GRADIVO ZA PREDAVATELJE NA

TEAJIH USPOSABLJANJA ZA UITELJA

ALPSKEGA SMUANJA 2

Ljubljana, oktober 2013

PRIPRAVILI:
lani izobraevalne vrste 2013/14 s sodelavci

Smuarska zveza Slovenije, ZUTS Slovenije, Podutika cesta 146, 1000

Ljubljana

1
 TEHNIKA IN METODIKA ALPSKEGA SMUANJA
TEHNIKA ALPSKEGA SMUANJA

portna tehnika je idealen model nekega gibanja, ki ga doloajo biomehanske zakonitosti.

Gre za racionalnost izvedbe v prostoru, asu in z vidika silovitosti.

RAZMERJE: NAKLONINA-HITROST-GIBANJE

Vsaka optimalna izvedba na doloeni naklonini in v ustrezni hitrosti zahteva temu primerno
gibanje.

Pri alpskem smuanju poznamo dva naina gibanja pri spremembah smeri, ki sta odvisna
predvsem od naklonine in hitrosti smuanja.

VERTIKALNO GIBANJE

Pri vertikalnem gibanju gre za gibanje v skonem, kolenskem in kolnem sklepu GOR
DOL. Takno gibanje prevladuje pri poasnejih smuarskih storitvah, saj omogoa
optimalno in lajo spremembo smeri oz. vrtenje smui v 1. fazi zavoja. Poloaji bokov imajo
relativno veliko amplitudo gibanja v vertikalni liniji - viina teh se glede na razdaljo od smui
precej spreminja.

LATERALNO GIBANJE

Pri lateralnem gibanju gre za gibanje v skonem, kolenskem in kolnem sklepu V STRAN.
Lateralno gibanje se pojavlja pri hitrejih smuarskih storitvah. Omogoa optimalno
spremembo smeri na relativno strmejih terenih. Faza izhoda in vhoda v zavoj se zdruita v
eno akcijo, kot posledica izkorianja napetosti smui na koncu zavoja. To napetost
izkoristimo, ko smui popustimo in jih spravimo im hitreje v nov zavoj s pomojo
pritegovanja kolen in im dlje od telesa z minimalnim vertikalnim gibanjem teia. Poloaji
bokov imajo relativno majhno amplitudo gibanja v vertikalni liniji med vodenjem zavoja-
viina teh se glede na razdaljo od smui bistveno ne spreminja, razen med razbremenitvijo

SMUARSKI ODKLON

Pomeni postavitev smuarja v zavoju na nain, ki omogoa nenehno vzpostavljanje

ravnoteja (uravnoteenega poloaja) in izkorianje nastalih sil. Je edina mona pot k
pravilnemu vodenju smui skozi zavoj po robnikih. Odklon je kombinacija nagiba in zasuka
telesa v zavoju.

NAGIB - pomeni aktivno upiranje centrifugalni sili (nagib glenjev, kolen in bokov v stran).

ZASUK (sledenje ramenske osi)- pomeni potisk kolne in ramenske osi v smer smuanja.

Odklon je odvisen od:

-naklonine: veja naklonina-veji odklon,

-hitrosti: veja hitrost-veji odklon,

2
 -radija zavoja: manji radij-veji odklon.

OBREMENITEV RAZBREMENITEV - ODRIV

Razbremenitev pomeni fazo zmanjanega pritiska na podlago. Je pomemben element

smuarske tehnike in predstavlja pogoj za prehod v nov zavoj. Pojavlja se:

- na koncu pospeenega gibanja teia smuarja po vertikali navzgor (dviganje iz

nijega v viji poloaj),

- na zaetku pospeenega gibanja teia smuarja po vertikali navzdol (spuanje iz

vijega v niji poloaj).

Razbremenitev predstavlja najugodneji trenutek za spremembo smeri smuanja.

Obremenitev je faza poveanega pritiska na podlago in se pojavlja:

- na zaetku pospeenega gibanja teia smuarja po vertikali navzgor (odriv) in

- pri potisku kolen proti centru zavoja.

Obremenitev smuar izkoria za vodenje smui v zavoju in za ustvarjanje impulza za odriv v

zavoj, ki je potreben pri nekaterih smuarskih tehnikah. Razbremenjevanje in obremenjevanje
smui je potrebno obravnavati kot dinamien in medsebojno povezan proces. Eden brez
drugega ne obstajata in s hitrostjo predstavljata pogoj za izvedbo zavoja.

Pri razbremenitvi govorimo o hitrem prehodu iz enega v drug poloaj, pri katerem smuar
energino zmanja pritisk na smui. Da bi se pri uenju na snegu izognili pretirani razlagi, oba
pojma, odriv in razbremenitev, obiajno zdruimo v besedi odriv v zavoj!

TEMELJNE ZNAILNOSTI SODOBNE SMUARSKE TEHNIKE

RAZKLENJEN POLOAJ SMUI

Gre za postavitev smui v irini bokov, kar daje smuarju boljo oporo in vejo stabilnost pri
izpeljavi zavoja in mu omogoa veji nagib kolen v stran, kar pomeni, da smuar v
razklenjenem poloaju z neodvisnim delom nog najlaje premaguje nastajajoe sile, ki se
pojavljajo v zavoju pri veji hitrosti. Razklenjen poloaj smui prihaja do izraza tako pri prvih
korakih na snegu kot tudi pri vrhunskih in tekmovalnih oblikah smuanja, pri katerih vadi
smuar zavoj s potiskom obeh kolen, tudi notranjega, v zavoj. Omogoa mu optimalen nagib
obeh smui na robnike. Razklenjen poloaj omogoa najbolj optimalno vzpostavljanje
uravnoteenega poloaja in kontrolo teia telesa.

3
TEIE TELESA

Vsa telesa imajo svoje teie oziroma ravnoteno toko telesa v prostoru. Ta toka je
obenem izhodie gravitacijski sili, ki telo po navidezni liniji vlee proti srediu zemeljske
krogle. Teie telesa ni nujno, da je v telesu samem. O tem odloa oblika telesa oziroma
njegov poloaj.

URAVNOTEENI POLOAJ

Pri pravilno uravnoteenem poloaju delujejo sile skozi teie telesa in stopala. Slednje je e
zlasti pomembno, saj nam predstavlja osnovno izhodie vsega nadaljnjega uenja. Ko sile
delujejo skozi teie telesa in stopala je smuka izkoriena po vsej njeni funkcionalni
dolini. Ker se doline smui ob vejem stranskem loku krajajo, je medsebojna zveza poloaj
telesa-ravnoteje e odloilneja.

SLEDENJE RAMENSKE OSI

Res je, da se zavoj zane z nagibanjem glenjev, poudariti pa moramo, da je zelo pomemben
del vstopa v zavoj uvodni zasuk ramenske osi oziroma anticipacija. Uvodni zasuk ramen v
fazi odriva pomaga in omogoa optimalen prenos smui v nov zavoj. Na tak nain smuar
pravzaprav nakae smer vodenja smui, pomembno pa je, da v zavoju ne pride do nagibanja
ramenske osi v zavoj (posledica spuanja notranje roke) ter prevelike rotacije (vrtenje
ramenske osi ez smer smuanja). Sledenje telesa pomeni zaporedje gibanja delov telesa
smuarja. Zavoj se zane z nagibanjem glenjev in predasnim zasukom ramenske osi smeri
zavoja. Pri sledenju telesa gre za sledenje ramenske in kolne osi gibanju teiu telesa
smuarja. (Pri daljih zavojih se ramenska os prienja med vodenjem zavoja zaustavljati v
smeri smui, ker se smuar e pripravlja na uvodni zasuk; pri krajih zavojih pa ramenska os
sledi vpadnici;)

NAGIB OBEH KOLEN V ZAVOJ

Vsak smuarski zavoj se praviloma zane z t.i. anticipacijo in soasnim nagibanjem glenjev.
Pravilnemu gibanju glenjev nastavek smui na robnike omogoa krono gibanje kolen v
smeri naprej in navznoter. Pri smuanju gre za t.i. neodvisno delo nog, ki je pomembno zlasti
pri velikih hitrostih in obremenitvah, ko velik del tee v zavoju prevzame tudi notranja noga.
Danes je po raziskavah razmerje razporeditve tee na zunanjo in notranjo smuko okrog 60:40
odstotkov, v ekstremnih primerih pa predvsem tik pred zaetkom novega zavoja lahko
zgornja/notranja noga obremenjena celo bolj kot spodnja/zunanja.

POLOAJ BOKOV NAD SMUMI

Ustrezno visok poloaj bokov je pomemben predpogoj za dober zaetek zavoja. e

zagovarjamo nain smuanja, pri katerem je obremenitev obeh smui enakomerneja, mora v
zavoju biti poloaj smuarja taken, da njegov notranji bok ne uhaja v zavoj. To pomeni, da
mora kolna os smuarja v zavoju biti dovolj visoko nad smumi (zunanji bok potisnjen
nekoliko naprej), ne pa biti obrnjena v odklon ( notranji bok potisnjen v zavoj). Smuki
morata biti im bolj poravnani (vzporedni), tako da notranja smuka ne prihaja v poloaj
krmarice.

4
SPREMEMBA SMERI SMUANJA PRI NIJI HITROSTI

Zahteva vejo amplitudo gibanja dol-gor, veja hitrost pa zahteva niji poloaj telesa in
minimalno gibanje dol-gor oziroma zahteva poudarjeno stransko gibanje.

VBOD PALICE

Vbod palice je izveden ob odrivu, kar nae gibanje povee v celoto (ni prekinjeno). Pri veji
hitrosti pa je vbod palice zaradi varnosti samo nakazan in je izvren v bolj iztegnjenem
poloaju. Palico vbadamo med krivino smuke in evljem, nekoliko stran, tako da se prek
palice oziroma roke prenaa mehanska sila v telo in smer novega zavoja. To je olska izvedba
vboda palice. KOT ZANIMIVOST: Tekmovalci vbadajo palico bistveno bolj proti sredini
smui oz. ob smuarskem evlju, saj so njihovi nagibi smui in odkloni bistveno izraziteji.

NAINI VODENJA SMUI IN KONTROLA HITROSTI

ZAREZNO Z NAGIBANJEM

Smui vodimo izkljuno po robnikih s postopnim nagibanjem glenjev, ter nato kolen in
bokov v stran skozi zavoj brez oddrsavanja. Za nami ostaneta dve tanki sledi v snegu (tirnici).

KOMBINIRAN NAIN (VRTENJE+NAGIBANJE)

Smuar po oz. med razbremenitvijo zavrti smui v stopalih v vpadnico. Nato nadaljuje
vodenje smui z nagibanjem glenjev, kolen naprej in bokov v stran po robniku.

Z ODDRSAVANJEM

Gre za nepravilen nain vodenja smui, saj smui na koncu zavoja nekontrolirano oddrsnejo.
Vzrok je najvekrat nepravilen poloaj zgornjega dela telesa ter tudi neprilagojena hitrost
oziroma preteek teren glede na lastno smuarsko znanje.

KONTROLA HITROSTI

Hitrost kontroliramo na dva naina:

- z zapiranjem oziroma zakljuevanjem zavojev pri smuanju izkljuno samo po robnikih,

- s smuanjem na kombiniran nain, kadar zaradi prezahtevnih pogojev izpeljava izkljuno po
robnikih ni ve mogoa.

Kontrola hitrosti vodenja zavojev je pogojena z:

- znanjem in sposobnostjo smuarja (hitrostna bariera sposobnosti e kontroliranja hitrosti),

- zahtevnostjo terena,
- opremo (oblika in kvaliteta smui).

5
METODIKA

METODINA SHEMA NACIONALNE OLE SMUANJA

6
Cilj vsakega procesa uenja je usmerjen navzgor vadeega nauiti smuati, medtem ko se
lahko pot do znanja glede na razline izkunje, poglede, pristope in e kaj zelo razlikuje.
Metodina pot nacionalne ole smuanja je le okvir, katerega se je potrebno drati le v
posameznih tokah, saj ima vsak uitelj smuanja glede na izkunje svoje metode in poti
uenja do cilja. Zato se moramo zavedati, da je delo uitelja smuanja velika odgovornost.
Izbira (najuinkoviteje) poti uenja je odvisna predvsem od izkuenj in znanja uitelja. Pri
tem poleg njegovih drugih kvalitet ne igra vodilne vloge le njegovo pedagoko znanje in
obvladanje tehnike smuanja, temve mora biti v prvi vrsti sposoben im bolj objektivno
oceniti vse pogoje in monosti za napredovanje vsakega posameznika. Na podlagi
prikazanega smuanja mora uitelj pri vsakem subjektu zaznati in ugotoviti najpomembneje
razlike med prikazano in ciljno izvedbo gibanja.

Glede na analizo razlik in pomanjkljivosti mora izmed mnoice korekcijskih vaj izbrati
najuinkoviteje, ki bodo uencu glede na njegovo znanje in sposobnosti omogoale
najhitreje priblianje eleni izvedbi. Tako poznamo TRI poti uenja:

Konvencionalno pot uenja

Kombinirano pot uenja
Direktno pot uenja

METODINI NASVETI

- Vadbo prienjamo primerno ogreti (sklop gimnastinih vaj za ogrevanje).

- Pravilno izbran teren je osnova pravilne, uspene in varne vadbe.

- Vsaka demonstracija, poskus ali vaja ima smisel in tvori celoto, e ima svoj zaetek, izvedbo
in konec.

- Vsako nalogo, ki jo je mono narediti v obe smeri, vadimo enako v obe smeri.

- Izjemoma demonstriramo in vadimo v niji hitrosti (kadar elimo dodatno poudariti ali
razjasniti posamezne detajle).

- Izraz LEVO - DESNO uporabljamo na ravnini ali pri smuanju po vpadnici,

ZGORNJE - SPODNJE pri smuanju poevno po bregu, NOTRANJE - ZUNANJE pa v
zavoju.

- Menjamo mesto opazovanja: od spodaj ali zgoraj - kadar elimo ugotoviti pravilnost izvedb
leve in desne strani, od strani - kadar elimo ugotoviti pravilnost poloaja smuarja glede na
naklonino.

- SMUANJE uimo s smuanjem ne s statinimi vajami. Uporabljamo naine vadbe in vaje,

ki same vzpodbujajo h konni hitrosti, ritmu dinamiki,...in ne delujejo zavirajoe.

- Vadbo tehnike naj stalno spremlja VADBA HITROSTI.

- Vadimo po naelu "od lajega k tejemu" oziroma "od znanega k neznanemu".

- Ne prehitevajmo v zastavljanju ciljev.

7
ZNAILNOSTI SODOBNEGA ALPSKEGA SMUANJA

PRAVOASNOST Sposobnost izvedbe neke storitve v natanno doloenem trenutku, ki je

ali optimalen ali edino mogo. Primer: (vbod palice v pravem trenutku, ob koncu odriva)

NATANNOST Sposobnost izvedbe smuarske storitve tako, da je imbolj prilagojena

zahtevani oziroma idealni. Primer: (smuanje po robnikih brez oddrsavanja v katerikoli fazi,
e gre za zarezno tehniko)

RITMINOST Sposobnost zaporednega ponavljanja smuarskih storitev v nizu, vsak ritem

lahko smuar izvede v razlinem tempu, kar pomeni izvedbo razlinih ritminih sekvenc z
razlino hitrostjo. Primer: (pravilna izvedba je smuanje z isto hitrostjo in enako dolgimi
zavoji)

HITROST v smuanju jo pojmujemo na dva naina: kot hitrost izvedbe (hitrost akcij, ki
omogoajo izvedbo smuarske storitve) in kot izvedbo v hitrosti (hitrost, v kateri smuar
storitev izvaja). Primer: (terensko vijuganje v ojem hodniku se izvaja z vijo hitrostjo
izvedbe; terensko vijuganje v irem hodniku pa se izvaja v viji hitrosti.)

MEHKOBA Usklajenost, ki jo dojemamo z vidom in predstavlja vrhunec smuanja; gre za

lahkotnost in skladnost tako prej natetih kot e nekaterih drugih prvin smuanja.
Primer: (smuanje z mojo tigra in lahkotnostjo lastovke)
(DR. Kreimir Petrovi)

Vsaka od navedenih temeljnih znailnosti sama zase ni uinkovita. Vedno sta povezani
najmanj dve znailnosti, e ne tri. Najvekrat pa se zdruujejo ali prepletajo med seboj, da
postane smuanje zabavno in polno uitkov. Narobe bi bilo, e pri tem ne bi zaeli im prej
uporabljati in uveljavljati novosti, predvsem pa prednosti, ki nam jih prinaa sodobno alpsko
smuanje

ENAK CILJ RAZLINE POTI UENJA

KONVENCIONALNA POT- je pot katera je najdalja in najzamudneja. Sestavlja jo veliko

tevilo posrednikih in korekcijskih vaj. Namenjena je manj sposobnim zaetnikom in
uencem z malo smuarskimi izkunjami.

KOMBINIRANA POT- je pot katera se uporablja za uenje uencev z ve smuarskimi

izkunjami in bolj dojemljivih oz. uljivih uencev. Je kraja v primerjavi s konvencionalno
potjo.

DIREKTNA POT- je pot katera je namenjena najbolj nadarjenim zaetnikom, saj je pot
najhitreja in najkraja, pri kateri se posluujemo najmanjega tevila korekcijskih in
posrednikih vaj.

PREDNOSTI SKUPINSKEGA DELA OZ. UENJA

Glede na to, da sodi smuanje v skupino individualnih portnih panog, je treba poudariti, da
proces uenja smuanja, razen pri nekaterih izjemah (najem uitelja za individualne ure),
poteka po skupinah. Te e po predpisih ne smejo biti tevilno prevelike najve 8-10

8
teajnikov. Uinki uenja smuanja so lahko celo mnogo veji, e pri tem izkoriamo
prednosti, ki nam jih prinaa skupinsko delo.
Prednosti skupinskega dela:

- medsebojna tekmovalnost (medsebojna primerjava),

-samostojno uenje teajnikov,

-uporaba igre (najbolje sredstvo uenja),

-izvajanje konnih storitev ali korekturnih vaj v parih, trojkah, formacijah.

Smuanje v parih, trojkah ali vejih skupinah lahko izvajamo s po znanju nehomogenimi
smuarji. Pri tem je naloga boljih smuarjev ta, da slabim narekujejo ritem, hitrost in hodnik
smuanja. Naloga slabih pa je, da skuajo svoj nain smuanja prilagajati boljim lanom
skupine. Tak nain dela je bolj sproen in zabaven, hkrati pa tudi uinkoviteji, saj je
soasno dejavnih ve ali pa celo vsi smuarji v skupini. Tako se lahko izognemo
zdolgoasenemu stanju v vrstah in akanju na izvedbo vsakega posameznika.
Nekaj primerov smuanja v parih:

-vzporedno oba v isto smer,

-vzporedno vsak v svojo smer,

-senno drug nad drugim, pri emer je spredaj bolji smuar,

-senno drug nad drugim, pri emer je spredaj slabi smuar,

-krianja drug nad drugim (prvi zavoj zaneta vsak v svojo smer),

-zasledovalno spredaj je bolji smuar,

-zasledovalno spredaj je slabi smuar,

-menjave zaneta drug nad drugim, smuata v istem ritmu, ne pa tudi z isto hitrostjo, saj
mora sprednji smuati bolj zakljueno (zaviranje), da ga lahko partner za njim prehiti.
Smuanje v trojkah je oblika skupinskega dela na snegu, kjer imajo lahko skupine iste naloge,
lahko pa tudi ne. Skupine lahko oblikujemo:

-glede na stopnjo znanja in sposobnosti,

-glede na vrsto napak pri gibanju,

-na interese znotraj cele skupina,

-itd.

Sestavljanje t.i. formacij se zaenja e s smuanjem v trojkah, nadgrajuje pa se z veanjem

skupin, ki poskuajo smuati bodisi sinhrono ali v tejih kombinacijah. Neomejeno tevilo

9
monosti smuanja v formacijah spodbuja ustvarjalnost na snegu, hkrati pa veliko pripomore
k sproenemu ozraju in konno tudi k vejemu uinku pridobivanja smuarskega znanja.

METODINI POSTOPKI IN KOREKCIJSKE VAJE

METODINI POSTOPEK gre za postopno osvajanje znanja, po korakih, ki nas pripeljejo

do obvladanja elene storitve.

POSREDNIKE VAJE- gre za vaje s katerimi uencu posredujemo znanje oz. ga z njimi nekaj
novega nauimo, je sestavni del metodinega postopka.

KOREKCIJSKE VAJE- gre za vaje, katere uporabljamo za tehnino izboljanje gibanja v

eleni storitvi smuanja.

Vsake smuarske storitve se lahko nauimo na ve nainov. Kateri nain uitelj smuanja
izbere je odvisno od njegovih idej in znanja predvsem pa znanja in sposobnosti uencev.
Glede na didaktino naelo postopnosti uitelj smuanja izbere najprimerneji nain s katerim
bo dosegel eleni cilj. Vsak metodini korak ali korekcijsko vajo lahko izvajamo tudi s
pomojo rekvizitov ali v postavitvah, kar je priporoljivo (e posebej za otroke), saj to daje
dodaten motiv pri vadbi, predvsem pa je tudi napredovanje laje in hitreje. Spoznali se bomo
z osnovnimi in najbolj pogostimi ter preizkuenimi metodinimi koraki, ki pa ni nujno, da so
vedno in edino uspeni.

KLJUNE STOPNJE PRI OSVAJANJU ZNANJA SMUANJA

Ko si otrok pridobiva nova znanja, bogati svoj gibalni spomin. Na tej poti do smuarskega
znanja so opazni doloeni mejniki, ki pa se smiselno nadgrajujejo in dopolnjujejo. Pomembno
je, da tega zaporedja ne preskakujemo in mu zgolj sledimo, saj je nujno za popolno in
pravilno osvajanje smuarskega znanja. Omenjene stopnje se ujemajo s fazami
psihomotorinega uenja in stopnjami razvoja gibalnih sposobnosti. Napredovanje skozi
stopnje je odvisno predvsem od posameznega otroka glede na njegovo dovzetnost, motorini
transfer, e osvojena znanja,

Te stopnje so:

PRILAGODITEV

Predvsem na opremo, novo okolje (sneg) in obutek premikanja drsenje. Prav tako je
pomembno, da se otroci v tej fazi prilagodijo na vse vrste poloajev na smueh.

SPREMEMBA SMERI

Prehod preko vpadnice je ena izmed najtejih prvin za zaetnika. Zato je zlasti pomembno, da
otroka nauimo prehoda preko vpadnice in s tem spremembo smeri skozi razline poloaje
(klinasti, paralelni, iz preenja).

10
RAZBREMENITEV

Prenos teia iz vijega v niji poloaj in obratno je za otroka izjemno teavno. Vendar ga
edino s premikanjem teia lahko pripravimo do tega, da bo razbremenil smui in s tem
lajega prehoda preko vpadnice.

KOORDINIRAN ZAVOJ

Ko otrok osvoji znanje do te mere, se lotimo koordiniranega zavoja z vbadanjem palic in

gibanjem teia ter nadaljevalno olo smuanja.

METODINA PREDELAVA POSAMEZNIH ELEMENTOV OLE SMUANJA

PRILAGAJANJE NA OPREMO IN OSNOVNE OBLIKE DRSENJA

PRILAGAJANJE NA OPREMO

Prilagoditev na specifino obutev smuarski evelj, poteka skozi igro. Tu je cilj uitelja, da
smuar zaetnik pridobi obutek za gibanje v okorni obutvi. Igre naj vsebujejo predvsem
naloge, ki vkljuujejo gibanje po prstih, petah; najprej v hoji, kasneje pa tudi v tekih in
skokih.

Predvsem pri otrocih, ki so po veini deleni teh vsebin, se e od samega zaetka poskua
uporabljati razline rekvizite, ki dodatno popestrijo vadbo. Z ogo lahko organiziramo
nogomet na snegu, stoci predstavljajo oznake za teke, obroi so lahko oznake za skoke

Prilagajanje na podaljano stopalo smui se prine s pomojo uitelja ali e bolje, drugih
uencev. Tu se v ravnini z vleenjem in potiskanjem od smuarja poskua pridobiti obutek
za ohranjanje dinaminega ravnoteja, ki je najpomembneje za ohranjanje stabilnega
poloaja.

Kasneje smuar drsi sam, pri emer prve poskuse izvaja samo z eno smuko, prosta noga pa
mu slui za oporo in pogon. Otroci najvekrat imitirajo skiro.

Ko smuar samostojno drsi na obeh smueh, si pri tem pomaga s smuarskimi palicami.
V tem sklopu je igra najvekrat tafetnega znaaja, uporabljamo pa tudi klasine igre, kot so
na primer: kdo se boji rnega moa?, lisica, kaj je?, iskanje zaklada

DRSENJE V OSNOVNIH POLOAJIH

Smuk naravnost paralelni poloaj smui v irini bokov ter pokrenostjo v skonem,
kolenskem in kolnem sklepu s sproenim trupom in rokami.

Klinasti poloaj krivine smui v irini bokov, zadnji deli nekoliko razirjeni. Naraven
poloaj za zaetnika obutek varnosti in kontrole. Prav tako pokreni v vseh sklepih, pri
emer je teie nije kot v paralelnem poloaju.

Pluni poloaj krivine smui skupaj, zadnji deli precej razmaknjeni. Poloaj se uporablja
samo za zaustavljanje. Teie e nije kot pri klinastem poloaju.

11
Drsenja se zanejo z vajami ravnoteja ter gibanja teia najprej na paralelno postavljenih
smueh. Pomembna je predvsem primernost terena z irokim in ravnim iztekom. Smuarja
vzporedno uimo zaustavljanja v plunem poloaju ter razline naine vzpenjanja. Sledijo
naloge v klinastem poloaju, ki dajo dobro osnovo za prve spremembe smeri, ki se bodo
zgodile prav v tem poloaju.

PREPROSTE SPREMEMBE SMERI DRSENJA

V analitini obliki uenja te pomenijo posamine zavoje k bregu (pahljaa zavojev) v

paralelnem in klinastem poloaju, v sintetini obliki spoznavanja vsebin pa prenos tee z ene
na drugo smuko v klinastem poloaju na polonem terenu. V slednjem primeru ob pravilni
izvedbi prihaja do prvih enostavnih zavojev.

ZAETNE OBLIKE SMUANJA

SMUARSKI LOKI S KLINASTIM ZAVOJEM ALI KLINASTI LOKI

Gre za kombinacijo paralelnega in klinastega poloaja, kjer s slednjim naredimo zavoj preko
vpadnice, ob odrivu pa preidemo v paralelni poloaj, v katerem preimo smuie. Zakaj lok
in ne zavoj? Ker je preenje neaktivna faza. Hitrost smuanja je majhna, naklonina pa blaga.

ZAVOJ S KLINASTIM ODRIVOM

Cilj zavoja je neprekinjeno gibanje v skonem, kolenskem in kolnem sklepu. Smuar prvi
izkoria odriv za spremembo smeri, klinasti poloaj pa mu pomaga za laji in varneji
prehod preko vpadnice, v nadaljevanju zavoja smui prehajajo v paralelni poloaj. Smuar
poskua ohranjati konstanten ritem, smua pa e v nekoliko veji hitrosti.
Ko so izvedbe e dokaj sigurne, smuarja zanemo uiti izkorianja smuarske palice. Vbod
palice se mora zgoditi v zapestju, in sicer v fazi odriva smuarja navzgor. Pravilen vbod
palice pomeni z vidika biomehanike, pomo pri spremembi smeri.

OSNOVNO VIJUGANJE

Z poveevanjem hitrosti od smuarja zahtevamo paralelni poloaj smui v vseh fazah zavoja.
Z osnovnim vijuganjem je smuar naeloma sposoben kontrolirati hitrost smuanja na vseh
nakloninah od tod tudi ime. Vbod palice je tu e pomembneji, za doseganje dobre dinamike
smuanja pa je pomembno povezano gibanje v vseh sklepih v znailnem ritmu doool hop.
Tu e ne gre za vodenje smui izkljuno po robnikih, temve za vrtenje oziroma
oddrsavanje v fazi vhoda (1. faza) in vodenja (2. faza). Nagib smui na robnike smuar
izkoristi v fazi izpeljave (3. faza).

NADALJEVALNE OBLIKE SMUANJA

TERENSKO VIJUGANJE V IREM HODNIKU

Pri smuarjih najpopularneja storitev, ki prinaa svobodo in uitek v veji hitrosti in popolno
izkorianje geometrije smui. Za razliko od osnovnega vijuganja je tu cilj smuarja vodenje
smui izkljuno po robnikih z nagibom. Za izpolnitev tega cilja je poleg gibanja gor - dol
(vertikalnega gibanja), bistveno gibanje glenjev, kolen in bokov naprej in v stran (lateralno
gibanje). Za dobro uravnoteenost pri nagibu smui je kljunega pomena odklon smuarja. Ta

12
pomeni kombinacijo nagiba in zasuka telesa, pri emer ramenska in kolna os sledita smeri
smuanja. Dober nagib smui na robnik, najprej v glenjih in kolenih, omogoi uvodni zasuk
telesa v fazi odriva, vbod palice je pri tem najmanj nakazan. Vodenje smui z vrtenjem ni
napano, je le manj kvalitetno. Vadba je usmerjena predvsem v korekcijske vaje za ramensko
in kolno os ter dinamino in pravilno gibanje v vseh sklepih.

TERENSKO VIJUGANJE V OJEM HODNIKU

Koordinacijsko zahtevneja storitev, ki se od irega hodnika razlikuje v ritmu smuanja. Gre

za kraji ritem, ki pa je vseeno dalji kot pri predhodniku te storitve - hitrem vijuganju. Z
novejo geometrijo smui, smuar namre poskua im ve zavoja narediti po robniku, kar
pa v veini primerov vseeno ni povsem mogoe. Slednje ramenske in kolne osi smeri
smuanja v tem ritmu pomeni gibanje osi priblino pravokotno na vpadnico. Gibanje v
kolenih naprej in navznoter (krono gibanje) je tu e odloneje, e vedno pa ostaja tudi
gibanje gor - dol. Vadba je usmerjena v korekcijske vaje, pri katerih je poudarek na umiritvi
zgornjega dela telesa, ki pomeni neodvisno delo nog. Koordinacijske vaje se izvajajo
predvsem z razlinimi variantami vboda palice, ki ima pri tej storitvi najpomembnejo
funkcijo.

TEKMOVALNE OBLIKE SMUANJA IN IZPELJANKE

ZAVOJ S STRANSKIM RAZBREMENJEVANJEM

Izhodie je terensko vijuganje v irem hodniku, kjer pa je tako imenovano stransko oziroma
lateralno gibanje e bolj poudarjeno. Kot e ime storitve pove, je kljuna faza
razbremenjevanja, ki naj bi bil usmerjena im bolj v stran. S tem smuar lahko smui hitro
nagne na robnike bolj stran od telesa na relativno iztegnjenih nogah, kasneje pa s krenjem
smui dobiva pod telo, kjer se zopet zgodi razbremenitev. Gre za pribliek tekmovalnemu
smuanju, saj je na ta nain smuar sposoben narediti bolj zaprt zavoj na kraji razdalji.

TEHNINE DISCIPLINE ALPSKEGA SMUANJA

Slalom
Veleslalom

HITRE DISCIPLINE

Smuk
Superveleslalom

IZPELJANKE

DOPOLNILNE OBLIKE SMUANJA

Dopolnilne oblike smuanja so uporabne v vseh fazah uenja, saj z njimi irimo smuarski
spekter znanja smuarja na vseh nivojih uenja od zaetnika do tekmovalca. Tukaj moramo
biti previdni, da izberemo vajo oz. dopolnilno obliko, ki je primerna za fazo uenja v katero
vkljuujemo te oblike smuanja.

13
Smuanje po eni smuki, razlini poskoki, obrati, ekstremni carving brez smuarskih palic,
karjasto odpiranje in fuzzijev zavoj, smuanje vzvratno in terenski skoki so rezervirani za
najbolje smuarje, ki z vadbo teh elementov irijo smuarsko - gibalne informacije v
specifinih - oteenih pogojih.

SMUANJE V CELCU ; SMUANJE PO GRBINAH ; SMUANJE V SNENIH PARKIH

14
SPECIALNA DIDAKTIKA S PEDAGOKO
PSIHOLOKIMI PRIJEMI
UVOD

Izobraevanje je danes zelo razirjena lovekova in drubena dejavnost. Predstavlja

prihodnost in je najveje zagotovilo, da se bo lovek ohranil in kvalitetno ivel.

DIDAKTIKA

Didaktika je znanstvena disciplina, ki znanstveno preuuje izobraevanje, ga utemeljuje,

razvija, spremlja, raziskuje, izpopolnjuje in spreminja.

Didaktika ima svoje korenine dale v zgodovini. Nekateri viri navajajo, da je bilo
izobraevanje (tudi olsko) razvito e pred 2000 leti pr.n.t. in ve. Vendar dananja didaktika
ni v kontinuiteti s takratno didaktiko. Dananja didaktika ima svoje korenine v antini drubi,
iz katere izhaja tudi izraz didaktika:

- didaskein = pouevanje
- didasko = pouujem
- didaktikos = pouen
- didaskalos = pouevalec (uitelj)

Iz antike se je didaktika prenesla v rimsko drubo. Rimljani so razvili zlasti metodiko

govornitva. Dananja didaktika ima kontuiteto iz 17.stol.:

- W. Ratke (1571-1635) ponovno uvede izraz didaktika, ki se ohrani do dananjih dni, eprav
takrat e ni oznaeval didaktiko kot znanstveno disciplino v dananjem pomenu.

- Jan Amos Komensky (1592-1670) je najbolj znan je po svojem delu Velika didaktika. V
delu razvije idejo osnovne ole in jo utemelji.

Didaktika kot znanstvena disciplina se pojavi v 18. in 19.stol., ko nemki pedagog in filozof
Herbart didaktiko vkljui med univerzitetne tudije.

PREDMET DIDAKTIKE

Predmet didaktike je izobraevanje ne glede na to v kakni obliki poteka, kje poteka in kdo
ga izvaja.

Specialana didaktika: je veda, ki obravnava samostojna una podroja in obdeluje tono

doloeno podroje, tako lahko govorimo o specialni metodiki pri pouevanju smuanja.

Specialno didaktiko lahko delimo glede na:

- zvrst portne panoge,

- posebne potrebe posameznika

15
TEMELJNI DIDAKTINI POJMI

Vsaka znanstvena disciplina ima svoje temeljne pojme, ki jih moramo poznati. Poznati
moramo njihovo vsebino, obseg in pomen, da se lahko uinkovito med seboj sporazumevamo.
Temeljni pojmi so nujni komunikacijski in referencialni aparat.Didaktika prevzema nekatere
pojme, ki so po svojem izvoru psiholoki, pedagoki, socioloki in jih prouuje z vidika
izobraevanja.

UENJE (aktivnost uencev)

Uenje je v bistvu psiholoki pojav. Psihologija pravi, da je uenje proces sprejemanja in

zadrevanja doloenih draljajev. Pod vplivom zunanjih draljajov in lovekove lastne
aktivnosti nastajajo relativno trajne spremembe, ki jih lovek ohrani. Spremembe so vidne kot
razvoj psihomotornih in mentalnih lastnosti. Doseki uenja se sasoma spreminjajo (neko
znanje preraste v drugano kvaliteto) ali pa izginejo (ga pozabimo). Uenje je temeljna
aktivnost oseb, ki se uijo. V izobraevalnem procesu je uenje temeljna aktivnost uencev.
Uenje je izrazito notranja aktivnost (intra-aktivnost) ueega subjekta samega. Namesto
uenca se ne more uiti nihe drug.

VRSTE UENJA

SPOZNAVNO (KOGNITIVNO)

Spoznavanje in osvajanje novih dejstev, reevanje problemov, zakonitosti, pravil, kriterijev za

presojo pravilnosti znanja, razvijanje intelektualnih in miselnih sposobnosti. V olskem
izobraevanju osvojimo s spoznavnim uenjem preteni del znanja.
V olah preve zapostavljajo spoznavanje kriterijev za presojo pravilnosti znanja. Uenje se
ustavi pri zadrevanju dejstev, delno je usmerjeno v olajanje razumevanja, ne posvea pa se
temu, da bi uenec znal znanje preveriti. S preverjanjem znanja uenec razvija sposobnosti
ugotavljanja lastnih dosekov in presoje njihove pravilnosti.

PSIHOMOTORNO

Uenje in razvijanje gibov, gibalnega delovanja, razlinih telesnih funkcij, spretnosti in

sposobnosti. V O je usmerjeno v harmonien telesni razvoj (pisanje, uporaba delovnih
pripomokov, spretnosti pri telesni vzgoji, glasbi, tehninem in likovnem pouku). Veliko ve
psihomotornega uenja je na strokovnem in poklicnem izobraevanju, kjer je poudarek na
uenju in osvajanju raznih delovnih operacij.

AFEKTIVNO

Oblikovanje in sprejemanje stali, razvijanje interesov, sodb, osebnostih lastnosti. Z

afektivnim uenjem lovek razvija svoj odnos do sebe, drugih in sveta (vzgojna aktivnost).

Vse tri vrste uenja so med seboj tesno povezane. Psihomotorno uenje je povezano s
spoznavnim (da bi lahko neko operacijo pravilno motorno izvajali, jo moramo poznati). Z
afektivnim uenjem pa ustvarjamo psihine pogoje za uspeno uenje v celoti (uenec, ki ima
dobre delovne navade, interes in motivacijo, bo uno uspeneji od tistih, ki teh navad
nimajo).

16
Po namenu loimo:

- nenamerno

(spontano, nezavedno, naravno)

Poteka na nain posnemanja, imitacije. Funkcionalno uenje ni nenamerno. Funkcionalno
uenje je takrat, ko delujemo (uitelj se funkcionalno ui s tem, ko izvaja uiteljsko vlogo).

- namerno

Namerno uenje nastane zaradi potrebe ali interesa. Oseba se ui zavestno z namenom, da
nekaj dosee.

Veina procesov, ki potekajo v izobraevalnem sistemu je namernih. Namerno uenje se je

razvilo v umetno uenje v smislu, da se je razvilo v posebej pripravljeno in izpeljano
aktivnost, ki predstavlja zaetek olanja. Na nenamerni ravni uenja zadoajo stari ali
stareji ljudje. Zahtevneje znanje pa zahteva nekoga, ki to znanje obvlada in ga zna
posredovati.

POUEVANJE (aktivnost uiteljev)

Uenje in pouevanje sta medsebojno zelo povezana. Pouevanje je vedno v funkciji uenja
in mu je v tem smislu podrejen. Ni prav, da se uenec prilagaja pouevanju. Pouevanje se
mora podrediti uencu, ker je pouevanje v funkciji uenja. Pouevanje je zaradi uenja in ne
obratno. Res pa je, da je uenje tudi posledica pouevanja. Temeljni razlog je uenje, zato
pride do pouevanja, pouevanje pa je zopet usmerjeno v to, da bi se uenec dokonno
nauil.

Pouevanje je uvajanje v uenje, pomo uencem pri uenju, miselno, metodoloko in

metodino usmerjenje ter vodenje uencev v njihove spoznavne in une aktivnosti. Je delovna
in intelektualna komunikacija in interakcija med uitelji in uenci. Pouevanje ni samo
posredovanje vsebine, temve kae tudi pravilne metodoloke poti, nain miljenja, tehnike
dela, organizacijo, oivlja odnos do uenja in une problematike, sproa psihine procese
(interes, motovacijo, odnos do dela, osebnostne lastnosti uenca...).

SAMOPOUEVANJE

Sodobni didaktini pogledi poudarjajo, da pouevanje ni ve samo uiteljeva aktivnost. V

dananji oli nekatere vidike pouevanja izvajajo uenci sami. Pri samopouevanju uitelj
uenca navaja in usmerja, da sam ie znanje in ga oblikuje.

USPOSABLJANJE

Usposabljanje je uenje v katerem se uenec pripravlja za opravljanje doloenega dela,

vloge, delovanja. Teie je na pridobivanju in razvijanju praktinega delovanja, ki je
potreben za izvajanje nekega dela (npr. uitelj zaetnik se ui kako konkretno, praktino
pouevati). Ne gre za pridobivanje teoretinega znanja.

17
VZGOJA (primarno pedagoki pojem)

Vzgoja je proces razvijanja lovekove osebnosti, doloenih sposobnosti, socializacija... na

sploni ravni. Vzgoja v pedagogiki ni tako osrediena na pridobivanje znanja kot v didaktiki
(izobraevanje). V pedagogiki je vzgoja temeljni pojem in je pred uenjem.

DIDAKTINA NAELA

Didaktina naela so vodila znanstveno-strokovno utemeljene smernice, ki so uitelju v

pomo pri pripravi in izvajanju i.p.. Vodila nimajo absolutne vrednosti in jih ne smemo
enaiti s pravnimi predpisi. Uitelj se glede na konkretno situacijo od didaktinih nael lahko
oddalji.

Dikaktina naela so izpeljana iz:

- znanstvene teorije (razline znanstvene discipline: psihologija = naelo aktivnosti,

filozofija = naelo enotnosti vzgoje in izobraevanja, didaktika = naelo nazornosti...);

- irih drubenih razmer (druba v i.p. skrbi za zadovoljevanje svojih potreb in

interesov);

- vzgojno-izobraevalnih praks.

Vsi ti vidiki se medsebojno povezujejo, dopolnjujejo in korigirajo. Z didaktinimi naeli

elimo zajeti vse pomembne vidike in dele i.p., da bi z njimi lahko oblikovali celovito,
zakljueno in popolno celoto ter sklenjen proces.

Dikaktina naela se nanaajo na:

- celoten in celovit i.p.;

- posamezne sestavine;
- posamezne vidike;
- pogoje;
- kriterije;
- uiteljeve odloitve;
- ravnanje.

Vloga didaktinih nael je, da:

- urejajo strukturo procesa;

- usmerjajo potek procesa.

18
Didaktina naela so vodilo, kaipot, da bi bilo uenje uspeneje. So smernice uitelju, s
katerimi vodi vadbo na tak nain, da se uenci kar najve in najhitreje nauijo ob dejstvu, da
vadba poteka varno. Najpomembneja didaktina naela so:

NAELO VZGOJNOSTI

V i.p. poteka tako vzgoja kot izobraevanje, zato uinkuje vzgojno in izobraevalno. ele z
uresnievanjem obojevrstnih uinkov je i.p. celovit.

Vzgojnost izhaja iz:

- vsebine i.p.;

- medosebnih odnosov uiteljev in uencev (socializacija);

- metod dela (metode niso samo naini pridobivanja znanja, ampak se v njih kae odnos
do predmeta spoznavanja; pot do resnice ni samo spoznavno vpraanje, ampak tudi
etino);

- interesa uencev (vsak uenec si eli vzgojo in jo potrebuje);

- uitelja (uencu mora biti solovek, sodelavec in avtoriteta).

NAELO VARNOSTI

Vadba mora potekati kar se da varno od zaetka do konca une ure. Dolnost uitelja je, da
iznii vse mone dejavnike, ki omejujejo tako varnost teajnikov kot tudi njegovo.

NAELO NAZORNOSTI

Ko neko gibanje razlagamo ali prikazujemo, moramo to storiti na nain, da je vadeim im

bolj jasno in ga obutijo kar najbolje nazorno.

NAELO PRIMERNOSTI

Naelo primernost se kae v znanstvenosti i.p.. e je i.p. znanstven je v veliki meri e

primeren. I.p. mora biti primeren antropolokim, drubenim, znanstvenim in strokovnim
zahtevam. Primernost je potrebno uskladiti na globalni ravni in znotraj i.p.. To pomeni skladje
med cilji, vsebino, sredstvi, metodami in obliko organizacije. Vse to mora biti prilagojeno
uenevim razvojnim in individualnim znailnostim. Poznamo dvo globalna teoretina
pogleda:

- teorija pospeevanja (deluje spodbujevalno);

Vzgojno izobraevalne zahteve postavimo malo nad tistim, kar uenec zmore. Uenec z
doloenim naporom dosee tisto, kar prej e ni zmogel (napredek). e v tem pretiravamo,
potem se lahko zgodi, da je samo manji del uencev sposobnih dosei tak napredek.
Posledica je velika selektivnost i.p. in se kae kot diskrimitiven.

- teorija sledenja.

19
Otrokom ne postavlja nobenih zahtev (alternativne ole). Za normalno populacijo teorija
sledenja ni sprejemljiva. Sprejemljiva je za subpopulacije, kjer deluje terapevtsko.

NAELO POSTOPNOSTI

Naelo postopnosti pomeni, da je dinamika i.p. prilagojena uencem (hitrost napredovanja,

dolina korakov, ustreznost zahtev po obsegu in teavnosti, stopnjevanje, postopnost pri
obdelovanju vsebine in metodoloki postopnosti...). Pri naelu primernosti in postopnosti
iemo reitve v katere se lahko vkljui im ve uencev. Pospeeno (akcelerativno)
napredovanje se kae kot preskok razreda. Pri tem je problematino to, da uenec ne ivi v
svoji skupini, ki se mu razvojno prilega. Zato so nadarjeni uenci velikokrat udaki, vase
zaprti in osamljeni, ker ne najdejo socialnega stika.

od lajega k tejemu, od znanega k neznanemu, od enostavnega k sestavljenemu; gre za

naelo, ki je najpomembneje, na glede nato, da se naela med seboj prepletajo in
dopolnjujejo.

NAELO PRAKTINE UPORABNOSTI

Kar delamo pri vadbi, moramo v praksi tudi uporabljati; kar se nauimo, moramo v praksi
tudi potrditi

NAELO RACIONALIZACIJE IN EKONOMINOSTI

Z najmanjimi stroki najve vadbe, s im manj napori do najve znanja, v im krajem asu
do najve znanja

Poleg e omenjenih, nekateri avtorji navajajo e druga naelo. Tako F. Strmnik navaja v
reviji Sodobna pedagogika (letnik 1994, t. 3-4, 9-10; letnik 1995, t. 3-4, 9-10 in letnik 1996,
t. 1-2) e:

- NAELO ZNANSTVENOSTI

I.p. mora biti znanstveno nesporen in veljaven. Znanstvenost se kae v ciljih, vsebinah,
metodah, ravnanju in v strukturi i.p.. Znanstvenost ciljev pomeni, da so cilji znanstveno
utemeljeni, ustrezno oblikovani in operativirani. Izhajajo iz potreb, interesov in monosti
uencev. Utemeljeni so objektivno in izhajajo iz dosekov znanosti, prakse, kulture, umetnosti
ter potreb dela, ivljenja in prakse. Oblikokvani morajo biti realno, tako da jih uenci z
doloenim naporom lahko doseejo. Nerealno postavljeni cilji delujejo demotivacijsko.

Znanstvenost vsebine pomeni, da je vsebina znanstveno utemeljena, veljavna, strokovno

pravilna in ustrezna. Vsebina vsebuje znanstveno veljavne informacije, resnice, dejstva,
pravila in uencu razkriva znanstveno veljavne metodoloke pristope (ne sme biti
dogmatina). Vsebina vsebuje temeljne, jedrne pojme, pravila, posploitve, principe, je
logino strukturirana, izobraevalno in vzgojno bogata ter spoznavno metodoloko primerna
uencem. Vsebina naj zajema sestavine, ki bodo uencem omogoale razvoj dialektinega
gledanja na svet.

Znanstvenost izobraevalnega procesa se kae v tem, da je oblikovan in znanstveno

20
utemeljen tako, da upoteva vsa pomembna didaktina, pedagoka, psiholoka, socioloka in
naravoslovna znanja na katerih temelji. Metodini postopki in drugo ravnanje uiteljev in
uencev mora biti znanstveno veljavno. Uitelj ne sme delovati po intuiciji, ker lahko s tem
uenca zapelje v mnoge zmote in neresnice.

- NAELO SISTEMATINOSTI

Izhaja iz psiholokih spoznanj, da so uenci uspeneji pri uenju smiselnih, sistematinih in

preglednih vsebin. Pri sistematinem uenju uenec laje uvidi bistvo stvari ali vodilno idejo
(rdeo nit) ter hkrati razvija sposobnost sistematiziranja, povezovanja in strukturiranja znanja.
S tem uence navajamo v sistematiziranje pojmov in struktur, izpeljavanje ugotovitev,
povezovanje funkcij in postopkov, odkrivanje zaporedij, razlikovanje...

- NAELO EKSEMPLARNOSTI

Izhaja iz eksemplarjev. Eksemplarji so reprezentativni, jederni, bistveni deli vsebin ali neke
problematike, ki predstavljajo ire podroje in imajo veliko izobraevalno-vzgojno vrednost.
To pomeni, da uenci z manj koliine podatkov spoznajo in obvladajo ve znanja, ker je
eksemplarnost bolj usmerjena na notranje logino bistvo, sistematiko in metodoloko-logine
znailosti podroja. Uencu ni potrebno poznati vsa posamina, podrobna dejstva da stvari
obvlada. Eksemplarnost najdemo tako v vsebini kot v metodologiji.

- NAELO DIFERENCIACIJE

- socializacija (proces podruabljanja loveka)

- individualizacija (posledica diferenciacije)

lovek je hkrati individualno in socialno bitje. Individualizacija hkrati dopolnjuje in omejuje

socializacijo (teleoloki problem). Vsak uenec je individuum. To pomeni, da je enkraten,
neponovljiv, izviren psihosocialni pojav, ki se razvije v osebnost s spoznavno in doivljajsko
razsenostjo. Ker je i.p. v olskem izobraevanju skupinski, mora biti notranje zelo raznolik,
razgiban. Zaradi tega pride do zahteve prilagajanja izobraevalnega procesa uenevim
znailnostim, z namenom da te znailnosti ohrani in razvija. Kvaliteten in antropoloko
ustrezno usmerjen izobraevalni poroces razlike med uenci ohranja in celo poveuje. V
praksi se v oli razlike med uenci poasi briejo. Uitelji se bolj ukvarjajo z uenci, ki komaj
dosegajo pozitivni uspeh kot s tistimi, ki zmorejo ve. Bolj je razvit dopolnilni kot dodatni
pouk. Diferenciacija je posledica optimalizacije i.p. glede na individualne in socialne
znailnosti uencev.

Bolj ko uitelji poznajo in obvladajo didaktina naela, manj je monosti da i.p. ukalupijo.
Navadno se to dogaja, kadar uitelj zelo ozko obvlada didaktina naela. Didaktina naela
naredijo i.p. bolj kreativen, dinamien, prilagodljiv in razvojno spreminjajo. I.p. je sam po
sebi spreminjajoi pojav, zato ga ne moremo regulirati z nespreminjajoimi vodili. Didaktina
naela se spreminjajo skladno z razvojem znanosti in izobraevalne prakse.

Dialektinost didaktinih nael pomeni, da se naela med seboj dopolnjujejo in koregirajo.

Npr. e uitelj pretirava z nazornostjo, bo nazornost zaela zavirati ueneve vije miselne
procese. Kadar uitelj ne presodi dobro glede koliine in doline trajanja neke nazornosti,
lahko ovira miselni razvoj uencev. Z absolutiranjem se naelo nazornosti sprevre v svoje
nasprotje.

21
Naelo individualizacije je utemeljeno s lovekovo individualno naravo in je usmerjeno v
razvoj lovekove individualnosti. Vendar e to naelo absolutiziramo, zanemarimo lovekovo
socializacijo. To lahko privede do vzgojno in moralno-etinih nezaelenih pojavov kot so:
egoizem, nesodelovanje, ozkosrnost... Zato ima vsako didaktino naelo v sebi e vsebuje
naelo, ki ga koregira.

Didaktina naela zajemajo:

- drubene dimenzije i.p. (enakopravnost, enake monosti uencev);

- integrativno vlogo ole (ustvarjanje pogojev za soitje razlinosti);

- princip uinkovitosti in storilnosti ole (drava in druba zahtevata doloeno

uspenost).

V. Poljak opozarja na vedimenzionalnost in dialektino dvopolnost nael, in sicer:

- nazornost abstraktnost;

- aktivnost razvoj;

- sistematinost postopnost;

- diferenciacija integracija;

- primernost napor;

- individualizacija socializacija;

- racionalizacija ekonominost;

- zgodovinskost sodobnost.

TRANSFORMACIJSKI PROCES

lovek (teajnik, vadei, ) kot odprt sistem sprejema iz okolja (uitelj, ) doloene
informacije, materijo in energijo (t.j. INPUT ali vnos). Informacije so lahko elementi tehnike
ali taktike razlinih portnih zvrsti (npr. v levem zavoju rotira, ); materija je hrana, pijaa,
droga ipd.; energija pa toplota, elektrini impulz ipd. Vse to vpliva na elemente in mehanizme
v loveku, ki se glede na svojo sestavo in zgradbo spremenijo. Preko gibalne ekspresije
(gibalnega izraza) pa te spremembe, kot svoj odgovor, lovek posreduje v okolje (OUTPUT).
Tako na primer na razline naine vodi smui, vbada palico, odriva v naslednji zavoj, ipd., s
tem pa vpliva na sisteme v svojem okolju.

22
Pri uenju alpskega smuanja sta v ta proces vkljuena, tako uitelj kot uenec.

INPUT PROCES OUTPUT

(vnos podatkov) (obdelava (izhod
podatkov) podatkov)

FEEDBACK (povratne informacije)

Primer:

Uitelj vadeemu Vaja: palice pred telesom Uenec

v levem novi obutki
izvedba vaje
zavoju rotira.. ob
nerotaciji

Uitelj: Ponovitev vaje, izvedba namre e ni optimalna

4. INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA VADBA

Glede na to, da sodi smuanje v skupino individualnih portnih panog, je treba poudariti, da
proces uenja smuanja, razen pri nekaterih izjemah (najem uitelja za individualne ure),
poteka po skupinah. Te e po predpisih ne smejo biti tevilno prevelike najve 8-10
teajnikov. Uinki uenja smuanja so lahko celo mnogo veji, e pri tem izkoriamo
prednosti, ki nam jih prinaa skupinsko delo.

Prednosti skupinskega dela:

- medsebojna tekmovalnost (medsebojna primerjava);

- samostojno uenje teajnikov;

- uporaba igre (najbolje sredstvo uenja);

- izvajanje konnih storitev ali korekturnih vaj v parih, trojkah, formacijah.

Smuanje v parih, trojkah ali vejih skupinah lahko izvajamo s po znanju nehomogenimi
smuarji. Pri tem je naloga boljih smuarjev ta, da slabim narekujejo ritem, hitrost in hodnik
smuanja. Naloga slabih pa je, da skuajo svoj nain smuanja prilagajati boljim lanom
skupine. Tak nain dela je bolj sproen in zabaven, hkrati pa tudi uinkoviteji, saj je
soasno dejavnih ve ali pa celo vsi smuarji v skupini. Tako se lahko izognemo
zdolgoasenemu stanju v vrstah in akanju na izvedbo vsakega posameznika. Pa vendar tudi
individualna vadba ponuja doloene prednosti.

23
Prednosti individualnega dela:

- pozornost uitelja je usmerjena na enega teajnika;

- monost izvajanje vaj, ki so namenjene problemu enega teajnika (v skupini to ni

mogoe);

- odnos uitelj teajnik je bolj prijateljski;

- nivo uenja je popolnoma prilagojeno teajniku (ni niti previsoko, niti prenizko).

Seveda vsaka izmed oblik vadbe (tako skupinska kot tudi individualna) ima poleg doloenih
prednosti tudi nekatere slabosti:

Slabosti skupinskega dela:

- prilagajanje vadbe skupini in ne posameznikom;

- ne najbolji vadbeni uinek pri posamezniku.

Slabosti individualnega dela:

- visok denarni zalogaj;

- oteeno izvajanje vadbenih vsebin skozi igro;

- ohranjanje optimalnega motivacijskega nivoja.

DIDAKTINI PRIPOMOKI

Poti, kako pripeljati smuarskega zaetnika do smuarskega znanja, je ve. Tako imamo
iroko mnoico uiteljev, ki pri svojem delu oziroma uenju uporabljajo razline prijeme, in
navsezadnje je tudi prav tako. Izogibati se je potrebno monotone in enostranske vadbe, saj je
za vadeega nezanimiva, neprivlana. Tako je vadei tisti, kateremu je potrebno prilagoditi
vadbeni proces, saj s svojimi telesnimi in psihinimi lastnosti oziroma znailnostmi narekuje
specifine vadbene prijeme.

Pri sami vadbi je potrebno v ospredje postaviti dovolj visok motivacijski nivo vadeega, saj
le-ta predstavlja edino pristno in ugodno izhodie njegovemu pridobivanju novih informacij.
Torej je naloga in dolnost uitelja, da poskrbi za takno vzduje. V prvo vrsto velja zagotovo
postaviti njegovo inovativnost in navsezadnje tudi osebnost. In prav inovativnost slehernega
uitelja je tisti navidezni del pedagokega dela, ki loi dobro od manj dobrega.

Zaradi svoje nespecifinosti, ki jo smuanje e kako poudarja, se lahko pri samem pouevanju
in vadbi uporablja razline elemente, ki doprinaajo k posameznikovemu znanju. Tako je e
danes mono opaziti na slovenskih smuiih, da le besede niso dovolj pri samem pouevanju
smuanja. Vedno bolj in bolj prihajajo v ospredje razlini pripomoki, ki predstavljajo glavni
steber pouevanja, sploh pri najmlajih. Gre za pripomoke, ki imajo zelo irok spekter
uporabe. In kar je najbolj pomembno; gre za pripomoke, ki so oem in telesu prijazni.

24
Vendar pripomoki kot taki nimajo pravega uinka, e niso smiselno uporabljeni. To pa
pomeni, da je njihova uporaba nartna, sistematina in smiselna.

DIDAKTINI PRIPOMOKI IN NJIHOVA IZBIRA

Uitelj smuanja naj v svoje delo vkljui najrazlineje improvizirane ali standardizirane une
pripomoke. Izbira lahko med zahtevnejimi, modernimi, drajimi ali pa takimi, ki so vedno
pri roki. Vsekakor je za to, ali bo svoje delo poivil in otroku ponudil nekaj ve, odgovoren
samo uitelj s svojim znanjem. Tudi po tem lahko spoznamo dobrega uitelja smuanja, ki
pozna pedagoko odgovornost.

e sama sprememba pripomoka, ki ga otrok pri vaji uporablja, ali pripomoka, ki ga uitelj
vkljui v svoje delo na snegu, pomeni za otroka novo nalogo, novo situacijo. Tisti, ki smo se z
otrokom vekrat znali v podobni situaciji, dobro vemo, kaj vse lahko sproi rdei kij,
oranen obro ali rumena kolebnica. Ne le zato, ker so nekateri pripomoki primerneji za
eno, drugi pa za drugo vajo, razlika je predvsem v doivljanju otroka. V tem pa je prednost
dela z najmlajimi, saj jim s tem lahko hitro omogoimo novo izkunjo in tako obogatimo
njihovo gibalno znanje. Pri tem pa se moramo zavedati tudi drugih prednosti, kij jih ima tak
nain dela. Velik rde balon, ki postane del otroka, ima pomembno vlogo tudi zato, ker hitro
preusmeri pozornost otroka (strah pred padcem, strmino, odsotnostjo starev, nepoznani
uitelj, ali nova skupina otrok,). Obogati ustveno uenje in ga za delo dodatno motivira,
posredno pa razvija tudi obutek odgovornosti in pozitivnega odnosa do opreme.

Pripomoke izbiramo glede na otroka in glede na uitelja, pri tem pa upotevamo:

GLEDE NA OTROKA:

- starost (kronoloka, mentalna - razvojna stopnja);

- predznanje;

- sposobnosti;

- razpoloenje, poutje, motivacijo...

GLEDE NA UITELJA:

- stopnjo unega procesa (posredovanje novih informacij, utrjevanje, preverjanje);

- del vadbene ure (pripravljalni, glavni, sklepni del);

- izbrane vsebine (smuk naravnost, navezovanje paralelnih zavojev,...);

- monost izbire terena;

- razpololjiva sredstva...

25
DIDAKTINI PRIPOMOKI IN NJIHOVA UPORABA

Kot smo e v uvodu napisali je uporaba pripomokov na smuiu vedno bolj prisotna. Zakaj
je temu tako, obstaja ve utemeljenih razlogov:

- zaradi svoje oblike in izgleda so oem in telesu prijazni ter nenevarni;

- njihova uporaba je praktina, zavzamejo malo prostora in so zaradi njihove minimalne

tee zelo mobilni, prenosljivi;

- zaradi svoje raznobarvnosti in prironosti dvigujejo motivacijski nivo vadeih ter tako
poveujejo delovno uinkovitost.

Pripomoki morajo biti primerni za delo na snegu, to pa pomeni, da morajo biti odporni na
okoliine, v katerih se lahko znajdejo (mraz, vlaga, veter, sonce,...). Na prvo mesto je seveda
potrebno izpostaviti varnost, kar pomeni, da morajo biti pripomoki celi, ne pokodovani,
brez ostrih delov in seveda iz materialov, ki so telesu prijazni in ne nevarni (guma, primerna
plastika, zaiten les,...). Njihov videz mora biti loveku ter okolici prijeten in privlaen, kar
doseemo z pisanimi in ivimi barvami.

Zelo uporabni so razlini pripomoki za oznaevanje terena: tulci, trakovi, vrvi, smuarski
koliki, koliki za deskanje, potni znaki Na prilagojenem smuiu lahko postavimo tudi
ponjavo (vreevino, pokrito s snegom) ali celo tekoe stopnice oz. trak, ki deluje kot
vlenica in olaja otrokom vraanja na vrh.. poligon ali vrtec na snegu lahko poivimo tudi
vigvamom (indijanski otor), pravljinimi podobami, baloni in glasbo.

Izberemo lahko tudi razline kije (velike, male), palice, kolebnice, obroe (velike, srednje,
male; lesene, plastine, gumijaste); oge (razline velikosti, tee in materialov); balone,
kocke, blazine, tamburin, pialka Vsi ti pripomoki nam zagotovo olajajo delo pri
korekciji/odpravljanju napak.

e imamo monost uporabe videokamere, lahko aktivnost na snegu posnamemo. Veerna

analiza (za najmlaje pomeni to, da se dvakrat dobro ogledajo in sproeno nasmejejo) bo e
poivila zimski program.

DIDAKTINI PRIPOMOKI IN NJIHOVA IZDELAVA

Kadar na voljo ni standardiziranih portnih pripomokov (bodisi zaradi denarja, situacije, ),

lahko z malo domiljije hitro pripravimo tudi poceni improvizirane pripomoke: prazne
plastenke (manje in veje, napolnjene z pobarvanim peskom), ivo obarvane
ploevinke, kose starih pisanih cunj, oge iz prelepljenega asopisnega papirja,
smrekove vejice in e marsikaj drugega, kar lahko uporabimo v enake namene. Pripomoki,
ki jih lahko otroci celo sami pripravijo, so lahko velikokrat e ve vredni.

SNOW BLADE KOT DIDAKTINI PRIPOMOEK

Beseda snowblade je anglekega izvora (snow sneg, blade rezilo), ki se je tudi v

naem prostoru prijela za poimenovanje kratkih smui (doline od 90 do 100 cm) z izrazitim
stranskim lokom (radij od 7 do 9 m). Kratke smui v metodiki smuanja e dalj asa
predstavljajo enega najkoristnejih pripomokov za hitreje in kvalitetneje osvajanje

26
sodobnih nainov smuanja. Kratke smui so laje, zaradi njihove oblike pa je z njimi
zaetnik bolj okreten omogoajo laje gibanje, ki mono spominja na rolanje po asfaltu ali
drsanje po ledeni ploskvi. Ker so smui kratke, zaetniku nudijo manj opore v smeri naprej-
nazaj. Tako je ta prisiljen ohranjati uravnoteen poloaj na sredini smui, kar je seveda eden
najpomembnejih pogojev sodobne smuarske tehnike.

Ko v procesu prilagajanja na smui pri zaetniku doseemo uravnoteen poloaj v smeri

naprej-nazaj, se v naslednjem koraku osredotoimo na nastavek robnikov, ki predstavlja pogoj
za spremembo smeri drsenja. To doseemo z zvraanjem stopal in nagibom kolen v zavoj!
Sprememba smeri drsenja po robnikih (zarezna tehnika) je torej posledica nastavka robnikov
pri emer mora biti razporeditev tee na obe smuki priblino enaka. Zvraanju stopal in
potisku kolen v zavoj sledi tudi pravilen poloaj kolne in ramenske osi (sledenje zgornjega
dela telesa!!!). Pri tem je pomembno, da med izvedbo zavoja smuarjev notranji bok ne
prehiteva zunanjega in da ne prihaja do t.i. potiskanja boka v zavoj. Prav tako ne sme prihajati
do poveanega nagibanja in vrtenja ramenske osi v zavoj (rotacija).

Z uporabo posrednikih storitev na kratkih smueh omogoamo zaetniku izvedbo prvih

zavojev (k bregu) z manj napora in strahu. Pri uporabi omenjenega didaktinega pripomoka
se moramo ob upotevanju vseh nael vadbe zavedati hitrega napredka. S kratkimi smumi je
praktino vsak zaetnik v relativno kratkem asu sposoben izvesti preprost(e) zavoj(e) po
robnikih. Problem (ne)uravnoteenosti na sredini smui se stopnjuje s hitrostjo drsenja, ki je
potrebna za izvedbo zavojev preko vpadnice. Vadba s kratkimi smumi je torej omejena s
hitrostjo (smuanje z vejo hitrostjo ni varno), zato je uporaba teh vezana na osnovne oblike
drsenja in zaetne oblike smuanja.

Uporabne niso le pri zaetnikih temve tudi pri rekreativnih smuarjih in tudi pri tekmovalcih.
e pri zaetnikih omogoajo pridobivanje obutka za podaljano stopalo in pravilen
ravnoteni poloaj pri prvih korakih na snegu, potem rekreativnim smuarjem predstavljajo
popestritev pri smuanju, tekmovalci pa jih uporabljajo pri treningih za izboljanje obutka za
ustrezen ravnoteni poloaj.

NAVODILA ZA IZDELAVO UNE PRIPRAVE

GLAVA PRIPRAVE

UITELJ Datum
Ime in Priimek
Stopnja smuarske Smuie
usposobljenosti
tevilo uencev
MENTOR
Ime in Priimek
Stopnja smuarske Spol
usposobljenosti
Smuarska Zaporedna tevilka une enote
organizacija

27
NAVODILA

- Uitelj: napiemo ime in priimek uitelja (npr.Nejc Jeraa);

- Stopnja smuarske usposobljenosti: navedemo stopnjo smuarske usposobljenosti
uitelja (npr. Uitelj I. stopnje; e posameznik opravlja prakso, zato da bo pridobil naziv
Uitelj I. stopnje, tega dela ne izpolnimo!!!);
- Mentor: napiemo ime in priimek mentorja (npr.Botjan Jeraa);
- Stopnja smuarske usposobljenosti: navedemo stopnjo smuarske usposobljenosti
mentorja (npr. Uitelj II. stopnje);
- Smuarska organizacija: napiemo v katerem drutvu, klubu, smuarski oli opravljamo
prakso (npr. SD Sneak Celje);
- Datum: napiemo datum izvedbe vadbe (npr. 27.12.2007);
- Smuie: napiemo smuie, kjer poteka vadba (npr. Rogla Uniorek, ...)
- tevilo uencev: napiemo tevilo teajnikov, ki jih imamo v skupini (npr. 5);
- Spol uencev: spol uencev (npr. moki, enski)
- Zaporedna tevilka une enote: napiemo zaporedno tevilko une enote v smuarskem
letu, teaju,... (sledijo si npr. od 1 do 14, kar pomeni 14 vadbenih dni, ur, ...);

DOLOITEV OSNOVNIH ZNAILNOSTI VADBENE ENOTE

Vsebina ure:

Stopnja unega procesa:

Podajanje novih vsebin
Utrjevanje
Preverjanje

NAVODILA

Vsebina ure (tema): napiemo natanen naziv tematskega sklopa (npr. Alpsko smuanje) in
ojega vsebinskega sklopa (npr. zavoj s klinatsim odrivom);

Stopnja unega procesa: (napiemo stopnjo unega procesa oz. njeno podstopnjo: npr.
utrjevanje v olajanih okoliinah ali podajanje novih unih vsebin);

CILJI IN METODINE ENOTE

Cilji: Metodine enote:

28
NAVODILA

- Napiemo im bolj konkretne, operativne cilje (npr.nauiti klinasti zavoj, nauiti usklajen
vbod palice z odrivom, utrditi navezovanje zavojev z zvraanjem glenjev in kolen na malo
bolj strmi naklonini, );
- Cilji morajo biti tako konkretni, da lahko njihovo uresnievanje preverimo na koncu ure.
- Cilje piemo z nedoloniki (nauiti, izpopolniti, seznaniti, predstaviti, razumeti, odpraviti
napake ...).
- tevilo metodinih enot je odvisno od stopnje unega procesa (posredovanje novih vsebin -
manje tevilo 1 do 3, utrjevanje - veje tevilo 3 do 6) in zahtevnosti vsebine - lahko tudi le
ena (npr. uenje osnovnega vijuganja, zavoja po robniku).
- irina posredovanja metodine enote je odvisna od razvojne stopnje otrok.

PREVLADUJOE UNE OBLIKE

Potrebno je dopisat smiselno uno obliko pod posamezno rubriko in jo tudi oznait.

Oblike dela: Skupinska Frontalna Individualna

Heterogene skupine x Vadba v trojkah x
Poligon x

NAVODILA

- Vadba je lahko skupinska (istoasno skupine izvajajo razline vsebine, torej imajo razline
cilje); pri tem so skupine lahko homogene ali heterogene (kar posebej oznaimo); vadbo lahko
izpeljemo v klasini skupinski obliki ali kot vadbo z dodatnimi ali dopolnilnimi nalogami (kar
spet posebej oznaimo).
- Pri frontalni vadbi vsi uenci istoasno delajo enako vsebino.
- Pri individualnem delu ima vsak uenec svoj specifini cilj; uencem prilagodimo vsebine
ali obremenitve (individualiziramo vsebino, obremenitev, metodini postopek ).
- Oznaimo prevladujoo uno obliko v glavnem delu vadbene ure (in ne obliko, ki jo bomo
uporabili v pripravljalnem delu). e bo vadba v glavnem delu potekala v dveh oblikah
asovno enakovredno (npr. polovico frontalno, nato pa individualno, oznaimo obe obliki).

PREVLADUJOE UNE METODE

Pred uno metodo, ki jo bomo uporabljali dodamo samo znak.

Metode dela: Razlaga x Demonstracija x Razgovor

PRIPOMOKI in POMAGALA

Pomagala tevilo Pripomoki tevilo Pripomoki tevilo

Kamera 1 Obroi 4
Stoci 18

29
NAVODILA

- Napiemo natanno tevilo pripomokov.

- Postavitev pripomokov in pomagal (npr. kamere) mora biti predstavljena v organizacijski
pripravi.

ZGRADBA URE

PRIPRAVLJALNI DEL

Najprej napiemo pripravo za glavni del, nato pa ele za pripravljalni del ure. Pripravljalni del
ure mora biti namenjen pripravi na glavni del ure, zato mora biti pripravljen izjemno skrbno; z
njim motiviramo uence in jih pripravimo na nadaljnje delo. Z dobro pripravljenim in
izpeljanim pripravljalnim delom se zmanja tudi monost pokodb pri uri.

PRIMER
PRIPRAVLJALNI DEL Trajanje: 35 min
Uvod: 7 min
Predstavitev,
motivacija uencev,
navodilo za delo: kako bo potekala ura, kdo pripravi in kdo pospravi pripomoke, opozorilo o nevarnostih,...

Splono ogrevanje:
Lovljenje s preskakovanjem kolebnice 4 min
Sklop gimnastinih vaj s kolebnico (kolebnica je zloena na etrtino): 9 min
Predkloni zakloni 8 x
Zasuki trupa, roke v predroenju 8 x
Odkloni levo desno 8 x
Prednoenja, zanoenja 6 x z vsako nogo
Prestopanja kolebnice 6 x z vsako nogo
Preskoki s kolebnico 20 sononih preskokov naprej
5 sononih preskokov z dvojnim vrtenjem
15 sononih preskokov nazaj
Specialno ogrevanje: 15 min
- prosta vonja: 4x
- 1) prosta
- 2) palice pred seboj
- 3) z dvigom notranje smuke
- 4) z vbodom obeh palice

NAVODILA

UVOD

Uencem se najprej predstavimo (e se prvi sreamo), motiviramo (povemo, kaj bomo delali
in kaj elimo z vadbo dosei) in jim damo potrebna navodila za delo; preverimo tudi
smuarsko opremo;

SPLONO OGREVANJE

- Obiajno uporabimo tekalno igro ali tek. Izbirajmo im raznovrstneje igre in oblike teka.
Pri portnih igrah npr. nogomet na snegu, lahko uporabimo tudi nevezano frontalno uno
obliko.
- Sklop gimnastinih vaj (napiemo celoten sklop vaj s tevilom ponovitev; vaje lahko tudi
nariemo. e imamo posebej pripravljene in oznaene sklope vaj, napiemo le npr. K 9, to je

30
 sklop vaj s kolebnico; obvezno oznaimo razliico sklopa ( v em se doloene vaje ali tevilo
ponovitev spremeni glede na posamezno razvojno stopnjo ali posebnosti posameznih
uencev).

SPECIALNO OGREVANJE

- Obiajno opravimo doloeno tevilo prostih voenj (lahko tudi e s kaknimi nalogami).
- V pripravljalni del napiemo tudi as, ki ga bomo porabili za vsak posamezni del. as
napiemo v desni zgornji kot v minutah.

GLAVNI DEL-PRIMER Trajanje: 240 min

Izvedba:
Smuar iz poloaja preno na vpadnico zdrsi v blago preenje smuia (skoraj preno na vpadnico). Z regulacijo nastavitve in
popuanja robnikov na paralelno postavljenih smueh smuar nadzoruje hitrost drsenja, ki mora ne glede na zahtevnost terena
biti majhna. Ko je smuar pripravljen na izvedbo zavoja, prenese veji del tee na robnik spodnje smuke, gornjo smuko
potisne v klinasti poloaj. Postopoma prenese veji del tee na klinasto postavljeno smuko, s soasnim znievanjem in
gibanjem kolena naprej in navznoter (ustrezna nastavitev robnika) pa gornjo (bodoo zunanjo) smuko zapelje preko vpadnice.
Notranja smuka pri tem zadruje klinasti poloaj glede na zunanjo, ramenska in kolna os pa ves as trajanja zavoja ostajata
pravokotni na smer smuanja.

Znailnosti:
SNOVNA priprava

- majhna hitrost drsenja

- nepovezani zavoji
- zakljuevanje klinastih zavojev
- razlika med visokim poloajem med preenjem in prehodom v niji poloaj v zavoju
- paralelni poloaj smui med preenjem smuia in klinasti poloaj med spreminjanjem smeri drsenja
- ramenska in kolna os sta v zavoju pravokotni glede na smer smuanja
SN

- smuanje v irem hodniku

1. Pahljaa (ob palicah) klinastih zavojev k bregu (levi in desni) 30 min

KOLIINSKA priprava
2. Pahljaa (ob palicah) klinastih zavojev od brega (levi in desni) 20 min
METODINA priprava

3. Navezovanje preprostih sprememb smeri v klinastem poloaju blizu vpadnice 3x

4. Izvedba klinastih lokov z daljim preenjem okoli stocev 3x
5. Izvedba klinastih lokov z krajim preenjem 5x
6. Izvedba klinastih lokov brez palic 2x
7. Izvedba klinastih lokov v parih senno 3x
8. Izvedba klinastih lokov v parih zasledovalno 1x
9. Prehod iz klinastih lokov v navezovanje klinastih zavojev 4x
10. Navezovanje klinastih zavojev 20 min

9.00 prietek dela

ORGANIZACIJSKA priprava

- postavitev palic - postavitev stocev

x x x
x x 12 m x
x x x 4m
x x x
x x

11.00 odmor
12.00 konec odmora, prietek dela
14.00 konec dela

31
NAVODILA

SNOVNA (VSEBINSKA) PRIPRAVA

Glede na stopnjo unega procesa vsebuje:

- opis tehnike izvedba in znailnosti (npr. izvedba smuarskih lokov s klinastim zavojem),
- pri utrjevanju opis morebitnih napak,
- pri preverjanju opis merskih postopkov in merilne lestvice (opisnikov).

METODINA PRIPRAVA

Vsebuje:

- opis dejavnosti uenca: zaporednje nalog.

- izbor didaktinih korakov (izbranih metodinih postopkov, ki jih posredujemo z ustreznimi
strategijami pouevanja: npr. napiemo, kdaj uporabimo predvideno metodo (prikaz, razlaga),
kdaj uporabimo izobraevalno tehnologijo (npr. kamero) in s kaknim namenom.

KOLIINSKA PRIPRAVA

Natannost doloanja obremenitve je odvisna od stopnje unega procesa. Doloimo im ve

mogoih kazalnikov:

- predvideno tevilo ponovitev naloge,

- as izvajanja posamezne naloge.

ORGANIZACIJSKA PRIPRAVA

Vsebuje opis in skico organizacije:

- priprava in pospravljanje pripomokov,

- gibanje in delo uitelja,
- organizacija skupin,
- uporaba kamere (kdo jo uporablja, kje in kako bomo pogledali posnetek),
- varnostne ukrepe, e so potrebni (pomo, postavitev pripomokov, zaita terena, opozorila
uencem ).

32
ANALIZA URE

ANALIZA URE (izpolni uitelj)

Doseeni cilji:

Posebnosti:

Opombe za naslednjo uno enoto:

ANALIZA URE (izpolni mentor)

Pregledal: Opombe: Datum:

NAVODILA

DOSEENI CILJI

Analizo naredimo po konani uri. Napiemo, ali smo dosegli zastavljene cilje. e jih nismo,
napiemo, zakaj jih nismo dosegli.

POSEBNOSTI

Opiemo posebnosti, ki so se dogodile med uro (npr. nartovali smo preve vsebin ali opis
morebitne pokodbe ali poseben napredek uencev).

OPOMBE ZA NASLEDNJO URO

Napiemo, na kaj naj bomo pozorni naslednjo uro (npr. dva uenca nista dosegla zastavljenih
ciljev ali priprava individualnega programa za posameznega uenca ali potrebujemo
kamero).

33
 ZGODOVINA SMUANJA

RAZVOJ ALPSKEGA SMUANJA IN ALPSKIH TEHNIK

Naziv alpsko smuanje se je pojavil takrat, ko so se zaela prva tekmovanja v slalomu in

smuku in je bilo potrebno taken nain smuanja tudi pojmovno loiti od klasinega oziroma
nordijskega smuanja (tek, skoki). Dananjo podobo pa je alpsko smuanje vendarle zaelo
dobivati ele v zadnjih 70 letih, z razvojem razlinih smuarskih tehnik.

Le redki zgodovinarji smuanja se lotijo opisov podrobne smuarske tehnike. Zato bodo tudi
v tej predstavitvi samo kratki izvleki razvoja prelomnih tehnik alpskega smuanja z omembo
bistvenih prvin vsakrnega naina krmarjenja po snegu.

MATTHIAS ZDARSKY IN LILIENDFELDSKA TEHNIKA

Matthias Zdarsky je s tem, ko je naroil leta 1890 smui iz Norveke, postavil prelomnico v
razvoju smuanja. Smui so bile dolge 224 cm s telemark vezjo (peta je zaradi vodoravnega
vleka drsela na eno in na drugo stran), zato se je z njimi teko krmarilo in vijugalo. Po
estletnih poskusih, med katerimi je naredil okoli 200 inaic smui in vezi, je konno uporabil
180 cm dolge smui in izumil kovinske vezi s eljustmi in zadnjim delom, ki je prepreeval
zdrs pete levo in desno.

S takno opremo je izumil posebno tehniko smuanja, ki je omogoala spreminjanje smeri e

na strmini in ne ele v izteku oziroma v ravnini (tako kot pri nordijski tehniki). Zdarsky je
prvi krmaril v plunem poloaju, tako da se je moneje oprl na eno ali drugo smuko in pri
tem naredil zavoj preko vpadnice. Tehniko smuanj je razvil celo do plunega loka (zavoj je
napravil v plunem poloaju, nato je v poevnem drsenju po vpadnici smui postavil v
paralelni poloaj). Za ohranjanje ravnoteja je uporabljal en kolec, kar pa je njegovo tehniko
mono omejevalo pri nadaljnjem razvoju.

Zdarskyju gre tudi zasluga za izvedbo prvega slaloma, ki je bil 19.3.1905 na 1246 visokem
Muskenkogelsu. Ime slalom prihaja iz nordijskih besed slad in laam, kar pomeni sled na
strmini. Danes bi ta slalom prej imenovali veleslalom, saj so tehnini podatki (500 m viinske
razlike, 2000 m doline in 85 vratc) takni kot tri desetletja kasneje pri prvem veleslalomu.

Zdarsky je leta 1895 izdal smuarski ubenik Lilienfieldska smuarska tehnika (Lilienfielder
Skilauf Technik). Kot uitelj smuanja, Zdarsky dolga leta ni bil priznan, tako je ele leta
1901vodil prvi uradni teaj smuanja. V njgovih teajih je bilo preko 20000 smuarjev. Za
uenje ni dobil nobenega honorarja. Plaali somu samo stroke bivanja in hrane, celo vonjo
do kraja teajev si je najvekrat plaal sam. Zato pa ga je zgodovina nagradila s priznanjem,
da je oe alpske tehnike in je dal osnovo za nadaljnji razvoj vse do dananjih dni.

34
NORDIJSKO ALPINSKA TEHNIKA (Georg Bilgeri)

Georg Bilgeri je bil poklicni vojak in ljubitelj smuanja. Uspeno je zdruil dobre lastnosti
obeh doslej poznanih nainov smuanja: od Norveanov je prevzel smui z lebom, dve
palici, telemark in kristanijo,od Zdarskyja pa pluno tehniko zavijanja in trdo vez, katero je e
sam izboljal. Nordijsko alpinska tehnika je bila v veljavi od leta 1900 do konca 1.sv. vojne.

Bilgeri je poudarjal, da so tehnike smuanja ele v razvoju in da jih ne moremo jemati kot
nekaj dokonnega. Sam se je veinoma ukvarjal z uenjem smuanja vojakov, zato je
razumljivo, da mu ni bila ve le tehnika Zdarskyja, saj je za vojake namene bilo nordijsko
smuanje bolj primerno. In e nordijskemu smuanju dodamo e Zdarskyjevo pluno tehniko,
potem dobimo delno obliko dananjega turnega smuanja, pri tem pa so seveda zelo
pomembne palice, katere je Bilgeri skonstruiral tako, da so se po potrebi lahko uporabljale kot
ena (alpska tehnika) ali pa kot dve, ki sta bili nujno potrebni za hojo po ravnem in pri
vzpenjanju v hrib.

ARLBERKA TEHNIKA (Hannes Schneider)

Schneider je izpolnil lilienfieldski plui zavoj in ga nadgradil s pluno kristianijo. Vpeljal je

nizko preo z mono upognjenimi koleni, kar je omogoilo smuarju veje ravnoteje in laje
obremenjevanje zunanje smuke med zavoji in kristijanijami. Med zavojem je smuar
potiskal zunanjo ramo naprej, da je dal poudarek obremenitvi zunanje smuke in smeri
zavoja. Po letu 1933 pa je Schneider e vpeljal karjasto kristijanijo (krivine smui karjasto
razklenjene med zavojem) in e prve skoraj paralelne kristijanije. Kristijanije je bilo e mo
izvesti ob veji hitrosti in tudi e z razbremenitvijo in obremenitvijo.

Med poevnim smukom je bil smuar vzravnan, z zasukom gornjega dela telesa v smeri
vpadnice in zavoja ter prehodom v nekoliko nijo preo zael zavoj. Smui so v zaetku
bono drsele v smeri novega zavoja, dokler ni smuar nadaljeval poevni smuk na nekoliko
bolj obremenjeni spodnji smuki.

Arlberko tehniko v vrhunski obliki so omogoale nove bildstein in kandahar vezi in pa

jekleni robniki na zunanjih robovih drsne ploskve smui. Robniki so bili narejeni prvi leta
1917, Avstrijec Lettner pa jih je patentiral leta 1928 in so bili prvi uporabljeni na 1. zimski
akademskih igrah v Davosu leta 1930.

VRTILNA OZIROMA ROTACIJSKA TEHNIKA

Na razvoj tehnike alpskega smuanja so od Bilgrija naprej vplivali le tekmovalci, ki so teili k

im hitrejem smuanju na tekmovanjih. Rotacijsko tehniko po razvoju razdelimo na:

- Alpska rotacijska tehnika

- Francoska rotacijska tehnika

Alpsko rotacijsko tehniko je najbolj zaznamoval Toni Seelos imenovan tudi kralj slaloma,
ki si prvo zmago priboril 26. januarja 1930 v Insbrucku. Seelos je izvedel to o emer je
Schneider ele pisal. Schneiderjeva arlberka tehnika je bila pluna in karjasta kristijanija, ki
pa so jo posamezni tekmovalci e postopoma zmanjevali v pluni poloaj smui pri prestopu
in tako smuali vedno hitreje. Seelos pa je Schmeidejevo tehniko nadgradil s t.i. tempo
paralelno kristanijo in zasukom zgornjega dela trupa v smer zavoja (zaradi vrtenja ramen

35
v smeri zavoja jo imenujemo alpska rotacijska tehnika), hkrati pa se je s izrazitim
razbremenjevanjem e zelo priblial paralelnemu nainu spreminjanja smeri.

Po letu 1937 pa sta francoza Emile Allias in J.Couttet presegla svojega uitelja Seelosa, ki sta
smuala e popolnoma paralelno. Ta tehnika je v strokovni literaturi dobila ime francoska
rotacijska tehnika. Sama izvedba je potekala tako, da je smuar ob preenju v srednje nizkem
poloaju potisnil spodnjo ramo naprej (uvodna rotacija ali fr.: appel-rotation), nato vbodel
spodnjo palico nekje blizu spodnje krivine (prvi v zgodovini se pojavi vbod palice pred
razbremenitvijo). Temu je sledil odriv telesa naprej nad smui in tako sunkovito znianje v
nizek poloaj, pri tem pa z zamahom zunanje roke naprej v zavoj poudaril gibanje telesa v
smeri zavoja. Pri tem so krivine smui mono obremenjene drsele po eleni kronici, zadnji
deli smui pa so sledili zavoju (ta lik se je imenoval ista kristijanija ali fr.: christiana pur).
Ker pa se je s to tehniko dalo smuati le v daljih zavojih je za kraje zavoje na zelo strmih
pobojih je Allais uvedel zavoj s poskokom (ruado ali fr.: ruade), ki je zahtevala enako
gibanje, vendar bolj izrazito in kratko, kot prej opisana kristianija. Ker je bila s poskokom
razbremenitev bolj poudarjena, so se smui ob dotiku snega za zadnjimi deli bolj ugreznile v
podlago (takrat so bile proge mehkeje) in prepreile prekomerni oddrs navzdol.

Smuarska oprema :

Smui: so bile lesene, jesenove ali bolje iz lesa amerikega belega oreha, dolge okoli210 cm.
Imele so kovinske ali celuloidne robnike. Na drsni strani so imele poglobljen leb za bolje
drsenje v smeri smuanja. Pod evljem so bile odebeljene in so se proti repu in krivinam
stanjevale. Bile pa so lakirane z raznimi laki.

Smuarske vezi: so imele poevni ali celo navpini vlek. Vezi Kandahar s kovinsko
eljustjo in jekleno pletenico s petnim peresom , stranskimi uesnimi vodili na robovih smui
in prednjim napenjalcem je e leta 1932 izumil vicar Guido Heuge

Smuaska oblaila: uporabljali so e smuarske hlae iz kamgarna, ki so se od bokov, do

evljev oile. Na spodnjem robu je bil priit trak, ki seje zataknil na sredo stopada, da se hlae
niso dvigovale (tako imenovane pichoze)
Po vojni so zaeli uporabljati tudi vetrovke iz balonske svile. Uporabljali so tudi alpinistina
ovalna steklena oala in oglata smuarska oala z elastiko in monostjo menjave stekel.

TEHNIKA Z NASPROTNIM SUKANJEM RAMEN

Zaetki te tehnike segajo v leto 1936, ko so na tak nain e smuali Nemec dr. Eugen
Mathias, vicar Kurt Reinl in Toni Ducia ter nato omenjenega leta izdali knjigo Natrlische
Skilaufen (Naravno smuanje). Tehnika pa se je uveljavila ele na smuarskem kongresu
Interski leta 1955 v Val d`Iseru, ko je zaela dominantna francoska rotacijska tehnika,
izgubljati ugled.

Eden od glavnih Avstrijskih strokovnjakov, ki so zaeli razvijati to novo tehniko, je bil

Kruckenchauser. Tehniko so poimenovali kar avstrijska, ki se je od rotacijske tehnike
razlikovala predvsem po tem, da je bil smuar v bolj vzravnani-pokonni dri. Tehnika z
nasprotnim sukanjem ramen pa se je imenovala zaradi vrtenja ramen v nasprotno stran od
smui.

36
Glavne znailnosti: nastavek robnikov med smukom poevno in med zavojem s smuarskim
odklonom (kolena potisnjena k bregu in gornji del telesa od brega), hitro nizanje kratkih
zavojev s pomojo poudarjenega gibanja gor-dol, uravnoteen poloaj smuarja s pomojo
odklona in opore na vbodeno palico ob vsakem zaetku zavoja. Sklenjen poloaj smui ni bila
le modna muha, temve posledica oblike smui. Veja ploskev je omogoala boljo oporo na
podlago zaradi nastavka robnikov predvsem na bolj trdi sneni podlagi.

Hitrosti v tekmovalnem smuanju skokovito naraale zaradi nove tehnike, dopolnitve

opreme (trdno povezan evelj s smumi, dolgi jermen na petnem delu vezi in spredaj eljusti,
hitre smui zaradi umetnih podlag na drsni ploskvi), vratca postavljena blie vpadnici,
monost smuanja blie kolcev po najidealneji navidezni smuini med vratci

Pomembnost vloge ustreznega gibanja, nastavka robnikov, smuarskega odklona in nasploh

razvoja tekmovalne smuarske tehnike v omenjeni smeri je z zmago v smuku, slalomu in
veleslalomu nekoliko kasneje na olimpijskih igrah v Cortini dAmpezzo leta 1956 potrdil Toni
Sailer

Smuarska oprema:

Smui: so bile lesene lepljene, lakirane s prozornim ali barvnim lakom, najvelrat rdee ali
modre. Znani proizvajalci so: Kstle, Kneissl, Atomic, Dynamic in Rossignol. Slalom
smui so bile dolge od 205 cm za moke, za enske pa so bile malo kraje. Veleslalom smui
so bile glede na smuarja dolge od 210 cm 215 cm, za smuk pa so bile viine smui od 215
do 220 cm. Drsna ploskev je e imela plastine prevleke (za bolje drsenje). Uporabljali so
tudi razne voske, ki so jih nanaali na razline naine od drgnejna na suho2 do likanja in
nanaosa s opiem.

Smuarska vez: Smuarska vez dolgega jermena s eljustjo (nem. Langriemen) je

onemogoala dvig pete navpini vlek. Ta vez se je uporabljajla med obema vojnama.
Smuarske palice: nemesto lesenih palic so e uporabljali drage jeklene in kromirane palice,
ki so segale do pazduh ali najve med pazhudo in ramo.

Hlae: pojavile so se raztegljive (lateks) hlae, ki so bile oprijete.

Smuarski evlji: evlji so bili iz enojnega li dvojnega usnja, ivani na roko, s tankim
gumijastim podplatom, z vezalkami spredaj in celo na zgornjem zadnjem delu. Segali so
visoko ez gleenj in so bili narejeni pod doloenim kotom za poloaj naprej

TEHNIKA KRONEGA GIBANJA KOLEN IN JAJCE TER RAZKLENJEN POLOAJ

SMUI

Francoz Jean Vuarnet je premono dobil smuk v novem poloaju jajce. Smui so bile zelo
razklenjene, kolena upognjena (do skoraj pravega kota v kolenskem sklepu), gornji del telesa
prepognjen mono naprej (skoraj naslonjen na kolena), glava samo toliko dvignjena, da je
tekmovalec usmeril svoj pogled naprej, roke iztegnjene naprej,palice pa so poivale med
gornjim delom telesa in stegni.

V slalomu in veleslalomu ja Francoz Jean Claude Killy smual z mono razklenjenimi

smumi, kar so Francozi poimenovali neodvisno delo nog. Spodnja smuka je bila le rahlo

37
bolj obremenjena od gornje, kar je zmanjevalo trenje in vsaka smuka ali noga je posebej
amortizirala terenske raznolikosti med vratci.

Francoski tekmovalci so zaeli zmagoviti pohod leta 1962, pa vse tja do leta 1970. Med tem
pa so se nacionalne smuarske ole mono razhajale. V tem odbobju sta Joubert Vuarnet
nakazala poenostavljeno tehniko smuanja. Rdea nit je bila tehnika Kronega gibanja,
neodvisno delo nog in uvodni zasuk gornjega dela telesa. Prva sta omenila tudi zarezni
zavoj brez stranskega oddrsavanja.

Smuarska oprema:

Smui: Izdelovali so jih iz razlinih materialov in jih lepili v razlinih plasteh in dolinah
laminatov. Narejene so bile iz razlinih materialov od steklene volne, aluminija, razlinih
plastik in lesa, ki s smuki dajali daljo ivljenjsko dobo in boljo pronost smui. Robniki
so bili najvekrat vliti v smuko, kar je izboljalo drsne lastnosti. leb je postajal edalje
plitveji. Bile pa so razlinih pisanih barv.

Varnostna vez: sistema kandahar ter varnostna peta in glava so izpodrinili nevarne eljusti in
vez dolgega jermena.

Palice: zaeli so izdelovati aluminijaste palice s plastinimi roaji in manjimi plastinimi

krpljicami.

Smuarski evlji: Plastificirani usnjeni in plastini evlji s kovinskimi zaponkami so

nadomestili usnjene evlje z vezalkami

SMUANJE PO GRBINAH

Francozi, ki so jim Avstrijci s svojim spektakularnim prikazom nove tehnike pobrali vse
lovorike na sicer uspeno organiziranem Interski kongresu v Val d'Iseru, se niso nikoli kaj
prida navduili za to avstrijsko novost. Vendar ta ugotovitev bolj za uitelje smuanja in manj
za tekmovalce. Le-ti so v zaetku v celoti prevzeli novo tehniko, saj je npr. Killy na
Mariborskem slalomu pri Ribniki koi, ko je doivel svoj prvi veji mednarodni uspeh, e
smual s to tehniko (kot sodnik pri vratcih je opazoval njegovo vonjo avtor tega teksta).
Francozi so oitali Avstrijcem, da je to balet na snegu in da tehnika preve poudarja le estetski
vidik, zanemarja pa racionalno komponento gibanja. Da so imeli po svoje prav, se je pokazalo
na enem od naslednjih kongresov smuanja, ko so bili zaradi pretiranega poudarjanja estetske
komponente smuarjevih gibov celo izvigani. Francozi so nasproti uniformiranosti
avstrijske tehnike poudarjali uporabo razlinih nainov spreminjanja smeri: poleg plune in
paralelne e smuanje po grbinah in vse vrste prestopne tehnike. Posebnost smuanja na
grbinah je v tem, da znailno gibanje kolen privede smuarja na vrhu grbine v sede poloaj,
po katerem se je v zaetku ta tehnika pri nas napano poimenovala sedea tehnika.

ZAETKI ZAREZNEGA ZAVOJA

Norvean Sondre Norheim je e leta 1880 spremenil obliko norvekih klasinih smui.
Stranski lok smui je poudaril z rahlim zoenjem smui v srednjem delu smuke pod
stopalom.

38
Georges Joubert je v sodelovanju s tekmovalcema J. Vuarnetom (smuka) in P. Russelom
(slalomist)
prvi ustoliil zarezno tehniko in nakazal razvoj smui s predlogom po malo bolj poudarjenim
stranskim lokom smui. Russel je na prelomnicah zelo uinkovito uporabil razbremenitev v
nizko preo. Za prelomnico je aktivno iztegoval noge, da so smui imele ves as stik s
podlago in nagibanjem kolen znotraj zavoja skual nastaviti robnike. Zaradi velike
obremenitve srednjega dela pod stopali so se prednji in zadnji konci smui usloili navzgor in
upora na sneg je bila slaba. Joubert je nael reitev z nasvetom, da je treba irino smui pod
stopalom zoiti in ob primernem gibanju telesa narediti zarezni zavoj.
Z rojstvom smuarske deske (ang.: snowboard) se je zarezna tehnika zares uveljavila. V
alpskem smuanju na dveh smukah se je prvi v zgodovino primerilo, da je proizvajalec
smui najprej izdelal zarezno smuko (ang.: carving), s poudarjenim stranskim lokom. ele
nato so se tekmovalci in uitelji smuanja privajali nanjo.

Uveljavitev zarezne tehnike pa se pojavi v zimi 1999/2000. Zarezni zavoj, zarezne smui,
zarezna tehnika so angleko carving. Natanno sto let je moralo pretei, da so se zarezne
smui in tehnika uveljavili. Gre za razvoj in ne vrhunec danes sodobnega smuanja in
opreme.e Norvean Sondre Norheim, znan doma in v ZDA, je leta 1880 spremenil obliko
norvekih klasinih smui. Poudaril je stranski lok smui z rahlim zoenjem srednjega dela
smui pod stopalom. Ta se je uveljavila ele z rojstvom smuarske deske (snowboard).

Poudarjen stranski lok smui je plod raziskav dela konstruktorjev tovarne smui ELAN Jurija
Franka in Pavla kofica. Tokrat se je prvi v zgodovini pojavilo, da so izdelali nek nov tip
smui na katerega so se tekmovalci ele kasneje privadili nanj, kajti slovenska tovarna je z
proizvodnjo teh smui zaela e leta 1993. Med tekmovalci so se ele uveljavile med sezono
1999/2000, medtem ko so uitelji smuanja spremljali razvoj zareznih smui in tehnike e od
samega zaetka.

RAZVOJ TEKMOVALNEGA SMUANJA PRI NAS IN V SVETU

Prva prireditev v alpskem smuanju v srednji Evropi je bila leta 1893 v Mrzzuschlagu v
Avstriji, ko so morali moki, dame in mladci presmuati 600m dolgo progo v irokem
snenem kanalu. Po ve smuarjev se je hkrati pognalo navzdol po 9 naklonini. Na koncu je
bil zavoj v levo in kratek raven iztek, ki je bil posut s premogovim prahom, da so se laje
zaustavili. Komur to ni uspelo, se je ujel na preno postavljen lesen drog. Zmagal je Norvean
Samson.

V Sloveniji so bile prve tekme 8. marca leta 1895. smuarji so se morali povzpeti na Goljak v
Trnovskem gozdu in nato spustiti po bregu do cilja. Zmagal je Filip Kajnradel. Tekma nad
Ajdovino je bila peta po vrsti v srednji Evropi.

Thomas Zdarsky je organiziral in izvedel prvo tekmo v alpskem smuanju, ki so jo

poimenovali po norveki besedi slalaam (norv.: sla = strm hrib, laam izgovori lom = sled
smui v snegu). Proga na hribu Spitzbrand pri Lilienfeldu je imela 500m viinske razlike,
dolga 2000m in na njej zakolienih 85 vratic (PRVI SLALOM).

Angle Sir Arnold Lunn je leta 1921 organiziral v vici angleko dravno prvenstvo v
spustu na as (PRVI SMUK). Dve leti kasneje je dodal e tekmo v slalomu. Njegova
najveja zasluga je, da je s Hannesom Schneiderjem, organiziral prve velike mednarodne
tekme v alpskem smuanju v smuku in slalomu za moke in enske leta 1928 v St. Antonu v

39
Avstriji, na progi Arlberg-Kandahar. Leta 1930 se je pridruila enaka tekma z
Lauberhorna (Wengen, vica) in leto kasneje e znana Hahnenkamm (Kitzbhel, Avstrija).
Lunn je spretno zagovarjal tekme v alpskem smuanju pred zelo nazadnjako Mednarodno
smuarsko zvezo (FIS). Padla je odloitev, da bodo prve poskusne tekme v smuku in slalomu
leta 1931 v vicarskem Mrrnu. Kasneje so priznali to tekmo za prvo svetovno prvenstvo,
ki je bilo vse do druge svetovne vojne vsako leto, nato pa na tiri leta. S tem je bil premagan
moan vpliv skandinavskih predstavnikov v FIS-i, ki so zagovarjali predvsem klasino
smuanje.

Prve neuradne OI so bile leta 1921 kot dodatek k rednemu letnemu programu. OI niso nikoli
priznali, pa tudi medalj niso podelili. Prve OI so bile leta 1924 v Chamonixu v Franciji
Vendar so v smuarskih disciplinah tekmovali le v teku na 18 in 50 km, skoskih , kombinaciji
skokov in tekov ter vojaki motveni tek na 30 km, alpskih disciplin pa na programu ni bilo.

Alpske discipline so bile prvi na OI leta 1936 v Garmisch-Partenkirchnu. Tekmovali so

moki in enske. Podelili so le medalje za kombinacijo smuka in slaloma. Presenetljivo je
zmagal v smuku skakalec iz Norveke Birger Ruud (tedaj olimpijski prvak v skokih). Ciril
Praek iz Jesenic je bil odlien 15. v kombinaciji. Ta uspeh sta izboljala ele leta 1956 v
Cortini d`Ampezzo Franc Cvenkelj (13) in Ludvig Dornig(14). Ciril Praek je osvojil tudi 7
mesto na svetovnem prvenstvu v zakopanih leta 1939in 12 mesto v kombinaciji. Ta doseek
je presegel Bla Jakopi ele leta 1970 v Val Gardeni v kombinaciji z 11. mestom in leta 1982
Bojan Kriaj s srebrno medaljo v slalomu.

Avstrijec Toni Sailer je bil prvi tekmovalec, ki je na OI leta 1956 osvojil vse tri zlate
medalje v alpskem smuanju (slalom, veleslalom, smuk, kombinacija je tela le za svetovno
prvenstvo). Za njim je ponovil isti uspeh samo e Francoz Jean-Claude Killy (Grenoble,
1968).

Prva znana tekma v Sloveniji v smuku je bila leta 1926 na Koprivniku na Pokljuki
(Viinska tekma), prva v slalomu leto kasneje v Triu (Tekma v umetnostnem
smuanju z merjenjem asa in e sloga). Leta 1927 je Turistovski klub Skala, prvi priredila
Triglavski smuk, na katerem je najvekrat zmagal Ciril Praek. Dravna prvenstva tedanje
Jugoslavije so se zaela leta 1933 v slalomu, 1935 v smuku, 1936 v kombinaciji (slalom in
smuk), 1949 v veleslalomu in 1985 v super veleslalomu. Najvekrat je bila dravna
prvakinja Slavica upani iz Kranja (21-krat) in bila tudi prva naa enska alpska olimpijka
(Cortina Ampezzo, 1956). Med mokimi je bil najvekrat dravni prvak Peter Lakota z
Jesenic (19-krat). Najve zaporednih zmag na dravnem prvenstvu je dosegel Bojan Kriaj in
sicer v slalomu: 8-krat od leta 1977 do 1984.

Francoski novinar Serge Lang ima zaslugo za uvedbo svetovnega pokala, ki ga je prvi dobil
Jean-Claude Killy leta 1967 za zbrano najveje tevilo tok na tekmah v slalomu, veleslalomu
in smuku. Tudi v teh disciplinah posamezno je zbral najve tok, kar ni uspelo niti velikemu
Ingemarju Stenmarku, saj ni tekmoval v smuku. Stenmark je zmagal 78-krat na tekmah
svetovnega pokala in bil olimpijski ter svetovni prvak v tehninih disciplinah.

DOSEKI SLOVENSKIH SMUARJEV SKOZI ZGODOVINO

Bojan Kriaj je bil prvi slovenski smuar, ki je utiral smuino v sam svetovni vrh. Prvi je
zmagal leta 1978 v Madonni di Campiglio na tekmi svetovnega pokala v slalomu. Na OI ni
imel portne sree, saj je bil ob bronasto medaljo v veleslalomu v Lake Placidu leta 1980 za

40
vsega dve stotinki. Prav tako so po vrhunskih uvrstitvah posegali Boris Strel, ki je bil leta
1982 bronast na SP v Schladmingu, samo dva dni preden je bil Bojan Kriaj e bolji, drugi v
slalomu. Jure Franko je presenetil vse s srebrno medaljo v veleslalomu na OI leta 1984 v
Sarajevu. Rok Petrovi je bil neprekosljiv v slalomu v sezoni 1985/86, ko je osvojil mali
kristalni globus v svetovnem pokalu s petimi zmagami v slalomu, drugi je bil Bojan Kriaj.
Naslednje leto je Kriaj pokazal, da vrsto let sodi v sam svetovni vrh in kot eden najbolj
zanesljivih tekmovalcev v sezoni preje mali kristalni globus za doseke v slalomu med
enskami je bila najuspeneja Mateja Svet, saj je bila v Crans Montani leta 1987 na SP
druga v veleslalomu, tretja v slalomu in tretja v super veleslalomu, na OI 1988 v Calgaryu je
prejela srebrno medaljo v slalomu in postala svetovna prvakinja v slalomu v Vailu leta 1989
in e tretja v veleslalomu.

Tudi kasneje smo imeli slovenci zmagovalce svetovnega pokala in sicer Jure Koir, ki je
prvi zmagal leta 1993 na veleslalomu v madonni di Campiglio. Skupaj je v svoji karieri
zabeleil 3 zmage v Svetovnem pokalu ter v skupnem setevku osvojil 2 krat 2. mesto in 2
krat tretje. Med dobitnice malega slalomskega kristalnega globusa se je vpisala tudi pela
Pretnar, ki ji je s 4 zmagami to uspelo v sezoni 2000. Poleg Koirja in Pretnarojve so se
velikokrat na stopnike povzpeli tudi Mitja Kunc, Matja Vrhovnik, Mojca Suhadolc,
Urka Hrovat, Katja koren, Nataa Bokal Alenka Dovan ter Andrej Miklavc.

41
 RED IN VARNOST TER KODEKS ETIKE
OBNAANJA NA SMUIU

UVOD

Zagotavljanje varne smuke ni le odgovornost upravljavcev inikih naprav in smui,

temve in predvsem smuarjev samih ki le s samoodgovornim ravnanjem lahko naredijo
najve za lastno varnost in varnost drugih. Od njih je odvisno dobro poutje na smuiih, pri
emer je prav varnost predpostavka za prijetno smuko.

Samo z znanjem o osnovnih smuarskih pojmih bomo nali pravo pot do koristnega in
primernega vedenja na smuiih, to je kulture smuanja.

Samo ozaveen smuar bo izbiral progo in smer smuanja ter hitrost, ki je primerna
njegovemu znanju. Tako bo pred spustom doloil ustrezno osnovno smer svojega smuanja,
pazil na smuarja pred seboj, obvladoval svojo hitrost, prehiteval v primerni razdalji in
spotoval enake pravice drugega smuarja, kajti na smuiu nisi sam. e ga bo smuanje
utrudilo, naj raje naredi vonjo manj.

Zavedanje smuarjev lastne odgovornosti, upotevanje pravil in spotovanje enakih pravic

drugega lahko prepreijo mnoge nevenosti, celo pokodbe in smrt.

Temelj dobrega in varnega obnaanja na snegu je 10 pravil FIS iz leta 1967, ki jih je pravna
stroka zaradi njihove jasnosti in nedvoumnosti zaela uporabljati pri reevanju raznih
smuarskih nezgod. Prevzela jih je tudi zakonodajna oblast, tako da so nala pot v predpise
lokalnih ali dravnih oblasti.

Tudi v Sloveniji so bila okrog leta 1970, pravila FIS sprva vkljuena v besedila obinskih
odlokov o redu in varnosti na smuiih, iz katerih je nastal v letu 1977 pri slovenski
smuarski zakon o varnosti na javnih smuiih.

Prav ti oblasti pravni akti sestavljajo tematsko celoto, zato jih lahko imenujemo smuarsko
pravo, ki velja za smuarje, upravljavce inikih naprav in smui, za njihove delavce in za
ostale, ki skrbijo za red in varnost na smuiih, ali druge osebe, ki so na smuiu.

Mar je res treba konati prijetno smuarijo v bolninici in ele na sodiu zvedeti, kdo je
odgovoren za kodo, ki je bila prizadejana v smuarski nezgodi (Marui, 2006)?!

42
PRIREDITVE NA SMUIIH

Prireditve na smuiih se smejo prirejati le s soglasjem upravljavca smuia in v skladu s

predpisi za organiziranje prireditev.

- Organizator portne prireditve mora zagotoviti, da v asu prireditve na smuarske

proge ali na del smuia, na katerih poteka tekmovanje, nimajo dostopa druge osebe,
razen tekmovalcev in slub organizatorja portne prireditve ter upravljavca smuia.
Zagotoviti mora tudi dodatne obvestilne in opozorilne znake, znake za prepoved in
znake za obveznost in zaitna sredstva, e so ta potrebna.

- Organizator portne prireditve mora prostor za vadbo tekmovalcev, ki nastopajo na

portni prireditvi, v asu vadbe oznaiti z obvestilnim znakom in trakom vzdol
celotne postavitve.

- Organizator portne prireditve mora po koncu prireditve, preden se smuarska proga

ali del smuia znova odpre, odstraniti s smuia obvestilne in opozorilne znake,
znake za prepoved in znake za obveznost, zaitna sredstva in naprave, postavljene
zaradi prireditve.

- Upravljavec smuia mora po, v prejnjem stavku navedenih opravljenih dolnostih

organizatorja portne prireditve, opraviti varnostni pregled smuia.

RED NA SMUIU IN NADZORNA SLUBA

RED IN RAVNANJE VSEH SMUARJEV NA SMUIU

- Smuarji in druge osebe se morajo ravnati v skladu z redom in navodili o varnosti

oziroma ravnanju na smuiu, opozorilnimi in obvestilnimi znaki, znaki za prepoved
in znaki za obveznost in po odredbah, navodilih ter opozorilih nadzornikov.

- Smuar mora:

ravnati samoodgovorno in odgovorno do drugih tako, da ne ogroa ali pokoduje

sebe, drugega ali naprav;
prilagoditi hitrost in nain vonje svojemu znanju, terenskim in vremenskim
razmeram ter gostoti smuarjev na smuiu;
izbirati smer vonje tako, da ne ogroa drugih smuarjev;
med smuanjem dajati prednost smuarju pred seboj in izbirati tako pot, da ga ne
ogroa;
prehitevati od zgoraj ali od spodaj, z leve ali desne, vendar vedno v zadostni razdalji,
ki pua prehitevanemu smuarju dovolj prostora za smuanje;
za zaustavljanje, zadrevanje in vzpenjanje uporabljati le rob smuia;
pomagati pri nesrei, dati svoje podatke, e je pria ali udeleenec v nesrei ali e je
kril dolobe tega zakona;
poakati do prihoda policista, kadar tako doloa zakon;
do 12. leta starosti uporabljati zaitno smuarsko elado;
pri prekanju ali vstopu na smuarsko progo se prepriati, ali to lahko stori brez

43
 nevarnosti zase in za druge ter enako storiti tudi ob vsakem ustavljanju;
smuarsko in drugo opremo v asu, ko jo ne uporablja, puati na mestu, ki ga za to
doloi upravljavec;
ob padcu, e ne potrebuje pomoi reevalca na smuiu, imprej zapustiti mesto
padca in se umakniti na rob smuia.

- Smuar ne sme:

se zadrevati na zoenih ali nepreglednih delih smuia;

smuati v asu, ko je smuie ali del smuia zaprto;
smuati preblizu teptalca snega ali motornih sani;
smuati tako, da ogroa varnost oseb na iniki napravi;
postavljati, prestavljati ali odstranjevati znakov in naprav na smuiu;
smuati s pomanjkljivo ali okvarjeno opremo;
smuati, e je pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali
drugih psihoaktivnih snovi;
onesnaevati smuia in njegove okolice;
smuati izven meja smuia ali po neurejenem smuarskem prostoru;
izvajati skokov, razen na mestih, kjer je to dovoljeno;
voditi pse in druge ivali po smuarski progi, po smuiu pa ne brez povodca;
voziti motornih sani po smuarski progi oziroma izven za to predvidenih povrin na
smuiu.

- Druga oseba mora:

pri izvajanju druge portne aktivnosti ali druge dejavnosti ali gibanju na povrinah,
predvidenih za te aktivnosti ali dejavnosti ali gibanju po smuiu, ravnati
samoodgovorno in odgovorno do drugih tako, da ne ogroa ali pokoduje sebe, naprav
ali koga drugega ter uporabljati oznaene dostopne in izstopne poti;
izvajati drugo portno aktivnost ali drugo dejavnost samo na za to doloenih
povrinah;
pomagati pri nesrei, dati svoje podatke, e je pria ali udeleenec v nesrei, ali e je
kril dolobe tega zakona;
poakati do prihoda policista, kadar tako doloa zakon.

- Druga oseba ne sme:

se zadrevati ali izvajati drugo portno aktivnost ali drugo dejavnost na smuarskih
progah;
postavljati, prestavljati ali odstranjevati znakov in naprav na smuiu;
puati opreme na smuiu tako, da je zaradi tega ogroena varnost drugih;
onesnaevati smuia in njegove okolice;
voditi pse in druge ivali po smuarski progi, po smuiu pa ne brez povodca;
voziti motornih sani po smuarski progi oziroma izven za to predvidenih povrin.

- Pod vplivom alkohola je smuar, ki ima v organizmu ve kot 0,5 grama alkohola na
kilogram krvi. Koliina alkohola v organizmu je doloena s koncentracijo alkohola v
izdihanem zraku. Ali je smuar pod vplivom alkohola, se ugotavlja s sredstvi in
napravami.

44
 - Pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi
je smuar, pri katerem se s posebnimi sredstvi in napravami ugotovi prisotnost takih
snovi v organizmu.

10 FIS PRAVIL

1. Obzirnost do drugega
Smuar se mora obnaati tako, da ne ogroa ali pokoduje drugih smuarjev.

2. Izbira smuine
Hitreji smuar mora smuino izbrati tako, da ne ogroa smuarjev pred seboj.

3. Prehitevanje
Smuar lahko poljubno prehiteva, vendar v taki razdalji, da ima prehitevani dovolj prostora
za smuanje.

4. Smuarsko znanje
Hitrost vonje mora smuar prilagoditi svojemu znanju, razmeram na smuiu in gostoti
smuarjev.

5. V smuk - nadaljevanje
Preden smuar odsmua po progi, mora pogledati navzgor in navzdol, ali je varno zanj in za
druge.

6. Ustavljanje
Smuar se ne sme ustavljati na zahtevnejih delih smuia, razen v sili, vendar naj se imprej
umakne.

7. Vzpenjanje - sestopanje
Smuar sme za vzpenjanje ali sestopanje uporabiti le del smuia.

8. Upotevanje oznab
Smuar mora spotovati informacije, signale in prometne oznake na smuiih.

9. Pomo ob nesrei
Ob nesrei je smuar dolan po svojih moeh pomagati ponesreencu.

10. Dolnost legitimiranja

Smuar, udeleenec ali pria, odgovoren ali ne, se mora pri nesrei pustiti legitimirati
odgovorni osebi.

45
OSNOVNA OPREDELITEV KODEKSA ETIKE UITELJEV IN TRENERJEV
SMUANJA SLOVENIJE

Kodeks etike je zapis najpomembnejih nael in pravil, po katerih se ravnajo uitelji in

trenerji smuanja v Sloveniji pri opravljanju svojega dela v vzgojno izobraevalnem
procesu na podroju smuanja.

Vsak uitelj in trener smuanja mora svoje naloge opravljati v skladu s splonimi predpisi ter
splonimi moralnimi naeli in v skladu s pravili SZS. Pri svojem delu se mora ravnati po
dogovorjeni metodologiji in unem nartu zbora (ZUTS) in ohranjati ugled uiteljev in
trenerjev v nai drubi.

NALOGE IN ODGOVORNOST STROKOVNIH KADROV PRI VODENJU SKUPINE

PRED PRIETKOM SMUANJA JE VODJA SKUPINE DOLAN

- izbrati varno zbiralie;

- preveriti opremo teajnikov (poskrbi za odstranitev napak, e tega ne more storiti

sam, napoti teajnika na ustrezni servis opreme);

- seznaniti teajnike s programom vadbe (vadbeni sklopi in nain dela); obnaanjem

na smuiu (10 FIS pravil);

- izbrati ustrezen teren za vadbo (glede na vremenske razmere, prilagojen znanju

najslabemu teajniku v skupini);

- poskrbeti pred prietkom smuanja za ustrezno ogrevanje (igrice, gimnastine

vaje) za dvig funkcionalnih sposobnosti.

MED POUEVANJEM SMUANJA JE VODJA SKUPINE DOLAN

- nain pouevanja prilagoditi znanju teajnikov in snenim ter drugim razmeram na

smuiu;

- teajnika, ki v znanju bistveno zaostaja za drugimi lani skupine, je treba premestiti v

drugo skupino, e to ni mogoe, mu uitelj mora doloiti take vaje, ki ustrezajo
njegovemu znanju;
- skrbeti, da poteka smuanje varno (zaustavljanje na varnih mestih, poskrbeti za
oddih,..);

- skrbeti za varno in ustrezno uporabo inikih naprav.

VODJA SKUPINE JE DOLAN PREKINITI VADBO

- v neustreznih vremenskih in terenskih razmerah, ki zmanjujejo varnost smuanja

(gosta megla, mono deevje, gosto sneenje, hud mraz,);

46
 - ob utrujenosti lanov skupine in drugih okoliinah, ki onemogoajo varno smuanje
(alkohol, navelianost, popustitev koncentracije,);

- ob pokodbi lana skupine ali drugega smuarja, ki mu je potrebna pomo.

NALOGE IN ODGOVORNOSTI VODJE TEAJA

- vodja teaja je dolan na zaetku teaja napraviti preizkus znanja in teajnike razdeliti
v im bolj homogene skupine;

- organizator teaja je odgovoren za izbor kadrov (uiteljev) ter za njihovo strokovno in

moralno usposobljenost;

- optimalno tevilo teajnikov v posamezni vrsti je 8;

- vodja teaja se pred zaetkom vadbe dogovori z vodji skupin kje bo potekala vadba in
kaken bo progam dela;

- e vodja teaja opazi nepravilnosti pri delu skupine je na to dolan opozoriti vodjo
skupine (opozorilo naj bo diskretno, tako da ne krni ugleda uitelja pred teajniki).

NALOGE, OBVEZNOSTI IN POOBLASTILA NADZORNIKA NA SMUIU

Nadzornik ima naslednje pravice in dolnosti:

- izrekati opozorila, odredbe in navodila v skladu s tem zakonom;

- kot prekrkovni organ izdati plailni nalog osebam, ki jih zaloti pri prekrku iz 35.
lena Zakona o varnosti na smuiu, razen iz sedme alineje tretjega odstavka 24. lena tega
zakona;

- smuarjem prepreevati nevarne vonje in druga nevarna ali kodljiva dejanja, s katerimi
ogroajo ali povzroajo nevarnost za druge udeleence na smuiu;

- prepreevati oziroma prepovedati smuanje s pomanjkljivo ali okvarjeno opremo in

prepreevati smuanje smuarjem, ki ne upotevajo njegovega opozorila, odredbe ali navodila
ter v primeru nespotovanja njegovega ukrepa obvestiti policijo;

- o ravnanju smuarjev, za katere sumi, da smuajo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog
ali psihoaktivnih zdravil, obvestiti policijo;

- urejati gibanje oseb ob vstopu na smuie in izstopu z njega in ob vstopu na iniko

napravo in izstopu z nje;

- ugotoviti identiteto udeleencev nesre na smuiu in kriteljev po tem zakonu;

- odpravljati pomanjkljivosti na smuiu oziroma opozarjati upravljavca nanje;

- opraviti ogled nesree in o ogledu napisati zapisnik s skico in fotografijo;

47
- v primeru nesree, v kateri je prilo do hude telesne pokodbe ali smrti, zavarovati in
oznaiti kraj nesree, obvestiti reevalce in nuditi prvo pomo do prihoda reevalcev,
zavarovati sledove nesree, obvestiti policijo, pomagati policistu pri opravljanju ogleda kraja
nesree, poskrbeti, da so najbliji sorodniki obveeni o nesrei, poskrbeti za opremo in ostalo
premoenje pokodovanega in jo izroiti lastniku, sorodnikom ali pooblaeni osebi;

- obveati reevalno slubo in upravljavca o nevarnosti in nesreah na smuiu,

- nadzornik ali policist ima pravico smuarju prepovedati smuanje in odvzeti vozovnico za
isti dan brez povraila ali o tem obvestiti upravljavca smuia, ki preklie veljavnost
vozovnice in zagotovi prepoved nakupa nove za isti dan, vendar mora smuarju omogoiti
vrnitev v dolino, e vozovnica to omogoa.

OBVEZNOSTI IN PRAVICE STROKOVNIH KADROV DO ZUTS IN OO ZUTS-a

uitelj in trener smuanja mora nenehno vzdrevati in krepiti svoje motorine

sposobnosti;

skrbeti za neprestan razvoj, napredek in izpopolnitev tehnike alpskega smuanja;

izpopolnjevati mora tehnike in metodiko pouevanja;

vsakoletno izpopolnjevanje praktinega in teoretinega znanja na organiziranih

seminarjih (predsezonski in posezonski ISIA seminar, IVSI seminar,).

48
 SMUARSKA OPREMA IN PRIPRAVA SMUI
PRIPRAVA SMUI

S pravilno pripravljenimi smumi je smuanje bolj enostavno in bolj zabavno. Nabrueni in

zglajeni robniki nam dajejo boljo kontrolo nad smumi. Posebej pri smueh s poudarjenim
stranskim lokom s poudarjenim stranskim lokom lahko obutimo veliko razliko med
pripravljenimi nabruenimi in nepripravljenimi nenabruenimi robniki. Zelo pomembno je, da
so smui primerno namazane., saj nam tako omogoajo boljo drsnost. Prednost nabruenih in
namazanih in nabruenih smui je, da gredo lepo in tekoe v zavoj, v zavoju njen oprijem ne
popua ter na ravnih odsekih proge dobro drsijo.

Smui se lahko uredi strojno ali rono. Strojno se najpogosteje ureja v smuarskih servisih,
kjer stroji urejajo drsno ploskev, robnike ter na koncu smui e namaejo in spolirajo. Doma
pa si lahko rono sami pripravimo smui, s primernim specializiranim orodjem. Postopek
urejanja smui pa je v obeh primerih enak.V nekaj korakih bomo predstavili osnovno pripravo
smui. Najprej je potrebno smui nabrusiti, za tem pa sledi e mazanje oz voskanje. Za lajo
in bolj varno pripravo smui uporabite se uporablja posebne primee.

Smui urejamo v naslednjem vrstnem redu:

ienje drsne ploskve

popravilo drsne ploskve

bruenje robnikov

voskanje drsne ploskve

odstranjevanje voska

krtaenje

poliranje

2 UREJANJE DRSNE PLOSKVE

2.1 ienje drsne ploskve
Prvi korak pri pripravi smui je ienje drsne ploskve. Oistimo jo s primerno krtao
ali pa s posebnim istilom, ki ga razprimo po drsni ploskvi iz zbriemo s krpo. S tem z
drsne ploskve odstranimo umazanijo, ki je na smuko prila med smuanjem ali
prevozom.
2.3 Popravilo drsne ploskve

49
Nemalokrat med smuanjem povozimo manje ali veje kamne, vejice, ki na drsni ploskvi
pustijo sledove. Zareze v drsni ploskvi zalijemo s posebnimi sveicami. Nato odstranimo odveno
maso in zravnamo z brusnim papirjem.
3 BRUENJE ROBNIKOV

BRUENJE ROBNIKOV DRSNE PLOSKVE

Robnike smui je potrebno abrusiti z drsne ploskve za 0,5-1. To storimo ob prvi pripravi
smui, kasneje samo poliramo praske z diamantno pilo ali brusnim kamnom.pokodb e
robnika smui ne nabrusimo z drsne ploskve, potem so smui lahko agresivne, nemirne in
teje vodljive, saj robnik (pre)hitro zagrabi.

3BRUENJE STRANSKEGA ROBNIKA

Stranski robnik brusimo pod kotom 90,89, 88 ali 87. Za zaetnike se priporoa 89 za
bolje smuarje pa 88 ali 87. Najprej je potrebnose odstraniti fenol stransko plastiko ali
kovino, ki nam prepreuje bruenje pod pravilnim kotom. Nato pa nabrusimo robnike smui s
pilo in primernim kotnikom,. obstajajo pa tudi e razna elektrina orodja za bruenje smui.

50
3GLAJENJE ROBNIKOV

Ko so smui nabruene s pilo, imajo t.i. iglo, ki jo je potrebno zgladiti.Na koncu je

potrebno robnike e zgladiti, kar lahko naredimo z diamantno pilo ali keraminim kamnom. Z
glajenjem odstrnimo iglo, ki se ustvari ob bruenju robnika. Robniki tako ostanejo dlje asa
ostri.

51
Opozorilo: Pri glajenju robnikov, moramo paziti da diamantno pilo ali keramini kamen
drimo vrsto v rokah. En zdrs, diamantne pile ali keraminega kamna, preko robnika nam
lahko popolnoma unii robnik in ves postopek od bruenja do glajenja moramo ponoviti.
Poleg tega pa se lahko e poreemo po4 MAZANJE OZ. VOSKANJE SMUI

4.1. NANAANJE VOSKA

Kot prvo je potrebnoNajprej izbrati izbremo primeren vosek glede na temperaturo snega.
Nato z likalnikom nakapljamo vosek po drsni ploskvi in ga zalikamo vanjo. Ko se maa
ohladi, jo s plastinim strgalom postrgamo in na koncu e skrtaimo.

4.2 ODSTRANJEVANJE VOSKA

Ko se maa ohladi, jo z ostrim plastinim strgalom odstranimo.

52
 Opozorilo: Pri nanaanju mae, ter likanjem
le te, moramo paziti da z likalnikom ne segrejemo preve smuke. Lahko se zgodi, e preve
segrejemo smuko, da se lepilo med posameznimi plastmi zrahlja in s tem smuka izgubi
svoje vozne lastnosti.

4.3 KRTAENJE IN POLIRANJE

Ob koncu drsno povrino e z razlinimi krtaami, da odstranimo vso odveno mao in jo

zgladimo v drsno povrino smuke.

Obstaja pa tudi bolj enostaven nain mazanja. Gre za mazanje z voski v tekoini ali pasti, ki
jih ni potrebno likati, kot so mae v tekoini ali pasti. Vosek samo enakomerno nanesemo po
drsni ploskvi in na koncu zgladimo s krpico.

53
 NEVARNOSTI PRI SMUANJU V GORATEM SVETU
UVOD
Smuanje je izzivalen port, ki je lahko udi nevaren. Nevarnost pa se e stopnjuje, e
zapustimo urejena smuia in se podamo v visokogorje.

Skrb za nao varnost mora biti izpolnjena e pred odhodom v gore.

Poznati moramo temperature, vremensko napoved, debelino in sestavo snene odeje in

neneazdanje stopnjo osebnega smuarskega znanja.

Gorski svet, predvsem visokogorje je zelo poseben svet, ki ga treba spotovati. V njem
najdemo plazove, prepade, vremensko spremenljivost, ozebline, izgubo orientacije, To so
le primeri nevarnosti, ki se pojavljajo v tem prelepem svetu.

V svetu obstaja veliko publikacij in propagandnega materiala, ki smuarje sili v to, da ne

zapuajo urejenih belih strmin. Najve take propagande je na smuiih zdruenih narodov.
Po drugi strani proizvajalci smuarke opreme projektirajo smui, ki najdejo svoj naravni
habitat ravno v svee zapadlem snegu. Tudi marketinka politika vodi smuarje v trend
54
prostega sloga, ki narekuje ljudem zapuanje urejenih smui, skoke ez skale in vijuganje
po strmih nedotaknjenih pobojih. Kakor smo e omenili v mnogih amerikih publikacijah
pie, da zapuanje urejenih smui je smrtno nevarno.

To propagando izvajajo, ker se na neurejene proge podajajo ljudje, ki niso dovolj izkueni.
Velikokrat se v amerikih revijah prebere stavek; smuanje izven urejenih smui je strogo
prepovedano, ker je to preve nevarno e se vam tam karkoli zgodi niti reevalci ne bodo
morali do vas. Poleg tega bo reevanje zelo dragi in samoplaniko. Lahko bo trajalo ve dni
in lahko se bo e kateri od reevalcev pokodoval. Vseeno e elite to poeti bodite
pripravljeni na vse, ker je koda izgubiti prilonost smuanja po sveem priu.
vir: www.wintersports.com.

Nevarnost portov, ki se dogajajo v naravi je imanentna. Stopnja nevarnosti pa naraa premo

sorazmerno s asom, ki ga preivimo v goratem svetu. Najveja nevarnost med smuanjem v
goratem svetu je plaz. V to temo se bomo poglobili v nadaljevanju.
Mraz je eden izmed lovekovih velikih sovranikov.

Naslednji velik problem, ki se pojavlja pri obisku goratega sveta je orientacija.

Pokodbe so tema, ki ima svoje predavanje, vendar je smiselno nekaj povedati tudi o njih, kot
o posledici povrnega ravnanja v gorah.

Po otvoritvi smuarske sezone se na bele strmine poenejo mladi, stari izkueni in neizkueni
smuarji.

V lanskem letu so na italijanskih smuiih reevalci pomagali 13.15 pokodovancem v

povpreju 87 na dan. Statistika govori, da najnevarneje ure so od 11.00 do 13.00h. Najve
nesre je bilo zaradi trka dveh smuarjev. Najvekrat so v nesrei udeleeni moki med 24 in
30 letom.

Nesrea se v goratem svetu lahko zgodi kot posledica razmer v goratem svetu, zaradi vpliva
okolja na telesno poutje smuarja, nesrea zaradi razmer na smuiu, nesrea zaradi
opreme.

Nesrea kot posledica razmer v gorah

V naslednjih vrsticah si bomo ogledali glavne razloge zaradi katerih lahko pride do nesree
med smuanjem v goratem svetu.

55
 - Megla zmanjana vidljivost, oteena orientacija in vidljivost terena
- Veter odnaa sneg, gradnja opasti, zameti ustvarja pogoje za trganje plazov.
- Nizka temperatura podhladitve, ozebline, zmrzline, obutno zmanjana telesna
odpornost, prizadeta gibljivost miic in sklepov. Pri podhladitvi gre za znianje
telesne temperature pod 35 C. Ta vrsta je e posebej nevarna za izrpanega smuarja.
- Zviana temperatura nane trdnost snene odeje, kar otei smuanje in posledino
pripomore k veji porabi energije.
- Razgibanost zemljia je lahko usodna predvsem za tiste smuarje, ki se brez
podrobnejih informacij o terenu podajo iz urejenih smui. Tam jih lahko priakajo
prepadi, grape, strmine, neprehodne ruevine

Nesree zaradi vpliva na telesno poutje

- Viinska bolezen pojavi se e na viini 1500 m spremljana je z vrtoglavico,

slabostjo
- Vpliv pomanjkanja kisika - mono zmanja vzdrljivost smuarja. Miievje ni ve
zmono prenesti takih naporov. V najhujih primerih je smuar onesposobljen
usklajenega delovanja gibov in misli. Lahko nastopijo tudi kratkotrajne motnje
zavesti.
- Opekline in snena slepota. nepotrebna izpostavljenost in pomanjkanje ustrezne
zaitne opreme lahko pripelje do hudih opeklin izpostavljenih povrin koe.
Potrebna je tudi uporaba kvalitetnih sonnih oal, s pravimi filtri. Pri uporabi
nekvalitetnih oal se zenica v oesu raziri, vendar veliko kodljivih arkov prodre v
oko in v najhujih primerih povzroi sneno slepoto.

Nesree zaradi opreme

- Tudi oprema je eden od pogostih vzrokov nesre. e primerjamo ne-servisirano

smuko z avtomobilom z obrabljenimi gumami nam je hitro jasna primerjava. Na
urejenih progah je to eden zelo pogostih vzrokov nesre, ki bi se ga dalo z malo
pametne propagande v veliki meri odpravit.

V primeru smuanja izven urejenih smui pa je najbolja uporaba irih smui, ki

nam omogoajo ve kontrole nad smuanjem.

NEVARNOSTI V GORATEM SVETU

Nevarnosti lahko razdelimo na dve veliki vrsti in sicer na subjektivne nevarnosti in na

objektivne nevarnosti. Objektivne nevarnosti so vzrok naravnih posledic, medtem ko
subjektivne nevarnosti so posledica loveka samega. Potrebno je vedeti, da obe sferi

56
nevarnosti niso tako striktno loeni kot zahteva splono razdeljevanje. Velikokrat se
nevarnosti pojavljajo v soodvisnosti in kot posledica

Zaradi lajega sporazumevanja smo torej razdelili nevarnosti na objektivne (vzroke naravnih
posledic) in subjektivne (ki so posledica delovanja loveka na naravo).

Za smuarje najvejo nevarnost v goratem svetu predstavlja plaz. Ob izgubi orientacije lahko
nebogljeni smuar zaide v prepad. Lahko pride do pokodb zaradi slabe vidljivosti.
Ostale nevarnosti v goratem svetu so ledenike razpoke, opasti, divjad

Oprema

Preventivo lahko zagotovi e ustrezna oprema. Lahko bi rekli, da so nekateri kosi opreme
nujno potrebni pri smuanju v visokogorju. Med slednje vsekakor tejemo olno. To je
radijski oddajnik ki skrbi za lokalizacijo zasutega smuarja pod plazom.

Pri smuanju v goratem svetu je obvezna navzonost sonde. To je teleskopska palica, ki slui
pri iskanju smuarja pod plazom. Smuarji imajo tudi zloljivo lopato in sicer ne zato, da bi
delali skoke , ampak pri reevanju zasutih prijateljev.

Vsi nateti in opisani pripomoki sluijo za reevanje, zabeljeno pa je, da bi se smuar

poslueval tudi rekvizitov za poveanje njegove varnosti. Med slednje tejemo seveda elado,
itnike, ki se vstavijo pod pokrivalo in itijo vitalne dele in sklepe, ter najnoveje
pripomoke za varnost. Slednji se imenujejo air bagi . To so zrane vree, ki smuarju pri
hudem padcu obvarujejo vrat in glavo.

Predvsem, e zapuamo urejena smuia nam lahko zelo prav pride zemljevid s kompasom
in GPS naprava. Najvekrat vemo kje smo startali, zaradi slabih vremenskih pogojev (megle,
snega), pa v goratem svetu se ni teko izgubiti, zato je najbolje, da si pomagamo e z drugimi
instrumenti.

Opremljeni moramo biti odlino tudi zato, da se uspeno borimo proti mrazu.
Najbolje bo e se bomo oblekli veplastno, saj na tak nain bomo lahko po potrebi slekli
odvene kose opreme in poskrbeli za optimalno pokrivalo oz. temperaturo.

e pa se zgodi da je v goratem svetu res velik mraz nam veplastna obleka zelo prav pride.
Topel zrak, ki se zadruje med plastmi naih oblek se segreje in slui kot izolacija naemu
telesu.

Pravilna uporaba opreme

57
Da bi oprema res pomagala smuarjem mora biti pravilno uporabljana. Denimo olna mora
biti nameena na prsni ko smuarja pod bundo. Delujoa olna oddaja radijski signal, ki ga
je na mo lokalizirati z drugo delujoo olno. S takim poetjem iemo izgubljene smuarje
pod plazovi.

SNEG IN VRSTE SNEGA

Sneg je padavina, ki nastane v oblakih nastaja iz ledenih kristalov, ko je zrak zasien z vodno
paro pod 0C temperature. Tedaj vodna para sublimira (takoj preide v trdo stanje). e je
sublimacija postopna, ledeni kristali dobivajo ve ali manj pravilno obliko, se pri padanju
spajajo in tako nastanejo sneinke. Ledeni kristali rastejo tudi na osnovi razlinih hitrosti
padanja. Veji kristali so teji in padajo hitreje in pod sabo pobirajo manje, poasneje
padajoe ledene kristale. V gorah vsako zimo pade ve sneg kot v niinah, saj je v gorah
hladneje. e so v sneni odeji plasti le rahlo povezane, potem se ob motnji zgornja plast
odtrga in zdrkne po poboju navzdol. Plaz uniuje vse pred seboj, lahko polomi drevje, porui
hie, zasuje ceste in seveda ogroa loveka ivljenja.Med sneenjem pogosto piha veter in
prenaa sneg. Tam kjer je veter moan, sneg odnaa, v zavetrju pa ga odlaga. Tako nastajajo
zameti snega. Zametom na pobojih reejo kloe, taknim, ki se kot balkoni pojavijo na
grebenih, pa opasti. Kloe so pogosto slabo povezane z podlago.

Vrste snega

Sneg delimo na stari sneg (ko je sneg e polean) in na novi sneg (sneg, ki je ravnokar padel
na podlago).

Vrste novega snega

- Juni sneg - vlaen sneg, ki pada v vejih delcih pri temperaturi blizu ledia
- Pri - suh sneg, ki pada ob mrzlem vremenu v sneinkah
- Puhec - najlaja oblika pria (brezvetrje in hud mraz)
- Povrinski sre - ledeni kristali, ki se ob mrzlih noeh pojavijo na povrini snega

Vrste starega snega

- Kloa rahlo do zelo trdo sprijet sneg

- Poled ledena prevleka na povrini snene odeje
- Sren trda snena skorja (se pri hoji ne predira)
- Osrenica tanka plast srena, ki se predira
- Srenec ulean, debelozrnat sren

58
 - Globinski sre ledeni kristali, ki ob mrazu zrastejo v posameznih plasteh snene
odeje
- Firn Zelo star sneg

PLAZ

Plaz je sneni kumulus, ki se pomika po goratih pobojih v raznih vrstah in oblikah.

To je najveja nevarnost pri smuanju v goratem svetu.

Kakor smo e v prej povedali so to nevarnosti, ki jih pripisujemo naravnim pojavom,

statistino gledano pa lahko slednji pojav pripiemo drugim smuarjem, kamnitemu plazu,
ivalim, ali zgolj napani interpretaciji podatkov o vremenu

Vrste plazov

Razdelimo jih lahko glede na globino odtrgane snene podlage. Tako imamo vrhnje in talne.
Vrhnji nastopi takrat,ko se snena podlaga e ne sprime. V dolino zgrmijo samo vrhnje plasti
snene podlage. Drugae pa je pri talnih. Ta je nevarneji saj je sneg e sprijet in zelo teak.
Kumulus snega zgrmi v dolino do take mere, da tla pogledajo izpod snene podlage.

Nikakor smuarjem ne pomaga veter, ki unii kristale snega, tako da prenaa sneg in na vrhu
snene podlage povzroi nastajanje trde skorje. Ravno te skorjasti plazovi so najnevarneji,
ker so najteje predvidljivi. e posebej pogosti so v temperaturno spremenljivih okoliinah.
e je teren po katerem smuamo podvren plazovitosti je za mehanino sproitev dovolj le en
smuar ali divja ival.

e pa razdelimo plazove glede na sestavo snega pa imamo:

- Plazove nesprijetega snega. Prav taki se radi veinoma trgajo sami, saj lovek na s
svojo navzonostjo bistveno ne vpliva na ravnovesje. Obmoje splazitve je tokasto,
nato pa se plaz stoasto raziri. Praviloma splazi le zgornja plast snene podlage.
Obstaja nevarnost zaduitve.

- Plazovi sprijetega snega. Plazove sprijetega snega pogosto sproi smuar, ki dodatno
obremeni ali prereejo sneno podlago. V sprijetem snegu se sile prenaajo na velike
razdalje, zato se plaz sproi e z gibanjem v izteku plazine.

- Vpliv vlanosti snega

Vlanost snega vpliva predvsem na hitrost gibanja plazovine. Plazovi suhega snega so
praviloma nekaj krat hitreji od plazov mokrega snega, kar zmanjuje monost uspenega

59
umika s plaznice. V pomladanskem asu pa so zelo pogosti plazovi junega snega. Ta vrsta
plaza je dokaj predvidljiva, ker se sproa vsako leto na istih pobojih v enakih obdobjih.
Poznamo tudi suhe plazove, ki se pojavljajo takoj po sneenju:
- plazovi suhega nesprijetega snega
- plazovi suhega sprijetega snega
- plazovi vlanega nesprijetega snega
- plazovi vlanega sprijetega snega

Mehanizmi proenja

Lahko se pojavi zaradi mehanskih razlogov, zaradi metamorfoze snene podlage, zaradi
naklona gorskih sten, zaradi temperature in zaradi vetra.

Najvekrat se lahko pojavi v zimskem in pomladanskem asu. Redko smo lahko pria temu
dogodku poleti-zgolj v visokogorju.

Dejavniki, ki vplivajo na sproitev plaza so; lastna tea smuarja, gibanje v nevarnih predelih,
veter, sneenje, opasti.
Poznamo spontano proenje plazov. Ta nastopi, ko je snena podlaga preteka in laz povsem
sam zgrmi v dolino. Druga monost pa je sproitev pod obremenitvijo. Najvekrat je za
obremenitev kriv lovek. lovek ko stoji je obremenitev. Obremenitev se povea za 100 % ko
smuar naredi zavoj. e pa smuar pade e obremenitev na sneno podlago tirikrat povea.

Posebno nevarnost lahko predstavlja tudi veter. S svojim delovanjem in prenaanjem snega
lahko na izpostavljenih mestih nanese doloeno koliino snega. Tako nastajajo opasti, ki
nakazujejo nevaren odsek smuarske smeri. Predvsem na zavetrni strani lahko se celotna
opast odlomi in zgrmi s smuarjem v dolino.

Preventiva

Pri preventivi lahko najve postorimo sami. zavedati se moramo, da so letni asi, ko so
plazovi pojavi, ki so zelo pogosti. Predvsem pomladi in pozimi po sneenjih je plaz kar
pogost pojav v visokogorju. Takoj po sneenju sneg, ki se usede na podlago zane svojo
spremembo. Pojav se imenuje snena metamorfoza, slednja pomaga pri utrjevanju snene
podlage.Med tem procesom se lahko pojavi plaz. Predvsem pozimi bo zaradi trajno nizkih
temperatur ta proces poteka zelo poasi, kar e dodatno vzpodbudilo nastajanje plazov.
Nevarnost lahko traja veliko dni po sneenju. Vija temperatura, pa deluje obratno. Pomaga
pri spojitvi novejih snenih plasti s starejimi, kar dodatno pospei proces strjevanja snene
podlage. Nevarnost v tem primeru ne traja ve kot cca. 3 dni po zadnjem sneenju.

60
Ve snega pade, veja je nevarnost snenih plazov. e trideset centimetrov novo zapadlega
snega je lahko usodnih. Naslednji dejavnik, ki vpliva na proenje plazov je strmina goratih
poboij. Najnevarneje strmine so od 28 do 45.

Test snene oddeje

Ocenimo lahko nevarnost z norveko metodo. Z lopato zasekamo priblino 20 cm iroko

vertikalno v sneg. Pri preskusu trdnosti zasekamo elno in zadnjo ploskev zasekamo
pravokotno glede na naklon snene odeje. Nato stranske ploskve zasekamo vertikalno.
Globina profila mora biti najmanj 1 meter.

Odstranimo nov sneg. Pomembno je, da je mesto preizkusa na obmoju gibanja.

Nato namestimo dralo palice in potegnemo plast po plast proti sebi. Ta metoda je V tem
tekstu podana zgolj kot informacija. Za verodostejen test se je potrebno nasloviti na
usposobljen kader.

Preventiva pred plazovi

Smuarji naj se ne bi podajali na snene strmine, izven urejenih smui takoj po sneenju.
Predvsem ko sneenje prekorai viino 30 cm. Posebej nevarno pa je smuanje po sneenju z
viino 50 cm sveega snega. e pa s sneenjem piha moan veter je e 20 cm snega lahko
nevarnih za plazenje snene odeje.

Paziti morajo pri smuanju na pobojih strmejih od 28. Vedno je potrebno imeti obvezno
opremo. olna mini oddajnik radijskega signala, ki neprestano oddaja radijski signal. Na tak
nain je mogoe v najkrajem monem asu najti pokodovanega smuarja.

ZAKONODAJA

V Sloveniji ni zakona, ki bi natanno obravnaval smuanje izven organiziranega smuarskega

prostora.

Obstaja Zakon o varnosti na smuiu (ZVSmu), ki ureja vsa pravila v skladu z dogajanjem
na smuiih. Slednji pa se ne ukvarja s smuanjem izven organiziranega smuarskega
prostora.

61
Upravljavca smuia ne obvezuje za kakrenkoli odgovornost e mi smuamo izven meja
urejenih smui. Prepoveduje smuanje izven prog, po neurejenem smuarskem prostoru in
vplivnem obmoju proge.

Sklicujemo pa se lahko na Zakon o gorskih vodnikih (ZGV), ki obravnava profesionalno

vodenje ljudi na turnih smukih. V kolikor pride do nesre pri smuanju ez drn in strn, je
lahko smuar kazensko ali civilno odgovoren okodovancu oz. po odkodninskih dolobah
Obligacijskega zakonika!

62
VZROKI NESRE IN POKODB IZVEN UREJENIH SMUI

V zgornjih vrsticah smo omenili, da najvekrat smuarji sproijo sami plazove in so si sebi
najveja nevarnost. Najvekrat pa lahko to trdimo, ko se odpravljamo v gorati svet brez
ustreznega znanja o vremenskih razmerah, o tehniki smuanja o preventivi pred plazovi in z
nepopolno opremo.

Predpostavljamo primer,da nek odlien smuar, ki veliko ve o smuanju izven urejenih

smui vseeno planira obisk sveega prika naj se naj te pogoje resno pripravi.
Najbolje je a sledi desetim zapovedi, ki veljajo za vse obiskovalce goratega sveta:

1. Nikoli sami. e smo v drubi, predvsem izkuenih smuarjev, ki poznajo situacijo v

goratem svetu naa monost preivetja v primeru nesree je veliko veja.
2. Kondicijska pripravljenost. Izbor smuarskih povrin,ki ustrezajo naemu
tehninemu znanju in telesni pripravljenosti. Fizina in kondicijska pripravljenost
veliko pripomoreta k reevanju iz doloenih situacij.
3. Oprema. Pri smuanju na urejenih progah je zelo pomembna ustrezna oprema. Toplo
in vodi neprepustno oblailo. Ustrezni smuarski evlji in ustrezne smui z
nabruenimi robniki. Pri smuanju izven urejenih smui pa je nujna oprema sonda, ki
nam pomaga pri iskanju ponesreenca, olna, ki je elektrina naprava za orientacijo in
iskanje smuarjev pod sneno podlago. Nenazadnje pa moramo imeti v nahrbtniku tudi
zloljivo lopato, ki nam bo pomagala pri odkopavanju ponesreenega smuarja.
4. as portnega udejstvovanja. Slabo vreme je najvekrat zgoeno v najtoplejih urah
dneva, ravno zato je rana ura najbolja ura. V primeru slabega vremena se tudi
orientacija smuarja poslaba.
5. Javljanje informacij. Zelo uporabna metoda je javiti nao smer smuanja nekomu, ki
ostane na progi. Na tak nain v primeru nesree lahko reevalci prej pridejo do
ponesreencev.
6. Znanje smuanja. To je zelo pomembna toka, saj se v najve primerih nastopi
nesrea, ko ljudje precenjujejo svoje sposobnosti in svoje znanje.
7. Prehrana Zelo je pomembna hidratacija telesa. Pomembno je veliko piti, ker med
smuanjem telo izgubi velike koliine vode in soli. Pri pitju doktorji medicine
priporoajo veliko izotoninih napitkov, ki telesu vrnejo izgubljene minerale in soli.
8. Aklimatizacija. Ko loveko telo se povzpne nad 2000m je za nekatere potrebna
aklimatizacija oziroma prilaganje telesa na okolje, ki vsebuje manj kisika.
9. Nevarnosti. Najbolj pogosta nevarnost pri smuanju izven urejenih smui so plazovi.
Pomembno je posamezno prekanje nevarnejih predelov. Smuar, ki preka nevarno
obmoje si odpne nahrbtnik in im hitreje preka poboje.

63
 10. Vreme. Dobro je vedeti kakno bo vreme v prihodnjih dneh in kakno je bilo v
prejnjih dneh. Na tak nain lahko ugotovimo kakna je sestava snega in kolikna je
nevarnost plaz

Praktini primer

Spodnja slika prikazuje prehod preko nevarnega grla. Pdo slednjo imamo opisan postopek
obnaanja ob sproenju snenega plaza.

Ob zasutju

Zanimivo je dejstvo da v 90% primerih je plaz sproen s strani pokodovancev istega plaza.
Najvekrat se plaz sproi med prekanjem poboja. S pametnim ravnanjem in z kankom ve
znanja bi se nesree lahko predvidelo.

Statistika nam pa tudi govori, da poredko pokodovanec preivi. Zato je zelo pomembna
pouenost o plazovih. Priporoa se zbiranje informacij o plazovih na radiu, televiziji, asopisu
in na internetu.

e se lotimo prekanja nevarnega poboja se tega lotimo v daljih presledkih. Na tak nain
morebitni plaz zasuje le enega smuarja, drugi mu lahko pomagajo.

64
Dobro vzeti si daljo pobarvano vrv, ki slui kot marker v plazu.

Smui, palice in nahrbtnih so pravcata sidra med plazom, zato spustimo varnostne vrvice na
palicah in smueh. Nahrbtnik odpnemo in si ga nadenemo le z eno naramnico.
Vedno opazujmo dogajanje nad in pod nami. V primeru plaza zanimo mahati z okoninami
in poskuamo priplavat diagonalno na obrobje plaza.

Kdor je v plazu, mora se poskuati reiti vseh rekvizitov, ki jih ima na sebi. Smuar mora
drati zaprta usta in se poskusiti obesiti na drevesa, grmievja Ob ustavljanju plaza naj se
smuar z rokami pred obrazom poskua im bolj odriniti, na tak nain pridobi nekaj
dragocenih kubinih centimetrov zraka.

e pa zasuje prijatelja poiemo varno mesto za opazovanje dogajanja. poskuamo spremljati

tok plaza in smuarja v njem. Nemudoma obvestimo gorsko reevalno slubo.

Pregledati moramo na hitro plazovino. Posluimo se vseh rekvizitov, ki jih imamo s seboj
(olna, sonda, lopata). e pokodovanca najdemo mu nudimo prvo pomo.

65
 OSNOVE POSTOPKOV RAVNANJA OB NESREI
TER PRVA POMO NA SMUIU
PRVA POMO

Prva pomo pomeni neposredno zdravstveno oskrbo, ki jo dobi pokodovanec ali nenadno
oboleli na kraju dogodka in imprej po dogodku. Opravimo jo s preprostimi pripomoki in z
improvizacijo in traja toliko asa, dokler pokodovanec ali oboleli na dobi ustrezne strokovne
pomoi.

Nujna medicinska pomo (NMP) pomeni izvajanje nujnih ukrepov zdravnika in njegove
ekipe pri osebi, ki je zaradi pokodbe ali bolezni neposredno ivljenjsko ogroena ali ki bi
glede na bolezenske znake v kratkem asu lahko postala tako ogroena.

Najpomembneje je, da ugotovimo, ali so potrebni takojnji ukrepi za ohranjanje ivljenja in

ali gre za hude, smrtno nevarne pokodbe ali bolezni. Nart nujnega ukrepanja vsebuje 5 tok:

1. V - varnost;
2. O - odzivnost;
3. D - dihalna pot;
4. D - dihanje;
5. O - obtok.

Temu sledi pregled, s katerim poskuamo odkriti stanja, ki prizadetega ivljenjsko ogroajo in
lahko pripeljejo do srnega zastoja: nezavest, ok, pokodbe glave, prsnega koa, trebuha ali
medenice.

ZAETNI PREGLED

Po oceni zgoraj navedenih tok sledi zaetni pregled prizadetega, s katerim odgovorimo na
dve pomembni vpraanji:

- Ali je stanje prizadetega dovolj resno, da je treba obvestiti slubo NMP, ali ga napotiti
k zdravniku?
- S kaknimi ukrepi lahko prizadetemu pomagamo in prepreimo poslabanje stanja?

Vsakega prizadetega zanemo obravnavati enako, da ne spregledamo pomembnih in ivljenje

ogroajoih stanj. e teh stanj ali teav ni, nadaljujemo z ugotavljanjem manj pomembnih in
manj nevarnih teav.

Zaetni pregled napravimo pri vseh pokodovancih, ki nimajo srnega zastoja. Pri tistih, ki
imajo srni zastoj, takoj izvajamo temeljni postopek oivljanja (TPO). Prizadetim, ki
nimajo srnega zastoja, e zelo preprosti ukrepi, kot so vzdrevanje prehodne dihalne poti ali
ustavitev krvavitve, lahko reijo ivljenje.

Preden zanemo z zaetnim pregledom, e poznamo stanje zavesti (odziven-neodziven),

prehodnost dihalne poti (dihalna pot je lahko prehodna ali ne), vemo, da prizadeti diha in da
krvni obtok deluje. Sedaj podrobneje ocenimo:

66
 - ZAVEST: buden, se odziva na besede, se odziva na boleinski draljaj, neodziven
- OCENA IN OSKRBA DIHALNE POTI: pri prizadetih, ki imajo moteno zavest, je
najpogosteji vzrok zapore dihalnih poti jezik, ki zdrsne nazaj in zapre dihalno pot.
Dihalno pot moramo takoj sprostiti s tem, da glavo zvrnemo nazaj in dvignemo brado.
Po konanem pregledu ponesreenca namestimo v poloaj za nezavestnega.
- OCENA DIHANJA: Za natannejo oceno dihanja moramo opazovati prsni ko, zato
je najbolje, da razpnemo zgornji del obleke. Opazujemo dviganje in spuanje
prsnega koa, ali je enakomerno na obeh straneh, hitrost dihanja, uporaba pomonih
dihalnih miic, vidne pokodbe. Prizadeti, ki je v dihalni stiski, nemudoma potrebuje
strokovno pomo, da mu zagotovi dodatni kisik in nadaljno oskrbo.
- OCENA KRVNEGA OBTOKA: Tukaj iemo zunanjo krvavitev in znake oka.
Zunanjo krvavitev takoj ustrezno zaustavimo. Znake oka ugotavljamo s pregledom
koe, ali je bleda, hladna in potna. Tudi ob oku prizadeti potrebuje strokovno pomo.

Kadar ima prizadeti teave z vzdrevanjem prehodne dihalne poti, teave z dihanjem, mono
krvavi, je v oku ali ima moteno zavest, moramo takoj poklicati nujno medicinsko pomo!

Pri dajanju prve pomoi se vedno drimo enakega vrstnega reda:

1. Najprej se prepriamo, ali lahko prvo pomo damo varno.

2. Nato preverimo, ali so potrebni temeljni postopki oivljanja.
3. Kadar prizadeti nima srnega zastoja, preverimo ivljenjske funkcije, stanje zavesti, dihalne
poti, dihanje in krvni obtok.
4. ele nato se lotimo nadaljnjega natannega pregleda, s katerim poskuamo ugotoviti, ali
prizadeti potrebuje zdravniko pomo ali pa mu pri njegovih teavah pomagamo sami. Pri
huje prizadetih ali ivljenjsko ogroenih moramo vedno znova preverjati ivljenjske funkcije.

Ko prizadetega oskrbimo, ga namestimo v ustrezen poloaj:

- Poloaj za nezavestnega (boni poloaj)

- Dvignjeno vznoje (izguba veje koliine krvi)
- Dvignjeno vzglavje, upognjena kolena (pokodbe ali bolezni trebunih organov)
- Polsedei poloaj (pokodbe ali bolezni prsnega koa)
- Dvignjena glava (pri izolirani pokodbe glave), e gre za pokodbo obraza, je poloaj
za nezavestnega ali trebuni poloaj

KLIC SLUBE NUJNE MEDICINSKE POMOI

Kadar kliemo nujno medicinsko pomo, si pomagamo z naslednjimi vpraanji:

- Kdo klie?
- Kaj se je zgodilo?
- Kje se je zgodilo?
- Kdaj se je zgodilo?
- Koliko je ponesreencev in kdo so?
- Kakne so pokodbe?

67
 - Kakne so okoliine na kraju nesree?
- Kakno pomo potrebujemo?

NEZAVEST

Nezavest je zaradi nevarnosti zaduitve nujno stanje. e bolniku ali pokodovancu ne

pomagamo, se bo lahko zaduil, ker zaradi ohlapnosti miija jezik zapre dihalno pot. Vzrok
za motnje zavesti je lahko moganska kap, lahko je posledica pokodbe moganov ob udarcu
v glavo ali pa je posledica nekega stanja, ki povzroi moteno delovanje moganov.
Pokodovanega ali bolnega jasno in glasno ogovorimo ali ste v redu?, se ga dotaknemo in
stresemo ali uipnemo in pri tem opazujemo njegove odzive. Preden ga namestimo v poloaj
za nezavestnega, preverimo okoliine, e gre mogoe za pokodbo hrbtenice.

TEMELJNI POSTOPKI OIVLJANJA (TPO)

Po prenehanju dihanja in ustavitvi krvnega obtoka se v 10 - 15 sekundah pojavi nezavest in e

po 4 minutah neprekrvljenosti moganov nastanejo nepopravljive okvare moganov. S TPO
poskuamo podaljati as od nastopa srnega zastoja do nastanka moganske smrti in ravno ta
as odloa o uspehu oivljanja. Zato je pomembno nuditi pomo TAKOJ, saj so sekunde
lahko usodne.

NUJNA STANJA, KI LAHKO POVZROIJO SMRT

Vzrok za nenadni zastoj srca in dihanja pri odraslih so najvekrat :

- Motnje srnega ritma (fibrilacija),

Drugi , manj pogosti vzroki so e:

- Moganska kap
- Prometne in druge nesree
- Huda dihalna stiska (astma, druge pljune bolezni)
- Zaduitev
- Utopitev
- Zastrupitve (strupi, zdravila)
- Udar elektrinega toka
- Anafilaktina reakcija (zdravila, piki uelk)
- Podhladitev

Napredek tehnologije je omogoil razvoj prenosnih avtomatinih defibrilatorjev (AED) in jih

lahko uporabljajo tudi laiki, saj aparat sam analizira elektrino aktivnost srca in doloi
defibrilacijo ali pa je ne dovoli. Nameeni so podobno kot gasilni aparati na mestih, kjer se
nahaja veliko ljudi (nakupovalni centri, letalia, portni centri)

Vrstni red ukrepov - veriga preivetja je sestavljen iz 4 lenov:

1. Zgodnja prepoznava nenadne smrti in takojen klic NMP (112)

2. Zgodnji TPO (zunanja masaa srca in umetno dihanje)

68
 3. Zgodnja defibrilacija
4. Zgodnji dodatni postopki oivljanja

Vrstni red TPO

1. Zagotovimo varnost reevalca in prizadetega

2. Ocenimo stanje zavesti
3. e se NE odziva, glasno pokliemo: NA POMO in ga obrnemo na hrbet
4. Sprostimo dihalno pot tako, da zvrnemo glavo nazaj in dvignemo brado:

- Dlan poloimo na elo in s pritiskom zvrnemo glavo

- S konicama dveh prstov dvignemo brado
- Odstranimo samo vidne tujke iz ustne votline (zobno protezo, ostanke hrane)

5. e diha, ga poloimo v poloaj za nezavestnega in kliemo pomo (112)

e NE diha, kliemo pomo (112). e je reevalcev ve, poljemo nekoga, da poklie,
e smo sami, najprej pokliemo, nato takoj zanemo z masao srca in umetnim
dihanjem v razmerju (30 masa:2 vpiha)
e imamo na voljo prenosni AED, ga uporabimo.
e dajanje umetnega dihanja ni mogoe, izvajamo samo masao srca s frekvenco
priblino 100/minuto.

ZAPORA DIHALNE POTI

Kadar je ogroeno dihanje, moramo diagnozo ugotoviti na prvi pregled. Tedaj ni asa za
nikakrne druge terapevtske ali diagnostine postopke, ukrepati moramo takoj, zagotoviti
moramo dihanje. asa imamo le nekaj minut.
Loimo delno in popolno zaporo dihalne poti.
Delno zaporo dihalnih poti prepoznamo:

- prizadeti na vpraanje Ali se duite? odgovori z DA.

- lahko govori, kalja, diha
-
PRVA POMO pri delni zapori dihalne poti: spodbujamo prizadetega, da e naprej kalja!

Popolno ali ivljenjsko ogroajoo zaporo dihale poti prepoznamo:

- prizadeti na vpraanje Ali se duite? NE odgovori, lahko samo PRIKIMA.

- NE more govoriti ali mono kaljati
- poskusi dihanja so energini, a neuinkoviti
- med poskusi vdiha sliimo piske
- prizadeti je poten, bled ali modrikast v obraz

PRVA POMO pri popolni zapori dihalne poti:

- UDARCI MED LOPATICE

-postavimo se ob prizadetega in ga nagnemo nekoliko naprej

69
 -izvedemo 5 udarcev z dlanjo med lopatice
-po vsakem udarcu preverimo, ali se je zapora dihalne poti razreila

- HEIMLICHOV PRIJEM do 5 krat

Ta dva ukrepa izmenino nadaljujemo do razreitve zapore dihalne poti. e prizadeti izgubi
zavest, ga previdno poleemo in prinemo s TPO in pokliemo 112.

POSTOPEK V PRIMERU NESREE NA SMUIU

V primeru nesree na smuiu so strokovni kadri dolni pomagati ponesreenim v okvirih

svojega znanja in monosti.

Prvi pomagalec si mora najprej ustvariti pogoje za pregled pokodovanca in delo. Za pomo si
izbere najprimerneje osebe.

1. Ena oseba zavaruje podroje nesree tako, da vsaj 20 metrov od kraja nezgode, postavi
prekriane smui in z vidnimi znaki opozarja smuarje na monost naleta.
2. Druga oseba odstrani radovednee ali jih vsaj ustrezno oddalji.
3. Tretjo osebo poljemo, da obvesti odgovorne na smuiu in zdravnika, e to zahteva
situacija.
4. etrta oseba poskrbi za ostale udeleence, ki so z nami na teaju v skupini.

Dolnost prvega pomagalca je, da ostane ob ponesreencu in nadzoruje njegovo stanje do

prihoda zdravnika in pusti svoje podatke uradni osebi.

DOKUMENTACIJA O NESREI

Dokumentacijo o nesrei urejajo uradne osebe, ki so za to pooblaene (zapisnik o nesrei). V

zapisniku o nesrei na smuiu je treba navesti tone podatke o datumu in uri nesree,
podatke o zatrjevanem krivcu in drugih udeleencih nesree, ime proge in toen kraj nesree,
zapisati je treba izjave udeleencev, vidne telesne pokodbe, napraviti skico nesree in vnesti
tudi podatke o ravnanju udeleencev neposredno pred nesreo. Zapisnik shrani upravljavec
smuia, po en izvod pa se polje pristojni inpekciji in udeleencem nesree.

RANE

Rana je vsaka nasilna prekinitev koe ali globokih telesnih tkiv. To so lahko majhne
povrinske praske in odrgnine, pa tudi globoke rane. Vsem ranam je skupna krvavitev in
nevarnost okube, ker je vsak predmet, ki povzroi rano, okuen. Vrste ran so:

- praske in odrgnine
- vbodnine
- ureznine in vsekanine
- razpone rane (nastanejo pri delovanju tope sile)
- raztrganine
- zmekanine
- ugriznine
70
 - strelne rane
- odtrganine
- tujki v ranah

SPLONI UKREPI PRI OSKRBI RANE

Razlikovati je treba med:

- povrinskimi ranami (ne segajo skozi celotno debelino koe)

- globokimi ranami (segajo skozi koo v podkoje in mehka tkiva, kost in sklepe)

Pravilna prva pomo in nadaljnja oskrba rane sta odloilnega pomena pri pozneji
vzpostavitvi funkcije in dobrega estetskega doseka.

Prva pomo pri udarninah

Ravnamo se po kraticah PLOD (Poitek, Led, kompresijska Obveza, Dvig pokodovanega

uda).

PRVA POMO pri ranah

Pri dajanju prve pomoi pri ranah je pomembno, da:

- imamo iste in umite roke, ali uporabljamo rokavice

- ne dihamo v rano
- ne uporabljamo nobenih mazil, prakov in neznanih pripravkov
-
Povrinske rane izpiramo s hladno tekoo ali prekuhano vodo in jih zaitimo s sterilno gazo
ali obliem.

Pri vseh globokih ranah pa ukrepamo:

- prouimo mesto nezgode: poloaj, dostop, nevarnosti

- osnovni pregled pokodovanca: izkljuimo pomembne pridruene pokodbe in
obsene krvavitve, ki ogroajo ivljenje ali vodijo v hitro poslabanje zdravstvenega
stanja. Pri hudi zunanji krvavitvi je potrebno takojnje ukrepanje. Pri zastoju dihanja
in bitja srca (bolnik ne kae znakov ivljenja) zanemo s temeljnimi postopki
oivljanja. e je pokodovanec nezavesten, ga namestimo v poloaj za nezavestnega.
Pri premikanju vedno pomislimo na monost soasne pokodbe. Pri vejih ranah in
pokodbah, ki jih ne moremo oskrbeti, pokliemo 112.
- natanen pregled rane: pri bolnikih, ki niso ivljenjsko ogroeni, odkrijemo ranjeni del
telesa tako, da vidimo in pregledamo vso rano
- ustavimo krvavitev: kompresijska obveza ali pritisk s prsti prek sterilne gaze
- rano sterilno povijemo in imobiliziramo pokodovani ud
- obsenih ran, ki mono krvavijo, v prvi pomoi ne istimo, saj ienje lahko povzroi
e vejo krvavitev

71
 - e je v rano zapien kaken predmet, ga ne odstranjujemo, ampak rano povijemo in
predmet uvrstimo na mestu. Odstranjevanje takega predmeta lahko povzroi e hujo
krvavitev

e pokodovanec ali opazovalec omedli in se zgrudi, mu:

- dvignemo noge
- odpnemo ovratnik in pas
- na elo in vrat namestimo hladne obkladke
- nadzorujemo izraz pokodovanca, znake krvnega obtoka in dihanje
- izkljuimo morebitne udarnine in rane

KRVAVITVE

Krvavitev je izguba krvi iz obtoil. Obsenost in s tem nevarnost krvavitve doloata hitrost
iztekanja krvi in koliina izgubljene krvi. To pa je odvisno od tevila, tipa in mesta
pokodovanih il. Loimo zunanje in notranje krvavitve.

Zunanje krvavitve so vedno vidne in zato tudi lahko prepoznavne. Kri izteka iz telesa ali
telesnih odprtin navzven (usta, nos, nonica, danka, mehur).

Notranje krvavitve so skrite krvavitve v telesu, zato je prepoznavanje oteeno. Na zunaj je

najpogosteje vidna le modrica, krvavitev v notranjosti pa je lahko tako obsena, da se razvij
ok, pokodovanec umre, e krvavitve ne prepoznamo in ne pokliemo ustrezne pomoi.

PRVA POMO pri krvavitvah:

Najuinkoviteji nain ustavljanja zunanje krvavitve je neposreden pritisk na rano. To

storimo tako, da na rano pritisnemo s sterilno gazo ali povojem, isto krpo, celo s kosom
oblaila ali pa kar s prsti. Krvavitev v udih lahko zaustavimo tudi s pritiskom na podrono
arterijo, s imer glavno arterijo pritisnemo ob kost. Taka kljuna mesta so: pazduna arterija
(e krvavi iz nadlahti), nadlahtna arterija (e krvavi iz podlahti) in dimeljna arterija (e krvavi
iz noge).

Nato pokodovanca pomirimo in ga poleemo ali posedemo. e je mogoe in potrebno,

pokodovani del telesa dvignemo nad raven srca.

Pritisk na rano vzdrujemo tako, da prek rane namestimo povoj, lepilni trak ali trikotno ruto.
Tako obvezo imenujemo kompresijska obveza. Z njo ustavljamo krvavitve na glavi, trupu in
udih. Pri huje krvaveih ranah je treba kompresijsko obvezo preveriti vsakih 5 10
minut, da ni pretesna in na udi pod obvezo ne povzroa hujih motenj krvnega obtoka, zato
kontroliramo tudi srni utrip. e smo kompresijsko obvezo zavezali premono, lahko ud pod
obvezo v naslednjih minutah pomodri ali pa postane bled in hladen. e obveza prekrvavi,
gaze ali blazinice prvega povoja, ki neposredno prekriva rano, ne odstranjujemo. ez
obstojeo gazo namestimo drug povoj. Nikakor pa ne smemo zgolj dodajati obvezilnega
materiala na slabo nameeno kompresijsko obvezo, temve jo moramo popraviti in
zagotoviti ustavitev krvavitve.

72
Esmarchova preveza se uporablja izjemoma in v primerih, ko zunanja krvavitev ogroa
ivljenje in je ne moremo ustaviti z nobenim drugim postopkom, zlasti pri amputacijah.
Preveza na mestu pritiska okvari koo, miice in ivce in povzroa hudo boleino. Lahko
povzroi odmrtje uda, e je zavezana predolgo. S prevezo prekinemo pretok od mesta preveze
navzdol, zato je potreben hiter prevoz v bolninico (do 6 ur po pokodbi). Na kraju pokodbe
takoj pokliemo na pomo slubo nujne medicinske pomoi.

Pri obseni krvavitvi pokliemo zdravniko pomo in do prihoda zdravnika pokodovancu

ustavimo krvavitev z neposrednim pritiskom na rano ali podrono arterijo, imobiliziramo
pokodovani del telesa in pokodovanca namestimo v lee poloaj z dvignjenimi nogami. Ta
poloaj pa ni primeren pri pokodbah glave, vratu, hrbta, nog ali e pokodovancu tak poloaj
povzroa neugodje in boleine. Pokodovancu ne smemo dajati hrane ali tekoin. Ob njem
poakamo na prihod zdravnike ekipe. Pokodovanca tudi zavarujemo pred vremenskimi
vplivi.

OK

ok je nevarno dogajanje v lovekem telesu, pri katerem popua krvni obtok in z njim vse
ivljenjske funkcije. Brez ustrezne pomoi se ok pogosto kona s smrtjo.

Pri mnogih bolnikih v napredovalnem oku ni ve razviden osnovni vzrok, ker se zano
mehanizmi nastanka in odgovora organizma prepletati in hkrati prizadenejo ves organizem.
Uspena pomo in reitev iz oka iz zanesljive smrti je v zdravnikovih rokah, samo on lahko
odstrani vzroke oka. Preden pride zdravnik do okiranega, lahko sami ustavimo krvavitev in
bolnika namestimo v ustrezen poloaj in obseg pokodb (e je mogoe, naj lei na hrbtu s
privzdignjenimi nogami).

POKODBE SKLEPOV

Zvin je pokodba sklepnih vezi in ovojnice zaradi razmaknitve kosti v sklepu, pri kateri
ostane oblika sklepa po pokodbi nespremenjena (sklepni povrini sta v stiku).
Pri lajem zvinu se vezi nategnejo, vendar se ne strgajo, zato gibljivost sklepa ni omejena.
Pokodovanec navadno takoj po pokodbi obuti blago boleino. Postopno postane boleina v
predelu sklepa izraziteja, zlasti ob gibanju ali obremenitvi. Nastane blaga oteklina,
pokodovani predel je lahko pordel in topleji od okolice.

Pri hujem zvinu se deloma ali popolno pretrgajo vezi, vasih pokodovanci sliijo ali utijo
kot pok. Pokodovanec uti mono boleino. Oteklina je veja, nastane hitreje, gibljivost je
omejena in mono bolea. Zaradi pretrganja obsklepnih struktur se v sklep izlije kri, kar se
pokae s podpludbo.

Izpah je najhuja sklepno vezivna pokodba, pri kateri se iztegnejo, najpogosteje pa natrgajo
ali pretrgajo vezi in sklepne ovojnice. Pri izpahu ob nenadni ali preveliki obremenitvi sklepa
se vezi pokodujejo v takem obsegu, da se sklepni povrini povsem premakneta (sklepni
povrini nista v stiku).

Pri izpahu ima pokodovanec obutek, da se je kost premaknila iz normalnega poloaja v

sklepu. Navaja mono boleino, ki je e huja ob poskusu gibanja v sklepu. Opazna je
oteklina in podplutba. Izpah zanesljivo prepoznani po spremenjeni obliki sklepa, ki je
ukleen v nepravilnem poloaju. Tudi e oblika sklepa ni spremenjena, je bil lahko izpahnjen

73
in se nato sam namestil v prvotni poloaj. Pokodovanec ud navadno dri v nenavadnem
poloaju, kjer je boleina najmanja.

PRVA POMO ob pokodbi sklepov:

- zavarovati teren in poklicati reevalno slubo

- z udov snamemo ves nakit, ki bi lahko motil pretok krvi
- PLOD (Poitek - imobilizacija, Led - hlajenje, Obveza - stisnjenje, Dvig)

Da prepreimo nadaljnje pokodbe in zmanjamo boleino, je potrebno mirovanje in

imobilizacija pokodovanega sklepa ali uda v poloaju, ki pokodovancu najbolj ustreza.
Pokodovani sklep lahko pred tem povijemo, vendar tako, da ne povzroamo boleine in
ezmernega stiskanja. Hladimo z ledom prek tkanine (nikoli neposredno na koo
omrzline!). Hladimo 15 min z 10- minutnim presledkom. e je mono, pokodovani del
dvignemo 15 25 cm nad nivo srca. S tem zmanjamo ali prepreimo nastanek otekline in
zmanjamo oteklino in posledino boleino.

Izpaha nikdar ne poskuamo uravnati sami, ker lahko povzroimo hude boleine in dodatne
pokodbe mehkih tkiv, il in ivcev. Ob obsklepnih zlomih se lahko ob poskusu naravnave
premaknejo odlomki. Pokodovanju ne damo jesti ali piti.

e pokliemo ekipo nujne medicinske pomoi in bo ta predvidoma prila v kratkem asu,

imobilizacija ni potrebna. Pri vseh izpahih je potreben imprejnji pregled pri zdravniku, saj
odloeno primarno zdravljenje lahko vodi v slabe celjenje in trajne okvare sklepa.

POKODBA SKONEGA SKLEPA:

Zvin: predel skone sklepa je otekel. Pri hujih oblikah je vidna podpludba. Na spodnji ud
pokodovanec nekaj asa po pokodbi lahko stopi. e ne, moramo po misliti na zlom glenja
ali skonice, kar ugotovimo z rentgenskim slikanjem.

Izpah: je redek in navadno zdruen z zlomom glenja. Pojavi se velika oteklina, nepravilna
oblika glenja in povsem zavrta gibljivost. Pokodovanec ne more stopiti na nogo.

PRVA POMO: e pokodovancu ne povzroamo bolein, obuvalo sezujemo, sicer le

razveemo vezalke. Pokodovanega uda ne obremenjujemo. Sklep povijemo z elastinim
povojem, tako da ne povzroamo bolein in motenj prekrvavitve. Stopalo poloimo na
podlago, tako da je dvignjeno nad raven srca. Pokodovani predel hladimo z ledom prek
tkanine. Ob izpahu sklep dodatno imobiliziramo z opornico, ki naj sega od prstov do kolena.

POKODBA KOLENSKEGA SKLEPA:

Zvin: koleno je oteklo, na pritisk bolee, gibljivost je omejena in bolea. Pretrganja stranskih
vezi se kaejo z odpiranjem sklepne pranje na strani pretrgane vezi pri poskusu gibanja
goleni. Pokodbe krinih vezi vodijo v sprednjo in/ali zadajnjo nestabilnost kolena. Pokodba
meniskov se najpogosteje kae z ukleenjem v rahlo skrenem poloaju in nezmonostjo
iztegnitve kolena. Pri pokodbah notranjih struktur kolena zelo pogosto nastopa veja ali
manja krvavitev v sklep.
Izpah: je redka pokodba in nastane pri delovanju velikih sil na koleno. Vidna je spremenjena
oblika sklepa, velika oteklina, huda boleina in povsem zavrta gibljivost.
74
PRVA POMO: ne obremenjujemo pokodovanega uda. Koleno povijemo z elastinim
povojem, tako da ne povzroamo bolein ali motenj prekrvavitve. Koleno podloimo, da je
dvignjeno nad raven srca. Zanemo hladiti z ledom preko tkanine. Pri hujih pokodbah ali
izpahih je potrebna imobilizacija z opornico, ki naj sega od glenja do kolka.

POKODBA SKLEPOV PRSTOV:

Izpah in pretrganje stranske vezi na mezinevi strani v sklepu med dlannico in blinjim
lenkom palca je pogosta pokodba pri smuanju (smuarski palec).

PRVA POMO: nujno odstranimo ves nakit zaradi otekline, zardi motnje prekrvavitve. Pri
izpahih je treba vedno preveriti, ali pokodovanec prst normalno uti in ali je prst normalno
prekrvavljen. Sledi imobilizacija (lahko tudi ve prstov skupaj) z opornico, ki naj sega do
komolca, in hlajenje. Roka naj poiva v trikotni ruti s prsti nad ravnijo srca. Nastanek otekline
prepreimo s hlajenjem. Zdravljenje v hujih oblikah je operacijsko. Pomemben je pregled pri
zdravniku, saj je kirurko zdravljenje takoj po pokodbi najuspeneje.

RAMENSKI SKLEP:

Izpah v ramenskem sklepu lahko nastane pri padcu na odroen zgornji ud ali ob lovljenj ob
padcu v globino. Vzrok je lahko tudi nasilen izteg roke nad glavo ali delovanje neposredne
sile na zgornji del nadlahtnice.

Viden je znailen dvojni obris rame. Tipna je prazna aica ramenskega sklepa. Gibljivost v
rami je povsem zavrta. Opazna je oteklina, pokodovanec uti boleino na pritisk in ob
poskusu gibanja.

PRVA POMO:pokodovanec naj sede, pokodovano roko poloimo prek prsnega koa v
poloaj, ki povzroa najmanj bolein. Zgornji ud obesimo v ruto pestovalnico ter med
prizadeto roko in prsi poloimo mehko podlago. Pokodovani del hladimo z ledom prek
tkanine. Ob izpahu rame je potrebno preveriti, ali bolnik navaja mravljinenje v zgornjem udi
ali so znaki za pokodbo il.

KOMOLNI SKLEP:

Komolni sklep se najpogosteje izpahne, pri padcu na iztegnjen zgornji ud, ki je nekoliko
zasukan. Pokodovanec navaja boleino, vidna je oteklina in spremenjena oblika sklepa.

PRVA POMO: imobilizacija komolca s pomojo opornice v poloaju, ki pokodovancu

najbolj ustreza. Imobilizirana morata biti ramenski sklep in zapestje. Zanemo s hlajenjem.

ZLOMI

O zlomu govorimo, kadar pride do delne ali popolne prekinitve kostnega ali hrustannega
tkiva kosti. Posledica zloma je tudi pokodba prilenih mehkih tkiv, pokostnice, miic, kit,
zapora ali prekinitev il, obtolenina ali raztrganina podkoja in koe. Te dodatne pokodbe
pomembno vplivajo na nain in izid zdravljenja.

75
Pri otrocih so najpogosteji zlomi podlakti, zlomi spodnjega dela nadlahtnice tik nad
komolnim sklepom, zlomi nadlahtnice in zlomi kljunice. Pri odraslih so najpogosteji zlomi
spodnjega dela koeljnice, zlomi v predelu zgornjega dela stegnenice in glenja. Pri stari
ljudeh kosti niso ve tako prone in trdne, zato zadoa e majhna sila, da se bolne in krtke
kosti zlomijo. Za razliko od otrok zlome pri starostnikih laje prepoznamo, saj so prisotni vsi
znaki zloma: oteklina, boleina na pritisk, raskavo krtanje kostnih odlomkov in zavta
aktivna gibljivost. Zlome pri otrocih teje prepoznamo, saj so kosti prone in se zvijejo,
poijo ali se razcepijo kot mlada veja, zato jih imenujemo zlom po tipu zelene veje. Vsi
znaki zloma niso vedno prisotni. Kadar otrok pokodovanega uda ne uporablja, moramo
pomisliti na zlom in ukrepati kot pri zlomu. Najvekrat so prisotni le oteklina, boleina in
omejena gibljivost. Loimo zaprti zlom in odprti zlom.

O zaprtih zlomih govorimo, kadar na koi ni rane in tako ni povezave med obmojem zloma
in zunanjim okoljem.

O odprtih (kompliciranih) zlomih govorimo, kadar sta neposredno povezana mesto zloma in
zunanje okolje. Te zlome imenujemo tudi zapleteni zlomi.

V primeru veje krvavitve je vasih potrebna tudi kompresijska obveza. Ko prepoznamo

znake zloma, napravimo imobilizacijo pokodovanega uda. S pravilno imobilizacijo in
dvigom pokodovanega uda doseemo zmanjanje bolein in dodatno pokodbo, do katere bi
prilo, e bi se odlomki med seboj premikali. Kadar ima pokodovanec manje boleine in ni
oitnega premikanja delov uda, zadostuje imobilizacija; roko namestimo v pestovalno ruto,
pri pokodbi noge pa zadostuje mirovanje in izogibanje obremenitvi. Pri hujih boleinah je
potrebna imobilizacija z opornicami ali vsaj imobilizacija z odejo ob sosednjo, zdravo nogo.
Pri tem je pomembno, da imobiliziramo tudi sosednja sklepa, tako da ne pride do premikanja
v pokodovanem predelu.

Pokodovani del moramo natanno pregledati. Kadar najdemo odprti zlom, skozi rano
vstopajo bakterije, ki lahko povzroijo nevarno okubo. Rano sterilno pokrijemo in
obveemo. Nato pa ud imobiliziramo.

IMOBILIZACIJA

Namen imobilizacije je napraviti pokodovani del telesa negiben, da zmanjamo boleine in

prepreimo dodatne pokodbe. Napravimo jo e zgolj na sum na zlom kosti, zvin, izpah ali
kadar resnejih ranah. Za dobro imobilizacijo moramo zaradi anatomskih znailnosti poteka
miic in njihovih narasti spraviti v negiben poloaj oba sosednja sklepa nad zlomom in
pod njim. Uda nikdar ne sme dvigovati samo en reevalec, saj bi se s tem razmaknili
odlomljeni konci kosti, dodatno bi se pokodovala mehka tkiva in pokodovanca bi zelo
bolelo. Zlomov na terenu ne poskuamo naravnati.

POKODBE HRBTENICE

Na pokodbe vezi in zlom vretenc moramo pomisliti zlasti pri padcih na hrbet, glavo, zadnjico
in noge. Pri monih udarcih v glavo ali neposredno v hrbtenico pa pokodbe vratnega dela
hrbtenice lahko povzroijo tudi nenadni moni sunki glave. Na pokodbo hrbtenice moramo
posumiti vedno, kadar imamo opravka z nezavestnimi pokodovanci, zlasti e je nezavest
posledica monega udarca v glavo ali padca. Pokodbe hrbtenice so lahko: zvin (med vretenci

76
ez fizioloko mejo), izpah (kadar sila pretrga medvretenne povezave) ali zlom (kadar sila
zlomi eno ali ve vretenc).

Pri pokodbah ali bolezenskih stanjih lahko pride do pokodbe hrbtenjae ali ivnih korenin,
najpogosteje zato, ker se zaasno ali trajno zoi hrbtenini kanal. Prepoznamo jo:

- boleina, podplutba in oteklina na mestu udarca

- zmanjana gibljivost, napetost ali kr miic pokodovanega predela
- slaba obutljivost in/ali ohromelost rok, trupa in nog ter motnje v delovanju miic
zapiralk za blato in urin
- pogosto tudi mravljinenje v udih

PRVA POMO pri pokodbah hrbtenice:

Pri prvi pomoi ni pomembno, ali je nastal izpah ali zlom hrbtenice. Vedno, ko nismo
prepriani, ravnamo, kot da gre za tejo pokodbo. Potrebna je imobilizacija, ki jo izvedejo
tirje izurjeni reevalci s primerno opremo (opornice, nosila,). Zato vedno pokliemo 112 in
poakamo, da opravijo prevoz reevalci.

POKODBE GLAVE IN MOGANOV

Huda moganska pokodba lahko nastane tudi brez oitnih zunanjih znakov na glavi. Zunanji
znaki pokodbe pa ne pomenijo vedo tudi resne pokodbe moganov.

Sprememba zavesti (zaspanost, razdraljivost in zmedenost) je najobutljiveji znak notranje

pokodbe glave pri pokodovancu, s katerim je mogo stik. Veliko pokodovancev s
pokodbo glave je vinjenih in laiki prepogosto zaspanost, razdraljivost in zmedenost
pripisujejo alkoholnemu opoju ter spregledajo resno pokodbo glave. Pri nezavestnem
pokodovancu se osredotoimo na oesne in druge arine nevroloke znake in ocenimo
odzive na ogovarjanje in boleino.

Zlom lobanjskega dna nastane najvekrat pri ploskem udarcu glave ob tla ali steno. Na zlom
lobanjskega dna so znailni iztok krvi ali moganske tekoine iz nosnic, ues in ust, podplutba
zgornje in spodnje veke enega ali obeh oes, izguba voha, motnje vida, zmanjanje ali izguba
sluha in negibnost dela obraza. Zlom lobanjskega dna ni nujno povezan z izgubo zavesti.

Pri majhnih otrocih z odprto meavo (do poldrugega leta) je za napeta in privzdignjena zaradi
zvianega tlaka, e je otrok nezavesten ali pa samo zaradi joka!

Pri majhnih otrocih je kost veliko proneja, zato so lahko tudi ob odsotnosti zlomov notranje
pokodbe hude.

Pristop k pokodovancu s pokodbo glave:

- orientacijski pregled: pokodovanca dovolj jasno in glasno ogovorimo ter opazujemo

njegove odzive. e jih ni, se ga dotaknemo, ga stremo ali nazadnje uipnemo. S tem
ugotovimo, ali je pokodovanec buden, ali odgovarja, ali se odziva na boleino, ali pa je
nezavesten.

77
- dihalna pot in vratna hrbtenica: pri nezavestne in polzavestnem pokodovancu, ki se
odziva le na boleino, preverimo dihalno pot, jo po potrebi sprostimo in vzdrujemo,
stabiliziramo vratno hrbtenico, preverimo dihanje.

- zaustavimo zunanjo krvavitev

- brez vejih premikov glave hitro pregledamo in otipamo lasie, pregledamo obraz ter
ugotovimo e druge telesne pokodbe, ki ivljenjsko ogroajo pokodovanca in po potrebi
izvajamo masao srca in umetno dihanje.

Zaradi nadaljnjega zdravljenja naj reevalec zbere podatke o ponesreencu s pokodbo glave:

- Kdaj in kako se je zaela nezavest?

- Koliko asa je trajala nezavest?
- Kakno je bilo bolnikovo stanje pred nezavestjo, ali je imel trzljaje ali kre, daj se je
ena zenica razirila, ali je bruhal?

Pokodovanca ves as nadzorujemo in redno ponavljamo ocenjevanje zavesti do prihoda

reevalcev. Med akanjem namestimo nezavestnega pokodovanca s pokodbo glave v
stabilni boni poloaj. e je pokodovanec pri zavesti, naj lei vznak z nekoliko poloenim
vzglavjem (Pozor: Pri sumu na pokodbo vratne hrbtenice, namestimo vratno opornico in
glave ne podlagamo!)

POKODBE PRSNEGA KOA

ZLOM REBER

Rebra se lahko zlomijo zaradi stisnjenja prsnega koa ali zaradi neposrednega udarca. Na otip
je mesto zloma bolee, boleina se stopnjuje z globokim vdihom, kaljem ali kihanjem.
Rebro, zlomljeno zaradi neposrednega udarca, se lahko obrne navznoter in pokoduje pljua,
jeter ledvic ali vranice.

PRVA POMO pri zlomu reber:

Pokodovanca z zlomom reber damo v polsedei poloaj. Podlaket na pokodovani strani

damo v ruto pestovalnico. Nujen je obziren prevoz v bolninico.

- Pnevmotoraks

Pnevmotoraks pomeni, da je zrak v prsni votlini. Lahko nastane kot posledica pokodbe,
lahko pa kot posledica bolezni. Pri tem se pljua predrejo in izdihani zrak lahko:

- ostaja med pljui in poprsnico (mreno, ki obdaja pljua in prsni ko od znotraj). Prva pomo:
le za izkuene strokovnjake, ki znaj z iglo na pravem mestu pravilno prebosti prsni ko in s
tem zmanjati pritisk zraka v prsni votlini.
- skozi odprto povezam z zunanjim svetom. Prva pomo: rano na prsih prekrijemo s isto in
sterilno tkanino in jo oblepimo na treh stranicah, spodnjo pa pustimo nezalepljeno, imer
naredimo enosmerno prepreko zraku, da pri vdihu ne more v prsno votlino, pri izdihu pa
lahko izide.

78
UDARNINA PLJU IN SRNE MIICE

Pri topih pokodbah zaradi neposrednih udarcev v prsni ko se lahko pokodujejo pljua in
srne miice.

Pokodovanca s sumom na hujo pokodbo prsnega koa namestimo v sede poloaj. e bo

tisti, ki prvi pride do ponesreenca, posumil na tovrstno pokodbo, naj imprej poklie pomo
na 112 in organizira varen prevoz v bolninico. Ponesreenca naj namesti v udoben poloaj in
naj mu ne dovoli telesnih naporov, jesti ali piti. Na terenu ne da narediti drugega, kakor takoj
poklicati pomo.

POKODBE TREBUHA

Pokodbe trebuha so lahko zaprte (neposredno delovanje tope sile na trebuh, negativni
pospeek pri hitrem zaustavljanju) ali odprte (delovanje ostrih predmetov).

Vodilno znamenje pri vseh pokodbah trebuha je navadno huda boleina, kar povzroi pri
pokodovancu nehoteno napenjanje miic trebune stene. Kljub elji, da bi sprostil miice
trebune stene, pokodovanec tega ne zmore in je trebuh delno ali v celoti trd kot deska.
Pokodbe organov v trebuni votlini hitro vodijo do razvoja stanja in ivljenjske ogroena,
pogosto zaradi krvavitev v trebuno votlino. Na pokodbe trebunih organov pomislimo glede
na nain pokodovanja, znake hude izgube krvi in okovnega stanja ali znake trebunega
draenja, ko je trebuh:

- uklenjen
- v celoti trd zaradi napetosti miic
- na otip mono bole

PRVA POMO pri pokodbah trebuha:

Pri pokodovancu, pri katerem posumimo ali ugotovimo pokodbe trebuha in trebunih
organov, moramo poskrbeti za:

- vse ukrepe ob veji pokodbi in klic na 112,

- mirovanje pokodovanca,
- popolno prepoved uivanja jedi in pija,
- pravilen poloaj pokodovanca: lei na hrbtu s pokrenimi in podloenimi koleni
in pokrenimi kolki, glava je podloena s 30-stopinjskim vzglavnikom; e ga sili
na bruhanje ali bruha, ga obrnemo na bok,
- pri odprtih pokodbah rano na trebuhu sterilno povije, pri katerem obveza rano le
rahlo prekriva
- trebunih organov, ki silijo skozi rano, NIKOLI ne potiskamo nazaj v trebuno votlino
- pokodovanca pokrijemo z odejo in astro folijo, da se ne podhladi,
- zagotovimo ustrezen prevoz v bolninico TAKOJ, ko je to mogoe,
- ne dajemo mu hrane in pijae.

79
POKODBE ZARADI MRAZA

PODHLADITEV pomeni padec temperature telesa pod 35C. Nastane, kadar se izgubi ve
toplote, kakor se je proizvaja. V hladnem okolju ohlajanje e dodatno pospeijo veter in
padavine.

BLAGA PODHLADITEV (temperatura jedra telesa med 35 in 32C)

Znamenja: zavest pokodovanca je jasna, prisotna sta drgetanje in vznemirjenost, srni utrip
in dihanje sta pospeena.

PRVA POMO: zaita pred mrazom (topla, suha oblaila, odeje, astro folija), spodbujanje
gibanja in telovadbe. Podhlajeni naj v kratkih poirkih pije vro sladkan aj.

ZMERNA PODHLADITEV (temperatura jedra telesa med 32 in 28C)

Znamenja: prizadeti je zaspan in otopel, drgetanje poneha, srni utrip in dihanje sta
upoasnjena.

PRVA POMO: zaita pred mrazom, e poiranje ni zanesljivo, podhlajeni ne pije tekoin
(nevarnost zaduitve). Premikamo ga le, e je nujno. Skrbno nadziramo stanje in ukrepamo,
e izgubi zavest.

HUDA PODHLADITEV (temperatura jedra telesa pod 28C)

Znamenja: nezavest, dihanje in bitje srca komaj zaznavna, plitva in neredna; pri temperaturi
jedra pod 24C govorimo o navidezni smrti.

PRVA POMO: boni poloaj in zaita pred mrazom, morebitno oivljanje; Velja pravilo:
Noben podhlajeni ni mrtev, dokler ni topel in mrtev.

Zaito pred mrazom in poasno ogrevanje najlaje doseemo :

- najdemo zavetje pred vetrom

- odstranimo mokro obleko
- obleemo topla in suha oblaila, na trebuh, pod pazduhi in dimlje poloimo grelno
oblogo (ne neposredno na koo!)
- jedro telesa (trup) ovijemo s folijo ter skupaj z udi v ve plasti odej ali spalno vreo.
Tako doseemo poasno ogrevanje - do 1C na uro.

OZEBLINE so kronine pokodbe koe zaradi delovanja mraza nad lediem. Pri ozeblinah,
razen pri zaiti pred mrazom, ni potrebna prva pomo.

OMRZLINE so pokodbe tkiv zaradi delovanja mraza pod lediem. Poleg koe so lahko
prizadeta tudi globlja tkiva (miice, kite, kosti). Poleg neposrednega delovanja mraza na tkiva
je pomemben kodljiv vpliv mraza na krvne ile (tromboza).

PRVA POMO: najprej preverimo, ali je pokodovanec podhlajen in ustrezno ukrepamo. Ker
se globina omrzlin pokae ele po enem ali dveh dnevih, je prva pomo pri vseh oblikah
enaka.

80
Na izpostavljenem terenu (veter, mraz):

- sprostimo tesna mesta obleke, mokra oblaila zamenjamo s suhimi, zaitimo pred
mrazom (rokavice, kapa, odeja),
- e stanje zavesti ni moteno, spodbujamo gibanje, da prepreujemo podhladitev,
- pokodovanec naj pije topel, sladkan aj

Ko smo v zavetju:

- aspirin (e pokodovanec nanj ni alergien)

- hitro ogrevanja (v vodi temperature 38 42C. Ravnamo po obutku temperatura
pod pazduho je priblino 36C. Prizadeti del potopimo v vodo za 30 min, prej
poskrbimo za nemoten krvni obtok (odstranimo ure, prstane)
- ude osuimo in mehko prekrijemo z gazo. Rahlo povijemo, imobiliziramo ter
poskrbimo za hiter prevoz.

Za ogrevanje se ne odloimo, e je od nastanka omrzlin minilo ve kot 24 ur. Za ogrevanje se

ne odloimo, e je med prevozom nevarnost vnovine izpostavljenosti mrazu (gorski svet).
Pri pokodovancu z omrzlinami najprej pomislimo na monost podhladitve. e je pri zavesti,
naj uiva topel aj. Alkohol je prepovedan. Omrzline so rane, zato jih oskrbujemo sterilno.
Mehurjev ne prediramo, saj je velika nevarnost okube. Omrzlin ne smemo drgniti s snegom!
Omrzlin ne smemo ogrevati s suho toploto ali nad ognjem. Po ogrevanju ne smemo dopustiti
ponovnega zmrznjenja.

OPEKLINE

Opeklinske rane nastanejo zaradi delovanja toplotne, sonne, kemine in elektrine energije
na tkiva in zaradi sevanja. Glede na temperaturo in as trajanja stika toplotnega vira s koo se
pojavi takojnja neposredna okvara tkiva in pozna okvara tkiva, ker sta motena pretok krvi in
izmenjava kisika. Opeklina se ne kona, ko odstrani vir toplote, ampak e 24 48 ur
potekajo velike spremembe v prizadetem tkivu. Pravilna prva pomo takoj po pokodbi lahko
deloma vpliva na obseg pokodbe.
Veja opeklinska rana vpliva tudi na druge organske sisteme. Spremenjeno je delovanje
srno-ilnega sistema, ledvic, plju, prebavil, lez z notranjim izloanjem in imunskega
sistema.

PRVA POMO pri opeklinah

1. pri vejih opeklinskih ranah ali ve pokodovancih, pokodbah v zaprtih prostorih

takoj pokliemo 112
2. prouimo mesto nezgode (poloaj, dostop, nevarnosti)
3. odstranimo vir toplote pogasimo ogenj
4. osnovni pregled pokodovanca
5. opeenca prenesemo na varno (upotevaj monost e drugih pokodb, zlasti hrbtenice)
6. nadaljuj pregled pokodovanca
7. odstrani oblaila, ki niso prilepljena na rano

81
 8. vejo opeklino hladimo s hladno tekoo vodo DO 2 MINUTI; manje opekline lahko
haldimo po pravilu 15: v prvih 15 minutah, do 15 minut z vodo pri 15C. Otroke
hladimo najve do 10 minut! Zelo priporoljive so protiopeklinske gel obloge, ki
opeklinsko rano hladijo in vlaijo.

Napake pri oskrbi opeklinskih ran:

- mazanje z razlinimi mazili

- hlajenje z ledom in hladilnimi vloki
- podhladitev zaradi predolgega in neustreznega hlajenja, zlasti pri otrocih in hlajenja
obsenih opeklinskih ran

SONNE OPEKLINE
e sonni arki predolgo delujejo na nezavarovano koo, lahko povzroijo opeklino koe, v
tejem primeru pa sonarico.

Pri opeklinah prve stopnje (samo rdea koa) namaemo koo s hladilno kremo,
borovazelinom ali posujemo z jedilno sodo. e so na koi nastali mehurji, jih pokrijemo s
sterilno gazo.

Predvsem pri spomladanskem smuanju v gorah je pomembna preventiva. Koo si

zavarujemo z zaitnimi mazili, oi pa s temnimi sonimi oali.

SONARICA

Sonarica nastopi, e je nepokrita glava dlje asa neposredno izpostavljena soncu.Znaki

sonarice so glavobol, omotica, vrtoglavica in poviana temperatura, nezmonost znojenja,
hitreji srni utrip in hitreje dihanje, miini kri, nezavest.

PRVA POMO: bolnika prenesemo v senni in hladen prostor, sleemo odveno obleko, telo
obloimo z mokrimi brisaami, na veje ile na vratu, podpazduhi in dimljah damo hladne
obkladke ali led. Spodbujamo ga k pitju majhnih koliin vode, e je pri zavesti. Pokliemo
112

SNENA SLEPOTA
e nimamo zaitnih oal, lahko povzroi sonce preko odboja svetloba na snegu, vnetje oi.
Pri tej pokodbi pride do vnetja oesne veznice, veke oteejo, oi se solzijo, lahko pa pride do
pokodbe notranjih delov oi. Prizadeti vidi najprej vse rdee, je omotien in nato oslepi. V
hudih primerih lahko ostane slepota trajna, sicer pa se stanje v nekaj dneh izbolja.

PRVA POMO: pokodovanec mora v temen prostor, na oi mu dajemo hladne obkladke s

prekuhano vodo, ve dni naj nosi temna oala.

ALERGIJE

Alergija pomeni preobutljivost, ki jo pri bolniku izzove stik z nekim alergenom. V telo lahko
pridejo skozi dihala, prebavila, koo ali pa izzovejo reakcijo e po stiku s koo ali sluznicami.
Nujna stanja so posledica alergijskih reakcij takojnje preobutljivosti. Simptomi se pokaejo

82
e nekaj minut po stiku z alergenom in imajo razline pojavne oblike: od blagih in nenevarnih
do takih, ki lahko povzroijo bolnikovo smrt v nekaj minutah.

PRVA POMO pri alergijah:

Prvi ukrep je odstranitev alergena, e je mogoe. Nujno medicinsko pomo pokliimo e ob

prvih znakih reakcije, ki ne zajame le dela telesa, ampak povzroi splono alergijsko reakcijo,
ki zajame vse telo. Prizadeti del telesa hladimo.

ZASTRUPITVE

Zastrupitev je velikokrat oitna in jo lahko prepoznamo e po okoliinah zastrupitve:

- prazna embalaa alkoholne pijae, pesticida, zdravil,

- vbodna rana po telesu in injekcijska igla v bliini telesa,
- vonj po plinu,
- razlita industrijska kemikalija,
- poslovilno pismo.

Vasih pa zastrupitev ni oitna in je ob sreanju z nenadno obolelo osebo odloilno, da sploh

pomislimo na zastrupitev. Na zastrupitev moramo pomisliti vedno, ko si bolnikovega stanja
ne znamo pojasniti.

PRVA POMO pri zastrupitvah splona navodila

Prva pomo pri zastrupitvah zajema:

- skrb za lastno varnost pri reevanju,

- reevanje iz zastrupljenega obmoja,
- preverjanje, vzpostavljanje in vzdrevanje osnovnih ivljenjskih funkcij,
- klic na pomo,
- odstranjevanje strupa iz zastrupljenca (pred jedkovinami e pred klicem na pomo):
izzovemo bruhanje, razredevanje strupa, uporaba aktivnega oglja, izpiranje strupa s
koe in oi s tekoo vodo, prezraevanje prostorov,
- prepoznavanje strupa in shranjevanje vzorca,
- prevoz zastrupljenca (in vzorcev strupa).

VIINSKA BOLEZEN

Osnovni vzrok je pomanjkanje kisika v zraku ob znianem zranem pritisku. To vpliva na

delovanje tevilnih organov, predvsem pa na mogane, ki so za pomanjkanje kisika izredno
obutljivi. Na viini 5500 metrov je v zraku pol manj kisika kot na morski gladini, na vrhu
Everesta pa komaj tretjino normalne vsebnosti.

Za viinsko boleznijo lahko zboli vsak, ki se prehitro povzpne previsoko. Teave se prinejo
od nekaj ur do nekaj dni po vzponu. Obutljivi ljudje lahko zbolijo e med 2500 in 3000
metrov visoko, nad 4000 metri pa se vsaj nekateri znaki in simptomi viinske bolezni pojavijo
pri veini neaklimatiziranih ljudi. Pogostost in hudost teav se poveujeta z viino in hitrostjo
83
vzpona. Dobra telesna pripravljenost ne zmanjuje ogroenosti za nastanek viinske bolezni,
lahko jo celo povea, ker omogoa hitreje vzpenjanje. V pojavnosti viinske bolezni med
spoloma ni bistvenih razlik, bolj pa so ogroeni stareji od 50 let, ljudje, ki so v preteklosti e
zbolevali za viinsko boleznijo in bolniki s kroninimi boleznimi. Med zdravimi ljudmi so
velike razlike v obutljivosti za viino in v sposobnosti aklimatiziranja.

Glavni simptomi so: obutek tekega dihanja pri naporu in v mirovanju, kaelj, slabost, teave
s spanjem, glavobol in spremembe mentalnega statusa. Zdravljenje zahteva spust. Postopna
aklimatizacija predstavlja najuinkovitejo preventivo.

84
 OSNOVE BIOMEHANIKE ALPSKEGA
SMUANJA
UVOD

Alpsko smuanje sodi med tiste kompleksne porte, pri katerih je rezultat odvisen od
sposobnosti koristnega premeanja lastnega telesa v prostoru in asu. Ta aktivnost je vezana
v glavnem na spodnji del trupa in noge, ter le v manji meri na delovanje rok in zgornjega
dela trupa. Gre za specifien nain gibanja, v posebnih pogojih in s posebno opremo. Smuar
predstavlja sistem, ki ga tvorijo lovek, evlji in smui. Ta sistem pa deluje le, e je izpolnjen
osnovni pogoj, to je strmina, ki omogoa drsenje smui. Torej bo sistem smuar, postal
dinamien sistem le, e obstaja mehanina interakcija med sistemom in okoljem.

Za zaetek opredelitev nekaterih osnovnih pojmov, s katerimi se bomo sreali v nadaljevanju

oziroma so predmet nae obravnave:

1. Mehanika je nauk o gibanju in mirovanju teles ter silah, ki ta gibanja povzroajo.

2. Biomehanika je znanost o gibanju lovekega telesa pri neki konkretni gibalni

aktivnosti (smuanje, tek, skoki). Je podroje mehanike, ki se ukvarja z mehaninimi
procesi ivih organizmov.

3. Torej, biomehanika alpskega smuanja, kjer je opazovalni sistem smuar, ki ga v

nekaterih enostavnejih primerih obravnavamo kot tokasto telo, v drugih, nekoliko
zahtevnejih pa kot togo telo, lahko pa tudi kot sistem med seboj povezanih togih
teles.

Vse meritve fizikalnih koliin kot so npr. as, dolina, ipd. v portu spadajo v podroje
biomehanike. Zato je v veini portov osnovni kvalitetni oziroma razvrstitveni parameter.
Tako je npr. v tekmovalnem alpskem smuanju osnovni razvrstitveni parameter merjenje
asa, ki ga potrebuje tekmovalec za pot od starta do cilja.

Glavna poslastica biomehanskih analiz so opazovanje tehnike in izkoristka izvedbe celotnega

sistema ali posameznih delov sistema. V ta namen se pogosto uporabljajo metode optimiranja
in simulacije, ki nastopajo skupaj, ali ob kinematinih in dinaminih analizah. Navekrat je
kar trener ali uitelj tisti, ki upravlja to nalogo, zato potrebuje im bolj bogato znanje tudi iz
biomehanike. Dejansko lovek (trener) deluje kot merilna naprava, ki teajniku ali
tekmovalcu nudi takojnjo evalvacijo njegove storitve. Velikokrat si posebno trenerji
pomagajo z merjenjem asa na treningih. Na alost se pri nas e vedno premalo pogosto
uporabljajo nekateri drugi bolj strogo namenski pripomoki, kljub temu, da so danes posebej
v vrhunskem portu razlike med najboljimi tako majhne, da vsaka malenkost lahko
pripomore k bistveno boljemu rezultatu.

TEIE TELESA IN RAVNOTENI POLOAJ

Vsa telesa imajo svoje teie, oziroma ravnoteno toko telesa v prostoru. Ta je obenem
izhodie gravitacijski sili, ki telo po navidezni liniji vlee proti srediu zemeljske krogle. In

85
kje je teie telesa? Ni nujno, da v telesu samem. O tem odloa oblika telesa oziroma njegov
poloaj.

Pri smuanju je pomembnost ohranjanja ravnotenega poloaja zelo pomembna. Poznamo

preni ravnoteni poloaj (levo-desno) in vzdolni ravnoteni poloaj (naprej-nazaj). Pri
prenem ravnotenem poloaju poznamo sredinsko uravnoteenost, kjer je tea enakomerno
razporejena na levo in desno smuko. Smuar se lahko nagne v levo ali desno stran, s tem pa
iz sredinskega uravnoteenega poloaja, prenese teie na eno ali drugo stran. Kadar pa
smuar celotno teo prenese na eno ali drugo nogo, mora biti teie nad nogo, na kateri stoji.

Glede na poloaj teia pri prenem ravnotenem poloaju se spreminja tudi podporna
ploskev. Podporna ploskev je odvisna od irine postavitve smui. Pri sredinskem
uravnoteenju, je podporna ploskev enakomerno porazdeljena na levo in desno stran, zato
lahko govorimo, da je podporna ploskev simetrina. Kadar smuar preno premakne teie,
postane podporna ploskev asimetrina, ko pa vzdigne nogo se podporna ploskev zmanja na
irino smuke. Velikost podporne ploskve je odvisna tudi od poloaja smui. Podporna
ploskev smuarja je veja, e je v klinastem poloaju, kot paralelnem.

Vzdolni ravnoteni poloaj, mora smuar spreminjati, glede na velikost sile trenja.
Biomehansko je glavni dejavnik vzdolnega ravnotenega poloaja sila podlage. Smuarja pri
poveanem trenju vrti naprej (celi sneg), pri zmanjanem trenju pa nazaj (led). Primer; e z

86
neko hitrostjo pripeljemo v celi sneg, nas potegne naprej, e pa na led, kjer je trenje manje,
pa nazaj.

SILE PRI ALPSKEM SMUANJU

Sila je vzrok, ki spremeni obliko telesa ali stanje njegovega gibanja. Zato silo prepoznamo po
uinkih, ki pa so odvisni od velikosti sile, smeri delovanja in od prijemalia. Sile so
neposredno povezane z Newtonovimi zakoni, ki so opredeljeni kot:

- 1. Newtonov zakon: telo miruje ali se giblje premo enakomerno, e nanj ne deluje
nobena sila.
- 2. Newtonov zakon: sila, ki povzroi gibanje telesa je enaka produktu mase in
pospeka.
- 3. Newtonov zakon: e deluje prvo telo na drugo s silo, deluje drugo telo na prvo z
nasprotno enako silo.

Pri preuevanju sil se sreamo tudi z navorom:

- Navor je vektorska koliina, ki odloa o zavrtitvi togega telesa okoli dane osi. Velikost
navora je definirana kot produkt sile in roice, ter sinusa kota med njima.

Definicija nastopajoih sil v alpskem smuanju:

- Sila tee (Fg) deluje v smeri gravitacije in jo razdelimo na dinamino (Fdin) in

statino komponento (Fstat).
- Normala (N) je po tretjem Newtonowem zakonu nasprotno enaka statini komponenti
sile tee.
- Silo zranega upora (Fupor) sestavljata dve komponenti. Sila elnega upora (Fu)
nasprotuje smeri gibanja smuarja, sila dinaminega upora (Fdu) pa zaradi obtekanja
zraka dviguje smuarja.
- Sila trenja (Ftr) je nasprotna smeri gibanja in ima prijemalie na stiku drsne ploskve
smui s snegom. Bolj je mehek sneg, veja je sila trenja.
- Sila podlage (Fp) je vsota sile trenja in normalne sile, ter popisuje vpliv podlage na
smuarja.
- Centripetala (radialna) sila (Fcp (Frad)).
- Centrifugalna sila (Fcf).

87
Poznamo dva sistema: inercialni in neinercialni sistem. Velikokrat ljudje centripetalno
silo zamenjujejo s centrifugalno, ki je sistemska sila obrnjena nasproti centripetalni
(radialni) sili. To pomeni, da je posledica izbire sistema in zato v inercialnem sistemu ne
obstaja. Pojavi pa se v neinercialnem sistemu, kjer kroee telo navidezno miruje.

SILE PRI PREMEM GIBANJU

Pri enakomernem gibanju smuarja je hitrost konstantna; obe sili sta po velikosti enaki,
vendar nasprotno usmerjeni (Ft = Fd). Seveda velja to le pri enakih zunanjih pogojih (nagibu
terena in kvaliteti snega).

SILE PRI KRIVEM GIBANJU SMUARJA (ZAVOJ)

Poleg vseh natetih sil pri smuarju v zavoju deluje e radialna sila (Frad), ki je potrebna za
smuarjevo krivo gibanje (zavijanje). Njena smer je nasprotna smeri radij vektorja pritisnjene
kronice. Prijemalie ima na stiku smui in snega in je komponentna sile podlage. Lahko jo
imenujemo tudi centripetalna sila (Fcp), ki izvira iz kronega gibanja. Poleg pojava radialne
sile, se v zavoju mono zmanja tudi podporna ploskev. Ko se povea hitrost, se s kvadratom
hitrosti poveajo radialne sile.

Za vzpostavljanje prenega ravnotenega poloaja, tako smuar potrebuje tudi ustrezno

nagibanje v zavoj. Pogoj, da ne pade je, da je vsota vseh sil in navorov v preni ravnini enaka
ni. Pri vejih radialnih silah, je pomembno, da smuar dosee stranski prelom v kolenih in
kolkih, s tem, da ima veino tee na zunanji smui. Kot v kolenskem sklepu je priblino 10
stopinj, medtem, ko je v kolnem sklepu nekoliko veji.

88
SILE PRI VONJI SKOZI RADIUS

Zaradi radialne sile, ki ravno tako kot pri zavijanju nastopa v vonji skozi radius, se povea
sila podlage. To pomeni veji ugrez in s tem vejo silo trenja, kar moramo kompenzirati z
prenosom teia naprej.

SILE PODLAGE PRI VONJI EZ GRBINO (PRELOMNICO)

Pri vonji preko grbine se sila na podlago zmanja. V prvi fazi je rezultat zmanjanje sile
trenja in zmanjanje monosti za zavijanje, v drugi fazi pa lahko pomeni celo skok, e se sila
na podlago zmanja na ni.

89
SMUANJE V CELCU

Smuanje v celcu s konstantno hitrostjo je praktino mono le na strmih terenih, saj povean
upor snega (h1<h2) mono zmanjuje hitrost. To je treba upotevati pri vadbi zaetnikov
smuanja v celcu, saj se ti temu izogibajo zaradi strahu pred strmino, ne pa zaradi same
tehnike.

PRINCIP ZAVIJANJA SMUI (ODDRSAVANJE/BREZ)

ODDRSAVANJE

Na prvi stopnji znanja je poloaj smui bolj odprt (klin), zato klasina vertikalna
razbremenitev ni pomembna, saj smui konajo in zanejo nov zavoj bolj ali manj samo s
prenosom tee iz ene smuke na drugo. Pri paralelnem smuanju pa ni tako. Smui so

90
postavljene preno v eno smer glede na smer gibanja ob zakljuku zavoja, za zaetek novega
zavoja pa jih je potrebno postaviti preno v drugo smer. Razliko, ki je na prehodu iz enega
zavoja v drugega, mora smuar obvladati s primerno smuarsko tehniko. Ker obremenjene
smui ne more enostavno zavrteti iz ene v drugo smer, si mora pomagati z razbremenitvijo, ki
jo dosee z vertikalnim gibanjem gor-dol. Ob koncu gibanja navzgor in ob zaetku gibanja
navzdol je pospeevanje mase smuarja navzdol, kar smui razbremeni.

Ravno ta as pa smuar izkoristi za zakljuek starega in zaetek novega zavoja.

Razbremenjene smui niso dovolj, da lahko smuar kona stari zavoj in zane novega.
Potrebno je e zavrteti smui na drugo stran. Ker smuar ni tokasto telo, ampak togo, ima
vztrajnostni moment. Zato je potrebna vrtilna koliina, ki jo ponavadi inicira na dva naina.
Prvi nain je anticipativen. Pri anticipaciji smuar zgornji del telesa zavrti v nasprotno smer,
kot so smui in s tem omogoi sunek navora, ki je potreben za vrtenje smui in hkrati za
ohranitev vrtilne koliine.

Drugi nain, ki ga smuar izkoria za zaetno vrtenje smui, je vbod palice. Zato se ele na
tej ravni, prvi pojavi smiselnost vboda palice, kot tehnina pomo za izvedbo zavojev (pri
tem izvzamemo funkcijo vboda kot pripomoek za ritem in znak za zaetek zavoja). Tudi v
tem primeru, moramo smuarja obravnavati kot togo telo z vztrajnostnim momentom. Ker se
ob koncu zavoja vrti z doloeno kotno hitrostjo, ima tudi vrtilno koliino okoli svoje osi.
Kadar eli smuar zaeti nov zavoj, mora ravno tej vrtilni koliini spremeniti smer in zato
potrebuje ustrezen sunek navora. Delno ga dobi preko navorne situacije smui, delno pa si
pomaga z vbodom palice.

Funkcijo vboda e najbolje izkoristimo, e so smui razbremenjene in niso ve postavljene na

robnike, saj v tem trenutku na smuarja ne deluje ve kaken veji navor v smeri starega
vrtenja oziroma zavoja.

ZAREZNA TEHNIKA
91
Kadar govorimo o vonji brez oddrsavanja, smui s svojim robnikom po celi dolini nalagajo
na sneg. Pri tem se ne gibljejo v pravokotni smeri na robnik, ampak samo v vzdolni. Smui
zavijajo v odvisnosti od tega, koliko so postavljene na robnik, oziroma koliken je njihov
nagib na teren. Za vsako smuko lahko izraunamo, koliko bo zavila pri doloenem nagibu ob
nekaj predpostavkah:

- smui ne oddrsavajo;
- celoten robnik se prilega na sneg;
- smuka pri doloenem nagibu zaree kronico.

Pri tem problemu moramo povezovati geometrijo smuke z njenim nagibom, e smuka
opravlja krono pot. Dobro podkovani smuarji nagibajo smui med 25 in 70 stopinj, kar
pomeni, da so smui z radijem 11m in dolino 155cm uporabne pri radijih od 6-14m, dalje z
radijem 21m in dolino 185cm pa v obmoju radijev od 10-27m.

S hitrostjo se poveujejo tudi sile. e elimo pri hitrosti 54 km/h zavijati z radiji manjimi od
10 m so sile hitro velike 3 Fg. Tako je veina smuarjev sposobna ostrega zavijanja pri manji
hitrosti. Kraje smui npr. z radijem 11 m in dolino 155 cm so tako uporabne pri hitrosti do
50 km/h. Pri veji hitrosti pa veina smuarjev e izgubi nadzor saj sile preseejo 5 Fg.

92
Nasprotno pa so dalje smui npr. z radijem 21 m in dolino 185 cm uporabne pri hitrostih

40
Fp=2mg - recreational skier
Fp=3mg - very good skier
35 Fp=4mg - top level skier/racer
Fp=5mg - some racers
30

25
GS skis
R [m]

20

15
SL skis
10

0
35 40 45 50 55 60 65 70 75 80
v [km/h]
nad 50 km/h.

RADIJ SMUI

Radij smui je definiran s stranskim lokom (irino sprednjega, srednjega in zadnjega dela
smui). e bi nadaljevali stranski lok smui z namiljeno rto, bi dobili kronico z polmerom,
kateri je oznaen na sami smuki.

93
SLEDENJE TELESA

Sledenje telesa pomeni zaporedje gibanja delov telesa, ki smuarju omogoajo nenehno
vzpostavljanje ravnotenega poloaja in izkorianja nastalih sil. Nagib glenjev, kolen in
zgornjega dela telesa v zavoj je odvisen od velikosti obremenitev v zavoju, ki so posledica
hitrosti in radija zavoja. Smuarski zavoj se zane z zasukom ramenske osi v smeri novega
zavoja, soasnim zvraanjem glenjev ter pomikom teia telesa proti sprednjim delom
smui. V trenutku pred zaetkom "prijemanja" robnikov, ko smui e niso usmerjene v nov
zavoj, smuar z bodoim zunanjim ramenom nakae smer novega zavoja. V avstrijski in tudi
nemki tekmovalni oli smuanja podobno opisano gibanje imenujejo anticipacija (Worndle,
2007), mi pa uvodni zasuk. Soasno stopnjevanje nastavitve robnikov doseemo z zvraanjem
glenjev, nagibom kolen v smeri naprej-navznoter ter z ustreznim poloajem kolne osi. Ta
mora biti v fazi vhoda v zavoj v poloaju im bol pravokotno na smer drsenja in dovolj visoko
glede na smui.Ustrezno visok poloaj bokov je namre prav tako pomemben predpogoj za
dober zaetek zavoja. V fazi vodenja zavoja preko vpadnice smuar preide v niji poloaj, ki
je nujen zaradi stopnjevanja nastavitve robnikov (nagib obeh kolen v zavoj). Kolna in
ramenska os ostajata pravokotno glede na usmerjenost smui. Ob koncu zavoja gibanje
ramenske in kolne osi zaostaja glede na poloaj smui, ker ponovno prihaja do razline smeri
poti teia telesa in smui.

Pomembno je, da v zavoju ne pride do nagibanja ramenske osi v zavoj, ki je po navadi

posledica spuanja notranje roke. V zavoju naj bo ramenska os im blie vodoravnemu
poloaju, slediti pa mora smeri gibanja teia smuarja (Kugovnik in sod., 2003). Ramena in
zgornji del telesa morajo smuarju omogoiti najbolje ravnoteje v zavoju. Ob koncu faze
izpeljave zavoja poloaj smuarja ne sme biti prenizek, kot nastavitve smui na sneno
podlago pa je naj izraziteji. To je hkrati razlog, da je ob izhodu iz zavoja upogib v bokih
smuarja najveji. Tudi to prispeva k bolj vodoravnemu poloaju ramenske osi glede na
poloaj smuarja. Opisano kombinacijo nagiba (zaradi upiranja in izkorianja radialne
oziroma centripetalne sile) in zasuka zgornjega dela telesa v smeri gibanja teia telesa
(potisk kolne in ramenske osi v smeri smuanja) mnogi e danes imenujejo odklon. Poudariti
moramo, da je opisani odklon bistveno drugaen od odklona od brega, ki ga poznamo iz

94
preteklosti (Gamma, 1985)! V primeru, ko je frekvenca zavojev velika, telo (ramenska os)
navidezno ne sledi ve smeri smuanja (npr. vijuganje v ojem hodniku). V tem primeru nas
nekoliko zavede smer gibanja smui, ki pa seveda ni enaka smeri gibanja teia. Torej tudi v
tem primeru je za zaetek vsakega zavoja pomembenuvodni zasuk, telo pa ravno tako sledi
smeri smuanja.

95
 LITERATURA
Guek, A., Bednarik, J., Jurak, G., Kova, M., Supej, M., Kugovnik, O. idr. (2000). Smuanje
2000+. Gradiva teoretinih predavanj. Ljubljana: Zveza uiteljev in trenerjev smuanja
Slovenije pri Smuarski zvezi Slovenije.

Kugovnik, O., Supej, M., Nemec, B. (2003). Biomehanika alpskega smuanja. Ljubljana: F,
Intitut za port.

Lenik B., van, M. (2007). Nae smuine. Ljubljana: SZS Zdruenje uiteljev in trenerjev
smuanja.

Piot, R., Murovec, S., Gaperi, B., Sitar, P., Janko, G. (2000). Smuanje 2000+, tehnika
alpskega smuanja. Ljubljana: SZS, Zveza uiteljev in trenerjev smuanja Slovenije.

rnivec B., Terelj A. (1997). Skrivnosti nedotaknjenih strmin. Ljubljana:Narodna

univerzitetna knjinica

egula P. (2000) Gradiva za kadrovske teaje alpskega smuanja. Ljubljana: ZUTS

Bleiweis M. in Sluga G. (2007) Predavanja za usposabljanje U III. stopnje. Svetovni splet

Ahan U., Slabe D., utanovac R. (2008):Prva pomo Prironik za bolniarje, Ljubljana:
Rdei kri Slovenije

Gore ljudje; pridobljeno 30. september 2013, http://www.gore-ljudje.net/novosti/1090/

Marui, T. (2007). Slovensko smuarsko pravo in varnost na smuiih. Ljubljana: Uradni

list Republike Slovenije.

10 Fis pravil. (2005). Pridobljeno 15.9.2008, iz

http://poseka.metalravne.com/fis_pravila/fis_pravila.html

Pravilnik o vrsti in obliki opozorilnih in obvestilnih znakov, znakov za prepoved in znakov za

obveznost na smuiu.(19.12.2003). Ljubljana: Uradni list RS. t. 127/2003. Pridobljeno
15.9.2008, iz http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2003127&stevilka=5413

Zakon o varnosti na smuiu (ZVSmu). (29.11.2002).Ljubljana: Uradni list RS t. 110/02.

Pridobljeno 15.9.2008, iz http://www.starivrh.si/arhiv/zakoni/index.php
Priprava alpskih smui, pridobljeno 01.10.2008 iz
http://www.jrsport.si/priprava_smuci.asp

Swix school, pridobljeno 01.10.2008 iz

http://www.swixschool.com/web_tysk/index2.html

96
Tesma sport, kako mazati, pridobljeno 01.10.2008 iz
http://www.tesmasport.si/site.php_page=si_voski.html&lang=si

Didaktika portne vzgoje. (2002). Ljubljana: Fakulteta za port. Pridobljeno 3. 12. 2007, iz
http://www.fsp.uni-lj.si/didaktika/page_predavanja.htm

Didaktika portne vzgoje. Fakulteta za port. Ljubljana. 2002. Pridobljeno 3.12.2007s

svetovnega spleta: http://www.sp.uni-lj.si/didaktika/vaje/2006-
07/navodila_3_letnik_STV_06_07.htm

Gruden, I. (2003). Analiza in strategija razvoja slovenske nacionalne ole smuanja.

Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za port.

Murovec, S. (2006). Na kanto. Kranj: samozaloba.

Pistotnik, B. (2003). Osnove gibanja (osnove gibalne izobrazbe). Gibalne sposobnosti in

osnovna sredstva za njihov razvoj v portni praksi. 2. popravljena in dopolnjena izdaja.
Ljubljana: Fakulteta za port.

Piot, R., Videmek, M. (2004). Smuanje je igra. Ljubljana: SZS Zdruenje uiteljev in
trenerjev smuanja.

Strmnik, F. (2001). Didaktika. Osrednje teoretine teme. Ljubljana: Razprave Filozofske

fakultete.

Univerza v Mariboru. tudijska baza 2.1.. Pridobljeno 3.12.2007 s svetovnega spleta:

http://www.sbaza.net/clanek_html.php?url_clanka=clanki_sb1%2Fpef%2Fdidaktika_zapiski.s
b&vsebina_replace=pef

Videmek, D., Guek, A., Aman, D., Giacomelli, O., Grabnar, P., Korde, M. idr. (2002).
Smuanje danes. Ljubljana: SZS Zdruenje uiteljev in trenerjev smuanja.

Petrovi, K., (1987). Po Rokovih smuinah. Sarajevo: Agencija za trine komunikacije.

Guek, A. (2004).: Sledi smuanja po starem: smuarske tehnike. Ljubljana: SZS-ZUTS

Slovenije

Guek, A.(1998). : Po smuinah od pradavnine. Ljubljana: Mangolija

SZS-ZUTS Slovenije (2007).: Gradivo za kadrovske teaje alpskega smuanja. Ljubljana:

SZS-ZUTS Slovenije

Dekleva, J.(2002).: V slubi smuanja. Maribor: Tovo Trade d.o.o.

van, M. , Agre, F., Beri, H., Dvorak, M., lenik, B., Maver, D., Murovec, S., Petrovi,
R., Rajtmajer,A., egula, P., turm, R., Videmek,D. in Vueti, L.(1996).: Alpsko smuanje.
Ljubljana: Intitut za port Fakultete za port

97