Vrhovno sodie VSRS Sodba I Ips 35999/2015-165

Kazenski oddelek
ECLI:SI:VSRS:2017:I.IPS.35999.2015.165

Evidenna tevilka: VS2008290

Datum odlobe: 23.03.2017
Opravilna tevilka II.stopnje: Sodba VSL II Kp 35999/2015
Senat: Branko Maslea (preds.), mag. Kristina Obolt (poro.), Maja Tratnik, Barbara Zobec, Vesna alik
Podroje: KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
Institut: kritev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - zloraba
poloaja ali pravic - razpolaganje s premoenjem gospodarske drube - omejena teorija drubenikov - vodenje
ali nadzorstvo gospodarske drube - loenost premoenja
Zveza: ZKP len 372, 372-1. KZ len 244, 244/1.

Jedro

Z namenom poenotiti sodno prakso Vrhovno sodie poudarja, da je premoenje drube z omejeno
odgovornostjo ne le navzven, temve tudi v razmerju do njenega edinega drubenika tuje premoenje.
Poslovodja, etudi je hkrati edini drubenik drube, je dolan poslovati vestno in poteno ter zasledovati
interese gospodarske drube, ki je samostojna (pravna) oseba in katere premoenje je loeno od premoenja
njenih drubenikov ter namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti. Doloba prvega odstavka 244. lena
KZ prvenstveno varuje premoenjske interese drube in zgolj posredno tudi premoenjske interese njenih
drubenikov. Zato je v obravnavanem primeru, ko je poslovodja v nasprotju z zakonom in interesi drube z
omejeno odgovornostjo, na kodo drube razpolagal s premoenjem drube in s tem izrabil svoj poloaj ter
drugemu pridobil premoenjsko korist, uresniil vse zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe poloaja ali
pravic po prvem odstavku 244. lena KZ.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je Vije sodie v Ljubljani s sodbo II Kp 35999/2015
z dne 17. 5. 2016 krilo dolobo prvega odstavka 244. lena Kazenskega zakonika (KZ).

Obrazloitev

A.

1. Okrono sodie v Ljubljani je s sodbo X K 35999/2015 z dne 26. 11. 2015 K. N. spoznalo za krivega
storitve kaznivega dejanja zlorabe poloaja ali pravic po prvem odstavku 244. lena Kazenskega zakonika (v
nadaljevanju KZ) in mu na podlagi 51. lena izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je doloilo kazen
dvanajstih mesecev (pravilno enega leta) zapora s preizkusno dobo dveh let ter
mu na podlagi drugega odstavka 36. lena KZ in prvega odstavka 38. lena KZ izreklo stransko denarno kazen
v znesku 10.000,00 EUR, ki jo je dolan plaati v treh mesecih od pravnomonosti sodbe. Sodie je
obdolencu na podlagi prvega

odstavka 95. lena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) naloilo plailo sorazmernega dela
strokov kazenskega postopka iz 1. do 5. toke drugega odstavka 92. lena in sodno takso. Vije sodie v
Ljubljani je s sodbo II Kp 35999/2015 z dne 17. 5. 2016 ob odloanju o pritobah izpodbijano prvostopenjsko

sodbo po uradni dolnosti spremenilo in obdolenca oprostilo obtobe, da je storil oitano mu kaznivo dejanje
ter na podlagi prvega odstavka 96. lena ZKP odloilo, da stroki kazenskega postopka iz 1. do 5. toke
drugega odstavka 92. lena ZKP ter potrebni izdatki obdolenca in potrebni izdatki ter nagrada njegove
zagovornice bremenijo proraun.

2. Zoper pravnomono sodbo je dne 2. 11. 2016 zahtevo za varstvo zakonitosti vloil vrhovni dravni toilec,
in sicer zaradi kritve kazenskega zakona po 1. toki prvega odstavka 420. lena ZKP v zvezi s 1. toko 372.
lena ZKP. Sodiu druge stopnje oita, da se je pri odloanju omejilo le na pravilo, da gospodarska druba
lahko prosto razpolaga s svojim premoenjem, tudi v svojo kodo, pri emer pa ni naredilo naslednjega,
kljunega koraka in preverilo, ali je bilo soglasje edinega drubenika, ki je hkrati tudi poslovodja drube,
pravno dopustno. Ravnanje obdolenca (plailo fiktivnih raunov) je bilo oitno protipravno, zato o pravno
veljavnem soglasju ni mogoe govoriti. Ker se sodie druge stopnje v sodbi s pravno naravo in veljavnostjo
soglasja ni ukvarjalo, je krilo materialni zakon, saj je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje napano
uporabilo kazenski zakon. Vrhovni dravni toilec opozarja na neenotno sodno prakso Vrhovnega sodia, ki
naj bi v sodbi I Ips 2546/2010 z dne 15. 1. 2015, v kateri je obravnavalo kaznivo dejanje poneverbe po 209.
lenu KZ-1, zavzelo stalie, ki je nasprotno staliu Vrhovnega sodia v zadevah, v katerih je obravnavalo
kaznivo dejanje zlorabe poloaja ali pravic po 244. lenu KZ. Posledica neenotne sodne prakse Vrhovnega
sodia pa se odraa tudi v nasprotujoih si odloitvah pritobenih sodi, pri emer vrhovni dravni toilec
izrecno opozarja na sodbo Vijega sodia v Ljubljani VI Kp 9406/2010 z dne 8. 9. 2016, v kateri je sodie
zavzelo nasprotno stalie kot v obravnavani zadevi ter potrdilo kazensko odgovornost poslovodje, ki je bil
hkrati tudi edini drubenik gospodarske drube. Vrhovnemu sodiu predlaga, da na podlagi drugega odstavka
426. lena ZKP ugotovi, da je sodie druge stopnje krilo zakon, in sicer prvi odstavek 244. lena KZ.

3. Na zahtevo za varstvo zakonitosti je prek svoje zagovornice odgovoril obdolenec, ki nasprotuje navedbam
vrhovnega dravnega toilca ter predlaga zavrnitev zahteve. Meni, da je sodie druge stopnje razsodilo
pravilno in zakonito ter v skladu z 22. lenom Ustave RS.

B.

4. V obravnavani zadevi je Specializirano dravno toilstvo obdolencu oitalo, da je kot direktor drube P., d.
o. o., v asu od 18. 10. 2007 do 7. 12. 2007 oziroma od 16. 1. 2008 do 18. 2. 2008 odobril plaila ve raunov
drub O., d. o. o., in A., d. o. o., s katerimi je bila drubi P., d. o. o., zaraunana dobava palet, pri tem pa je pri
vsakem odobrenem plailu raunov vedel, da drubi zaraunanih palet nikoli nista dobavili, s imer jima je na
taken nain na kodo drube P., d. o. o., pridobil premoenjsko korist, drubi O., d. o. o., v znesku 8.916,00
EUR, drubi A., d. o. o., pa v znesku 5.796,00 EUR.

5. Sodie druge stopnje je obdolenca iz razloga po 1. toki 358. lena ZKP oprostilo obtobe. Ob
sklicevanju na sodbi Vrhovnega sodia I Ips 85/2009 z dne 19. 5. 2011 in I Ips 266/2007 z dne 13. 12. 2007
je pojasnilo, da je jasno, da so kazniva dejanja lahko storjena navzven napram upnikom ali davni obveznosti,
ne pa navznoter z lastnim okorianjem ali lastnim okodovanjem. Ker je obdolenec z oitanim mu dejanjem
da je plaal raune, eprav palete niso bile dobavljene, okodoval svojo drubo P., d. o. o., v kateri je bil
edini drubenik, je lo po presoji sodia druge stopnje za lastno okodovanje in posledino kaznivo dejanje ni
podano. Sodie druge stopnje je e poudarilo, da bi v takem primeru lahko lo kvejemu za storitev
kaznivega dejanja ponareditve
ali unienja poslovnih listin po 240. lenu KZ ali kaznivega dejanja zatajitve finannih obveznosti po 254.
lenu KZ, e bi opis vseboval vse zakonske znake teh kaznivih dejanj.

6. Druba z omejeno odgovornostjo je pravna oseba, ki v pravnem prometu nastopa samostojno in za svoje
obveznosti odgovarja z vsem svojim premoenjem.(1) Premoenje kapitalske drube, med katere sodi tudi
druba z omejeno

odgovornostjo, je v asu njenega obstoja loeno od premoenja njenih drubenikov. Vrhovno sodie je v
sodbi I Ips 141/2006 z dne 24. 5. 2007 ob upotevanju naela loenosti premoenja pojasnilo, da smejo drube
niki, ki sicer prosto odloajo o ustanovitvi, obstoju ali prenehanju drube, z drubenim premoenjem, ki je
sicer prosto razpololjiva dobrina,(2) razpolagati le v

okviru zakonskih predpisov, in da soglasje drubenikov more izkljuiti protipravnost ravnanja poslovodje, pod
pogojem, da je jasno, dano vnaprej in ni protipravno. Skladno z omejeno teorijo drubenikov, ki izhaja iz
pravice drubenikov do razpolaganja s premoenjem drube, pod pogojem, da interesi drubinih upnikov
ostanejo neprizadeti, je Vrhovno sodie pojasnilo, da je soglasje drubenikov protipravno, e pravni posel
nasprotuje zakonskim dolobam o drubah, zlasti, e je izplaan temeljni kapital drube(3) , katerega namen je
varovanje upnikov ali e je na kaken drug nain ogroen obstoj gospodarske drube. V teh primerih
protipravnost ravnanja vpliva na pravno dopustnost soglasja. Omejeni teoriji drubenikov je Vrhovno sodie
sledilo tudi v sodbi I Ips 85/2009 z dne 19. 5. 2011, v kateri je presodilo, da je razpolaganje s premoenjem
drube protipravno, e prizadene interese tretjih.

7. Iz sodne prakse Vrhovnega sodia izhaja e nadaljnjo razlikovanje med protipravnimi ravnanji poslovodje
med tistimi, ki povzroijo okodovanje in tistimi, pri katerih do okodovanja ne pride. Kaznivo dejanje
zlorabe poloaja ali pravic po 244. lenu KZ je premoenjsko kaznivo dejanje, za katerega je bistveno kdo je
storilec kaznivega dejanja in kdo okodovanec. Tako stalie je Vrhovno sodie zavzelo v sodbi I Ips
266/2007 z dne 13. 12. 2007, v kateri je, sicer le

obiter dictum

(4) , tudi pojasnilo, da storilec in okodovanec ne moreta biti v isti osebi in da iz tega razloga ne more priti do
okodovanja druge osebe kot temelja za obstoj kaznivega dejanja v primeru, ko je v isti osebi storilec in
okodovanec zasebni podjetnik ali v primeru enoosebne gospodarske drube.(5) In kot je Vrhovno sodie,
prav tako

obiter dictum

pojasnilo v sodbi I Ips 141/2006, o kodi na tujem premoenju ni mogoe govoriti, e je edini drubenik hkrati
direktor oziroma poslovodja drube.

8. S primerom oitka kaznivega dejanja po 244. lenu KZ v zvezi z enoosebno drubo z omejeno
odgovornostjo, torej drubo, v kateri je edini drubenik drube hkrati tudi poslovodja te drube, se je Vrhovno
sodie srealo v e omenjeni zadevi I Ips 85/2009 in kasneje tudi v zadevi I Ips 10226/2009(6). V
prvonavedeni zadevi je Vrhovno sodie na naelni ravni sicer pritrdilo staliu vlonika zahteve, da je v
primeru kaznivega dejanja po 244. lenu KZ vedno okodovana druba, ki je nikakor ni mogoe enaiti z
(edinim) drubenikom, a je nato glede na dejstva konkretnega primera presodilo, da mora v skladu z naelom
zakonitosti protipravnost ravnanja dovolj dolono izhajati iz pravnih norm, ki v obliki prepovedi in zapovedi
doloeno ravnanje opredeljujejo kot zakonito oziroma nezakonito. Zgolj pridobivanje koristi enega subjekta
na raun zmanjanja premoenja drugega subjekta v okviru sicer zakonitega poslovanja v razmerah trnega
gospodarstva ne pomeni zlorabe poloaja ali pravic.

9. V e navedeni sodbi I Ips 141/2006 je Vrhovno sodie tudi presodilo, da poloaja v smislu 244. lena KZ
ne izrablja samo tisti, ki prekorai svoja pooblastila, pa pa tudi tisti, ki poslov ne opravlja poteno in vestno,
ki torej ravna v nasprotju s prvim odstavkom 263. lena ZGD-1.(7) e po naravi stvari je posledica tovrstnih
zlorab poloaja (in drugih nainov izvritve kaznivega dejanja) nastanek oziroma monost nastanka
premoenjske kode za gospodarsko drubo oziroma njene drubenike, delniarje, zaposlene, upnike itd.
Vendar z vidika naela zakonitosti, zlasti

lex certa

, nepoteno in nevestno poslovanje samo zase ne more pomeniti kaznivega poslovanja, temve mora
protipravnost ravnanja, kot je pojasnilo Vrhovno sodie v sodbi I Ips 85/2009, dovolj dolono izhajati iz
pravnih norm, ki v obliki prepovedi in zapovedi

doloeno ravnanje opredeljujejo kot zakonito oziroma nezakonito. Te pravne norme, v katerih se v veji ali
manji meri odraa tudi naelo vestnosti in potenja, morajo zadostiti standardu dolonosti

(lex certa)

v kazenskem pravu. Po presoji Vrhovnega sodia iz prvega odstavka 50. lena Obligacijskega zakonika (v
nadaljevanju OZ), ki doloa, da navidezna pogodba nima uinka med pogodbenima strankama, dovolj dolono
izhaja prepoved sklepanja navideznih pogodb. Vrhovno sodie se je v zadevi I Ips 7935/2009 z dne 13. 9.
2012 opredelilo do zakonitosti dogovora o sklepanju navideznih pravnih poslov in presodilo, da dogovor za
sklepanje fingiranih pravnih poslov e sam po sebi predstavlja nepravo in ne more imeti nikakrnih pravnih
uinkov.

10. Doloba prvega odstavka 50. lena OZ sicer ni namenjena varstvu premoenja

gospodarske drube, ampak varuje potenost v pravnem prometu. Doloba daje podlago za zakljuek, da
navidezni pravni posel, s katerim se razpolaga s tujim premoenjem, lahko povzroi nezakonito zmanjanje
premoenja ene od strank pogodb premoenjsko kodo. Iz opisa dejanja v izreku prvostopenjske sodbe je
razvidno, da je v konkretnem primeru do zmanjanja premoenja gospodarske drube prilo. Obdolencu se je
namre oitalo, da je na kodo gospodarske drube drugemu pridobil premoenjsko korist. Res, da nastanek
premoenjske kode ni zakonski znak kaznivega dejanja po (prvem odstavku) 244. lena, vendar za obstoj
tega kaznivega dejanja ne zadostuje le gola kritev predpisov, temve se mora kritev predpisa odraziti na
premoenjskem substratu gospodarske drube. Gre namre za premoenjsko kaznivo dejanje in ne za sploen
delikt protipravnega vedenja v gospodarstvu.(8)

11. Do vpraanja kazenske odgovornosti poslovodje, ki je hkrati tudi edini drubenik drube z omejeno
odgovornostjo, se je Vrhovno sodie izrecno opredelilo v sodbi I Ips 2546/2010 z dne 15. 1. 2015, v kateri je
presojalo kaznivo dejanje poneverbe po prvem odstavku 209. lena KZ-1. Kljub razlini pravni opredelitvi
dejanja, je bilo izpostavljeno identino pravno vpraanje kazenske odgovornosti poslovodje, ki je bil hkrati
tudi drubenik drube z omejeno odgovornostjo. Vrhovno sodie je pritrdilo razlogom sodia druge stopnje,
ki je izhajalo iz zakonske loenosti premoenjske sfere edinega drubenika in drube, ter presodilo, da je
dvigovanje drubinega (tujega) denarja, s strani obsojenca kot edinega lastnika in direktorja drube, ki nima
podlage v poslovanju drube, oziroma dvigovanje denarja brez namena vraila le-tega, protipravno dejanje.

12. Z namenom poenotiti sodno prakso Vrhovno sodie poudarja, da je premoenje drube z omejeno
odgovornostjo ne le navzven, temve tudi v razmerju do njenega edinega drubenika tuje premoenje.
Poslovodja, etudi je hkrati edini drubenik drube, je dolan poslovati vestno in poteno ter zasledovati
interese gospodarske drube(9), ki je samostojna (pravna) oseba in katere premoenje je loeno od premoenja
njenih drubenikov ter namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti. Doloba prvega odstavka 244. lena
KZ prvenstveno varuje premoenjske interese drube in zgolj posredno tudi premoenjske interese njenih
drubenikov. Zato je v obravnavanem primeru, ko je poslovodja v nasprotju z zakonom in interesi drube z
omejeno odgovornostjo, na kodo drube razpolagal s premoenjem drube in s tem izrabil svoj poloaj ter
drugemu pridobil premoenjsko korist, uresniil vse zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe poloaja ali
pravic po prvem odstavku 244. lena KZ.

C.

13. Glede na povedano je Vrhovno sodie na podlagi drugega odstavka 426. lena ZKP ugotovilo, da je Vije
sodie v Ljubljani s sodbo II Kp 35999/2015 z dne 17. 5. 2016 krilo dolobo prvega odstavka 244. lena
Kazenskega zakonika (KZ).

----

(1) Gl. 5. in 472. len Zakona o gospodarskih drubah (v nadaljevanju ZGD-1).

(2) Gl. sodbo Vrhovnega sodia RS I Ips 85/2009 z dne 19. 5. 2011.

(3) Po prvem odstavku 495. lena ZGD-1 se premoenje, ki je potrebno za

ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv, drubenikom ne sme izplaati.

(4) Sodie pred sabo ni imelo zadeve z enim samim drubenikom.

(5) Vrhovno sodie je v sodbi I Ips 266/2007 z dne 13. 12. 2007, na katero se v obravnavani zadevi sklicuje
tudi sodie druge stopnje, presodilo, da je v primeru samostojnega podjetnika ali enoosebne gospodarske
drube jasno, da so

kazniva dejanja lahko storjena le navzven, napram upnikom ali davni obveznosti, ne pa navznoter, z lastnim
okorianjem.

(6) Sodba VSRS I Ips 10226/2009 z dne 23. 1. 2014.

(7) Stalie je Vrhovno sodie RS ponovilo tudi v sodbi I Ips 7935/2009 z dne 13. 9. 2012.

(8) Gl. sodbo Vrhovnega sodia RS I Ips 85/2009 z dne 19. 5. 2011.

(9) Gl. prvi odstavek 5. lena OZ ter prvi odstavek 263. lena ZGD-1 in drugi odstavek 28. lena Zakona
finannem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe: 07.06.2017