Filozofija - Zila Lenina

ME|UNARODEN SLAVJANSKI INSTITUT MOSKVA
FILIJALA MAKEDONIJA
- Prira~nik za studentite na MSI -

(Za interna upotreba)
Sveti Nikole, 2008
Filozofijata vo {iroka smisla na zborot moè da bide
pronajdena vo site civilizacii, no posistematski taa se razvivala vo
stara Indija, vo Kina i vo Grcija. Bidej}i vo tie dràvi filozofskite misli
odamna se izrazuvale vo pismena forma, nie moème direktno da se
zapoznaeme so niv.
Na{ata po~etna to~ka }e bide Grcija. Gr~kiot grad-dràva

(gr~. polis) mnogu se razlikuva od sovremenite dràvi. Polisot bil
malo op{testvo, kako po broj na ìtelite taka i po goleminata na
teritorijata. Vo V vek pr. n.e. atinskiot polis broel okolu 300.000 ìteli.
Od niv okolu 100.000 bile robovi. Ako se isklu~at ènite i decata,
ostanuvaat pribli`no 40.000 slobodni atiwanski gra|ani od ma{kiot
pol. Samo tie imale politi~ki prava.
Geografski, gr~kite polisi bile razdeleni so planini i so more.
Samiot polis bil sostaven od gradot i od negovata okolina.
Patuvaweto od granicata na polisot do centarot na gradot ne traelo
pove}e od eden den. Zanaet~istvoto, trgovijata i selskoto
stopanstvo bile najva`nite vidovi na dejnost vo polisot.
Gr~kiot polis bil tesno povrzan so op{testvoto, {to se
projavuvalo kako vo negovite institucii, taka i vo politi~kite teorii.
Edno vreme, vo Atina postoela neposredna demokratija, {to
podrazbiralo deka vo procesot na upravuvawe so polisot moèle da
zemat u~estvo site slobodni maì. Politi~kite ideali se
karakterizirale so harmonija vo politi~kata sfera na individuite, vo
zakonite i vo slobodata. Pritoa, slobodata se razbirala kako ìvot vo
zaednicata vo soodnos so op{tiot zakon, a ne sloboda kako ìvot vo
bespravnost i pod vlastta na nekoj tiranin. Se smetalo deka vo
slobodnoto op{testvo problemite treba da se re{avaat po pat na
otvoreno i racionalno disksutirawe.
Zatoa, fundamentalnite to~ki na gr~kata filozofija
(po~nuvaj}i od prvite filozofi do Aristotel) bile ideite na harmonija i
na poredok koi postojat vo prirodata i vo op{testvoto. Za politi~kite
teorii na Platon i na Aristotel definicijata ~ovek-vo-soop{testvo
bila izvorna. Na primer, se smetalo deka ~ovekot nema prirodni
prava. Pravata se definirale spored funkcijata na ~ovekot i spored
negovata uloga vo op{testvoto.
Vo VII vek pr. n.e. vo polisite do{lo do socijalna napnatost.
Narodot baral ekonomska pravednost i, na takov na~in, se
obezbeduval patot za pojavuvawe na tiraninot koj{to ja osvojuval
vlasta. Tie diktatori upravuvale vo zavisnost od svoite interesi i toa
odnovo predizvikuvalo politi~ko nezadovolstvo. Vo VI vek pr. n.e.
naselenieto na polisite pokrenalo barawa za zakonitost i za
ednakvost. Atinskata demokratija (IV vek pr. n.e.) izniknala kako
rezultat na toa nezadovolstvo.
1
MILETSKATA [KOLA
Filozofijata poteknuva od Tales, koj smetal deka vodata e

praelement na site raboti, prvi~na supstancija od koja proizleguva
s# (S# e od voda). Tales, po poteklo, e od Milet, najgolemiot gr~ki
i trgovski grad vo Mala Azija. Vo Milet ekonomijata bila dobro
razviena. Milet odrùval prijatelski odnosi so sosednite dràvi. Se
pretpostavuva deka Tales patuval vo Egipet i deka ottamu donel
informacii za geometrijata (poznata e Talesovata teorema). Tales bil
eden od sedumte gr~ki mudreci. Nemu mu se pripi{uva na~eloto
spoznaj se samiot sebesi. Prv ja formuliral teorijata za kru`niot
oblik na Zemjata.
Anaksimandar (611546 godina pr. n.e.). Toj tvrdi deka s#
proizleguva od edna edinstvena supstancija (apeiron praosnova na
svetot, neodredena po kvalitet, nepregledna i beskrajna po
kvantitet), no ne od vodata. Spored nego, prvata supstancija e
beskrajna, ve~na i gi opfa}a site svetovi, zatoa {to Anaksimandar
na{iot svet go smetal za eden od mnogute. Prvata supstancija se
pretvora vo razli~ni supstancii, a tie preminuvaat edna vo druga.
Verojatno toj ja izrazuval slednava misla: Vodata, ognot i zemjata
treba da se nao|aat vo odredena proporcija, no sekoj od elementite
se stremi da pro{iri. No prirodniot zakon postojano ja obnovuva
ramnoteàta tamu kade {to bil ognot, ostanuva pepelta. emjata e
poim za pravednost. ne prmnuvaat
odredeni od nea. Toj smeta deka prvata supstancija ne moè da bide
odreden element, inaku toj bi gi progoltal site ostanati. Prvata
supstancija treba da bide neutralna. Postoi ve~no dvièwe vo tekot
na koe{to doa|a do sozdavawe na svetovi.
Se pretpostavuva deka toj ja napravil prvata karta na svetot
(vo forma na cilinder). Sonceto e pogolemo od zemjata od 27 do 28
pati.
Anaksimen (585525 god. pr. n.e.), u~enik na Anaksimandar.

Spored nego, glavnata supstancija e vozduhot; so zgusnuvawe i so
razreduvawe na vozduhot, nastanuvaat site raboti. Du{ata e
sostavena od vozduh. Ognot e razreden vozduh. Koga vozduhot se
zgusnuva, toj stanuva prvo voda, potoa zemja i, na krajot, kamen.
Zemjata ima forma na trkalezna masa, a okolu nea ima vozduh: Se
~ini deka zemjata di{i.
Zaklu~ok: Miletskata {kola bila va`na ne so svoeto

dostignuvawe, tuku so istraùva~kite potezi. Pottik za nejzino
pojavuvawe bile kontaktite so Vavilon i so Egipet. Filozofskite
razmisluvawa na Tales, na Anaksimandar, na Anaksimen treba da se
razgleduvaat kako nau~ni hipotezi.
2
HERAKLIT EFESKI
(okolu 530470 god. pr. ne.e)
Za negoviot ìvot se znae mnogu malku: deka po poteklo e

aristokrat od gradot Efes. Vrvot vo negovata dejnost se slu~il vo
500 godina pr. n.e. U~el deka svetot ne go sozdale ni bogovite, ni
lu|eto, tuku deka bil i }e bide ve~no ìv ogan koj zakonomerno se
pali i se gasi; ognot, koj toj go sfa}al vo materijalna smisla, e
prapri~ina i osnova na site raboti i se nao|a vo postojano kruèwe
(preminuva vo zemjata, vo vozduhot i vo vodata). Toj bil mo{ne
poznat po svojata hipoteza deka s# e vo sostojba na postojana
promena; ne e mo`no dvapati da se vleze vo edna ista reka. Ovoj
mistik go razgleduval ognot kako osnovna supstancija. S# e kako
plamen vo ogni{te, se ra|a blagodarenie na ne~ija smrt. Vo svetot
postoi edinstvo. Svetot e kombinacija od sprotivnosti.
Heraklit bil naklonet kon sarkazam i, vsu{nost, ne bil
demokrat. Prezirot kon ~ove{tvoto go teral da misli deka samo so
sila lu|eto moè da gi natera da dejstvuvaat za nivnata sopstvena
blagosostojba: Sekoe ìvotno so kam{ik se vodi do hrana;
Magariwata pove}e sakaat slama otkolku zlato; Vojnata e tatko na
s# i car na s#: za edni taa odreduva da bidat bogovi, a za drugi da
bidat lu|e; ednite gi pravi robovi, a drugite gi pravi slobodni.
Etikata na Heraklit e etika na asketizam koja mnogu potsetuva
na nihilizmot na Ni~e. Toj ja razgleduva du{ata kako kombinacija na
vodata i na ognot. Ognot e blagorodna supstancija, a vodata
neblagorodna supstancija. Toj gi preziral strastite koi{to gi
oddale~uvaat lu|eto od nivnata glavna cel. Negoviot odnos kon
religiite bil neprijatelski, iako toj bil naklonet kon misteriite.
Heraklit imal i druga doktrina za spojuvawe na sprotivnostite.
Negovata verba vo vojnata bila povrzana so ovaa teorija: vo
borbata, sprotivnostite se spojuvaat za da rodat dvièwe koe{to e
harmonija. Vo svetot postoi edinstvo, no toa edinstvo se postignuva
kako rezultat na sprotivnosti. Negovata verba vo seopfatnata
promena se izrazuvala vo frazata: S# te~e, s# se menuva.
Heraklit, vo svojata verba vo promenite, pretpostavuva i ne{to
ve~no toa e ognot koj nikoga{ ne umira. Svetot sekoga{ bil, e i }e
bide ve~en ìv ogan. No ognot se menuva i negovata postojanost ja
ozna~uva postojanosta na procesot.
Zaklu~ok: Heraklit ja sozdal doktrinata za ve~na promena i

naukata toa ne moè da go negira.
ELEJSKATA [KOLA
(Ksenofan, Parmenid, Zenon)
3
Ksenofan, filozof i poet (565473 g. pr. n.e.), e osnova~ na
Elejskata filozofska {kola. Svojata doktrina ja izrazil preku stihovi: vo
poetskiot spis Za prirodata go pobil homerskiot antropomorfen
politeizam i go izloìl svoeto monoteisti~ko sfa}awe na svetot.
@iveel okolu 100 godini, vo apsolutna siroma{tija. Bil nemilosrden
kon nerabotlivite, baral od lu|eto dejnost vo soodnost so razumot, i
za sopstvena i za polza za lu|eto. Gi ismejuval bogovite vo ~ove~ki
lik i gi ismeval poetite koi
. Toj smetal deka bog, nitu so teloto nitu so
duhot, ne e kako smrtnicite. Ksenofan bil na ~elo na monoteistite i
na skepticite. Imeno, Ksenofan gi razgrani~il znaewata i smetal
deka ~uvstvata ne doveduvaat do vistinski znaewa, tuku do
mnenija. Pod edinstven bog toj podrazbiral bog koj e nedeliv od
svetot i deka svetot e negoviot izraz.
Parmenid (roden vo 515 god. pr. n.e.)

Elinite ne bile nakloneti kon umerenosta nitu vo svoite teorii
nitu vo svoite praktiki. Heraklit tvrdel deka s# se menuva. Parmenid
deka ni{to ne se menuva. Po poteklo, toj bil od Elei (Ju`na Italija).
@iveel vo prvata polovina na 5 vek pr. n.e. Ju`noitalijanskite filozofi
bile nakloneti kon misticizam i religija, za razlika od jonskite, koi{to
bile nau~ni i skepti~ni.
Istoriskoto zna~ewe na teorijata na Parmenid e vo toa {to toj
ja izmislil formata na metafizi~ka argumentacija koja bila prisutna
kaj mnogu filozofi, vklu~uvaj}i go i Hegel (metafizika zasnovana vrz
logika). Toj smetal deka mno{tvoto od postojnite predmeti, nivnata
promenliva forma i nivnoto dvièwe ne se ni{to drugo osven edna
beskone~na realnost Bitie. Ovaa doktrina, koja bila formulirana
kako princip deka s# e edno, nalaga deka site barawa za promena
na nebitieto se nelogi~ni. Poemata Za prirodata e sinteza na
negovata teorija.
Samiot Parmenid ja podelil svojata doktrina na dva dela: 1.
Patot na vistinata; 2. Patot na mnenijata.
Dokolku jazikot ne e apsolutno besmislen, toga{ zborovite
treba ne{to da zna~at, a vo su{tina, tie treba da ozna~uvaat ne
samo zborovi tuku i materija koja postoi pokraj na{ite zborovi.
Zborovite imaat postojano zna~ewe.
Natamo{nata filozofija se odnesuva kon doktrinata na
Parmenid kako doktrina za nemo`nost za kakva bilo promena i kako
u~ewe za nenaru{livost na supstancijata, a pod supstancija nekoi
po~nale da podrazbiraat postojan subjekt.
Zenon
U~enik i sledbenik na Parmenid (okolu 495430 god. pr.
n.e.)
Najpoznat po svoite paradoksi. Slaven kako talentiran u~itel i
orator. Visoko gi cenel umstvenite zadovolstva, preziraj}i go
rasko{ot. Toj ja razvil logikata kako dijalektika. (Aristotel go narekol
pronao|a~ na dijalektikata.) Kako u~enik i prijatel na Parmenid, si
4
postavil zada~a da im odgovori na onie koi tvrdele deka negovata
majstorska doktrina na ednoto (t.e. nerazdvojna realnost) bila
nedosledna; se obidel da pokaè deka pretpostavkata za postoeweto
na mnogu (t.e. mno{tvo predmeti vo vreme i prostor) so sebe nosi
mnogu poseriozna nedoslednost.
FILOZOFIJATA NA ATOMIZAM
Sozdava~ite na atomizmot se Leukip i Demokrit.
Leukip (440 g. p. n.e.) po poteklo bil od Milet. U~itel na
Demokrit. Toj bil pod golemo vlijanie na Parmenid i na Zenon. Za
nego se znae tolku malku {to Epikur voop{to go negiral negovoto
postoewe.
Demokrit (432 god. pr. n.e.), po poteklo, bil od Abder, vo

Trakija.
Baraj}i znaewa, Demokrit patuval vo Egipet i vo Persija. Toj im
bil sovremenik na Sokrat i na sofistite. Doktrinata na Levkip i na
Demokrit e bliska do sovremenata nauka. Tie pretpostavuvaat deka
s# e sostaveno od atomi, koi se osnovni ~esti~ki na seta materija.
Atomite ne se delat nitu fizi~ki nitu geometriski. Me|u atomite
postoi prazen prostor, tie se neuni{tlivi i nedelivi, se nao|aat vo
dvièwe i ima beskrajna koli~ina od niv. Atomite se razlikuvaat eden
od drug samo po svojata toplina, forma i golemina i so
pretpostavenata specifika na dvièweata.
Atomistite smetaat deka s# e vo soodnos so prirodnite zakoni.
Levkip i Demokrit ne davaat objasnuvawe za na~elnoto dvièwe na
atomot. Atomistite se obiduvale da go objasnat svetot bez da obrnat
vnimanie na celta ili na kone~nata pri~ina. Tie direktno preminale
na objasnuvawe na mehani~kite pri~ini za razvoj na svetot: eden
nastan e predizvikan od drug itn. Predmetot moè da se dviì samo
vo prazniot prostor, no ako se slu~i vo popolnetiot prostor da nema
praznini, dvièweto ne moè tamu da se pojavi.
Demokrit smetal deka sekoj atom e neuni{tliv i nedeliv,
neproboen i homoge, zatoa {to toj nema praznini. Sekoj atom
vnatre{no e nepromenliv i, vo su{tina, samiot po sebe e edinstven.
Vo zavisnost od toa kakvi formi na soedinuvawe na atomite postojat,
postojat i razli~ni formi na ne{tata.
Mislata e dvièwe. Setilata i mislata se fizi~ki procesi. Setilata
imaat dvojna priroda ~uvstvena i razumna. Toplinata, vkusot,
bojata ne se vo objektot tuku se rezultat na na{ite setila. A teìnata,
kako i tvrdosta, se karakteristika na samite objekti.
Zaklu~ok:
1. Demokrit bil materijalist;
2. Vselenata nema cel, tamu postojat samo atomi koi se
upravuvaat od mehani~kite zakoni;
3. Demokrit ne veruval vo religijata;
4. Vo etikata, toj smetal deka celta na ìvotot e vedrost, a
deka umerenosta i obrazovanieto se najdobrite sredstva za
nejzinoto dostignuvawe;
5
5. Toj osuduval s# {to e strasno, koga dominira zadovolstvoto
nad soznanieto;
6. Toj go cenel prijatelstvoto, no gi potcenuval ènite.
SOFISTIKA
Protagora (okolu 485415 god. pr. n.e.)
Vo vtorata polovina na 5 vek pr. n.e. se pojavilo dvièweto na
skepticite, ~ija najzna~ajna figura bil Protagora, voda~ na sofistite.
Vo po~etokot, sofist zna~elo nastavnik. Bidej}i nemalo
obrazovanie na tovar na buxetska smetka, od sofistite u~ele samo
onie koi imale sopstveni sredstva. Samo po sebe, obrazovanieto
stanuvalo sredstvo na politi~kata borba.
Protagora se rodil okolu 485 g. pr. n.e., vo gradot Abdere, vo
Trakija. Dvapati bil vo Atina.
Protagora e poznat po svojata postavka deka ~ovekot e merka
za site ne{ta. No bidej}i lu|eto se razlikuvaat, ne postoi objektivna
vistina koga eden e vo pravo, drugiot ne e. Neverbata vo
objektivnata vistina go pretvora mnozinstvoto vo arbiter na toa vo
{to treba da se veruva.
Ona na {to gi u~ele sofistite ne bilo povrzano so religijata ili
so moralot. Tie gi u~ele na ve{tina na sporewe. Za vistinskite
filozofi, sofistite bile lekoumni i nemoralni. Narodot gi preziral zatoa
{to sofistite bile podgotveni da go sledat dokazot do tamu do kade
{to toj }e gi odvede. Eden od sofistite, Gorgias od Leontini, tvrdel
deka ni{to ne postoi, a duri i ako postoi, toa ne moè da se istraì.
Ako postoi i moè da se istraì, toa postoi samo za onoj koj{to nema
da moè da go prenese svoeto znaewe na drugite.
METOD NA SPOZNAVAWE NA VISTINATA VO

FILOZOFIJATA NA SOKRAT
Sokrat bil gra|anin na Atina koj{to imal mali sredstva, a celoto

svoe vreme go minuval vo diskusii i ja u~el mladinata na filozofija,
no ne za pari, kako {to toa go pravele sofistite.
Sigurno e deka vo 399 g. pr. n.e., koga Sokrat imal okolu 70
godini, toj bil osuden na smrt i bil kaznet (go obvinuvale deka toj
istraùva s# {to e pod zemjata i s# {to e na neboto, pretvoraj}i go
slabiot argument vo silen i prenesuvaj}i im go znaeweto za toa na
drugite pa go prisilile da ispie otrov).
Sokrat bil dobro poznata li~nost vo Atina. No toa e s# {to so
sigurnost e poznato za Sokrat, s# drugo ima diskutabilen karakter.
Negovite u~enici Ksenofon i Platon raskaùvale za nego razli~ni
ne{ta. Sokrat bil blago~estiv i negovoto vlijanie vrz mladinata bilo
blagorodno. Toj bil preokupiran so pra{awata deka vlasta vo
dràvata treba da ja imaat kompetentni lu|e. Sokrat mislel deka
~ovekot treba da ima samodoverba, da bide velikodu{en,
ramnodu{en kon slavata, so jasna misla i so verba deka go vodi
6
boèstveniot glas. Toj bil preokupiran so eti~kite pra{awa, a ne so
nau~nite. Vo svoite dijalozi se zanimaval so barawe odredeni eti~ki
poimi. Za nego, znaeweto imalo najva`no zna~ewe. Toj tvrdel deka
nitu eden ~ovek ne gre{i namerno i zatoa samo e neophodno
znaewe za site lu|e da stanat dobri.
Dijalektikata e metod na dobivawe znaewe po pat na pra{awa
i odgovori, {to ne bilo izmisleno od Sokrat. Najprvo, dijalektikata bila
primeneta od u~enikot na Parmenid, Zenon. Po~nuvaj}i od Sokrat,
elinskata filozofija postepeno se svrtuva kon prou~uvawe na temata
na ~ovekot vo smisla na negoviot ìvot. ôvekot se razgleduva kako
mikrokosmos, kako op{testveno i moralno su{testvo. Za da go najde
vistinskiot orientir vo svetot koj go opkruùva i za da ìvee vo
soodnos so negovite zakoni, ~ovekot treba da go prou~i ovoj svet i
da se prou~i samiot sebe. Da bide{ sre}en, toa zna~i da se
zapoznae{ sebesi, da se pridrùva{ kon umereniot na~in na ìvot,
da pravi{ dobro i da ne gi naru{uva{ harmoni~nite odnosi so
prirodata.
PLATON. TEORIJA NA IDEI
Filozofijata na Platon e zasnovana vrz razgrani~uvawe me|u

realnosta i prividot. Filozofijata za Platon e postignuvawe na vistina.
Toa ne e samo mudrost, toa e qubov kon mudrosta. Platon go
definiral procesot na spoznavawe kako proces na sogleduvawa
(setilnoto poznavawe) i na intelekt. No i samiot intelekt se deli na
intelekt-um (se raboti za ~isti idei i negoviot rezultat e dijalektikata)
i na razumnost (se primenuva vo matematikata i gi koristi hipotezite
koi ne moàt da bidat provereni). Za nego, apsolutnata vistina e
realnosta, a relativnata vistina e prividnosta, i tie se sprotivstaveni
edna na druga.
Najgolemata ideja e idejata na dobroto, koja go pretstavuva
samoto boèstvo, a najgolemata doblest e mudrosta. Procesot na
spoznavaweto e proces na potsetuvawe na na{ata du{a na svetot
na nematerijalnite idei vo koj nekoga{ prestojuvala; metodot koj
moè da ja pobudi du{ata na toa se}avawe, t.e. metodot na barawe
na vistinata, spored Platon, e dijalektikata kako ve{tina na sporedbi i
na analizi na poimite i na sudovite vo tekot na razgovorot; zatoa
svoeto u~ewe redovno go izloùval vo dijalozi. Potsetuvaweto na
idealniot svet za koj nie gi nosime znaewata vo sebe, Platon go
narekuval anamnezis. Zna~i, znaeweto ne se vnesuva vo glavata
na u~enikot, tuku se razbuduva vo negovata du{a.
Teorijata na Platon e izrazena vo mitot za pe{terata. Vo
pe{terata, od samoto ra|awe, ima lu|e zakovani vo sinxiri od nekoj
titan. Tie ne moàt da se svrtat i postojano gledaat samo na edna
strana vo yidot na pe{terata. Zad niv gori ogan i negovata svetlina
frla senki vrz yidot. Me|u ognot i zatvorenicite se dviàt lu|e koi
nosat razli~ni predmeti. Zatvorenicite ne moàt da ja svrtat glavata
i ne go gledaat toa, ne gledaat nitu ogan nitu lu|e, nitu rabotite
koi{to tie gi prenesuvaat. S# {to tie gledaat, se samo senkite na
7
yidot. Verojatno lu|eto }e mislat deka senkite na yidot se realni
predmeti. I sega zamislete kako tie lu|e }e se ~uvstvuvaat dokolku
im se izvadat sinxirite i dokolku im bidat pokaàni ognot i
predmetite. Verojatno }e pomislat deka toa se samo nestvarni
predmeti, zatoa {to tie naviknale da veruvaat deka realni se senkite.
A u{te pove}e, ako tie izlezat na silnata dnevna svetlina, za niv bi
bilo te{ko da gledaat i, taka oslepeni, tie sepak ne bi videle ni{to.
Spored toj mit, senkite na yidot se zvuci, ~uvstva, refleksija i
dr.
Rabotite koi{to se nosat za zatvorenicite se predmeti od
realniot svet.
Rabotite zad pe{terata, toa se idealnite formi.
Sonceto e vrvnata ideja za obroto.
Mitot za pe{terata pokaùva kolku e te{ko da se spoznae
idealniot svet. Za taa cel, potrebni se filozofi. Filozofot ne e samo
~ovek koj n# vodi kon znaeweto, tuku i toj koj treba da bide protiv
akrasijata (slabosta na voljata koja gi tera lu|eto da pravat
pogre{ni postapki). Filozofot treba da vladee so arete (celosnost i
sila na karakterot koja dozvoluva da se odnesuva vo soodnos so
ideite za obroto).
Zatoa, vo idealnata dràva, spored Platon, filozofite treba da
upravuvaat so pomo{ na vojnicite, kontroliraj}i gi trgovcite. Platon
smetal deka za lu|eto od trite socijalni sloja moè da se re~e deka
nivnite du{i se napraveni od razli~ni metali: du{ite na upravitelite
(filozofite) se od zlato, na vojnicite od srebro, a na trgovcite od
èlezo. Trite klasi vo platonskata dràva odgovaraat na trite glavni
karakteristiki {to gi ima sekoja individua: mudrost, smelost i apetit.
Vo detstvoto, kaj lu|eto treba da se otkrijat nivnite prirodni
naklonosti i mudrite deca treba da se vospituvaat kako idni
upraviteli, hrabrite kako idni vojnici, a tie {to imaat golemi èlbi
kako trgovci. Samo filozofite se nekoristoqubivi i sakaat da go
postignat op{toto dobro.
ARISTOTEL
Samiot poim metafizika poteknuva od Aristotel. Iako
metafizikata zna~i s# e zad granicite na fizi~kiot svet, samiot
Aristotel so toj poim gi ozna~uval rabotite {to gi napi{al po svoeto
delo Fizika. Bidej}i toj prv go upotrebil zborot metafizika, negovoto
originalno zna~ewe e: S# {to rekov po fizikata.
Aristotel se rodil verojatno vo 384 godina pr. n.e. Negoviot
tatko bil doma{en lekar kaj carot na Makedonija. Na 18 godini,
Aristotel oti{ol vo Atina i mu stanal u~enik na Platon, vo negovata
Akademija. @iveel okolu 20 godini vo Atina, do smrtta na Platon.
Potoa patuval, mu stanal vospituva~ na Aleksandar Makedonski. Vo
335 godina pr. n.e. povtorno se vratil vo Atina, kade {to go otvoril
svojot Licej. Taa {kola se narekuvala Peripateti~ka pat~e za
pro{etki za vreme na koi se steknuvale znaewata. Nastavnicite i
studentite se {etale niz gradinata i zboruvale za filozofijata. Licejot
postoel do III vek od n.e.
8
Filozofijata na Aristotel se bazira vrz dve osnovni tezi. Prvata
teza e deka s# si ima svoja cel koja{to e del od edna po{iroka cel.
Vtorata teza e logikata, na~inot na definirawe i metodot na
pravilna upotreba na definiciite.
Dvata osnovni dela na realnosta se supstancija i su{tina.
Supstancijata e ona od {to s# e napraveno. A, vsu{nost, toa e ona
{to vo realnosta pretstavuva nekoj predmet. Supstancijata na
Aristotel e fakti~ki istoto {to i materijata na Platon, a toa se,
vsu{nost, ideite. Iako teoriite na Aristotel i na Platon se sli~ni,
sepak, me|u niv ima razlika. Za Aristotel, formata i materijata ne
postojat oddelno edna od druga. Formata postoi vo materijata,
odnosno vo supstancijata. Formata e onoj del od rabotite {to e vidliv
za nas. Postoi svet na fizi~ki vidlivi su{testva.
Spored Aristotel, najva`nite promeni ja odreduvaat su{tinata
na objektot. Su{tinata na èladot e da stane dab. Su{tinata na
kamenot e da stoi dolgo vreme na patot, dodeka veterot i vodata
nema da go pretvorat vo pra{ina. Promenata treba da ima nekoja
cel. Toa bil apsolutno nov metod na razmisluvawe za promenite.
Postoeweto postepeno doa|a do nova sostojba.
Negovata gledna to~ka na promenite imala golema uloga vo
istorijata na mislata i bila aktuelna i vo sredniot vek, a aktuelna e i
vo novo vreme. S# se promenuva vo XIX vek, koga ârls Darvin
nastapil so svoja teorija za evolucijata.
Aristotel ne smetal deka promenite moàt da imaat slu~aen
karakter. Toj go gledal svetot kako celina koja e sostavena od
razli~ni delovi {to se obedineti so celi {to se vkrstuvaat. Toj smetal
deka lu|eto se del od pri~inskiot svet i deka tie imaat posebna cel
koja im go odreduva nivnoto mesto vo svetot. Lu|eto treba da ja
pronajdat svojata cel i da go ìveat svojot ìvot vo soglasnost so
nea.
Spored Aristotel, pri~ina ne e samo nekoj nastan koj
predizvikuva pojavuvawe na nekoj predmet ili na nekoja sostojba
tuku, isto taka, e i osmislena cel, ~uvstvo za celta. Aristotel ja
narekol telos, {to zna~i zavr{etok ili kraj. Od ovoj zbor
proizleguva terminot teleologija, {to zna~i izu~uvawe na celite
na site predmeti.
Za da ja objasni prirodata na ne{tata i na promenite koi{to se
slu~uvaat vo niv, Aristotel izdefiniral ~etiri vidovi pri~ini:
materijalna pri~ina materija ili supstancija od koja se
sostaveni site raboti i koja dozvoluva da dojde do promenite;
dejstvuva~ka pri~ina prethodnite nastani predizvikuvaat
odredena posledica;
formalna pri~ina vnatre{na, su{tinska potreba od
promeni;
finalna pri~ina nadvore{na cel ili krajna sostojba koja se
postignuva preku niza promeni.
Aristotel s# objasnuval preku kategorii. Moè da se nabrojat
kategorii koi ni se poznati:
Supstancija: {to e toa?
9
Kvalitet: kakvi se karakteristikite?
Koli~ina: kakvi se tie raboti i kakvi se nivnite razmeri?
Odnos: kako predmetite se odnesuvaat so drugite?
Mesto: kade se nao|a?
Vreme: koga e i kolku e stara?
Dejstvie: {to pravi?
Kategoriite na Aristotel postoele vo razli~ni {koli so vekovi. No
sega pove}eto filozofi se soglasuvaat deka takviot metod na
poznavawe ne ni dava nova informacija za objektot na izu~uvaweto.
Aristotel smetal deka osnovnata cel na ~ovekot e da ìvee
dobar ìvot, a toa zna~i da gi koristi site doblesti koi treba da gi
sledime. Toj ja pokrenal idejata za izbegnuvawe na krajnostite, koja
e poznata kako princip na zlatna sredina.
Zaklu~ok:
Klu~ot na filozofijata na Aristotel se negovite pogledi za
celisoobraznosta na prirodata na ne{tata. Prou~uvaweto na celite e
poznato kako teleologija;
Aristotel ja koristel idejata za celta za da go objasni razvojot
na ìvite su{testva, vklu~uvaj}i gi i lu|eto;
Za Aristotel, du{ata e nerazdelna od teloto i taa ne postoi
koga teloto umira. Aristotel go istaknal zlatnoto pravilo deka
umerenosta e patot do sre}ata.
FILOZOFIJATA NA STOICIZMOT
Stoicizmot, kako specifi~na nasoka na filozofskata misla,

postoel od III vek pr. n.e. do V vek od n.e. Vo po~etokot, stoicisti bile
prete`no Sirijci, a podocna i Rimjani (Plutarh, Ciceron, Seneka, Mark
Avrelij).
Karakteriziraj}i gi razli~nite svojstva na du{a, stoicite vo prv
plan go istaknuvale fenomenot na voljata. Tie smetale deka s# e
predodredeno vo ovoj svet i deka s# ima svoja smisla. Odovde, tie
se zalagale za pokornost i za hrabro odnesuvawe kon ìvotnite
nesre}i. Stoikot ne mu se sprotivstavuva na zloto, toj go razbira
zloto.
Stoicite definitivno ja podelile filozofijata na logika, fizika i
etika.
EPIKUREJCI
Epikurejcite barale pati{ta za postignuvawe na vnatre{no

spokojstvo. Razlikata me|u {kolata na stoicite i {kolata na
epikurejcite e vo toa {to epikurejcite bile pove}e zainteresirani za
individualna sloboda, a stoicite pove}e vnimanie obrnuvale na
griìte povrzani so javniot ìvot.
Epikur u~el deka boèstvata voop{to ne obrnuvaat vnimanie
na lu|eto i deka ne treba da vodi grià za odnosot na boèstva kon
10
lu|eto, tuku treba da se uìva vo ìvotot spored sopstvenite
mo`nosti. Za epikurejcite, najgolemoto uìvawe ne se sostoi vo
telesnite nasladi, tuku vo otsustvoto na telesna bolka i vo
postoeweto du{even mir, ataraksija.
Veruvaj}i deka bogovite ne se griàt za lu|eto, Epikur se zafatil
da go objasni pojavuvaweto na svetot nezavisno od niv. Za taa cel,
toj se svrtel kon Demokrit i kon negovata teorija deka svetot e
sostaven od atomi. Epikur tvrdel deka svetot se pojavil kako rezultat
na zaemnoto dejstvo na atomite. Bidej}i svetot e sozdaden od
sudirot na atomite, a ne od bogovite, lu|eto ne treba da se griàt za
toa deka bogovite }e n# kaznat za na{ite pogre{ni postapki na
zemjata. Samite lu|e se samo grupa atomi koi, na ovoj ili na onoj
na~in, do{le vo sudir i se spoile. Koga nie umirame, na{ata du{a se
razdeluva na oddelni atomi. Zatoa i ne treba da se griìme za
smrtta. Epikurejcite ne se pla{ele od smrtta i od ìvotot po
umiraweto, i zatoa tie lesno moèle da uìvaat vo ìvotot.
Spored Epikur, samiot svet se bazira vrz sloboda. Veruvaweto
vo li~nata sloboda gi razlikuva epikurejcite od stoicite, za koi, pak,
postoela samo sudbinata. Veruvaweto vo slobodata proizleguvalo od
teorijata za atomskoto sozdavawe na svetot. Prvo atomite se dvièle
so ednakva brzina i vo ista nasoka. No nekoi atomi moèle da se
dviàt slobodno. Tie zapo~nale da skr{nuvaat, da se sudiraat so
drugite atomi i toa dovelo do sozdavawe na nam poznatiot svet. Lu|
eto isto taka se slobodni i moàt da se dviàt kako {to sakaat.
[to se odnesuva do li~niot ìvot, epikurejcite najvisoko go
cenele prijatelstvoto. Filozofijata na Epikur pretpostavuvala rabota
vo grupa. Site pretstavnici na {kolata na Epikur se sobirale zaedno i
diskutirale za toa kako da se postigne spokojstvo. [kolata na Epikur
se narekuvala Gradina i taa stanala popopularna otkolku {kolata na
Platon (Akademija), koja bila osnovana vo 385 godina pr. n.e., i
{kolata na Aristotel (Licej).
SKEPTICI
kepticite veruvale deka vistinata ne moè da se postigne. S#

{to nie imame se idei koi{to moàt da bidat vistiniti, a moàt da
bidat i la`ni. Prviot filozof skeptik bil Piron, koj u~el deka ~ovek ne
moè da bide siguren vo ni{to. Smislata na skepticizmot ne bila
samo negirawe na ideite na drugite. Naprotiv, preku osoznavawe na
faktot deka vo ni{to ne moè da ima{ doverba vo ovoj promenliv
svet, skepticite postignuvale odvoenost od nadvore{niot svet.
Skepticite bile osobeno neprijatelski raspoloèni kon dogmite
idei ili sistem na idei koi se smetale kako vistina (dogma na
starogr~ki zna~i ubeduvawe, a skepticizam barawe).
Zaklu~ok:
Stoicizam filozofija na otkaùvawe od upravuvaweto na
nastanite.
11
Epikurizam filozofija na svesno odbegnuvawe na bolkata.
Skepticizam filozofija na somnenie vo sopstvenite misli, vo
avtoritetot na onie koi{to tvrdat deka ne{to znaat; skepticite go
za{tituvale ~ovekot od la`nite ubeduvawa.
FILOZOFIJATA NA KINA
Dvete osnovni filozofii na Kina:

konfu~ijanstvo i daoizam
Konfu~ij
Imeto na Konfu~ij e Kun Fu Ci (551479 g. pr. n.e.). Koga
zapadwacite ja otkrile kineskata filozofija, tie gi napravile imiwata na
filozofite poednostavni za sebe.
Pottik za svojata filozofija Konfu~ij dobil od kineskata realnost.
Lu|eto ne gi po~ituvale upravnicite, a tie, od svoja strana, gi
prezirale siromasite. Konfu~ij bil zagrièn od golemite danoci {to
bile odreduvani od upravnicite na Kina i od korumpiranosta na
~inovnicite.
Spored Konfu~ij, lu|eto ne treba da se pot~inuvaat so sila. Tie
treba da go po~ituvaat i dobrovolno da mu se pot~inuvaat na onoj
vladetel koj{to, preku obuka i preku iskustvo, dobro }e ja sovlada
ve{tinata na upravuvawe so dràvata i }e gi razbira problemite na
obi~nite lu|e. No ne treba samo vladetelite da bidat primer za
imitirawe, tuku i samite lu|e treba da mu ukaùvaat na vladetelot
kako da se upravuva. Zna~i, lu|eto treba da ja koristat svojata
sposobnost za analiza, da se otkaùvaat od pot~inuvaweto na
nepravedni naredbi, no da gi poddrùvaat drugite, racionalnite
naredbi.
Sovr{enoto upravuvawe, spored Konfu~ij, e zasnovano vrz
principot li, qubeznost na odnesuvaweto i ceremonijalnost. Lu|eto
treba da se odnesuvaat eden kon drug so istata po~it kako {to se
odnesuvaat kon svoite predci. Soglasnosta, ritualot i po~itta treba
da bidat sekoga{ prisutni vo odnosite so drugite lu|e. No
soglasnosta ne zna~i deka lu|eto treba da prestanat da mislat
samostojno. Mo`no e i da nema soglasnost koga za toa ima va`ni
pri~ini. Li ne e samo izrazuvawe na po~it kon drugite lu|e. Li, isto
taka, ja podgotvuva svesta na lu|eto za re{avawe na problemite.
Rabotite na lu|eto se va`ni i, za da se izvr{uvaat pravilno, potrebni
se koncentracija i vnimanie. Zna~i, idejata na li se sostoi vo toa s#
da se pravi so po~it, vo vistinsko mesto i vo vistinsko vreme. Na
primer, imaj}i mnogu raboti, iako nekoja od niv nema golema
va`nost, vie ja propu{tate ili ja izvr{uvate neodgovorno. Kako
rezultat na toa, nema da bidete zadovolni od samata rabota. I, na
krajot na krai{tata, }e imate neprijatnosti. Od druga strana, ako
potro{ite izvesno vreme za svesno da se podgotvite za svojata
rabota, toga{ taa }e se izvr{i dobro, }e donese zadovolstvo i, na
krajot, }e donese dobro. Zatoa, spored zborovite na Konfu~ij, treba
12
da se misli za rabotata kako za va`na rabota i treba da se planira
kako }e se izvr{i taa. Tokmu vo toa se sodrì soglasnosta.
Vo filozofijata na Konfu~ij postoi idejata dao (ili tao). Dao
zna~i pat. Za Konfu~ij, nao|aweto na vistinskiot pat zna~i
pravilen soodnos me|u li~nite èlbi i op{toto delo.
Daoizam
No samiot poim dao obi~no ne se povrzuva so Konfu~ij, tuku
so edna druga kineska filozofija {to se narekuva daoizam.
Osnova~ i prv u~itel na daoizmot bil Lao-Ci, {to bukvalno
zna~i star majstor. Daoizmot se razlikuva od konfu~ijanstvo po
toa {to konfu~ijanstvoto e svrteno kon griàta za prakti~nata strana
na ìvotot ili kon problemite na drugite lu|e, a daoizmot posvetuva
pove}e vnimanie na li~nata harmonija so prirodata.
Lao-ci u~el deka najdobar na~in da go pomine{ ìvotot vo
soodnos so dao e da go sledi{ principot u-vej. Zborot u-vej se
preveduva kako prifatlivost. Toa e princip koj{to predlaga site
raboti da se prifa}aat takvi kakvi {to se; a osven toa, predlaga i
spontanost. Bitno e da bide{ del od ìvotniot proces, zatoa
sledbenicite na daoizmot mnogu ja sakaat prirodata. I sledbenicite
na dao i stoicite kaùvaat deka prifa}aweto na s# {to postoi e
prirodno, no daoistite veruvaat vo nadmo}ta na prirodata, a stoicite
mislat deka glavna sila e sudbinata. Eve ja mudrosta na daoistite:
namesto da se nervirate razmisluvaj}i {to moète da o~ekuvate od
razli~ni situacii, treba da bidete podgotveni da prifatite s# i da
odgovorite apsolutno spontano. Ako ja prifa}ate smrtta i site drugi
prirodni procesi vo duhot na principot u-vej, toga{ }e bidete
pozdravi i }e ìveete podolgo.
Daoistite veruvaat deka s# {to postoi sekoga{ }e se pretvori
vo svojata sprotivnost. @ivotot sekoga{ preo|a vo smrt, a smrtta
sekoga{ mu dava po~etok na noviot ìvot. Svetot e postojano vo
ramnoteà koja{to se menuva. Ovaa sostojba na postojana promena
go objasnuva kineskiot princip jin-jang. Jin-jang se sprotivnosti {to
se del od edno isto. Jin e ènskata su{tina, a jang ma{kata. Jin e
zemja, voda i zima, a jang e nebo, ogan i leto. Zemaj}i go predvid
zaemnoto dejstvo na tie elementi, daoistite se stremat da go
harmoniziraat svojot ìvot. Poimite jin i jang se koristat za razbirawe
na prirodni procesi i se primenuvaat vo odnos kon prirodata i kon
op{testvoto. Eden od na~inite za primenuvawe na u~eweto za jin i
jang vo odnos na javniot ìvot se sodrì vo knigata Jixing ili Kniga
na promenite. Knigata sodrì prakti~ni soveti za komunicirawe so
drugite lu|e, izlagawe za svetot na prirodata, a isto taka, i za
sistemot na pretskaùvawe na idninata. Jixing predlaga kombinacija
od principite na daoizmot i na konfu~ijanskata prakti~nost, a isto
taka, nudi i eden spoj na filozofskata rabota i pretskaùvawe na
sudbinata.
Zaklu~ok:
Filozofijata na Konfu~ij e zasnovana vrz principot na
odgovornost na lu|eto za svojata uloga vo op{testvoto.
13
Li e poim za qubeznost i ceremonija {to Konfu~ij go
primenuval vo sekojdnevnata rabota i vo odnosite me|u lu|eto.
Daoizmot e svrten kon postignuvawe edinstvo so prirodata.
U-vej e daoisti~ki princip za prifa}awe na rabotite takvi
kakvi {to se.
Principot jin-jang e pogled na daoistite na svetot koj{to se
nao|a vo postojana promena.
INDISKA FILOZOFIJA
Najgolemiot del od indiskata filozofija e zasnovan vrz

najstarite sveti knigi na brahmanite, napi{ani na sanskrit, {to se
poznati kako vedi. Od vedite poteknala idejata za mok{i, ili
osloboduvawe od stradawata, {to budistite ja narekuvaat nirvana.
Druga va`na ideja na vedite e karmata dejstvija na ~ovekot {to
gi opredeluvaat negovata sega{nost i negovata idnina. Jogata, pak,
e forma na umstvena i na fizi~ka dejnost koja, spored misleweto na
mnozina indusi, doveduva do postignuvawe na sostojbata na
mok{a.
Spored postarite idei, najdobroto ne{to na {to ~ovekot moè
da se nadeva po smrtta e osloboduvaweto od povtornoto postoewe
vo svetot. Ako nie ìveeme dobro, po smrtta }e bideme slobodni.
Dokolku napravime lo{i postapki, toga{, po smrtta, nie }e se rodime
odnovo. Karmata ne samo {to opredeluva dali }e ìveete sleden
ìvot, tuku go opredeluva i toa vo kakva sostojba }e bidete po ra|
aweto. Vie moète da se rodite kako ptica, kako drvo... S# zavisi od
toa kako ste go pominale prethodniot ìvot.
Golem broj indusi i budisti smetaat deka site ìvi su{testva
imaat du{a, deka se ramnopravni me|u sebe i deka se povrzani so
ista sudbina. Duri i ubistvoto na edna bubalka moè da & na{teti na
karmata zatoa {to sekoe ìvo su{testvo, kako {to vo slu~ajot e
bubalkata, e isto tolku va`no kolku i ~ovekot. Po~itta kon s# ìvo se
narekuva ahimsa, ili nenasilnost.
Buda e, vsu{nost, Sidarta Gautama. Spored mitot, toj bil
indiski princ koj porasnal vo rasko{na palata za{titena od
nadvore{niot svet. Sakaj}i da go spoznae podobro svetot, toj izlegol
niz portata na palatata i bil potresen od stradawata {to gi trpele
obi~nite lu|e. Potoa toj, od èlba da im pomogne na lu|eto, odlu~il
da gi prou~i site religiozni tehniki, vklu~uvaj}i gi meditacijata i
asketizmot. Spored legendata, baraj}i go re{enieto, toj sednal da
meditira pod edno drvo. Na krajot, toj dobil odgovor deka site napori
treba da se naso~at kon dostignuvawe na mudrosta i deka treba da
se negira idejata za sebesi koe{to n# zabluduva. Buda ja
postignal taa mudrost i ostatokot od ìvotot go pominal
propovedaj}i ja taa vistina. Ottamu, Buda zna~i razbuden ili
prosvetlen.
Budizmot, kako i celata indiska filozofija, po~nuva od idejata
deka ìvotot e stradawe. Duri i bogovite se prinudeni da stradaat.
Stradaweto e magla so koja se pokriva realnosta. Pojavuvaweto na
14
èlbi, nivnoto zadovoluvawe, donesuva novi èlbi i zatoa nie nikoga{
ne moème da postigneme definitivno zadovoluvawe na svoite èlbi.
Nie samo pove}e se vrzuvame so realnosta, a sledstveno, i so
stradawata {to se predizvikuvani od beskrajnite èlbi. Izlezot od
stradawata e vo otkaùvaweto od li~nite èlbi. Za da im go pokaè
na lu|eto patot kako da se postigne toa, Buda definiral osum ~ekori
za postignuvawe na prosvetluvawe i za osloboduvawe od
beskrajnite èlbi:
vistinsko gledawe;
vistinsko mislewe;
vistinski govor;
vistinski dejstvija;
vistinski na~in na ìvotot;
vistinski napor;
vistinska organizacija na umot;
vistinska meditacija.
Toj pat ne e dogma, tuku e samo pomo{ vo koncentracijata vrz
prosvetluvaweto. Odej}i po toj pat, ~ovek moè da dostigne nirvana
i da se oslobodi od stradawata koi se del od na{eto postoewe.
BOG I ZNAEWETO
Trite golemi svetski religii judaizmot, hristijanstvoto i islamot

se rodeni na Bliskiot Istok.
I Evreite i arapskite muslimani svoeto poteklo go vodat od
Avraam. Evreite smetaat deka izbraniot od Bog bil Isaak, sin na
Avraam. Arapite smetaat deka izbran od Bog bil drugiot sin na
Avraam, Ismail. Zatoa islamot, kako i hristijanstvoto, se bazira vrz
judizmot. No, spored muslimanskata vera, narodot izbran od Boga
ne se Evreite, tuku se Arapite. Islamot e osnovan od pororokot
Muhamed (570632). Spored islamskata tradicija, Muhamed oti{ol
na planinite okolu svojot roden grad Meka za da razmisluva. Tamu
kaj nego do{ol angelot Gabriel, mu kaàl deka toj e Bo`jiot glasnik i
mu gi prenel zborovite od Alah, koi potoa bile zapi{ani vo Koranot.
Najglavno vo Koranot e u~eweto za pette osnovi na islamot:
Nema drug gospod osven Alah i Muhamed e negoviot prorok;
moli se sekoj den svrtuvaj}i se vo nasoka kon Meka;
bidi dare`liv kon tie {to imaat potreba od tvojata pomo{;
po~ituvaj go svetiot mesec Ramazan;
napravi barem edna{ vo svojot ìvot axilak vo Meka.
Tie pet principi go odrùvaat edinstveniot duh na islamskata
religija, propovedaj}i ja idejata za ednakvost na site lu|e, nezavisno
od nivnata pozicija vo ìvotot.
Judaizmot, hristijanstvoto i islamot se trite glavni
monoteisti~ki religii koi vinata za zloto ja nao|aat kaj lu|eto i koi
pogolemo zna~ewe im davaat na pravednosta i na zakonite.
Filozofijata na Zapad i na Bliskiot Istok priznavala samo tri
golemi avtoriteti: Platon, Aristotel i religijata. Judizmot,
15
hristijanstvoto i islamot, kako filozofii, se obiduvale da gi spojat
filozofijata so religijata, razumot so verata.
So vekovi, religioznata verzija na filozofijata na Platon,
poznata kako neoplatonizam, im ovozmoùvala na filozofite i na
religioznite misliteli da nao|aat zaedni~ki jazik.
Eden od prvite filozofi koj{to se obidel da ja spoi gr~kata
filozofija so religiskoto u~ewe bil judejskiot filozof Filon od gradot
Aleksandrija (30 g. pr. n.e.45 g. od n.e.). Toj na{ol sli~nost me|u
stremeòt na Platon za postignuvawe na idealna forma na Dobroto i
èlbata da se postigne misti~ko edinstvo so Gospod. Filon tvrdel
deka idealnoto Dobro i Gospod se edno isto. Vo su{tina, toj tvrdel
deka razumot i verata imaat eden ist streme` i deka se dviàt vo
ista nasoka. Spored misleweto na Filon, Bog e idealnoto Dobro, toa e
edinstvoto koe{to gi obedinuva site raboti. Nie moème da go
postigneme ova edinstvo kako po pat na filozofsko razmisluvawe,
taka i po pat na verata. Ova edinstvo Gospod e univerzalen
razum, a idealnite formi za koi{to pi{uval Platon se mislite na
Gospod. Tie misli sozdavaat red vo materijalniot svet, za da moè
toj da bide porazbirliv za lu|eto. Problemot e vo toa {to lu|eto se
privrzani kon materijalni ne{ta i toa gi odvlekuva od razbiraweto na
Gospod so pomo{ na razumot. Fakti~ki, povrzanosta na ~ove~kata
svest so materijalnite objekti ja namaluva sposobnosta na
~ove~kata svest. Zatoa, potrebna ni e verata za da postigneme
misti~ko edinstvo so Gospod. Idejata deka Gospod e razum, e samo
dobliùvawe do toa {to, vo su{tina, pretstavuva Gospod. Vistinata
bara misti~ko sogleduvawe, a ne izrazuvawe na svoite misli so
zborovi. Naslovite, imiwata moàt da bidat pre~ka na patot na
na{eto razbirawe. Nie treba da se nau~ime da gledame niz niv, za
da postigneme soznanie za ona {to tie su{tinski go izrazuvaat.
Filon smetal deka duri i zborovite na Biblijata se, isto taka,
dobliùvawe do vistinata na koja tie ukaùvaat. Filon ja ~ital
Biblijata kako alegorija. Alegorijata e koristewe na konkretni likovi pri
pi{uvawe na tekstot za preku niv da se pretstavi skrienoto,
nevidlivoto zna~ewe. Na takov na~in, Filon ja spoil filozofijata na
Platon so religijata. Taka, toj gi odredil metodite kako na
hristijanskata, taka i na islamskata filozofija. Negovoto spojuvawe na
gr~kiot razum i judejskata vera zna~elo deka eden ist bog gi
inspiriral kako evrejskite proroci, taka i gr~kite filozofi.
Plotin (205270)
Po Filon, drug poznat vlijatelen filozof e Plotin, Egip}anec.
Plotin ja obrazloìl postojnata vrska me|u boèstvenoto edinstvo i
mno{tvoto od materijalni ne{ta. Toj smetal deka materijalnite ne{ta
i idealnite formi se tvorbi na Gospod. Za nego, zborovite bile
svoevidni proizvodi na iskustvoto, kako izraz na boèstvenata
su{tina.
Taa gledna to~ka se narekuva teorija na emanati. Celata
realnost proizleguva od edinstveno boèstveno su{testvo. Na{ata
individualnost e iluzija. Ako ~ovek moè da se skoncentrira vrz
16
mnogubrojnite razliki me|u lu|eto, toga{ moè da go postignete
~uvstvoto na edinstvo.
Za Plotin i za drugite neoplatonci, znaeweto ne zavisi od
istraùvaweto na realnite pojavi i objekti, tuku od misti~koto
postignuvawe i soedinuvawe so Edinstvenoto. Na takov na~in, vo
neoplatonizmot e prisuten misticizmot. Misticizmot e teoretsko i
prakti~no u~ewe ~ija{to cel e postignuvawe na edinstvo so
Gospod.
Avgustin (354430)
Avgustin bil neoplatonec od severna Afrika. Podocna bil
proglasen za svetec i go dobil imeto sveti Avgustin Blaèni.
Najpoznatata misla na Avgustin e Jas veruvam za da znam, {to
zna~i deka ~ove~kiot razum e ograni~en i deka mu e potrebna
boèstvena pomo{ vo forma na otkrovenie, koja e dadena vo
tekstovite na evangelijata. Za Avgustin, razumot i mistikata bile
edinstveni. Toj smetal deka vo tekot na svojot zemen ìvot, lu|eto se
ograni~eni vo svoite mo`nosti za kontakt so Gospod. No, iako nie ne
moème da go razbereme Gospod potpolno i da go po~uvstvuvame
negovoto prisustvo, ne treba da se otkaùvame od obidite da ja
spoznaeme boèstvenata vistina vo ovoj ìvot.
Avgustin po~nal kako skeptik. Edna od pri~inite poradi koja
toj vedna{ ne go prifatil hristijanstvoto bila taa deka vo svetot
postoi zlo. No potoa Avgustin smetal deka zloto ne postoi samo po
sebe. Vo sekoj slu~aj, zloto ne bilo sozdadeno od Gospod, tuku e
posledica na toa {to Gospod postoi nezavisno od materijalniot svet.
Sli~no na toa, kako {to ti{inata e otsustvo na {um, taka i zloto e
otsustvo na dobro, a ne e ne{to {to postoi samo po sebe. Spored
misleweto na Avgustin, pove}eto lu|e {irat okolu sebe zlo po gre{ka,
bidej}i pogre{no gi smetaat nekoi raboti za pova`ni. Toj veruval
deka po smrtta takvite lu|e }e gi otkrijat svoite gre{ki i }e razberat
deka nivnoto ìveewe e àlno postoewe zatoa {to tie ja izgubile
smislata. Avgustin smetal deka lu|eto imaat sloboda i deka moàt
sami da re{at dali da go sledat boèstveniot pat ili da si odat po
svojot pat. Odgovornosta za na{iot ìvot e podelena me|u Gospod i
~ovekot. Imaj}i slobodna volja, nie treba da go odbegnuvame
grevot kolu {to e toa vo na{ite sili.
Na takov na~in, neoplatonizmot stanal vaèn del od
razbiraweto na svetot od strana na prvite avtoriteti na hristijanskata
crkva.
Boetij (480524)
Iako patristite (pater otec) barale mudrost i vdahnovenie od
Platon, mnogumina se svrtuvale kon trudovite na Aristotel. Prviot
sledbenik na Aristotel od sredniot vek bil filozof Boetij. Toj bil
sholastik. Sholastikata e univerzitetska filozofija so koja se
zanimavale nau~nicite od sredniot vek. Taa bila zasnovana vrz
logikata na Aristotel i voop{to ne bila povrzana so negoviot streme`
za prou~uvawe na predmetite od na{iot svet.
17
Boetij gi prevel od gr~ki samo onie trudovi {to imale odnos
kon logikata. Vo svoite trudovi, toj gi razgleduva razumot i verata
kako dva apsolutno razli~ni principa.
Ako neoplatonizmot se stremi da gi obedini site pojavi vo edno
op{to misti~ko edinstvo, sholastikata sprotivno na toa se
obiduva da ja podeli raznoobraznosta na ne{tata vo soodnos so
logi~kite kategorii. Taa logi~ka analiza se praktikuvala na
univverzitetite i univerzitetite stanale glavna baza na sholastikata.
Vo X vek sholasti~kata filozofija bila prifatena i od del od
islamskite filozofi. Blagodarenie na islamskiot svet, Evropa se
zapoznala so metafizikata na Aristotel. Ibn Sina (9801037) koj vo
latinskiot svet bil poznat kako Avicena sholastikata da se pro{iri vo
celiot bazen na Sredozemnoto More, iako del od negovite idei bile vo
sprotivnost kako so islamot taka i so hristijanstvoto.
Iako me|u filozofijata na Aristostel i hristijanskata religija
ostanuvaat protivre~nosti, nekoi filozofi ja koristat logikata na
Aristotel za da go dokaàt postoeweto na Gospod. Eden od takvite
bil sveti Anselm Kenterberiski (10331109), koj se smeta za
osnova~ na sholastikata. Toj e avtor na ontologiskiot dokaz za
postoeweto na Gospod (vo deloto Proslogium) . Ovoj dokaz se
sostoi vo slednovo: ako ne{to e sovr{eno, toga{ toa treba da postoi,
zatoa {to nepostoeweto e znak na nesovr{enstvo. Najsovr{enoto
ne{to {to postoi na zemjata e Bog. Sledstveno, ako Bog e sovr{en,
toj treba da postoi.
Sveti Toma Akvinski gi pretstavil pette dokazi za postoewe na
Gospod. Toj potenciral deka, kako ~ovekot taka i drugite su{testva,
se sozdadeni od Gospod kako posledica na negovoto sovr{enstvo i,
po smrtta, nie moème da se vratime kon po~etnoto edinstvo so
Gospod.
Toma Akvinski tie dokazi gi baziral vrz filozofijata na Aristotel.
S# ima svoja cel, a spored misleweto na Toma Akvinski, definitivna
cel na s# e Gospod. Taka, vo praktikata, ovoj sholastik gi obedinil
neoplatonizmot i logikata na Aristotel. Na primer, ~ove~kite du{i toj
gi smetal za platonovski idei na na{ite jas.
Kako i pogolem del od filozfite sholastici, Toma Akvinski se
potpiral vrz logi~kite proceduri i kategorii na Aristotel. Taa logika
ponatamu stanala poznata so svojata neprakti~nost. Kako rezultat
na toa, srednovekovnata filozofija ima reputacija na zatvorena i
preokupirana so sopstvenite problemi, disciplina koja za izrazuvawe
na svoite idei koristi ~udni kategorii. Filozofite bile tolku oddadeni
na logi~kite definicii {to zapo~nale da veruvaat deka tokmu
definiciite ja odreduvaat polo`bata na ne{tata, namesto da gi
odrazuvaat faktite kakvi {to se. Mislata za logos kako za zbor dovela
do toa {to filozofite po~nale da igraat so zborovite koi{to nemale
re~isi ni{to zaedni~ko so realnosta. No, od tie razmisluvawa,
izniknala edna ideja koja }e se pokaè zna~ajna za natamo{na
istorija na filozofija. Taa se pojavila kako rezultat na diskusijata za
pra{aweto za univerzalii koe go pokrenal francuskiot filozof Pjer
Abelar (10791142).
18
Abelar istaknal tri pozicii sprema odgovor na pra{aweto za
op{ti definicii.
Prvata i najpopularna gledna to~ka bila imenuvana od nego
kako realizam. Realistite veruvaat deka op{tite definicii se realni i
deka tie postojat nezavisno od lu|eto koi{to mislat za razli~nite
svojstva na razli~nite ne{ta.
Sprotivno na realistite, postojat nominalisti. Nominalistite
tvrdat deka univerzaliite se samo imiwa {to se koristat za
opi{uvawe na odredeni fenomeni.
Abelar se obidel da gi obedini nominalizmot i realizmot i taka
ja sozdal svojata treta pozicija koja ja narekol konceptualizam.
Negoviot stav e vo toa deka op{ti definicii postojat, no samo vo
umot. No ovde treba da se odbeleì deka vo vremiwa na Abelar
razum postoel ne samo vo glavite na lu|eto tuku, isto taka, i vo
idealniot svet. Zatoa negoviot stav bil poblizok dp realizmot.
Kako {to se gleda, vo osnovata na neoplatonizmot e idejata
deka Bog, vo nekoja smisla, e razum. Bog e razum, a idealnite formi
se negovite misli. Za konceptualizmot da stane samostojna gledna
to~ka, neophodno bilo nau~nicite da go re{at pra{aweto dali
razumot e univerzalen ili toj postoi samo vo glavite na lu|eto. Ako
e univerzalen, toga{ nema razlika me|u konceptualistite i realistite.
No ako ne e, toga{ tie ne se razlikuvaat od nominalistite. Neli toa e
komplicirano? Dali site ovie pra{awa za op{tite definicii se su{tinski
ili toa e samo diskusija za apstraktni logi~ni pojavi i ni{to pove}e od
toa? No negiraweto na va`nosta na taa tema stavi pod somnenie
podlaboki pra{awata koi se nao|ale vo centarot na vnimanieto na
religioznite filozofi od sredniot vek: Dali postoi Bog? Dali
materijalniot mir e nesovr{en odraz na idealnata realnost? Vistina li
e deka na{eto fizi~ko telo n# oddeluva od Bog i deka po smrtta nie
odnovo }e staneme del od Edinstvenoto?
Tokmu glednata to~ka na nominalistite vrz problemot za
univerzaliite & pomogna na filozofijata da premine kon renesansa.
Zna~ajna uloga vo toa odigral Vilijam Okam (12851349). Toj tvrdel
deka filozofite popusto go tro{at vremeto za sozdavawe kategorii i
klasifikacii. Nie treba da koristime tolku idealni konstrukcii kolku {to
ni se neophodni za da ja objasnime prirodata na nekoja pojava.
Najelementarnoto objasnuvawe sigurno }e bide najpravilno. Ovoj
princip stanal pravilo nare~eno bri~ot na Okam.
Bri~ot na Okam e logi~ko pravilo spored koe
najelementarnoto objasnuvawe na situacijata }e bide popravilno,
povistinito otkolku sloènoto.
Bri~ot na Okam & pomogna na filozofijata da se vrati kon
nabquduvaweto na objektite i da im se stavi kraj na idealnite
konstrukcii i klasifikacii. Vo su{tina, Okam go otvoril patot za
sovremenata nauka, a vo uloga na nominalist, pomognal da se
objasni razlikata me|u zborovite i ne{tata. No site problemi ne bea
re{eni so voveduvawe na principot na Okam.
Zaklu~ok:
19
Filozofijata vo sredniot vek se zasnova{e vrz sintezata na
razumot i verata.
Edna od najglavnite gledni to~ki be{e neoplatonizmot koj go
smeta{e materijalniot svet za nesovr{en odraz na misti~koto
edinstvo.
Sholastikata be{e zasnovana vrz logikata na Aristotel.
Primenata na logi~kite metodi dovede do pojavuvawe na diskusii za
toa dali ideite postojat sami po sebe ili se samo zborovi. êkor po
~ekor, tie diskusii ja dovedoa filozofijata do prou~uvawe na realnite
stvari i, so toa, be{e napraven preod kon epohata na Renesansata.
EPOHATA NA RENESANSATA
Vo sredniot vek pogolem del od zapadnata filozofija e

religiozen. Filozofijata dokaùva kolku malku ~ovekot moè bez
pomo{ na Gospod, na Svetoto pismo i na Crkvata. Vo periodot na
renesansata ova mislewe e zameneto so drugo deka lu|eto, vo
su{tina, ne se tolku bespomo{ni.
Ova pretstavuva del od humanizmot, del od idejata za toa
deka ona so {to se zanimava ~ovekot i ona na {to ~ovekot misli e
va`no, interesno i vredno za samiot nego i za negoviot odnos kon
Gospod.
Kon XIV vek zapadnata civilizacija gi najde svoite koreni,
dràvite na Evropa stanaa silni kralstva. Politi~kata stabilnost im
ovozmoì na lu|eto stimul za tvore{tvo i za otkritija. Tie zapo~naa
da se realiziraat vo praktikata i vo teorijata, a isto taka i vo
umetnosta. Podemot na ~ove~koto iskustvo i na ~ove~koto
znaewe e za~uduva~ki. Renesansata stanuva vistinska presvrtna
to~ka vo zapadnata filozofija, {to ovozmoùva preod od religioznata
slika na svetot kon nau~nata. Vo su{tina, patot na humanizmot mu
go otvorija neoplatoncite.
Neoplatoncite na renesansata: Piko dela Mirandola, Marsilio
Fi~ino, Xordano Bruno, Nikola Kuzanski imaat pozna~ajno vlijanie
vrz ìvotot na op{testvoto otkolku nivnite prethodnici od sredniot
vek. Tie svetot go gledaat kako bo`ja tvorba, koj e prekrasen sam po
sebe kako izraz na tvore~kata sila i na dobrata volja na Gospod.
ôvekot za niv e tvorba na Gospod i, samiot po sebe, toj moè da
bide prekrasen. Od druga strana, lu|eto se sozdavaat samite sebesi i
nivnata tvore~ka sposobnost gi povrzuva so Gospod. Mislata deka
~ovekot e vaèn, no deka istovremeno nema znaewa, e
paradoksalna i ovaa sprotivnost se nao|a vo centarot na filozofijata
na renesansata.
Nikola Kuzanski (14001464)
Ovaa paradoksalna gledna to~ka na odnosite me|u ~ovekot i

bog e zabeleìtelna vo trudovite na germanskiot filozof Nikola
Kuzanski. Toj tvrdi deka Gospod po svojata priroda e nedopirliv i, vo
isto vreme, deka e edinstvena vistina. Kolku pove}e u~ime, tolku
20
pove}e sfa}ame deka ne znaeme. Ova znaewe toj go narekol
u~eno neznaewe. U~enoto neznaewe apsolutno ne zna~i deka
treba da prestaneme da mislime, tuku deka treba da mislime za
ideite kako za realizirani ne{ta, a ne kako za vistina. Taa filozofija
nema cel da ja najde apsolutnata vistina do koja moè da se dojde
po pat na prou~uvawe. Zatoa, Nikola Kuzanski, koj{to e religiozen
~ovek i biskup, smeta deka religioznite idei se relativni. Tie ne se
definitivniot zbor za realnosta, tuku se samo pribli`na vistina.
Spored Nikola Kuzanski, beskrajnosta e prisutna vo s#. I
najmalata ~esti~ka vo sebesi ja ima beskrajnosta. Vo isto vreme,
beskrajnosta e nedosti`na. Na primer, krugot moè da bide i golem i
mal. Toj ima zaokruènost i centar. A sega zamislete go beskrajno
golemiot krug. Kuzanski tvrdi deka negovata zaokruènost toga{ }e
bide beskrajna linija zatvorena od dvete strani. Ovoj beskraen krug
e bog i realnosta. Centarot na ovoj beskraen krug e nasekade. Ovoj
paradoks dokaùva deka e mnogu te{ko da go razbere{ bog, a isto
taka, deka hristijanskoto razbirawe na crkvata, kako na centar na
zemskiot ìvot, go voveduva vo zabluda. Crkvata ne moè da bide
edinstveniot centar. Taa ideja na Nikola Kuzanski deka bogot i
realnosta e beskraen krug, ima vlijanie vrz ~ove~kata misla. Isto
kako i otkritieto deka zemjata ne e centar na vselenata, tuku
sonceto. Ako go nema edinstveniot i apsolutniot centar na fizi~kiot i
duhovniot svet, toga{ realnosta treba da bide popodvi`na otkolku
{to porano mislele lu|eto. Toa zna~i deka postoi pogolema sloboda
vo izborot na svoeto odnesuvawe. Nie treba da prezememe
pogolema odgovornost za svoite idei i postapki. ôve~kata priroda
e rezultat na iskustvoto i zatoa e prekrasna. Edna od najdobrite
osobini na na{ata priroda se sostoi vo toa deka nie, kako i Bog,
moème da bideme tvorci i da sozdavame ne{to novo. ôvekot e
mal svet vo sebe. Nie sme centar na na{ata mala vselena.
Filozofskoto razbirawe koe{to iznesuva takov pogled vrz prirodata
na ~ovekot, se narekuva mikrokosmos. Mikrokosmosot e mala
vselena. Mikrokosmosot e li~nost koja{to se sfa}a kako odraz na
golemiot svet makrokosmosot. Makrokosmosot e golem svet.
Mikrokosmosot i makrokosmosot se odrazuvaat eden so drug.
Erazmo Roterdamski (14661536)
Erazmo go zastapuva skepticizmot, roden vo elinisti~kata

filozofija, no na drug na~in. Ovaa struja ima vlijanie vrz zapadnata
filozofija s# do denes. Erazmo e monah i nau~nik. Toj se interesiral
za zbogatuvawe na starite religiski dogmi so novodobienite znaewa
od antikata. Toj smeta deka crkvata gi naso~uva lu|eto vo
nevistinska nasoka i saka da ja iskaè vistinskata smisla na
religijata. Toj smeta deka, dokolku Biblijata bide prevedena podobro,
toga{ lu|eto moàt da go razberat nejzinoto vistinsko zna~ewe. Lu|
eto treba da ìveat vo mir eden so drug, da veruvaat vo Gospod, da
go sakaat nego i svoite bliski. Erazmo predlaga Biblijata da se
21
razbira so svoj um. Ne treba da se prifa}a od crkovnite avtoriteti
seto ona {to tie ni kaùvaat da pravime. Vo su{tina, negoviot odnos
kon Biliblijata e sli~en na odnosot na protestantskiot reformator
Martin Luter.
No Erazmo ne saka da sozdade nova crkva. Toj misli deka
Luter ne bil vo pravo zatoa {to problemite koi niknuvaa pri
podelbata na crkvata se pogolemi otkolku {to Luter e vo sostojba da
gi re{i. Promenite treba da se slu~uvaat po miren pat, vo ramkite na
postojnata crkovna struktura.
Erazmo misli deka nie ne moème ni{to da znaeme so
sigurnost i zatoa nema smisla da razmisluvame za razli~ni pojavi.
No, vo isto vreme, toj priznava deka lu|eto sakaat da razmisluvaat i
da imaat sopstveno mislewe. Najpoznatoto delo na Erazmo se
odnesuva tokmu na toa. Pofalbata na gluposta gi ismejuva obidite
da se postigne vistinata. Tie stremeì se glupavi, pa duri i samata
misla deka vistinata e navistina nedosti`na, e isto taka glupava.
Glavnata ideja na Pofalbata na gluposta e deka site sme glupavi i
deka, vo taa sostojba, e podobro da se vozdrùvame od svoeto
li~no mislewe i da ne sozdavame novi pati{ta.
Nikolo Makijaveli (14691527)
Kako {to Erazmo e skepti~en kon religiskite idei na sredniot

vek, i Nikolo Makijaveli e isto taka skepti~en.
Toj zel u~estvo vo politi~kiot ìvot na Italija vo periodot na
presvrti. Toj gi poddrùva republikancite koi{to do{le na vlast za
kratok period. Tie gi soborile Medi~i, bogata i vlijatelna italijanska
familija. Koga Medi~i si ja vratile vlasta, Makijaveli e zatvoren i
podloèn na izma~uvawe. Otkako izleguva na sloboda, povtorno
po~nuva da u~estvuva vo politi~kite igri. No, za po~etok, toj saka
da ja vrati naklonetosta na familijata Medi~i. Toj se obidel da napi{e
kniga za ve{tinata za upravuvawe na dràvata Vladetelot.
Vladetelot e poznato po preporakite spored koi upravitelot
treba da koristi najèstoki na~ini na upravuvawe (lagata i
manipuliraweto) vo interes na dràvniot apsolutizam, bez ogled na
toa dali celta }e ja postigne so zakon ili so sila, bidej}i celta gi
opravduva sredstvata. Site preporaki na Makijaveli se naso~eni da
& pomogne na familijata Medi~i da postigne pogolema stabilnost.
Imeto na Makijaveli stanuva oznaka za politika koja na surov i
neprincipielen na~in saka da ja postigne vlasta makijavelizam.
Makijaveli tvrdi deka dràvnikot treba da bide skeptik za svoja
polza, za da moè {to pove}e da go kontrolira svojot narod.
Mi{el de Montew (15331592)
Montew e francuski eseist, isto taka skeptik kako i Erazmo i

Makijaveli. Montew e tvorec na esejot kako nov literaturen ànr. Toj
eksperimentira so idei obiduvaj}i se da razbere {to bi moèl da
napi{e za sebe i za drugite lu|e.
22
Edno od najgolemite negovi otkritija e priznavaweto na
negovata sopstvena promenlivost. Toj bi moèl da gi menuva svoite
ubeduvawa, odnosot kon ìvotot, vo zavisnost od situacijata. S#
zavisi od e osnovata na negoviot skepti~en pogled na ìvotot. Toj
priznava deka razli~ni gledni to~ki moàt da bidat vistiniti do
odreden stepen, duri iako tie se sprotivstavuvaat edna kon druga.
Montew skepti~no se odnesuva i kon samiot razum. Toj se
somneva deka ~ove~kiot razum e podobar od razumot na ìvotnite.
Toj smeta deka razlikata me|u lu|eto i ìvotnite e boèstvena
blagodat.
Skepticizmot na Montew ne pretpostavuva deka treba da se
smeni na~inot na misleweto na lu|eto, kako {to saka Erazmo, ili da
se kontroliraat drugite, kako {to saka Makijaveli. Francuskiot filozof
smeta deka najpametno vo takva situacija e da im odgovara{ na
drugite lu|e, duri i ako nivniot na~in na razmisluvawe ne e podobar
od drugite.
ZAKLU~OK
Pogolemiot del od filozofijata na renesansata gi spojuva noviot

humanisti~ki na~in na razmisluvawe so starite idei od sredniot vek.
- Neoplatonizmot od renesansata ima nova pozitivna
pozicija vo odnos na ~ove~kite sposobnosti, {to doveduva do razvoj
na umetnosta, na naukata i na filozofijata.
- Skepticizmot pomogna da se spojat starite na~ini na
razmisluvawe i novite idei.
- Erazmo predlaga{e mirni promeni vo ramkite na
postojnata crkva.
- Makijaveli dade nova interpretacija na hrabrosta i go
opravduva{e koristeweto na lagata i na èstokosta za postignuvawe
na vlasta.
- Montew gi napi{a prvite esei koi bea posveteni na nego i
na negoviot promenliv odnos kon drugite.
RA\AWE NA SOVREMENATA NAUKA
Vo po~etokot na XVII vek naukata e me{ana. Malku religija,

malku magija, malku filozofija. No, postepeno, naukata po~nuva da
se oddeluva od drugite oblasti na znaewe i po~nuva da go
koncentrira svoeto vnimanie vrz fizi~kiot ili materijalniot svet.
Eden od glavnite pottiknuva~i za razvoj na naukata kako
sistematizirana oblast na znaewe za realniot svet, e Frensis Bekon
(15611626). Bekon se interesira za znaeweto vo celost, a posebno
za znaeweto za materijalniot svet. Toj smeta deka kolku pove}e
znaeme, tolku pove}e polza moème da si doneseme sebesi i na
drugite. Zatoa, nie treba da se u~ime na s# {to moème, nezavisno
od toa dali imame potreba od toa znaewe. Zainteresiranosta na
Bekon za mo`nosta za poznavawe doveduva do mislata za
neophodnost od odbegnuvawe na gre{ki. Bekon saka site koi{to
23
razmisluvaat za materijalniot svet da gi proveruvaat svoite znaewa.
A za toa se potrebni eksperimenti.
Angliskiot filozof zabeleùva deka lu|eto nenamerno gre{at
poradi mnogu pri~ini. Toj razlikuva ~etiri tipovi idoli koi{to
doveduvaat do la`ni ubeduvawa:
- Idoli na rodot gre{ki od samata priroda na ~ovekot.
- Idoli na pe{tera gre{ki od individualnoto soznanie.
Lu|eto imaat razli~ni na~ini na razbirawe na nastanite. Kako
li~nosti, nie ìveeme vo svojata pe{tera, od kade {to go gledame
svetot na svoj na~in.
- Idoli na pazarot nie gi prodavame i gi kupuvame onie
idei {to javnosta gi prifa}a.
- Idoli na teatarot gre{ki od avtoritetot na drugite.
Idolot na razumot e pri~ina lu|eto da imaat pove}e la`no
znaewe otkolku vistinsko. Zatoa, treba da se nadminat la`nite idei i
da se obrne pove}e vnimanie na prirodata, a ne na zborovite.
Bekon tvrdi deka ne treba da zboruvame za ona {to ne go
znaeme so sigurnost. Nie treba mnogu vnimatelno da gi koristeme
zborovite i da vladeeme so jasni definicii. Treba da bideme sigurni
deka logi~no gi vrzuvame na{ite idei i nivnata vistinitost treba da ja
proveruvame so eksperimenti. Ako ~ovekot zapo~ne od jasnosta,
toj }e dojde do somneì, no ako po~ne od somneì toj, porano ili
podocna, }e dojde do jasnosta.
No postojat i mnogu raboti {to nie ne moème da gi
proverime. Razumot ne li~i na drugite prirodni pojavi. Na toa
vnimanieto go svrtuva Rene Dekart (15911650).
Dekart e matemati~ar i fizi~ar, a isto taka, se zanimava so
anatomija i go prou~uva ~ove~koto telo. Razumot, spored Dekart,
ne e samo materijalna supstancija tuku, isto taka, toj e sostaven i od
duh. Procesot na mislewe zavisi od dva faktora: od teloto koe raboti
kako ma{ina i od razumot koj{to ne moème da go objasnime so
fizi~ki definicii.
Toj go prou~uva duhovniot aspekt na razumot, obiduvaj}i se
da razbere {to mu pomaga na soznanieto da bide vo mo`nost da gi
razbira ne{tata. Tokmu ovoj streme` da doznae na koj na~in raboti
razumot ja razlikuva negovata filozofija od filozofijata na Bekon.
Na{ite ~uvstva moàt da n# dovedat vo zabluda teraj}i n# da go
pravime ona {to, vo su{tina, ne sakame da go pravime, ponekoga{,
i toa {to ne treba da go pravime. Site ~uvstva koi{to imaat takvo
vlijanie vrz soznanieto, Dekart gi narekuva strasti. Razumot {to
dejstvuva nezavisno od ~uvstvata e racionalizam. Dekart, isto taka,
e i istaknat racionalist.
Stavot na Dekart za soodnosot me|u razumot i strastite ima
golemo vlijanie vrz filozofskata misla zatoa {to toj stav dozvoli
odgovornosta za modelot na odnesuvawe da se prenese vrz
konkretniot ~ovek, a ne vrz crkvata i vrz vladata.
Popularnosta na Dekart se dolè{e na toa {to negovite idei
dozvolija da gi obedini religijata i naukata. Mnozina bea zagrièni za
razloùva~koto vlijanie na skepticizmot koj go negira{e bog i se
24
obiduva{e da go objasni svetot so fizi~ki definicii. Iako Dekart gi
upotrebuva{e fizi~kite definicii, sepak, toj ostavi mesto za bog i za
duhovnosta, vklu~uvaj}i gi vo rabotata na umot.
Eden od najglavnite oponenti na ideite za duhovnosta na
Dekart e prijatelot na Bekon, Angli~anecot Tomas Hobs (1588
1679). Hobs e popoznat so svoite politi~ki idei deka lu|eto moraat
da go po~ituvaat monarhot, duri i ako toj e tiranin. Za nas e
potreben silen upravitel koj{to treba da n# drì vo ramkite, a nie
treba da mu bideme verni duri i ako toj e èstok. Hobs tvrdi deka
prirodnata sostojba na ~ovekot e sostojbata na vojna na site protiv
site. Hobs ne ja prifa}a idejata deka kralot upravuva spored
boèstvena odluka. Toj smeta deka ne e volja na bog ona {to go
pravi kralstvoto takvo kakvo {to e, tuku lu|eto, koi{to se sobiraat
zaedno i se dogovaraat: da bide{ na{iot kral. Idejata na Hobs
deka lu|eto treba da re{avaat koj }e upravuva so niv, gi sozdava
osnovite na teorijata za op{testven dogovor, koja{to podocna e
izloèna od Xon Lok. Spored taa teorija, op{testvoto sklu~uva
premol~an dogovor so koj go predava pravoto za upravuvawe na
eden ~ovek ili na edna grupa.
Prirodata, spored Hobs, e materijalna. Taa nema ni{to
duhovno ili magi~no vo sebe. Razumot, isto taka, e apsolutno
materijalen. Nervite i }eliite na okoto reagiraat na svetlinata, mu gi
prenesuvaat signalite na mozokot teraj}i n# da mislime deka nie
gledame nekoj predmet. A, vo su{tina, toa {to nie go gledame ne e
vistinski predmet, tuku samo negoviot efekt {to go vr{i toj predmet
vrz na{ite setila. Na{ite setila i na{iot razum rabotat kako ma{ina.
Zaklu~ok:
- Idejata na Frensis Bekon, deka znaeweto e zaedni~ki
proizvod na lu|eto, sozdade osnova za pojava na sovremenata
nauka.
- Dekart smeta{e deka razumot ima fizi~ki i duhoven del.
- Hobs go razgleduva{e razumot od materijalisti~ka
gledna to~ka, smetaj}i deka na{ite misli i ~uvstva se rezultat na
fizi~kite procesi.
FILOZOFSKI KONCEPCII ZA SUPSTANCIJATA: SPINOZA (16321677) I LAJBNIC (16461716)
Za Spinoza, bog i prirodata se edinstvena supstancija. Nie

moème supstancijata da ja razbirame na dva na~ina. Nie moème
da mislime za supstancijata kako za priroda vo fizi~ki definicii, a isto
taka, moème da ja zamisluvame kako bog, koristej}i gi definiciite
za intelektot. Iako supstancijata e edinstvena, taa se projavuva vo
razli~ni formi koi{to se vikaat modusi. Lu|eto, ìvotnite, rastenijata i
s# drugo, se modusi. Modusite imaat razli~ni formi, a supstancijata
go odrùva na{iot modus vo pomala ili vo pogolema postojana
forma. Site modusi i toa {to se slu~uva so niv e ve}e odredeno od
supstancijata. Spinoza veruva deka s# {to se slu~uva se slu~uva
25
soglasno planot koj{to supstancijata go sproveduva vo ìvotot, kako
na materijalno, taka i na duhovno nivo. Spinoza e panteist, toj
veruva deka bog e zaklu~en vo site ne{ta.
Filozofijata na Lajbnic, kako i na Spinoza, ima ideja deka site
lu|e se razlikuvaat samo formalno od s# drugo. Zatoa {to s#,
vklu~uvaj}i go i ~ovekot, se sostoi od monadi. Site monadi gi imaat
istite svojstva, no sekoja e unikatniot del na celoto, isto kako {to se
snegulkite me|u koi{to nema dve ednakvi. Razli~ni monadi imaat
razli~na sposobnost za prifa}awe na postojniot svet. Onie
sposobnosti koi{to se najsilni se du{ite na lu|eto. Iako nie moème
da gi razbirame odredenite fakti {to se odnesuvaat na ureduvaweto
na svetot, sepak, o{tata slika mu e dostapna samo na Gospod, {to
zna~i deka nastanite koi nam ni se ~inat slu~ajni, sepak, se del od
boèstveniot plan.
Kako matemati~ar, Lajbnic bara samo najelementarno
objasnuvawe. Kako filozof, toj veruva deka svetot e sozdaden od
Gospod na takov na~in za najelementarnoto re{enie da ja
zadovoluva najgolemata koli~ina od mo`nite svetovi. I Spinoza i
Lajbnic se zanimavaat so logika i matematika i smetaat deka svetot
e sozdaden spored zakonite na logikata. Za ovie filozofi, logikata ne
e samo del od procesite na mislewe, tuku e i osnova na realnosta.
Tie pogledi ne se baziraat vrz iskustvoto tuku, sprotivno, se
potpiraat vrz idejata za logi~kata neophodnost, boèstvenata
zamisla i supstancijata. Kako i Dekart, i ovie dvajca filozofi se
racionalisti zatoa {to smetaat deka znaeweto e vistinsko ako se
bazira vrz samiot razum, a ne vrz nabquduvaweto.
Zaklu~ok:
- Spinoza i Lajbnic ja razgleduvale mislata kako prirodno
svojstvo na supstancijata.
- Spinoza i Lajbnic se racionalisti koi ja smetale logikata
za del od realnosta.
- Spinoza veruva deka Gospod, prirodata i supstancijata
se edno isto.
- Lajbnic misli deka supstancijata se sostoi od
neograni~en broj na nezavisni monadi.
DA SE UÎME SO NABQUDUVAWE
Kon krajot na XVII vek, naukata mnogu postignuva vo fizikata,

vo biologijata, vo astronomijata i vo drugite nau~ni oblasti. Pod
vpe~atok na ovie dostignuvawa, filozofite po~nuvaat da mislat
deka naukata moè da bide iskoristena i za podobruvawe na
moralnite svojstva na ~ovekot.
Nau~nite metodi moàt da objasnat kako nie mislime, kako
razbirame, kako treba da se odnesuvame vo op{testvoto. Filozofite
po~nuvaat da se nadevaat deka }e moàt da najdat novi na~ini za
26
razmisluvawe, za religijata, za pravata na ~ovekot i za ~ove~kata
priroda.
XON LOK (16321704)
Xon Lok ja razvil idejata za empirizam ili pretstavata za toa

deka znaeweto {to go dobivame po pat na nabquduvawe i od
li~noto iskustvo e poverodostojno od ona znaewe {to go dobivame
samo od razumot. Lok u{te pove}e ja razviva taa ideja tvrdej}i deka
site znaewa gi dobivame samo od iskustvo i od nabquduvawe. Toj
tvrdi deka ne postojat nikakvi vrodeni idei. Vrodena ideja e pretstava
koja postoi vo na{ata svest od momentot na ra|aweto. Lok tvrdi
deka, koga ~ovekot se ra|a, toj nema voop{to nikakvi idei. Site idei
gi dobivame po pat na iskustvoto. Toj tvrdi deka ~uvstvata i umot
rabotat zaedno za da go pretvorat iskustvoto vo razbirawe.
Razbiraweto, spored negovite zborovi, se sostoi od vpe~atoci,
idei, ~uvstva i fantazirawa. Seto ova me|u sebe ima zaedni~ko
vlijanie i taka ja sozdavaat mislata na ~ovekot. Duri i onie idei {to gi
zamisluvame, na primer, duhovi, zmejovi i drugi, se sostojat od ona
so {to nie ve}e sme imale realen dopir. Iskustvata i nabquduvaweto
se instrumenti koi{to ni dozvoluvaat da go ispi{eme ~istiot list
koj{to, vsu{nost, e na{iot razum.
Lok tvrdi deka nie moème da znaeme s# od na{eto iskustvo.
No toj ne odi dotamu da tvrdi deka bog ne postoi, duri iako ne
moème da go dokaùvame negovoto postoewe kako {to gi
dokaùvame geometriskite teoremi. Iako mu ostava na bog mesto
vo svojata teorija, toj napa|a edna drugata ideja koja vo negovoto
vreme mnogumina ja smetaat za sveta: toa e boèstvenoto pravo
na kralot. Boèstvenoto pravo na kralot go opravduva postoeweto
na monarhijata. Taa ideja, na primer, ja brani Robert Filmer, sega
malku poznat filozof. Soglasno teorijata na Filmer, koga Bog go
sozdal Adam i negovoto potomstvo po~nalo da vladee so zemjata,
Bog, isto taka, im dal posebno pravo za upravuvawe so drugi lu|e.
Lok tvrdi deka lu|eto, obratno, imale prirodni prava u{te koga ne bile
obedineti vo op{testvo. Tie prava ne zavisele od formata na
upravuvawe i od soglasnosta me|u lu|eto. Za Lok, lu|eto imale od
samiot po~etok pravo na sloboden izbor na integritet i na privatna
sopstvenost.
Vrskata me|u trudot i pravoto na sopstvenost pomognala da
go opravda kapitalizmot, kako ekonomsko ureduvawe na
op{testvoto pri koe produktot se prodava na pazarot za odredena
profit. Formata na upravuvawe treba da bide predmet na dogovor
me|u site ~lenovi na op{testvoto. Toj dogovor se vika op{testven
dogovor. Lu|eto se soglasuvaat da se obedinat vo grupa i da imaat
svoj upravitel koj }e gi brani nivnite interesi. Ovoj dogovor ne treba
da bide oficijalen, toj moè i da se podrazbira.
Iako empirizmot na Lok e razbirliv, sepak, toj ima nekolku
nedostatoci. Eden od niv e povrzan so ideite za supstancijata. Lok
27
tvrdi deka supstancijata postoi bez ogled na toa {to s# {to e
poznato za nea e od iskustvo i od vpe~atoci. Supstancijata moè da
vlijae vrz na{ite ~uvstva i da mu dava signali na na{iot mozok, no
toa ne e isto {to se samite tie signali. Toga{, kako moème da
bideme sigurni deka navistina supstancijata postoi?
XORX BERKLI (17481832)
Xorx Berkli go negira postoeweto na supstancijata, tvrdej}i

deka postojat samo na{ite idei. Spored nego, site ne{ta postojat
samo vo soznanieto na bog. Bog prifa}a s# {to postoi. Kako rezultat
na toa, s# moè da go prodolì svoeto postoewe, duri i toga{ koga
ve}e ne postoi, pa duri i ako toa se samo idei. Berkli, kako i Platon,
veruva deka ideite potojat nadvor od ~ove~koto soznanie. Dve idei,
spored Berkli, koi vistinski postojat, se bog i du{ata. I Lok i Berkli
smetaat deka moè da se dobivaat vistiniti znaewa vrz osnova na
~uvstvata. Principot na Berkli Da se postoi zna~i da se bide
zabeleàn, po logi~kite posledici {to proizleguvaat od nego, vodi
kon edna apsurdna filozofska doktrina poznata pod imeto
solipsizam.
DEJVID HJUM (17111777)
Eden drug filozof, Dejvid Hjum, saka da ja podobri naukata za

razumot i za ~ove~koto osoznavawe i da ja napravi sli~na na
fizikata.
Spored Hjum, ~uvstvenite vpe~atoci se spojuvaat vrz
principot na asocijacija. Del od problemite se povrzani so razlikata
me|u faktite i logikata. Razlikata me|u niv dobiva naslov Viqu{ka na
Hjum. Viqu{kata na Hjum e tvrdewe deka faktite ne se nao|aat vo
logi~ki soodnos me|u sebe, a logikata ne se bazira vrz posebni fakti.
Hjum go koristi toj instrument za kritika na metafizi~kite razbirawa,
me|u koi e i definicijata za pri~initost. Faktite i soodnosot me|u niv
se razdeluvaat kako delovi od viqu{ka. Slu~ajnite fakti i logi~kite
odnosi ne treba da se obedinuvaat za spoznanie {to e ve}e realnost.
S# {to moème, e samo da pravime hipotezi.
Hjum go primenuva nau~niot pristap i za analiza na ~ovekot,
ne samo za procesot na spoznavawe, tuku i za negovite moralni
razbirawa. Toj se bazira vrz ideite na dostoinstvo i nedostatoci (za
dobro i lo{o odnesuvawe). Hjum se obiduva vo etikata da go napravi
ona {to Wutn go napravi vo opti~kata fizika. Wutn tvrdi deka
svetlinata realno nema boja. ûvstvoto za boja postoi samo vo
na{eto soznanie koga svetlinata dopira do na{ite setila. Zatoa i
dejstvijata na lu|eto ne se dobri i ne se lo{i tuku samo
predizvikuvaat kaj nas ocena za dostojno ili za nedostojno
odnesuvawe. Pretpostavkata deka nie moème da donesuvame
28
zaklu~oci za toa {to treba da se slu~i vrz osnova na toa {to postoi
vo realnosta, e gre{ka na naturalizmot, i za prv pat taa be{e
opi{ana od Hjum. Zatoa ima i drugo ime, a toa e Zakonot na Hjum
koj glasi: Ne prifa}aj go posakuvanoto za realno.
Zaklu~ok:
- Lok go koriste{e empirizmot za objasnuvawe na ~ove~koto
razbirawe.
- Lok smeta{e deka s# e zasnovano vrz iskustvoto, a deka
vrodeni idei ne postojat.
- Lok ponudil nov pogled na dràvnoto ureduvawe zasnovano
vrz prirodnite prava na privatna sopstvenost i na javen dogovor.
- Berkli smeta{e deka postojat samo onie idei koi{to moàt da
bidat prifateni od ~ove~kite du{i i od bog.
- Hjum tvrde{e deka, iako iskustvoto e izvor na znaewe, sepak,
toa ne moè da dade mnogu informacii za svetot. I kako rezultat na
toa, na{eto razbirawe se bazira vrz navika, spogodba i vrz
~ove~kata priroda.
SVETOT NA SUBJEKTOT
Istoriskiot period koj e poznat kako vek na prosvetitelstvoto se

pro{iri niz cela Evropa, no svojot vrv go dostigna vo Francija.
Najpoznati francuski prosvetiteli se: Baron de Monteskje (1689
1755), Volter (16941778), Ruso (17121778), Didro (17131784) i
Baron de Golbah (17231789).
Prosvetitelstvoto vo Francija vlijae vrz zakonite, vrz politikata i
vrz ve{tinata na upravuvawe. Site tie pra{awa se va`ni za mnogu
filozofi, no eden od prvite filozofi koj{to se zafa}a so niv e Baron de
Monteskje. Spored nego, lu|eto se sposobni da sozdavaat razumni
zakoni dokolku imaat sloboda za toa. Razumnite zakoni koi mu
odgovaraat na edno op{testvo moàt da ne mu odgovaraat na
drugo op{testvo. Mislata deka zakonite zavisat od toa vo koe
op{testvo se realiziraat go dobiva nazivot relativizam. Monteskje e
eden od prvite filozofi koj gi primenuva ideite na relativizmot vo
zakonodavstvoto.
Monteskje e protivnik na despotizmot, smetaj}i deka zakonite
i vladata treba na lu|eto da im davaat maksimalna mo`na sloboda.
Monteskje e eden od prvite koj & predlaga na Francija da go
primenuva principot koj{to stanuva poznat kako Princip na podelba
na vlastite. Podocna, toj princip vleguva vo ustavot na SAD i na
Francija.
Zaedno so politikata, vo centarot na vnimanieto na francuskite
prosvetiteli e i religijata. Eden od najgolemite kriti~ari na religijata e
Volter. Iako ja kritikuva crkvata, sepak, toj ne e ateist. Volter e deist.
Deizmot go razgleduva bog kako ~asovni~ar, a svetot kako
~asovnici sozdadeni od nego. Bog go sozdal toj mehanizam i go
pu{til vo pogon, a sega mu dozvoluva na toj mehanizam da raboti
29
samostojno. Volter e protiv organiziranata religija koja dava la`na
interpretacija za toa {to e bog. Deizmot na Volter pretpostavuva
deka lu|eto treba da se baziraat vrz svojot razum, a ne slepo da ja
sledat verata. Nie treba da gi prou~uvame principite na rabota na
materijalniot svet i da barame najdobar pat za ìvot vo nego.
Volter gi kritikuva Baron Golbah za negoviot ateizam i Ruso za
toa {to ja potcenuva ulogata na civilizacija vo razvoj na svetot. I
pokraj razlikite, filozofite se zafa}aat so eden op{t proekt naso~en
za poddrùvawe na nov na~in na mislewe i toj proekt se izrazuva vo
sozdavawe na Enciklopedija na naukite, umetnostite i zanaetite,
~ij{to urednik e Deni Didro.
@an @ak Ruso se razlikuva od drugite prosvetiteli po toa {to
gi brani kako razumot taka i emociite. Toj smeta deka mnogute
problemi vo op{testvoto se rezultat na negirawe na va`nosta na
emociite. Mnogumina prosvetiteli emociite gi smetaat za opasna sila
koja treba da bide pod kontrola na razumot. No Ruso ne misli taka.
Toj smeta deka e neophodno emociite da gi izrazuvame iskreno.
Ruso pretpostavuva deka samiot ~ovek, po svojata priroda e dobar,
no op{testvoto go pravi neiskren. Vo civiliziranata dràva samo eden
~ovek e vistinski sloboden, a toa e kralot. ôvekot se ra|a
sloboden, no vedna{ potpa|a vo verigite na op{testvoto. Ruso
civilizacijata ja smeta za zlo i gi idealizira Indijancite, koi gi smeta za
necivilizirani blagorodni divjaci. Tie se slobodni i ~esni zatoa {to
nemaat potreba za ubeduvawe na drugite i za umilkuvawe pred
drugite, kako {to toa go pravat civiliziranite gra|ani. Samite idei za
dobro i lo{o se izmisleni podocna, so razvojot na op{testvoto. Treba
da se obrnuva pove}e vnimanie na obrazovanieto na konkretniot
~ovek. Imeno, obrazovanieto treba da pomogne za postignuvawe
na sloboda i ednakvost me|u lu|eto.
Zaklu~ok:
- Mislitelite na francuskoto prosvetitelstvo razumot go
smetale za pat kon poslobodno op{testvo i kon ednakvost na lu|eto.
- Deizmot e religiska filozofija koja ostava mesto za
razumot i za slobodnata ~ove~ka priroda.
- Ruso, za razlika od drugite prosvetiteli, tvrdi deka
~uvstvata i obrazovanieto se va`ni za osloboduvawe na civilizacijata
od diktaturata.
SVRTUVAWE KON IDEALIZMOT
Kako reakcija na britanskiot empirizam, se pojavuva nova

struja vo filozofijata germanskiot idealizam. Edna od glavnite figuri
vo germanskiot idealizam e Imanuel Kant (17241804). Osnovnite
pretstavnici na germanskiot idealizam se: Imanuel Kant, koj gi
opi{uva kategoriite na razumot kako definicii koi go pravat mo`no
razbiraweto na svetot; Fihte (17621814), koj ja opi{uva
univerzalnata realnost kako seop{t moralen zakon; Hegel (1770
30
1831), koj ja sozdava teorijata za apsoluten duh koj{to se razvival
dijalektno niz istorijata; [eling (17751854), koj prirodata i
soznanieto gi smeta za izraz na apsolutnata realnost; Artur
[opengauer (17881860), koj voljata ja smeta za izraz na
apsolutnata realnost.
Kant ja voveduva razlikata me|u realniot svet i negoviot
izgled. Izgledot na ne{tata toj go narekuva fenomen. A realniot svet
go narekuva noumen, ili predmet vo sebe. Fenomenalen svet e
svetot koj se sozdava od na{ite setila. Nouemen e svetot koj{to
realno postoi. Iako nie ne moème da gi prou~ime noumenite,
sepak, znaeme deka noumenite postojat, baziraj}i se vrz na{eto
razbirawe na fenomenalniot svet.
Kant gi razrabotuva apriornite definicii. Apriori e latinski izraz
{to zna~i odi do. Apriornite definicii postojat u{te pred iskustvoto
i tie go pravat sekoe iskustvo mo`no. So drugi zborovi, definiciite
ne gi sozdava ~ovekot, tuku apriornite definicii postoele u{te pred
na{eto pojavuvawe, u{te pred da & dademe forma na mislata. Kant
tvrdi deka nie go dobivame iskustvoto vrz osnova na nekoe
postoe~ko znaewe, t.e. tokmu na{ata sposobnost za znaewe go
pravi mo`no razbiraweto na iskustvoto.
Kant dava definicija i za imperativ. Toa se idei koi nie morame
da gi realizirame. Kako seop{t moralen zakon, toj go izmisluva
kategori~niot imperativ. Kategori~niot imperativ e moralen zakon
koj e vistinit za site lu|e i e baza za na{iot prakti~en razum ili
moralno razbirawe. Toj ne samo {to ni dava mo`nost za razbirawe
kako treba da nastapuvame, tuku n# pravi moralni su{testva.
Na{ite dejstvija odgovaraat na toj zakon, ako tie se pravilni i
moralni.
Kant nedovolno gi obedinuva soznanijata i realnosta i taa
razlika sakaat da ja nadminat drugite germanski idealisti. Tie sakaat
da ja nadminat razlikata me|u noumenot i fenomenalniot svet, me|u
subjektot i objektivniot svet, me|u moralniot nastap i racionalnoto
razbirawe. Eden od najpoznatite sledbenici na Kant e germanskiot
filozof Hegel, koj{to go iskoristuva na~inot na razmisluvawe na
svojot prethodnik za fenomenalniot svet, za da ja sozdade svojata
sopstvena gledna to~ka za istoriskiot razvoj.
Za Hegel, kategoriite se razvivaat vo istorijata. Tie postojano
se menuvaat i postojano preminuvaat vo sopstvenite sprotivnosti.
Toj proces toj go narekuva dijalektika. Dijalektika e istoriski proces
vo tekot na koj{to ideite se razvivaat preku sinteza na
sprotivstavenosti. Idejata ili tezata se formiraat vo soodnos so
svojata sprotivnost ili vo odnos kon antiteza. Postepeno, zaemnoto
vlijanie na tezata i antitezata doveduva do re{enie na
sprotivstavenosta ili do sinteza. Hegel go opi{uva procesot kako
rabota na Apsolutniot Duh vo samostoen razvoj i samostojno
poznavawe. Zada~a na realnosta e da se razbere sebesi, da doznae
{to pretstavuva taa i da stane toa {to go osoznala.
Otu|uvawe e kategorija na Hegel koja ozna~uva oddeluvawe
na lu|eto ili na ideite od realnosta. Otu|uvaweto se slu~uva pri
31
pojavuvawe na nerazre{liv konflikt vo mislewata. Do Hegel, do
pojavuvaweto na seop{toto soznanie, postojat samo èlbite.
Soznanieto koe{to gi ima samo èlbite ne znae ni{to, tuku saka
samo da ima s# {to }e posaka. Po pat na dobivawe na poèlen
predmet, se sudira so èlbite na drugite soznaninija. Koga se
sre}avaat dve soznanija koi imaat èlbi, tie vleguvaat vo borba na
svoite volji za da postignat zaemno priznavawe. Ednoto soznanie
pobeduva i stanuva gospodar, a drugoto gubi i stanuva rob.
Pozitivnata strana na toa e ako tie se priznaat eden so drug vo takvo
svojstvo. A negativniot moment e {to na toa nikoj ne se raduva.
Gospodarot i robot imaat po polovina od vistinskoto samosoznanie.
Gospodarot ima vlast za da ja realizira svojata volja, no ne go pravi
toa sam, za{to rabotata treba da ja izvr{uva robot. Robot se u~i za
da dobie priznanie za rabotite {to gi sozdava. No rabotite toj ne gi
sozdava za sebe, tuku za gospodarot . Spored Hegel, re{enieto za
gospodarot i za robot e priznavawe na voljata na drugiot.
Priznavaweto na voljata na drugiot e prviot ~ekor kon u~estvoto vo
seop{tata volja na realnosta.
Hegel ja sozdava svojata filozofija vo definiciite na
metafizikata razgleduvaj}i gi znaewata i moralnite dejstvija kako del
od strukturata na realnosta.
Protivnicite na negovata teorija tvrdat deka logikata ne se
menuva so tekot na vremeto i se nezadovolni od te{kiot stil na
negovoto pi{uvawe. Tvorbite na Hegel navistina se napi{ani so
kompliciran jazik i toa sozdava baza za mnogu razedinuvawa vo
tolkuvaweto na zna~ewata na negovite frazi.
Eden od sledbenicite na Hegel e [openhauer. Hegel soznanieto
go smeta za princip koj ja obedinuva realnosta a [openhauer ja
smeta voljata za princip {to ja obedinuva realnosta. Hegel smeta
deka znaeweto & dava forma na voljata, a [openhauer misli obratno.
Taa gledna to~ka na [openhauer podocna go doveduva Frojd do
idejata za nesvesnoto. Vie ne ja kontrolirate voljata tuku, obratno,
voljata ve kontrolira vas. Nie ne moème da odbereme {to da
posakuvame, za nas toa go pravi na{ata volja. Kako rezultat na toa,
nie ìveeme vo konflikti i vo stradawa.
Razbiraweto na voljata koja nikoga{ ne e zadovolena i nikoga{
ne e slobodna potsetuva na tradicionalnata indiska filozofija koja gi
povrzuva èlbite so stradaweto. [openhauer i realno e inspiriran od
isto~nite u~ewa i, isto taka, smeta deka voljata moè da bide
nadminata ako li~nite èlbi se stavat nastrana.
Zaklu~ok:
- Germanskite idealisti se sledbenici na Kant koi ja razvivaat
idejata za transcedentna realnost.
Kant gi prerazgleduva odnosite me|u iskustvoto i soznanieto
opi{ani od Hjum. Za Hjum, iskustvoto e pred poznavaweto, a za
Kant obratno, prvo e poznavaweto, potoa doa|a iskustvoto. Kant se
obiduva da sozdade sistem za objektivni definicii na razumot i na
32
moralot. Negoviot poznat eti~ki princip kategorijalen imperativ tvrdi
deka idejata za pravilno odnesuvawe e prifatliva za site.
- Hegel go menuva idealizmot na Kant svrtuvaj}i vnimanie na
istoriskiot razvoj.
- [openhauer go transformira idealizmot prifa}aj}i ja voljata za
seop{t obedinuva~ki princip.
IDEITE NA SLOBODATA
Slobodata otsekoga{ e glavna tema vo filozofijata.

Razmisluvaweto za nea po~nuva od starite Grci, koi razmisluvale za
~ove~kata sudbina. Slobodata e va`na i kako element na politikata,
vo smisla dali edni lu|e imaat pravo da gi kontroliraat drugite.
Slobodata e va`na i za metafizikata. Otkako Wutn gi otkri zakonite
{to go objasnuvaat dvièweto vo definicijata na mehanikata,
filozofite mislat deka soznanieto, èlbite i dejstvijata na ~ovekot isto
taka se upravuvaat od mehani~kite principi. Moèbi nie samo
mislime deka pravime izbor, a moèbi realnosta na na{iot izbor
zavisi od nadvore{ni pri~ini.
Germanskite idealisti ja negiraat taa gledna to~ka tvrdej}i
deka svetot ne e samo golem mehanizam od pri~ini i posledici. Iako
idealistite se otkaùvaat od pogledot na svetot kako edna
mehani~ka celina, sepak, tie ne ostavaat golem prostor za li~nata
sloboda vo svoite veliki i bezli~ni koncepcii na realnosta. Hegel
smeta deka s# poteknuva od razvoj na samosvesta vo istorijata, a
[openhauer deka s# e vo voljata. I vo edniot i vo drugiot slu~aj,
individuata nema{e pravo na celosna kontrola vrz svojot ìvot.
Vo sredina i kon krajot na XIX vek filozofijata zapo~nuva da
dava pove}e prostor za slobodata, kako za li~nata taka i za
op{testvenata. Nie, spored nivnoto mislewe, moème da vlijaeme
vrz svojot ìvot i na{ata sloboda e ìvotno va`na. Taa tema
obedinuva razli~ni filozofi, kakvi {to se Britanecot Xon Stjuart Mil,
germanskite filozofi Karl Marks i Fridrih Ni~e i danskiot filozof Seren
Kjerkegor.
Mil, Marks, Ni~e i Kjerkegor go razbiraat determinizmot na
razli~en na~in. No, vo celina, determinizmot e samata pretstava
deka s# {to se slu~uva, se odreduva od prirodnite zakoni, ili od
eden boèstven plan, ili od prirodata na ~ovekot. Postojat razli~ni
vidovi na determinizam: mehani~ki determinazam, istoriski
determinizam. Kriti~ar na determinizmot e Xon Stjuart Mil (1806
1873). Iako misli deka za s# postojat pri~ini, sepak, toj na ~ovekot
mu dava slobodna volja mislej}i deka dejstvijata na ~ovekot ne se
determinirani.
Mil e poznat pretstavnik na filozofijata na utilitarizmot.
Utilitarizam e sistem na pogledi spored koi dejstvijata se dobri
dokolku moàt da mu donesat sre}a na ~ovekot, a se lo{i ako
sozdvaat pre~ka za nejzino postignuvawe. Mil veruva deka, kolku
pove}e ~ovekot }e dobie sloboda, tolku }e bide posre}en. Toj tvrdi
33
deka nie treba da mu dozvolime na ~ovekot da bide sloboden, za toj
da ja postigne svojata sre}a, no samo dodeka negovite dejstvija ne
po~nat da gi pravat drugite lu|e nesre}ni. Mil voveduva razlika me|u
takanare~enite visoki i niski zadovolstva i pretpostavuva deka
lu|eto pove}e }e gi cenat visokite zadovolstva, samo ako gi probaat.
Isto taka, toj se zastapuva za ednakvost me|u maìte i ènite.
Karl Marks (18181883)
Karl Marks go prifa}a stavot na Hegel za istorijata kako proces

{to vodi kon sloboda. No Hegel misli na intelektualna sloboda, a
Marks misli na ekonomska i na politi~ka sloboda. Kako i Hegel, i
Marks e donekade determinist. Toj smeta deka na~inot na ìvot na
lu|eto se odreduva od proizvodnite odnosi. So drugi zborovi,
ìvotot na lu|eto se opredeluva od na~inot na proizvodstvo, od
podelbata i koristeweto na materijalnite blaga. Marks veruva deka
kapitalizmot }e se uni{ti sebesi ra|aj}i ja revolucijata. Kako rezultat
na taa revolucija, }e dojde do komunisti~ka forma na upravuvawe
koja }e garantira sloboda za site.
Teorijata na Marks ima golemo vlijanie vrz razvojot na
ekonomijata i na politi~kite odnosi. Isto taka, toj e istraùva~ na
ideologijata i na nejzinoto vlijanie vrz soznanieto na lu|eto.
Me|u mnogute misliteli vrz koi Marks izvr{il vlijanie se i
tvorcite na kriti~kata teorija od Frankfurtskata {kola. Tie ja
prerabotuvaat teorijata na Marks za da ja primenat na
potro{uva~kiot kapitalizam na XX vek.
Fridrih Ni~e (18441900)
Do pojavata na Ni~e, pove}eto misliteli gi razgleduvaat

pogre{nite idei kako objektivno lo{i idei. No Ni~e tvrdi deka
pogre{nite idei nam ni se neophodni na istiot na~in kako i
vistinskite. Toj smeta deka ne postoi ni{to objektivno, tuku deka s#
e samo subjektivno. Nema fakti, ima samo interpretacii na fakti.
Ovaa ideja e osnova na negovata teorija. Toj predlaga nova
interpretacija na postojnata realnost, stavaj}i go akcentot vrz
ìvotot. Edna od najnovite idei e idejata za nat~ovekot. Toj e ubeden
deka ~ovekot bi moèl da se razvie vo ne{to posovr{eno od ona {to
e sega. Takvata sostojba toj ja narekuva nat~ovek. Nat~ovekot na
Ni~e e antiteza na stadoto, t.e. antiteza na site prose~ni lu|e koi
sakaat da se sobiraat zaedno i da mislat i da dejstvuvaat ednakvo.
Tie toa go pravat za da se ~uvstvuvaat bezbedno, no so toa gi
ograni~uvaat svoite ìvotni mo`nosti. Stadoto e pre~ka za
individuite da moàt da sozdavaat novi idei i da dejstvuvaat
nezavisno. Sprotivstavuvaj}i mu se na stadoto, bi bilo mo`no da se
najde pat kon nat~ovekot, no, vo isto vreme, Ni~e sfa}a deka
34
sprotivstavuvaweto na stadoto e povrzano so rizik; na primer,
otkaùvawe od starite idei za dobro i zlo.
Ni~e e mnogu kritikuvan za negoviot odnos kon moralot. Toj
smeta deka toa {to e lo{o i dobro se samo idei na stadoto koi{to se
sozdadeni za bezbedno, tivko i zdodevno postoewe. Emociite kakvi
{to se soàluvawe i pokajuvawe se glupavi zatoa {to odvlekuvaat od
osnovnata smisla na ìvotot. Nat~ovekot se nao|a nad dobroto i nad
zloto. Toj sozdava sopstveni vrednosti i se otkaùva od stadnoto
~uvstvo. Kako li~nost, ~ovekot treba da ìvee samostojno, spored
svoite sopstveni pretstavi. Ne treba da se ìvee spored ne~ii
o~ekuvawa. Zadovolstvoto ne se odreduva od drugite lu|e, tuku
li~no od vas.
Zaklu~ok:
- Determinizmot tvrdi deka nastanite i ~ove~kite dejstvija
se odredeni od nadvore{ni sili.
- Utilitarizmot tvrdi deka sekoe dejstvije koe{to doveduva
do ~ove~kata sre}a e dobro.
- Marks smeta deka misleweto i dejstvijata na lu|eto se
odreduvaat od materijalnite sili.
- Ni~e tvrdi deka nie treba da se pot~inuvame na svojata
volja kon ìvotot i da ìveeme kako nat~ovek.
SOVREMENA FILOZOFIJA
Kako {to se dobliùva do XX vek, filozofijata, kako i s# drugo,

stanuva s# posloèna i posloèna nauka. Vo centarot na nejzinoto
vnimanie se pra{awata za prirodata na soznanieto, za op{estvoto,
za jazikot, za logikata i za kulturata. Tie temi stanuvaat tolku
komplicirani {to ve}e ne moàt da bidat samo del od eden filozofski
sistem. Namesto toa, tie stanuvaat samostojni oblasti od nau~no
znaewe so svoi sopstveni metodi, teorii i sposobnosti na
osmisluvawe na realnosta.
Kon krajot na XIX i po~etok na XX vek se pojavuvaat tri novi
prostori za mislata: psihologijata, sociologija, antropologija. Site tie
se pojavuvaat kako oblasti vnatre vo filozofijata, no, so tekot na
vremeto, stanuvaat nezavisni disciplini.
Za pojavuvawe na psihologijata, sociologija i antropologija
zaslu`ni se avstriskiot psiholog i psihijatar Sigmund Frojd (1856
1939), germanskiot sociolog Maks Veber (18641920) i francuskiot
sociolog i antropolog Emil Dirkem (18581917).
Sigmund Frojd napravi presvrt vo pretstavata za soznanieto
sozdavaj}i ja novata teorija nesvesnoto.
Besoznatelno e del od psihi~kiot aparat koj{to misli i
~uvstvuva samostojno, bez sekakva kontrola od strana na
soznanieto. Site od nas imaat tajni èlbi, no verojatno vo nekoj
period od svojot ìvot, lu|eto sfa}aat deka tie èlbi se lo{i. I, kako
rezultat na toa, tie gi potisnuvaat èlbite, ne obrnuvaat vnimanie na
35
niv, duri i gi negiraat. No tie èlbi ne zamiraat. Tie se sobiraat vo
nesvesnoto o~ekuvaj}i ja mo`nosta da izbijat na povr{inata. Vo
su{tina, vrz na{ata psiha imaat vlijanie dva principa: principot na
zadovolstvoto i principot na realnosta. Principot na zadovolstvo glasi
deka od samiot moment na ra|awe nie sakame da primame
zadovolstvo. No principot na realnosta go tvrdi obratnoto: deka tie
èlbi sekoga{ ne moàt da se ostvarat poradi nadvore{ni pri~ini.
Potisnatite èlbi im nanesuvaat pove}e {teta na nekoi lu|e otkolku
na drugi.
Frojd izdvojuva cel kompleks na potisnati èlbi koi se prisutni
kaj site maì zatoa {to samo tie se socijalni su{testva. Eden od
kompleksite toj go narekuva Edipov kompleks, spored imeto na
gr~kiot car Edip koj{to, bez da znae, go ubiva svojot tatko i se èni
so svojata majka. Edipoviot kompleks e kompleks na problemi {to gi
~uvstvuvaat mom~iwata koga po~nuvaat natprevar so tatkoto za
qubovta na majkata. Toj kompleks ponekoga{ e prisuten vo
podocneìte periodi. Edipoviot kompleks e eden od primerite za toa
kako Frojd gi interpretira pojavite na potisnatite èlbi.
Negoviot na~in na barawe na tajnoto zna~ewe na frazite
predizvikuva cela praktika na psihoanaliza koja{to gi intepretira
frazite iskaàni od pacientot za da se najdat negovite psiholo{ki
problemi. Frojd smeta deka sekoe dejstvie na ~ovekot ima
zatvorena ili tajna smisla koja ukaùva na negovite detski fantazii.
Zaedno so Frojd raboti i psihologot Karl Gustav Jung (18751961).
Toj gi sozdava osnovite za teorijata na kolektivnata nesvesnost.
Kolektivnata nesvesnost se simboli i mitski obrasci koi{to za izvor gi
imaat prvite mitovi i legendi sozdadeni od ~ove~kiot razum i koi se
ostanati vo nesvesnoto. Vo kolektivnoto nesvesno se vklu~eni
arhitipovi, mitski obrasci koi{to go odreduvaat odnosot na ~ovekot
kon ìvotot. Na primer, ima arhetipski figuri, kako heroj, sira~e ili
patnik.
Frojd i Jung ja izdvojuvaat psihologijata kako samostojna
disciplina, a Maks Veber sozdava baza za nova nauka sociologija.
Veber ja prou~uva protestantskata etika na trud i vlijanieto na
protestantskata kultura za razvoj na kapitalizmot.
Isto kako i Maks Veber, Dirkem se svrtuva kon problemite na
kulturata i tvrdi deka toa e nezavisen sistem koj{to treba da se
prou~uva samostojno. Dirkem gi izdvojuva kolektivno soznanie i
socijalnite fakti. Kolektivnoto soznanie e zbir od idei koi{to se
prifa}aat vo celoto op{testvo i koi ja pravat mo`na individualnata
komunikacija na lu|eto kako na ~lenovi na toa op{testvo. Socijalnite
fakti se nastani i idei koi se prifateni vo op{testvoto, na primer: toa
kako lu|eto se pozdravuvaat ili ubeduvaweto deka da se ~e{a{ pred
lu|eto ne e kulturno. Za nivnoto objasnuvawe ne se potrebni drugi
nesocijalni fakti. Kulturata e poseben sistem koj im dava zna~ewe
na ne{tata i na nastanite {to postojat vo ramkite na taa kultura.
Op{testvoto, vo nekoja smisla, e ìv organizam. S# {to se slu~uva
vo op{testvoto e del od celoto. Ideite na Dirkem se osnova za
pojavuvawe na struja vo antroplogijata koja se nare~e
36
funkcionalizam. Funkcionalizam e antropolo{ka teorija koja smeta
deka semo`nite aspekti na kultura im sluàt na edna ili na nekolku
celi. No ima i edna druga teorija koja se narekuva strukturalizam i
koja tvrdi deka s# od {to se sostaveni op{testvoto, jazikot i
misleweto e povrzano me|u sebe spored odredeni logi~ki obrasci.
Toerijata, isto taka, se zasnova{e vrz na~inot na razmisluvawe na
Dirkem koj{to ja izdvoi kulturata kako posebna oblast na
prou~uvawe nezavisna od drugite oblasti. Razlikata me|u
funkcionalizmot i strukturalizmot se sostoi vo toa {to
funkcionalizmot gi akcentira celite na op{testveniot razvoj, a
strukturalizmot gi akcentira logi~kite odnosi me|u elementite na
op{testvoto.
Zaklu~ok:
- Frojd, Veber, Marks i Dirkem se klu~ni figuri vo

sozdavaweto na op{testvenite nauki.
- Frojd gi sozdava osnovite na psihologijata i na
psihoanalizata, izdvojuvaj}i go nesvesnoto.
- Jung, primenuvaj}i ja teorijata na Frojd, sozdava teorija
za kolektivnoto nesvesno.
- Veber ja izdvojuva idejata deka kapitalizmot e posledica
od protestantskata etika na trudot i na skromnosta.
- Dirkem smeta deka treba samostojno da se prou~uva
kulturata so koristewe na posebni metodi, deka kulturata nema
potreba od nadvore{ni pri~ini za objasnuvawe, takvi kakvi {to se
ekonomskite sili ili psiholo{kite pri~ini.
Pred XX vek, vo Amerika se rodi nova filozofska tradicija koja

brzo stana mnogu vlijatelna, kako me|u akademskite filozofi taka i
me|u mislitelite koi ne se povrzani so univerzitetskata filozofija. Taa
filozofija e poznata kako pragmatizam i vrz nejzina osnova se
sozdavaat mnogu verzii koi{to se koristat i dosega. Tvorci na
pragmatizmot se ârls Sanders Pirs (18391914) i Vilijam Xejms
(18421910).
Vo po~etokot na XX vek vo centarot na filozofskite diskusii se
nao|a logikata. Iako logikata e vaèn del od filozofijata u{te od
vremeto na Aristotel, filozofite sozdavaat od nea sloèn instrument
za analiza koj{to go primenuvaat za analiza na apsolutno razli~ni
teorii. Zasnovana vrz logi~kiot na~in na razmisluvawe, filozofijata
dobiva priznanie vo Amerika i vo Anglija. Najprvo logikata
pridonesuva za novo razbirawe na matematikata, ponatamu logikata
po~nuva da se primenuva kon empirskata realnost i kon jazikot.
Edna od klu~nite figuri koja pridonesuva mnogu za sozdavaweto na
nova logika e germanskiot filozof Gotlib Frege (18481925). Frege
otkriva deka logikata ima mnogu zaedni~ko so matematikata, a isto
taka i so jazikot. Frege poma za razvojot na naukata koja {to sega e
poznata kako simboli~ka logika. Frege, Bertrannd Rasel i Ludvid
Vitgen{tajn odigruvaat va`na uloga vo razvojot na analiti~ka
37
filozofija. Frege razrabotuva nova logika, Rasel ja razviva, a
Vitgen{tajn za nea sozdava nova teoretska primena.
Koga ve}e zapo~nuva XX vek, vo zapadnata filozofija
dominiraat dve glavni strui: empirizmot, so negoviot interes kon
objektivnosta, i racionalizmot, so negovoto idealisti~ko vozvi{uvawe
na subjektot. Od edna strana, empirizmot dava pretstava za svetot
kako za ma{ina vrz koja ne vlijaat dejstvata i mislata na lu|eto. A od
druga strana, racionalniot idealizam go isklu~uva svetot
koncentriraj}i se samo na ~ove~koto soznanie.
Filozofijata koja se narekuva fenomenologija stanuva obid da
gi obedini tie dva stava. Najprvo, taa se obiduva da odgovori na
pra{aweto za prirodata na nau~noto znaewe, a ponatamu, predlaga
na~in za re{avawe na problemot za besmislenosta na ~ove~koto
postoewe.
- Fenomenologijata tvrdi deka na{eto soznanie

sekoga{ ima nekoja naso~enost ili intencionalnost.
- Hajdeger tvrdi deka ne{tata ne treba da se prifa}aat
kako zasekoga{ dadeni i deka ne treba da se prifa}aat hipotezite na
drugite lu|e.
- Sartr smeta deka ~ove~koto postoewe e apsurdno
zatoa {to treba da se pravi izbor, bez da imame za toa dovolno
pri~ini.
Vo po~etokot na XX vek, vo Evropa se pojavuva filozofskata

{kola nare~ena strukturalizam. Prviot strukturalist e {vajcarskiot
filozof i lingvist Ferdinand de Sosir (18571913) koj tvrdi deka jazikot
e izvesna struktura nezavisna od rabotite {to gi ozna~uva.
De Sosir e osnova~ na strukturnata lingivistika koja go
razgleduva jazikot kako sistem.
Klod Levi-Stros go primenuva strukturalizmot kon kulturata,
tvrdej}i deka kulturata dejstvuva na ist na~in kako i jazikot.
@ak Lakan go primenuva strukturalizmot kon nesvesnoto i
tvrdi deka nesvesnoto e organizirano na istiot na~in kako i jazikot.
38

Filozofija - Zila Lenina

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Filozofija - Zila Lenina

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

ME|UNARODEN SLAVJANSKI INSTITUT MOSKVA

- Prira~nik za studentite na MSI -

Na{ata po~etna to~ka }e bide Grcija. Gr~kiot grad-dr`ava

Filozofijata poteknuva od Tales, koj smetal deka vodata e

Anaksimen (585525 god. pr. n.e.), u~enik na Anaksimandar.

Zaklu~ok: Miletskata {kola bila va`na ne so svoeto

Za negoviot `ivot se znae mnogu malku: deka po poteklo e

Zaklu~ok: Heraklit ja sozdal doktrinata za ve~na promena i

Parmenid (roden vo 515 god. pr. n.e.)

Demokrit (432 god. pr. n.e.), po poteklo, bil od Abder, vo

METOD NA SPOZNAVAWE NA VISTINATA VO

Sokrat bil gra|anin na Atina koj{to imal mali sredstva, a celoto

PLATON. TEORIJA NA IDEI

Filozofijata na Platon e zasnovana vrz razgrani~uvawe me|u

Stoicizmot, kako specifi~na nasoka na filozofskata misla,

Epikurejcite barale pati{ta za postignuvawe na vnatre{no

kepticite veruvale deka vistinata ne mo`e da se postigne. S#

Dvete osnovni filozofii na Kina:

Najgolemiot del od indiskata filozofija e zasnovan vrz

Trite golemi svetski religii judaizmot, hristijanstvoto i islamot

Vo sredniot vek pogolem del od zapadnata filozofija e

Nikola Kuzanski (14001464)

Ovaa paradoksalna gledna to~ka na odnosite me|u ~ovekot i

Erazmo Roterdamski (14661536)

Erazmo go zastapuva skepticizmot, roden vo elinisti~kata

Nikolo Makijaveli (14691527)

Kako {to Erazmo e skepti~en kon religiskite idei na sredniot

Mi{el de Montew (15331592)

Montew e francuski eseist, isto taka skeptik kako i Erazmo i

Pogolemiot del od filozofijata na renesansata gi spojuva noviot

Vo po~etokot na XVII vek naukata e me{ana. Malku religija,

FILOZOFSKI KONCEPCII ZA SUPSTANCIJATA: SPINOZA (16321677) I LAJBNIC (16461716)

Za Spinoza, bog i prirodata se edinstvena supstancija. Nie

Kon krajot na XVII vek, naukata mnogu postignuva vo fizikata,

XON LOK (16321704)

Xon Lok ja razvil idejata za empirizam ili pretstavata za toa

XORX BERKLI (17481832)

Xorx Berkli go negira postoeweto na supstancijata, tvrdej}i

DEJVID HJUM (17111777)

Eden drug filozof, Dejvid Hjum, saka da ja podobri naukata za

Istoriskiot period koj e poznat kako vek na prosvetitelstvoto se

SVRTUVAWE KON IDEALIZMOT

Kako reakcija na britanskiot empirizam, se pojavuva nova

Slobodata otsekoga{ e glavna tema vo filozofijata.

Karl Marks (18181883)

Karl Marks go prifa}a stavot na Hegel za istorijata kako proces

Fridrih Ni~e (18441900)

Do pojavata na Ni~e, pove}eto misliteli gi razgleduvaat

Kako {to se dobli`uva do XX vek, filozofijata, kako i s# drugo,

- Frojd, Veber, Marks i Dirkem se klu~ni figuri vo

Pred XX vek, vo Amerika se rodi nova filozofska tradicija koja

- Fenomenologijata tvrdi deka na{eto soznanie

Vo po~etokot na XX vek, vo Evropa se pojavuva filozofskata

You might also like