna komunikacija bazirana na arhivsko istraùvawe).
160
venci, tuku pove}e indikacii za toa koga pribli`no opredeleni

tendencii bile posilni:
1. 1794 - okolu 1840: periodot na prvite objaveni tekstovi so
upotreba na makedonski dijalekti. Glavni figuri: Haxi Daniil od
Moskopole, Haxi Joakim Kr~ovski i Haxi Kiril Pej~inovi}. Gla-
ven trend: budewe na slovenskata nacionalna svest. Osnovata za
identitetot se prefrla od sprotivnosta musliman-hristijanin na
Grk-Sloven, a Slovenite se borat za sopstven literaturen jazik.
2. Okolu 1840 - 1870: periodot na prvite u~ebnici.
Glavni figuri: Dimitar i Konstantin Miladinovi, Jordan Haxi
Konstantinov-Xinot, Kuzman [apkarev. Glaven trend: antifanari-
otskata borba. Mnogu intelektualci pretpo~itaat zaedni~ki ma-
kedonsko-bugarski literaturen jazik baziran vo golema mera na
makedonskiot.
3. 1870 - 1913: periodot na prvite gramatiki i
nacionalisti~ki publikacii. Glavni figuri: \or|i Pulevski,
Krste P. Misirkov, Dimitrija ûpovski, Petar Pop-Arsov i drugi
~lenovi na VMRO. Glavni nastani: vostanovuvaweto na Bugarskata
egzarhija, Ilindenskoto vostanie i podelbata na Makedonija. Make-
donskiot nacionalen identitet im se protivstavuva na bugarskite i
srpskite (i drugi) interesi.
4. 1913 - 1944: razvojot na makedonskiot literaturen
jazik vo Jugoslavija i vo Bugarija, {to vodi kon kristalizacija i ko-
ne~no vostanovuvawe na makedonskiot literaturen jazik.32
Od dosega{noto izlagawe bi trebalo da bide jasno deka po~eto-
kot na razvojot na sovremeniot makedonski identitet i na litera-
turniot jazik e vo devetnaesettiot vek. Procesot be{e popre~uvan
od formiraweto na sosednite nacii-dràvi i prekinat od Bal-
kanskite vojni i nastanite {to sleduvaa potoa, no sepak prodolì
vo istata nasoka na razvoj vo Jugoslavija (i vo pomala mera vo
Bugarija) vo periodot me|u dvete vojni, taka {to normata {to se
razvi po oficijalnoto priznavawe vo 1944 godina vo osnova be{e
prodolènie na nastanite od prethodniot vek. Spored toa, tuka ne
stanuva zbor deka prvo be{e formirana dràvata, a potoa usledija
manifestaciite na nacionalniot identitet (Skendi 1980:37), nitu
deka propagiraweto na makedonizmot ednostavno be{e Titovo
re{enie na makedonskiot problem (Troebst 1993: 139). Vistina e
32 Kaj Koneski (1975:81) ima tri periodi: pred 1913, 1913-1944 i od 1944 do
denes, odnosno podemot na nacionalnata i lingvisti~ka svest, borbata za
nejzino vostanovuvawe i vostanovuvaweto. Ristovski (1983:145-146) go
smestuva po~etokot vo 1814 godina, datumot na izdavaweto na prvata kniga
na Kr~ovski Slovo iskazanoe zaradi Umiranie, ukaùvaj}i deka name-
rata na tekstot na Daniil go diskvalifikuva samiot tekst. Toj potoa gi
razlikuva periodite 1814-1870, 1870-1903 i 1903-1944, odnosno periodot do
Egzarhijata, od Egzarhijata do Za makedonckite raboti i ottoga{ do
Republikata.
161
Viktor Fridman
deka sovremeniot standarden makedonski jazik ja nema{e mo`nosta

da se razviva po normalni jazi~ni planski linii s do osnovaweto
na makedonskata republika, kako {to e, isto taka, vistina deka Tito
i drugi komunisti~ki partii gi poddrùvaa (do izvesna mera)
makedonskite napori za samoopredeluvawe, me|utoa, izvrtuvawe na
faktite e da se tvrdi deka konceptite za poseben makedonski jazik i
identitet bile sozdadeni ex nihilo so jugoslovenska odluka (vidi:
Friedman 1985a:34).33
Ovoj pregled e revidirano dopolnenie na Fridman (1975), koe
zavr{uva tuka. Ottoga{, jas objaviv pove}e studii za standardizaci-
jata na sovremeniot makedonski jazik (Friedman 1985a, 1993, 1998).
Kako rezultat na raspadot na porane{na Jugoslavija i osamostoju-
vaweto na Republika Makedonija, ovoj region se najde vo fokusot na
zgolemenoto nau~no i popularno vnimanie na golemite sili, za
razlika od denovite koga jas bev diplomiran student koj gi istraù-
va gramati~kite kategorii na eden mal i relativno malku prou~uvan
slovenski jazik (Friedman 1977, Fridman 2009). Ostavaj}i gi na edna
strana publikaciite so o~igledni nacionalni agendi, nekoi avtori
pogre{no go pretstavija ili pogre{no go razbraa ne samo procesot
na formiraweto na makedonskiot identitet tuku i na ranite denovi
na kodifikacijata. Zatoa }e go zavr{am ovoj pregled so eden kratok
epilog {to gi ocrtuva najistaknatite odliki vo standardizacijata
na makedonskiot jazik vo prvite godini na oficijalnata standar-
dizacija i }e se osvrnam na nekoi pogre{ni mislewa {to se pojavija
vo pe~atot.
Iako makedonskiot be{e proglasen za oficijalen jazik na
makedonskata republika na 2 avgust 1944 godina, poradi voenite
uslovi prvata jazi~na komisija se sostana duri na 27 noemvri - 4
dekemvri istata godina za da rasprava za konkretni pra{awa na
jazi~noto planirawe.34 Na 3 maj 1945 godina predloènata azbuka
be{e podnesena i usvoena od Ministerstvoto za obrazovanie, po {to
usledi eden kratok prira~nik so ortografski i morfolo{ki pra-
vila, podnesen na 2 juni i usvoen od Ministerstvoto za obrazovanie
na 7 juni istata godina. Na 15 april 1948 godina, vo dnevniot vesnik
Nova Makedonija be{e objavena lista na {est oficijalni modi-
33 Za àl, linijata deka makedonskiot separatizam go izmislil Tito i

negovite komunisti (koristena od bugarskata oficijalna politika koga ne
tvrdi deka makedonskiot e i otsekoga{ bil bugarski) ponekoga{ nekriti~-
ki se prifa}a na Zapad, kako od Palmer i King (1971). Iako Trebst (Troebst
1994:111) kritikata na Lant (Lunt 1972) sprema taa kniga ja opi{uva kako
malku histeri~na, Lantovoto po~ituvawe na subjektivnoto opredeluvawe
vo formiraweto na identitetot i negovata naso~enost sprema istoriskite
izvori od devetnaesettiot vek se sosema racionalni.
34 Za razlika od ona {to go pi{uva{e Trebst (Troebst 1994:125), Komisijata
ne be{e imenuvana s do pred samiot sostanok.
162
fikacii na pravilata od 1945 godina. Na 11 noemvri 1950 godina

be{e odobren ortografskiot prira~nik na Blaè Koneski i Krum
To{ev i otpe~aten vo mart 1951. Dodeka dokumentot od 1945 godina
be{e kni{ka od 20 stranici koja gi ozna~uva{e osnovnite principi
na izgovorot, akcentiraweto i morfologijata, vtorata sodrè{e
del so pravila od 75 stranici, po koj sleduva{e ortografski re~nik
od 6.000 zbora. Od gledna to~ka na normativnata stabilizacija, 1950
godina ja pretstavuva godinata vo koja bea doneseni pove}eto
bazi~ni dokumenti, a procesot na jazi~noto planirawe premina od
faza na kodificirawe vo faza na elaboracija (vidi: Friedman 1985a,
1993, za natamo{na rasprava).
Edno od prvite nedorazbirawa ili pogre{ni pretstavuvawa na
ovoj klu~en najran period be{e objaveno od Barker (1950:104-105);
Pi{aniot jazik {to sega e vostanoven vo Narodna Republika Make-
donija prvobitno bil zasnovan vrz govorniot jazik na severna Make-
donija i zatoa sodrèl nekoi srbizmi (iako makedonskite voda~i
podocna odlu~ija deka dijalektite od bitolsko-vele{kiot region se
podobra osnova, taka {to nivniot literaturen jazik stana posroden
so bugarskiot). Pulton (1995:116) ja citira Barker bez da ja navede
stranicata, i vaka ja prenesuva informacijata: Na novata nacija
be{e potreben pi{an jazik i kako osnova za makedonskiot jazik
prvobitno be{e odbran govorniot dijalekt na severna Makedonija.
Me|utoa, toj se smeta{e za premnogu blizok do srpskiot, pa zatoa
norma stanaa dijalektite od bitolsko-vele{kiot region. Ovie dija-
lekti bea poblisku do literaturniot jazik na Bugarija, no bidej}i
toj be{e baziran na isto~nobugarskite dijalekti, toa dozvoluva{e
dovolna diferencijacija za da moàt Jugoslovenite da tvrdat deka
toa e jazik razli~en od bugarskiot - tvrdewe koe Bugarite ogor~eno
go osporuvaat u{te ottoga{. Obrnete vnimanie deka Barkerovite
makedonski voda~i kaj Pulton se transformirani vo Jugoslove-
ni, {to e suptilno preina~uvawe koe go naglasuva bugarskoto
tvrdewe deka makedonskiot identitet bil izmislen od jugosloven-
skite komunisti.
Iako Barker e inaku pedantna vo svojata dokumentacija, taa ne
dava izvor za pogore citiranoto tvrdewe, a podatocite vo arhivite
se tokmu sprotivni (Friedman 1993d:167). Stenografskite bele{ki na
Jovan Kostovski od sostanokot na prvata Komisija jasno pokaùvaat
deka postoel celosen konsenzus u{te od samiot po~etok deka zapad-
nocentralnite dijalekti }e posluàt kako osnova na literaturniot
makedonski jazik.35 Najranite publikacii, isto taka, go
potvrduvaat ovoj fakt. To~no e deka vo 1944-45 be{e usvoena edna
istaknata odlika {to se sre}ava vo severnite makedonski dijalekti
35 Dokument #167, dosie Jovan Kostovski, Makedonska akademija na naukite

i umetnostite. Edna pogre{na no upotrebliva verzija be{e objavena od
Risteski (1998:228-317).
163
Viktor Fridman
i vo srpskiot jazik (produktivniot nesvr{en izveden sufiks: vo

severniot -ue, vo zapadnocentralnite dijalekti -uva) i deka vo 1948
godina be{e zameneta so negoviot zapadnocentralen ekvivalent
(Friedman 1985:42). Ova bi moèlo da bide izvorot na nedorazbi-
raweto na Barker.
Trebst (1994:126) na sli~en na~in pogre{no go pretstavuva
procesot na kodifikacijata koga go opi{uva kako da vklu~uva
odluka za isklu~uvawe na isto~nite i severnite dijalekti. Kako
{to pokaàv (Friedman 1985a:39), faktot deka zapadnocentralnite
dijalekti bea zemeni kako osnova za literaturniot jazik ne zna~i
deka novata norma be{e identi~na so tie dijalekti. Naprotiv, bea
vklu~eni izvesen broj zna~ajni isto~ni i severni odliki, a
najranite kodifikatori bea eksplicitni vo svoite nastojuvawa da ja
informiraat javnosta deka literaturniot jazik ne e identi~en na
svojata dijalektna baza (Friedman 1985a: 47).36
Na krajot, posledniot primer za pogre{noto pretstavuvawe vo
raspravata za kodifikacijata na sovremeniot makedonski jazik po-
kaùva kako lokalnite interesi moàt da se vkrstat so zapadnite
akademski agendi i da proizvedat - za doma{nite - neo~ekuvani re-
zultati. Trebst (1994:126) go koristi Risteski (1988) da dokaè deka
standardizacijata na makedonskiot jazik ne be{e delo na razli~ni
ekspertski komisii, tuku na me{aweto od strana na novoto poli-
ti~ko rakovodstvo, odnosno na KPM, {to toj potoa go upotrebuva
da ja potkrepi pozicijata deka moderniot makedonski jazik i
identitet bile vo osnova izmislica na jugoslovenskite komunisti.
Trebst, o~igledno, ne bil svesen za kontekstot i za zna~eweto na
knigata na Risteski. Pretstavuvaj}i ja selektivno dokumentacijata
za prvite godini na kodifikacijata na makedonskiot jazik, Risteski
se obiduva{e da go diskreditira toga{niot makedonski akademski
lingvisti~ki establi{ment, kako del od edna po{iroka polemika
{to be{e po~nala taa godina za odnosite me|u srpskohrvatskiot i
makedonskiot jazik vo ramkite na jugoslovenskata federacija.37
Me|utoa, kako {to e jasno u{te od prvite stotina stranici na
negovata kniga, namerata na Risteski e daleku od tvrdeweto deka
te`nenijata za makedonski standarden jazik bile izmislica na Tito.
Naprotiv, toj se obiduva da dokaè deka procesot na standardizaci-
36 Me|u najistaknatite nezapadni crti se za~uvuvaweto na intervokalnoto

/v/, prisustvoto na fonemskiot zadnonep~en frikativen konsonant, prisu-
stvoto na krajnoto -t vo neproksimativniot/nedale~en opredelen ~len i
negovoto otsustvo vo treto lice ednina sega{no vreme, zamenski formi za
indirekten predmet i nivna upotreba pred s kako vo isto~niot dijalekt, a
ne kako vo zapadniot, i prifa}aweto na zbirnata mnoìna i imperfektiv-
ni aoristni formi.
37 Vo toa vreme, takvite polemiki imaa naglaseno separatisti~ki
implikacii. Vidi: Kosteski (1990).
164
jata bil kooptiran od komunisti~koto rakovodstvo od ~isto poli-

ti~ki pri~ini. Ova e sosema razli~na rabota i toa takva {to samata
dokumentacija na Risteski ja pobiva, ako se ~ita vnimatelno i so
poznavawe na lingvistikata i na dokumentite {to bile ispu{teni.
Ona {to stanuva jasno e deka - dali namerno, ili slu~ajno, sosema e
neva`no - lokalnite komunisti, vsu{nost, gi poddrùvale podobri-
te nau~nici i jazi~ni aktivisti i go odbegnuvale nadvore{noto me-
{awe (vidi: Friedman 1993d za detali).38
Pojavata na makedonskiot identitet i jazik e elokventno sumi-
rana od Blaè Koneski (roden vo Nebregovo 1921) - vode~ka figura
vo kodifikacijata na sovremeniot makedonski jazik i vode~ka
pisatelska i kulturna figura - vo eden vid literaturen testament
{to toj go napi{a vo 1993, godinata vo koja po~ina. Kako i samiot
identitet, i izjavata e subjektivna i, zgora na toa, isto kako i iden-
titetot, i izjavata se temeli vrz istoriskite nastani. Namesto zak-
lu~ok tuka }e navedam dva kratki citati.39 No, vo XIX vek toj regi-
on [Makedonija] ostana periferen sprema centrite na nacionalnata
diferencijacija na Balkanot. Nitu eden od tie centri ne be{e
dovolno zakrepnat vo kulturen i ekonomski pogled da moè da gi
privle~e vo svojata sfera na{ite krai{ta i da go modernizira
ìvotot vo niv. Nie ne moèvme da ~ekame duri tie da sozreat. Kaj
nas po~na samostojna nacionalna akcija. Taka, po silata na istori-
skite okolnosti, se slu~i da staneme mal, osporuvan narod. Na kra-
jot toj pi{uva: Pritoa ne treba da se gubi od predvid deka i kom-
ponentata {to ja imenuvame kako lokalna tradicija ne e ograni~ena
samo na dadena etni~ka grupa i nejziniot jazik, ami pretstavuva
sloèna struktura, sozdadena vo edna mnogu po{iroka kulturna sfe-
ra, vo koja toj narod i negoviot jazik bile so vekovi inkorporirani.
Toj proces i tie rezultati ne moèa dosega da bidat spre~eni od
balkanskite cinici, planeri na genocid. Imeno, postigawata na
makedonskata literatura vo pove}e ànrovi za poslednive pedeset
godini se najdobar dokaz za toa deka nie ne sme imale zo{to da
~ekame. Sega tie imaat mo`nost barem da sru{at ne{to vredno.
38 Na primer, Risteski (1988:409-427) reproducira eden anonimen, neda-

tiran predlog za makedonskite literaturni normi, za koj smeta deka po-
teknuva od nekoj dobar filolog (Risteski 1988:176), i pokraj faktot {to
avtorot gi me{a bukvite so glasovite i pravi brojni pogre{ni i polu-
vistiniti formulacii na istoriskite lingvisti~ki fakti.
39 Vidi: Koneski (1994) za celosniot tekst. Citatite se od str. 217 i 218.
165
Za dijalektolo{kite raboti:
Misirkov, Pulevski i Teodorov-Balan
Vrskata me|u \or|ija Pulevski, Krste Misirkov i Aleksan-

dar Teodorov-Balan se nao|a, me|u drugoto, vo toa deka Pulevski
(1875:49) za prvpat vo edna pe~atena kniga gi izrazi poimite za ma-
kedonskiot nacionalen i gra|anski (dràven) identitet. Misirkov
(1903:95), isto taka, gi upotrebuva{e dvata poimi, no i za prvpat gi
izrazi osnovnite principi na makedonskiot literaturen jazik, i
Teodorov-Balan (1904) napi{a edna statija kade {to se sprotiv-
stavuva na ideite na Misirkov, no istovremeno, bez da saka, gi pazi i
ideite i samite zborovi na Misirkov za idnite generacii. Kako {to
se znae, najgolemiot del na prvoto izdanie na Misirkovata kniga
Za makedonckite raboti bil uni{tuvan ne od bugaraskata poli-
cija (Lunt 1953:370) nitu od bugarskata vlada (Szobries 1999:59), tuku
od Makedonci vrhovisti so Boris Sarafov na ~elo (Xambaz 1946:v).
I taka, ja imame istoriskata ironija deka od 1903 g. do vtoroto izda-
nie vo 1946 g. knigata na Misirkov ne bila dostapna za po{irokata
makedonska publika poradi sporot me|u Makedoncite, no bila poz-
nata pove}e poradi recenzijata na eden seriozen bugarski lingvist.
Vo uvodot na svojata diplomska rabota Jazikot na Krste P. Misir-
kov, Blagoja Korubin (1956:17) pi{uva{e za statijata na Teodorov-
Balan (1904) so slednive zborovi: Deneska nema potreba da se pobi-
va ona {to go pi{uval Balan pred okolu 50 godini. Nego go pobi is-
torijata. Pa, iako e taka, sepak skoro pedeset godini po iskaùva-
weto na Korubin, nekoi bugarski (i bugarofilski) lingvisti, sega,
na po~etokot na dvaeset i prviot vek, s u{te gi upotrebuvaat skoro
identi~nite argumenti od po~etokot na dvaesettiot vek. Takva, na
primer, e situacijata vo takanare~eniot Blgarski dialekten at-
las izdaden od Institutot za bugarski jazik vo 2001 (Ko~ev 2001:55).
Ko~ev, kako Balan, izveduva izvesen broj crti koi, |oa, ja opredelu-
vaat bugarskata jazi~na teritorija, no sekako ottamu ne e daleku do
politi~kata teritorija. Vo ovoj referat, bi sakal da razgledam
nekoi aspekti na misleweto i praksata {to se odnesuvat na pove}e-
jazi~nosta, dijalektot i identitetot kaj Misirkov vo vrska so Pu-
levski i Teodorov-Balan.
Kako {to se znae, na naslovnata stranica na Re~nikot od tri
jezika, pe~aten vo Belgrad (1875), vo makedonskiot del Pulevski go
narekuva jazikot S. Makedonski i vo turskiot S. Makedonluxes,
koj{to srpskite vlasti moèle da go razbiraat kako srbo-makedon-
ski, no vo albanskiot del pi{uva {kini{t makedonise, koj nedvo-
smisleno zna~i slavo-makedonski. Zna~i od po~etokot se jasni i
171
Viktor Fridman
orientacijata na Pulevski i okolnostite vo koi toj treba{e da gi

izrazuva negovite idei. Vo klu~nata stranica, 49, kade {to Pulev-
ski pi{uva za poimot narod, toj go zavr{uva paragrafot vo make-
donskiot del so zborovite: Taka i Makedoncive se narod i mestovo
wivno je Makedonija. Sepak, vo albanskiot i turskiot prevod, toj
go adaptira{e negovoto izrazuvawe. Dodeka prethodniot del na pa-
ragrafot e ist vo albanskiot i turskiot prevod, sepak, zaklu~nata
re~enica e druga vo sekoj jazik. Na albanski pi{uva: A{tu ede
{kipitarat jan weraz, ede vendin, etijse poojn Makedonija ciqi,
poroin ae. Zna~i: Taka i Albancite se narod, i tie {to tamu ì-
veat go vikat nivnoto mesto Makedonija. A vo turskiot: Dahi, ma-
kedonlular, kavmdir ve jerin dahi onlarin anilr Makedonija, her,
im, makedonijada, ja{arsa, makedonlu anilr. Zna~i: Taka, Make-
doncite se narod i nivnoto mesto se vika Makedonija, sekoj {to
ìvee vo Makedonija se vika Makedonec.
So ovie zborovi Pulevski istovremeno ja izrazuva idejata za
poseben makedonski narod i za temelite na makedonskata gra|anska
ideja, t.e. razlikata me|u naroden i dràven identitet. Toa e pojasno
koga imame predvid deka, iako Pulevski treba{e da ja izrazuva svo-
jata lojalnost kon sultanot, sepak, vedna{ po ovoj paragraf, toj po-
stavuva eden paragraf za nacionalno samoopredeluvawe i samo-
bitnosta.
Vo jazikot na Pulevski, kako {to dokaùva Blaè Koneski
(1967v:258-60), se razvi eden streme` kon edno naddijalektno izra-
zuvawe, i taka, dodeka vo prvite knigi ima crti od negoviot roden
gali~ki govor, sepak, vo podocnite raboti Pulevski po~nal da se
adaptira kon centralno-zapadnite govori, na primer, vo refleksot
na zadnata nosovka (golemiot jus) so /a/ namesto negoviot roden /o/.
Vo knigata Za Makedonckite raboti gledame izvesni para-
leli so Pulevski. Iako Misirkov jasno i glasno ja izrazuva razli-
kata na makedonskiot identitet i jazik od srpskiot, bugarskiot i
gr~kiot, toj e isto taka svesen za razlikata me|u makedonskata na-
rodnost kako takva i makedonskite narodnosti, t.e. narodnostite na
Makedonija. Kako {to pi{uva samiot Misirkov: Nije trebit da
sozdademe takvo poloèjn'e, da nemat vo Makedonija ni bugarcki, ni
srbcki, ni grcki interesi, za{~o tamo nemat Bugari, Srbi i Grci, a
imat samo Makedonci ot slovencki proishod i nekoji druzi makedon-
cki narodnosti. (95) Na drugo mesto (10) toj gi broi narodnostite
po jazik i religija. Interesno e da se zabeleì deka Evreite se sose-
ma otsutni kaj Misirkov, a Romite figuriraat samo vo eden pejo-
rativen izraz (57): Za g. Be{kov popra{ajte kogo sakate vo Bitol'a:
bilo to ot personalo na tamo{nite konsulstva, bilo od bugarckite
u~iteli, bilo od vla{kite, bilo od grag'anite, ili naj posle od Ci-
gan~in'ata, so koji se imat razgovarano g. Be{kov (...) Pa toa e, po s
izgleda, izraz na op{testveni okolnosti na vremeto.
Teodorov-Balan (1904:822-27) go kritikuva Misirkov tokmu
172
poradi negovata otvorenost kon edna multietni~ka i pove}ejazi~na

dràva. Moè da se kaè deka samiot Teodorov-Balan e zatvoren vo
silogizmite (negov zbor) na devetnaesettiot i prviot del na dvae-
settiot vek (i ponatamu vo nekoi slu~ai), koga se veruva{e (i vo ne-
koi mesta s u{te se veruva) deka jazik, narodnost, teritorija, i dr-
àva postojat kako prirodni pojavi, koi treba da se sovpa|aat.1 Vo
prvite decenii na HH vek, takvoto mislewe dovede do etni~ko
~istewe so blagoslov i pomo{ na golemite sili: Ja imam predvid
sudbinata na narodnostite vo Grcija, Bugarija, i Turcija koi bea
razmeneti-- ili dobrovolno ili otvoreno so sila - po principot
na sovpa|aweto na ~etirite gorespomenatite pojavi. Iako i deneska
postojat lu|e {to s u{te mislat na takvi re{enija, sega moème da
kaème deka ne samo {to mnogu nevini lu|e stradaat od takvite
re{enija tuku i spored najnovite istraùvawa na politi~kata
nauka, delbata ne doveduva do mir. Taka Sambanis (2002) vo edno
istraùvawe za Svetskata banka dokaàl so empiri~ni pokazateli
deka razdeluvaweto nitu dava re{enija, nitu go spre~uva nasilstvo-
to vo idninata.
No, da se vratime kon dijalektologijata. Ve}e spomnav deka
Pulevski, iako bez teoretska formulacija, sepak probal da go prib-
liì negoviot pismen jazik do centralno-zapadnite govori. Misir-
kov za prv pat eksplicitno go formulira{e ovoj princip za osnova-
ta na makedonskiot literaturen jazik, iako toj bil isto taka pod
vlijanieto na kulturen presti`. I taka, iako pi{uva (Misirkov
1903: 141) deka Veles e geografski centar, sepak Prilep, Bitola i
Ohrid imaat pove}e presti` od poznati pri~ini. I taka negoviot
pismen jazik ima{e i nekoi jugozapadni periferni crti i duri
hipokorekcii kako {~ab za {tab (Misirkov 1903: 2). Kaj Misirkov,
edinstvenata crta {to toj eksplicitno ja formulira e refleksot na
zadniot nazalen vokal, koj, kako {to pi{uva samiot Misirkov, dava
roka vo Debar, ronka vo Kostur, rka vo Solun, i ruka vo Skopje,
nasprema raka vo centralna Makedonija. Interesno e {to Balan vo
negovata recenzija gore dolu ja ignorira ovaa crta i na tri stranici
pi{uva za refleksite na praslovenskitte *tj/*dj. Vo negovoto izla-
gawe, Balan pravilno zabeleùva deka vo delot na Makedonija kade
{to *tj/*dj dava refleks k'/g' fonetikata e razli~na od srpskata, no
izgleda ne sfatil ili ne sakal da sfati deka i dvofonemskiot
refleks {~/`x isto taka su{tinski se razlikuva od bugarskiot
{t/`d.
Treba da se priznae deka na drugo mesto Balan pi{uva za ref-
leksite na zadniot nazal, za vokalnoto /l/, za erovite, kako i za ana-
litizmot i vo deklinacijata i vo infinitivot, upotrebata na ~le-
1Treba da se priznae deka i Misirkov gi prifa}a poimite na negovoto

vreme, iako so drugi zaklu~oci. Sepak, toj istovremeno se obiduva da izra-
zuva eden pomoderen na~in na mislewe, koe{to e sli~eno na dene{noto
razbirawe na konstruktivisti~kiot pristap kon op{testvenite pojavi.
173
Viktor Fridman
not i prostite minati vremiwa, kako i za akcentot. Sepak toj ne si

dozvoluva da vidi deka navistina vo seto toa postoi dijalektna baza
za drug literaturen jazik.
Drugo interesno vo statijata na Balan e slednovo: Iako toj
mnogu pretpazlivo gi citira argumentite na Misirkov, ~estopati i
so diretkni citati, i bez nikakva doza na pejorativnost -- toa se gle-
da od Balanovata upotreba na prosti glagolski formi, kako toj da
dozvoluva samiot avtor da zboruva sam za sebesi - sepak toj citira od
po~etokot na knigata do stranica 123, a statijata za jazikot e str.
132-44. I taka, iako Balan pi{uva deka ova pra{awe e centralno za
negovata recenzija, sepak toj ni{to ne citira tokmu od toj del, nitu
odgovara direktno na upotrebata na zadniot nazal kako distinkti-
ven znak.
Vo vrska so stilot na izlagaweto, sakam da go zavr{am re-
feratov so edna zabele{ka za edna dijalektna crta na Misirkoviot
jazik. Kiril Koneski i Aleksandar Xukeski (1966:160) ja spomnuvaat
upotrebata na glagolskata l-forma kaj Misirkov kako ne{to {to ne
otstapuva od sovremenite literaturni normi. Korubin (1956:37) za-
beleùva deka ~esto se upotrebuva pomo{niot glagol vo treto lice
kaj Misirkov, ~esto i perfekt so ima, no ne napravil drugi zabele{ki.
Treba da spomneme deka vo ovaa upotreba Misirkov otstapuva od
zapadno-centralnite govori, no sistemot potpolnio se sloùva so
negoviot roden dolnovardarski sistem, iako pomo{niot glagol vo treto
lice dosledno go koristi vo formite jet/set - formi {to se sre}avaat
samo vo nekolku bitolsko-prilepski i ohridsko-prespanski govori
(Vidoeski 1999:200). Vkupno 127 l-formi treto lice se sre}avaat bez
pomo{niot glagol, 27 so nego, 10 se vo prvo lice mnoìna, i vo 29 slu~ai
imame perfekt so ima. Op{to zemeno, formite bez pomo{en glagol
nosat so sebe nekoja vozdrànost ili neutralnost. Onie so pomo{niot
glagol jet/set nosat relevantnost na moment na iskaùvawe, dodeka
perfektite so ima se za minati dejstva, koi ve}e se pretvoraat vo
sostojba. Slednive primeri se ilustrativni.
(1) Da. Sekoga{ je t i m alo razni vozgledi. (2)
(2) Vlasite nikoj pat ne se t i m ale nikakva vlast nad nas,
i nikoj pat ne ni se s tor ile nikakva pakost. Isto taka i oni
nem aa t ni{~o p aten o od nas. Na opaku, u{~e ot strednite vekoi
meg'u nas i vlasite sekoj pat je t im al o soglasie. (37)
(3) Tije jednoglasno ke re~at (...) oti nikoj pat ne m alo
makedoncka narodnost i sega ja nemat; (...) Sekoj pat na sekade je t
biv al o taka i taka ke bidit sega i kaj nas. (82)
(4) Bugarite go po ddr à le vostajn'eto. I srbite go
poddr ` uv a a. Bugarite go p odd r` uvaa poeke, za{~o nivnite
interesi toa go sakaa, a ne za atarot na{. (...) sekoja arnotija od
Bugarija za makedoncite ne jet ni{~o, osim jedna konpensacija za
glupostite, {~o i im a t na pr aeno . (49)
(5) Ne jedna{ Rusija ni im a t re~e no, oti (...) Rusija po
makedonckoto pra{ajn'e tolku pati je t pub lik ual a prai-
174
tel'stveni soob{~uajan'e(...) (54)

(6) [~o i mat b iden o vo strednite vekoi, za{~o da ne
moìt da bidit sega? Bugarskiot narod je t izgubil gotoo cela
dene{na Srbija vo korist na srbite, i se pr i miri l so misl'ata za
taja zaguba, i ne brojeki je za takva. (104)
(7) I taka, prvo na{e narodno ime ni imat bideno imeto
sloveni. (106)
Kako zaklu~ok sakam samo da ja istaknam va`nosta na knigata
Za Makedonckite raboti ne samo za istorijata na makedonskiot
literaturen jazik i makedonskiot naroden identitet, tuku i kako iz-
vor na op{testvenata misla na svoeto vreme i u{te nekoi dijalekto-
lo{ki vrednosti.
175
:
,
1994
, ,
. -
-
( ).
,
, . -
, -
, , -
. ,
, , ,
.
. -
, -
, ,
-
,
,
, , .

, ,
( )
. -
.
, -
.

, , ,
,
,

177
Viktor Fridman
,

().
-
. - -
. , , -
(

[UNPREDEP]) -
, .. , -
, . ,

.
-
,
, ,
.

.

. ( , I:2-
3) ,
(II:1-5)
-
( ) . 21
1994 , a -
,
- 1991 ,
-
. 1994
, -
, - (),
, -
(),
. 1994

. 1994 -
178
,

,
.
, 1994
.
1994
.
, , -
,
, -

. ,
( )
-
.
.
1994

,
,
, (UNPROFOR)
. ,
1994
, 33
.
, -
-
. ,

.
, , -
,
.
,
.
, . -
, , -
179
Viktor Fridman
, , -
,
, -
. 1
-
, ,

.
:
,
, -
. , ,
, ,
.
,
, .
, 1870 ,
( -
, -
) .
.

,
(, , ).

, ,
, -
,
, , -
2.
180
1.
1889-1905
% % % %
1 1.181.336 52,31 57.600 2,01 332.162 19,26 896.497 30,8

7000 0,03 2.048.320 71,35 0 0 100,000 3,4
228.702 10,13 201.140 7,0 1652.795 37,85 307.000 10,6
128.711 5,70 165.620 5,77 0 0 0 0
499.204 22,11 231.400 8,06 634.017 36,76 1.508.507 51,8
2 219.571 9,72 166.540 13,86 105.844 6,13 99.000 3,4
2.258.224 100 2.870.620 100 1.724.818 100 2.911.004 100
1. 1900 ., 1889 .,
1904. Baron d'Estournelles de Constant et al. 1914: 28-30
, , -

1913 .
1905 (Saral 1975: 152). (Nicola-
des1899: 25), (Kala-
kan-delen, , ) (Dibre-i bala)
(Rokkalar/Zir Nanice) .
, . d'Estournelles de Constant,
-
1993 .
, , ( ), (-
, .) ,
Kristides (Christides 1949: 32-22). Klisold (Clissold 1968: 136). -
: (1981: 187, 192-93, 247).
2. (1975: 152) , : -
( , ).
( ) .
2.

[1] [2]/

/
/
: .
,
.
181
Viktor Fridman
KARTA 1.
- -
*tj, -

, -
.
,

. , ,
,
.
,
, e -
, .
, , -
,
.
-

- ,
182
. -
, .
,
- .

.
, , , ,
,
2, -
- , .

; -
-
. , ,
,

,
: 280 250 .

;
.

. ,

. (Rossos 1995), -

,

. -
(Brown 1996) -

, .

-
, .
,
,
( ) -
183
Viktor Fridman
,
, .
1991
1 15 1991 , -
, -
. ,
, -
, .
.
-
, () ,
(),
( ) 1991
, .
15 -
1990 , , -
,
.
.
, -
1990
(
) . -
: , , -
, , , , , .

,
1981
, . -
1991 . 3
-
.
- .

1991 , -
,
184
40 , ..
700.000 800.000.
, -
, .
:
300.000, 200.000, 200.000, 250.000, ,
30.000 . -

. -
.
.

1991 , - , -

, -
-
. :
,
. .

, 1991
14,37 .
, -
-
. ,
- -
1981 ,
.
3.

. ,
( a) .
1948 % 1953 % 1961 % 1971 %

Makedonci 789548 68.5 860699 66.0 1000854 71.2 1142375 69.3
Albanci 197389 17.1 162524 12.4 183108 13.0 279871 17.0
Turci 95940 8.3 203938 15.6 131481 9.4 108552 6.6
Romi 19500 1.7 20462 1.6 20606 1.5 24505 1.5
Vlasi 9511 0.8 8668 0.6 8046 0.6 7190 0.6
Srbi 29721 2.6 35112 2.7 42728 3 46465 2.8
Muslimani 1560 0.1 1591 0.1 3002 0.2 1248 0.1
185
Viktor Fridman
Bugari 889 0.1 920 0.1 3087 0.2 3334 0.2

Grci - - 848 0.1 836 0.1 536 0.0
E|ip}ani - - - - - - - -
Bo{waci - - - - - - - -
Jugosloveni - - - - 1260 0.1 3652 0.2
Drugi 8928 0.8 9752 0.8 10995 0.7 29580 1.7
Vkupno 1152986 100 1304514 100 1406003 100 1647308 100
1981 % 1991 % 19941 %

Makedonci 1279323 67.0 1328187 65.3 1295964 66.5
Albanci 377208 19.8 441987 21.7 441104 22.9
Turci 86591 4.5 77080 3.8 78019 4.0
Romi 43125 2.3 52103 2.6 43707 2.3
Vlasi 6384 0.3 7764 0.4 8601 0.4
Srbi 44468 2.3 42775 2.1 40228 2.0
Muslimani 39513 2.1 31356 1.5 15418 0.8
Bugari 1980 0.1 1370 0.0 1682 0.1
Grci 707 0.1 474 0.0 368 0.0
E|ip}ani - - 3307 0.2 3080 0.2
Bo{waci - - - - 6829 0.4
Jugosloveni 14225 0.7 15703 0.8 5952 0.0
Drugi3 15612 0.8 31858 1.6 9797 0.4
Total 1909136 100 2033964 100 1945932 100
Izvori: Antonovska i dr. 1991, 1994a, 1994b, 1996, Latifi i dr. 1970,
Pekevski i dr. 1973, Savezni Zavod za Statistiku 1954, 1981.
1. - ( , 25 1995 .)
, 1994
1991
1991, 1994 -
- -
. 1994 -
( 1996 .).
18
15 1996 .
2. , -
, ,
(, 5 , 1995).
3. 34 ,
-
.
: , , , , , ,
, , , , , , ,
, , , , , , ,
.
,
( , , ).
186
1994:
1992 , -
. ,
. ,
,
.
, 35
: ,
, , . ,
,
, ,

.
,
. , ,
. , -
. -
, -
,
, -

. 1994
, -
,
()
. , -
,
.

,
, ( )
,
.
-
-

. -
,
187
Viktor Fridman
, ,
, -
, . -
-
, , -
.
,
, ,
. ,
,
.

-
,
. -
, -
.
,

.

-
, -
, -

, . -
-
-
.
, 21 1994 ,
- ( -
), , -
, ,
. -
, -
6 -
-1, , -
, , .
188
, -

. .
, , -
.
, -
-
.
, .
-
-

.
-,
, ,
. -
.
.

. (
,
). -
,
.
,
. -
, -
. -
-
, -
, .

-
.

.
189
Viktor Fridman
, -

. -
2000
,
, .

, ,
,
1981, .
,
.
, -
,
.
, , ,
( couvre-feu :
'-'), -
, .
-
. ,
, ,
, .
-
,
-

/ICFY. - -

,
40% 30%. , ,

-
25%.
, ,
,
, -
40% ( , ,
800.000).
190
, $
,
. 1994 -
1991,
-
, .
-

. -
, -
.
1994

. , -

.
, ,
.
-
-
, .
-
,

. -

, .
-
,
-
, -

. -
, -

191
Viktor Fridman

- , .
,
, ,
. -
,
,
-

,
. -

. -
-
-
,
. -
, -
(), -

.
1994 ,
,
( -

).
, ,
,
-. , ,

. ,
-
,
. ,
-
, , , -

192
, .
, ,
1991 -
(.. -
). ,
, .
-

,
.
,
.
-
, ,
4,
-
1953 1981 (
1994 1981.).
-
( ),

.
4.

: 1953 1981
o-

853,971 1,986 281 934 277 2,565
2,152 153,502 6,569 181 70 1
32,392 27,087 143,615 534 70 10
1,040 860 2,066 25 16,456 1
137 4 2 14 0 8,130
3,945 0 831,070 41 9
( )
2,152 25 50 563 2 4
322 341 569 5,258 173 31
896,651 183,805 153,160 38,579 17,089 10,751
1,276,878 190 160 547 316

1,218 374,181 3 440 1,697 -
193
Viktor Fridman
16,608 8,592 60,768 366 94 -

4,160 1,697 808 24 36,399 -
1,111 1 0 3 2 5,257
8,521 10 3 35,867 14 -
15,075 4,968 2,038 16,325 308 30
7,645 1,943 274 2,746 530 -
13,282 4,247 2,853 17,031 1,280 -
1,334,498 391,829 64,907 63,349 37,780 5,931
: Savezni zavod za statistiku (1954); Statistiki godinjak Jugoslavije (1988)
, ,
, -
- -
-
.

.

. 2-3
1903 , -
. ,

. -
, , , ,
,
, , -
, . -
, . -
. ,
, -
; , ,
, ,
,
. ,
, -
( ), -
, , -
, -
,

194

1994
,
,

(), () .
,
- - -
,
,
.
1991 , -
1994 ,
,

. ,
, .
-
-
, .
, ,

. ,
,
. 1995 ,
35 ,
, .. 7
( )
.
, 1995

,

.

195
Viktor Fridman

, -
.
, , ,
, :

, -
. , -
, -
.
. ,
.

,
.
-
, -
. ,
- - , .
-
,
, -
.

-

- , -
- -, ,
, , -
.
, (1994) -
, ,

, ,
. , -
196
, .

.
-
.
, , -
, , ,
.
1994 , ( -
-
),
. ,
-
, .

(), 1995 ,
-
. -
,

.
. ,
: (-
, , , ). ,
. , ,
:

40 .
.

.

.

,

. , , -
197
Viktor Fridman

, ,
.
, ,
. ,

, : . . -
.

, -

(
).

.
,
.
.
,
, .
,
.

, . -

.
, : ,

1994 , , -
. ,
,
.
, ,
. , ,
,
198
. -

. -

. -

,

. -
( ), :
, ! ( -
!).
1994 , -
,
( ): . -
,
,
, -
. , -

,

,
.
,
, .

, -
, ,
, -
1981 -
, . -

, -
, -
- . ,
, ,
199
Viktor Fridman
, -

-
, -
(
) ,
1991
.
1994 ,
.
1991 , , -
-
. ,
,
.

,

.

. (Hayden
1995) (Woodward 1995), -
-

-

.

. ,

.
200
Pojavata na pove}ejazi~nosta kaj Marko Cepenkov
So osobena radost $ ja posvetuvam ovaa statija na prof. d-r

Radmila Ugrinova-Skalovska, ~ija prijatelska i kolegijalna pomo{
ja imam od mojata prva poseta na Makedonija vo 1971 godina, pa s do
denes. Vo statijata Dve stilski osobenosti vo na{iot govoren
jazik (1960-61) Ugrinova-Skalovska koristi materijal od makedon-
skite narodni umotvorbi za analiza na nekoi pragmati~ko-grama-
ti~ki pojavi vo makedonskiot jazik. Vo ovaa statija }e prou~uvam
nekoi sociolingvisti~ki aspekti na tie umotvorbi, zemaj}i gi
prikaznite na Marko Cepenkov kako osnova. Imeno, }e go razgledu-
vam takanare~enoto menuvawe na kodot (codeswitching) vo tie pri-
kazni, koe spored mene gi izrazuva sociolingvisti~kite sostojbi vo
Makedonija vo sredinata na 19 vek, koga tie prikazni bile sobrani i
izdadeni. Materijalot na Cepenkov go odrazuva jazi~noto odnesuva-
we na slovenskoto hristijansko mnozinstvo vo Makedonija nepo-
sredno pred politi~kite presvrti vo docniot 19 vek, koi{to imaat
pokrenato radikalni promeni kako vo negoviot jazi~en taka i vo
negoviot politi~ki status.
Iako interesot za menuvaweto na kodot zna~itelno e zgo-
lemen vo poslednite decenii, a vo SAD zakonodavno e stimuliran po
pat na aktot za bilingvalno obrazovanie vo 1968 (Bokamba 1988; sp.
isto taka Meyers-Scotton 1993a), moè da se dokaè deka fenomenot
sam po sebe e star kolku i jazi~niot kontakt. Toa e dokumentirano,
na primer, vo Biblijata, kade aramejsko-hebrejskoto menuvawe na
kodot se koristi vo knigata na Danail (II:4). Dobro e poznato deka
menuvaweto na kodot i politikata moàt da vlijaat eden na drug, pa
duri i samoto prou~uvawe na menuvaweto na kodot ja odrazuva
globalnata politi~ka situacija. Spored moite znaewa, edinstvena
studija pred 1989 za menuvaweto na kodot kako takov vo porane{nite
ili sega{nite komunisti~ki zemji vo 20 vek e trudot na Vingard,
Romanija (McClure and McClure 1988). Moè da se spomene i povr-
{niot pregled na Romanija od Vajnrajh (Wenreich 1953: 74-82), a isto
taka i statijata na Menovikov (1969) za eskimsko-~uk~i kontakt vo
Sibir i drugi trudovi za bilingvizmot na ruskiot so drugi jazici vo
biv{iot SSSR (na pr. Glmagomedov 1986). Me|utoa, vo uslovi na
biv{iot SSSR, se raboti za kolonijalizam ili za biv{ - kolonija-
lizam analogen na onoj {to se sre}ava vo mnogu studii za menuvawe
na kodot vo Afrika, vo Azija i na Pacifikot. So ovoj isklu~ok
jazicite na Isto~na Evropa figuriraat vo naslovite na studiite za
menuvawe na kodot samo koga istoriskite okolnosti gi smestile
govoritelite vo granicite na Zapadna Evropa (na pr., Gal 1979, 1988)
ili koga lu|eto od Isto~na Evropa emigrirale vo Zapadna (na pr.
201
Viktor Fridman
Ewing 1984). Presvrtite vo 1989 i rasturaweto na Isto~na Evropa na

ekonomski i politi~ki relativno ponapreden severen del i dvojno
marginaliziran juèn del isto taka se odrazuva i vrz progresot na
studiite za menuvawe na kodot. Neodamna se pojavija knigi za pol-
sko-germanski kontakt vo Polska (Brzezina 1989) i za triglosijata
kaj êsite (Sgall 1992), no s u{te za kontaktot na balkanskite jazi-
ci nema ni{to pove}e od povr{en pregled vo literaturata za me-
nuvawe na kodot (na pr., Meyers-Scotton 1993b: 219, koj e zasnovan samo
na li~ni kontakti i ne go zema predvid Joseph 1983, sp. isto taka
Weinreich 1953:74-82). Druga karakteristika na trudovite za menuva-
we na kodot e nivnata sinhroni~nost. Iako postojat nekoi razmislu-
vawa za vrskata na menuvaweto na kodot so menuvaweto na jazikot so
tekot na vremeto (na pr. Heath 1989, Meyers-Scotton 1993b), studiite za
menuvawe na kodot go prou~uvaat fenomenot na zboruvaniot (go-
vorniot) diskurs (isklu~ok e Timm 1978). Ovaa skoncentriranost e
razbirliva, so ogled na potekloto i celite na prou~uvaweto na me-
nuvaweto na kodot kako oblast na sovremenoto lingvisti~ko istra-
ùvawe, no tuka postojat i primeri i sekundarni tekstualni dokazi
koi se odnesuvaat na istorijata na menuvaweto na kodot, koi ve}e
treba da se iskoristat, na pr. zbirki na narodni prikazni i izve{-
tai na patuva~i. Prikaznite na Cepenkov, koi se sobrani vo Make-
donija vo sredinata na 19 vek se osobeno vreden izvor vo ovoj pogled.
Sega }e bide pretstaven soodvetniot materijal.
Naj~est jazik na promena e turskiot, po koj sleduvaat gr~ki-
ot, albanskiot, vla{kiot i romskiot, spored ~estotata na upotreba.
Od 155 anegdotski prikazni kaj Cepenkov (1972a) 24 imaat menuvawe
na kodot na turski, 4 na gr~ki, 3 so albanski, 2 so vla{ki i 1 so
romski. Vpe~atlivo e otsustvoto na evrejskiot {panski. Koga Evre-
ite go menuvaat kodot od makedonska matrica na raskaùvaweto, toa
e na turski. Pokraj 34 prikazni so me|ujazi~no menuvawe na kodot,
ima i 11 prikazni so menuvawe na kodot na dijalektno nivo, dadeni
taka {to ramkata im e makedonskiot prilepski dijalekt. Od niv 8
imaat menuvawe so dijalektot od Mariovo, a 3 go upotrebuvaat {op-
skiot (bugarskiot), taka {to skoro tretina od anegdotskite prikaz-
ni iskoristuvaat nekakva forma na menuvawe na kodot.
Da vidime sega koj go menuva kodot i zo{to. Turskiot e takov
jazik {to ne bil upotrebuvan samo od Turcite, tuku isto taka i od
Albancite i Makedoncite hristijani i muslimani, Romite i Evrei-
te. Drugite jazici, osven turskiot i makedonskiot, se upotrebuvaat
samo od strana na rodenite govoriteli. Bidej}i ovie anegdotski
prikazni kako grupa go so~inuvaat humoristi~kiot ànr, identifi-
kacijata na likovite preku nivnata pripadnost kon opredeleni
etni~ki grupi obi~no gi izrazuva vidot na pritisocite i proble-
mite na identitetot, koi{to gi ima vo etni~kite vicovi voop{to, a
menuvaweto na kodot e edno od sredstvata za naglasuvawe na bara-
niot efekt. Me|utoa, tokmu kako {to turskiot e jazik koj se koristi
od strana na drugite etni~ki grupi za menuvawe na kodot, isto taka
Turcite ne se pojavuvaat samo kako predmet na humor tuku i kako
202
nemarkirani likovi, na pr., mu{terii vo du}an. Osven toa, dodeka

menuvawata na kodot vo drugi jazici sluàt samo da ja karakterizi-
raat individuata kako ~len na soodvetnata etni~ka grupa, menuvawe-
to na kodot na turski odvreme-navreme e samata poenta na prika-
znata. Vo ovie slu~ai, poentata na humorot naj~esto e musliman ne-
turkofon (Albanec ili Makedonec) celta e da se pokaè deka
iako tie se Turci vo ramkite na milet sistemot, tie ne znaat mno-
gu turski ili selanec, ~ie ignorirawe na turskiot e ismeano kako
ruralno i nesofisticirano, kako vo sledniov primer, {to vklu~uva
eden turski ba`darxija i eden makedonski selanec, koj odi na pazaar:
(1) Ne v ar o rd a, bre sinko? Var, aga, var. E var, am a n e
var? Var, aga, var! (Cepenkov 1972a: 144).
Osven toa, turskiot isto taka e edinstven jazik koj se koristi

pri menuvawe na kodot ne samo od strana na likovite tuku i od sami-
ot raskaùva~, kako vo sledniov primer, kade se zavr{uva prikazna-
ta so komentar na raskaùva~ot:
(2) Dem ek, od lepe{ka zelnik ne biduaat! Turcite velat: So j
kov ar ~ovekot. (Cepenkov 1972a: 109).
Od seto ova moè da se dokaè deka preminuvaweto na turski

kaj Cepenkov ja odrazuva negovata pozicija kako jazik {to se nao|a
na vrvot od sociolingvisti~kata hierarhija.
Ostavaj}i gi nastrana menuvawata na kodot so makedonskite
dijalekti, gr~kiot e: em sledniot naj~est jazik na menuvawe em vtor
jazik po mo} i status vo 19 vek vo Makedonija. I pokraj toa {to
gr~kiot imal presti` kako kultursprache, toj ve}e bil istisnuvan so
slovenskiot, a so sobiraweto i objavuvaweto na ovie prikazni Ce-
penkov svesno pridonesuval za toa. Tri od prikaznite na Cepenkov
so menuvawe na kodot so gr~ki izrazuvaat etni~ka tenzija pretsta-
vuvaj}i gi Grcite kako budalesti, na pr., eden Grk gleda golema riba
vo moreto i se obiduva da ja ulovi bodej}i so no`. (Ovaa prikazna
moè da se interpretira isto taka kako alegorija za gr~kite obidi
za elinizacija na ne-gr~koto hristijansko naselenie vo 19 vek vo
Makedonija). Gledaj}i deka seto toa e beskorisno, toj stoi pokraj
vodata, go krie noòt zad grb i veli:
(3) Ela psari, den eho maheri! (Dojdi ribo, nemam no`!)
(Cepenkov 1972a: 149).
Vo ~etvrtiot slu~aj, edna grupa batak~ii (izmamnici) mamat

nekoi trgovci vo Istanbul, taka {to oblekuvaat eden turski amal
kako vladika i go u~at na sekoe pra{awe da odgovara na gr~ki: Ma-
lista, puli kala (Sekako, mnogu dobro) (Cepenkov 1972a: 152). Iako
poentata na {egata se vrti okolu opasnostite na golemiot grad,
upotrebuvaweto na turski amal da igra gr~ki vladika za da napravi
izmama ja signalizira ogor~enosta {to ja ~uvstvuvale Slovenite vo
odnos na dvete grupi na sila.
203
Viktor Fridman
êstotata na drugite tri jazika ja odrazuva kako nivnata re-

lativna sociolingvisti~ka pozicija, taka i nivniot relativen broj
na govoriteli vo toa vreme: albanskiot, pa vla{kiot, pa romskiot
(sp. Kn~ov 1900: 296). Faktot deka Evreite go menuvale kodot na
turski, a nikoga{ na evrejski {panski moè da se kaè deka go odra-
zuva nivniot status nadvor od sociolingvisti~kata hierarhija.
Menuvaweto na kodot so slovenskite dijalekti kaj Cepenkov, glavno
ja odrazuva ruralnata/urbanata opozicija.
Postoi razlika i vo prirodata na menuvaweto na kodot.
Turcite, Grcite i Slovenite op{to u~estvuvaat vo interre~eni~no
menuvawe na kodot, dodeka Albancite i Romite go menuvaat kodot
intrare~eni~no, kako vo slednive primeri:
(4) ]e mi vikne Dade! a pak jas }e mu re~am Olum!...
(Cepenkov 1972a: 108).
(5) Tungjateta, ore dervi{ baba! E po bujrum edno sari mexidija

bak{i{ za tvojata amajlija (Cepenkov 1972a: 120).
Sepak, treba da se zabeleì deka i samiot raskaùva~ go me-

nuva kodot vo sredinata na re~enicata, kako vo gorniot primer (2).
Polot e drug biten faktor pri menuvawe na kodot vo prikaz-
nite na Cepenkov. Site onie {to go menuvaat kodot se maì. Moè
da se dokaè deka ova e odraz na faktot {to pove}e maì od èni
bile bilingvalni vo ovoj period, a toa proizleguva od faktot {to
ènite imale pomalku kontakti nadvor od svoite familii ili sela.
Me|utoa, interesno e da se zabeleì deka edinstveniot primer na
koj{to naidov dosega so èna {to go menuva kodot vo folklorna
prikazna (Penu{liski 1981: 183) vklu~uva humoristi~en erotski
kontekst, vo koj edna siroma{na maèna èna primamuva vo svojot
dom i hristijanski i muslimanski va`ni li~nosti, koi se nadevaat
na intimen kontakt, taka {to nejziniot ma` moè da im gi ukrade
ali{tata. Koga doa|aat turski likovi, ènata gi presretnuva na
(dijalekten) turski:
(6) Do{ol efendijata u edin saato: Dobro ve~er, dobro ve~er!

O`xldi, o`bulduk odgovorila mu taa. (Penu{liski 1981:
183).
@enata e glavniot protagonist vo ovaa prikazna i menuvawe-

to na kodot tuka ne samo {to gi zgolemuva i etni~kata razlika i hu-
morot, zatoa {to ovoj pozdrav ja postavuva scenata za da sledi lakr-
dija, tuku i ja naglasuva dominantnata uloga na ènata (za dopolni-
telen materijal relevanten za menuvaweto na kodot vo Makedonija
vo 19 vek, v. Ja{ar-Nasteva 1987).
Vo ova pretstavuvawe se obidov da gi pokaàm razli~nite
na~ini na koi menuvaweto na kodot e iskoristeno vo 19 vek vo Make-
donija za da gi izrazi sociolingvisti~kite odnesuvawa, onaka kako
204
{to se videni vo anegdotskite folkorni prikazni na Marko Ce-

penkov. Od osoben interes vo ovoj pogled e relativno nemarkiranata
priroda na menuvaweto na kodot na turskiot i celosnoto otsustvo
na evrejskiot {panski. Na ova moè da se dodade stilisti~kata raz-
lika na me|ure~eni~noto menuvawe na kodot na albanski i na rom-
ski kako sprotivstaveni na intrare~eni~noto menuvawe na kodot na
aromanski i na gr~ki. Osven toa, postojat dokazi {to pokaùvaat
deka iskoristuvaweto na menuvaweto na kodot kako multilingvi-
zam sam po sebe odrazuva razliki vo polot.
PRAZNA
205
Kulturno-jazi~nite pojavi kaj \or|i Pulevski
Re~nik od tri jezika/Fjaltor nga tre gjuha/Ljugat u lisaniden od

\or|i Pulevski (1975) e bogat izvor za dijalektologijata i jazi~ni-
ot kontakt na po~vata na Makedonija vo devetnaesettiot vek. Iako
re~nikot ve}e e predmet na prou~uvawe na mnogu nau~nici, na pr.
abej 1971, Fridman 1990, Hazai 1963, Ja{ar-Nasteva 1984, 1996,
Ja{ar-Nasteva i Koneski 1984, Koneski 1967, 1974, 1985, Ristovski
1974, Hamiti 2005, i drugi, sepak bogatstvoto na re~nikov e takvo
{to ima mesto za u{te pove}e analiza. Vo ovoj moj pridones, bi sa-
kal da obrnam vnimanie na sporedbata na eden paragraf {to e mnogu
dobro poznat vo negovata makedonska verzija, no koj{to vo alban-
skiot i turskiot prevod pokaùva kako Pulevski mnogu moderno go
sfatil poimot na nacionalnost i dràvnost.
Od prvata stranica na svojot Re~nik Pulevski istovremeno
poso~uva na va`nosta na znaeweto na mnogu jazici kako i potrebata
za obrazovanie na maj~in jazik. Kako {to poso~uva Ja{ar-Nasteva
(1996), edna interesna karakeristika na re~nikot na Pulevski e
faktot deka vo izvesni slu~ai toj ne preveduva bukvalno, tuku so
kulturni ekvivalenti. Taka na primer, vo spisokot po~esni tituli
kade{to pi{uva - na makedonski sve{tenik i na albanski prift, na
turski pi{uva imam, t.e. muslimanski ekvivalent a ne turskiot zbor
za sve{tenik, {to bi bil papaz (Pulevski 1875:109). Ima cel red
takvi primeri, no ovde sakam, kako {to rekov pogore, da razgledam
eden paragraf od osobena va`nost, dosega poznat na makedonskata
publika samo vo negovata makedonska verzija.
Prvo, vredno e da go stavime paragrafot vo negoviot kon-
tekst. Na str. 44 vo sredinata ima edno pra{awe:
, . Potoa sleduvaat mnogu
interesni etnografski i lingvisti~ki detali, a na str. 46 pi{uva:
, , . Sleduva-
at drugi interesni etnografski i lingvisti~ki detali, so nabroju-
vawe na slovenskite etnografski grupi, a po~nuvaj}i so Jurucite gi
naveduva i grupite koi zboruvaat drugi jazici vo Makedonija. Seto
toa go pi{uva samo na makedonski, pa vo sredinata na str. 48 po~nuva
povtorno trojazi~na prezentacija so redeweto na drugite slovenski
narodi, spored Pulevski slednive: Rusi [sic!], i Poqaci i êsi i
Srbi i Slovaci i Bugari i Hrvati. Na krajot na str. 48 doa|a pra{a-
weto {to doveduva do paragrafot interesen za nas: mak. [to se ve-
qid narod. alb. î{ pouojet njeraz. tur. Kavm neanilr.
Sega da go razgledame odgovorot, vo koj{to e sodràna prvata
pe~atena formulacija na makedonskata nacionalnost:
207
Viktor Fridman
Prviot paragraf e gore-dolu identi~en vo trite jazika i na-

vistina nema nikakvi su{tinski razliki, osobeno ako dopu{time
nekoi pomoderni razliki vo sovremenata leksika. No vtoriot pa-
ragraf ima interesni i su{tinski razliki, koi mnogu interesno ja
izrazuvaat situacijata vo Makedonija pred pove}e od sto godini, a s
u{te se aktuelni. Za ~itatelite na ovaa statija makedonskiot tekst
e jasen, no eve gi albanskiot i turskiot tekst vo sovremen makedon-
ski prevod.
Albanskiot: Taka i Albancite se narod, i onie koi{to ìve-
at tuka nivnoto mesto go narekuvaat Makedonija. (A{tu ede {kipi-
tarat jan weraz, ede vendin, etijse poojn Makedonija ciqi, poroin
ae.)
Turskiot: U{te, Makedoncite (po turski makedonlular) se
narod (turski kavm) i nivnoto mesto se vika Makedonija, sekoj koj-
{to ìvee vo Makedonija se vika Makedonec (Makedonlu anlr). (Da-
hi, makedonlular, kavmdir ve jerini dahi onlarin anilr Makedonija
her, im, makedonijada, ja{arsa, makedonlu anilr.)
I taka, od trite paragrafi se gledaat tri realnosti vo toga-
{nata i sega{nava Makedonija. Vo makedonskiot, se afirmira make-
donskiot narod kako slovenski narod me|u drugite slovenski narodi
so Makedonija kako nivna tatkovina. Vo albanskiot paragraf se
priznava albanskiot narod kako narod, od koj, odreden del ja ima Ma-
kedonija kako nivna tatkovina (vendin e tijse). A vo turskiot para-
graf ima klasi~na formulacija na priznavawe i na nacionalno i na
ona {to sega bi se narekuvalo gra|ansko opredeluvawe na identitet:
Makedoncite se narod so Makedonija kako tatkovina, a istovremeno
208
sekoj koj{to ja ima Makedonija kako tatkovina e Makedonec, ili

moèbi podobro, Makedonijanec.
So ova, moème da napravime sporedba so mnogu drugi mesta
vo svetov, no da go zememe kako primer Kazahstan vo Centralna Azi-
ja. Sekako, sekoja zemja ima svoja istorija i svoi specifi~nosti, no
sepak mnogu e interesno da se zabeleì deka vo Kazahstan se pravi
razlika me|u Kazah i Kazahstanec tokmu sprema etni~ki i gra|an-
ski identitet. Gal i Kligman (2000:24-25, 123) davaat edno to~no
sumirawe i bistra analiza na gra|anski i nacionalni identiteti
koga pi{uvaat: Daleku od vzaemna ekskluzivnost, gra|anskonaci-
onalizmot i etnonacionalizmot koegzistiraat kako razli~ni pozi-
cii vnatre vo edno politi~ko pole, i dvata se na raspolagawe na
elitite za vozmo`no mobilizirawe. Dodeka \or|i Pulevski moè
da se opi{e kako pripadnik na elita samo dokolku be{e pismen vo
Osmanskata imperija na devetnaesetti vek, sepak se trude{e da go
opredeli istovremeno kako i makedonskiot narodno-nacionalen
identitet taka i makedonskiot gra|ansko-nacionalen identitet. Iz-
deluvaweto na ovie kategorii ve}e dolgo vreme pretstavuva prediz-
vik (Fishman 1968). Sloènostite se isti vo sekoja evropska etnona-
cionalna dràva od [panija do Rusija i od Norve{ka do Grcjia, pa i
ponatamu nadvor od Evropa. Nema niedna takva dràva koja e ednoet-
ni~na nitu ednojazi~na (barem vo stvarnosta, na pr. spored francus-
kiot ustav, site gra|ani na Francija se Francuzi (a ne francijani)
iako se u{te se zboruva na bretonski, katalanski, baskiski, oksi-
tanski, i dr.). Sekako, \or|i Pulevski ìvee{e vo Osmanskata im-
perija na devetnaesettiot vek, i vo re~nikot se pretstavuva kako ve-
ren subjekt na eljif{anli Sultan Abdul Aziz, azamet najslavnaje
(p. 67), no znaeme od negovata biografija deka isto taka i u~estvuval
vo vostanija (Koneski 1974). Zna~i vo \or|i Pulevski imame edna
navistina kompleksna i moderna li~nost, i toj so negovite iskustva
vo negovata rodna zemja, mnogu dobro gi razbiral sloènostite na
narodno-nacionalen i gra|ansko-nacionalen identitet i se trudel i
dvata da ni gi harmonizira vo negovata rabota, imaj}i predvid deka
toga{, kako i sega, Makedonija bila i e pove}ejazi~na i pove}e-
kulturna. Toj naso~uva mirno soìveewe (Pulevski 1875:67) i se tru-
di da artikulira eden pogled spored koj{to makedonskiot narod i
site lu|e za koi{to Makedonija e nivna tatkovina se vklu~eni. Od
seto toa moè da izvadime tri pouki. Prvo, deka u{te vo vremeto na
Pulevski ima{e pametni lu|e koi go prepoznavaa faktot deka nema
totalno sovpa|awe na modelot jazik=narod=teritorija=dràva. Vto-
ro, deka ova nesovpa|awe sepak treba da se harmonizira so real-
nostite na etnolingvisti~kiot identitet, od edna strana, i uslovite
na pove}ejazi~noto obrazovanie. I na kraj, faktot deka postoi eden
tekst kako ovoj na Pulevski od devetnaeseti vek ja dokaùva priro-
data na pove}ejazi~nata istorija na Makedonija, edna istorija na
koja treba da se se}avame.
209
Viktor Fridman
210
BIBLIOGRAFIJA
Agalliu, F. 1986. Do t vij apo do vij? Gjuha jon 6,1.82-84.

Ajeti, I. 1966 Gjuha e Divanit t Sheh-Maliqit. Gjurmime Albanologjike
3.27-52. (reprinted in Studime gjuhsore n fushn t Shqipes 2. 217-48,
Prishtina, 1985).
Aksu-Ko, A. 1988. The Acquisition of Aspect and Modality: The Case of Past
Reference in Turkish. Cambridge: Cambridge UP.
Alexander, R. 1991-93. The Balkan Nature of Macedonian Stress Phenom-
ena. Makedonski jazik 42/44.105-114.
Alexander, R. 1995. The Balkanization of Wackernagel's Law. Indiana Slavic
Studies 7.1-8.
Alford, H. 1980. Alford's Greek Testament: An Exigetical and Critical Com-
mentary, Vol I. Grand Rapids, MI: Baker [reprint of the seventh ed., 1874].
Anderson, J.D. 1913. The Peoples of India. Cambridge: Cambridge UP.
Andrews, E. 1990. Markedness Theory: The Union of Asymetry and Semiosis
in Language. Durham, NC: Duke UP.
Aronson, H. 1977. On the Interrelationships between Aspect and Mood in Bul-
garian. Folia Slavica 1,1.9-32.
Aronson, H. 1981. Towards a typology of aspect in the languages of the Bal-
kan peninsula. Folia slavica 4.198-204.
Aronson, H. (ed). 1985. Da, N, S, T, Te: Constructions with Subordinating
Complementizers in the Balkans. (=Folia Slavica, Vol. 7, No. 3), Colum-
bus: Slavica
Aronson, H. & B. J. Darden (eds). 1981, Studies in Balkan Linguistics to honor
Eric P. Hamp in his Sixtieth Birthday (= Folia Slavica, Vol. 4, No. 2-3). Co-
lumbus: Slavica.
Atanasov, P. 1984. Meglenoromna. Tratat de dialectologie romneasc. 476-
550. Craiova: Scrisul Romnesc.
Atanasov, P. 1990. Le mglno-roumain de nos jours. Hamburg: Buske.
Banffi, E. 1991. Storia linguistica del Sud-est Europa. Milan: Franco Angeli.
Barensten, A., B. Groen, R. Sprenger (eds). 1987. Dutch Studies in South Slavic
and Balkan Linguistics (= Studies in General and Slavic Linguistics 10),
Amsterdam: Rodopi.
Barker, E. 1950. Macedonia: Its Place in Balkan Power Politics. London: Royal
Institute of International Affairs.
Bazin, L. 1987. Introduction l'tude pratique de la langue turque. Paris: Mai-
sonneuve.
Beis, S. 2000. Le parler aroumain de Metsovo. Description dune langue en voie
211
Viktor Fridman
de disparition. Ph. D. dissertation. Universit Paris 5 - Ren Descartes.

Beitrge zur Balkanlinguistik I. 1976. Linguistische Studien, Reihe A. Arbeits-
berichte, Akademie der Wissenschaften der DDR, Zentral Institut fr
Sprachwissenschaft, No. 33. Berlin: AW DDR.
Beitrge zur Balkanlinguistik V. 1987. Linguistische Studien, Reihe A. Arbeits-
berichte, Akademie der Wissenschaften der DDR, Zentral Institut fr
Beitrge zur Balkanlinguistik VI. 1989. Linguistische Studien, Reihe A. Ar-
beitsberichte, Akademie der Wissenschaften der DDR, Zentral Institut fr
Beli, A. 1919. La Macdoine, Paris: Bloud &.Gay.
Bercovici, C. 1932. The Incredible Balkans. New York: G. P. Putnam.
Berent, G. P. 1977. Specificity and the Reduplication of Indefinite Direct Ob-
jects in Macedonian. CLS Book of Squibs - Cumulative Index 1968-1977,
S. Fox, W. Beach, S. Philosoph, (eds), 14-16. Chicago. Chicago Linguistic
Society.
Birnbaum, H. & S. Vryonis (eds). (1972). Aspects of the Balkans. The Hague:
Mouton.
Bokamba, E. G. 1988. Code-mixing, language variation, and linguistic theory:
Evidemce from Bantu languages. Lingua 76.21-62.
Brown, K. 1995. Of Meanings and Memories: The National Imagination in Ma-
cedonia. Ph. D. dissertation. University of Chicago.
Brown, K. 1996. Friction in the Archives: Nations and Negotiations on Ellis
Island, 1904. Paper presented at the Tenth International Conference of Eu-
ropeanists. Chicago, March 1996.
Brzezina, M. 1989. Polszczyna Niemcw. Warszawa: PAN.
Buchholz, O. 1977. Zur Verdoppelung der Objekte im Albanischen. Berlin:
Akademie der Wissenschaften der DDR.
Buchholz, O. & W. Fiedler. 1987, Albanische Grammatik. Leipzig: Verlag En-
zyklopdie.
Byron, J. 1976. Faik Konitza dhe gjuha letrare shqipe. Faik Konitza 1876-1976.
49-51. New York: Vatra.
Byron J, 1985. An Overview of Language Planning Achievements among the
Albanians of Yugoslavia. International Journal of the Sociology of Lan-
guage 52.59-92.
abej, E. 1971 Zna~ajot na deloto na \or|i Pulevski -- kako prethod-
nik vo kulturnata prerodba na albanskiot narod. Bigorski
nau~no-kulturni sredbi: Nau~en Sobir I, 169--175. Gostivar.
Camaj, M. 1969. Lehrbuch der albanischen Sprache, Wiesbaden: Harrassowitz.
etta, A. 1979. Proz popullore nga Drenica II. Prishtina: Enti i teksteve dhe i
mjeteve msimore i KSA t Kosovs.
212
Christides, C. J. 1949. The Macedonian Camouflage in the Light of Facts and

Figures. Athens: Hellenic Publishing Co.
Clissold, S. 1968. A Short History of Yugoslavia: From Early Times to 1966.
Cambridge: Cambridge UP.
Comrie, B. 1976, Aspect: An Intoduction to the Study of Verbal Aspect and
Related Problemes. Cambridge: Cambridge UP.
Cortiade, M. 1989. Gramatika themelore e gjuhs rrome. n.s.
Cortiade, M. 1990. Beleke za estdeset strana prevoenja na romski jezik.
Sveske Instituta za prouavanje nacionalih odnosa 1990,1.
Dako, C. A. 1919. Albania: The Master Key to the Near East. Boston: Grimes.
Darden, B.J. 1973. Indirect Speech and Reported Speech in Lithuanian and
Bulgarian. You Take the High Node and I'll Take the Low Node: Papers
from the Comparative Syntax Festival, C. Corum, T. Smith-Stark, A.
Weiser eds, 326-332. Chicago: Chicago Linguistic Society.
De Bray, R. G. A. 1980. Guide to the Slavonic Languages I: South Slavonic
Languages. Columbus: Slavica.
Demiraj, Sh. 1977. Rreth kategorive gramatkore t mnyrs dhe t kohs n
gjuhn shqipe. Studime Filolgjike 14(=31),3.101-130
Demiraj, Sh. 1994. Gjuhsi ballkanike. Skopje: Logos-A.
Demiraj, Sh. (ed). 2002, Gramatika e gjuhs shqipe I. Tirana: Akademia e
Shkencave e Shqipris.
Deny, J. 1921. Grammaire de la langue turque (Dialecte osmanli). Paris: cole
des langues orientales vivantes.
d'Estournelles de Constant, Baron, et al. 1914. Report of the International
Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars.
Division of Intercourse and Education, Publication No. 4. Washington, DC:
Carnegie Endowment for International Peace. (reprinted 1993 with an in-
troduction by George Kennan).
Domi, M. 1971. Sintaksa e gjuhs shqipe, Prishtin: Enti i teksteve dhe i
mjeteve msimore i KSA t Kosovs.
Domi, M. (red) 1976. Fonetika dhe gramatika e gjuhs s sotme letrare shqipe
III, 2: Sintaksa (Maket). Tiran: Akademia e Shkencave e RP Shqipris.
Dorovsk I. i R. Prak (eds). 1970. Studia balcanica bohemo-slovaca. Brno:
Universita J. E. Purkyn.
Duijzings, G. 1992. De Egyptenaren in Kosovo en Macedonia. Amsterdams
Sociologisch Tijdschrift 18,4.24-38.
Duijzings, G. 1997. "The Making of the Egyptians in Kosovo and Macedonia".
The Politics of Ethnic Consciousness. Hans Vermeulen and Cora Govers
eds, Basingstoke: Macmillan.
Durham, M. E. 1925. The Serajevo Crime. London: George Allen & Unwin.
213
Viktor Fridman
Elve, A. 1941. Trk dili grameri (Osmanl lehesi). Istanbul: Maarif matbaas.
Elson, M. 1990. Macedonian Verbal Morphology. Lewiston, NY:Mellen
Ergin, M. 1972. Trk dil bilgisi. Istanbul: Istanbul universitesi edebiyat
faktesi.
Ewing, A, 1984. Polish-English Code-Switching: A Clue to Constituent
Structure and Processing Mechanisms. CLS 20: Papers from the Twentieth
Regional Meeting, J. Drogo, V. Mishra, D. Testen eds, 52- 64; Chicago:
Chicago Linguistic Society.
Farkas, D. 1982. Intentionality and Romance Subjunctive Relatives. Blooming-
ton: Indiana University Linguistics Club.
Feuillet et al. 1981. Cahiers balkaniques No. 1. Paris: ublications LanguesO.
Feuillet, J. 1986. La linguistique balkanique. (Cahiers balkaniques No. 10).
Paris: Publications LanguesO.
Fiedler, W. 1970. Zur Kategorie des Aspekts in dem Balkansprachen.
Zeitschrift fr Slawistik 15.60-75.
Fielder G. 1995. Narrative Perspective and the Bulgarian l-Participle. Slavic
and East European Journal. 39.585-600.
Fishman, J. 1968. Nationality-Nationalism and Nation-Nationalism. Lan-
guage Problems of Developing Nations, 39-51. New York: John Wiley.
Forsyth, J. 1970 A Grammer of Aspect: Usage and Meaning in the Russion
Verb. Cambridge: Cambridge UP.
Foulon, J. 1985. L'volution des modes en macdonien. Les oppositions mo-
dales dans les langues balkaniques. (Cahiers balkaniques No. 7), J. Feuillet
et al. eds, 157-184. Paris: Publications LanguesO.
Foulon, J. 1990. Analyse des proverbes macdoniens correspondant aux trente-
huit proverbes grecs proposs. Les noms d'outils dans les langues bal-
kaniques. (Cahiers balkaniques No. 16), J. Feuillet et al. eds, 157-178.
Paris: Publications LanguesO.
Fowler, G., H. Cooper, and J. Ludwig. 1994. Proceedings of the 9th Biennial
Conference on Balkan and South Slavic Linguistics, Literature, and Folk-
lore. (Indiana Slavic Studies 7). Bloomington: Indiana Uiversity.
Fraenkel, Eran. 1993. Urban Muslim Identity in Macedonia: The Interplay of
Ottomanism and Multilingual Nationalism. Language Contact, Language
Conflict, Eran Fraenkel and Christina Kramer eds, 27-41. New York: Peter
Lang.
Friedman, V. A. 1975. Macedonian Language and Nationalism During the
Nineteenth and Early Twentieth Centuries. Balkanistica 2.83-98. (Re-
printed in Macedonian Review 1986, 16,3.280-292.)
Friedman, V. A. 1976. The Question of a Bulgarian Indefinite Article, Bulgaria:
Past and Present, 334-40. Columbus: American Association for the Ad-
214
vancement of Slavic Studies.

Friedman, V. 1977. The Grammatical Categories of the Macedonian Indicative.
Columbus: Slavica.
Friedman, V. 1978. On the Semantic and Morphological Influence of Turkish
on Balkan Slavic. Papers from the Fourteenth Regional Metting, Chicago
Linguistic Society, D. farkas et al. eds, 108-118. Chicago: Chicago Linguis-
tic Society.
Friedman, V. 1980. The Study of Balkan Admirativity: Its History and devel-
opment. Balkanistica. 6.7-30.
Friedman, V. A. 1981. Admirativity and Confirmativity. Zeitschrift fr Bal-
kanologie 17,1.12-28.
Friedman, V. 1982a. Balkanology and Turcology: West Rumelian Turkish in
Yugoslavia as reflected in Prescriptive Grammar. South Slavic and Balkan
Linguistics (Studies in Slavic and General. Linguistics, Vol. 2). Amsterdam:
Rodopi.
Friedman, V. A. 1982b. Reportedness in Bulgarian: Category or Stylistic Vari-
ant, International Journal of Slavica Linguistics and Poetics 25/26.149-63.
Friedman, Victor A. 1985a. The Sociolinguistics of Literary Macedonian.
International Journal of the Sociology of Language 52.31-57.
Friedman, V. A. 1985b. Aspectual Usage in Russian, Macedonian, and Bulgar-
ian. The Scope of Slavic Aspect (UCLA Slavic Studies 12), M. Flier and
A. Timberlake eds, 234-46. Columbus: Slavica.
Friedman, Victor A. 1985c. Problems in the Codification of a Standard Romani
Literary Language, Papers from the Fourth and Fifth Annual Meetings:
Gypsy Lore Society. North American Chapter, 56-75. New York: Gypsy
Lore Society.
Friedman, V. A. 1986. Evidentiality in the Balkans: Macedonian, Bulgarian,
and Albanian. Evidentiality: The Linguistic Coding of Epistemology, J.
Nichols and W. Chafe eds, 168-87. (Advances in Discourse Processes 20).
Norwood, NJ: Ablex.
Friedman, V. 1987. La typologie morpho-syntaxique des constructions en
da-t-sa-na dans les langues balkaniques. Particules, emprunts lexicaux,
languages anciennes. (Cahiers balkaniques No. 12, J. Feuillet et al. eds),
77-94. Paris: Publications LanguesO.
Friedman V. A. 1988. Morphological Innovation and Semantic Shift in Mace-
donian. Zeitschrift fr Balkanologie 24,1.34-41.
Friedman, V. A. 1989. Toward Defining the Position of Turkisms in Romani
[Romani: Arakhimaske o than e turkikane (khorane) elementengo an-i ro-
mani hib]. Jezik i kultura Roma, Milan ipka et al. eds, 251-67. Sarajevo:
Institut za prouavanje nacionalnih odnosa.
215
Viktor Fridman
Friedman, V. 1990. Gjorgji Pulevski: Fjalort e tij dhe Rilindja Kombtare

Shqiptare dhe Maqedonase. Konferenca shkencore e 100-vjetorit t
Lidhjs Shqiptare t Prizrenit, 2, I. Ajeti kryered, 245-256. Prishtina:
ASHAK.
Friedman, V. A. 1991. Romani Nominal Inflection: Cases or Postpositions?
Problemy opisu gramatycznego jzykw sowiaskych, (Studia gramatyczne
11), 57-64. Warsaw: Polish Academy of Sciences.
Friedman, Victor A. 1993a. Macedonian. The Slavonic Languages. B. Comrie
and G. Corbett eds. London: Routledge. 1993. 249-305.
Friedman, Victor A. 1993b. The Loss of the Imperfective Aorist in Macedonian:
Structural Significance and Balkan Context. American Contributions to the
Eleventh International Congress of Slavists. Robert A. MacGuire and Alan
Timberlake, eds. Columbus: Slavica. 285-302.
Friedman, V. A. 1993c. Charakterystyka socjolingwistyczna wspczesnego
literackiego jzyka macedoskiego. Socjolingwistyka 12/13.183-197.
Krakw: Polish Academy of Sciences. .
Friedman, V. A. 1993d. The First Philological Conference for the Establish-
ment of the Macedonian Alphabet and the Macedonian Literary Language:
Its Precedents and Consequences. The Earliest Stage of Language Plan-
ning: The First Congress Phenomenon. J. Fishman ed, 159-180. Berlin:
Mouton de Gruyter.
Friedman, V. A. 1993e. Language Policy and Language Behavior in Mace-
donia: Background and Current Events. Language Contact, Language Con-
flict, E. Fraenkel and C. E. Kramer eds, 73-99. Peter Lang: New York.
Friedman, V. A. 1994a. Variation and Grammaticalization in the Development
of Balkanisms. CLS 30 Papers from the 30th Regional Meeting of the Chi-
cago Linguistic Society, Volume 2: The Parasession on Variation in Lin-
guistic Theory. Chicago: Chicago Linguistic Society. 1994. 101-115.
Friedman, V. A. 1994b. Surprise! Surprise! Arumanian Has Had an Admirative!
Indiana Slavic Studies 7.79-89.
Friedman, V. A. 1996. Observing the Observers: Language, Ethnicity, and
Power in the 1994 Macedonian Census and Beyond. Toward Comprehen-
sive Peace in Southeastern Europe: Conflict Prevention in the South Bal-
kans, B. Rubin ed, 81-105/119-126. New York: Council on Foreign Rela-
tions/Twentieth Century Fund.
Friedman, V. A. 1998. The Implementation of Standard Macedonian: Prob-
lems and Results. International Journal of the Sociology of Language
131:31-57.
Glbov. I., V. Georgiev, and J. Zaimov (eds). 1968. Actes du Premier congrs
international des tudes balkaniques et sud-est europen VI. Sofia: BAN.
216
Gal, S. 1979. Language Shift: Social Determinants of Linguistic Change in

Biligual Austria. New York: Academic Press.
Gal, S. 1987. Codeswitching and Consciousness in the European Pheriphery.
American Ethnologist 14, 4. 637-53.
Gal, S. 1988. The political Economy of Code Choice. Codeswitching, M.
Heller ed, 245-64. Berlin: de Gruyter.
Gal, S. 1991. Bartok's funeral: representations of Europe in Hungarian political
rhetoric. American Ethnologist 18,3.440-458
Gal, S. 1993. Diversity and contestation in linguistic ideologies: German
speakers in Hungary. Language in Society 22.337-59.
Gal, S. & G. Kligman. 2000. The Politics of Gender after Socialism. Princeton:
Princeton UP.
Galton, H. 1976. The main functions of Slavic verbal aspect. Skopje: MANU.
Gencan, T. 1979. Dilbilgisi. Ankara: Trk Dil Kurumu.
Gjinari J. 1989. Dialektet e gjuhs shqipe. Tiran.
Glenny, M. 1995. The Birth of a Nation (review of Poulton 1995). The New
York Review, 16 November, 24-28.
Gob, Z. 1953, Funkcija syntaktyczna proklityki zaimkowej w gwarach
macedoskich. Lingua Posnaniensis 4.275-91.
Gob, Z. 1956. The conception of isogrammatism. Biuletyn Pol. Tow.
Jzykoznawczego 15.3-12.
Gob, Z. 1959. Some Arumanian-Macedonian isogrammatisms and the social
background of their development. Word 15,3.415-435.
Gob, Z. 1960. The Influence of Turkish upon the Macedonian Slavonic Dia-
lects. Folia Orientalia 1.26-45. Cracow: PAN.
Gob, Z. 1961. Nowomakedonski typ perfectum ze slowem imam/sum.
Zeszyty Naukowe U. J.: Prace Jzykoznawcze 4.321-325.
Gob, Z. 1962. Balkanisms in the South-Slavic Languages. The Slavic and
East European Journal 6.38-42.
Gob, Z. 1964a. Conditionalis typu bakaskiego w jzykach
poudniowsowiaskich. Cracow: PAN.
Gob, Z. 1964b. The Problem of Verbal Moods in Slavic Languages. Inter-
national Journal of Slavic Linguistics and Poetics 8.1-36.
Gob, Z. 1970. Za 'mehanizmot' na slovensko-romanskite odnosi na
Balkanskiot Poluostrov. Makedonski jazik 21. 5-18.
Gob, Zbigniew. 1984. The Arumanian Dialect of Kruevo in SR Macedonia,
SFR Yugoslvia. Skopje: MANU.
Gourevitch, P. 1996. Misfortune Tellers. The New Yorker 8 April, 96-100.
Graur Al. et al. 1966. Gramatica limbii romne II. Bucureti: Academia Repub-
licii Socialiste Romnia.
217
Viktor Fridman
Groen, B. M. 1977. A Structural Description of the Macedonian Dialect of Di-

hovo. Lisse: Peter de Ridder.
Guentchva, Z. 1994. Thmatisation de l'objet en Bulgare. Bern: Peter Lang.
Gvardaladze, I. & M. Kusravili, 1976. Inglisuri andazebi da xatovani
sitqvatkmani kartuli targmanita da esatqvisebit. Tbilisi: Mecniereba.
Hamiti, A. 2005 Paralelja shqipe n dy fjalort shumgjuhsh t Gjorgji
Pulevskit. Shkup: Vatra.
Hamp, E. P. 1977. On some Questions of Areal Linguistics. Proceedings of
the Berkeley Linguistics Society 3, Kenneth Whistler et al. eds, 279-282.
Berkeley: Berkeley Linguistics Society.
Hancock, I. 1995. A Grammar of Vlax Romani. Columbus: Slavica.
Haugen, E. 1968. The Scandinavian Languages as Cultural Artifacts. Lan-
guage Problems of Developing Nations. Joshua Fishman, Charles Ferguson
and J. Das Gupta eds, 267-84. New York: John Wiley.
Hayden, R. 1995. Review of Woodward 1995. Slavic Review 54.1114-15.
Hazai, Gy. 1963. Rumeli aizlar tarihinin iki kayna zerine. Trk Dili
Aratrmalar Yl Belleten, 1963.117--120.
Heath, J. 1989. From Code-Switching to Borrowing: Foreign and Diglossic
mixing in Moroccan Arabic. London: Kegan Paul International.
Holton, D., P. Mackridge, and I. Philippaki-Wharburton. 1997. Greek: A Com-
prehensive Grammar of the Modern Language. London: Routledge.
Human rights Watch/Helsinki. 1994. Denying Ethnic Identity: The Macedoni-
ans of Greece. New York: Human rights Watch.
Igla, B. 1996. Das Romani von Ajia Varvara: Deskriptive und historisch-
vergleichende Darstellung eines Zigeunerdialekts. (Osteuropa-Institut der
Freien Universitt Berlin Balkanologische Verffentlichungen 29.) Wies-
baden: Harrassowitz.
Ivi, P. 1958. Die serbokroatischen Dialekte: Ihre Struktur und Entwicklung.
The Hague: Mouton.
Jakobson, R. 1957/71. Shifters, Verbal Categories, and the Russian Verb re-
printed in Selected Writings II: Word and Language, 130-47. The Hague-
Paris: Mouton.
Jaar-Nasteva, O. 1992. Soziolinguistische aspekte des Makedonischen und
der anderen Sprachen in der Republik Makedonien. Die Welt der Slaven
37.188-210.
Jzykowe studia bakanistyczne I. 1986. Prace Slawistyczne 46. Wrocaw:
PAN.
Jzykowe studia bakanistyczne II. 1990. Prace Slawistyczne 74. Wrocaw:
PAN.
218
Jochalas. T. (ed). 1978. Actes du Deuxime congrs international des tudes

balkaniques et sud-est europens IV. Athens: AIESEE.
Jochalas, T. (ed). 1994a. Septime congrs international des tudes balkaniques
et sud-est europens: Communications. Athens: AIESEE.
Jochalas, T. (ed). 1994b. Septime congrs international des tudes balkaniques
et sud-est europens: Rapports. Athens: AIESEE.
Joseph, B. 1983. The Synchrony and Diachrony of the Balkan infinitive. Cam-
bridge: Cambridge UP.
Jusuf, . 1974. Duj kale mare: Drama pi romani hib. MS.
Jusuf, . 1996. Sikljova romani hib. Skopje: Prosvetno delo.
Kallulli, D. 1999. The Comparative Syntax of Albanian: On the Contribution of
Syntactic Types to Propositional Intrpretation. Ph. D. dissertation. Univer-
sity of Durham.
Kaplan, Robert D. 1991. History's Cauldron. The Atlantic Monthly. 270
(June).92-104.
Katona, L. 1969. Le dialecte turc de la Macdoine de l'Ouest. Trk dili
aratrmalr yll belleten, 1969.57-194.
Kazazis, K. 1968. On a Generative Grammar of the Balkan Languages. Actes
du Premier congrs international des tudes balkaniques et sud-est eu-
ropens VI, I. Glbov, V. Georgiev, and J. Zaimov eds, 823-28. Sofia:
BAN.
Kazazis, K. and J. Pentheroudakis. 1976. Reduplication of Indefinite Direct
Objects in Albanian and Modern Greek. Language 52.398-403.
Klagstadt, H. 1963. Toward a morpho-syntactic treatment of the Balkan lin-
guistic group. American Contributions to the Fifth International Congress
of Slavists, 179-190. The Hague: Mouton.
Koneski, B. 1959. La question de la langue littraire an XIX et au dbut du XX
sicle. Langue littraire macdonienne, 10-17. Beograd: Jugoslavia.
Koneski, B, B. Vidoeski, and O. Jaar-Nasteva. 1968. Distibution des balkanis-
mes en macdonien. Actes du premier congrs international des etudes bal-
kaniques et sudest europens VI, I. Glbov, V. Georgiev, and J. Zaimov
eds, 517-546. Sofija: Blgarska Akademija na Naukite.
Koneski, B. 1974. The Image of Gjogji Pulevski. Translated by Victor A.
Friedman. Macedonian Review, 4,1.57-59.
Koneski, Blazhe. 1985. Beleshki za Pulevski. Prilozi na MANU - Oddelenie
za lingvistika i literaturana nauka 10,1.75-79.
Koneski, B. 1994. A Situation and a Personal Viewpoint. International Jour-
nal of the Sociology of Language, 108: 216-218.
219
Viktor Fridman
Koneski, B., B. Vidoeski, O. Jaar-Nasteva. 1966. Distibution des balkanismes

en Macdonien. Actes du Premier congrs international des tudes bal-
kaniques et sud-est europens VI, 517-546. Sofia:
Kononov, A. 1956. Gramatika sovremennogo tureckogo literaturnogo jazyka.
Leningrad: Akademija nauk SSSR.
Kopitar J. 1829. Albanische, walachische und bulgarische Sprache. Jahr-
bcher der Literatur, 46, Wien, 59-106.
Kostov V. 1972. Semantische Beobachtung ber die Verbindung von imam
mit dem Partizipium Perfecti Passivi im Bulgarischen. Zeitschrift fr
Slawistik 17,3.371-379.
Kramer, C. E.1986. Analytic Modality in Macedonian. (Slavistische Beitrge
198). Mnchen: Otto Sagner.
Kramer, C. E. 1987/88. Towards a Comparison of Conditionals in Bulgarian,
Macedonan, and Albanian. Makedonski jazik 38/39. 263-70.
Kramer, Christina. 2002. Anton Panov's play Pealbari and Its Role in the
Standardization of Macedonian. Of All the Slavs My Favorites: In Honor
of Howard I. Aronson on the Occasion of His 66th Birthday (Indiana Slavic
Studies 12), V. A. Friedman and D. L. Dyer eds, 279-291. Bloomington,
IN: Slavica.
Kristophson, J. 1974. Das Lexikon Tetraglosson des Daniil Moschopolitis.
Zeitschrift fur Balkanologie, 10 (1) : 1-128.
Kuryowicz, J. 1956. Lapophonie en indo-europen. Wrocaw:PAN.
Lamouche, L. 1899. La pninsule balkanique. Paris: Paul Ollendorf.
Latifi, I. et al. 1970. Vitalna, etnika i migraciona obeleja. Popis stanovnitva
1961. Belgrade: Savezni zavod za statistiku.
Leafgren, J. 1992. Object Reduplication and Topicality in Bulgarian. Ph. D. dis-
sertation. U. of Virginia.
Leafgren, J. 2002. Degrees of Explicitness. (Pragmatics and Beyond, New Se-
ries, 102.) Amsterdam: Benjamins.
Lewis, G. 1967. Turkish Grammar. Oxford : Oxford UP.
Lohmann, J. 1937. Ist das idg. Perfektum nominalen Ursprungs? Zeitschrift
fr Historische Sprachwissenschaft (Kuhns Zeitschrift) 64.42-61.
Koschmieder, E. 1953. Das trkische Verbum und der slavische Verbalas-
pekt. Mnchener Beitrage zur Slavenkunde: Festgabe fr Paul Diels,pp.
137-147. (Verffentlichungen des Osteuropa-Institutes Mnchen, vol. 4),
Munich: Isar.
Kostov, K. 1973. Zur Bedeutung des Zigeunerischen fr die Erforschung
grammatischer Interferenzerscheinungen. Balkansko ezikoznanie.
16,2.99-113.
Lunt, H. 1952. A Grammar of the Macedonian Literary Language. Skopje:
220
Dravno Knigoizdatelstvo.
Lunt, H. 1953. A Survey of Macedonian Literature. Harvard Slavic Studies
1.363-396.
Lunt, H. 1959. The Creation of Standard Macedonian: Some Facts and Atti-
tudes. Anthropological Linguistics 1,5.19-26.
Lunt, H. 1965. On the Loss of Declension in Macedonian and Bulgarian. Die
Welt der Slaven 10.305-312.
Lunt, H. 1972. Review of Palmer and King 1971. Slavic and East European
Journal 16.132-133.
Lunt, Horace. 1984. Some Sociolinguistic Aspects of Macedonian and Bulgar-
ian. Language and Literary Theory (Papers in Slavic Philology 5), B.
Stolz, I. Titunik, and L.Doleel eds, 83-127. Ann Arbor: University of
Michigan.
Lunt, H. 1986.On Macedonian Language and Nationalism. Slavic Review
45.729-734.
Maecki, M. 1938. Z zagadnie dialektologii macedoskiej. Rocznik
Slawistyczny 14.119-144.
Mazon A. 1938. Documents, contes et chansons slaves de l'Albanie du sud.
Paris: Droz.
McClure, E. & M. McClure 1988 Macro-and Micro-sociolinguistic
Dimensions of Codeswitching in Vingard (Romania) Codeswitching,, M.
Heller ed, 25-51. Berlin: de Gruyter.
Meillet, A. 1918. Les langues dans I'Europe nouvelle. Paris: Payot.
Messing, G. 1988. A Greek Romany Glossary: As Spoken in Agia Varvara
(Athens). Columbus: Slavica.
Meyer, G. 1891. Etymologisches Wrterbuch der albanesischen Sprache.
Strassburg: Trbner.
Meyers-Scotton, C. 1993a. Social Motivation for Codeswitching: Evidence
from Africa. Oxford: Oxvord.
Meyers-Scotton, C. 1993b. Duelling Languages: Grammatical Structure in
Codeswitching. Oxford: Oxford.
Miklosich, F. 1861, Die slavischen Elemente im Rumunischen. Denkschriften
der Kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische
Klasse 12.1-70.
Miklosich, F. 1884. Die trkischen Elemente in den sdost- und osteu-
ropischen Sprachen. Denkschriften der Kaiserlichen Akademie der Wis-
senschaften in Wien, Phil.-Hist. Kl., 34, 35, 38.
MILS=Macedonian Information Liaison Service (News Service)
Mindak, J. et al. (eds) 1994. Slavia Meridionalis: Studia linguistica, slavica et
balcanica. Warszawa: PAN.
221
Viktor Fridman
Mithun, Marianne. 1992. The Substratum in Grammar and Discourse. Language

Contact: Theoretical and Empirical Studies, E. H. Jahr ed, 103-115. Berlin:
Mouton de Gruyter.
Mladenov. M. (ed). 1989, Rsums des communications linguistiques. Sixime
congrs international des tudes balkaniques et sud-est europens. Sofia:
BAN
Naylor, K. E. 1980. Serbo-Croatian. The Slavic Literary Languages: Forma-
tion and Development, A. M. Schenker and E. Stankiewicz eds, 65-83. New
Haven: Yale Concilium on International and Area Studies.
Naylor, K. with E. G. Walters. 1977-78. Balkanistica IV. Columbus: Slavica.
Nicolades, C. 1899. La Macdoine. Berlin: Stuhr.
Nihtinen, A. 1992. Kr. P. Misirkov i istorijata na blgarskija i makedonskija
knioven ezik. M. A. thesis. University of Helsinki.
Nihtinen, A. 1995. Comments on Contradictions in the Life and Work of Kr. P.
Misirkov. Studia slavica Finlandensia 12.96-103.
Norrick, N. R. 1985, How Proverbs Mean: Semantic Studies in English Prov-
erbs. The Hague: Mouton.
Office d'Information et de Documentation dans les Sciences Sociales et
Politiques. 1974. IIIe Congrs international d'tudes du sud-est uropen:
Rsums des communications II: Linguistique, Littrature, Folklore, Ethno-
graphie, Arts, Droits et Institutions. Bucarest: Office d'Information et de
Documentation dans les Sciences Sociales et Politiques.
Palmer, S. & R. King. 1971. Yugoslav Communism and the Macedonian Ques-
tion. Hamden: Archon.
Panajoti J. & A, Xhagolli, 1983. Fjal t urta t popullit shqiptar. Tirana,
Akademia e shkencave e RPS t Shqipria.
Papahagi, Per. 1908. Parallele Ausdrcke und Redensarten im rumnischen,
albanischen, neugriechischen und bulgarischen. Leipzig: J. A. Barth.
Papahagi, T. 1974. Dicionarul dialectului Aromn. Bucureti: Academia Re-
publicii Socialiste Romnia.
Papatsafa, D. 1997. Prikozmur din Meglenia. Skopje: Alfa Grafik
Penchev, I. 1982. The conjunctions da and za da in order to in Standard Bul-
garian. International Journal of Slavic Linguistics and Poetics 25/26.347-
354.
Perry, D. M. 1988. The Politics of Terror: The Macedonian Revolutionary
Movements 1893-1903. Durham: Duke UP. [Peri, D. M. 2001. Politi-
kata na teror: Makedonskoto revolucionerno dvièwe 1893-1903.
Skopje: Magor].
Pipinelis, P. N. 1963. Europe and the Albanian Question. Chicago: Argonaut.
Poulton, H. 1995. Who Are the Macedonians? Bloomington: Indiana UP.
222
Prifti, S. 1971. Sintaksa e gjuhs shqipe, Prishtin: Enti i teksteve dhe i mjeteve
msimore i KSA t Kosovs.
Prince E. 1988. On Pragmatic Change: The Borrowing of Discourse Func-
tions. Journal of Pragmatics 12.505-518.
Reiter, N. (ed). 1983. Ziele und Wege der Balkanlinguistik, Beitrage zur Ta-
gung vom 2-6 Marz 1981 in Berlin. Wiesbaden: Harrassowitz.
Reiter, N. 1994. Grundzge der Balkanologie. Wiesbaden: Harrassowitz.
Ristovski, B. 1973. The Macedonian Literary Society Loza Macedonian Re-
view 2.139-148.
Rossos, A. 1994. The British Foreign Office and Macedonian National Identity
1943-49. Slavic Review 53.369-94
Rossos, A. 1995. Macedonianism and Macedonian Nationalism on the Left.
National Character and National Ideology in Interwar Eastern Europe, I.
Banac and K. Verdery eds, 219-254. New Haven: Yale Center for Interna-
tional and Area Studies.
Rossos, A. 1997. Incompatible Allies: Greek Communism and Macedonian
Nationalism in the Civil War in Greece, 1943-1949. Journal of Modern
History 69.42-76.
Roth, J. 1979. Die indirekten Erlebnisformen im Bulgarischen: Eine Unter-
suchung zu ihrem Gebrauch in der Umgangssprache. (Slavistische Beitrge
l30). Munich: Otto Sagner.
Sambanis, N. 2000, Partition as a Solution to Ethnic War: An Empirical Cri-
tique of the Theoretical Literature. World Politics 52.437-83.
Sandfeld, K. 1930. Linguistique balkanique. Paris: Klincksieck.
Saral, O. Y. 1975. Kaybettiimiz Rumeli. Istanbul: Boazici.
Saramandu N. 1981. Variation dialectale et variabilit sociolinguistique. Lo-
gos semantikos: Studia linguistica in honorem Eugenio Coseriu V, H.
Geckeler et asl. eds, 89-98. Berlin: De Gruyter.
Savezni Zavod za statistiku. 1954. Stanovnistvo po narodnosti (Knj. 9):
Konani rezultati popisa stanovnitva od 15 marta 1948 godine. Beograd:
Savezni zavod za statistiku.
Savezni Zavod za statistiku. 1981. Statistiki bilten broj 1295 (1981). Popis
stanovnitva, domainstva i stanova u 1981 godini: Nacionalni sastav
stanovnitva po optinama. Beograd: Savezni zavod za statistiku.
Savezni Zavod za statistiku. 1988. Statistiki Godinjak Jugoslavije 35.
Beograd: Savezni zavod za statistiku.
Sawicka, I. 1987. Struktura sloga u balkanskim jezicima. (Prace Slawistyczne
54). Wrocaw: PAN.
Schaller, H. 1975. Die Balkansprachen. Eine Einfhrung in die Balkanphilolo-
gie. Heidelberg: Carl Winter .
223
Viktor Fridman
Schaller, H. 1977. Bibliographie zur Balkanphilologie. Heidelberg. Carl Winter.

Seliev, A. 1925. Des traits linguistiques communs aux langues balkaniques.
Rvue des tudes slaves 5.38-57.
Sgall, P. 1992. Variation in Language: Codewitching in Czech as a Challenge
for Sociolinguistics. Amsterdam: Benjamins.
Shangriladze, K. & E. Townswend (eds) 1984. Papers for the V Congress of
South-east European Studies. Columbus: Slavica.
Silva-Corvalan, C. 1983. Tense and Aspect in Oral Spanish Narrative. Lan-
guage 59.760-80.
Skendi, Stavro. 1968. The Albanian National Awakening: 1878-1912. Prince-
ton: Princeton University.
Skendi, S. 1980. Balkan Cultural Studies. Boulder: East European Monographs.
Sokolova, B. 1983. Die albanische Mundart von Mandrica (Balkanologische
Verffentlichungen, Band 6). Wiesbaden: Harrassowitz.
olohov, M. 1969. terc. Suat Dervi. nsann alnyazs. (Sudba ~eloveka).
Skopje: Nova Makedonija.
Sholohov, M. 1978. prkth. Dhimitr Pasko. Fati i njeriut. (Sudba ~eloveka).
Prishtina: Rilindja.
Solta, G. 1980. Einfhrung in die Balkanlinuistik mit besonder Bercksichti-
gung des Substrats und des Balkanlateinischen. Darmstadt: Wissenschaftli-
che Bchgesellschaft.
Stavrianos, L. S. 1963. The Balkans: 1815-1914. New York: Holt, Rinehart and
Winston.
Steinke, K. & Xh. Ylli. Die Slavische Minderheiten in Albanien 2: Golloborda -
Hrebel - Krishti i Eprm. (Slavistische Beitrge 462). Mnchen: Otto
Sagner.
Szobries, T. Sprachliche Aspekte des nation-building in Mazedonien: Die
kommunistische Press in Vardar-Mazedonien 1940-1943. Stuttgard: Franz
Steiner.
Tanaskovi, D. 1992. The Planning of Turkish as a Minority Language in
Yugoslavia. Language Planning in Yugoslavia. Ranko Bugarski and Celia
Hawkesworth eds, 140-61. Columbus: Slavica.
TDK (ed). 1979. Abrgs des Communications et des co-rapports. Quatrime
congrs international des tudes balcaniques et sud-est europens. Ankara:
Turk Dil Kurumu.
Timm, L. A. 1978. Code- switching in WAR and PEACE. The Fourth
LACUS forum 1977, M. Paradis ed, 239-47. Columbia, SC: Hornbeam.
Todorova, Maria. 1994. The Balkans: From Discovery to Invention. Slavic
Review 53.453-82.
Topoliska, Z. 1994. Factivity as a Grammatical Category in Balkan Slavic
224
and Balkan Romance. Slavia Meridionalis 1.105-21

Troebst, S. 1994. Yugoslav Macedonia, 1944-53: Building the Party, the State
and the Nation. Berliner Jahrbuch fr osteuropische Geschichte
1994/2.103-139.
Tschenkli, Kita. 1958 Einfhrung in die georgische Sprache II. Zurich:
Amirani Verlag.
Tlbenti, F. F. 1969, Trk ataszleri ve deyimleri. Istanbul: Inkilap ve Arka
Kitabevleri.
Underhill, R. 1976. Turkish Grammar. Cambridge: MIT.
Upward, A. 1908. Tne East End of Europe. London: John Murray.
Usikova, R P. 1995. Towards a Contrastive analysis of the Balkan slavic Lan-
guages: Macedonian and Bulgarian. Balkan Forum 3,1(10).289-312.
Vaillant, A. 1938. Le problme du Slave macdonien. Bulletine de la Socit
linguistique de Paris, 39 (2, 116).194-210.
Verdery, K. 1993. Ethnic relations, economies of shortage, and the transition in
Eastern Europe. Socialism, Ideals, Ideologies and Local Practice. C.M.
Hahn ed, 172-186. London: Routledge.
Vidoeski B. 1995. On Two New Theories of the Macedonian Language. Balkan
Forum 3,1(10).279-87.
Vukeli, M. 1974. Linguistique: Rsumes. Cinqime Congrs international des
tudes balkaniques et sud-est europens, Belgrade: AIESEE.
Weigand, G. 1924. Ethnographie von Makedonien. Leipzig: Friedrich Brand-
stetter.
Weinreich, Uriel. 1953. Language Contact. The Hague: Mouton.
Wilkinson, H.R. 1951. Maps and Politics: A Review of the Ethnographic Car-
tography of Macedonia. Liverpool: University of Liverpool.
Woodward, Susan L. 1995. Balkan Tragedy: Chaos and Dissolution After the
Cold War. Washington, DC: Brookings Institution.
Xhaferi, Arbr. 1994. Regjistrimi i jashtzakonshm i popullsis 1994.
Tribuna-Sh 2,23/24.20-21.
Yokoyama, Olga T. 1994. Reflections: Slavic Linguistics as a Discipline and
an Occupation in the United States. Journal of Slavic Linguistics, 2,2.186-
200.
Yusuf, S. 1975. Dilbilgisi. Skopje: Prosvetno delo.
Zeitschrift fr Balkanologie. Berlin. 1963.
Zekeriya, N. 1970. Makedon hikyeleri antolojisi. Istanbul: Tekin.
, I. 1994. . 30
October, p. 7.
, . 1985a. skoto dvièwe vo Kostursko.
22,387.26.
225
Viktor Fridman
Andonovski, Hr. 1985b. Predgovor. Abecedar: Jubilejno izdanie

1925-1985. Skopje: Makedonska revija.
Antonovska, S. i dr. 1991.
:
31.03.1991 . : .
S. i dr. 1994.
1993. : .
S. i dr. 1994. '94:
. . 1, 2. :

Apostolski, M. i dr. 1969a. Istorija na makedonskiot narod II.
Skopje: Institut za nacionalna istorija.
Apostolski, M. i dr. 1969b. Istorija na makedonskiot narod III.
Skopje: Institut za nacionalna istorija.
Arnaudov, N. 1963. Blgarsko narodno umotvorenie XIII. Sofi:
BAN.
Arsova, L. 1970. Prevoewe engleskog sada{weg perfekta i
plusvamperfekta na makedonski jezik. Magisterska rabota: Uni-
verzitet Novi Sad.
Asenova. P. 1989, Balkansko ezikoznanie. Osnovni problemi na
balkanski ezikov sz. Sofi, Nauka i izkustvo..
Barker, E. 1992. Makedonija i nejzinoto mesto me|u balkanskite
politi~ki sili. Skopje: Makedonska kniga.
Bern{ten, S. B. 1938. Makedonski zk. Bol{a sovetska
nciklopedi. Moskva: Sovetska nciklopedi.
Bern{ten. S. B. i G. P. Klepikova (red). 1973. Balkanskoe
koznanie. Moskva: Nauka.
Verkovi}, S. I. 1985. Makedonski narodni umotvorbi V: Folklorni
i etnografski materijali, K. Penu{liski red. Skopje: Makedon-
ska kniga.
Vidoeski, B. 1962/63. Makedonskite dijalekti vo svetlinata na
lingvisti~kata geografija. Makedonski jazik 13-14.87-108.
Vidoeski, B. 1999. Za formite na glagolot sum vo paradigmata na
sega{noto vreme. Dijalektite na makedonskiot jazik III. Skopje:
MANU.
Demiraj, [. 1994. Balkanska lingvistika. Skopje: Logos-A.
Deràvin, I. S. 1934. Jni Janki. Serge Fedorovi~u Olden-
burgu: K ptidestileti nau~no-obestvenno detelnosti
1882-1932, 181-183. Leningrad: AN SSSR.
Desnicka, A. (red). 1979. Problem sintaksisa zkov balkanskogo
areala. Leningrad: Nauka.
Denova, M. 1966. Imperfekt i aorist v slavnskite ezici. Sofi:
BAN.
226
Dimitrovski, T., B. Koneski, T. Stamatoski. 1978. Za makedonskiot

jazik. Skopje: Institut za makedonski jazik.
Drakul, S. 1969. Bela no}. Skopje: Misla.
Gavrilovi, A. 1904. Pred ~etvrtom kwièvno{u. Brankovo kolo,
10(17) [=29 april (12 maj N.S.)].516.
Golomb, Z. 1958. Nekolku bele{ki vrz istorijata na makedonskiot
jazik. Makedonski jazik 9. 1-15.
Golomb, Z. 1974. Strukturalna sporedba na eden vla{ki i makedon-
ski tekst. Prilozi; Makedonska akademija na naukite i umet-
nostite: Oddel za op{testvenite nauki 5,1-2.35-40
Gudkov, V. 1973. Slavnskie predlogi bolg. km, kde, kod, maked.
kon, kade, kaj, s.-horv, kod, kude,i inoz~ne balkanskie
sootvetstvi. Balkanskoe koznanie, S. B. Bern{ten i G. P.
Klepikova red, 142-148. Moskva: Nauka.
Glmagomedov, A. G. 1986. Russko-dagestanska dvuz~n leksiko-
grafi: Istori, sostonie, perspektiv. Vopros zikoznani
1986,5.132-139.
Zografski, D., O. Ja{ar-Nasteva, B. Ristovski, (red). 1991. VI
me|unarden kongres na Jugoisto~na Evropa: Prilozi na u~esnici
od Makedonija. Skopje: MANU.
Ikonomov, N. 1968. Balkanska narodna mdrost. Sofi: BAN.
Ilievski, P. 1962/63. Prilog kon hronologijata na eden balkanizam
vo makedonskiot jazik. Makedonski jazik 13/14.67-85. (prepe~a-
teno vo: Ilievski 1988:167-181).
Ilievski, P. 1971. Balkan Slav SVOI SI, SEBE/ SI and Latin SUUS
SIBI, SE SIBI. @iva Antika 21.370.
Ilievski, P. 1973. Kon interpretacijata na modelot na udvoeniot
objekt vo makedonskiot jazik. Godi{en zbornik. Filozofski
fakultet na Univerzitetot, Skopje 26.205-220. (prepe~ateno vo:
Ilievski 1988:167-182).
Ilievski, P. 1988. Balakanolo{ki lingvisti~ki studii. Skopje:
Institut za makedonski jazik.
Ivanov, V., I. Revzin, T. Civn (red). 1973. Simpozium po gramma-
ti~esko tipologii sovremennh balkanskih zkov. Moskva:
Nauka.
Ivanov. V. i dr. 1989. Material k VI me`dunarodnomu kongressu po
izu~eni stran go-vosto~no Evrop: Lingvistika. Moskva:
Insitut slavnovedeni i balkanistiki AN SSSR.
Ivan~ev, S. 1978. Prinosi km blgarsko ezikoznanie. Sofi:
Nauka i izkustvo
Ivi, P. 1956. Dijalektologija srpskohrvatskog jezika. Novi Sad:
Matica Srpska.
227
Viktor Fridman
Ja{ar-Nasteva, O. 1984. Za re~nicite na \or|i Pulevski i alban-

skata paralela vo niv. Prilozi na MANU - Oddelenie za
lingvistika i literaturana nauka 9, 2.43-56.
Ja{ar-Nasteva, O. 1987: Turski elementi vo jazikot i stilot na
makedonskata narodna poezija. Skopje: MANU.
Ja{ar-Nasteva, O. 1996. Iskaùvaweto na \or|i Pulevski za
jazi~nata situacija vo Makedonija. Jazicite na po~vata na
Makedonija. (Prlozi za istrauvaweto na istorijata i kul-
turata na po~vata na Makedonija 3), G. Stardelov i dr. red, 33-51.
Skopje: MANU.
Ja{ar-Nasteva, O. i B. Koneski. 1984. Balkanski jazi~ni paraleli
na \or|i Pulevski. Prilozi na MANU - Oddelenie za lingvis-
tika i literaturna nauka 9,2.57-63.
Jusuf, [. i K. Kepeski. 1980. Romani gramatika - Romska gramatika.
Skopje: Na{a kniga.
Kavaev, F. 1961. Narodni poslovici i gatanki od Struga i stru{ko.
Skopje: Institut za makedonski jazik.
Kolonomos, @. (red) 1995. Sefardski odglaski. (Nezavisni izdanija
50.) Skopje: \ur|a.
Konstantinov, A. 1895. Baj Gan. Sofi: Daskalov.
Koneski, B. 1948. Po povod najnoviot napad na na{iot jazik. Skopje:
Zemski odbor na Narodniot front na Makedonija.
Koneski, B. 1949. Prilepskiot govor. Godi{en zbornik, Filo-
zofski fakultet na Univerzitetot - Skopje 2.247-301.
Koneski, B. 1950. Za padeìte. Makedonski jazik I,1.165-172.
Koneski, B. 1965. Istorija na makedonskiot jazik. Skopje: Ko~o
Racin.
Koneski, B. 1967a. Za makedonskiot literaturen jazik. Skopje:
Kultura.
Koneski, B. 1967b. Gramatika na makedonskiot literaturen jazik:
Skopje: Kultura.
Koneski, B. 1967v. Makedonskiot \or|i (\orgo) Pulevski. Za
makedonskiot literaturen jazik, 253-265. Skopje: Kultura.
Koneski, B. 1968. Makedonskiot jazik vo razvojot na slovenskite
literaturni jazici. Skopje: Kultura.
Koneski, B. 1975. Od istorijata na jazikot na slovenskata pismenost
vo Makedonija. Skopje: Makedonska kniga.
Koneski, B. 1986. Makedonskiot XIX vek. Skopje: Kultura.
Koneski, B. 1993. Makedonskiot literaturen jazik. Referati na
makedonskite slavisti za XI me|unaroden slavisti~ki kongres vo
Bratislava, uredile Boìdar Vidoevski i Olga Ivanova, 9-32.
Skopje: MANU.
Koneski, K. i A. Xukeski. 1966, Pogled vrz pravopisnata norma vo
jazikot na Krste Misirkov. Krste Misirkov: Nau~en sobir pos-
veten na 40-godi{ninata od smrtta, H. Andonov-Poljanski, B.
228
Ristovski, T. Stamatoski red, 153-160. Skopje: Institut za make-

donski jazik.
Korubin, B. 1956. Jazikot na Krste P. Misirkov. Skopje: Katedra za
ju`noslovenski jazici, Filozofski fakultet na Univerzitetot
vo Skopje.
Kosteski, N. 1990. Zboruvame li makedonski. (Nezavisni izdanija
05). Ohrid: Nikola Kosteski.
Koneski, B i Olivera Ja{ar-Nasteva. 1966. Makedonski tekstovi 10-20
vek. Skopje: Sojuz na dru{tvata za makedonski jazik i literatura.
Ko~ev, I. (glav. red). 2001. Blgarski dialekten Atlas. Obobavat
tom: I-III Fonetika, Akcentologi, Leksika. Sofi: Institut za
blgarski ezik, Blgarska akademi na naukite.
Kn~ov, V. 1900. Makedoni, Etnografi i statistika. Sofi:
Dràvna Pe~atnica.
Lape, Q. 1965. Dokumenti za formirawe na slavjansko-
makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo i negoviot ustav.
Makedonski jazik 26.191-202.
Limanovski, N. 1993.
. : .
Lopa{ov, . A. 1978. Mestoimenne povtor dopolneni v balkan-
skih zkah. Leningrad: Nauka.
Lant, H. 1951. Morfologijata na makedonskiot glagol. Makedonski
jazik 2,6.123-31.
Maleski, V. 1969. Sinovi. Skopje: Misla.
Markovi}, M. 2000. Govorot na Aromancite Far{eroti od ohridsko-
stru{kiot region (vo balkanski kontekst). Doktorska dis-
ertacija, Univerzitet Sv. Kiril i Metodij, Skopje.
Maslov, .S.1959. Glagoln vid v sovremennom bolgarskom lit-
eraturnom zke (zna~enie i upotreblenie). Vopros gram-
matiki bolgarskogo literaturnogo zika, S. B. Bernen red,
157-312. Moskva: AN SSSR.
Menovikov, G. A. 1969. O nekotorh socialnh aspektov
evolcii zka. Vopros socialno lingvistike, 110-34.
Leningrad: Nauka.
Mindak, J. 1987/88. Morfosintaksi~ko zapadnomakedonski-
albanski paraleli. Makedonski jazik 38/39.151-63.
Minova-\urkova, L. 1994. Sintaksa na makedonskiot standarden
jazik. Skopje: Rading.
Misirkov, K P. 1903. Za makdonckite raboti. Sofi: Liberalni
Klub. [Fotoizdanie 1974, Skopje: Institut za makedonski
jazik.]
Mitrev, Dimitar. 1962. Po tragite od podvigot na Miladinovci.
Zbornik Miladinovci 1861-1961. Skopje: Ko~o Racin.
229
Viktor Fridman
Mladenovi. M. 2001, Govor {arplaninske ùpe Gora. (Srpski di-

jalektolo{ki zbornik XLVIII). Beograd: Institut za srpski jezik
- SANU.
Mutaf~iev, R. 1964. Sega{no istorisko vreme v svremenni
blgarski ezi. Sofi: BAN.
Pavlovi, M. 1939. Govor srete~ke ùpe. Beograd: Srpski dijalek-
tolo{ki zbornik VIII, Institut za srpski jezik - SANU.
Papatsafa, D. 1999. Vla{ki prikazni od Meglen. Skopje: Zdruènie
na ènite Vlainki od Republika Makedonija.
Peev, K. 1987. Kuku{kiot govor I. Skopje: Studentski zbor.
Pekevski, B. i dr. 1973. .
, 1971 . :
.
Penu{liski, K. (red). 1981. Makedonski erotski prikazni.
Skopje: Misla.
Penu{liski, K. 1969. Makedonsko narodno tvore{tvo: Poslovici i
gatanki. Skopje: Makedonska kniga.
, (r.). 1992. Macedonia on Old Maps. Skopje: Detska
radost.
Pokrovska, L. A. 1979. Nekotore osobennosti sintaksisa ga-
gauzskogo zka i balkansko-tureckih govorov. Problem sin-
taksisa zkov balkanskogo areala, A. V. Desnicka red, 199-225.
Leningrad: Nauka.
Polenakovi}, H. 1973. Nikulcite na novata makedonska knièvnost.
Skopje: Misla.
Popèlzkov, T. 1962. Po vprosa za preizkaznoto naklonenie.
Blgarski ezik 12.84-91
Popov, K. 1979. Svremenen blgarski sintaksis. Sofi: Nauka i
izkustvo.
, . 1981.
, . : .
Pulevski, \. 1875. Re~nik od tri jezika - Fjaqtor nka tre |uha -
Qugat u~qisaniden. Belgrad: Dràvna {tamparija.
Remeti. S. 1996. Srpski prizrenski govor. (Srpski dijalektolo{ki
zbornik XLII). Beograd: Institut za srpski jezik - SANU.
Risteski, S. 1988, Sozdavaweto na sovremeniot makedonski litera-
turen jazik. Skopje: Studenski zbor.
Ristovski, B. 1966a. Vardar: Nau~no-literaturno i op{testveno-
politi~ko spisanie na K. P. Misirkov. Skopje: Institut za
makedonski jazik.
Ristovski, B. 1966b. Makedonskiot nacionalen separatizam kako
ideja i kako dvièwe vo vrska so pojavata i dejnosta na K. P.
Misirkov. Krste Misirkov: Nau~en sobir posveten na 40-
230
godi{ninata od smrtta, Skopje 24-25 juni 1966. Hr. Andonov-

Poljanski i dr. red, 23-54. Skopje: Institut za makedonski jazik.
Ristovski, B. (red) 1974. orija M. Pulevski -- Odbrani stranici.
Skopje: Makedonska kniga.
Ristovski, B. 1983. Makedonskata op{testvena misla vo prviot pe-
riod na nacionalnata prerodba. Referati na makedonskite
slavisti za IX me|unaroden slavisti~ki kongres vo Kiev, B
Koneski i dr. red, 145-159. Skopje: Makedonski slavisti~ki ko-
mitet.
Sabota. Nova Makedonija (Skopje).
Sazdov Tome. 1975a. @ivotot i deloto na K. A. [apkarev. Skopje:
Sovremenost.
Sazdov Tome. 1975b. The Role of the Periodical Macedonian Voice
(1913/14). Macedonian Review 5.44-51.
Seliev, A. 1918. O~erk po makedonsko dialektologii. Kazan:
Umid. prepe~atena 1981 Sofi: Nauka i izkustvo.
Spasov, Q., Z. Topoliwska, A. Spasov. 1986. Opis na klasifikacija
na pogovorkite kako avtonomen semioti~en jazi~en mikrosistem.
(Makedonska akademija na naukite i umetnostite. Oddelenie za
lingvistika i literaturna nauka, Prilozi 11.1) Skopje, MANU.
Stankov, V. 1967. Kategorii na indikativa v svremenni
blgarski ezik, Blgarski ezik 17.330-44.
Stankov, V. 1980. Glagolnit vid v blgarsi kniòven ezik. Sofi:
Nauka i izkustvo.
Stankov, V. 1981. Stilisti~ni osobenosti na bgarski glagol.
Sofi: Narodna prosveta.
Stamatoski, T. 1995. Kon likot na Blaè Koneski. Skopje: Detska
Radost.
Stamatoski, T. 1986. Borba za makedonskiot literaturen jazik.
Skopje: Misla.
Stevanovi, M. 1950. akovi~ki govor. (Srpski dijalektolo{ki
zbornik XI). Beograd: Institut za srpski jezik - SANU.
Stov, A. 1979. Kategori admirativa v albanskom zke i e bal-
kanskie sootvetstvi. Problem sintaksisa zkov balkanskogo
areala, A. V. Desnicka red, 90-124. Leningrad: Nauka.
Teodorov-Balan, A. 1904, Edna makedonska teori. Periodi~esko
spisanie na blgarskoto kniòvno druèstvo v Sredec 15.780-833.
Topoliwska, Z. 1992: Za pragmati~nata i semanti~nata motivacija
na morfosintaksi~ki balkanizmi, Prilozi: Oddelenie za
lingvistika i literaturna nauka - Makedonska akademija na nau-
kite i umetnostite, 16,1.119-27.
Trubecko, N. S. 1923. Vavilonska ba{n i sme{enie zkov.
Evraziski vremennik 3.107-24.
Ugrinova-Skalovska, R. 1960-61: Dve stilski osobenosti vo na{iot
231
Viktor Fridman
govoren jazik. Makedonski Jazik 11-12.105-111.

Usikova, R. 1973. Zna~eni i upotrebleni pri~asti v makedon-
skom literaturnom zke. Balkanskoe koznanie, S. B.
Bern{ten i G. P. Klepikova red, 257-282. Moskva: Nauka.
Fridman, V. A. 1974. Za nekoi osobenosti na makedonskiot glagol
od glednata to~ka na generativnata semantika. Makedonski
jazik 25.205-210.
Fridman, V. A. 1980 Admirativnost vo balkanskite jazici. Make-
donski jazik 31.121-129
Fridman, V. A. 1981. Nekoi zabele{ki za indirekten govor i
prekaùvaweto vo makedonskiot i albanskiot jazik. Makedonski
jazik 32/33.69-76.
Fridman, V. A. 1991a. Dijalektna osnova, varijacija i kodifikacijata na
balkanskite literaturni jazici: albanski, bugarski, makedonski,
romski. XVII Nau~na diskusija: Seminar za makedonski jazik, litera-
tura i kultura. Skopje: Univerzitet "Kiril i Metodij", 17-24.
Fridman, Viktor A. 1991b. Glagolskite kategorii, morfolo{kite
paradigmi i opredeluvaweto na izoglosite na makedonskata
jazi~na teritorija.. Studia Lingvistica Polono-Jugoslavica. 6. 33-40.
Fridman, V. 1992. Makedonistikata vo Amerika i Amerikancite vo
makedonistikata. Literaturen zbor 1992, 38: 5-6, 19-27.
Fridman, V. A. 1995. Amerikanskite slavisti i makedonistikata.
Lik t. 9, br. 340-341. Nova Makedonija (6/13.IX.95), 11, 13.
Fridman, V. A. 2009. Gramati~kite kategorii na iskazaniot na~in
vo makedonstiot jazik. Deloto na akademik Viktor Fridman.
Skopje: Abakus komerc.
Hadakov, S. M. 1961. O~erki po leksike lakskogo zka. Moskva:
Nauka.
Halilov, H. M. (red). 1976. Satira i mor narodov Dagestana.
Maha~kala, Dagestanskoe filial, AN SSSR.
-, . 1994.
. o 13-17 str. 16, 15, 22, 9.
Hristov, A. 1970. Zbornik na dokumenti za sozdavawe na makedonskata
dràvnost (1893-1944). Skopje: Univerzitet Kiril i Metodij.
Cepenkov, M. 1972a. Makedobnski narodni umotvorbi VI: Narodni
prikazni, K. Penu{liski red. Skopje: Makedonska kniga.
Cepenkov, M. 1972b. Makedonski narodni umotvorbi VIII:
Poslovici, pogovorki, T. Sazdov red. Skopje, Makedonska kniga.
Civn, T. 1965. Im suestvitelnoe v balkanskih zkah. Moskva:
Nauka.
Civn, T. 1976. Sintakti~eska struktura balkanskogo zkovogo
soza. Moskva: Nauka.
Civn, T. 1990. Lingvisti~eskie osnov balkansko modeli mira.
Moskva: Nauka.
232
Civn, T. 1994. Vrem v prostranstve Balkan. Moskva: Rossiska

akademi nauk.
Conev, B. 1934. Istori na blgarski ezik II. Sofi: Pridvorna
pe~atnica.
Crvenkovska, Emilija. 1986. Nekoi zabele{ki vo vrska so (ne)udvo-
juvaweto na indirektniot objekt. Literaturen zbor 33, 4. 99-10.
Chun, G. 1968. Sintaksis mestoimennh klitik v `noslavnskih
zkah: Balkanoslovnska model. Minsk: Nauka i tehnika.
Chun, G. 1981. Tipologi~eskie problem balkanoslavnskogo zkovo-
go areala. Minsk: Nauka i tehnika.
â{ule, V. (red). 1972. Od priznavawe do negirawe: bugarskite pozicii
za makedonskoto pra{awe. Skopje: Kultura.
Xambaz, Dare. 1946. Predgovor. Za makdonckite raboti (2 izdanie).
Skopje: Dràvno kingoizdatelstvo na Makedonija.
[anova, Z. 1979. Glagolne form dl pereskazvanni v makedonskom
literaturnom zke. Problem sintaksisa zkov balkanskogo are-
ala, A. V. Desnicka red, 125-33. Leningrad: Nauka.
[klifov, B. 1973. Kosturskit govor. (Trudove po blgarska dialek-
tologi 8). Sofi: BAN
[olohov, M. 1975. Sudba ~loveka. Mihail [olohov: Sobranie
so~ineni v vosmi tomah, tom 7, 591-623. Moskva: Pravda.
[olohov, M. 1981. prev. As Spirova. Sdbata na ~oveka. Sofija:
Blgarski pisatel.
[olohov, M. 1970. prev. Cvetko Martinovski. Sudbinata na ~ovekot.
(Sudba ~eloveka). Skopje: Na{a kniga.
lli, D`. (Ylli, Xh.) i A. Sobolev. 2002. Albanski toskski govor sela
Le{n (kraina Skrapar): Sintaksis, leksika, tnolingvistika, tekst
(Materialen zum Sdosteuropasprachatlas 2) Marburg an der Lahn: Biblion Verlag
lli, D`. (Ylli, Xh.) i A. Sobolev. 2003. Albanski gegski govor sela
Muhurr (kraina Dibr): Sintaksis, leksika, tnolingvistika,
tekst (Materialen zum Sdosteuropasprachatlas 3.) Marburg an der Lahn:
Biblion Verlag
nakiev, M. 1962. Za gramemite nari~ani v blgarska gramatika sega{no
vreme i bdee vreme. Izvesti na Instituta za blgarski ezik
8.420-32.
ARHIVSKI IZVORI
University of Chicago - Regenstein Library. Special Collections. Minutes of the

Council of the University Senate, vol. 14, 1967-69
University of Chicago - Regenstein Library. Special Collections. President's
Papers. Accession no. 8667 box 8. File: Honorary Degrees, Recipients of:
Koneski, B, 3/15/68
233
Viktor Fridman
University of Chicago - Regenstein Library. Special Collections. Presidents'

papers. Accession no. 8767 Box 6. Addenda 1924-1983. File: 1964-68.
University of Chicago - Regenstein Library. Special Collections. The Three
Hundred Twent-Second Convocation: The Winter. March Fifteenth, A. D.
Nineteen Hundred Sixty-Eight.
IZVORI:
Razlikuvaweto na makedonskite glagolski paradigmi so pomo{nite

glagoli s um i im a. Literaturen zbor 36, 1-2. 87-90. Skopje: 1990.
Za sloènite minati vremiwa vo dihovskiot govor vo sporedba so
makedonskiot literaturen jazik i so drugite dijalekti. Jazi~ni-
te pojavi vo Bitola i Bitolsko deneska i vo minatoto, 193-200.
Skopje: MANU. 1988.
Primenetata lingvistika i makedonskite glagolski kategorii. Prv me-
|unaroden kongres, Makedonska Asocijacia za primeneta lingvisti-
ka, 107-113. Skopje: Univerzitet Sv. Kiril i Metodij. Skopje. 2000.
Nekoi zabele{ki za indirektniot govor i prekaùvaweto vo make-
donskiot i albanskiot jazik. Makedonski jazik 32-33. 769-776.
Skopje. 1981-1982.
Tipologijata na upotrebata na d a vo balkanskite jazici. Prilozi:

Oddelenie za lingvistika i literaturna nauka - MANU 12,1.
109-119. Skopje. 1987.
Pot~inet vid vo makedonskiot i drugite balkanski jazici. Studies in

Macedonian Language, Literature, and Culture, ed. by Benjamin Stolz.
Ann Arbor: Michigan Slavic Publications. 37-48. 1995.
Upotreba na glagolskite vremiwa vo makedonskite i drugi balkanski

gnomski izrazi. Makedonski jazik 40-41. 661-670. Skopje. 1989-1990.
Udvojuvaweto na objektot na Balkanot vo minatoto i denes. Klasika

- Balkanistika - Paleoslavistika: posveteno na akad. Petar
Ilievski, 235-249. Skopje: MANU. 2007.
Dijalektna osnova, varijacija i kodifikacijata na balkanskite li-

teraturni jazici: albanskiot, bugarskiot, makedonskiot, rom-
234
skiot. XVII Nau~na diskusija, Seminar za Makedonski jazik, li-

teratura i kultura, 17-24. Skopje: Univerzitet Sv. Kiril i Me-
todij. Skopje. 1991.
Gramatikalizacijata na balkanizmite vo makedonskiot jazik. Make-
donski jazik 51-52. 31-38. Skopje. 2000-2001.
Diferencijacija na makedonskiot i bugarskiot jazik vo balkanski

kontekst. Pristapni predavawa, prilozi i bibliografija na no-
vite ~lenovi na Makedonskata akademija na naukite i umet-
nostite. 105-133. Skopje: MANU. 1997.
Makedonskiot jazik sprema ruskiot i bugarskiot: vid, vreme i modal-

nost. Makedonsko-ruski jazi~ni, literaturni i kulturni vrski.
79-93. Skopje: Univerzitet Sv. Kiril i Metodij. Skopje. 1998.
Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanisti~kata lingvistika i
negovata afirmacija na me|unarodno nivo. Pedeset godini na ma-
kedonskata nauka za jazikot. 75-82. Skopje: MANU. 1997.
Blaè Koneski i severnoamerikanskata lingvistika. Pridonesot

na Blaè Koneski za makedonskata kultura, 29-36. Skopje: Uni-
verzitet Kiril i Metodij. Skopje. 1999.
Moderniot makedonski standarden jazik i negovata vrska so moder-

niot makedonski identitet. Makedonskoto pra{awe, 241-288.
Skopje: Euro-Balkan Pres. 2004.
Za dijalektolo{kite raboti: Misirkov, Pulevski i Teodorov-

Balan. Deloto na Misirkov 2, Tom. 2, 69-74. Skopje: MANU. 2005.
: , -
1994 . New Balkan
Politics 1.123-159. Skopje. 2001/2002.
Pojavata na pove}ejazi~nosta kaj Marko Cepenkov. Zbornik vo ~est na

Radmila Ugrinova-Skalovska po povod sedumdesetgodi{ninata,
Kulturno-jazi~nite pojavi kaj \or|i Pulevski. XXXIV Nau~na

diskusija, Seminar za makedonski jazik, literatura i kultura,
235

300
:

. . 2
1000 , .
.: + 389 2 3235 400
: + 389 2 3235 500
e-mail: ical.manu@gmail.com
www.manu.edu.mk

фридман

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

фридман

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

A.

MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS

. 2: Macedonian studies / Victor A. Friedman. -

I. STRUKTURATA NA MAKEDONSKIOT JAZIK

Razlikuvaweto na makedonskite glagolski paradigmi so pomo{-

II. MAKEDONSKIOT JAZIK I DRUGITE BALKANSKI JAZICI

Nekoi zabele{ki za indirektniot govor i preka`uvaweto vo

III. JAZIK I IDENTITET

Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanisti~kata lingvi-

I. STRUKTURATA NA MAKEDONSKIOT JAZIK

Razlikuvaweto na makedonskite glagolski paradigmi

Kako {to e op{to poznato, kaj makedonskiot glagol se ima

Preka`anosta, iako ~esto pati minatoto neopredeleno vreme

kaj perfektot so ima, na pr.Termometarot poka`uva povisoka

Za slo`enite minati vremiwa vo dihovskiot govor vo sporedba so

Kako ~lenovi na centralniot del na zapadnoto nare~je,

{to vo opredelena mera e baziran vrz nego i vrz bliskite govori.

neopredeleno vreme, t.e. glagolskata l-forma so pomo{niot glagol

ca na razlikava, spored nego, ima i razlika vo zna~ewata na

So ovaa dojdovme do razgleduvawe na vistinskite paradig-

Vo posledniov primer, formata bil ima admirativno zna~e-

dejstvoto {to ne sme go videle ama sepak go potvrduvame (sp.

glavno) za preka`uvawe. Vo Bitolsko - kako {to se gleda i od

Primenetata lingvistika i makedonskite glagolski kategorii

ovoj o~igledno polesen za niv slovenski jazik. To~no vo toj moment

nemarkiraniot preterit na sli~en na~in kako vo romanskite i

Da go razgledame slednoto scenario: ^ovek vleguva vo

II. MAKEDONSKIOT JAZIK I DRUGITE BALKANSKI JAZICI

Nekoi zabele{ki za indirektniot govor i preka`uvaweto vo

Za mene pretstavuva golema ~est i radost {to ja pi{uvam

1Treba da istakneme deka preka`uvaweto mo`e da se opredeluva kako eden

Na{ata sporedba }e ja po~neme so makedonskite primeri za

indirekten govor samo koga ne se raboti za preka`uvawe. Sp. ja isto taka

poimi e faktot deka ima mnogubrojni re~enici, na pr. vo Gramati-

3 Najnov takov opit ima napraveno [anova (1979), vo koj duri ne se

(1b) T kam par n shtpi.

6 Kako vo angliskiot jazik, ne treba da se menuva vremeto spored praviloto

(3v) Sa{ko mu re~e na Agim deka go vide doma.

9 Ima i slu~ai koga glagolot ne se menuva po status, iako govornikot ne

(9b) Sashkua i tha Agimit se nuk e dinte.12

12 V. ja fusnotata 6. Tuka ja imame predvid situacijata vo koja Sa{ko ne

(9g), t. e. vozmo`noto zna~ewe na nepotvrduvawe stanuva kontekst-

14 Treba da istakneme tuka deka nepotvrduvaweto se nao|a pome|u

upotrebata na markiraniot status vo vrska vo preka`uvaweto

uvawe tral- duvawe vawe

I Minato opredeleno vreme Minato neopredeleno

(- taksis (+taksis) (- taksis) (+ taksis

Tuka se poka`uvaat glagolskite formi koi se najobi~ni ili zadol`itelni

Tipologijata na upotrebata na d a vo balkanskite jazici

Kako {to be{e zabele`eno vo tekot na devetnaesettiot vek i

kniga Linguistique balkanique, indoevropskite jazici na Balkanskiot

poka`uvaat mnogu tipi~ni balkanizmi. Me|u drugite, tie imaat

Vo prvata tema se raboti za blizinata na vrskata i marki-

strogo vrzani so DATSNA, no sepak imaat razgrani~uvawa na mesto-

ALB. AROMAN. ROMAN. ROM. BUG. GR^. MAK.

Ovde DATSNA, kako {to ve}e rekov, ozna~uva slovenskoto da,

Da se svrtime sega kon sintaksata. Vo negovata statija posve-

bug. Decata oti{li bez da me popitat.

Kako {to mo`e da se vidi od ovie primeri, vo site balkanski

~etvrta to~ka za samostojna upotreba na DATSNA, toga{ mo`eme da

te. Vo romanskiot i donekade vo bugarskiot, mo`en e i tipot 1 so

Pot~inet vid vo makedonskiot i drugite balkanski jazici

Kako {to e op{topoznato, makedonskiot jazik zazema cen-

padnite govori, vrz koi{to toj e zasnovan, ja zagubi razlikata me|u