OBIAJ, POSLOVNI OBIAJ, DOBRI POSLOVNI OBIAJ, UZANCE:

OBIAJI: So ravnanja, ki so ustaljena med osebami, ki ne vstopajo v obligacijska razmerja zaradi pridobitnega namena.
Z generalno klavzulo v 12. lenu se OZ sklicuje le na poslovne obiaje, ne pa tudi obiaje, se pa na njih sklicuje v
posameznih pravni pravilih. Njihova pravila so DISPOZITIVNE narave, veljajo e stranki nista sami drugae opredelili
potrebno ravnanje ali e to ravnanje ni doloneje opredeljeno v OZ.
POSLOVNI OBIAJI: So ravnanja, ki so priakovana med osebami posebnih lastnosti, to je med gospodarskimi subjekti
oz. trgovci (kot sinonim se za njih uporablja tudi pojem trgovinski obiaji). So tudi DISPOZITIVNE narave.
Razlika med obiaji in poslovni obiaji: je v osebnih lastnostih naslovljencev (negospodarski/ gospodarski subjekti)
in opredelilnih elementih (obiaji ravnanja, ki so ustaljena/posl. obiaji ravnanja, ki so priakovana).
DOBRI POSLOVNI OBIAJI: So moralne norme, ki veejo stranke v pravnem prometu. Veljajo kot pravo. Doloajo meje
dovoljenega ravnanja med udeleenci v pravnem prometu. So KOGENTNE narave. V 5/2 OZ doloeno: Udeleenci v
obligacijskih razmerjih morajo v prometu ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi obiaji.
UZANCE: So zbrani - kodificirani poslovni obiaji. OZ pojma uzanc ne pojasnjuje. Noveja teorija pojasnjuje, da so uzance
podrobna pravila doloenega ojega poslovnega kroga, ki jih ne sprejme zakonodajalec. Najpogosteje jih sprejemajo
zdruenja gospodarskih subjektov (gospodarske zbornice) ali posamezni gospodarski subjekti (borze, banke). OZ v 12.
lenu doloa uporabo uzanc, e se stranki zanje ne dogovorita. V takem primeru se pravila uzanc uporabijo za
vpraanja, ki v OZ niso urejena, pod pogojem, da stranki istovrstnega vpraanja nista sami uredili v pogodbi. e se
stranki dogovorita o uporabi doloenih uzanc, velja naslednje:
- pravila uzanc, ne morejo nadomestiti kogentnih pravil OZ,
-pravila uzanc nadomestijo tista pravila OZ, ki urejajo istovrstna vpraanja,
- pravila uzanc se uporabijo tudi za tista vpraanja, ki v OZ niso urejena.

DUTY TO MITIGATE (243/3 OZ) SODELOVALNA DOLNOST

Upnik mora storiti vse, da se koda ne povea. Mora storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjala koda, sicer lahko
druga stranka zahteva zmanjanje odkodnine. To ne pomeni restitucije, da mora kodo odpravljat ali zmanjevat e
nastalo kodo.

PRESTACIJE
Pomenijo vsebino izpolnitve, predmet obveznosti; izpolnitveno ravnanje nekaj dati, storiti, opustiti.
- aktivna prestacija: DARE (dati), FACERE (storiti)
- pasivna prestacija: NON FACERE (opustiti)

OBLIGACIJE PROPTER REM; PRIMER

Obligacijsko razmerje je vasih odvisno od tega, ali ima stranka pravico do doloene stvari. Torej obligacijsko razmerje
izvira iz doloenega stvarnopravnega razmerja oz. je odvisno od obstoja stvarnopravnega razmerja.
Primer: Etana lastnina - lastnik fizinega dela zgradbe je dolan prispevati k strokom za vzdrevanje skupnega
premoenja. 119/6 SPZ - e etani lastnik ne vplaa svojega prispevka v rezervni sklad, ga mora upravnik pisno pozvati k
plailu. Poziv upravnika se teje za verodostojno listino v smislu zakona o izvrbi in zavarovanju.

OBLIGACIJE DILIGENCE POJEM IN PRIMER

So obligacije prizadevanja, pri katerih od stranke ni mogoe priakovati, da bi se zavezala da bo dosegla doloen
rezultat oz. uspeh. Dovolj je, da se z zadostno skrbnostjo prizadeva izpolniti obveznost. Tudi e ne dosee potrebnega
rezultata, ne kri obveznosti, e je ravnal s primerno skrbnostjo.
Primer: Mandatna pogodba
Nasprotje je obligacija rezultata/uspeha (obligacija z doloeno vsebino). Primer: podjemna pogodba.

Obligacije v ojem in irem smislu; razlika kontrakt pogodba

- Obligacija v OJEM smislu: terjatev z vidika upnika in dolg z vidika dolnika
- Obligacija v IREM smislu: obligacijsko razmerje med strankama
- KONTRAKT: je pogodba s katero nastane obligacijsko razmerje
- POGODBA: s pogodbo pa obveznost nastane, se spremeni ali ukine / preneha
Velja: vsak kontrakt je pogodba, ni pa vsaka pogodba kontrakt.

VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA PRAVNI NASLOV

- POSLOVNE
(1) kontrakti: pravico ustvarjajo/ustanavljajo
(2) pogodbe: pravico spreminjajo, ukinjajo
(3) enostranski pravni posli: ena stranka izjavi voljo zavezati se (izdaja VP, ponudba, sprejem ponudbe, asignacija,
pooblastilo, pobot, odstop, odpoved, izbira med ve upravienci, pooblastitev, pripoznanje dolga)
- NEPOSLOVNE
(1) delikti
(2) kvazidelikti
(3) kvazikontrakti

RAZLIKA MED DELIKTI IN KVAZIDELIKTI GLEDE ODGOVORNOSTI:

- DELIKTI: subjektivna odgovornost
- KVAZIDELIKTI: objektivna odgovornost

DVOSTRANSKI PRAVNI POSLI POGODBE (izjava volj najmanj dveh strank)

- enostranske pogodbe: Ena stranka je zavezana, druga upraviena (darilna, shranjevalna, posodbena).
Razlika je v tevilu zavez.
- dvostranske pogodbe: obe stranke zavezani in upravieni; so vzajemne oz. sinalagmatine obveznosti sta
medsebojno odvisni (kupoprodajna, najemna, zakupna...).

POSEBNOSTI SINALAGMATINIH POGODB

Za sinalagmatine ali vzajemne pogodbe je znailno, da je izpolnitev ene stranke odvisna od izpolnitve druge stranke.
Stranka se zavee s pogojem, da bo tudi druga stranka izpolnila. Vzajemne pogodbe so: kupna, menjalna, podjema,
najemna, prevozna, zakupna, ...

NATEJ DVOSTRANSKE PP

RAZLIKA MED ENOSTRANSKIMI PRAVNIMI POSLI IN ENOSTRANSKO OBVEZNOSTNO POGODBO (PRIMER)

- Enostranski PRAVNI POSEL: od pogodbe se razlikuje glede na tevilo izjavljenih volj; tu samo ena stranka izjavi voljo
(primer: oporoka, izdaja vrednostnega papirja, ponudba, sprejem ponudbe).
- Enostranska POGODBA: voljo zavezati se izjavita dve stranki, vendar je le ena zavezana, druga pa je upraviena;
obstoji samo ena obveznost (primer darilna, shranjevalna...).

ENOSTRANSKI PRAVNI POSLI

- nastanejo glede na obstojee obveznostno razmerje in to razmerje spreminjajo ali ukinjajo:
1) odstop,
2) odpoved,
3) pobotna izjava,
4) pravica izbire,
5) obnovitev zaveze,
- nastanejo ne glede na obstojee obveznostno razmerje in navadno ustanavljajo novo zavezo:
1) javna obljuba,
2) izdaja VP,
3) ponudba,
4) sprejem ponudbe,
5) pooblastitev,
6) nakazilo poseben primer pooblastitve.

KATERI ENOSTRANSKI PP NISO ODVISNI OD OBSTOJA PRAVNEGA POSLA

- Javna obljuba nagrade
- Ponudba
- Pooblastitev
- Izdaja vrednostnega papirja

PREDPOSTAVKE PRAVNIH POSLOV

poslovna sposobnost
prava volja brez napak
monost in dopustnost predmeta
oblika, e je predpisana
kavza (ne pozabi na kavzo, eprav je Cigoj ne omenja)
KVAZIKONTRAKTI
So obogatitveni zahtevki, njihov temelj je v zakonu:
verzijski zahtevek
kondikcijski zahtevek
gestija (poslovodstvo brez naroila)

Vrste obveznosti glede na PRAVNO VARSTVO:

POPOLNE (CIVILNE): Pravo jim priznava popolno pravno varstvo. Te obveznosti je mogoe iztoiti.
NEPOPOLNE (NATURALNE): Pri teh obveznostih ni mogoe izsiliti izpolnitve po dolniku s tobo, a so vendarle
plaljive. Samo tiste, ki jih zakon opredeljuje kot take. Obveznosti, ki se na splono priznavajo kot naturalne, so
zastarane obveznosti. Zanje je znailno, da so e prej obstajale kot popolne obveznosti, a so pozneje to lastnost
izgubile. Zastarana terjatev postane v sodnem postopku popolna z molanjem. Naturalna je tudi obveznost, ki nastane
iz dovoljene igre - vzrok za neiztoljivost je v tem, da zakon eli varovati udeleence pred lahkomiselnim zapravljanjem.
Obveznost se sme prenesti kot terjatev, prevzeti kot dolg, utrditi s porotvom, zastavo, sme se pobotati... Pridobitelj
terjatve mora vedeti in se strinjati z to lastnostmi terjatve.

KAKO LAHKO PRIDOBI UPNIK TERJATEV OD DOLNIKA? RAZLOI 2 NAINA IN JU PRIMERJAJ S PRIDOBITVIJO
STVARNE PRAVICE.
1) IZVIRNO (ORIGINARNO): S sklenitvijo pogodbe (zavezovalni pravni posel) oz. povzroitvijo kode (odkodninska
terjatev).
2) IZVEDENO (DERIVATIVNO): Obligacija je e bila in nekdo dobi obstojeo terjatev s cesijo (zavezovalni pranvi posel je
hkrati tudi razpolagalni pravni posel; kakor hitro je sklenjena pogodba o odstopu, se terjatev prenese; pogodba o
odstopu je tudi pridobitni nain).
Primerjava s pridobitvijo stvarne pravice:
Za pridobitev stvarne pravice je potreben (1) zavezovalni posel, (2) razpolagalni posel in (3) pridobitni nain (modus
acquirendi)/realno dejanje tradicija in vpis v JK oz. ZK.
Pri cesiji pa je pogodba o prenosu tudi pridobitni nain pridobitve pravice/terjatve.

RAZLIKA KOMUTATIVNA / ALEATORNA POGODBA

Komutativna gotova
- predmet obveznosti je jasen; vidna je izpolnitev;
- vrednost koristi iz pogodbe je stranki znana ob
sklenitvi pogodbe;
- izpolnitev ene stranke povsem ustreza izpolnitvi
druge ekvivalenca;
Aleatorna tvegane
- iz pogodbe se ne vidi dajatev, ni jasna prestacija, ni
vidna izpolnitev;
- korist stranke, ki jo prejme, se ne da vrednotiti ob
sklenitvi pogodbe;
- vrednost izpolnitve je odvisna od negotovega dogodka;
- zavarovalne pogodbe, pogodbe o dosmrtnem
preivljanju...;

Pravni naslov - iustus titulus: Dejstvo iz katerega obveznost nastane. Tako se obligacije delijo na dve veliki skupini
poslovne in neposlovne.
modus acquirendi: pridobitni nain
reservatis mentalis miselni pridrek
litispendenca visenost pravde
lucidem intervalum svetli trenutek
negotium claudicans epajoi posel
praesumptio iuris izpodbojna pravna domneva
praesumptio iuris et de iure neizpodbojna pravna domneva
Impedimentum praescriptionis: zadranje zastaranja
Interruptio praescriptionis: pretrganje zastaranja

KDAJ MOLK NASLOVNIKA PONUDBE ZAVEZUJE?

Kadar sta stranki v stalni poslovni zvezi glede nekega blaga in naslovnik ni takoj ugovarja, zavrnil.

CULPA IN CONTRAHENDO
Je odgovornost za pogajanja. Odgovorna je stranka:
- ki se pogaja brez namena, da bi sklenila pogodbo,
- ki se pogaja z namenom, a brez utemeljenega razloga odstopi.
Obseg odkodnine:
- odgovornost za navadno kodo kodo nastalo s pogajanji.
- ne pa tudi izgubljen dobiek oz. izgubljeno priliko (negativni pogodbeni interes); e sta bili stranki tik pred
sklenitvijo pogodbe, pa se bo morda tudi to priznalo.

RAZLIKA MED GENTLEMAN'S AGREEMENT IN POGODBO

a) Gentleman's agreement:
stranki ne izjavita volje se pravno zavezati,
pravo ne daje pravnega varstva, ker stranke same nimajo volje se pravno zavezati,
stranke vee samo astno, kajti nobena stranka ne more zahtevati sankcije, e druga stranka tak sporazum prekri.
b) Pogodba:
posel s katerim se ustanovijo, prenehajo ali spremenijo pravice in pravna razmerja,
pogodba je pravno dejanje samo, e pravo doloa zanjo pravne posledice.

IN FRAUDEM LEGIS AGERE

Obid zakona. Ne kri se zakon po rki, ampak po namenu. Ne kri neposredno zakonske norme. Na nek drug nain
ravna, da obide normo. Primer simulirani pravni posel (ta ne more veljati, lahko pa velja prikriti pravni posel, ki ga
simulirani skriva v sebi)
Navidezna pogodba oz. simulirana pogodba sodi v kategorijo poslov, pri katerih volja ni resnina. V primerih simulacije
stranki hoeta, da posel nastane le na videz, na zunaj. Za stranki posel ne velja. Simulirani pravni posel lahko preide v
izigravanje (obid) zakona fraudolenca, zaradi esar je tak pravni posel nien.

NAVIDEZNI POSEL
Stranki hoeta, da nastane posel le na videz, na zunaj. Za stranki ta posel ne velja. Navidezna pogodba nima uinka
med pogodbenima strankama. e pa navidezna pogodba prikriva kakno drugo pogodbo, velja ta druga, e so
izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost (namesto resnine prodajne, navidezno skleneta darilno, zaradi izognitve
upravnim predpisanim obveznostim

Razlika SIMULIRANI PRAVNI POSEL / DISENZ

Disenz, nesporazum
O nesporazumu govorimo, kadar sta stranki prepriani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi
pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti. V takem primeru se teje, da pogodba ni bila sklenjena. Izjavi volje
strank se dejansko ne krijeta. Nesporazum je treba je loiti od zmote v pravnem naslovu, kjer se izjavi krijeta, le da vsaka
stranka razume pod izjavo nekaj drugega kot nasprotna stranka (npr. ena prodajno, druga pa posodbeno). 16 OZ.
Razlika od sumuliranega pr. posla: pri sumuliranem se volji ujemata, saj obe stranki hoeta isto, torej da je posel
navidezen.

NAELO ULTRA VIRES naelo specialne pravne sposobnosti

ZOR je uvedel naelo specialne pravne sposobnosti. Pravna oseba lahko sklepa pogodbe v pravnem prometu v mejah
svoje pravne sposobnosti, sicer pogodba nima pravnega uinka. ZGD ohranja to naelo z dodatkom: druba sme
opravljati tudi vse druge posle, ki so potrebni za njen obstoj in za opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega
opravljanja dejavnosti. Torej, pravni posli, ki jih sklene druba s tretjimi osebami in s katerimi prekorai v registru
vpisano dejavnost, so veljavni, razen e je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoraitev.

Razlika med POGODBO O PRIZADEVANJU in GARANCIJSKO POGODBO z vidika odkodninske obveznosti (str. 91)
- pogodba o prizadevanju: Kdor obljubi, ne odgovarja, e je obljubil drugemu le to, da se bo pri tretjem prizadeval, da
bi se ta zavezal nekaj storiti ali opustiti, pa v tem primeru ni uspel kljub vsemu potrebnemu prizadevanju - 130/2 OZ.
- garancijska pogodba: Obljuba dana drugemu, da bo tretji nekaj storil ali opustil, ne vee tretjega. Tisti, ki je to
obljubil, pa odgovarja za morebitno kodo, ki jo drugi pretrpi, ker se tretji noe zavezati k storitvi oz. opustitvi (v
praksi banka ali obina prevzame riziko za podjetje) - 130/1 OZ.

PONUDBA
Ponudba je doloeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se
z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila.

Razlika med DENARNIMI IN NEDENARNIMI IZPOLNITVAMI

a) denarne:
iste
prinosnina
predmet obveznosti je denar
mona predasna izpolnitev
zamudne obresti (denar, druge nadomestne stvari)
b) nedenarne
iskovina
neiste (znesek je treba ele ugotoviti ali doloiti)

PACTUM DE QUOTA LITIS

Udeleba zastopnika pri iztoevanem znesku - nemoralni motiv, nedopustni nagib v pravnem poslu.

PACTUM DE NON LICITANDO

Neudeleba pri drabi - nemoralni motiv oz. nedopustni nagib v pravnem poslu.

Genus perire non species perit ei cui debetur, genus perire non consetur: individualno doloena stvar propade tistemu,
komur je dolgovana, medtem ko se teje, da po vrsti doloena stvar ne more propasti.

OMEJENI GENUS
Predmete, ki so po svoji naravi generini, lahko stranki omejita glede na prostor in as. Tako je genus omejen na
doloeno geografsko obmoje, lahko pa tudi oje skladie....

KONCENTRACIJA - Genus postane species.

Dolnik ima pravico da opravi individualizacijo. teje se, da je blago izroeno, ko dolnik ukrene vse, kar je potrebno, da
drugi stranki omogoi prevzem ter obenem od nje zahteva, naj blago prevzame. Takna izroitev se imenuje
koncentracija. Genus postane species.

ACTIO PAULIANA - Civilna / steajna toba zaradi okodovanje oz priviligiranja upnikov

Gre za izpodbijanje dolnikovih pravnih dejanje, ki so bila storjena v kodo upnikov in zaradi katerih dolnik nima dovolj
sredstev za izpolnitev upnikove terjatve izpodbojnost dejanj storjenih izven steaja.
Izpodbijanje v steaju - pravna dejanja storjena v zadnjem letu pred uvedbo steajnega postopka, se lahko izpodbijejo,
e je steajni dolnik s premoenjem razpolagal brezplano ali za neznatno plailo. Urejeno v steajnih pravilih.

ACTIO PUBLICIANA
S publicijansko tobo se varuje bonitarna lastnina. Bonitarni oz. domnevni lastnik je dobroverni lastniki posestnik.
Domnevni lastnik stvari ima ob odvzemu posesti pravico zahtevati njeno vrnitev tudi od dobrovernega lastnikega
posestnika, pri katerem je stvar na podlagi ibkejega pravnega naslova. Tu bo lo predvsem za premine stvari.
V primeru kolizije dveh bonitarnih lastnikov ima moneji pravni naslov tisti, ki je stvar pridobil odplano. e sta njuna
pravna naslova enako mona, pa ima prednost tisti, ki ima stvar v neposredni posesti.

ACTIO AQUILIANA
Vsaka napaka volje ima za posledico izpodbojnost pravnega posla, e je posel neodplaen. V kodo upnika sklenjeno
neodplano pogodbo je mogoe izpodbijati, eprav nobena od strank ni imela namena, da bi upnika okodovala oz. ni
vedela za slabo stanje prezadolenca.

CONSILIUM FRAUDIS Glej 256 OZ!

Odplana razpolaganja, ki povzroijo prikrajanje upnika so izpodbojna, e so izpolnjeni naslednji pogoji:
Prikrajanje
Okodovalni namen dolnika (consilium fraudis)
Pridobitelj je za ta okodovalni namen zoper upnike vedel (conscius fraudis)

POMEN UGOVOROV
- Ugovori, ki jih lahko uveljavlja kot tobo zastarajo (ugovor pobotanja, ugovor neizpolnitve)
- Ugovori, ki jih ne more uveljavljat s tobo ne zastarajo (niso samostojni in jih lahko uveljavlja le ko si toen, npr.
ugovor zastaranja)

PEREMPTORINI ugovori: trajni/razdiralni zanikajo veljavnost zahtevka;

DILATORINI ugovori: odlagalni ne pobijajo pravice, samo zaasno prepreijo uveljavljanje zahtevka;

EXPROMISSIO - Brezplani prevzem tujega dolga (Cigoj, institucije obligacij str. 65) Rimsko pravo: je obljuba novega
dolnika brez pronje starega.
REMISSIO - Brezplani odpust dolga (Cigoj, Institucije obligacij str. 65)

ARA (lat. Arrha)

Ara je premoenjska korist, ki jo ob sklenitvi pogodbe stranka izroi drugi stranki zaradi utrditve svoje obveznosti. e je
dvomljivo, v kateri namen je bila korist izreena, se v sodni praksi teje, da gre za predujem. Akcesorni dogovor o ari je
realen dogovor. Dogovorjena je ele, ko se da (ne e tedaj, ko se stranki o njej dogovorita).

ARA KOT ODSTOPNINA (SKESNINA) glej tudi 67, 68 OZ

Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe, e da
odstopnino (skesnino). Stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe, mora dati odstopnino hkrati z izjavo o odstopu.
e je bila ob ari dogovorjena pravica odstopiti od pogodbe, se teje ara za odstopnino in lahko vsaka stranka odstopi od
pogodbe.

DOLOBE O ARI 64-68 OZ

Arbitratorska pogodba izvensodna razlaga pogodb 85 OZ

Pogodba, da bo tretji dal razlago spornih doloil.

DOLUS COLORETUS (OBARVANI NAKLEP)

Tei k nekim ciljem, ki jih lahko vrednostno ocenimo.

KLASINA TEORIJA KAVZE

Klasina teorija vidi kavzo v namenu, ki izhaja iz tipa pogodbe. Predvsem je ta teorija temeljila na spoznanju, kaj je vzrok
pri sinalagmatinih pogodbah pri teh je causa zaveza nasprotne stranke.
causa acquirendi oz. credendi:
1 vzajemnost zaveze: izpolnitev ene stranke je odvisna od izpolnitve druge stranke (conditionis implendae causa);
2 pravilo soasne izpolnitve: stranka pri dvostranskih pogodbah ni dolna izpolniti obveznosti prej, kot jo izpolni
nasprotna stranka;
causa donandi:
1 ekonomskega namena v takem tipu pogodb NI
2 causa pri darilni pogodbi je oprostilni namen; namen, da naj bo stranka dajatve prosta;
3 namen izpolnitve je poveanje koristi druge stranke brez kakrnegakoli plaila nasprotne koristi za naklonitev;
causa solvendi - utrditvena kavza:
1 stranka se dodatno zavee, utrdi svojo obveznost;
2 sem spadajo: (1) datio in solutum; (2) zastava in porotvo; (3) ara;
Klasina teorija ne nudi obrazloitve kavze za fiduciarne posle.

Katere izmed natetih pojmov je klasina teorija opredelila kot kavzo? obkroi
Pravilni: acquirendi - credendi, donandi, solvendi.

KAKO JE DEFINIRANA KAVZA?

Causa je neposredni vzrok obveznosti. Biti mora odloilen, kvalificiran namen, zaradi katerega se je sklenjena pogodba
dvignila iz nenartnih odnosov.

Teorije O OBJEKTIVNI KAVZI

Poleg okoliin, ki jih imajo stranke v svoji predstavi, lahko obstajajo okoliine, na kateri stranki niti ne mislita, ker so
same po sebi umevne in pomenijo zato predpostavke za veljavnost pravnega posla. Primeri:
- zahteva, da mora obstajati ekvivalenca med izpolnitvama strank, e je ekvivalenca smisel te pogodbe;
- dosegljivost in smiselnost namena pogodbe.

Doloila v OZ o kavzi, motivu

Glej 39 OZ podlaga in 40 OZ nagib glej zakon!!!

Razlika med DELIKTI in KVAZIDELIKTI

- Delikti: obligacije, ki nastanejo zaradi nastanka kode, kot posledice krivdnega ravnanja predstavljajo institut
subjektivne odkodninske odgovornosti.
- Kvazidelikti: obligacije, ki nastanejo zaradi nastanka kode, kadar odgovorna oseba odgovarja ne glede na krivdo
predstavljajo institut objektivne odgovornosti.
Torej, razlike so:
- v odgovornosti (subjektivna, objektivna)
- v predpostavkah kaj kdo dokazuje.

CIVILNI DELIKT
Kritev splonih in abstraktnih pravil, neizpolnitev obveznosti, kritve pravic...
Po komentarju OZ:
Predpostavke civilnega delikta so okvir, ki nam je na voljo, da doenemo, igav je riziko nastanka konkretne kode, ali je
okodovanev, ali pa jo lahko pripiemo komu drugemu.
Generalno klavzulo odkodninskega prava ali sploni civilni delikt tako opredeljujejo naslednje predpostavke:
- protipravno ravnanje (ali opustitev)
- koda
- vzrona zveza
- krivda
Predpostavke kvazidelikta oz. objektivne odkodninske odgovornosti:
- kodni dogodek
- koda
- vzrona zveza
- objektivna odkodninska odgovornost (odgovornost ne glede na krivdo torej, da je vzrok kodi nevarna stvar ali
nevarna dejavnost)

PUNKTACIJA
To je osnutek pisne pogodbe. Je listina, ki vsebuje glavne toke pogodbe. Stranke tako listino podpiejo z namenom, da
bodo pozneje napisale listino, ki bo vsebovala njihov celotni dogovor.

UINEK PUNKTACIJE
Pravni uinek punktacije je, da so stranke dogovorjene o tistih okoliinah, o katerih sta sprejeli punktacijo. A tudi tiste
okoliine, ki niso sprejete so lahko e predmet dogovora. Punktacija je torej polna pogodba v tistih tokah, glede
katerih so stranke dogovorjene. Celo zaznamba v zemljiki knjigi se lahko opravi na podlagi punktacije.

Punktacija Predpogodba pactum de contrahendo

Je e pogodba v tistih tokah v katerih sta stranki Je ele pogodba, da se bo sklenila glavna pogodba.
dogovorjeni.

Razlika med POOBLASTILNO in POOBLASTITVENO pogodbo

- Pooblastilna pogodba: dvostranski pravni posel pri katerem pooblaenec deluje kot direktni zastopnik (v tujem
imenu za tuj raun); izdati se mora pooblastilo, ki je enostranski pravni posel;
- Pooblastitvena pogodba: zastopnik deluje kot indirektni (posredni) zastopnik (v svojem imenu za tuj raun). Ni
potrebno pooblastilo (komisijska pogodba). Ima pa edicijsko dolnost (po konanem poslu mora prepustiti koristi).

Razlika POOBLASTILO / POOBLASTITEV

- Pooblastilo: kadar je pooblastilo objavljeno tretjemu, posamezniku ali javnosti na sploh govorimo o pooblastilu;
- Pooblastitev: kadar pooblastilo ni objavljeno govorimo o pooblastitvi v notranjem razmerju.

RAZLIKA POOBLASTITEV MANDAT

Pooblastitev Mandat
Je enostranski akt, s katerim daje pooblastitelj pooblaencu Je pogodba, s katero se mandatar zavee opraviti posel.
pravico, da zanj opravi doloen posel, pooblaenec pa se ne
zavee, da bo ta posel opravil. Sprejel je upravienje. Objava
pooblastitve je pooblastilo.
Obstajajo pooblastila brez mandata, ki se lahko pridobijo na Obstajajo mandati brez pooblastila komisijska
podlagi drugega posla (pooblastilo po zaposlitvi, drubena pogodba
pogodba...

Razlika FALSUS PROCURATOR / PREKORAITEV POOBLASTILA 72, 73 OZ

Razlika je v odkodninski odgovornosti, e zastopani ne odobri pogodbe. Pri prekoraitvi lahko tretja dobroverna
stranka zahteva od zastopnika in zastopanega (sta solidarno odgovorna, objektivna odgovornost zastopanega),
medtem ko pri neupravienem zastopanju falsus procurator odgovarja sam.
Prav tako se zahteva dobra vera druge stranke. 73/4 OZ

Dilema EGO - ALTER EGO

EGO: del pravne osebe; organi PO izoblikujejo in izjavljajo voljo zanjo; organ ni zastopnik, marve je del pravne osebe;
direktor gospodarske drube deluje kot EGO, ker je organ drube.
ALTER EGO: zastopnik pravne ali fizine osebe, ki pridobi pooblastilo. Izjavlja voljo osebe, ki jo zastopa, voljo oblikuje po
njenih predhodnih navodilih.

POGODBE V KORIST TRETJIH

Kdo ima actio directa pri pogodbah v korist tretje osebe (aktivna legitimacija, zahtevki). Znailnosti PRISTNE pogodbe
v korist tretjega.
S pogodbo v korist tretjega se ena stranka (promitent ta bo izpolnil) zavee drugi stranki (promisarju, stipulantu), da
bo pogodbo izpolnila tretjemu (beneficiarju). Znailna posebnost prave pogodbe v korist tretjega (kar teorija imenuje
pristna) je actio directa, ki jo poleg promisarja pridobi tudi beneficiar. Aktivno legitimirana sta promisar in beneficiar,
e gre za pristno pogodbo.

Pri pogodbi v korist tretjega je terjatev v beneficiarjevem premoenju: akrescenca, akceptiranje

- po teoriji o akrescenci: od trenutka sklenitve pogodbe;
- po teorija o akceptiranju: od trenutka beneficiarjevega soglasja;

Pogodbe v korist tretjega. Opredeli pravna razmerja med 3 strankami v primeru pogodbe v korist 3. (npr asignacija)
- KRITNO: med promisarjem in promitentom
- VALUTNO: med promisarjem in beneficiarjem
- KAVZALNO: med promitentom in beneficiarjem
PROMISAR - pogodbenik, ki mu drugi pogodbenik (promitent) obljubi izpolnitev, prva stranka.
PROMITENT pogodbenik, ki se je promisarju zavezal izpolniti v korist beneficiarja, druga stranka.
BENEFICIAR pogodbenik, v korist katerega mora promitent izpolniti, tretja stranka.

OBRESTI, VALORIZACIJA
OBRESTI
- So nadomestilo za uporabo denarja.
- Pravni temelj nastanka obveznosti plaati obresti je lahko:
- bodisi pravni posel
- bodisi drugo pravno dejstvo

POGODBENE OBRESTI
- So obresti, za katere se dogovorita upnik in dolnik, in ki teejo v obdobju od nastanka denarne
obveznosti do njene zapadlosti.
- Pravni temelj nastanka obveznosti plaati pogodbene obresti je pravni posel (pogodba).
382 OZ
Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da mora dolnik za obdobje od nastanka denarne obveznosti do njene
zapadlosti poleg glavnice plaati tudi pogodbene obresti.
e so dogovorjene pogodbene obresti, nista pa doloeni obrestna mera in zapadlost, je obrestna mera 6% letno, obresti
pa zapadejo hkrati z zapadlostjo glavnice.

ZAMUDNE OBRESTI
- So obresti, ki so doloene kot civilna sankcija za zamudo (kritev obveznosti plaati doloen denarni znesek ob
zapadlosti).
- Teejo v obdobju od zapadlosti denarne obveznosti (nastanka zamude) do njenega plaila.
- Pravni temelj nastanka obveznosti plaati zamudne obresti je pravno dejstvo nastanka (nastopa) zamude z
izpolnitvijo denarne obveznosti
ZAMUDNE OBRESTI ZA OBVEZNOSTI IZRAENE V TUJI VALUTI
e je dolnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice e zamudne obresti.
Obrestna mera zamudnih obresti znaa 8% letno, e poseben zakon ne doloa drugae.

OBRESTNA MERA ZAMUDNIH OBRESTI V DOMAI VALUTI

Znaa 15,5 %. Ta obrestna mera je sestavljena. 8% znaa nadomestilo za uporabo tujega denarja. Teh 8% se valorizira (z
valutno klavzulo). Valorizacija pa znaa 7,5 %.

ODERUKE OBRESTI (relevantna doloba za max obrestno mero)

e je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za ve kot 50% vija od predpisane obrestne mere
zamudnih obresti, se taken dogovor teje za oderuko pogodbo, razen e upnik dokae, da ni izkoristil stiske ali
tekega gmotnega stanja dolnika, njegove nezadostne izkuenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je
izgovoril zase ali za koga drugega, ni v oitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti.
Domneva iz prejnjega odstavka ne velja za gospodarsko pogodbo.
8% + (50% od 8%) = 12% - temu rezultatu pritejemo e 7,5% valorizacijo = 19,5% (to pa predstavlja maksimalno obrestno
mero oz. vse kar je nad to stopnjo predstavlja oderuke obresti)

PROCESNE OBRESTI
So posebna vrsta zamudnih obresti. Od splone vrste zamudnih obresti se razlikujejo:
- splone zamudne obresti teejo od neplaane glavnice denarne obveznosti (za obdobje od zapadlosti
te glavnice do plaila);
- procesne obresti pa teejo od zapadlih in neplaanih (zamudnih ali pogodbenih) obresti;
Od neplaanih obresti je mogoe zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodiu vloen zahtevek za
njihovo plailo. To pravilo predstavlja izjemo od anatocizma.

Razlika med ANATOCIZMOM in ULTRA ALTERUM TANTUM (obkroi)

- Anatocizem velja zgolj za pogodbene obresti
- Anatocizem in ultra alterum tantum veljata tako za zamudne kot tudi za pogodbene obresti
- U.A.T. velja zgolj za pogodbene obresti
- Anatocizem velja zgolj za zamudne obresti.

Specialni zakon o obrestni meri in kaj ureja?

Zakon o predpisani meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1A). Ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, po kateri
se obrestujejo denarne obveznosti v domaem denarju od dneva nastanka dolnikove zamude do dneva plaila.

ANATOCIZEM V OZ (veljavnost):
Od zapadlih, pa ne plaanih obresti, ne teejo zamudne obresti, e zakon ne doloa drugae.
Nino je pogodbeno doloilo, da od zapadlih neplaanih obresti teejo obresti.
Vendar je lahko v pogodbi vnaprej dogovorjeno, da bo obrestna mera vija, e dolnik ne bo pravoasno plaal zapadlih
obresti.
Izjema od anatocizma (obresti teejo od obresti): od neplaanih obresti je mogoe zahtevati zamudne obresti samo od
dneva, ko je pri sodiu vloen zahtevek za njihovo plailo. 381 OZ (procesne obresti)

ULTRA ALTERUM TANTUM

Obresti nehajo tei, ko vsota zapadlih, pa ne plaanih obresti dosee glavnico. Naelo velja samo za pogodbene obresti.
Zamudne obresti imajo funkcijo kazni in tudi odkodnine. Normalno je, da so zamudne obresti veje od pogodbenih. In
normalno je da tukaj (pri zamudnih obrestih) naelo u.a.t. ne velja.
Neko je bila revalorizacija vkljuena (preraunavanje vrednosti) v obrestno mero. Takrat je bilo treba rtati naelo
u.a.t.. OZ loi valorizacijo in obresti, zato je to naelo spet aktualno.

VALORIZACIJA DENARNIH OBVEZNOSTI: 372 OZ

- ohranjanje vrednosti denarnih enot
- dopua vse klavzule (valutna, indeksna, drsna lestvica)
Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da se viina dolnikove denarne obveznosti doloi glede na:
1) spremembe cen za blago in storitve, izraenih z indeksom cen, ki ga ugotavlja pooblaena
organizacija (indeksna klavzula), ali
2) glede na gibanje teaja tuje valute (valutna klavzula), ali
3) glede na spremembe drugih cen, e ni taken dogovor v nasprotju z zakonom (drsna les.).
Kadar se pogodbeni stranki dogovorita za valorizacijo denarnih obveznosti, se valorizacija opravi za obdobje od
nastanka obveznosti do njene izpolnitve, e se stranki ne dogovorita drugae.

INDEKSNA KLAVZULA
Je blagovna klavzula. Je pogodbeno doloilo s katerim se stranki dogovorita za valorizacijo obveznosti na podlagi
indeksa cen spremembe vrednosti dobrin, blaga in storitev. Je ena izmed izjem naela monetarnega nominalizma, ki
jo zakon daje na razpolago strankam. ZOR je uporabo te klavzule strogo pogojeval, OZ pa jo dovoljuje brez omejitev.

NALEO MONETARNEGA NOMINALIZMA

e je predmet obveznosti vsota denarja, mora dolnik plaati tisto tevilo denarnih enot, na katero se glasi obveznost,
e se upnik in dolnik v skladu z zakonom ne dogovorita drugae.
Je dispozitivno naelo - dopustna je valorizacija;

ZAMUDNE OBRESTI PRI OO (165 OZ)

- Odkodninske obveznosti se tejejo za zapadle s trenutkom nastanka kode.
- Odmerjanje po cenah na dan izdaje sodne odlobe.
- Do zdaj urejeno: od dneva izdaje prvostopenjske sodbe si v zamudi.
- Zdaj v OZ: teejo od dneva vloitve zahtevka.
- Za stare zadeve, ki so bile vloene pred 1.1.2002 zanejo ZO tei od 1.1.2002.

KLAVZULA O EFEKTIVNEM PLAILU V TUJI VALUTI

V tuji valuti izraena terjatev se lahko na domaem ozemlju izplaa vedno v domai valuti. Toda to velja samo, e se
stranki nista esa drugega dogovorili ali e ni doloeno da je treba terjatev plaati ravno v tisti valuti.

VREDNOSTNI PAPIRJI
AMORTIZACIJA VP
Razglasitev izgubljenega VP za neveljavnega (sodna razveljavitev listine). Odloba o razveljavitvi ima kasatorien (listina
se razveljavi) in konstitutiven uinek (ker odloba nadomesti izgubljeno listino).

KATERE VP AMORTIZIRAMO?
Izgubljene.

VREDNOSTNI PAPIR (definicija, vrste)

Vrednostni papir je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznosti zakonitemu
imetniku.
Glede na to v kaknem razmerju sta si stvar in pravica:
- Popolni: e pravica nastane samo z zapisom na papir in e je njena nadaljna usoda odvisna od papirja. S papirjem
se prenese pravica, s papirjem se uveljavlja pravica. 2 pogoja: (1) Inkorporacija pravice v papirju in (2)
Negociabilnost pravice s papirjem.
Kdor ima papir, lahko zahteva izpolnitev (legitimacijska funkcija). Dolnik te legitimacije ni upravien, ne dolan
kontrolirati. Imetniki in ordrski papirji (menica, ek).
- Nepopolni: e se kakna funkcija pravice opravlja brez papirja. e pravica nastane e pred zapisom ali e se pravica
lahko prenese brez zapisa. Pravica se lahko uveljavlja tudi brez papirja (e stranka izkae pravico kako drugae).
Imenski, rekta (neprenosni) papirji, vinkulirani, police ivljenjskega zavarovanja, zastavni listi...

Nepopolni Popolni
- posamezne funkcije brez papirja - ni pravice brez papirja
- vez s papirjem je zrahljana - ni prenosa brez papirja
- ni 100 % inkorporacija - 100% inkorporacija + 100% negociabilnost
kateri so: - imetniki / prinosniki
- imenski - ordrski (ek, menica)
- rekta - prenos pravice je vezan na prenos papirja
- vinkulirani - nobene funkcije ni mogoe opravljati brez papirja
- police ivljenjskega zavarovanja
- zastavni listi

VRSTE:
1. glede na
- abstraktni
- kavzalni
2. glede na
- diskretni
- indiskretni
3. Glavna delitev po vsebini pravice, ki je v papirju:
- korporacisjki
- obligacijski
- stvarnopravni
4. glede na to kdo je izdajatelj:
- javnopravni
- zasebnopravni
5.
- na akcept
- brez akcepta
6.
- VP s kuponi
- VP s taloni
VP: e nima bistvenih sestavin; menica izpolnjuje pogoje za nakazilo ( asignacijo )

ZA NEPOPOLNE VREDNOSTNE PAPIRJE JE ZNAILNO? Obkroi!

- Pravica lahko nastane pred zapisom na papir
- So lahko vinkulirani
- Se lahko pravica prenese brez zapisa po tistem, ko je nastala z zapisom
- Se prenesejo s tradicijo
- Pravica nastane samo z zapisom na papir in nadaljnja usoda je odvisna od papirja
- So lahko imenski

NEPOPOLNI in POPOLNI VP se razlikujejo glede na:

- inkorporacijo Pravica se tako inkorporira v listino, da se brez nje ne more prenesti. Pri popolnih VP je inkorporacija
100%, pri nepopolnih, pa ta vez ni tako mona, je zrahljana.
- negociabilnost Pomeni, da se pravica se prenaa samo s papirjem. Znailna je za popolne, za nepopolne pa ne.

VINKULACIJA
Prepoved prenosa vrednostnih papirjev. Imetniki papirji postanejo imenski, e se vanje vpie klavzula o prepovedi
prenosa (vinkulacija). S posebnim zakonom ali izjavo izdajatelja, zapisano na samem VP, se lahko prepove kakrenkoli
njegov prenos.

BLANKO INDOSAMENT
Blanko indosament vsebuje le podpis indosanta.

PREJUDIC VP
VP izgubijo svojo vrednost s prejudicem. e je za izvrevanje pravice iz VP predpisana doloena storitev, preneha ta
pravica e se ne opravi v prekluzivnem roku. e VP ni prejudiciran, veljajo splona pravila o zastaranju

RECTA KLAVZULA
Klavzula, da se papir ne sme prenaati z indosamentom. Ordrski papirji postanejo imenski, e vsebujejo to klavzulo.

Kakna je cesija pri VP?

Je oblina.

KREACIJSKA TEORIJA VP
Doloa, da pravica nastane z vpisom pravice na papir in podpisom izdajatelja. Na splono je pri nas sprejeta emisijska
teorija. Kreacijska teorija pride v potev, kadar gre papir iz rok izdajatelja brez njegove vednosti in je tretji poteni
pridobitelj. Glej 216/4 OZ

Kako se PREPOVE SLEHERNI PRENOS VP na ime?

- S posebnim zakonom ali
- z izjavo izdajatelja (zapisano na samem vrednostnem papirju na ime, se lahko prepove kakrenkoli njegov prenos)
vinkulacija 226/4 OZ

KDAJ NASTANE OBVEZNOST iz vrednostnega papirja?

Obveznost iz papirja nastane, ko je vrednostni papir podpisan in dan v promet.

NAELA
NAELO SKRBNOSTI 6 OZ:
- Udeleenci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju svoje obveznosti ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem
prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij (skrbnost dobrega gospodarstvenika/dobrega
gospodarja).
- Udeleenci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z vejo
skrbnostjo, po pravilih stroke in po obiajih (skrbnost dobrega strokovnjaka).
Posega na celoto obligacijskega prava. Naelo postavlja kriterije za obnaanje subjektov v obligacijskih razmerjih.
Pomembno je v sferi odkodninskih odgovornosti. Loimo 3 standarde:
a) Standard dobrega gospodarja (velja za fizine osebe)
b) Standard dobrega gospodarstvenika (pravne osebe, gospodarski subjekti)
c) Standard dobrega strokovnjaka (fizina oseba; strokovnjak je nekdo, ki izhaja iz doloene stroke)
Najveji pomen tega naela je pri gradaciji (stopnjevanju) krivde. Ali sta stopnja skrbnosti in stopnja krivde premo ali
obratno sorazmerni? Stopnja skrbnosti in stopnja krivde sta obratno sorazmerni.

OBRAZLOI NAELO STOPNJEVANJA SANKCIJ (BISTVO) NAELO AFIRMACIJE POGODB

Najskrajneja sankcija je ninost in e je le mono naj pravni posel ostane v veljavi. Katera sankcija pride v potev je
odvisno od tega kateri pravni interes se varuje: Javni interes - vedno ninost; Zasebni interes izpodbojnost. Sankcije:
delna ninost, konvalidacija, teorija o realizaciji, izpodbojnost, relativna ninost.

NAELO PARITETE 51 OZ
Zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v doloeni obliki, velja tudi za vse njene pozneje spremembe ali
dopolnitve.
Izjemi:
- veljavne so pozneje ustne dopolnitve o stranskih tokah, o katerih oblina pogodba ni ne govori, e to ni v
nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana;
- veljavni so pozneji ustni dogovori, s katerimi se zmanjujejo ali olajujejo obveznosti ene ali druge stranke, e je
posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.

Pojasni na primeru iz zakona, kako je uveljavljeno naelo stopnjevanja sankcij

86 OZ: najhuja sankcija je ninost, ki se uporabi, e namen krenega pravila ne odkazuje na kakno drugo sankcijo ali e
zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega.

NAELO AVTONOMIJE VOLJE

Pomeni prosto urejanje obligacijskih razmerij. To konkretno pomeni stranke so proste:
v odloitvi ali sploh bodo sklenile obligacijskega razmerja;
v izbiri pogodbenega partnerja torej s kom bodo sklenile obligacijsko razmerje;
pri doloanju vsebine obligacijskega razmerja;
v kakni obliki bosta sklenili obligacijsko razmerje, e ni omejena oz. doloena.
pri zbira prava.
Omejitve: (izjeme od naela avtonomije)
ne smejo jih urejati v nasprotju z ustavo, moralo in prisilnimi predpisi
kontrahirna dolnost: 17 OZ - obvezna sklenitev in obvezna vsebina pogodbe (npr. zavarovalne pogodbe);
predkupna pravica (npr. kmetijska zemljia se lahko prodajo samo doloeni osebi);
predpostavke pravnih poslov morajo biti obvezno izpolnjene: poslovna sposobnost, prava volja brez napak,
monost in dopustnost predmeta, oblika, causa

NAELO VESTNOSTI IN POTENJA

 Eno od moralnih nael,
moralna naela, ki so se razvila v pravnem prometu,
treba je upotevati interese obeh strank,
uporaba pri sklepanju obligacijskih razmerij, uveljavljanju pravic, izpolnjevanju obveznosti,
ravnanje v skladu z dobrimi poslovnimi obiaji.

PREPOVED POVZROANJA KODE

neminem laedere (osnovno civilizacijsko naelo in naelo OZ);
generalno prepoveduje povzroanje kode in se ne nanaa samo na obstojee obligacijsko razmerje;
z vidika varstva okodovanca pomeni, da mora biti vzpostavljen taken poloaj, kot je bil pred nastankom kode;
splono obvezno za pogodbene in nepogodbene obveznosti;
za njegovo zagotovitev je na razpolago actio popularis definira aktivno legitimacijo vsakdo lahko zahteva, da se
odstrani vir nevarnosti (nedoloen pojem)
kot temeljno naelo: viina odkodnine = kolikor je kode + morda e ve
dejanska koda
izgubljen dobiek
nepremoenjska koda, e si jo imel

NAELO DISPOZITIVNOSTI
Udeleenci (stranke) lahko uredijo svoje obligacijsko razmerje drugae, kot je doloeno OZ, e iz posamezne dolobe
tega zakonika ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega.

NAELO ENAKOPRAVNOSTI
Udeleenci v obligacijskem razmerju so enakopravni. Pomeni pravno enakopravnosti enakost pred zakonom. Npr.:
ena stranka sestavi pogodbo. Pri spornih doloilih se razlaga v korist stranke, ki pogodbi pristopa.

NAELO ENAKE VREDNOSTI DAJATEV

Pri sklepanju dvostranskih pogodb izhajajo udeleenci iz naela enake vrednosti vzajemnih dajatev.
2 predpostavki: (1) dvostranska pogodba in (2) pravna posledica nespotovanja tega naela obstaja samo takrat, kadar
jo zakon doloa.

NAELO DOLNOSTI IZPOLNITVE OBVEZNOSTI (PACTA SUNT SERVANDA)

Udeleenci v obligacijskem razmerju so dolni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev. Obveznost
ugasne samo s soglasno voljo udeleencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona. Nekdo ne izpolni obveznosti
spremeni se v odkodninsko obveznost.

NAELO MIRNEGA REEVANJA SPOROV

Udeleenci v obligacijskem razmerju si morajo prizadevati, da reujejo spore z usklajevanjem, posredovanjem ali na
drug miren nain, da bi se razbremenilo delo dravnih organov (institut poravnave).

NAELO PREPOVEDI ZLORABE PRAVIC

Pravice iz obligacijskih razmerij so omejene z enakimi pravicami drugih. Izvrevati jih je treba v skladu s temeljnimi
naeli OZ in z njihovim namenom.
Udeleenci v obligacijskem razmerju se morajo pri izvrevanju svojih pravic vzdrati ravnanja, s katerim bi bila oteena
izpolnitev obveznosti drugih udeleencev.
Za navidezno izvrevanje pravice gre, e njen nosilec ravna z izkljunim ali oitnim namenom, da drugemu koduje.

VENIRE CONTRA FACTUM PROPRIUM (primer)

Nihe ne more priti v nasprotje s svojim prejnjim ravnanjem.
Nemoralno je kasneje obnaanje, ki je v nasprotju s prejnjim, ko se v drugi stranki s prejnjim obnaanjem vzbudi
kakno zaupanje tako da npr. druga stranka misli, da upravienec ne namerava zahtevati izpolnitve.
Nihe ni upravien zanikati pravni poloaj, ki bi ga razumen lovek lahko imel za obstojeega, glede na njegove besede
ali obnaanje.
Primer: Ena od strank zahteva izpolnitev, eprav je iz njenega obnaanja izhajalo, da do izpolnitve nima interesov.

KONTRAHIRNA DOLNOST 17 OZ
Dolnost, ki je doloena v zakonu in nalaga doloeni osebi, da mora skleniti pogodbo ali da mora skleniti pogodbo z
doloeno vsebino.
- obveznost sklenitve pogodbe: za izvajalce javnih slub, zavarovalnitvo, odvetnitvo...); v primeru kritve le
odkodninska sankcija 162 OZ;
- obvez., da ima pogodba doloeno vsebino: e stranki krita predpise, ki doloajo obveznost s vsebino, pogodba
VELJA:
minimalni garancijski rok za brezhibno delovanje
odgovornost izvajalca za solidnost gradnje
predpisana cena za posamezno blago in storitve

OBRATOVALNA DOLNOST 767 OZ

Kdor opravlja tuje posle kot poklic ali kdor se za to javno ponuja, mora, e noe sprejeti ponujenega naroila, ki se
nanaa na take posle, o tem nemudoma obvestiti drugo stranko; sicer odgovarja za kodo, ki tej nastane zaradi tega.

POGODBA NA ZAHTEVO DRAVNEGA ORGANA

Omejitev pogodbene svobode: stranki sta dolni pogodbo skleniti, e tako doloi dravni organ. Doloita se dolnost in
vsebina.

VOLENTI NON FIT INIURIA (primer) 140 OZ

Kdor v svojo kodo dovoli drugemu, da ta nekaj stori, ne more zahtevati od njega povrnitve kode, ki mu jo je s tem
povzroil.
Ni krivice, e je bil zavezanec (okodovanec) soglasen, da se zavee.
Primer 1: Pri verziji prikrajanec eli ob premiku premoenja korist druge stranke. In ta enostranska volja prikrajanca
lahko povzroi, da verzijski zahtevek ni utemeljen.
Primer 2: pri gestiji nima pravice do povraila tisti, ki se je s prikrajanjem zadovoljil.

Kateri element odkodninskega dejanskega stanja je ob naelu volenti non fit iniuria izkljuen?
Izkljuen je element nedopustnosti kodnega ravnanja in kode.

Kar je pacta sunt servanda na podroju kontraktov, je na podroju deliktov: neminem laedere.

PRAVNO PRAVILO
Doloa potrebno ravnanje v doloenih okoliinah in pravne posledice v primeru kritev. Je abstraktno in splono.
Tono opredeljuje nek tip vedenja in ravnanja. Je dololjivo.

PRAVNO NAELO
Opredeljeno le primeroma (le najznailneji elemente ravnanja). Posreduje le vrednostno merilo (npr. vestnost,
potenje, nikomur kodovati) o tem kako naj ravnamo v pravnih razmerjih za razliko od pravnega pravila, ki konkretno
doloa potrebno ravnanje. So nedololjiva, priznati pa jim je treba upotevanje v konkretnih primerih. Omogoajo
kreativnost v zvezi z uporabo in razlago prava.

PRAVNI STANDARDI
Ko so pravna naela na taki stopnji dololjivosti, da govorimo o pravnih standardih (nevarna stvar, dober gospodar). Na
abstraktni ravni je nedoloen, na konkretni ravni pa dololjiv (razlika pravno naelo) njegova vsebina se lahko v
konkretnem primeru doloa. Njegovo vsebino zapolni sodnik. V zakon se vkljuuje zaradi ire uporabnosti.

ZMOTA IN PREVARA
ZMOTA IN PREVARA
Zmota je napana predstava o kakni okoliini. Predstava ne ustreza resninosti.
Prevara je dejanje, s katerim kdo spravi drugega v zmoto, zato da bi ta sklenil pravni posel. Gre za kvalificirano obliko
zmote.

Kdaj je zmota pravno relevantna?

Ko je:
bistvena
e se nanaa na bistveno lastnost predmeta,
e se nanaa na osebo s katero se sklepa pogodba,
e se nanaa na okoliine, ki se tejejo za odloilne,
in opraviljiva : e si ravnal dovolj skrbno in nisi kriv za zmoto
Razveljavitev lahko zahteva stranka, ki je v zmoti, razen, e pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v
prometu.

Kakna zmota je prevara? Kdo izpodbija?

Prevara je kvalificirana zmota (glej zgoraj definicijo zmote in prevare). Pri prevari se upoteva vsakrna zmota (ni razlike
med bistveno in nebistveno). Izpodbija lahko prevarana stranka.

Razlike v pogledu odkodninskih zahtevkov pri zmoti in prevari. Kdo ima do koga odkodninski zahtevek?
- Prevara: Odkodninski zahtevek ima tista stranka, ki je bila prevarana.
- Zmota: e je pogodba zaradi zmote razveljavljen, ima druga potena stranka pravico zahtevati povrnitev kode, ki ji
je zaradi tega nastala, ne glede na to, da stranka, ki je bila v zmoti, za svojo zmoto ni bila kriva.

Katera zmota je relevantna za odkodninsko pravico in pojem: error in negotio?

Error in negotio zmota v pravnem naslovu. Zmota glede pravne narave posla. Primer: nekdo proda stvar, drugi pa jo
vzame, ker misli, da je izroena na posodo. Relevantna je bistvena in opraviljiva zmota.

Kakna zmota mora biti pri izpodbijanju?

bistvena + opraviljiva

Kakna zmota mora biti pri izpodbijanju prevare?

le opraviljiva

Kakna odgovornost je pri zmoti?

objektivna odgovornost

Zmota glede PREDMETA?

- v identinosti
- v lastnosti
- v vrednosti

Kdaj lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe zaradi NEBISTVENE ZMOTE?

- Pri prevari 49 OZ
- pri neodplanih pogodbah zmota v nagibu 47 OZ

Pogodba je neveljavna zaradi izpodbijanja napake volje. Kdo in v kaknih pogojih izpodbija?
GRONJA. Stranka, kateri se je grozilo 45 OZ
PREVARA: prevarana stranka 49 OZ
ZMOTA: stranka, ki je v zmoti 46 OZ

ZAMUDA
UPNIKOVA zamuda (MORA ACCIPIENDI / CREDITORIS)
Upnik pride v zamudo, e brez utemeljenega razloga noe sprejeti izpolnitve, ali jo s svojim ravnanjem preprei.

PRAVNE POSLEDICE e nastopi MORA CREDITORIS (upnikova zamuda) 301 OZ

- prenehajo tei obresti,
- prehod nevarnosti nakljunega unienja iz dolnika na upnika,
- preneha dolnikova zamuda,
- dolan je povrniti dolniku kodo, ki jo ima zaradi zamude,

NINOST IZPODBOJNOST
Monost konvalidacije
Pri ninosti in izpodbojnosti.

Predpostavke (e niso izpolnjene oz. so pomanjkljive):

a) POSLOVNA SPOSOBNOST
popolna nesposobnost NINOST
delna nesposobnost - IZPODBOJNOST
b) VOLJA BREZ NAPAK
zmota IZPODBOJNOST
prevara IZPODBOJNOST
gronja IZPODBOJNOST
c) MONOST IN DOPUSTNOST PREDMETA - NINOST
d) OBLIKA, e se zahteva NINOST
e) KAVZA NINOST

Pri vsaki od navedenih posledic neveljavnosti oznaite, ali je znailna za nino pogodbo (N), ali za izpodbojno pogodbo
(I) ali za obe (I,N):
naelna monost konvalidacije I, N
prekluzivni rok za uveljavljanje neveljavnosti I
neugasljivost zahtevka za uveljavljanje neveljavnosti N
ugotovitev neveljavnosti po uradni dolnosti N
pravica vsakogar, ki ima pravni interes, da zahteva ugotovitev neveljavnosti N
izkljuna pravica stranke, v interesu katere je neveljavn., doloena, da uveljavlja neveljavnost I
pravica zahtevati vrnitev tistega, kar je bilo na podlagi neveljavne pogodbe izpolnjeno I,N
monost konfirmacije (potrditve) I
krivdna odkodninska odgovornost dobrovernemu sopogodbeniku N
objektivna odkodninska odgovornost dobrovernemu sopogodbeniku I

Kdaj je pogodba IZPODBOJNA?

- e je pogodbo sklenila poslovno omejeno sposobna oseba
- e so pri sklenitvi obstajale napake volje strank: gronja, strah, bistvena zmota, prevara
- e je v zakonu ali posebnem predpisu tako doloeno
- e je lo za ezmerno prikrajanje

ROKI za IZPODBOJNOST?
Pravica do uveljavljanja izpodbojnosti zastara:
- objektivni rok: 3 leta (od dneva, ko je bila pogodba sklenjena);
- subjektivni rok: 1 leto (od dneva, ko je stranka izvedela za razlog izpodbojnosti).

NINOST
- nedopustnost cause ali predmeta;
- nemonost (nedoloenost / nedololjivost predmeta, neobstoj kavze)
- kritev oblinosti (e je predpisana ad valorem)

Kdaj je pogodba NINA 86 OZ?

(1) Pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim naelom, je nina, e namen krenega pravila ne
odkazuje na kakno drugo sankcijo ali e zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega.
(2) e je sklenitev doloene pogodbe prepovedana samo eni stranki, ostane pogodba v veljavi, razen e ni v zakonu za
posamezen primer doloeno kaj drugega, stranko, ki je prekrila zakonsko prepoved, pa zadenejo ustrezne posledice.

Kateri instituti kaejo na to, da je ninost zgolj skrajna sankcija?

Konverzija, konvalidacija, delna ninost

Moderne teorije ninosti?

- teorija realizacije
- teorija o stopnjevanju sankcij
- teorija afirmacije

Razlika glede sankcij pri napakah V STIPULACIJSKEM in napakah V SOLUCIJSKEM STADIJU?

- stipulacijska (sklenitvena) napaka: zmota izpodbojnost
- izpolnitvena napaka: neizpolnitev, nepravilna izpolnitev glej sankcije neizpolnitve razveza pogodbe

Prioritetne posledice neveljavnosti?

- ninost
- izpodbojnost

NINOST IN KONDIKCIJA
Posledica ninosti je kondikcija (vsaka stranka vrne to kar je dobila na podlagi ninega posla). Ninost ne zastara, vendar
pa zastara kondikcijski zahtevek v 5 letih se pravi, da si kljub nezastarljivosti ninosti po 5 letih ne more pomagati, ker
nima ve kondikcijskega zahtevka.

FORMA AD VALOREM
- oblika je pogoj za veljavnost pravnega posla
- lahko jo doloa zakon ali se stranki zanjo sami dogovorita
- sankcija, e je zakonsko predpisana oblinost: pogodba je nina, razen e iz namena predpisa s katerim je doloena
oblika, ne izhaja kaj drugega 55/1 OZ
- sankcija, e se stranki dogovorita, da je oblika pogoj za veljavnost: ninost 55/2 OZ
- teorija zavzame naelo stopnjevanja sankcij: izpodbojnost je dovolj.

FORMA AD SOLEMNIDATEM
- Strohsack: pogodba sklenjena v sveani obliki. Danes takih sveanih oblik ni ve, zato govorimo o tej stopnji
oblinosti, ko se zahteva posebna stopnja oblinosti (sklenitev pogodbe pred priami, pred dravnim organom).
- Cigoj: oblika je pogoj za veljavnost pravnega posla
- Cigojeva forma ad solemnidatem = Strohsackova forma ad valorem

FORMA AD PROBATIONEM
- oblika, ki je dogovorjena v dokazne namene
- pogodba ni odvisna od oblike
- oblika ima samo ta namen, da stranki z njo dokazujeta obstoj pogodbe
- pogodba je sklenjena sicer, eprav ni bilo predpisane oblinosti
- dokazovati je treba obstoj pogodbe v ustrezni predpisani / dogovorjeni obliki
- npr. oblika, ki je potrebna za vpis v ZK
Posebna oblika je izjema od pravila, da se pogodbe sklepajo neformalno. Izjeme ni treba tolmaiti ekstenzivno.

Teorija o realizaciji
Pogodba, ki ni bila sklenjena v zahtevani obliki z izpolnitvijo konvalidira (postane veljavna). Glej 58 OZ. Zadostuje, da je
pogodba izpolnjena v pretenem delu.

POSLEDICE NEMONOSTI IZPOLNITVE ki je:

zaetna in zanjo ni nihe odgovoren --- pogodba nina + povrailna obveznost)
zaetna in je zanjo odgovorna ena stranka --- pogodba nina + odkodninska odgovornost stranke, ki je odgovorna)
naknadna in je zanjo odgovoren upnik (pogodba velja - D je prost obveznosti, obdri terjatve do U)
naknadna in je zanjo odgovoren dolnik (pogodba velja + pogodbena obveznost preide v odkodnino ALI odstop od
pogodbe + odkodnina)
naknadna in zanjo ni nihe odgovoren (razdrtje po zakonu, oba prosta, povrailna obveznost)

Kdaj pogodba vseeno ni nina?

- kadar je prepoved ali kak drug vzrok ninosti manjega pomena in je bila pogodba izpolnjena
- zaradi ninosti pogodbenga doloila ni nina tudi sama pogodba

DOMNEVA O POPOLNOSTI LISTINE:

(1) e je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v
tej obliki izraeno.
(2) Vendar pa so veljavni soasni ustni dogovori o stranskih tokah, o katerih v oblini pogodbi ni ni reeno, e niso v
nasprotju z njeno vsebino ali e niso v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana.
(3) Veljavni so tudi soasni ustni dogovori, s katerimi se zmanjujejo ali olajujejo obveznosti ene ali obeh strank, e je
posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.

POSLEDICE RAZVEZANE POGODBE

- odkodninski zahtevek
- kondikcijski zahtevek (e obe stranki vraata vzajemnost)
- vrnitev drugih koristi
- stranka, ki vraa denar mora plaati obresti od dneva ko je prejela plailo

POSLEDICE NINOSTI
Kondikcija: vsaka stranka vrne drugi stranki kar je prejela na podlagi nine pogodbe dobila, e pa vrnitev ni mogoa, pa
mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah ob izdaji sodne odlobe.
e pa je pogodba nina, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje morali, lahko sodie zavrne zahtevek nepotene
stranke (condictio ob turpem causam).

RATIHABICIJA ( ODOBRITEV ZA NAZAJ )

Odobritev pri zastopanju
- pri prekoraitvi pooblastila
- pri falsus procurator
V primeru prekoraitve pooblastila ali ko nekdo sklene posel v tujem imenu brez pooblastila (falsus procurator), posel
sam po sebi ni neveljaven. Zastopani ali navidezni zastopani namre lahko tak posel odobri. Tretja oseba je vezana,
eprav je posel negotov. Vendar pa jo pravo varuje tako, da lahko zahteva naj se zastopani v primernem roku izjavi o
odobritvi posla. Pri prekoraitvi posla zakon tretji osebi celo daje pravico (v kolikor je dobroverna), da se takoj, ko za
prekoraitev izve, izjavi, da se ne uti vezana s pogodbo, ne da bi akala, da se zastopani izree. 72/4 OZ

Katera teorija je sprejeta pri izpodbijanju?

Teorija volje upoteva se prava volja, ker je bistveno, kar je stranka hotela.

RAZDOR POGODBE
actio redhibitoria
posledica: vrnitev stvari kondikcija
pri generini: (1) abstraktni kriterij in (2) konkreteni kriterij

Stranka lahko IZPODBIJA POGODBO: obkroi

- Zaradi ezmernega prikrajanja
- Pri poslovni nesposobnosti sopogodbenika
- Kadar gre za pravno relevantno zmoto
- Zaradi spremenjenih okoliin po sklenitvi in pred izpolnitvijo pogodbe
- Pri nepravi izpolnitvi
- Zaradi neizpolnitve

PREDMET
POZNEJA DOPUSTNOST PREDMETA 90 OZ
Nina pogodba ne postane veljavna, e prepoved ali kaken drug vzrok ninosti pozneje preneha. e je prepoved
manjega pomena in je bila pogodba izpolnjena, se ninosti ne more uveljavljati pride do konvalidacije.

POZNEJA MONOST PREDMETA 36 OZ

Pogodba, sklenjena z odlonim pogojem ali rokom, je veljavna, e je predmet obveznosti, ki je bil v zaetku nemogo,
postal mogo, preden se je uresniil pogoj ali preden je iztekel rok.
Pozneja monost zahtevek.
Ninost -> konvalidacija

KDAJ JE PREDMET OBVEZNOSTI DOLOLJIV? 38 OZ

Predmet obveznosti je dololjiv, e vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoe doloiti, ali e sta stranki
prepustili nekomu tretjemu, naj ga doloi. e ta tretji noe ali ne more doloiti predmeta obveznosti, je pogodba nina.

RAZLIKA med SUBJEKTIVNO in OBJEKTIVNO NEMONOSTJO z vidika VELJAVNOSTI in SANKCIJ:

a) Subjektivna nemonost
(1) Razveza, e gre za fiksen posel
(2) Kondikcija
(3) Odkodninski zahtevek
b) Objektivna nemonost
(1) Ninost
(2) Kondikcijski zahtevek
(3) Odkodninski zahtevek

Razlika med ZAETNO in NAKNADNO NEMONOSTJO z vidika VELJAVNOSTI in SANKCIJ:

a) Zaetna nemonost (posel je nien, razen, kadar je pogodba sklenjena pod odlonim pogojem oz. rokom)
(1) Ninost, kadar je objektivna nemonost
(2) Kondikcija
(3) Odkodnina
b) Naknadna nemonost
(1) Posel je veljaven
(2) Nastopijo sankcije nemonosti izpolnitve

IZPOLNITEV, NEIZPOLNITEV

SOLUCIJSKA FAZA
nepravilna izpolnitev
- z zamudo
- s stvarnimi ali pravnimi napakami
- aliud
neizpolnitev
nemonost izpolnitve

ALIUD (druga stvar)

Pri tej vrsti izpolnitve gre za to, da stranka izpolni nekaj drugega, kot to kar je dolna. Vpraanje je ali gre v tem primeru
za neizpolnitev ali nepravilno izpolnitev. e je doloen predmet izpolnitve species, dolnik pa izpolni nekaj drugega, gre
vsekakor za neizpolnitev. e pa je predmet izpolnitve genus, pa lahko gre za nepravilno izpolnitev odvisno od presoje
upnika; ali ta druga stvar ustreza namenu kavzi pogodbe in ima za upnika smisel.

NOMOTEHNINA UREDITEV NEPRAVILNE IZPOLNITVE po zakonu (razlika do ureditve neizpolnitve -> uporaba zakona)
(da ve KJE je kaj urejeno. To ni isto kot vsebina oz. razlika med instituti)
- NEIZPOLNITEV je urejena v splonem (103-111, 239 OZ) in posebnem delu (posamezni instituti) (477, 518);
- NEPRAVILNA IZPOLNITEV: napotitvena norma je v splonem delu OZ (100/3 OZ), ki doloa da se uporabljajo za
odgovornost dolnika dolobe o odgovornosti prodajalca za stvarne in pravne napake pri prodajni pogodbi, razen
kjer je predpisano kaj drugega (npr. podjemni, najemni, gradbeni pogodbi,..);

Kako je v OZ urejena odgovornost za stvarne in pravne napake?

len 100 pri dvostranskih pogodbah v splonem delu napotuje na uporabo pravil prodajne pogodbe, razen kadar je pri
posamezni pogodbi doloeno kaj drugega.

S katero problematiko se OZ ukvarja pri nemonosti izpolnitve predmeta?

117/3 OZ e pa je postala izpolnitev obveznosti stranke dvostranske pogodbe nemogoa zaradi dogodka, za katerega
odgovarja ta stranka, lahko druga stranka po svoji izbiri zahteva: odkodnino zaradi neizpolnitve ali pa odstopi od
pogodbe in zahteva povrnitev kode.
Zakrivljena nemonost izpolnitve; neizpolnitev.

Posledica, e pride DO NEMONOSTI IZPOLNITVE ene stranke, za katero pa NOBENA NE ODGOVARJA:

116 OZ; ugasne tudi obveznost druge stranke; obveljajo pravila o vraanju tistega, kar je neupravieno obogateno -
kondikcija.

Posledica e pride do nemonosti izpolnitve ene stranke, za katero odgovarja druga stranka?
117 OZ; Njena obveznost ugasne, sama pa obdri svojo terjatev do druge stranke. Zmanja jo le za toliko, kolikor je
imela koristi od tega, ker je bila prosta lastne obveznosti.
Compensatio lucri cum damno

Razlika med fiksnim in nefiksnim poslom pri sankcijah neizpolnitve (mono tudi: Uveljavljanje sankcij U zaradi D
zamude? ) 104, 105 OZ
FIKSNI posel: rok je bistvena sestavina pogodbe. Pogodba je razveljavljena po samem zakonu ex lege. Lahko pa
upnik ohrani pogodbo v veljavi, pod pogojem, da o tem nemudoma obvesti dolnika in mu doloi dodaten primeren
rok za izpolnitev (fiksni posel transformira v nefiksni). e dolnik e v tem roku ne izpolni, lahko u razvee pogodbo z
izjavo.
NEFIKSNI posel: dolnik ima pravico, da tudi po izteku roka izpolni obveznost, upnik pa lahko tudi po roku zahteva
izpolnitev. e hoe upnik odstopiti od pogodbe, mora pustiti dolniku primeren dodatni rok za izpolnitev. e dolnik
ne izpolni obveznosti v dodatnem roku, nastanejo enake posledice kot takrat, ko je rok bistvena sestavina pogodbe
pogodba razvezana po zakonu.

UGOVOR OGROENOSTI: 102 OZ

Stranka, ki se je zavezala, da bo prva izpolnila obveznost, odloi njeno izpolnitev, dokler druga stranka ne izpolni svoje
obveznosti ali ne da zadostnega zavarovanja, da jo bo izpolnila.
Uinek ugovora:
stranka zadri izpolnitev svoje obveznosti;
utemeljen ugovor preprei nastop dolnikove zamude;
pravica do zadranja traja, dokler ni dano primerno zavarovanje.

REBUS SIC STANTIBUS - pravno razmerje ostane v veljavi samo kolikor se razmere, pod katerimi je bila sklenjena
pogodba, bistveno ne spremenijo.
a) Gre za zahtevek za razvezo pogodbe, e nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliine, ki oteujejo izpolnitev
obveznosti ene stranke, ali e se ne da dosei pogodbeni namen.
b) Nasprotna stranka lahko ponudi prilagoditev pogodbe (podobno kot pri ezmernem prikrajanju: ena stranka
izpodbija, druga stranka ponudi izpolnitev).
c) Stranka mora povrniti pravien del kode, ki je drugi stranki zaradi razveze pogodbe nastala; e prej pa mora
obvestiti drugo stranko o razvezi.
Zahtevek: (po komentarju OZ in Cigoju)
- stranka, ki ji je izpolnitev pogodbe oteena lahko zahteva razvezo pogodbe v obliki ugovora ali nasprotne tobe (ne
more pa sodno izsiliti njene spremembe);
- stranka mora ta svoj namen sporoiti nasprotni stranki;
- nasprotna stranka sicer lahko ponudi spremembo pogodbe (112/4), ni pa tega dolna storiti;
- niti razveza niti sprememba nista mogoi po uradni dolnosti;
- sodba, s katero sodie spremeni pogodbo, ima znaaj prenovitve pogodbe novacije.
Glej 112 OZ

Formuliraj zahtevek: zahteva po razvezi pogodbe zaradi spremenjenih okoliin

Exceptio non adimpleti contractus - Ugovor neizpolnjene obveznosti

Exceptio non adimpleti contractus (1) ugovor neizpolnitve, (2) ugovor soasnosti, (3) stranka, ki e ni izpolnila me toi
Exceptio non rite adimpleti contractus
- ni urejeno
- nepravilna izpolnitev
- e bilo izpolnjeno (narobe)
- ne sprejmem kot izpolnitev
- e sprejmem: le jamevanje, ni tega ugovora

Exceptio non rite adimpleti contracus

Ugovor nepravilne izpolnitve

Kdaj je upnik dolan od 3. sprejeti izpolnitev? 271/2,3 OZ

(2) Upnik je dolan sprejeti izpolnitev od vsakogar, ki ima kaken pravni interes, da bi bila obveznost izpolnjena, celo e
dolnik tej izpolnitvi nasprotuje.
(3) Upnik je dolan sprejeti izpolnitev od tretjega, e se dolnik s tem strinja, razen e mora po pogodbi ali po naravi
same obveznosti to obveznost izpolniti osebno dolnik.

MATERIALNA EKSCEPCIJA V OBLIGACIJSKEM PRAVU

- ugovor neizpolnitve
- ugovor nepravilne izpolnitve
- ugovor ogroenosti
- zasledovalna pravica

RAZLIKA med DATIO IN SOLUTUM in DATIO PRO SOLVENDO

DATIO IN SOLUTUM nadomestna izpolnitev / izpolnitveni
surogat
Je pogodba med strankama, med katerima obstoji
obveznostno razmerje, po kateri sprejme upnik namesto
prvotne neko drugo izpolnitev. Iz tega izhaja, da dajatev
namesto plaila ne ustvari nove obveznosti, temve ugasi
e obstojeo obveznost (solucijska pogodba). 283 OZ.
Realna pogodba.
Realna subrogacija.
Nanaa se samo na solucijski stadij izpolnitev.
Je odplaen posel.
DATIO PRO SOLVENDO izpolnitev/dajatev zaradi plaila
Ne pomeni izpolnitve, ampak dogovor, po katerem se ima
upnik pravico poplaati iz dajatve, ki jo prejme od
dolnika. Upnik pridobi le poleg prejnjega zahtevka nov
zahtevek, ki je od prejnjega odvisen toliko, da novega
zahtevka upnik ne more ve uveljavljati, e je prejnji
plaan, in prejnji zahtevek je od novega odvisen toliko,
da zapadlost odloi do trenutka, ko upnik novi zahtevek
brezuspeno uveljavi.
Dajatev je lahko terjatev ali stvar. Iz terjatve se upnik
poplaa, ko jo izterja; iz dajatve pa ko jo spremeni v denar
(proda). Iz izkupika se poplaa. e ta ne zadostuje, ivi
terjatev glede neplaanega ostanka e naprej.
Preseek vrednosti je upnik dolan vrniti.
Pooblastilno razmerje
Ni izpolnitev
Pridobi nov zahtevek poleg starega

KDAJ DOLNIK PORAVNA OBVEZNOST?

Ko pravilno upniku ponudi ob pravem asu na pravem mestu izpolnitev.

ODKODNINSKE OBVEZNOSTI
ODKODNINSKA OBVEZNOST:
Je obveznost stranke, da poravna kodo, za katero je odgovorna.

PREDPOSTAVKE ODKODNINSKE ODGOVORNOSTI:

- nedopustno kodljivo dejstvo
- nedopustna koda (pravno priznana)
- vzrona zveza (med kodljivim dejstvom in nedopustno kodo)
- odgovornost

KODLJIVO DEJSTVO kot predpostavka odkodninske odgovornosti:

Generalno naelo Neminem laedere pravi, da se mora vskdo vzdrati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzroiti
kodo.
kodljivo dejstvo mora biti nedopustno, sicer odkodninska obveznost iz njega ne nastane.
kodljivo dejstvo je lahko:
- DOGODEK: dejstvo, ki ga NE povzroi lovek
- RAVNANJE: dejstvo, ki ga povzroi lovek, z AKTIVNIM (COMMISSIO) ali pa PASIVNIM ravnanjem (OMMISSIO).

Primeri, ko je izkljuena NEDOPUSTNOST KODNEGA DOGODKA / KODE:

Izkljuitev nedopustnosti:
kodljivega dogodka IN kode (OBOJE)
a) silobran: Je obramba, neizogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe istoasen protipraven napad.
b) volenti non fit iniuria privolitev okodovanca; privolitev mora biti zavestna in dopustna;
c) posegi dravnih organov (objekt se porui, ker ni imel gradbenega dovoljenja);
d) roditeljska pravica (pravica starev, da kaznujejo svoje otroke, e je to vzgojno in brez kodljivih posledic);
e) dopustnost zaradi dajanja informacij: e kdo razirja neresnina dejstva, ki so drugemu kodljiva, pa tega ne stori
javno in mu neresninost ni znana ni odgovoren;
f) dovoljena samopomo kdor pri dovoljeni samopomoi povzroi kodo tistemu, ki je povzroil potrebo po
samopomoi, je ni dolan vrniti (kode);
samo KODLJIVEGA DEJSTVA, ne pa kode (ravnanje oz. dogodek je dopusten, kodna posledica pa ni dopustna)
a) skrajna sila: je stiska, v kateri kdo povzroi kodo zato, da bi od sebe ali drugega odvrnil neposredno preteo
nevarnost. e to odvraa od veje nevarnosti, je dejanje dopustno, ni pa dopustno kodno dejanje;
b) posegi upravnih organov: usmrtitev z nevarno boleznijo okuene ivali
c) odvrnitev kode od drugega: kdor pretrpi kodo pri tem, ko odvraa od drugega kodno nevarnost, ima pravico
od njega zahtevati povrnitev tiste kode, ki se ji je smotrno izpostavil
d) zakoniti interesi posameznika ali skupnosti: npr. zasilen pristanek letala na tujem zemljiu, dopustnost imisij;

Naini kritve POGODBENE OBVEZNOSTI:

- NEPRAVILNA IZPOLNITEV
- NEIZPOLNITEV

PREDPOSTAVKE POSLOVNE (POGODBENE) ODKODNINSKE ODGOVORNOSTI

- kritev pogodbene (poslovne) obveznosti, ki ima znake protipravnega stanja
- vzrok za kritev izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti (iz sfere izpolnitelja)
- vzrona zveza med kritvijo pogodbene obveznosti in kodo, ki zaradi te kritve nastane pogodbi zvesti stranki
- koda, ki jo v sferi pogodbi zveste stranke povzroi kritev pogodbene obveznosti druge stranke

Razlika med POSLOVNO ODKODNINSKO ODGOVORNOSTJO in NEPOSLOVNO ODKODNINSKO

ODGOVORNOSTJO
Razlikujeta se po temelju.
POO (poslovna/pogodbena) je subjektivno-objektivna (subjektivna, ki se pribliuje objektivni),
NOO (neposlovna) pa je ali subjektivna, ali objektivna.
V monosti pogodbenega spreminjanja:
POO je mogoe pogodbeno raziriti (241 OZ) ter omejiti ali izkljuiti (242 OZ),
NOO ni mogoe raziriti, omejiti ali izkljuiti;
Glede obsega odkodnine:
POO: povrailo kode (navadne in izgubljenega dobika) je determinirano s priakovanostjo
(kriterij predvidljivosti) 243/1in 2 OZ;
NOO: ne velja zanjo.

Razlika med OBJEKTIVNO odgovornostjo in POSLOVNO ODKODNINSKO odgovornostjo EKSKUPLACIJA

Razlikujeta se v ekskulpacijskih (razbremenilnih, oprostilnih) razlogih.
Razbremenilni razlog je pravno dejstvo (dogodek oz. lovekovo voljno ravnanje), katerega obstoj izkljuuje
(razbremenjuje) odkodninsko odgovornost. Dokazno breme o njegovem obstoju nosi odgovorna oseba. Razbremenilni
razlog je torej oblika negativne predpostavke odkodninske odgovornosti, ki jo mora zatrjevati in dokazati odgovorna
oseba.
Razlika:
Pri POO se odgovorna oseba razbremeni odkodninske obveznosti, e dokae, da bi bila stvar, ki je predmet
obveznosti, nakljuno uniena, tudi e bi ona svojo obveznost pravoasno izpolnila.
Pri OBJEKTIVNI ODGOVORNOSTI mora odgovorna oseba za ekskulpacijo dokazati, da je vzrok za kodo dogodek oz.
ravnanje zunaj njene sfere.
Pri NOO se odgovorna oseba razbremeni odkodninske odgovornosti, e dokae da ni kriva (da ni bila deliktno
sposobna oz. je ravnala z dolno skrbnostjo)

NAELO POPOLNE ODKODNINE IN IZJEME

OBSEG ODKODNINE
- okodovanec ima pravico do povraila celotne odkodnine:
navadne kode (damnum emergens) in
povrnitve izgubljenega dobika (lucrum cesans)
- povrailo se odmerja po cenah ob izdaji sodbe
- pravica do popolne odkodnine pomeni, da se povrne toliko, kolikor je potrebno, da se
vzpostavi stanje, kakrno je bilo brez kodnega dogodka
- izjemi: cena posebne priljubljenosti in zmanjanje odkodnine po naelu pravinosti
- deljena odgovornost e je okodovanec tudi sam prispeval
- pri nepogodbeni odkodninski odgovornosti je izkljuen element priakovanosti

VPRAANJE TUDI: ZMANJANJE ODKODNINE (KOREKCIJA NAVZDOL):

Sodie upoteva tudi okoliine, nastale po povzroitvi kode, zato okodovancu prisodi odkodnino v znesku, ki je
potreben, da postane njegovo premoenje spet takno, kakrno bi bilo, e ne bi bilo kodljivega dejanja ali opustitve.
Izjemi sta:
- korekcija navzgor: e je bila stvar uniena ali pokodovana namenoma, lahko sodie odmeri odkodnino glede na
vrednosti, ki jo je imela stvar za okodovanca. Pretium affectionis
- korekcija navzdol: po naelu pravinosti:
(1) koda ni bila povzroena namenoma in ne iz hude malomarnosti + ibke premoenjske razmere
povzroitelja/okodovalca -> pomanjkanje
(2) e je okodovalec povzroil kodo, ko je kaj delal v okodovanevo korist, se upoteva skrbnost, ki jo kae
okodovalec v lastnih stvareh diligentio quam suis.

ODGOVORNOST PRI NESREI, KI JO POVZROIJO PREMIKAJOA SE VOZILA 154 OZ

(1) Pri nesrei premikajoih se motornih vozil, ki je bila povzroena po izkljuni krivdi enega imetnika, se uporabljajo
pravila o krivdni odgovornosti.
(2) e je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso kodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje
krivde.
(3) e ni kriv nobeden, odgovarjata imetnika po enakih delih, razen e pravinost ne zahteva kaj drugega.
(4) e za kodo, ki jo utrpijo drugi v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika motornih vozil, je njuna odgovornost
solidarna.
1-3 subjektivna odgovornost po naelu krivde med objektivno odgovornimi (notranje razmerje).
e - pomeni da se lahko tisti, ki v notranjem razmerju ni kriv, ekskulpira. Ekskulpira se lahko e v odkodninskem
postopku in ne ele v regresnem.

Kako odgovarjajo osebe pri nesrei , ki jo povzroijo s premikajoimi se motornimi vozili? ali: Odgovornost imetnikov
nevarnih stvari?
- solidarno in objektivno (nevarna stvar)
- v notranjem razmerju (med sabo) po krivdni odgovornosti
kriv izkljuno eden odgovarja 100% sam
krivda obojestranska v sorazmerju s stopnjo krivde
ni kriv nobeden po enakih delih, razen e pravinost ne terja drugae
e za kodo, ki jo utrpijo drugi v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika motornih vozil, je njuna odgovornost
solidarna.

KRIVDNA ODGOVORNOST
135 140 OZ
Krivda je podana, kadar okodovalec povzroi kodo namenoma ali iz malomarnosti.
2 krivdni obliki:
NAKLEP: konkretno merilo
MALOMARNOST: abstraktno merilo (culpa in abstracto); ugotavlja se s pomojo 2 kriterijev: dober gospodar oz.
gospodarstvenik in strokovnjak;
a) culpa lata (velika/huda) kritev navadne skrbnosti
b) culpa levis (lahka) kritev posebne skrbnosti
c) culpa levissima (zelo lahka) pri objektivni odgovornosti
posredna krivda - Napeljevalci odgovarjajo solidarno
Diligentia quam suis skrbnost kot v lastnih zadevah (konkretno merilo; pri poslovni odkodninski odgovornosti)
V KATERIH PRIMERIH JE DOLOENA OBJEKTIVNA ODGOVORNOST?
Objektivna odgovornost je kavzalna odgovornost, odgovornost za uspeh; odgovornost ne glede na krivdo.
2 VEJI:
- odgovornost za kodljive uinke stvari (nevarna stvar) in delovanja (nevarna dej.)
- odgovornost za ravnanje drugih ljudi:
1) odgovornost delodajalca za delavce
2) odgovornost gospodarja za pomonika
3) odgovornost RS za vojake
4) odgovornost za nepritevne osebe
5) odgovornost za zastopnike
IZVOR:
- zakon
- pogodba (garancijska);

EKSKULPACIJA OBJEKTIVNE ODGOVORNOSTI 153 OZ: (pri subjektivni je treba dokazati nekrivdo, tako da se dokae, da je ravnal prav)
Za objektivno so 3 ekskulpacijski razlogi:
- vija sila, za katero so znailni:
zunanjost vzroka (vzrok izven stvari ali uinka),
kvalificirano nakljuje (nepriakovan, neizogiben, neodvrnljiv zunanji vzrok),
- dejanje tretjega vzrok je dejanje tretjega, ki predstavlja kvalificirano nakljuje;
- dejanje okodovanca vzrok je dejanje okodovanca, ki ima elemente kvalificiranega nakljuja;
Pomembno je koliko je dejanje tretjega ali okodovanca prispevalo k dejanju ne glede na krivdo:
- dejanje tretjega bistveno prispevalo absolutna ekskulpacija
- dejanje tretjega deloma prispevalo deljena odgovornost

V KATERIH PRIMERIH JE DOLOENA OBJEKTIVNA ODGOVORNOST?

- Odgovornost dolnika iz obveznostnega razmerja zaradi neizpolnitve pogodbe
- Odgovornost za kodo od nevarne stvari
- Odgovornost proizvajalca stvari z napako za nevarne lastnosti stvari
- Odgovornost pogodbenika za kodo, ki jo pretrpi sopogodbenik zaradi sklenitve nine pogodbe
- Odgovornost prodajalca za pravno napako prodane stvari
- Odgovornost imetnika motornega vozila

Mona vpraanja isti odgovor oz. v istem lenu:

Katera doloba OZ VSEBINSKO OPREDELI TEMELJ POO?
Temelj POSLOVNE ODKODNINSKE ODGOVORNOSTI?
Kako ugotovimo KAKNA JE POSLOVNA ODKODNINSKA ODGOVORNOST PO TEMELJU?
Iz katere dolobe se vidi RAZLIKA MED POSLOVNO IN NEPOSLOVNO OO ? (iz lena 240: kako se D ekskulpira)
Poslovna odkodninska odgovornost je po temelju subjektivno-objektivna, to pa ugotovimo glede na ekskulpacijske
razloge.
Subjektivnost se kae v 240. lenu OZ, ki govori o okoliinah, ki jih ni mogoe prepreiti, ne odpraviti in se jim izogniti,
niso pa zunanje. Torej izhajajo iz notranjega vzroka, iz notranje sfere odgovornega.
Na objektivnost pa kae kvalificirano nakljuje gre za vzrok, ki je zunaj stvari in katerega uinka ni mogoe
priakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti.
Pri strokovnjakih je izkljuen notranji vzrok, ker se skorajda ni mono ekskulpirati.
Neposlovna odkodninska odgovornost je po temelju ali subjektivna (e dokae da ni kriv) ali objektivna (e se lahko
ekskulpira po enem od treh razlogov).

EKSKULPACIJSKI RAZLOGI PRI POSLOVNI ODKODNINSKI ODGOVORNOSTI ?

Dolnik je prost odgovornosti za kodo, e dokae, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z
izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel prepreiti, ne odpraviti in se jim
tudi ne izogniti. 240 OZ

EKSKULPACIJSKI RAZLOGI PRI OBJEKTIVNI ODGOVORNOSTI?

- vija sila (153 OZ): (1) zunanjost vzroka, (2) kvalificiranost nakljuja (nepriakovano, neizogibno, ni mogoe odvrniti)
- dejanje 3.osebe, ki je kvalificirano nakljuje,
- dejanje okodovanca, ki je kvalificirano nakljuje.
KAJ SO ELEMENTI VIS MAIOR - VIJE SILE ?
- zunanjost vzroka
- kvalificiranost nakljuja (nepriakovano, neizogibno, ni mogoe odvrniti)
Elementarni dogodki, drubeni dogodki, ukrepi dravnih organov.

NAVEDI KATERA PREDPOSTAVKA ODKODNINSKE ODGOVORNOSTI SE DOMNEVA PRI SUBJEKTIVNI ODGOVORNOSTI.

KAJ NATANNO SE DOMNEVA IN V KORIST KOGA JE DOLOENA PRAVNA DOMNEVA?
Domneva se odgovornost (krivda). Natanno se domneva najmanja stopnja krivde - lahka malomarnost (naklep se
mora vedno dokazovat). Domneva pa se v korist okodovanca.

KATERO NAELO NAM POMAGA PRI GRADACIJI ENE IZMED KRIVDNIH OBLIK (POJASNI PRI KATERI VRSTI KRIVDE IN
KAKO)?
Naelo skrbnosti nam pomaga pri gradaciji malomarnosti, saj malomarnost predstavlja abstraktno merilo (naklep pa
konkretno merilo). Stopnja skrbnosti in krivde sta obratno sorazmerni.

SUBSTITUIRANA KODA 138/2, 138/3 OZ - Nastane pri odvraanju druge kode.

e kdo rei nekoga, ki je ogroen in ima sam pri tem kodo.
- Stranka eli kodo 1 odvrniti od druge stranke in pri tem povzroi kodo 2;
- 2 nastane in nadomesti prvotno kodo 1;
- 2 je povzroena po storilcu in bi moral zanjo odgovarjati, ampak ker je ravnal VISOKO MORALNO, s tem da je hotel
KODO ODVRNITI, in ker je VZROK njegovega ravnanja prvotna grozea koda, se v pravu priznava, da je za 2
odgovoren prvi storilec.
Tudi z odstranjevanjem posledic kode lahko nastanejo stroki in kakna koda.
- e takne stroke opravi okodovanec sam (ali tretja oseba), je treba poleg pravil negotorium gestio uporabiti
tudi pravila odkodninskega prava.
- Stroki takne gestije pomenijo nadaljnjo posredno kodo, ki jo mora storilec povrniti.
- Odstranjevanje posledic kode je dovoljeno, e je smotrno ter je v korist okodovancu ali storilcu.

RAZMERJE EKVIVALENCA / RESTITUCIJA (164 OZ) ali vpraanje: EKVIVALENCA KOT ODKODNINA
V prvi vrsti pride v potev vzpostavitev prejnjega stanja (restitucija), kakrno je bilo pred nastankom kode. e se s
tem koda ne odpravi popolnoma sledi za ostanek denarna odkodnina.
Kdaj pride v potev ekvivalenca?
- e restitucija ni mogoa ali primerna;
- na zahtevo okodovanca (kadar pomeni poseg v osebno sfero), razen e okoliine primera ne terjajo drugae.

PRODUCENTSKA ODGOVORNOST 2 VIDIKA

Kdor da v promet kakno stvar, ki jo je izdelal, ki pa pomeni zaradi kakne napake, kodno nevarnost za osebe ali stvari,
odgovarja za kodo, ki nastane zaradi take napake. - objektivno
Proizvajalec odgovarja tudi za nevarne lastnosti stvari, e ni ukrenil vsega, kar je potrebno, da kodo, ki jo je mogel
priakovati, preprei z opozorilom, varno embalao ali kaknim drugim ustreznim ukrepom. - subjektivno

ZA KODO, KI JO POVZROI 9-LETNI OTROK ODGOVARJA: GLEJ 142 OZ

Povzroitelj, vendar samo, e okodovanec dokae, da je bil priteven.
Povzroiteljevi stari, vendar samo e okodovanec dokae, da so krivi.
Povzroiteljevi stari, e ne dokaejo, da niso krivi.
Povzroitelj, e ne dokae, da ni kriv.
Povzroiteljevi stari odgovarjajo objektivno.

Pravno priznane NEPREMOENJSKE KODE, na podlagi katerih upravienec lahko uveljavlja PRAVINO DENARNO
ODKODNINO, so:
- telesne boleine (pretrpljene in bodoe)
- duevne boleine (pretrpljene in bodoe) zaradi: (1) zmanjanja ivljenjske aktivnosti, (2) skaenosti, (3) razalitve
dobrega imena in asti, (4) okrnitve svobode, (5) osebnostne pravice, (6) smrti ali posebno teke invalidnosti blinjega,
(7) kritve dostojanstva, (8) kritve avtorskih pravic (169. len Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah)
- strah (primarni in sekundarni)
- okrnitev ugleda pravne osebe
Kritev osebnostne pravice je sicer pravno priznana oblika nepremoenjske kode vendar ni vedno podlaga za pravino
denarno odkodnino.
Podlaga za pravino denarno odkodnino je le, e je poseg v pravico imel za posledico:
- telesne boleine
- duevne boleine
- strah
Glej 178 in 134 OZ!
Posredni okodovanci so osebe, ki imajo v primeru smrti ali teke invalidnosti druinskega lana pravico do denarne
odkodnine zaradi pretrpljenih duevnih bolein. Glej 180 OZ
ZATO NA IZPITU PAZI, E TE VPRAA:
- pravno priznane oblike nepremoenjske kode ali
- pravno priznane oblike nepremoenjske kode na podlagi katerih upravienec lahko uveljavlja pravino denarno
odkodnino
3 OSNOVNE OBLIKE NEPREMOENJSKE KODE:
- telesne boleine (pretrpljene in bodoe)
- duevne boleine (pretrpljene in bodoe) zaradi...
- strah (primarni in sekundarni)

OBKROI PRAVNO PRIZNANE OBLIKE NEPREMOENJSKE KODE.

- Duevne boleine zaradi kritve pravice do zasebnosti
- Duevne boleine zaradi kritve osebnostnih pravic
- Bodoe duevne boleine zaradi posebno teke invalidnosti blinje osebe
- Bodoe telesne boleine
- Okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe

DO KATEREGA LETA ODGOVARJAJO STARI ZA SVOJE OTROKE IN KAKNA JE NJIHOVA ODGOVORNOST GLEDE NA
OTROKOVE RAZVOJNE STOPNJE
- do dopolnjenega 7 leta odgovarjajo stari objektivno za kodo, ki jo povzroi njihov otrok
- med 7 in 14 letom: odgovarjajo (subjektivno) stari za kodo razen e dokaejo, da niso krivi. e odgovarja poleg
njih tudi otrok (e je razumel) je njihova odgovornost solidarna.

PORAZDELITEV DOKAZNEGA BREMENA PRI SUBJEKTIVNI IN OBJEKTIVNI ODKODNINSKI ODGOVORNOSTI

Subjektivna Objektivna
kodni dogodek Okodovanec Okodovanec
koda Okodovanec Okodovanec
Vzrona zveza Okodovanec Se domneva (odgovornost po naelu vzronosti)
Odgovornost Povzroitelj Povzroitelj
- krivda se domneva zgolj najmileja - dokazuje da obstajajo ekskulpacijski razlogi
stopnja - dokae da ni vzronosti

Nomotehnina ureditev ODKODNINSKIH OBVEZNOSTI po OZ

NOO je urejena v okviru povzroitve kode v 2. poglavju splonega dela, POO v 3. poglavju splonega dela pa v okviru
uinkov obveznosti in izpolnitve. Vendar pa zakon napotuje na uporabo pravil ene za drugo in obratno. V 243. lenu
pravi, da se dolobe glede obsega odkodnine smiselno uporabljajo tudi za NOO, e tam ni doloeno drugae. 246.
len pa pravi, da se za povrnitev kode pri POO smiselno uporabljajo pravila o povrnitvi nepogodbene kode.

Nomotehnina ureditev POSLOVNE ODKODNINSKE ODGOVORNOSTI

Zakon v 246. lenu doloa, da se za povrnitev poslovne kode smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za neposlovno
kodo.
Pojmovanje odkodninske obveznosti kot enega tipa obveznosti, tako e gre za pogodbeno kot tudi, e gre za
nepogodbeno odkodnino, terja enotno ureditev za obe vrsti obveznosti, tako da se vzamejo za podlago pravila o
neposlovni odkodninski odgovornosti in ta dopolnijo z razlikami ki veljajo za poslovno odkodninsko obveznost.
Kaj je subjektivna ODGOVORNOST Z OBRNJENIM DOKAZNIM BREMENOM
- Dokazno breme je obrnjeno, kadar eli zakon olajati okodovanev poloaj. Tako je nae pravo olajalo
okodovanev poloaj glede dokazovanja krivde. Storilec mora dokazati, da ni kriv, e hoe biti razbremenjen
obveznosti.
- Velja naelo da nosi obrnjeno dokazno breme dolnik, ki je kodo povzroil s tem, da je prekril pogodbeno
obveznost ali obveznost, ki izvira iz zakona.
- Dokazno breme je obrnjeno tudi pri objektivni odgovornosti. Kdor ima nevarno stvar oz. opravlja nevarno
dejavnost, je odgovoren za kodo, ki izvira iz te nevarne stvari oz. dejavnosti.

obkroi primere SUBJEKTIVNE ODGOVORNOSTI

- Odg. Iz garancije
- Odg. Prodajalca za pravne napake prodane stvari
- Odg. Dolnika iz obveznostnega razmerja zaradi neizpolnjene pogodbe
- Odg. Proizvajalca stvari za napako za nevarne lastnosti stvari (producentska)
- Odg. Pogodbenika za kodo, ki jo pretrpi sopogodbenik zaradi sklenitve nine pogodbe (vedno subjektivna)
- Odg. Za kodo nevarne stvari

O kakni obliki odgovornosti govorimo pri VMEAVANJU V TUJE POSLE (2 stavka)

Govorimo o odgovornosti za meano nakljuje (casus mixtus). Pokodovalec ne povzroi neposredno kodo, ampak
samo okoliine, ki so ugodne za nastanek kode, ki nastane iz nekega drugega dogodka.

CASUS MIXTUS
- Stranka ne zagrei kode,
- neprimerno ravna -> povzroi ugodno situacijo za nastanek kode (nekrivdno).
Odgovornost za meano nakljuje. Stranka zagrei neko nepravilnost, vendar iz te nepravilnosti e ne nastane koda,
ampak samo poloaj ugoden za nastanek kode. koda nastane po nakljuju, ne bi pa nastala, e ne bi bilo
zakrivljenega poloaja
Je objektivna odgovornost. Vzrona zveza ni direktna. Pravo doloi vzrono zvezo.
Primeri:
- Vmeavanje v tuje posle (166 OZ)
- Kritev varnostnih predpisov (156 OZ)
- Casus mixtus v pogodbah (zamuda upnika - 301 OZ)
- Dolnikova nedopustna ravnanja (117 OZ)

Kdaj gre za OBJEKTIVNO ODGOVORNOST?

Objektivna (kavzalna) odgovornost je odgovornost za kodo ne glede na krivdo. Odgovorna oeba postane zavezanec,
kakor hitro nastane vzrok kode. Deli se na dve veji:
- odgovornost za kodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo oz. nevarno dejavnostjo (vzronost se domneva)
- odgovornost za ravnanje drugih ljudi.
Izvira lahko iz zakonske norme, lahko pa se stranki glede nje dogovorita (prevzem garancij pomeni objektivno
odgovornost).

KDAJ GRE ZA OBJEKTIVNO ODKODNINSKO ODGOVORNOST ?

- nevarna stvar, dejavnost;
- ko zakon tako doloa
- ko se zavee s pogodbo
- objektivna odgovornost za druge osebe

KAKO OZ DEFINIRA NEVARNO STVAR?

Je ne definira. Je pravni standard, ki je kot tak (na abstraktni ravni) nedololjiv / nedoloen, v konkretnem primeru pa
dololjiv.

NAVEDI PODLAGE ZA ODKODNINSKO OBVEZNOST IN KAM UVRAMO PRODUCENTSKO ODGOVORNOST? -

uvramo v NOO

Odgovornost za nomen bonum odgovornost za izterljivost terjatve

Odgovornost za nomen verum odgovornost za obstoj terjatve

POGODBENA KAZEN 247 OZ

Je civilna sankcija za kritev obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je s pogodbo zavezala opraviti
pogodbena stranka, za katero se dogovorita stranki pogodbe, ki je pravni temelj te izpolnitvene obveznosti.
Dvojni pomen:
- instrument izpolnitve pogodbene obveznosti;
- olajanje poloaja upnika v primeru kritve pogodbene obveznosti dolnika.

KDAJ IMA STRANKA POLEG IZPOLNITVENEGA ZAHTEVKA E POGODBENO KAZEN? 251 OZ

- e je kazen dogovorjena za primer neizpolnitve obveznosti, lahko upnik zahteva bodisi izpolnitev obveznosti bodisi
pogodbeno kazen.
- Kadar je kazen dogovorjena za primer, e dolnik zamudi z izpolnitvijo, ima upnik pravico zahtevati tako izpolnitev
obveznosti kot pogodbeno kazen.

ACTIO POPULARIS opredeli pojem z vidika OZ (133 OZ) (po komentarju OZ)
- Pojem: Zahteva, da se odstrani kodna nevarnost
- Vsakdo lahko zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoloenemu tevilu
oseb veja koda, ter da se vzdri dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali kodna nevarnost, e nastanka
vznemirjanja ali kode ni mogoe prepreiti z ustreznimi ukrepi.
- Smisel dolobe: odkodninsko varstvo okolja.
- Konkretizirano temeljno naelo OZ prepoved povzroanja kode. Gre za monost realizacije sodnega varstva e
pred nastankom kode
- Posebnosti v razmerju do splonega civilnega delikta
(1) Odstranitveni zahtevek ni odvisen od nastanka kode. Enako velja za opustitveni zahtevek. Zadostujeta konkretna
kodna nevarnost ali vznemirjanje.
(2) Le obstoj kode, ki presega obiajne mere, je protipraven, medtem ko to ne velja za dejavnost iz katere izvira.
(3) Krivda ni predpostavka za odkodninski zahtevek v tovrstnih primerih (torej gre za objektivno odgovornost)

ACTIO POPULARIS: KRAJE

Je popularna, ljudska toba. Aktivno legitimiran je vsakdo, ki je za to zainteresiran. Vsakdo, ki opazi grozeo nevarnost,
kodo, lahko toi na odvrnitev nevarnosti in odpravo dosedanje kode.

ODGOVORNOST ZA DELAVCE 147 OZ

- Za kodo, ki jo povzroi delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizina oseba, pri kateri
je delavec delal takrat, ko je bila koda povzroena, razen e dokae, da je delavec v danih okoliinah ravnal tako,
kot je bilo treba.
- Okodovanec ima pravico zahtevati povrnitev kode tudi neposredno od delavca, e je ta kodo povzroil
namenoma.
- Kdor je okodovancu povrnil kodo, ki jo je povzroil delavec namenoma ali iz hude malomarnosti, ima pravico
zahtevati od delavca povrnitev plaanega zneska.
- Ta pravica zastara v estih mesecih od dneva, ko je bila odkodnina plaana.
- Doloba iz prvega odstavka 147. lena ne posega v pravila o odgovornosti za kodo, ki izvira od nevarne stvari ali
nevarne dejavnosti.

SPECIALNI EKSKULPACIJSKI RAZLOG EKSKULPACIJSKI RAZLOGI DELODAJALCA ZA DELAVCA

e dokae, da je delavec v danih okoliinah ravnal tako, kot je bilo treba. 147/1 OZ

KAKO OZ UREJA ODGOVORNOST DELODAJALCA?

Delodajalec odgovarja za delavca objektivno (odgovornost za ravnanje drugih), za kodo, ki je nastala pri delu ali v zvezi
z delom okodovanec ima neposredni zahtevek do delodajalca. Kadar je delavec ravnal krivdno, potem se lahko
delodajalec ekskulpira tako, da dokae, da je delavec kriv. V tem primeru sta nasproti okodovancu odgovorna
solidarno. Okodovanec lahko neposredno terja od delavca. e kodo povrne delodajalec, ima kondikcijski zahtevek
zoper delavca (6 mesecev od plaila odkodnine).

CIVILNA KAZEN. ALI NAE PRAVO POZNA CIVILNO KAZEN?

Civilna kazen je odkodnina za primer da koda sploh ne nastane, ali pa nastane pa stranka zanjo ni civilnopravno
odgovorna. Govorimo o istem penalu zaradi varstva pogodbene discipline. Ne more biti dogovorjena za denarne
obveznosti. V OZ je urejena v poglavju o uinkih obveznosti (3. poglavje splonega dela). 247 - 254

Cum viribus: jamstvo z doloenimi deli premoenja

Pro viribus: do viine vrednosti doloenih delov premoenja
Ali obirneje:
Odgovornost cum viribus: gre za omejitev po vrsti premoenja in zato tudi po vrednosti. Npr. taka odgovornost
nastopi po zakonu o dedovanju tedaj, kadar se na zahtevo zapustnikovih upnikov zapuina loi od dedievega
premoenja. Zapustnikovi upniki , ki so zahtevali tako loitev, lahko zahtevajo plailo svojih terjatev samo iz
zapuinskega premoenja. 143 ZD
Odgovornost pro viribus: gre za omejitev odgovornosti po vrednosti, ne pa tudi po vrsti premoenja. Npr. dedi
odgovarja za zapustnikove dolgove omejeno. Torej do doloene vrednosti. Vendar pa dedi ne odgovarja samo s
podedovanim premoenjem, ampak tudi z lastnim. 142 ZD

TEORIJA O PREDVIDLJIVOSTI
Stranka naj odgovarja za blinje posledice vedno, za oddaljeneje pa samo e so predvidljive.

Opredeli BISTVO TEORIJE PREDVIDLJIVOSTI PRI POSLOVNI ODKODNINSKI ODGOVORNOSTI. 243/1

Upnik ima pravico do povraila navadne kode in izgubljenega dobika, ki bi ju dolnik moral priakovati ob kritvi
pogodbe kot moni posledici kritve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana.
Bistvo: D je dolan povrniti samo tisto kodo, katero je lahko priakoval ob sami kritvi. To velja samo pri lahki
malomarnosti izkljueno je pri hudi malomarnosti in naklepu.

Kako odgovarja 14 letnik?

Mladoletnik z dopolnjenim 14 letom odgovarja po splonih pravilih o odgovornosti za kodo. Skupaj s stari, solidarno.

POSLOVNO NESPOSOBNA OSEBA 42 in 98 OZ

- Sopogodbenik PNO, ki ni vedel za njeno poslovno nesposobnost ali pa ga je ta prevarala, da ima dovoljenje
zakonitega zastopnika, lahko odstopi od pogodbe, lahko pa zahteva od zakonitega zastopnika naj se izree o
odobritvi pogodbe. To pravica ugasne po 30 dneh od takrat, ko je zvedel za poslovno nesposobnost oz. za to, da
nima dovoljenja. e se zastopnik v 30 dneh od poziva, ne izree, se teje, da je odobritev zavrnil.
- Po pridobitvi poslovne sposobnosti, lahko PNO zahteva razveljavitev pogodbe, ki jo je brez potrebnega dovoljenja
sklenila v asu svoje omejene poslovne sposobnosti, vendar mora tobo vloiti v treh mesecih po pridobitvi
popolne posl. sposobnosti.
- Poslovno omejeno sposobna oseba odgovarja za kodo, nastalo z razveljavitvijo pogodbe, e z zvijao prepriala
svojega sopogodbenika, da je poslovno sposobna.

len 132: OPREDELITEV KODE

koda je zmanjanje premoenja (navadna koda, damnum emergens), prepreitev poveanja premoenja
(izgubljeni dobiek, lucrum cesans), pa tudi povzroitev telesnih bolein ali duevnih bolein ali strahu drugemu
ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoenjska koda).

Pozitivni pogodbeni interes: pogodba je veljavna, vendar je zaradi nepravilnosti v izpolnjevanju nastala koda.
Negativni pogodbeni interes: pogodba ni veljavna. Okodovanec ima nasproti tistemu, ki je za neveljavnost odgovoren
negativni pogodbeni interes (zahteva odkodnino zaradi neveljavnosti).
Pri obeh pa se lahko uveljavlja kodo in izgubljen dobiek.

POSEBNI PRIMERI ODGOVORNOSTI

- Odgovornost zaradi teroristinih dejanj, javnih demonstracij ali manifestacij
- Odgovornost organizatorja prireditve (glej 157 OZ)
- Odgovornost imetnika ivali (nevarne in domae)
- Odgovornost imetnika stavbe
- Odgovornost za ruenje gradbe
- Odgovornost zaradi opustitve nujne pomoi
- Odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe
- Odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splonega pomena

Odgovornost organizatorja prireditve 157 OZ

Organizator shoda vejega tevila ljudi v zaprtem prostoru ali na prostem odgovarja za kodo, nastalo s smrtjo ali
telesno pokodbo, ki nastane zaradi izrednih okoliin, ki lahko nastanejo ob takih prilonostih, kot je gibanje mnoic,
sploen nered in podobno.
PREDPOSTAVKE STVARNIH IN PRAVNIH NAPAK
Predpostavke STVARNIH NAPAK (6)
 (1) Dvostransko obvezen (odplaen) posel,
(2) Napaka obstaja v asu prehoda nevarnosti nakljunega unienja na kupca,
(3) Napaka se pojavi v doloenem roku (6 mesecev ali ve, e je tako dogovorjeno),
(4) Pregled stvari (od takrat dalje notifikacija 8 dni, gospodarske nemudoma),
(5) Uveljavljanje v doloenem roku (1 leto),
(6) Nevednost - upnik ni vedel za napako in ni bil dolan vedeti,
Predpostavke PRAVNIH NAPAK (4)
(1) Dvostransko obvezen posel,
(2) Napake obstajajo ob prehodu lastninske pravice na kupca,
(3) Upnik uveljavlja zahtevek, e se pojavi nekdo tretji, ki uveljavlja pravico do stvari,
(4) Nevednost - upnik ni vedel za napako.

RAZLIKE JAMEVALNIH ZAHTEVKOV pri stvarnih in pravnih napakah

STVARNE: takoj
PRAVNE : ne more takoj, zahtevati mora naknadni rok, a quanti minoris je sekundarni zahtevek
= pri razdrtju

JAMEVANJE:
Jamevanje za napake: je dolnikova odgovornost upniku, da stvar nima ne stvarnih, ne pravnih napak. 100/1,2
Jamevanje se uporablja pri odplanih poslih in ima objektiven pomen zahtevki glede jamevanja nastanejo ne glede
na krivdo.
Naelno vodilo za vse vrste pogodb so doloila o odgovornosti za SN in PN prodajalca pri prodajni pogodbi, kolikor
zakon za posamezno pogodbo ne ureja drugae (100 OZ tehnika napotitve)

KATERE POJME OZNAUJE JAMEVALNI ZAHTEVEK:

- actio redhibitoria (razveljavitev pogodbe)
- actio quanti minoris (zmanjanje kupnine)
- Izpolnitveni zahtevek
- Zamenjava stvari
- Popravilo stvari
- Datio in solutum

JAMEVANJE, JAMEVALNI ZAHTEVKI 468 OZ

- Izpolnitveni zahtevki oz. izpolnitev pogodbe (tako v zakonu)
(a) Popravilo stvari da napako odpravi (e ni preve strokov oz. nesorazmerno)
(b) Zamenjava stvari da izroi drugo stvar brez napake (mogoe e gre za genus)
- Zmanjanje kupnine actio quanti minoris
- Razveljavitev pogodbe oz. odstop od pogodbe actio redhibitoria (prej e dodatni rok oz. monost)
- + v vseh primerih povrnitev kode
Kaken je vrstni red? Ali ima ius variandi?
- zahtevki 468/1-3: poljubno izbere kupec; edino actio redhibitoria je omejena kupec ne sme odstopiti, e
prodajalcu ne da e ene anse (primernega dodatnega roka doloeno v 470 OZ)
- moen je ius variandi lahko si premisli vendar le od najnije do najhuje sankcije (ne pa e si e odstopil
premisli v nije)

Kako izraunamo znianje kupnine?

Actio quanti minoris izrauna se po RELATIVNI METODI. Kolikor je blago z napako ob sklenitvi pogodbe v odstotku
manj vredno od blaga brez napake. Za ta odstotek se znia kupnina.

Posebnost glede odkodnine pri garanciji glej 481, 482/2 OZ

Kupec ima pravico tudi do povraila kode, ki mu je nastala zaradi tega, ker stvari ni mogel uporabljati, in sicer od
trenutka, ko je zahteval popravilo ali zamenjavo, do njune izvritve.

Kako OZ ureja pri jamevalnih zahtevkih za stvarne napake pravico kupca uveljavljati odkodnino?
- vezano na grajanje napak (izpolnitveni zahtevek, znianje kupnine, odstop = damnum circa rem)
- po splonih pravilih o odkodninski odgovornosti (refleksna koda damnum extra rem)
damnum circa rem = koda iz zaupanja
Actio redhibitoria
Je pravni zahtevek, s katerim stranka zahteva odstop od pogodbe/razveljavitev. Stranka lahko odstopi od pogodbe
(razdre pogodbo), e si izbere takno sankcijo. Zato zadostuje enostranska izjava opcija. Stranka izjavi, da razdira
pogodbo. Pogoj je, da kupec pred tem pusti prodajalcu dodaten rok za izpolnitev pogodbe.

Jamevalni zahtevek
Stranka ga uveljavlja pri posledicah stvarnih in pravnih napak, pri garanciji.
Izpolnitveni zahtevek
iri pojem, s katerim zahtevamo izpolnitev prodajalca. Nanaa se na ugovore pri nepravilni izpolnitvi.

Znailnosti JAMEVANJA ZA PRAVNE NAPAKE:

- Izkljui se lahko s pogodbo
- Je dispozitivno (vedno dispozitivno, lahko omeji ali povsem izkljui s pogodbo)
- Je kogentno
- Je subjektivno
- Je objektivno (jamevanje je vedno objektivno)

ROKI PRI JAMEVANJU, kako je z ugovori? 480 OZ ; (Ustni)

- Pravice iz jamevanja ugasnejo po enem letu, odkar je kupec odposlal obvestilo (e je pravoasno grajal);
- Perpetuacija ugovorov: stranki ostane pravica do ugovorov, eprav so roki za uveljavljanje jamevalnih zahtevkov e
potekli. Torej kupec, ki je pravoasno obvestil prodajalca o napaki, lahko po poteku enoletnega roka, e e ni plaal
kupnine kot ugovor zoper prodajalev zahtevek, naj mu plaa kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu znia kupnino ali
povrne kodo.

Izpolnitveni zahtevek pri jamevanju za stvarne napake. Razloi modalitete, pogoje:

- pogoji: pravilno in pravoasno grajanje napak, potem pa 1 leto za uveljavljanje zahtevka;
- modalitete: odvisno od tega ali je predmet izpolnitve: genus, species
a) odprava napak (e je ekonomino)
b) zamenjava (ne, e gre za species, samo za genuse)

OBOGATITVENI ZAHTEVKI
Definiraj:
VERZIJA: okorianje ene stranke na kodo druge nikoli pa ni bilo pravnega temelja. Uinkuje erga omnes. Sodi med
povrailne (obogatitvene) obveznosti.
KONDIKCIJA: obveznost vrnitve oz. nadomestitve vrednosti nastane, e kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni
uresniila ali je pozneje odpadla. Izpolnitev brez pravne podlage.
Condictio indebiti: stranka izpolni obveznost iz nine ali razveljavljene izpodbojne pogodbe.
Condictio ob causam finitam: e pravna podlaga za izpolnitev odpade (pogodba je razvezana);
Condictio causa data causa non secuta: nekaj je bilo izpolnjeno glede na priakovano
podlago, ki se ni uresniila. Odpadla pravna podlaga (porono darilo, pa se ne poroita)
GESTIJA: kadar kdo opravlja posel koga drugega, eprav mu te funkcije ne nalaga kaken pravni temelj;
OZ ureja verzijo in kondikcijo v 190. lenu.
NOVACIJA: nain prenehanja obveznosti po volji obeh strank.

NATEJ 3 RAZLIKE MED KONDIKCIJO IN VERZIJO:

PREDPOGOJI ZA VERZIJO
Premik premoenja + ni pravne podlage

PREDPOSTAVKE obogatitvenih zahtevkov

Povrailni zahtevek nastane samo, e je dogodek, iz katerega nastane obveznost, povzroil na eni strani prikrajanje, na
drugi strani pa okorienje (obogatitev). Prikrajanje mora biti nedopustno (zakon ne dovoljuje uveljavljanja
obogatitvenih zahtevkov, a se tudi stranka z njim strinja volenti non fit iniuria)

Katere izmed natetih predpostavk morajo biti podane pri obogatitvenih obveznostih? - - koda
- D
- Prikrajanje in obogatitev
- Vzrona zveza
- Odgovornost

Kondikcija kdaj ne more zahtevati vrnitve kljub neupravieni pridobitvi?

- Izpolnitev moralne / naravne dolnosti
- Condictio ob turpem causam (kadar je neupraviena obogatitev hkrati tudi neko nedopustno ravnanje)
- Nepremoenjska koda, e je bila odkodnina plaana potenemu pridobitelju 195 OZ
- Drugo: Volenti non fit iniuria kdor kaj plaa, eprav ve, da ni dolan, nima pravice zahtevati nazaj, razen e si je pridral
pravico zahtevati nazaj ali e je plaal, da bi se izognil sili (izvrba je tudi sila);

Kdaj se ne more zahtevati vrnitev izpolnjenega, kljub neupravieni obogatitvi? Obkroi

- Volenti non fit iniuria
- Kadar kdo plaa, eprav ve, da ni dolan
- Moralna dolnost
- Naturalna dolnost
- Ob turpem causam (kadar je neizpolnitev hkrati prepovedano dejanje)
(nemo auditur suam turpidunem allegans = ob turpem causam) 87/2 OZ

Kondikcija pri RAZVEZI POGODBE ZARADI NEIZPOLNITVE pogodbe - Glej 111 OZ!!!
- tisto kar je bilo izpolnjeno (deloma ali v celoti) je potrebno vrniti (111/2)
- stranka, ki vraa denar mora plaati tudi obresti (111/4);
razlika od vpraanja:
POSLEDICE RAZVEZANE POGODBE
- odkodninski zahtevek (e je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti obveznosti, razen obveznosti za povrnitev
morebitne kode 111/1)
- kondikcijski zahtevek 111/2 (e obe stranki vraata vzajemnost 111/3)
- vrnitev drugih koristi 111/4
- stranka, ki vraa denar mora plaati obresti od dneva ko je prejela plailo 111/5

KATERE GESTIJE POZNA? Natej in opredeli v enem stavku vsako gestijo

NUJNA (negotiorum gestio necessaria): kadar je gestija opravljena v stiski; da bi odvrnil preteo nevarnost;
KORISTNA (negotiorum gestio utilis): kadar je posel smotrno opravljen v korist gospodarja;
NEDOPUSTNA: je gestija, e jo dominus prepove, ali e jo ne prepove, toda je ni mogoe opredeliti kot nujno ali
koristno;
NEPRISTNA: nastane, ker je gestor v zmoti in misli, da je posel njegov (po teoriji, ni v OZ) ali pa ker gestor
hote/namenoma opravi posel dominusa z namenom, da zase obdri koristi (205 OZ).

DOPUSTNA GESTIJA - zahteva se:

gestor: skrbnost, nadaljevalna dolnost, notifikacijska dolnost, edicijska dolnost, dolnost obrauna;
dominus: koristne in potrebne potroke mora vrniti, ne glede na to, emu je kakna korist nastala; nagrada, ius tolendi.

NEPRISTNA GESTIJA:
OZ navaja kot nepristno gestijo primer, ko kdo opravlja tuj posel z namenom, da koristi obdri zase, eprav ve, da je
posel tuj. Nepotena stranka nima gestijskega zahtevka, je pa odkodninsko odgovorna gospodarju na zahtevo mora
dati raun in izroiti doseene koristi (edicijska dolnost), lahko pa dominus zahteva tudi vrnitev stvari v prejnje stanje
in e povrnitev kode. Teorija pa kot nepristno gestijo navaja primer, ko gestor opravlja tuj posel zase, ker zmotno misli,
da je njegov (ni gestijskega, ampak verzijski zahtevek);

Navedi 3 primere verzijskega zahtevka

- naravni dogodek
- ivali se pasejo na sosedovem travniku
- naplavine
- banka nakae tretji osebi moj denar
- najemnik da prepleskat stanovanje
- ravnanje prikrajanca (vloi svoje delo v tujo korist)
- ex alienu contractu (verzijski zahtevki v povezavi z neko pogodbo pri trostranem razmerju)
Kdaj se uporablja verzija, kdaj odkodnina? Glej tudi 198 OZ
- Ena ali druga. Uveljavlja lahko oboje. Izbral bo tisto, ki jo je laje dokazat. Naeloma je laje dokazovat verzijo.
- Uveljavlja lahko alternativno iz enega ali drugega temelja.
- Ne sme biti obogaten iz kodljivega dejstva koliko si bil prikrajan, toliko dobi.

CONDICTIO FURTIVA primer: nedobroverni prevzem izpolnitve

Okorienec ni v dobri veri, zato ne gre za povrailni zahtevek, ampak za odkodninski zahtevek. Odgovoren je za
celotno kodo, za vrednost, ki jo je stvar imela na dan, ko jo prikrajanec zahteva. Od trenutka, ko dobi, plaa zamudne
obresti.

CONDICTIO FURTIVA, CONDICTIO SINE CAUSA

- sine causa: povrailni zahtevek za izpolnitev brez pravne podlage, ker je odpadla;
- furtiva: ne gre za povrailni; gre za odkodninski zahtevek, ker okorienec ni v dobri veri;

Kdaj se ne more zahtevati vrnitev 191. len

Kdor kaj plaa, eprav ve, da ni dolan, nima pravice zahtevati nazaj, razen e si je pridral pravico zahtevati nazaj ali e
je plaal, da bi se izognil sili.

Condictio ob turpem causam

Povrailni zahtevek ni dopusten, e je neutemeljena izpolnitev obenem nedopustno ravnanje. Izpolnitev, ki je bila
opravljena za nemoralen namen, se ne sme zahtevati nazaj. Sodie zavrne zahtevek prikrajane nepotene stranke.
Primer: plaam za mamila oz. oroje napanemu

Condictio ob turpem causa pomeni:

- Solvens ne more zahtevati nazaj izpolnitve, e je pogodba nina zaradi tega, ker po svoji vsebini ali
namenu nasprotuje ustavnim in moralnim naelom ali kogentnim predpisom
- Solvens ne more zahtevati nazaj tega kar je bilo dano ali storjeno, da bi bila izpolnjena kakna navidezna
obveznost ali kakna moralna ali drubena dolnost
- Solvens ne more zahtevati nazaj spolnitve, e accipiens koristi nima ve
- Solvens ne more zahtevati nazaj neutemeljeno plaanih zneskov odkodnine, e so bili plaani potenemu
prejemniku.

Razlika v predpostavkah in pravnih posledicah med laesio enormis in oderutvom

ezmerno prikrajanje 118 OZ
- oitno nesorazmerje med obveznostmi strank; okodovana stranka ni vedela za pravo vrednost;
- obogatena stranka lahko obdri pogodbo v veljavi s tem da ponudi izpolnitev do prave vrednosti;
- rok: 1 leto od sklenitve pogodbe pravica zahtevati razveljavitev.
oderutvo 119 OZ
- nekdo izkoristi stisko, teko premoenjsko stanje, neizkuenost, lahkomiselnost drugega;
- okodovanec lahko obdri pogodbo v veljavi (zahteva, da se zmanja obveznost);
- zahtevek za zmanjanje obveznosti se lahko vloi v 5 letih od sklenitve.

ODERUKA POGODBA 119 OZ:

(1) e kdo izkoristi stisko ali teko premoenjsko stanje drugega, njegovo nezadostno izkuenost, lahkomiselnost ali
odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v oitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali
se zavezal dati ali storiti drugemu, je takna pogodba nina.
(2) Za oderuko pogodbo se smiselno uporabljajo dolobe OZ o posledicah ninosti in o delni ninosti pogodb.
(3) e okodovani zahteva, da se njegova obveznost zmanja na pravien znesek, ugodi sodie takemu zahtevku, e je
to mogoe; v tem primeru ostane pogodba z ustrezno spremembo v veljavi.
(4) Okodovani lahko vloi zahtevek za zmanjanje obveznosti na pravien znesek v petih letih od sklenitve pogodbe.

Kakna odgovornost je pri ezmernem prikrajanju? objektivna

TRETJI KOT SOLVENS - glej 271 OZ

Upnik je dolan plailo tretjega sprejeti, e ima ta pravni interes, ali e ponudi izpolnitev v sporazumu z dolnikom.
Pravni interes ima tretji tedaj, e je sam v kakni zavezi zaradi tega dolga npr. porok, zastavitelj.
Narava izpolnitve mora biti taka, da lahko kdo drug izpolni.
Upnik je vedno upravien sprejeti izpolnitev po tretjem, tudi proti dolnikovi volji. Vendar je dolnik varovan: izpolnitev
tretjega lahko preprei, e sam ponudi izpolnitev.
TRETJI KOT ACCIPIENS
Veljavne so izpolnitve po putativnem dediu. Gre za dedia, ki mu je bilo z odlobo o dedovanju priznano, da je dedi, pa
se pozneje izkae, da v resnici ni upravienec. Poloaj je tak, kakor bi nepravi dedi pravega zastopal pri prevzemu
izpolnitve. Tudi pooblaencu, igar pooblastilo je ugasnilo, je plailo veljavno opravljeno, e izpolnitelj brez svoje
krivde ni vedel za prenehanje pooblastila.

VEZANOST CIVILNEGA IN KAZENSKEGA SODIA

(1) Pri predhodnem vpraanju smo vezani na obsodilno in oprostilno sodbo; vpliva na
odkodninsko odgovornost.
(2) Pri identinem dejanskem stanju pa smo vezani zgolj na obsodilno sodbo, zgolj glede:
- obstoja kaznivega dejanja,
- kazenske odgovornosti,
(3) pri pretium affectionis ni ve vezanosti na naklepno kaznivo dejanje
- Po OZ civilno sodie ni ve vezano na ugotovitev naklepnega kaznivega dejanja (kot je bilo po ZOR).
- Dovolj je, da se ugotovi namenoma povzroena koda. Torej: dovolj je NAMEN.

Razlika: PRETIUM AFFECTIONIS PO ZOR in OZ naklep/namen...

189 ZOR 168 OZ
e je bila stvar uniena ali pokodovana z naklepnim e je bila stvar uniena ali pokodovana namenoma, lahko
kaznivim dejanjem, lahko sodie odmeri odkodnino sodie odmeri odkodnino glede na vrednost, ki jo je
glede na vrednost, ki jo je imela stvar za okodovanca. imela stvar za okodovanca.

PRETIUM AFFECTIONIS
Cena posebne priljubljenosti subjektivna vrednost unienega predmeta. Normalno se odkodnina odmerja po
prometni vrednosti stvari. e pa je koda storjena namenoma, se prizna odkodnina glede na vrednost, ki jo ima stvar
za okodovanca. To je lahko poleg druge subjektivne kode, tudi koda posebne priljubljenosti.

Uporaba TEORIJE VZRONOSTI pri kazenskem in civilnem pravu

- kazensko pravo se v praksi najvekrat opira na teorijo o adekvatni vzronosti (kot vzroke, za katere stranka
odgovarja, je treba obravnavati tiste vzroke, ki niso nenormalni oz. so normalni)
- civilno pravo daje prednost ratio legis vzronosti - nauk o pravno relevantni vzronosti: v pravu pridejo v potev
samo tisti vzroki, ki so obenem kritve pravne norme in jih pravna norma glede na namen teje za vzroke.
Zaradi tega razlinega gledia v teoriji, utegnejo nastati razlike glede vzrone zveze.

Ratio legis vzronost

Je pravno relevantna vzronost. Vzrok je tisto, kar pravo predpisuje kot relevantno.

ROK, POGOJ, ZASTARANJE

DOSPELOST - je izpolnitveni as.
Dospelost pomeni, da ima upnik pravico dolnika terjati ob doloenem asu in da je dolnik e takrat dolan plaati.
Stranka je v zamudi, e ob dospelosti ne izpolni in le nastopi e kakna druga okoliina, kolikor je ta doloena z
zakonom.

Kdaj se teje obveznost za dospelo?

Loi: dospelost obveznosti od tega kdaj stranka pride v zamudo

Dospela obveznost Kdaj stranka pride v zamudo

Rok izpolnitve doloen Dospe v roku, ki je doloen. Ko pretee rok oz. naslednji dan (299/1)
Rok izpolnitve ni doloen Dospe takoj ko zaveza nastane (289 OZ) Po opominu (299/2)

PREKLUZIJA
Izguba pravice, e je upravienec v roku, ki je za to doloen, ne izvaja.

Conditio sine que non (pazi: Conditio in ne condictio) - Pogoj brez katerega ne gre.
Razmerje med ROKOM in POGOJEM - 63 OZ
Kadar se uinek pogodbe zaenja od doloenega asa, se smiselno uporabljajo pravila o odlonem pogoju, kadar pa
pogodba neha veljati po izteku doloenega roka, se smiselno uporabljajo pravila o razveznem pogoju.
Navedite ZASTARALNE ROKE
- ZAKONITA PRAVICA DO PREIVLJANJA ne zastara
- Terjatve na DOBAVLJENO ELEKTRINO ENERGIJO (in zaetek njihovega teka) 1 leto po izteku leta v katerem je
terjatev zapadla v plailo
- NEPOSLOVNA ODKODNINSKA terjatev objektivni rok 5 let, subjektivni rok 3 leta
- Terjatve ZAVAROVALCA IZ POGODBE O IVLJENJSKEM ZAVAROVANJU 5let, 10 let - e oseba ni vedela, da je
zavarovalni primer nastopil;

NAVEDI ZASTARALNE ROKE: 346 357 OZ

- Terjatve obresti 3 leta ali e zastaralni rok za obresti kraji od 3 let, zastarajo v enakem roku, kot glavna terjatev;
- Pravica do preivljanja - ne zastara
- Odkodninska terjatev 3 subjektivni rok (okodovanec zvedel za kodo in tistega, ki jo je povzroil), v vsakem
primeru pa zastara v 5 letih, odkar je koda nastala (objektivni rok)
- Terjatev zakupnine 3 leta
- Terjatve iz gospodarskih pogodb 3 leta
- Odkodninska terjatev zaradi korupcije 5 let odkar je okodovanec zvedel za kodo in za tistega, ki jo je povzroil,
v vsakem primeru pa v 15 letih, odkar je bilo dejanje storjeno;
- Odkodninska terjatev za kodo, povzroeno s kaznivim dejanjem e je za kazenski pregon predpisan dalji
zastaralni rok zastara odkodninski zahtevek, ko se iztee as, ki je doloen za zastaranje kazenskega pregona
- Zavarovanje 5/10 let pri pogodbah o ivljenjskem zavarovanju; 3/5 let pri drugih zavarovanjih
- El. Energija, telefon... 1 leto; zastaranje zane tei po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plailo
Razlika:
- preivninska pravica (pravica do preivljanja) sama pravica ne zastara
- terjatev preivninske obveznosti zastara v 3 letih po zapadlosti; Je obasna terjatev s katero se izrpava
preivninska pravica.

ZASTARANJE SAME PRAVICE 348 OZ

Pravica sama, iz katere izvirajo obasne terjatve, zastara v petih letih, odkar je zapadla najstareja neizpolnjena
terjatev, po kateri dolnik ni izvril nobene dajatve ve.
e zastara pravica, iz katere izvirajo obasne terjatve, ne izgubi upnik le pravice zahtevati bodoe obasne dajatve,
temve tudi pravico terjati obasne dajatve, ki so zapadel pred tem zastaranjem.
Ne velja za pravico do preivljanja, ki ne more zastarati.

Impedimentum praescriptionis - zadranje zastaranja

Interruptio praescriptionis - pretrganje zastaranja

RAZLOGI za pretrganje zastaranja

- pripoznava dolga (izjava ali posredno; plailo na raun, da zavarovanje, zahteva nov rok),
- novacija,
- steajni postopek,
- procesno dejanje, ki ima namen uveljaviti upnikovo terjatev;

ZASTARANJE
Je prenehanje pravice zahtevati izpolnitev obveznosti, potem ko je upravienec v asu, ki ga doloa zakon ni uveljavljal.
Z zastaranjem se civilna obveznost spremeni v naturalno.
Ne propre immortali timore teneantur: dolniki so zavarovani pred bojaznijo, da bodo morali stopiti v pravdo, ko
zahtevkov ne priakujejo ve.
Upravienec, dolnik, se ne more odrei pravici zastaranja vnaprej. Dolnik ne more odpovedati zastaranju prej, kakor
pretee zanj doloen as. Dolina rokov je kogentna.

Zastaralni roki (subjektivni, objektivni rok)

- subjektivni rok: odkar je okodovanec zvedel za kodo in za tistega, ki je kodo povzroil.
- objektivni odkar je terjatev nastala.

Sploni zastaralni rok (Ustni)

5 let 364 OZ
Neuporaba pravil o zastaranju
345 OZ. Pravila o zastaranju se ne uporabljajo v primerih, ko je v zakonu doloen rok, v katerem je treba vloiti tobo ali
opraviti doloeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena - pri prekluziji.

Zastaranje vs. Prekluzija

ZASTARANJE PREKLUZIJA (pravica preneha, ker ni bila v roku
uveljavljena)
- preneha civilna obveznost, e dalje pa obstoji - obveznost popolnoma preneha
naturalna; - prekluzija tee naprej
- iz upravienih razlogov se lahko pretrga ali - prekluzija v zakonu (ezmerno prikrajanje;
ustavi. jamevalni zahtevki; izpodbijanje)

CONSTITUTUM DEBITI PROPRII, kje v OZ je urejen izjava dolnika upniku, da dolg obstoji; pripoznanje dolga
Gre za pripoznavo dolga (utrditev obveznosti). Pripoznanje dolga je dogovor, s katerim ena stranka drugi stranki prizna,
da njena obveznost obstoji.
Pripoznanje je dolnikova izjava upniku, da dolg obstoji. Poda se z neposredno izjavo ali posredno (npr. da se kaj plaa
na raun, da plaa obresti ali da zavarovanje).
Znailnost (in razlika od novacije): prejnja obveznost ne ugasne, temve obstoji poleg nove.
Namen: zavarovanje dolga (causa securitatis, causa solvendi)
Ima akcesorno naravo e prvotna zveza ni veljavna, tudi zaveza pripoznanja ni veljavna
Uinki: najpomembneja posledica je navadno pretrganje zastaranja interruptio praescriptionis.
Priznajo pa se dejstva, ki niso pravice. Pri priznanju gre za izjavo vednosti. Ima deklarativen pomen.
Pri pripoznanju gre za izjavo volje Prva ima konstitutiven pomen.
V OZ je urejen pri zastaranju - pretrganje zastaranja. 364 OZ

Odstop od naela akcesornosti: Upnik, igar terjatev je zavarovana 343. OZ

(1) Ko pretee as zastaranja, se upnik, igar terjatev je zavarovana z zastavo ali s hipoteko, lahko poplaa le iz
obremenjene stvari, e jo ima v rokah ali e je njegova pravica vpisana v javni knjigi.
(2) Zastarane terjatve za obresti in druge obasne dajatve pa se ne morejo poplaati niti iz obremenjene stvari.

ALTERNATIVNE OBVEZNOSTI
ALTERNATIVNA OBLIGACIJA: pomen latinskega reka in katera vpraanja ureja OZ
- Pojem: za alternativno obligacijo oz. izbirno obveznost gre, kadar ima stranka pravico izbrati izmed ve
predmeti tistega, ki naj bo predmet izpolni.
- Dve stvari sta v zavezi, ena v izpolnitvi rek Duales res vel plures sunt in obligatione, una autem in solutione.
- Pravico do izbire ima lahko dolnik, upnik ali tretja oseba.
- Velja nepreklicnost izbire - upravienec svoje izbire ne sme pozneje spremeniti ne obstoji ius variandi.
OZ ureja: Pravico izbire; Nepreklicnost in uinek izbire; Trajanje pravice; Izbira zaupana tretjemu; Omejitev na preostali
predmet; Omejitev v primeru odgovornosti ene stranke.

Pravica do izbire Odgovornost za nemonost Posledica

Dolnik Dolnik - Obveznost se omeji na preostali predmet,
- pogodba ostane v veljavi
Dolnik Upnik - Dolnikova obveznost preneha;
- Lahko izpolni s preostalim predmetom + zahteva odkodnino;
- pogodba veljavna
Upnik Dolnik - Pogodbo lahko obdri v veljavi s tem, da zahteva preostali
predmet + odkodnina
ali:
- Odstopi od pogodbe + odkodnina (negativni pogodbeni interes)
Upnik Upnik - lahko da odkodnino in zahteva drugi predmet
- pogodba ostane veljavna

FACULTAS ALTERNATIVA fakultativno upravienje:

(zakon govori o fakultativni obveznosti)
- Pojem: dolnik je dolan opraviti doloeno izpolnitev, pri tem pa ima pravico da se premisli in izbere drugo
izpolnitev.
- Rek: Una res est in obligatione, duae autem in facultate solutionis ena stvar v zavezi, dve v izpolnitvi;

FAKULTATIVNA TERJATEV:
Pojem: upnik lahko namesto dogovorjenega predmeta zahteva od dolnika kaken drug predmet.
392 OZ: (1) e pogodba ali zakon doloa, da lahko upnik namesto dolgovanega predmeta zahteva od dolnika kaken
drug doloen predmet, mu je dolnik, e upnik to zahteva, dolan izroiti ta predmet.
(2) Sicer veljajo za takne fakultativne terjatve glede na namen pogodbenikov in okoliine posla, ustrezna pravila o
fakultativnih in o alternativnih obveznostih.
Fakultativno terjatev je potrebno razlikovati fakultativnega upravienja. Pri fakultativni terjatvi ni alternatvine
obveznosti dolnika (ali prvi predmet, ali drugi predmet da bo upnik izbral, kar ima pravico pri fakultativnem
upravienju), temve je samo eden predmet ves as v zavezi. Do upnikove zahteve je v zavezi samo en predmet in
samo zanj nosi dolnik breme nevarnosti. ele ko izbere upnik drug predmet, je potem ta namesto prejnjega v zavezi.
e se torej prvi predmet unii, preden je upnik opravil fakultativno izbiro, nima ve svojega izbirnega upravienja.

IUS VARIANDI 384, 385, 386 OZ

Pravica premisliti si, ko si enkrat e izbral (dolnik je nima ne pri alternativni obveznosti, ne pri facultas alternativa).

SOLIDARNE OBVEZNOSTI
Kdaj odgovarjamo solidarno?
- e zakon tako doloa;
- e se tako zaveemo s pogodbo;

SISTEMI UINKOVANJA PRI SOLIDARNIH OBVEZNOSTIH (Teorije glede medsebojnega uinkovanja dejanj pri
solidarnih razmerjih)
Sistem parcialnega/omejenega uinkovanja: dejanja uinkujejo samo proti tistim upnikom in proti tistim dolnikom, pri
katerem se zgodijo.
Sistem generalnega uinkovanja: dejanje ene izmed ve oseb uinkuje tudi na poloaj ostalih oseb.
Sistem omejenega generalnega uinkovanja: kompromisni sistem; dejanje sicer uinkuje za vse, vendar ne celoti,
temve samo za tisti del terjatve, ki pripada pripadnikom glede na notranje razmerje (regresno razmerje). Nae pravo
je sprejelo ta sistem.

Kako v regresnem razmerju vpliva, da je upnik odpustil dolg enemu solidarnemu dolniku?
Omejeni generalni uinek
- obveznost se zmanja za dolg, ki pade na tistega dolnika;
- ta odpust ne pomeni, da je v notranjem razmerju prost;
- to pomeni, da upnik ne more enega dolnika odpustiti tako, da ne bi ni dolgoval v notranjem
razmerju; ostali dolniki se lahko regresirajo za toliko koliko so e plaali.
397/2 e pa je imel odpust namen oprostiti obveznosti le dolnika, kateremu je bil dolg odpuen, se solidarna
obveznost zmanja za del, ki glede na medsebojna razmerja med dolniki pada nanj, drugi dolniki pa solidarno
odgovarjajo za ostanek obveznosti.

ODPUST DOLGA PRI SOLIDARNI OBVEZNOSTI uinki pri solidarnih DOLNIKIH uinek pri solidarnem UPNIKU:
- solidarni dolniki generalno: z odpustom dolga po sporazumu s kaknim solidarnim dolnikom so prosti obveznosti
tudi drugi dolniki 397/1 OZ (e ni izraen namen odpustiti dolg le enemu);
- solidarni dolniki omejeno generalno: e pa ima odpust dolga namen oprostiti obveznost le enemu, se solidarna
obveznost zmanja za del, ki pada nanj. Drugi dolniki solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti. (397/2 OZ) V
notranjem razmerju pa lahko regresirajo oproenega sol. dol. za del, ki po odpustitvi pade nanj.
- solidarni upniki omejeno generalno: z odpustom dolga med dolnikom in enim upnikom se zmanja solidarna
obveznost za toliko, kolikor znaa upnikov dele pri terjatvi. 408 OZ

Kako vpliva v regresnem razmerju odpust dolga enemu od solidarnih dolnikov?

Vpliva omejeno generalno.

Navedi primer iz OZ, glede uinkovanja v solidarnih obveznostih:

- generalno: zamuda upnika (zamuda enega solidarnega upnika, ima uinek tudi nasproti drugim upnikom 412/2)
- omejeno generalno:
(1) odpust dolga enemu dolniku (397/2: e je imel odpust namen oprostiti obveznosti le dolnika, kateremu je bil dolg
odpuen, se solidarna obveznost zmanja za del, ki glede na medsebojna razmerja med dolniki pada nanj, drugi
dolniki pa solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti);
(2) novacija (398/2: e pa sta upnik in dolnik omejila prenovitev na del obveznosti, ki pada na dolnika, potem
obveznost drugih ne preneha, temve se le zmanja za ta del.)
- parcialno/omejeno: 402/1: zamuda enega solidarnega dolnika nima uinka nasproti drugim dolnikom (zadranje
zastaranja, odpoved zastaranju...);

SUBROGACIJA
Personalna subrogacija na PASIVNI STRANI
(1) prevzem dolga, (2) prevzem izpolnitve, (3) pristop k dolgu.

NAINI SUBROGACIJE
PERSONALNA: spremenijo se subjekti obligacijskega razmerja. (3)
Sprememba stranke (spremeni se upnik, ki je hkrati dolnik in dolnik, ki je hkrati upnik)
Sprememba upnika (subrogacija na aktivni strani na upniki strani)
cesija
Sprememba dolnika (subrogacija na pasivni strani na dolniki strani)
Prevzem dolga
Pristop k dolgu
Prevzem izpolnitve
REALNA (spremeni se obligacija): med istima osebama se spremeni predmet obligacije.

AKTIVNA (UPNIKA) STRAN PERSONALNE SUBROGACIJE

- cessio legis (porotvo; na podlagi zakona preidejo na poroka vse pravice upnika)
- cessio necessaria (mandat; mandant mora na mandatarja prenesti vse koristi iz posla)
- cessio voluntaria (pogodbena cesija; odstop na podlagi pravnega posla)
Zakonita subrogacija se imenuje cessio legis. Nujna pa cessio necessaria. Razlog razlikovanja med obema vrstama je v
tem, ali je solvens plaal dolg, za katerega je odgovoren, ali pa zanj ni odgovoren. Osebno je odgovoren pri porotvu.
Tedaj nastopi cessio legis. Takna cessio legis nastopi tudi, ko je kdo zavezan s svojim premoenjem (e je njegova stvar
zastavljena).
O cessio necessaria govorimo, kadar pravice upnika ne preidejo na planika e same po sebi s plailom, marve je
potrebno kakno dejanje katere od strank, da pravice upnika preidejo na planika.
O prostovoljni cesiji / cessio voluntaria govorimo, kadar se stranki o njej dogovorita:
- dogovor med upnikom in planikom
- dogovor med dolnikom in planikom
Nekatera plaila dajejo planiku tujega dolga povrailni zahtevek, ki ni istoveten zahtevku, ki ga je imel prejnji dolnik.
Razlika med zakonito in nujno cessio ter subrogacijskim (regresnim) zahtevkom, ki nastane brez cessio, je da je pri cesiji
zahtevek novega upnika lahko omejen zaradi okoliin, ki so nastale e pri prejnjem upniku (npr. zastaranje terjatve),
regresne pravice, ki niso cessio legis, pa so od prejnjega zahtevka neodvisne in tudi zastaralni roki teejo na novo.

Stranke pri subrogaciji na pasivni strani ? ali

Opredeli stranke kot subjekte, ki sklepajo pogodbe, ki se nanaajo na spremembo dolnika v obligacijskem razmerju
(vse tri pogodbe; definicije pogodb):
PREVZEM DOLGA (stranki sta DOLNIK in 3. oseba); PD je pogodba med novim D in prvotnim D, s privolitvijo upnika
ali med novim D in upnikom, po kateri novi dolnik prevzame dolg.
V prvem primeru pogodbe med novim D in starim/prvotnim D uinek, mora U dati privolitev; dokler ne da oz. e
sploh ne da privolitve ima pogodba uinek pogodbe o prevzemu izpolnitve. U ni stranka on samo da soglasje.
Praviloma je prevzem privativen, razen e se dogovorita ali je D1 prezadolen, kar upnik ni vedel.
PREVZEM IZPOLNITVE (stranki sta DOLNIK in 3. oseba); Je dogovor med D in 3. osebo, s katerim se ta D-ju zavee, da
bo izpolnila D-jevo obveznost nasproti upniku. Upnik e naprej ostaja v razmerju izkljuno z D. Prevzemnik izpolnitve se
zavee, da bo on izpolnil in U ne bo ve terjal D. e U terja prvega D, potem se dogovor o prevzemu izpolnitve ne more
ve izpolniti, saj je 3. prevzel odgovornost ravno za ta primer.
PRISTOP K DOLGU (UPNIK in 3. oseba) K pravnemu razmerju med U in D pristopi na dolnikovi strani poleg njega e
tretji, ki se proti U zavee, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolnika. 3. postane upnikov sodolnik. U ima pravico po
lastni izbiri terjati izpolnitev od D ali tretjega ali pa od obeh solidarno. Gre za kumulativen prevzem dolga, lahko pa se
upnik in 3., dogovorita da bo prevzem za D1 privativen.

CESIJA

CESIJA
Cesija je pogodba s katero prenese upnik (cedent) terjatev na drugega, novega upnika (cesionarja). Sodelujeta samo
cedent in cesionar; cessus (dolnik) mora biti samo obveen.
- kavzalen posel (med cedentom in cesionarjem; kavza je plailo ali zavarovanje druge terjatve);
- abstrakten posel (za cesusa ne more je izpodbijati);
- spada med subrogacije (personalne, na aktivni strani);
- v obligacijskem pravu to, kar je tradicija v stvarnem pravu
- akcesoren posel (obstoj odvisen od obstoja terjatve);
- cesija vsebuje: (1) zavezovalni posel (ker zavezuje doloeno stranko, da prenese pravico) in (2) razpolagalni posel (s
katerim se terjatev dejansko prenese)
POGOJI:
- dopustnost: ne morejo se prenesti terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan;
- prometnost: terjatev mora biti prenosljiva v tem smislu, da njihova narava ne nasprotuje prenosu ali pa da niso
strogo osebne, povezane z osebnostjo upnika (intuitu personae); osebna je npr. predkupna pravica.
- doloenost neobstoj dogovorjene prepovedi: dolnik, ki eli prepoved cediranja in je v kritnem razmerju izdana
listina iz katere izhaja obstoj terjatve, mora poskrbeti, da se v tej listini zapie prepoved cediranja.
FUNKCIJA CESIJE
Vzpostavitev singularnega pravnega nasledstva. Cesionar naj v celoti vstopi v pravni poloaj cedenta.

VRSTE CESIJE:
CESSIO NECESSARIA: Kadar zakon nalaga stranki dolnost prenosa terjatve komisija, zastopanje, mandat; na podlagi
pogodbe pride do nujnosti cesije, kar doloa zakon. (necessaria - nujna cesija)
CESSIO VOLUNTARIA: Odstop terjatve na podlagi pravnega posla. Poslovni namen je lahko odplaen ali darilni.
(voluntria prostovoljna cesija)
CESSIO LEGIS: Kadar zakon neposredno doloa, da zaradi kaknega dogodka preide terjatev na drugega upnika. Npr.:
nekdo plaa tuj dolg, ker ima pri tem pravni interes (porok 1019 OZ, solidarni zavezanec 188 OZ, zastavitelj). Zakon
doloa prehod terjatve; ni pogodbe, gre za pravo personalno subrogacijo.

POSEBNI PRIMERI cesije:

INKASO cesija: 425/2 OZ e dolnik odstopi svojemu upniku svojo terjatev samo v izterjavo, ugasne ali se zmanja
njegova obveznost ele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev.
Cesija V ZAVAROVANJE: 426 OZ e je bila terjatev odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti
odstopniku, je prevzemnik dolan kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar skrbeti za izterjavo
odstopljene terjatve in po izterjatvi, potem ko obdri zase, kolikor je potrebno za poplailo njegove lastne terjatve proti
odstopniku, temu izroiti preseek.
Cesija V IZPOLNITEV: 425/1 OZ e dolnik odstopi upniku svojo terjatev ali njen del namesto izpolnitve svoje
obveznosti, ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu, njegova obveznost do zneska odstopljene terjatve.
Primer: Datio in solutum.

VEKRATEN ODSTOP
420 OZ e je upnik odstopil isto terjatev raznim osebam, pripada terjatev tistemu prevzemniku, o katerem je odstopnik
najprej obvestil dolnika ali ki se je pri dolniku prvi oglasil. (po predavanjih ne sodi med posebne primere !!!)

CESIJA V ZAVAROVANJE POJEM IN RAZLIKA MED OZ IN SPZ (426 OZ, 207 SPZ)
Je fiduciarni posel, kadar cesionar nastopa proti dolniku, kot da bi bil pravi upnik, kot da mu je terjatev prenesena brez
omejitev. e cedent svoje dolgove poplaa, je dolan cesionar cedirati terjatev nazaj. e pa cedent dolgove ne poplaa,
ima cesionar pravico, da se poplaa iz izterjane terjatve.
Razlika OZ SPZ:
- po OZ NI potrebna notifikacija dolnika (notifikacija pride v potev pri vekratnem odstopu terjatve 420 OZ);
- po SPZ JE potrebna notifikacija dolnika.
Kdaj se pogodba o prevzemu dolga spremeni oz. uinkuje kot pogodba o prevzemu izpolnitve? Dokler upnik v
pogodbo o prevzemu dolga, ne privoli oz. ko jo odkloni.

Komu Cesus plaa? (Ustni) Cesionarju, do obvestila tudi Cedentu. Kadar pa je bila terjatev odstopljena samo v izterjavo
(inkaso cesio), pa lahko celo tudi po obvestilu.

INKASO CESIJA
Odstop v izterjavo inkaso cesija, je poseben primer cesije, ko odstopnik prevzemniku odstopi terjatev samo v
izterjavo. e prevzemnik izterjavo realizira, ima pravico, da se iz nje poplaa in obveznost odstopnika do njega ugasne.
e ne izterja dovolj, obdri tisto, kolikor je izterjal, ostanek svoje terjatve pa e naprej terja od cedenta (odstopnika). e
pa je izterjal ve, kot je znaala njegova terjatev, mora preseek izroiti odstopniku/cedentu.
Odstop v izterjavo se lahko opravi tudi takrat, ko cedent ni ne dolguje prevzemniku, ampak eli samo, da prevzemnik
iz kateregakoli razloga izterja terjatev od dolnika, namesto da to opravi sam. V tem primeru je prevzemnik dolan vse,
kar izterja od dolnika, predati cedentu. Cesionar je v tem primeru le izterjevalec inkasant in dela kot pooblaenec
cedenta. Pozicija se za cesusa ni ne spremeni lahko e vedno plaa cedentu.

Inkaso cesija in odstop v zavarovanje?

Pri odstopu v izterjavo-inkaso cesiji je terjatev e pred odstopom dospela, tako da lahko prevzemnik takoj zahteva
izpolnitev.

KOMU CESUS LAHKO PLAA PRI INKASO CESIJI? (ustni)

Obema, vseeno komu, ker terjatev ne preide iz premoenja Cedenta ) 425/4 OZ

Odstop v izterjavo (inkaso cesija)

Je primer cesije, ko terjatev ne preide iz cedentovega premoenja. Dolnik (cesus) odstopljene terjatve lahko izpolni
svojo obveznost obema (cedentu in cesionarju), celo e je bil obveen o odstopu.

Akcesorije pri cesiji? 418 OZ

Usoda zastave pri cesiji?
- S terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot so pravica do prednostnega poplaila, hipoteka, zastava,
pravica iz pogodbe s porokom, pravica do obresti, do pogodbene kazni ipd.
- Vendar sme odstopnik izroiti zastavljeno stvar prevzemniku le, e zastavitelj v to privoli; sicer ostane stvar pri
odstopniku, da jo hrani za prevzemnika.
- Domneva se, da so zapadle, pa ne plaane obresti odstopljene z glavno terjatvijo.
Pazi: zastavna pravica preide na cesionarja, posest ostane pri cedentu.

Delni prenos pri cesiji 276 OZ

- prioritetno se bo z akcesorijami poplaal prvi upnik;
- velja nemo contra se subrogasse censetur;

Nemo contra se subrogasse censetur (276 OZ naelo ni urejeno pri cesiji); Velja pri delni cesiji.
Pomen reka: upnik se ne more s tem, da terjatev prenese, postaviti v slabi poloaj glede varin oz. prednostnih
pravic, ki jih ima v zvezi s terjatvijo. e cedent del terjatev e obdri, ima vrstni red plaila pred cesionarjem, ki pride na
vrsto ele, ko je cedent poplaan. Stranke se lahko dogovorijo, da cedent prednosti nima. Tedaj varine krijejo dolg
sorazmerno z velikostjo terjatev obeh upnikov. Naelo se je razvilo iz spoznanja, da pomeni subrogacija plailo, ki naj
upniku ne jemlje njegovih pravic.
Moni odgovori pri obkroevanju:
- cedent zaradi opravljene cesije ne sme priti v slabi poloaj
- upnik ne sme priti v slabi poloaj glede varin pri delni cesiji
UGOVORI CESSUSA DO CESIONARJA 3 vrste ogovorov.
(ima ugovore, ki bi jih imel zoper cedenta do trenutka, ko je cessus izvedel za odstop 440 OZ)
- ugovori, ki izvirajo iz terjatve (da dolg ne obstoji ali da je drugaen te ugovore ima samo e terjatve ne pripozna);
- ugovori, ki se nanaajo na veljavnost cesijskega akta (npr. da cesionar ni postal upnik, ker prenos terjatve ni
dopusten)
- ugovori pobotanja, ki bi jih imel zoper cedenta do obvestila o odstopu terjatve. Pobotati sme celo takne terjatve, ki
e niso zapadle v plailo, toda bodo zapadle vsaj do trenutka, ko dospe v plailo odstopljena terjatev. 315 OZ

DENUNCIACIJA - Obvestilo o odstopu

GLOBALNA CESIJA -- Odstop veih bodoih terjatev
KONDIKCIJA PRI CESIJI (Ustni) - Cesus plaa Cedentu cesus zahteva od cedenta s KONDIKCIJO

RAZMERJE OZ / SPZ GLEDE CESIJE V ZAVAROVANJE

OZ ne pove ni glede pogodbe (ureja jo SPZ).

PACTUM DE NON CEDENDO; Uinek po prepovedi; glej tudi 417 OZ

Je dogovor med dolnikom in upnikom, da upnik ne bo cediral terjatve, ki jo ima nasproti dolnika.
Sprememba ZOR-OZ:
- Po OZ mora biti PDNC zapisan v temeljni listini (ne velja, e je zapisan zgolj v kaknem aneksu), saj je PDNC po svoji
pravni naravi samostojna pogodba, ki jo sklepata upnik in dolnik glede svoje medsebojne obveznosti. Lahko se
sklepa skupaj s poslom iz katerega izvira obveznost, lahko pa kot popolnoma samostojen posel, ki se nanaa na
obstojeo ali bodoo obveznost.
- Za civilne pogodbe OZ doloa absolutni uinek prepovedi, razen e je bila ob prenosu terjatve predloena listina,
ki izkazuje obstoj terjatve, iz katere pa ne izhaja prepoved prenosa in e prevzemnik za prepoved prenosa ni vedel
in ni bil dolan vedeti.
- Pri gospodarskih pogodbah prenos kljub PDNC uinkuje. Dolnik je varovan s tem, da lahko ne glede na naznanitev
cesije, svojo obveznost e naprej izpolni cedentu odstopniku terjatve.

Posledice pactum de non cedendo, kadar se terjatev kljub temu prenese. Obkroi!
- dolnik lahko vedno izpolni odstopniku
- v gospodarskih pogodbah kljub temu uinkuje
- prenos terjatve v civilnih pogodbah ne uinkuje
- e je o terjatvi izdana in ob prenosu predloena listina in ta dogovor ni zapisan na listini, prenos ne uinkuje

PDNC 2 izjemi (ustni)

- listina (glej zgoraj)
- gospodarske pogodbe (glej zgoraj)

Kdaj preneha obveznost dolnika, ki ODSTOPI svojemu upniku svojo TERJATEV V IZPOLNITEV?
- ko cedent obvesti cesusa o odstopu
- ko upnik izterja odstopljeno terjatev
- ob sklenitvi pogodbe o odstopu terjatve (glej e 425 OZ)
- ko upnik obvesti cedenta, da je dolg izterjal

Sploni in posebni razpolagalni posel po OZ

- sploni: cesija
- posebni: cesija pri vrednostnih papirjih (indosament + dodana oblinost (pri VP na ime))

FIDUCIARNA CESIJA ( CESIJA V ZAVAROVANJE ) v SPZ in OZ:

- SPZ: Odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri odstopnik (cedent)
odstopi terjatev prevzemniku (cesionarju). e ni drugae dogovorjeno, se teje, da je pridobitelj pridobil terjatev
pod razveznim pogojem plaila zavarovane terjatve. Za fiduciarno cesijo se smiselno uporabljajo doloila o odstopu
terjatve. e je bila ista terjatev vekrat odstopljena v zavarovanje, pridobi terjatev tisti, ki mu je bila terjatev prvemu
odstopljena. Prior tempore potior iure (hitreji po asu, moneji po pravici)
- OZ: e je bila terjatev odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku, je prevzemnik dolan kot
dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjatvi, potem
ko obdri zase, kolikor je potrebno za poplailo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izroiti preseek. e
cedent svoje dolgove poplaa, je dolan cesionar cedirati terjatev nazaj; 426 OZ
Razlika:
- po OZ NI potrebna notifikacija dolnika (notifikacija pride v potev pri vekratnem odstopu terjatve 420 OZ);
- po SPZ JE potrebna notifikacija dolnika.

VEKRATNI ODSTOP TERJATVE V ZAVAROVANJE fiduciarne cesije

Ureditev po SPZ: vekratni odstop se ravna glede na prioriteto cesije. Terjatev pridobi tisti, ki mu je bila terjatev
prvemu odstopljena. To velja samo za konflikt dvoje ali ve odstopov v zavarovanje SAMO ZA FIDUCIARNE ODSTOPE,
Ureditev po OZ: temelji na prioriteti obvestitve; terjatev pripada tistemu prevzemniku, o katerem je odstopnik najprej
obvestil dolnika ali ki se je pri dolniku prvi oglasil.
Nemo plus iuris... varuje dolnika
IN KAKO ZDAJ RAVNATI V KONFLIKTNIH SITUACIJAH FIDUCIARNE CESIJE IN NAVADNE CESIJE?
- V primeru dveh ali ve cesij iste terjatve (obiajnih cesij), pri emer te cesije ne bodo fiduciarne, velja pravilo iz
OZ. Uinkovitost cesije bo odvisna od prioritete obvestitve.
- V primeru dveh ali ve fiduciarnih cesij (cesij v zavrovanje) iste terjatve pa velja pravilo SPZ uinkovitost cesije
bo odvisna od prioritete cesije.
- v primeru konflikta med obiajno in fiduciarno cesijo: splona ureditev iz OZ odloujoi pomen ima obvestitev
dolnika prioriteta obvestitve.

FIDUCIA V ZAVAROVANJE ( U ne more ) (ustni)

Upnik ne more vse zadrati zase, ampak mora preseek izroiti cedentu za poplailo

FIDUCIA CUM CREDITORE CONTRACTA (fiducija namesto zastave)

Varina ustanovljena namesto zastavne pravice. Stvar obdri fiduciant, ker jo potrebuje. Fiduciar ima varino v
lastninski pravici, ki se ustanovi s posestnim konstitutom.

FIDUCIA CUM AMICO CONTRACTA (lastnika fiducija)

Nekdo odsvoji stvar drugemu, ki se mora izkazati kot upravienec, toda v resnici teh stvari trajno ne potrebuje. Primer
take fiducije so prenosi vrednostnih papirjev v inkaso (inkaso cessio).
Kaj pomeni: Nekdo odstopi terjatev v izpolnitev = odstop terjatev namesto izpolnitve?
Odstop namesto izpolnitve glej zakon 425 OZ !!!
e dolnik odstopi upniku svojo terjatev ali njen del namesto izpolnitve svoje obveznosti, ugasne takrat, ko je
sklenjena pogodba o odstopu, njegova obveznost do zneska odstopljene terjatve.

Razlika: ODSTOP V ZAVAROVANJE ZASTAVNA PRAVICA

Odstop v zavarovanje je potrebno razlikovati od zastavne pravice. Razlika je v poloaju prejemnika zavarovanja, to je
upnika terjatve, za katero je zavarovanje dano. To velja predvsem za nedenarne terjatve, e posebej za tiste, pri katerih
je predmet izpolnitve stvar.
Z vidika dajalca zavarovanja je odstop v zavarovanje manj ugoden, kot zastavitev terjatve. Pri zastavitvi se pripadnost
terjatve ne spremeni in je omejena samo na monost razpolaganja s terjatvijo. Pri odstopu v zavarovanje pa nastopijo
vse posledice cesije in pridobitelj zavarovanja pridobi vse monosti za razpolaganje s terjatvijo. Gre za to, da uinkuje
fiduciarni posel samo inter partes, in kritve fiduciarnega posla ni mogoe uveljavljati proti tretjim osebam.

Pignus nominis (zastavitev terjatve) Cesija v zavarovanje (odstop terjatve v zavarovanje)

Stvarno pravo - SPZ
Postane imetnik zastavne pravice (zastavni upnik). Prva
razlika je v instrumentariju: actio pignareticia
Za prenos je potreben modus acquirendi (tradicija pri
premininah; vpis v ZK pri nepremininah; obvestitev pri
terjatvah) in iustus titulus (dam ti v zastavo pogodba)
Notifikacija dolnika je obvezna (konstitutiven elemnet.)
Teje je priti do zastavne pravice.
Obligacijsko pravo - OZ
Postane upnik imetnik terjatve. Terjatev se teje e vedno
za cedentovo premoenje, obremenjeno s cesionarjevo
pravico.
Za prenos je potrebna cesija, ki je tudi pridobitni nain.
Zavezovalni in razpolagalni posel je v isti pogodbi, ni
potrebno posebno dejanje.
Obvestilo dolnika ni esencialno. Cessus lahko izve kasneje.
Notifikacija je potrebna le za uinek_________.

PRISTOP K DOLGU, PREVZEM DOLGA, PREVZEM IZPOLNITVE

Pristop k dolgu PRI PREVZEMU KAKNE PREMOENJSKE CELOTE oz.
Znailnosti pristopa k dolgu PRI PREVZEMU PREMOENJSKE CELOTE: oz.
POSEBNI PRIMER pristopa k dolgu ! 433 OZ
Tisti, na katerega preide po pogodbi kakna premoenjska celota ali posamezen njen del, odgovarja poleg dotedanjega
imetnika in solidarno z njim za dolgove, ki se nanaajo na to celoto oziroma njen del, vendar le do vrednosti njenih
aktiv.
Nima pravnega uinka nasproti upnikom pogodbeno doloilo, ki bi izkljuevalo ali omejevalo odgovornost iz
prejnjega odstavka.

PREVZEM HIPOTEKE?
PRODAJA NEPREMININE na kateri je HIPOTEKA?
PREVZEM DOLGA, ko je dolg ZAVAROVAN S HIPOTEKO? 428 OZ
Hipoteka spada med stranske pravice in s terjatvijo preidejo na prevzemnika tudi stranske pravice.
e je bilo ob odtujitvi kakne nepreminine, na kateri je hipoteka, med pridobiteljem in odtujiteljem dogovorjeno, da bo
pridobitelj prevzel dolg nasproti hipotekarnemu upniku, se v primeru, e hipotekarni upnik na pisno zahtevo odtujitelja
v treh mesecih ne odkloni svoje privolitve v pogodbo o prevzemu dolga, teje, da je vanjo privolil.
V pisni zahtevi je treba upnika opozoriti na to posledico, ker se sicer teje, kakor da zahteve ni bilo.
(Samec na konzultacijah):
- sklene se prodajna pogodba za nepreminino obremenjena s hipoteko;
- hipotekarni upnik ima varstvo na hipoteki;
- upnik lahko realizira zastavo oz. hipoteko;
- kupec od dolnika/prodajalca prevzame dolg do upnika (po njunem dogovoru);
- potem mora odsvojitelj pisno pozvati upnika, naj se izjasni;
- e se v 3 mesecih ne izjasni in je bil opozorjen na posledice molka, se teje, da je v pogodbo o prevzemu dolga
privolil;
- e upnik odkloni soglasje -> gre za PREVZEM IZPOLNITVE. 427/5 OZ: Pogodba o prevzemu dolga ima uinek
pogodbe o prevzemu izpolnitve, dokler upnik vanjo ne privoli, kakor tudi, e privolitev odkloni. Vendar kupec ne
prevzema dolga in tudi ne pristopa k dolgu, zato nima upnik nasproti njemu (kupcu) nobene pravice (434/3 OZ)
SPECIALNI PRIMERI PREVZEMA DOLGA (USTNI)
PRENOS POGODBE 122 OZ: z dolgovi se prenesejo tudi upnike pravice iz pogodbe. Za tak prenos morata dati privolitev
dolnik in upnik. Za prenos pogodbe gre ele, e stranki obravnavata pogodbo kot enoto, ne pa kot setevek
posameznih pravic in obveznosti.
PREVZEM PREMOENJA (premoenjske celote) 433 OZ: znailno za to vrsto prevzema dolga je
- naelo ultra vires: prevzemnik ni odgovoren za veji znesek dolgov, kot znaa vrednost premoenja (pro viribus)
- naelo koneksnosti : dolgovi morajo biti v zvezi s premoenjem, ki ga prevzemnik dobi.
PREVZEM HIPOTEKE 428 OZ (glej zgoraj)

PRIVATIVNI UINEK pri prevzemu dolga 428 OZ

Prevzem dolga, pri katerem sodeluje tudi dolnik, je privativen (pravi), e se stranki ne dogovorita, da naj bo
kumulativen (glej spodaj). Privativnost pomeni, je prejnji dolnik prost zaveze, ko vstopi novi dolnik. Po zakonu je
prevzem kumulativen, e je prevzemnik prezadolen, esar pa upnik, ni vedel, ko je privolil v prevzem.

KUMULATIVNI UINEK
Kumulativni (nepravi) je tisti prevzem dolga, pri katerem dolnik ne sodeluje. Prevzemnik postane dolnik, poleg tega
pa stari dolnik ostane e naprej dolnik (novi je dolnik, ne porok). Upnik toi kogar hoe. Nastane na podlagi
dogovora (glej zgoraj) ali na podlagi zakona (e je prevzemnik prezadolen 429/2 OZ)

UINEK pogodbe o prevzemu dolga 429 OZ

S prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prejnjega dolnika, ta pa je s tem prost obveznosti.
Vendar v primeru, e je bil prevzemnik ob upnikovi privolitvi v pogodbo o prevzemu dolga prezadolen, upnik pa tega ni
vedel in ni bil dolan vedeti, prejnji dolnik s tem ni prost obveznosti, pogodba o prevzemu dolga pa ima uinek
pogodbe o pristopu k dolgu. Prevzem dolga ima kumulativni uinek tudi, e se dolnik in prevzemnik dogovorita. V
primeru kumulativnosti, med prevzemnikom in upnikom obstaja ista obveznost, ki je dotlej obstajala med prejnjim
dolnikom in upnikom.

Odgovornost PRENOSITELJA PRI PRENOSU POGODBE

Prenositelj odgovarja prevzemniku za veljavnost prenesene pogodbe.
Prenositelj mu (prevzemniku) ne jami, da bo druga stranka izpolnila svoje obveznosti iz preneene pogodbe, razen e
se je za to posebej zavezal.
Prenositelj ne jami drugi stranki, da bo prevzemnik izpolnil obveznosti iz pogodbe, razen e se je za to posebej
zavezal.

Kako je s stranskimi pravicami pri prevzemu dolga in prenosu pogodbe 430 OZ

Stranske pravice, ki so dotlej obstajale poleg terjatve, ostanejo e naprej; vendar pa porotva in zastave, ki so jih dale
tretje osebe, prenehajo, e poroki in zastavitelji ne privolijo v to, da bodo odgovarjali tudi za novega dolnika.
e ni bilo dogovorjeno kaj drugega, prevzemnik ne odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema.
Dolobe o stranskih pravicah v zvezi s pogodbo o prevzemu dolga se smiselno uporabljajo tudi za prenos pogodbe.

PRODAJNA POGODBA
Katero kodo lahko uveljavlja kupec, ko uveljavlja posamezen jamevalni zahtevek (468 OZ)?
- Damnum quod rem kodo, ker ima stvar napake
- Damnum circa rem kodo zaradi zaupanja
- Damnum extra rem refleksna koda
Odkodnina pri jamevanju damnum circa rem, damnum extra rem

Kdaj odgovarja prodajalec za STVARNE NAPAKE, KI SE POJAVIJO PO PRETEKU 6 MESENEGA ROKA?

- e je kupec pravoasno grajal stvarne napake
- e je vedel, da ima stvar napake
- e je kupca prevaral, da stvar nima napak
- vedno ko se tako kupcu zavee
e pravilni odgovori:
- Ko je tako dogovorjeno.
- Ko je za napake vedel ali bi moral vedeti, pa jih je zamolal.
- Ko je kupca prevaral (je zagotavljal, da ima stvar doloene lastnosti).
- Trajno razmerje (npr. zakup)
Povrnitev kode, e se PRODAJNA POGODBA RAZDRE! 503 506 OZ; specialne dolobe
Posebnosti odkodninske odgovornosti prodajalca e se pogodba razdre zaradi stvarnih napak?
1) po splonih pravilih o povrnitvi kode, nastale s kritvijo pogodbe 503 OZ
2) diferenna metoda (teorija): abstrakten nain izraunavanja kode; ugotovi se razlika med
dogovorjeno ceno (kupnino) in ceno na trgu, ko bi pogodba morala biti izpolnjena 504 OZ
3) konkretni kriterij: kritni kup in kritna prodaja 505 OZ
Razliko do popolne odkodnine lahko vedno uveljavlja, poleg navedenih (isto kot pri pogodbeni kazni). 506 OZ
(napotitev na 243 OZ)
(2) in (3) sta specialni dolobi za izraunavanje odkodnine.

KRITNA PRODAJA (USTNI)

e je prodajna pogodba razvezana zaradi kupeve zamude z izpolnitvijo, prodajalec (kot pogodbi zvesta stranka) ne
more uresniiti interesa, da za stvar, ki je bila predmet prodaje, prejme kupnino. Ta interes lahko uresnii tudi tako, da
stvar proda drugemu kupcu, torej da opravi kritno prodajo. e prodajalec v takem primeru za stvar prejme kupnino,
nijo od tiste, ki je bila dogovorjena s (prvo) prodajno pogodbo, mu nastane koda. V tem primeru sme prodajalec
zahtevati razliko med kupnino, ki je bila doloena v pogodbi in kupnino pri kritni prodaji. Prodaja mora biti opravljena v
primernem roku in na primeren nain. O nameravani prodaji mora prodajalec obvestiti kupca. 505 OZ

KRITNI KUP (NAKUP) (USTNI)

e je prodajna pogodba razvezana zaradi prodajaleve nepravilne izpolnitve, kupec (kot pogodbi zvesta stranka) ne
more uresniiti interesa, da prejme stvar, ki je bila predmet prodajne pogodbe, za kupnino, ki je bila dogovorjena s
pogodbo. Ta interes lahko kupec uresnii tudi tako, da stvar kupi od drugega prodajalca, torej da opravi kritni nakup. e
mora kupec v takem primeru za stvar plaati ceno vijo od tiste, ki je bila dogovorjena s (prvo) pogodbo, mu nastane
koda. V tem primeru sme kupec zahtevati razliko med kupnino, ki je bila doloena v pogodbi, in kupnino pri kritnem
nakupu. Nakup mora biti opravljen v primernem roku in na primeren nain. O nameravanem nakupu mora kupec
obvestiti prodajalca. 505 OZ

3 VRSTE KODE
damnum quad rem (koda, ker ima stvar napake) ta koda je krita e v jamevalnem zahtevku;
damnum circa rem (koda iz zaupanja) ne gre za kodo na stvari, ampak za kodo zaradi stvari (ne morem pravilno
izpolnit dalje zaupal sem, da mi bo moj sopogodbenik pravilno izpolnil, pa mi ni) 468/2 OZ; uveljavlja se zgolj ob
grajanju v predvidenih rokih;
damnum extra rem (refleksna koda) nastane na drugih dobrinah (npr. mikrovalovno raznese in pokoduje kuhinjo;
zid se podre in pokoduje avto); uveljavlja se po splonih pravilih, ne glede na grajanje.

Razlika damnum circa rem (koda iz zaupanja) damnum extra rem (refleksna koda)?
Kako OZ ureja pri jamevalnih zahtevkih in stvarnih napakah pravico kupca uveljavljati odkodnino? 468 OZ
(Samec na konzultacijah) Razlika: pri damnum circa rem mora grajati napake in si vezan na jamevalne roke; pri
damnum extra rem pa ni potrebno grajati in ni vezanosti na jamevalne roke.
(Komentar OZ) Ker se za povrnitev refleksne kode uporabljajo splona pravila o poslovni odkodninski odgovornosti,
za uveljavitev zahtevka za povrnitev te kode ni treba, da bi bile izpolnjene posebne predpostavke prodajaleve
odgovornosti za stvarne napake:
- pravoasno obvestilo o napaki,
- okoliina, da se napaka pokae v jamevalnem roku,
- sodna uveljavitev v enoletnem prekluzivnem roku.
Izpolnjeni pa morata biti sploni predpostavki prodajaleve odgovornosti za stvarne napake:
- stvar ima napako;
- vzrok za napako izhaja iz prodajaleve sfere.
Izpolnjeni pa morata biti tudi dodatni predpostavki poslovne odkodninske odgovornosti:
- koda, ki je v
- vzroni zvezi z napako.

Zakaj se PRI JAMEVALNIH ZAHTEVKIH govori o ODKODNINI V DVEH DELIH,

odkodnina NA DVEH MESTIH?
Pri nepravilni izpolnitvi lahko stranki nastanejo tri razline oblike kod (468. len); damnum quad rem, damnum circa
rem in damnum extra rem. Posebej pa se e obravnava povrnitev kode pri razdrtju pogodbe, kjer sta dve
obraunski metodi za povrnitev kode: abstrakten in konkreten nain. e vedno pa ima okodovanec pravico do
povraila morebitne vije kode (503-506 OZ).

Kako se uporabljajo pravila po OZ za stvarne napake?

V splonem delu je norma (100. len), ki doloa, da se uporabljajo za odgovornost dolnika dolobe o odgovornosti
prodajalca za stvarne in pravne napake pri prodajni pogodbi, razen kjer je predpisano kaj drugega (npr. podjem,
gradbena pogodba).

Katero kodo lahko uveljavlja kupec, ko uveljavlja POSAMEZNI JAMEVALNI ZAHTEVEK? Obkroi
- Damnum extra rem refleksno kodo
- Damnum circa rem kodo zaradi zaupanja
- Damnum quod rem kodo, ker ima stvar napake
Katere lahko kumulirajo? Circa in extra ( zaupanje, refleksna)

Odgovornost za stvarne napake in kateri dve monosti sta za odkodninsko odgovornost prodajalca? 468
- jamevalni zahtevki (razdor pogodbe, actio quanti minoris, odprava napake, zamenjava stvari),
- damnum circa rem (iz zaupanja)
- damnum extra rem (refleksna)

Razlika med producentsko odgovornostjo in damnum extra rem

- Producentska: uveljavlja vsak, ki je okodovan, ker ima stvar napako. Je neposlovna odkodninska odgovornost.
- Damnum extra rem: uveljavlja samo kupec; je poslovna odkodninska odgovornost.

Pomen dejstva, da je PRODAJALEC VEDEL ZA NAPAKO 465

Kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakno napako niti tedaj, ko ni:
- izpolnil svoje obveznosti, da bi bil stvar nemudoma pregledal,
- ali obveznost, da bi bil v doloenem roku obvestil prodajalca o napaki, in niti tedaj,
- ko se je napaka pokazala ele po estih mesecih od izroitve stvari, e je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni
mogla ostati neznana.
ZNAILNOSTI JAMEVANJA ZA STVARNE NAPAKE:
- objektivnost
- dispozitivnost
- ni mogoe izkljuiti

Kdaj pride do izgube jamevanja pri prodajni pogodbi?

Izkljuitev napake zaradi njene oitnosti:
- Stranka e ob sklenitvi ve za napake, eprav so bile skrite;
- Napaka je bila oitna, stranka napake ni poznala, pa pa je poznala predmet;
- Stranka prevzame blago poez, to je v stanju kakrnem je (klavzula tale-quale, taken-kakren);
- Stranka bi morala grajati, pa tega ne stori, ampak odobri blago;
- Pridobitelj napako zakrivi oz. napaka nastane, ker kupec stvarjo ne zna ravnati (uporaba ni normalna);
- prodaja na prisilni javni drabi;
Izkljuitev po dogovoru:
- upravienec se jamevanju odpove;
- klavzule: ogledano-sprejeto; klavzule, ki oznaujejo lastnosti za nevane;
- odpoved jamevanju s konkludentnimi dejanji (razpolaganje z blagom, ki ima napake; vendar je treba ugotoviti ali
uporaba pomeni odrek).

PRODAJNA POGODBA - 435 OZ (USTNI)

S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izroil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko
pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plaal kupnino.
Prodajalec kakne pravice se zavezuje, da bo kupcu priskrbel prodano pravico; e izvrevanje te pravice zahteva posest
stvari, pa tudi, da mu bo stvar izroil.

S SKLENITVIJO PRODAJNE POGODBE:

- Preide lastnitvo na prodani strani na kupca;
- Kupec pridobi pravico zahtevati prenos lastninske pravice na prodani stvari
- Kupec pridobi izpolnitveni zahtevek

PRODAJA SPORNE PRAVICE 441 OZ

- Sporna pravica (o njej tee spor na sodiu oz. spor med strankama o obstoju te pravice) je lahko predmet
prodajne pogodbe.
- Vendar je nina pogodba, s katero bi odvetnik ali kaken drug prevzemnik naroila kupil sporno pravico, katere
uveljavitev mu je bila zaupana (pactum de quota litis nemoralni motiv: udeleba zastopnika pri iztoevanem
znesku). Od svojega mandanta ne more kupit, lahko pa kupi od X osebe. Udeleba na uspehu v pravdi je za
odvetnike dovoljena (pactum de quota litis) viina do 15% prisojenega zneska v premoenjski zadevi (17/3 Zakona o
odvetnitvu)

PRODAJA TUJE STVARI 440 OZ

Prodaja tuje stvari vee pogodbenika; vendar lahko kupec, ki ni vedel in ni bil dolan vedeti, da je stvar tuja, odstopi od
pogodbe, e zaradi tega ne more dosei njenega namena, in zahteva odkodnino.

Razlika : PRODAJNA POGODBA PRODAJNO NAROILO

PRODAJNA POGODBA PRODAJNO NAROILO STARINARSKA POGODBA
S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, S pogodbo o prodajnem naroilu se prevzemnik naroila
ki jo prodaja, izroil kupcu tako, da bo ta pridobil zavezuje, da bo doloeno stvar, ki mu jo je izroil naroitelj,
lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodal za doloeno kupnino v doloenem roku, ali pa mu jo
prodajalcu plaal kupnino. v tem roku vrnil.
Do izroitve stvari kupcu trpi nevarnost nakljunega Stvar, ki je bila izroena prevzemniku naroila, ostane
unienja ali pokodovanja stvari prodajalec, z izroitvijo naroiteljeva in on trpi nevarnost, e bi bila po nakljuju
stvari pa preide nevarnost na kupca. uniena ali pokodovana, vendar ne more razpolagati z njo,
Nevarnost ne preide na kupca, e je ta zaradi kakne dokler mu ni vrnjena.
napake, ki jo ima izroena stvar, odstopil od pogodbe ali
zahteval zamenjavo stvari.

Razlike PRODAJNA POGODBA vs. PODJEM PRI STVARNIH NAPAKAH

Prodajna pogodba - Glej 458 OZ Podjem - Glej 638, 639 OZ
Neznatne napake se ne upoteva. Ni delitve na bistvene Upotevajo se bistvene in nebistvene napake izpolnitve.
oz. nebistvene napake.

GLEDE NA KAJ SE LOI JAMEVANJE PRI PODJEMU?

Glede na stopnjo napake: bistvena / nebistvena. e je napaka bistvena ima naronik takoj monost odstopiti od
pogodbe, ne da bi prej zahteval odpravo napake.

Razmerje med PRODAJNO IN PODJEMNO pogodbo, glede na to KATERA STRANKA JE PRISKRBELA MATERIAL? 620 OZ
- Pogodba, s katero se ena stranka zavezuje izdelati doloeno premino stvar iz svojega materiala, se teje v dvomu
za prodajno pogodbo.
- Vendar pa pogodba ostane podjemna pogodba, e se je naronik zavezal dati bistven del materiala, ki je potreben
za izdelavo stvari.
- Vsekakor se pogodba teje za podjemno pogodbo, e sta imela pogodbenika v mislih zlasti podjemnikovo delo.
Primer: PRODAJNA POGODBA SAMO SKLENJENA, NI NISO IZROILI? (ustni)
Kupec ima pravico zahtevati, da mu prodajalec izroi stvar tako, da bo pridobil lastninsko pravico.
LEX COMISSORIA pri emptio venditio
Pri emptio venditio to pomeni KUP S KLAVZULO O ODSTOPU.
Stranki se lahko dogovorita, da ima vsaka od njiju pravico do odstopa od pogodbe, e druga stranka pogodbe ne
izpolni, eprav ne pride v potev sicernji zakoniti pogoj o odstopnem upravienju.
Pri zastavi pa je to dogovor da pripade zastavljena stvar upniku, e je dolnik s plailom terjatve v zamudi. Tak dogovor
je pri zastavi prepovedan.
DEFINIRAJ
- Prodaja z lastninskim pridrkom pactum reservati dominii: Prodajalec doloene premine stvari si lahko s
posebnim pogodbenim doloilom pridri lastninsko pravico tudi potem, ko stvar izroi kupcu, vse dotlej, dokler
kupec ne plaa vse kupnine; glej 520, 521 OZ
- Predkupna pravica: S pogodbenim doloilom o predkupni pravici se lastnik stvari (prodajalec) zavezuje, da bo
predkupnega upravienca obvestil o nameravani prodaji stvari doloeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu
ponudil, naj jo on kupi pod enakimi pogoji. 507 OZ
- Prodaja na obroke: S pogodbo o prodaji na obroke se prodajalec zavezuje, da bo kupcu izroil doloeno premino
stvar, e preden mu bo kupnina popolnoma izplaana, kupec pa se zavezuje, da jo bo odplaal v obrokih v
doloenih asovnih presledkih. 522 -> OZ

POSEBNI TIPI PRODAJE (Cigoj):

- prodaja na podlagi predkupne pravice 507 OZ (z vpisom v ZK lahko postane pravica z absolutnim uinkom; za
zakonito predkupno pravico pa je znailno, da ni trajanje ni omejeno)
- prodajno naroilo (contractus aestimatorius, starinarska pogodba) (ni poseben tip po Kocbeku)
- pogodbe o dovodu stvari: (kadar prodajalec dovaja stvari po posebnih instalacijah h kupcu, koliina predmeta
kupne pogodbe ob sklenitvi negotova. Kupec odvzame kolikor je volja. Koliino, ki jo je kupec odvzel, mora
prodajalec odbrati po posebnih napravah. Na podlagi teh ugotovitev izrauna prodajalec ceno)
- kup na poskunjo 514 OZ
- prodaja po vzorcu ali modelu 518 OZ
- prodaja s specifikacijo 519 OZ
- prodaja z lastninskim pridrkom 520 OZ
- prodaja na obroke 522 OZ
- akreditivna prodaja (financirani kup - cigoj) 527 OZ
- Pomorska kupna pogodba (pogodbe s transportnimi klavzulami)
- Kup nade (tvegana pogodba)
- Javna prodaja (cena se izoblikuje z drabo; tisti, ki ponudi najve nad izklicno ceno, je kupec)

PREDKUPNA PRAVICA IN ZK
Vpis predkupne pravice v ZK ima samo publicitetni in ne konstitutivni uinek.

PRENUMERANDNI KUP
e se stranki dogovorita za plailo vnaprej, gre za prenumerandni kup.

POSTNUMERANDNI KUP
e se stranki dogovorita za plailo za nazaj, gre za postnumerandni kup.

TRAJANJE PREDKUPNE PRAVICE 511 OZ

Predkupna pravica preneha s potekom asa, ki je doloen s pogodbo.
e as trajanja ni doloen, predkupna pravica preneha s potekom petih let od sklenitve pogodbe.

ODKUPNA PRAVICA V SPZ-JU ( definicija:.) 38 SPZ

Lastnik se lahko s pravnim poslom zavee, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo
prodal doloeno stvar (odkupna pravica). Odkupna pravica se ne more prenesti. Odkupna pravica se lahko asovno
omeji. Odkupna pravica preneha s smrtjo oziroma prenehanjem druge pogodbene stranke. Odkupna pravica uinkuje
proti tretjim osebam, e je vpisana v zemljiko knjigo.

AKREDITIV
Akreditivna prodaja je poseben tip prodaje, pri kateri se kupnina plaa s pomojo dokumentiranega akreditiva, ki ga
odpre banka na zahtevo dolnika. Upnik ob predloitvi ustreznih dokumentov dobi od banke izplaan akreditivni
znesek.
IZPOLNITVENI ZAHTEVEK PRI JAMEVANJU:
- zamenjava (ne pride v potev pri species)
- odprava napake (ne pride v potev e so pretirani stroki)
Poleg izpolnitvenega zahtevka ima kupec pravico do povraila kode - odkodnine.

PERPETUACIJA UGOVOROV glej 480 OZ!

Stranki ostane pravica do ugovorov, eprav so roki za uveljavljanje jamevalnih zahtevkov e potekli. Torej kupec, ki je
pravoasno in pravilno obvestil (grajal) prodajalca o (stvarni) napaki, lahko po poteku enoletnega roka, e e ni plaal
kupnine, kot ugovor zoper prodajalev zahtevek, naj mu kupnino plaa, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu znia kupnino
ali povrne kodo.

Kaj mora storiti kupec, ki je pravilno grajal?

V enem letu mora uveljavljati jamevalni zahtevek, sicer izgubi pravico. Ostane pa mu e perpetuacija ugovorov. Pogoj:
kupnina e ni plaana + prodajalec toi na plailo kupnine

PRODAJA Z LASTNINSKIM PRIDRKOM

Prodajalec doloene premine stvari si lahko s posebnim pogodbenim doloilom pridri lastninsko pravico tudi potem,
ko stvar izroi kupcu, vse dotlej, dokler kupec ne plaa vse kupnine.
Pridrek pravice uinkuje nasproti kupevim upnikom le, e je bil podpis kupca na pogodbi, ki vsebuje doloilo o
pridrku lastninske pravice notarsko overjen pred kupevim steajem ali pred rubeem stvari.
Na stvareh, o katerih se vodijo posebne javne knjige, si je mogoe pridrati lastninsko pravico le, e tako doloajo
predpisi o ureditvi in vodenju teh knjig.

ZAKUPNA (NAJEMNA) POGODBA

ZAKUP (latinsko) - Locatio conductio rei
Z zakupno pogodbo se zakupodajalec zavezuje, da bo zakupniku izroil doloeno stvar v rabo, ta pa bo zato plaal
doloeno zakupnino.

RELOCATIO TACITA 615 OZ

mole obnovljeno razmerje pri zakupu mole obnovljen zakup
e zakupnik po preteku asa, za katerega je bila sklenjena zakupna pogodba, e naprej uporablja stvar, zakupodajalec
pa temu ne nasprotuje, se teje, da je sklenjena nova zakupna pogodba za nedoloen as, z enakimi pogoji kot prejnja.
Zavarovanja, ki so jih dale tretje osebe za prvi zakup, prenehajo s pretekom asa, za katerega je bil zakup sklenjen.

ACTIO DIRECTA ZAKUPODAJALCA ZOPER PODZAKUPNIKA 608 OZ

Da bi se zakupodajalec poplaal za svoje terjatve, nastale iz zakupa, lahko zahteva neposredno od podzakupnika
plailo zneska, ki ga ta dolguje zakupniku iz podzakupa. Npr. e zakupnik ne plaa.

PODJEMNA POGODBA (POGODBA O DELU)

Glede na kaj se loi jamevanje pri podjemu?

Loi se glede na stopnjo napake: bistvena / nebistvena. e je napaka bistvena ima naronik takoj monost odstopiti od
pogodbe, ne da bi prej zahteval odpravo napake.

Kdaj lahko PODJEMNIK odstopi od pogodbe zaradi stvarnih napak?

e je naronik zahteval, naj stvar izdela iz materiala z napakami, na katere ga je podjemnik opozoril, mora podjemnik
ravnati po njegovi zahtevi, razen e je oitno, da material ni primeren za naroeno delo, ali e bi izdelava iz
zahtevanega materiala lahko kodila podjemnikovemu ugledu; v tem primeru lahko podjemnik odstopi od pogodbe.

PRAVICA ZAHTEVATI ODPRAVO NAPAK STROKI 637 OZ

(1) Naronik, ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima izvreno delo neko napako, lahko zahteva od njega, da mu
napako odpravi, in mu za to doloi primeren rok.
(2) Pravico ima tudi do povraila kode, ki mu je zaradi tega nastala.
(3) e bi odprava napake zahtevala pretirane stroke, jo podjemnik dela lahko odkloni, vendar ima v tem primeru
naronik po svoji izbiri pravico zniati plailo ali odstopiti od pogodbe, in pa pravico do povraila kode.
 MANDATNA POGODBA mandat (naroilo)!
mandant = naronik
mandatar = prevzemnik

Pojasni RAZLIKO MED MANDATNO IN PODJEMNO pogodbo glede PERICULUM REI 644, 645 OZ
- Periculum rei - nevarnost stvari: stranka nosi kodo, ki nastane na stvari. Odgovornost zaradi nevarnosti unienja
stvari.
- Periculum obligationis - odgovornost za izpolnitev (izpolnitveni zahtevek med strankama)
Razlika glede periculum rei:
Mandatna pogodba: nevarnost oz. kodo nosi mandant (naronik), ker ima on korist
Podjemna pogodba: nevarnost nosi izvajalec, razen v primeru kadar da material naronik
Mimo vpraanja za kolokvij je koristno vedeti e to:
Periculum obligationis:
Mandatna pogodba: (spet) mandant
Podjemna pogodba: vedno podjemnik (izvajalec), razen e naronik ne izpolnjuje svoje sodelovalne dolnosti (ne
odzove se vabilu, da stvar pregleda)

V IGAVEM IMENU (svojem ali tujem) in NA IGAV RAUN (svoj ali tuj) delujejo:
- Mandatar v svojem / tujem imenu in na tuj raun
- Zastopnik v svojem / tujem imenu in na tuj raun
- Komisionar v svojem imenu in na tuj raun
- Pooblaenec v tujem imenu in na tuj raun

Edicijska dolnost izroitvena dolnost

Po konanem poslu mora stranka drugi stranki prepustiti vso korist, ki izvira iz posla.

Edicijska dolnost pri mandatu pomeni da: obkroi!

- mora mandatar po konanem poslu mandantu prepustiti vso korist, ki izvira iz posla
- mora mandant mandatarja opremiti z vsemi potrebnimi dokumenti in podatki ter navodili za sklenitev posla
- mora mandatar prepustiti tretji osebi vse zahtevke, ki bi jih imel proti mandantu
- mora mandant prepustiti tretji osebi vse zahtevke, ki bi jih imel proti mandatarju

Katere dolobe se uporabljajo za ODKODNINSKO ODGOVORNOST PRI MANDATU?

Po KAKNEM VRSTNEM REDU se uporabljajo dolobe PRI MANDATNI POGODBI ZA ODKODNINSKO ODGOVORNOST?
1. dolobe o mandatni pogodbi
2. dolobe o poslovni odkodninski odgovornosti
3. dolobe o prodajni pogodbi
4. dolobe o neposlovni odkodninski odgovornosti

DARILNA POGODBA
DARILO
Darilna pogodba je obveznostna pogodba, s katero ena stranka - darovalec, neodplano prepusti drugi stranki,
obdarjencu, kakno stvar ali pravico, obdarjenec pa to prepustitev sprejme. Glej tudi 533 OZ

RAZLOI UREDITEV OBLINOSTI DARILNE POGODBE PO OZ Z OPREDELITVIJO PRAVNIH UINKOV PRI POSAMEZNIH
MODALITETAH
- 538 OZ: kadar ni sklenjena v pisni obliki oz. ni takoj stvar izroena, gre za NATURALNO OBLIGACIJO. e darovalec
izpolni ne more zahtevati ni ve nazaj. e ne izpolni, ga ni mono terjati, da izpolni.
- 545 OZ: darilna pogodba ni realna pogodba, ampak je konsenzualna/oblina. Darilna pogodba za primer smrti
sklenjena mora biti v notarski obliki, listina mora biti izroena obdarjencu.
DANAJSKO DARILO darilo v kodo obdarjenca
Normalen poloaj je tak, da eli darovalec drugi stranki priskrbeti korist, e e ne v prometni vrednosti, vsaj korist z
njegovega, obdarjenevega subjektivnega vidika. e mu hoe priskrbeti kodo in to tudi dosee s pogodbo, stori
obenem nedopustno dejanje. Torej, darilo v kodo obdarjenca.

ODKODNINSKA ODGOVORNOST DAROVALCA

Kdor vedoma podari tujo stvar in obdarjencu to okoliino zamoli, odgovarja za kodo.
e ima podarjena stvar napake ali nevarne lastnosti, zaradi katerih nastane koda obdarjencu, darovalec odgovarja za
kodo, e je za napako oziroma za nevarno lastnost vedel ali bi bil moral vedeti in ni opozoril obdarjenca.

MEANO DARILO NEGOTIUM MIXTUM CUM DONATIONE

Je pogodba, pri kateri je iz volje strank oz. iz njene narave videti, da naj bo deloma odplana, deloma neodplana. e ta
namen ni razviden iz posla, ne gre za darilo; tedaj je neodplanost samo element nagiba ene od strank. Druga teje
plailo za polno plailo, eprav je zmanjano.

VZAJEMNO DARILO
Vzajemna darila niso darila. Le e darilo ene stranke presega vrednost darila druge stranke, je preseek darilo. Pri teh
pogodbah je znailno, da je darilna zaveza ene stranke veljavna samo, e je veljavna tudi zaveza druge stranke.

POSOJILNA, POSODBENA, KREDITNA POGODB

Razlika med posojilno in posodbeno pogodbo
POSOJILNA POGODBA POSODBENA POGODBA
Pogodba o odsvojitvi. Pogodba o uporabi.
S posojilno pogodbo se posojilodajalec zavezuje, da bo S posodbeno pogodba se posodnik zavezuje, da bo
posojilojemalcu izroil doloen znesek denarja ali izposojevalcu izroil stvar v neodplano rabo, izposojevalec
doloeno koliino drugih nadomestnih stvari, pa se zavezuje, da bo stvar vrnil.
posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po doloenem
asu vrnil enak znesek denarja oziroma enako koliino
stvari iste vrste in kakovosti.
Na prejetih stvareh pridobi posojilojemalec lastninsko Causa posodbene pogodbe: brezplana uporaba stvari.
pravico in zato ne vrne istih stvari, temve druge stvari
enakih lastnosti.
Lahko odplana Neodplana

Vrnitvena dolnost, ki obstoji v obeh primerih je po svoji vsebini razlina.

Glavna razlika: pri posojilu postane prejemnik stvari tudi stvarnopravni upravienec in zato ne vrne istih stvari, marve
druge stvari istih lastnosti.

Kreditna posojilna
KREDITNA POGODBA POSOJILNA POGODBA
Ni urejena v OZ. Urejena v ZOR (pismena pogodba) Je urejena v OZ
Predasna vrnitev mona vedno. Predasna vrnitev je mona le denarnih obveznosti.
Vpraanje glede obresti pri predasni vrnitvi plaila: Da, Obresti prej ne more avtomatino odbiti (za as od dneva
lahko avtomatino predasno odbije. e je nastala plaila do zapadlosti), razen e si k temu upravien po
koda, jo povrne pogodbi ali e je to v skladu z obiaji. 373 OZ

PREKARIJ V OZ obveznostjo razmerje DO PREKLICA

Prekarij je urejen v sklopu posodbene pogodbe (583/3 OZ). Gre za obveznostno razmerje do preklica. e as trajanja in
namen uporabe nista doloena, lahko posodnik zahteva stvar, kadarkoli hoe
Pogodba do preklica, pogodbeno razmerje rahlih vezi.

OBVEZNICE
e javnopravne osebe ali denarni zavodi izdajajo obveznice zato, da zberejo denarna sredstva, ki se jih zavee eminent
vrniti upraviencem do obveznic, gre za posel, ki je po vsebini posojilo, po obliki pa kupna pogodba. Eminent proda
obveznice interesentom, obenem pa zagotovi ob emisiji, da jih bo spet odkupil.
CONTRACTUS MOHATRAE
Posojilodajalec, drugi stranki blago izroi, da ga ta proda tretjemu, kupnino pa obdri kot posojilo. e se stvar unii,
nevarnosti ne nosi posojilojemnik, ker poslovni namen prenosa stvari ni, da bi posojilojemnik pridobil pravico na stvari,
ampak samo pravico, da stvar veljavno proda komu drugemu.

POBOT (kompenzacija)
POBOT (KOMPENZACIJA) (USTNI)
Pobotanje je prenehanje nasprotnih terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi obenem upnika in
dolnika.

POGOJI ZA KOMPENZACIJO (6)

- vzajemnost
- istovrstnost
- dospelost
- iztoljivost
- likvidnost (ni v OZ)
- resninost terjatve (ni v OZ)

IZJEME OD NAELA VZAJEMNOSTI PRI POBOTANJU: 4 IZJEME! (USTNI)

- cesija (315/1) Dolnik pobota, kar je imel do trenutka obvestila o cesiji zoper cedenta.
- porotvo (313/2, 1024 OZ) Porok pobota terjatev, ki jo ima zoper upnika glavni dolnik.
- zastava (313/3)
- solidarne obveznosti

Ali lahko PREVZEMNIK IZPOLNITVE uveljavlja v POBOT DOLNIKOVO PROTITERJATEV proti upniku?
- da
- ne (ker ni vzajemnosti Prevzemnik ne more varovati dolnika z njegovimi lastnimi sredstvi, zato ne more ugovarjati v
pobot njegove protiterjatve do upnika. Njegova dolnost je, da poskrbi, da upnik dolnika ne terja. - Cigoj, TO 363
- da, e dolnik soglaa s pobotom

Primer: Ali lahko cesus pobota terjatev cesionarja s protiterjatvijo zoper cedenta.
- Obvestilo o cesiji 01.01.2004; terjatev nastala 01.02.2004. Obe terjatvi dospeta hkrati. Odg.: NE
- Terjatev nastala pred obvestilom 31.12.2003; obvestilo 01.01.2004; dospeli istoasno. Odg.: LAHKO
Terjatev cesusa do cedenta, ki nastane do obvestila o odstopu, lahko cesus uveljavlja v pobot zoper cesionarja.
PACTUM DE COMPENSANDO
Stranki se lahko dogovorita, da naj se njune vzajemne terjatve tejejo za pobotane. Tovrstno pobotanje ne uinkuje od
tedaj, ko si stojita terjatvi nasproti, ampak od trenutka, ki ga doloita stranki. e niesar ne doloita, velja pobotanje
ele od trenutka, ko postane pogodba veljavna. (Cigoj, Teorija obligacij, str. 436; compensatio voluntaria - sporazumno,
prostovoljno pobotanje

Vpraanje: Razlika med KOMPENZACIJO IN PACTUM DE COMPENSANDO

Vpraanje: Razlika med ENOSTRANSKIM IN DVOSTRANSKIM POBOTOM
Vpraanje: PRISILNI POBOT PACTUM DE COMPENSANDO

Kompenzacija - enostranski Pactum de compensando dvostranski

- enostranka izjava volje; - pogodba (volja obeh strank);
- prisilni uinek EX TUNC (od takrat, ko so stekli pogoji); - stranki svobodno doloita, kdaj bo stekel pobot;
- pogoji za pobot morajo biti izpolnjeni - ni treba izpolnjevati pogojev, sporazum jih nadomesti;

Pactum de compensando je sporazumni pobot (compensatio voluntaria), kjer se stranki sami dogovorita, naj se njune
vzajemne terjatve tejejo za pobotane. Dogovor uinkuje od trenutka, ki ga doloita stranki, e pa niesar ne doloita pa
od takrat, ko postane pogodba veljavna. Pri dogovoru pogoje nadomesti volja obeh strank, tako da niso nujni.
Enostranska kompenzacija pa je primer prenehanja obveznosti po volji ene stranke s pobotno izjavo, ki uinkuje ex
tunc (terjatvi se tejeta za pobotani, ko sta si stopili nasproti, ko so bili izpolnjeni pogoji za pobot). Izpolnjeni morajo
biti pogoji..
BISTVO POSAMEZNIH VRST KOMPENZACIJ
- prisilna: e eden to eli, drugi ni nujno, da se strinja
- enostranska: s pobotno izjavo ope exceptionis
- sodno prisilno: prisilna oz. pobotanje v pravdi
- sporazumna: prostovoljna, pactum de compensando; ni treba izpolnjevati pogojev, ker jih sporazum nadomesti;
(compensatio voluntaria)
- multilateralna kompenzacija: borza; vestranski pobot; v verigi vsi med sabo pobotajo; na podlagi zakona /
pogodbe: clearing & settlement agreement

VRSTE POBOTANJA IN OD KDAJ UINKUJEJO

- enostransko pobotanje: z ope exceptionis s pobotno izjavo: uinkuje za nazaj, od trenutka, ko sta si stopili
terjatvi nasproti (izpolnjeni so pogoji)
- pactum de compensando dogovor strank: uinkuje od trenutka, ki ga doloita stranki. e ne doloita niesar, velja
pobotanje od trenutka, ko postane pogodba veljavna.
- Ipso iure pobotanje avtomatino pobotanje: terjatve, ki so se na dan uvedbe steajnega postopka mogle
pobotati, veljajo za pobotane
- Pobotanje v izvrbi
- Pobotanje v pravdi (sodni pobot)
- Vestranska (multilateralna) kompenzacija

Nain uveljavljanja kompenzacije

- s pobotno izjavo;
- z dogovorom (pactum de compensando)
- v pravdi;
- v izvrbi;

Ali se lahko pobotajo zastarane terjatve? 314 OZ

Dolg se lahko pobota z zastarano terjatvijo, vendar le, e takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev e ni bila
zastarana.

SOLIDARNOST DOLNIKOV in pobotanje! 396 OZ (izpit)

- Vsak solidarni dolnik se lahko sklicuje na pobot svojega sodolnika (generalno uinkovanje).
- Solidarni dolnik lahko pobota terjatev svojega sodolnika do upnika, z upnikovo terjatvijo, vendar samo za
toliko, kolikor znaa del dolga tega sodolnika v solidarni obveznosti (omejeno generalno uinkovanje).
Kolikor gre za solidarnost med dolniki, lahko uinkuje pobot:
- generalno: ker se lahko sklicuje na pobot svojega sodolnika
- omejeno generalno: solidarni dolnik lahko pobota terjatev svojega sodolnika do upnika z upnikovo terjatvijo,
vendar le toliko, kolikor znaa del dolga tega sodolnika v solidarni obveznosti.
SOLIDARNOST UPNIKOV in pobotanje! 408 OZ (izpit)
- Dolnik lahko pobota svojo obveznost s terjatvijo nasproti upniku, ki zahteva od njega izpolnitev.
- S terjatvijo, ki jo ima nasproti kaknemu drugemu upniku, lahko dolnik pobota svojo obveznost le do viine
tistega dela solidarne terjatve, ki pripada temu upniku.

OPE EXCEPTIONIS - POBOTNA IZJAVA (USTNI)

Pobotanje se uveljavi s pobotno izjavo. Toda kakor hitro je izjava podana, uinkuje za nazaj, od trenutka ko sta si stopili
terjatvi nasproti tako, da so izpolnjeni pogoji za pobotanje. Obstaja ve teorij (civilistina, procesna in meana), vendar
naravi izjave ustreza, da uinkuje na procesnopravnem podroju, kot tudi na civilnopravnem podroju (ko stranka
umakne tobo).

Kdaj ni vzajemnosti, pa kljub temu pobotamo? (ustni)

(pri pactum de compensando )

PRIMERI NEDOPUSTNOSTI POBOTA (5)!

PRIMERI KO JE POBOT IZKLJUEN KLJUB TEMU, DA SO PODANI POGOJI! 316 OZ
1. terjatev, ki je ni mogoe zarubiti
2. terjatev stvari ali vrednost stvari, ki so bile dolniku dane v hrambo ali na posodo ali jih je dolnik brezpravno vzel
ali brezpravno pridral
3. terjatev, nastala z namerno povzroitvijo kode
4. odkodninska terjatev za kodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzroitvijo smrti
5. terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preivljanja

PORAVNAVA
TRANSAKCIJA PORAVNAVA
Je dvostranska (vzajemna) pogodba, s katero se negotovo ali sporno razmerje spremeni tako, da se negotovost
odpravi.
Negotovo ali sporno je razmerje:
- e se stranki o njegovi vsebini ne strinjata.
- e je uveljavitev pravice negotova.
Nova obveznost nastane na podlagi vzajemnega popuanja. Bistveno je, da je izpolnitev vzajemna, da je tudi tisti, ki
pripozna, nekaj dolan.

TRANSAKCIJA IN AKCESORIJE 1056 OZ (IZPIT)

Kadar je s poravnavo izvrena prenovitev obveznosti (poravnava, ki je obenem novacija), je porok prost odgovornosti
za njeno izpolnitev, preneha pa tudi zastava, ki jo je dal kdo tretji. Sicer pa ostaneta porok in zastavitelj e naprej v
zavezi, njuna obveznost se lahko zmanja, povea pa le, e se s poravnavo strinjata. e dolnik s poravnavo pripozna
sporno terjatev, obdrita porok in zastavitelj pravico uveljavljati proti upniku ugovore, katerim se je dolnik s
poravnavo odpovedal.

DVE ZMOTI PRI PORAVNAVI (USTNI)

zmota o caput controversum: kadar se zmota nanaa na okoliine, ki so jih stranke imele za negotove ali sporne e
takrat, ko so sklepale poravnavo, gre za zmoto o okoliinah, ki so caput controversum. V takih primerih zmote ni
mogoe uveljavljati. Stranki sta hoteli ravno to dvomljivo okoliino odstraniti in sta se sporazumeli, da je ne bosta
preiskovali. Tako sta poiskali novo reitev s poravnavo.
zmota o non caput controversum: drugaen je poloaj, ko gre za okoliino, ki sta jo stranki imeli za nesporno. Tej
okoliini se nista nameravali izogniti. Gre za zmoto o okoliini, ki bi utegnila povzroiti, da stranki poravnave sploh ne
bi sklenili, ko bi vedeli, da je dvomljiva. Tedaj veljajo splona pravila o zmoti.

Vpraanje: KAJ SE ZGODI S STRANSKIMI PRAVICAMI (akcesorijami) pri: (ustni)

Vpraanje tudi: RAZLIKA MED NOVACIJO IN PORAVNAVO (ustni)
PRENOVITEV (NOVACIJA): 325/2OZ prenehata tako zastava kot porotvo, razen, e ni bilo s porokom ali z
zastaviteljem drugae dogovorjeno. 325/3 OZ to velja tudi za druge stranske pravice, ki so bile v zvezi s prejnjo
obveznostjo.
PORAVNAVA (TRANSAKCIJA): Kadar je s poravnavo izvrena prenovitev obveznosti, je porok prost odgovornosti za
njeno izpolnitev, preneha pa tudi zastava, ki jo je dal kdo tretji. Sicer pa ostaneta porok in zastavitelj e naprej v zavezi,
njuna obveznost se lahko zmanja, povea pa le, e se s poravnavo strinjata.
Razlika med poravnavo in novacijo je v tem, da pri poravnavi ostanejo v veljavi porotva in zastave, ter vsi akcesoriji, pri
novaciji pa ne.

Kam sodi:
- transakcija (poravnava) -------- SPREMEMBA obveznosti posebni del
- novacija ------------------------------ PRENEHANJE obveznosti po volji obeh strank sploni del.

PRISILNA PORAVNAVA
Nekdo se poravna prisilno. Povezana je s steajem. Zgodi se v steaju ali pred steajem. Dolnik je dolan 100 upnikom.
Vrne lahko 50. e bi se vsi strinjali, gre za poravnavo. e se ne strinjajo, sodie izda sklep, da poravnava velja tudi za
tiste, ki se niso strinjali. To je prisilna poravnava, ki jo moramo loiti od sodne in izvensodne poravnave.

S em se spremeni obveznost sprememba obveznosti:

- poravnava
- zastaranje
- steaj (konkurz)

NOVACIJA
NOVACIJA (PRENOVITEV)
Je pogodba s katero se stranki e obstojee obveze dogovorita, da ta obveza ugasne in nastane namesto nje nova
obveza tako, da je veljavno prenehanje prejnje obveznosti odvisno od nastanka nove obveznosti.
e je dvom, novacija ni privativna, temve kumulativna. Torej v dvomu obstaja nova obveznost poleg stare.

SOLIDARNOST DOLNIKOV PRI NOVACIJI IN PORAVNAVI 398, 399 OZ (izpit)

NOVACIJA (PRENOVITEV)
- generalno: s prenovitvijo, ki jo je upnik sklenil s kaknim solidarnim dolnikom, so prosti tudi drugi dolniki.
- omejeno generalno: e pa sta upnik in dolnik omejila prenovitev na del obveznosti, ki pada na dolnika,
potem obveznost drugih ne preneha, temve se le zmanja za ta del.
PORAVNAVA
- Parcialno: poravnava, ki jo je sklenil eden izmed solidarnih dolnikov z upnikom, nima uinka nasproti drugim
dolnikom, vendar jo imajo ti pravico sprejeti, e ni omejena na dolnika, s katerim je bila sklenjena.

OBJEKTIVNA NOVACIJA
Nanaa se na bistvene sestavine (predmet, podlaga)

ANIMUS NOVANDI - PRENOVITVENI NAMEN; 324 OZ (volja, da se opravi prenovitev)

Prenovitev se ne domneva; e torej stranki nista izrazili namena, naj dotedanja obveznost ugasne, ko sta ustvarjali
novo, potem prejnja obveznost ne preneha, temve obstaja e naprej poleg nove.

MEANO, OBKROEVANJE
POGODBE O ODSVOJITVAH (5)
1. Prodajna pogodba emptio venditio
2. Menjalna pogodba - permutatio
3. Darilna pogodba - donatio
4. Posojilna pogodba - mutuum
5. Izroilna pogodba

POGODBE O STORITVAH (3)

1. Podjemna pogodba - locatio conductio operis
2. Pogodba o naroilu - mandatum
3. Shranjevalna hrambena pogodba - depositum
Gospodarske pogodbe:
- Skladini posli (skladinica: pobotnica (priznanica) + varant (zastavnica))
- Banni posli

POGODBE O UPORABI (4)

1. Posodbena pogodba - commodatum
2. Zakupna najemna pogodba - locatio conductio rei
3. Lizing pogodba
4. Pogodba o licenci

POGODBE O UDELEBI (2)

1. Drubena pogodba (societas)
2. Kooperacijske pogodbe

POGODBE O TVEGANJU ALEATORNE (3)

Pogodbe o negotovem izidu dogodkov in pogodbe o negotovi stvari.
1. Zavarovalna pogodba
2. Pogodbe o preivljanju

Pogodbe, ki so urejene v SPLONEM DELU OZ (13)

- cesija
- prevzem dolga
- prevzem izpolnitve
- pristop k dolgu
- odpust dolga
- arbitratorska pogodba (85 izvensodna razlaga pogodb)
- nadomestna izpolnitev datio in solutum (realni kontrakt)
- pogodba o prenovitvi novacija
- pogodba v korist tretjega
- garancijska pogodba
- pogodba o prizadevanju
- pactum de compensando (sporazumno pobotanje)
- ara

UTRDITEV OBVEZNOSTI (9)

- Porotvo (fideiusio)
- zastava (pignus)
- varina (kavcija)
- pridrna pravica (retencijska)
- pridrek LP (pactum reservati dominii)
- ara
- pogodbena kazen
- pripoznava dolga (constitutum debiti proprii)

Katera pogodba PRAVILOMA PRENEHA S SMRTJO ENE POGODBENE STRANKE, e ni drugae dogovorjeno?
- zakupna
- mandatna
- prodajna
- drubena
- posojilna
Gre za intuitu personae razmerja. Pogodbe katere prenehajo s smrtjo ene stranke? Odg.: Intuitu personae.

Kateri ZAVEZOVALNI PRAVNI POSLI NISO PODLAGA ZA PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE na predmetu pogodbe?
- Izroilna pogodba
- Shranjevalna pogodba
- Posojilna pogodba
- Nepristna hramba (depositum irregulare)
- Posodbena pogodba
- Menjalna pogodba
Kako se lahko PRENESE TERJATVE (natej nain oz. institute)?
- Cesija
- indosament
- vrednostni papir
- prenos pogodbe (cesija in prevzem dolga v enem) 122 OZ

PRENOS OBLIGACIJ
- cesija (aktivna stran)
- prevzem dolga (pasivna stran)
- pristop k dolgu (pasivna stran)
- prevzem izpolnitve (pasivna stran)
- asignacija (nakazilo)

Ali je za veljavno prenehanje obveznosti z odpustom dolga potrebno soglasje dolnika?

- Da (odpust je dvostranski posel)
- Ne
- OZ tega instituta ne ureja
Odpust dolga je dogovor med upnikom in dolnikom, po katerem se upnik odree svoji terjatvi in dolnik ta odrek
sprejme. Soglasje je potrebno. Ni pa potrebno, da bi dolnik izrecno privolil v upnikov odpust, ker zadostujejo e
konkludentna dejanja. (319 OZ, Cigoj TO 427)

Katere od natetih pogodb SO UREJENE V OZ, obkroi:

Emptio venditio (prodajna)
Izroilna pogodba
Datio in solutum (nadomestna izpolnitev)
Zastavna pogodba
Posojilna pogodba
Kreditna pogodba
Skupnost

Katere pogodbe SO UREJENE V OZ? obkroi

Depositum irregulare (nepristna hramba)
Societas leonina (levja druba)
Skupnost
Kreditna pogodba
Akreditivni kup
Locatio conductio operis (podjemna pogodba)

Katere izmed pogodb SO UREJENE V OZ? obkroi!

emptio venditio
izroilna pogodba
datio in solutum
zastavna pogodba
posojilna pogodba
kreditna pogodba
skupnost (ni pogodba)

Katere pogodbe SO UREJENE V OZ? Obkroi

skladina
izroilna
nadomestna izpolnitev
zastavna pogodba
kreditna pogodba
skupnost

Katerega izmed institutov OZ NE POZNA?

societas leonina
datio in solutum
constitutum debiti proprii
pactum de pignore dando (zastavna obljuba)
locatio conductio rei

Katere izmed natetih pogodb OZ ureja V POSEBNEM DELU?

Nakazilo (ureja v posebnem delu, vendar ni pogodba, temve dvojno pooblastilo)
Odstop terjatve v zavarovanje (sploni)
Prevzem dolga (sploni)
Prenovitev (sploni)
Pristop k dolgu (sploni)
Poravnava

V OZ NA NOVO UREJENO (vse nateto)

KATERIH IMENSKIH POGODB ZOR NI UREJAL IN SO SEDAJ V OZ
Drubena pogodba societas (ODZ)
Darilna pogodba (neodplana) (ODZ)
Posodbena pogodba (neodplana) (ODZ)
Pogodba o preuitku (pogodba o preivljanju)
Izroilna pogodba (Zakon o dedovanju)
Pogodba o dosmrtnem preivljanju (Zakon o dedovanju)
+
Pravila za skupnost (ni pogodba)

Primerjava OZ ZOR (banne obveznosti- niso v OZ; kredit, akreditiv, banna garancija)
V OZ niso urejene Banne obveznosti:
- kreditna pogodba
- kreditna pogodba na podlagi zastave VP
- akreditiv
- banna garancija
- hranilne vloge
- deponiranje VP
- banni tekoi rauni
- pogodba o sefu

Realni kontrakti po OZ
- ara (pogodba o ari)
- datio in solutum (nadomestna izpolnitev)
- posodbena pogodba
- posojilna pogodba
- zastava
- darilna

Navedi stranke pri:

- prevzem dolga = Dolnik in 3.oseba (prevzemnik) + privolitev upnika
- pristop k dolgu = Upnik in 3. oseba
- prevzem izpolnitve = Dolnik in 3. oseba
- kondikciji = solvens in accipiens
- verziji = prikrajanec in okorienec tisti, ki je obogaten

ASIGNACIJA NAKAZILO! STRANKE PRI ASIGNACIJI!

Dvojna pooblastitev. iz dveh enostranskih poslov zloen posel. Ni pogodba!
Z nakazilom ena oseba, nakazovalec, asignant, pooblaa drugo osebo, nakazanca, asignata, da na njen raun
izpolni nekaj doloeni tretji osebi, prevzemniku nakazila, tega pa pooblaa, da v svojem imenu sprejme to
izpolnitev.
Stranke:
- prava stranka, nakazovalec = asignant
- druga oseba, nakazanec = asignat
- tretja oseba, prejemnik nakazila = asignatar

Razmerje med strankami:

a) med asignant-om (1) in asignat-om (2) kritno razmerje
Asignant(1) ima pri asignatu(2) kritje, bodisi v neki terjatvi, ki jo ima e od prej proti njemu (nakazilo za dolg). Lahko pa
ima asignant(1) pri asignatu(2) kritje v kreditu, ki mu ga odobril in se potem pri njem zadoli za znesek, ki ga asignat(2),
plaa asignatarju(3).
b) med asignat-om (2) in asignatar jem (3) kavzalno razmerje
c) med asignant-om (1) in asignatar jem (3) valutno razmerje (v tem razmerju:
Je asignant(1) dostikrat kaj dolan asignatarju(3), zato pooblastitev opravi, da bi svoj dolg asignatarju(3) poplaal,
plailo pa opravi asignat(2). Lahko pa asignant(1) ni niesar dolan asignatarju(3), temve eli od asignanta(2) kredit.
Mogoe pa je tudi, da asignant(1) povabti asignanta(2), naj asignatarju(3) plaa, ker eli asignatarju(3) ta znesek
podariti.

Pogodbe O UPORABI:
- zakupna locatio conductio rei
- posodbena - commodatum
- licenna
- leasing

Pogodbe O ODSVOJITVI:
- prodajna emptio venditio
- menjalna permutatio
- darilna donatio
- posojilna mutuum
- izroilna

Kje so izjeme od vzajemnosti?

- pri cesiji
- pri porotvu
- pri zastavi

Latinski izrazi za:

- prodajno pogodbo emptio venditio
- starinarsko pogodbo contractus aestimatorius
- najemno pogodbo locatio conductio rei
- delovn, delovrno, slubeno locatio conductio operis
- drubeno societas
- posojilna mutuum
- posodbena commodatum
- shranjevalna depositum
- zastavna pignus
- menjalna - permutatio

Katere izmed natetih obligacij SO PRENOSLJIVE? Obkroi!

- terjatve prodajalca za plailo kupnine iz kupne pogodbe
- terjatve pravne osebe za plailo denarne odkodnine zaradi okrnitve ugleda ali dobrega imena
- terjatve za plailo denarne odkodnine zaradi pretrpljenih telesnih bolein
- terjatve za povrnitev premoenjske kode v obliki denarne rente zaradi smrti blinjega ali zaradi telesne pokodbe
ali zaradi okvare zdravja
- terjatve pleskarja za plailo storitve iz podjemne pogodbe

Katere izmed natetih obligacij SO NEPRENOSLJIVE? Obkroi Glej tudi 176 OZ

- terjatve prodajalca za plailo kupnine iz kupne pogodbe
- terjatve pravne osebe za plailo denarne odkodnine zaradi okrnitve ugleda ali dobrega imena
- terjatve za plailo denarne odkodnine zaradi pretrpljenih telesnih bolein
- terjatve za povrnitev premoenjske kode v obliki denarne rente zaradi smrti blinjega ali zaradi telesne pokodbe
ali zaradi okvare zdravja
- terjatve pleskarja za plailo storitve iz podjemne pogodbe
Pravice do odkodnine v obliki denarne rente zaradi smrti blinjega ali zaradi telesne pokodbe ali okvare zdravja ni
mogoe prenesti na drugega. Terjatve nepremoenjske kode ni mogoe prenesti, razen:
Zapadli zneski odkodnine se lahko prenesejo na drugega, e je bil odkodninski znesek doloen s pisnim sporazumom
med strankama ali s pravnomono sodno odlobo.

Dedovanje in odstop terjatve za povrnitev nepremoenjske kode 184. OZ

(1) Terjatev za povrnitev nepremoenjske kode preide na dedie samo, e je bila priznana s pravnomono odlobo ali
pisnim sporazumom.
(2) Pod enakimi pogoji je lahko ta terjatev predmet odstopa, pobota in izvrbe.
Prenosljivi pa so vsi za premoenjsko kodo.

INSTITUTI ZA UTRDITEV OBVEZNOSTI

porotvo (fideiusio)
zastava
varina
 pridrna retencijska pravica
ara
pogodbena kazen
predujem avans
pripoznava dolga constitutum debiti proprii
pridrek lastninske pravice (reservatio dominii)

LICENCA
Z licenno pogodbo se dajalec licence zavezuje, da bo pridobitelju licence v celoti ali delno odstopil pravico
izkorianja patentiranega izuma, tehninega znanja in izkuenj, znamke, vzorca ali modela, ta pa se zavezuje, da mu bo
za to dal doloeno plailo.

Pravice nosilca patenta pri IZKLJUNI licenci?

ne more izkoriati predmeta licence v mejah prostorske veljavnosti licence;
pridobitelju licence lahko iz resnih razlogov odree dovoljenje za podlicenco;
ostanejo mu pravice nosilca intelektualne lastnine (je absolutni upravienec patenta kot intelektualne lastnine);
je imetnik intelektualne stvaritve
prenesel je uporabo;
712 OZ: e je dogovorjena izkljuna licenca, ne sme dajalec licence v nobeni obliki sam izkoriati predmeta licence in ne
posameznih njegovih delov, in v mejah prostorske veljavnosti licence tudi ne prepustiti tega komu drugemu.
722 OZ: Kadar je za podlicenco potrebno dovoljenje dajalca licence, sme ta odrei pridobitelju izkljune licence
dovoljenje samo iz resnih razlogov.

VRSTE LICENC
- preproste - navadne; lahko se dajo ve pridobiteljem glede izkorianja iste pravice
- izkljune: pridobitelj lahko vsako drugo osebo izkljui od izkorianja pravice

PODLICENCA
Pridobitelj izkljune licence lahko odstopi pravico izkorianja predmeta drugemu (podlicenca). V pogodbi pa je lahko
dogovorjeno, da ne sme dati drugemu podlicence in da mu je ne sme dati brez dovoljenja dajalca.S podlicenno
pogodbo se ne vzpostavlja pravno razmerje med pridobiteljem podlicence in dajalcem licence

CONTRACTUS AESTIMATORIUS STARINARSKA POGODBA

Contractus aestimatorius starinarska pogodba prodajno naroilo
- ni poseben tip prodajne pogodbe
- treba jo je razlikovati od prodajne komisije
- prevzemnik izroi le dogovorjeno kupnino (tudi e je ve dobil)
- riziko nosi naronik v tistem asu ne more razpolagati;
- po roku, e ne vrne kupi prevzemnik
- preklic ni moen
- e as v pogodbi ni doloen, se teje prevzemnik samo za pooblaenca

Contractus aestimatorius je? Obkroi!

- pogodba med prevzemnikom naroila in prodajalcem, ki se zavee stvar prodati
- prodajna pogodba med prodajalcem in kupcem
- prodajna komisija (NE, razlikuj od tega)
- modaliteta delovrne pogodbe

KOMISIJSKA POGODBA
RAZLIKA KOMISIJSKA POGODBA VS. PRODAJNO NAROILO
KOMISIJSKA POGODBA PRODAJNO NAROILO CONTRACTUS AESTIMATORIUS
S komisijsko pogodbo se komisionar zavezuje, da bo za S pogodbo o prodajnem naroilu se prevzemnik
plailo (provizijo) v svojem imenu na raun komitenta
opravil enega ali ve poslov, ki mu jih je zaupal komitent.
V svojem imenu za tuj raun.
Navzven se ne deklarira kot zastopnik.
Je indirektni zastopnik.
Izroa prejeto kupnino in ne dogovorjene!
Dobi provizijo.
Je mandatna pogodba.
naroila zavezuje, da bo doloeno stvar, ki mu jo je izroil
naroitelj, prodal za doloeno kupnino v doloenem
roku, ali pa mu jo v tem roku vrnil.
Starinar mora v dogovorjenem roku prodati ali vrniti.
Starinar ne dobi provizije. Izroa zgolj dogovorjeno
kupnino (lahko je od tretjega prejel ve).
Ni mogoe preklicati
Razlika je v dogovorjeni kupnini!

V obeh primerih nosita breme nevarnosti naronika. Razlika je v tem, da mora starinar izroiti naroniku kupnino za
katero sta bila dogovorjena, komisionar pa toliko kolikor je dobil (on dobi e po zakonu provizijo).

PRENEHANJE OBVEZNOSTI
PRENEHANJE OBVEZNOSTI
- naravno
- izjemno
(1) po volji obeh strank
(2) po volji ene stranke
(3) ipso iure

Prenehanje obveznosti PO VOLJI OBEH STRANK (4)

- dajatev namesto plaila (datio in solutum - nadomestna izpolnitev) 283 OZ (S) - sploni del
- prenovitev novacija 323 327 OZ (sploni del)
- odpust dolga 319 322 OZ (sploni del)
- sporazumna razveljavitev pogodbe = odprava pogodbe = razveza

Prenehanje obveznosti PO VOLJI ENE STRANKE (4)

- pobotanje (kompenzacija) 311 318 OZ (S)
- sodna poloitev
- samopomona prodaja
- razveza z opcijo (odstop, odpoved, skesnina, neuveljavitev pravice)

Prenehanje obveznosti IPSO IURE PO ZAKONU, BREZ VOLJE STRANK (3):

- zdruitev confusio 328 OZ (S)
- prenehanje subjektov obveznosti
- prenehanje upnikovega interesa

ODSTOP
- enostranska razvezna izjava
- uinkuje takoj, navadno tudi za nazaj
- zakon daje odstopno upravienje
- actio redhibitoria

ODPOVED
- kadar se razmerje pretrga ele po nekem roku, potem, ko je podana izjava
- pretrganje velja od tedaj naprej
- pretrganje z odpovedjo je znailno za trajna pogodbena razmerja
- velja domneva, da jih lahko vsaka stranka pretrga z odpovedjo (kadarkoli, razen ob neprimernem asu)
- e je odpoved poslana, velja prejemna teorija

OPCIJA - Enostransko odstopno upravienje

Kako se prekine: pogodba sklenjena za doloen as---nedoloen as; kje so razlogi?
pogodba sklenjena za doloen as: MORA IMETI RAZLOG
pogodba sklenjena za nedoloen as: NE RABI RAZLOGA

POROTVO
Pojasni naslednjo trditev: Z izpolnitvijo preneha obveznost, ne pa obveznostno razmerje. (Najve 3 stavki)
Npr. pri porotvu, ko plaa porok obveznost glavnega dolnika upniku, ugasne obveznost med dolnikom in upnikom,
vendar e naprej traja obveznost med porokom in dolnikom. Nastopi subrogacijski uinek. Na poroka, ki je poravnal
upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. 1018 OZ

KAKO ODGOVARJA POROK UPNIKU?

Subsidiarno ali solidarno! 1019 OZ
- subsidiarno: Od poroka se sme zahtevati izpolnitev obveznosti ele potem, ko je glavni dolnik ne izpolni v roku, ki
je doloen v pisni zahtevi.
- solidarno: e se je porok zavezal kot porok in planik (fideiussor et solutor), odgovarja upniku kot glavni dolnik za
celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolnika bodisi od poroka, ali pa od obeh
hkrati.

KAKO ODGOVARJA POROK UPNIKU? OBKROI

- Za ustrezno zmanjano obveznost glavnega dolnika v steaju
- Ne odgovarja v primeru poslovne nesposobnosti dolnika
- Odgovarja subjektivno
- Odgovarja subsidiarno, v doloenih primerih pa...(navedite vrsto odgovornosti in primere)....
- Ne odgovarja, e upnik opusti zastavno pravico za toliko kolikor bi moral U dobiti z realizacijo te pravice
V posameznih primerih pa solidarno:
- e gre za gospodarske pogodbe
- v primeru dolnikove plailne nesposobnosti
- e se porok tako zavee (dogovor)

KAKO ODGOVARJA POROK?

Naeloma odgovarja subsidiarno, razen v doloenih primerih solidarno. (glej zgoraj)

KAKO DOLGO TRAJA POROTVO?

Solidarni porok: Z zastaranjem obveznosti glavnega dolnika zastara tudi obveznost poroka.
Subsidiarni porok: e je rok za zastaranje obveznosti glavnega dolnika dalji od dveh let, zastara obveznost poroka
po dveh letih od zapadlosti obveznosti glavnega dolnika.

KDAJ NI SUBSIDIARNOSTI PRI POROTVU?

- e je glavni dolnik priel v steaj
- e se stranki tako dogovorita
- e je oitno, da iz sredstev glavnega dolnika ni mogoe dosei njene izpolnitve

PRAKTINA RAZLIKA MED SOLIDARNIM IN SUBSIDIARNIM POROTVOM (1019 OZ)

V pisni zahtevi pri subsidiarnem porotvu. Upnik mora pisno opomnit dolnika, da mu izpolni. Vendar ne pri:
- gospodarskih pogodbah
- e je oitno, da glavni dolnik ne bo izpolnil (gre takoj do poroka
- ne kadar je glavni dolnik v steaju
Pri solidarnem: porok je porok in planik.

SUBROGACIJSKI UINEK PRI POROTVU POMENI DA:

- praviloma odgovarja porok z vsem svojim premoenjem za zavarovano terjatev
- lahko upnik, e ni dogovorjeno drugae, zahteva plailo od poroka ele po opozorilu in izostanku plaila
- mora biti porotvena pogodba pisna
- je porotvo odvisno od obstoja vsebine glavne obveznosti
- lahko porok plaan znesek zahteva nazaj od dolnika

AKCESORNOST PRI POROTVU POMENI DA:

- praviloma odgovarja porok z vsem svojim premoenjem za zavarovano terjatev
- lahko upnik, e ni dogovorjeno drugae, zahteva plailo od poroka ele po opozorilu in izostanku plaila
- mora biti porotvena pogodba pisna
- je porotvo odvisno od obstoja vsebine glavne obveznosti
- lahko porok plaan znesek zahteva nazaj od D
KAKNE UGOVORE IMA SUBSIDIARNI POROK
- beneficium ordinis upnik mora zahtevati izpolnitev prvo od glavnega dolnika, ele nato od poroka;
- porok ima vse ugovore glavnega dolnika nasproti upnika (ugovor pobotanja; nima pa osebnih dolnikovih
ugovorov)
- ima tudi svoje ugovore (ninost porotvene pogodbe)

ODGOVORNOST POROKA ZA STROKE IN OBRESTI 1017 OZ

(1) Porokova obveznost ne more biti veja od obveznosti glavnega dolnika; e je dogovorjeno, da je veja, pa se
zmanja na mero dolnikove obveznosti.
(2) Porok odgovarja za izpolnitev cele obveznosti, za katero je prevzel porotvo, e njegova odgovornost ni omejena na
kaken njen del ali kako drugae vezana na laje pogoje.
(3) Porok mora povrniti potrebne stroke, ki jih je imel upnik, da bi izterjal dolg od glavnega dolnika.
(4) Porok odgovarja tudi za vsako poveanje obveznosti, nastalo z dolnikovo zamudo ali po dolnikovi krivdi, e ni
dogovorjeno kaj drugega.
(5) Odgovarja le za tiste pogodbene obresti, ki zapadejo po sklenitvi porotvene pogodbe.

INTERCESIJA (PRI POROTVU)

Gre za utrditev obveznosti, da se stranka zavee za tuj dolg.
Intercesija ni privativna, ko pristop novega dolnika k prvotni obveznosti prejnjega dolnika oprosti, ampak je
kumulativna, ko je torej novi dolnik porok, zavezan za glavnega dolnika.

EXCEPTIONES IN REM - Ugovori, ki izvirajo iz glavnega dolga.

Tak ugovor je npr. dogovorjeni odlog plaila, znianje plaila, odpust dolga; skratka vsi ugovori, ki se nanaajo na sam
dolg, ki so na razpolago dolniku, tako da z njimi lahko razpolaga tudi porok.

EXCEPTIONES IN PERSONA - Ugovori, ki se nanaajo na osebne okoliine glavnega dolnika. Porok se nanje ne more
sklicevati. Npr.: da je plailno nesposoben, ne more se sklicevati na ivljenjski minimum glavnega dolnika, ter tudi ne na
omejeno odgovornost glavnega dolnika.

POROTVO PO NARAVI
Osebno jamstvo jami z vsem svojim premoenjem
zastava je stvarno realno jamstvo; jami z stvarjo.

LEASING
Razlika med meano in zloeno pogodbo
MEANA POGODBA ZLOENA POGODBA
Kadar se ve pogodb zlije v eno pogodbo tako, da ta Stranke lahko zloijo ve razlinih vrst pogodb bodisi
pogodba ne vsebuje posameznih pogodb v celoti, ampak inominatne, bodisi nominatne. Sestava teh pogodb je
le nekatere od njihovih sestavin. taka, da obstajajo kljub enotnemu dogovoru vendarle e
Kako razlagati meano pogodbo? vse znailnosti posamezne pogodbe. Pogodbe so le v
(1) delitvena metoda, (2) absorbcijska metoda, medsebojni odvisnosti. e ena pogodba ni veljavna, tudi
(3) kreacijska metoda. druga ni veljavna (podobno kot pri vzajemnih pogodbah).
e je mogoe, je treba najprej opraviti delitev, kar pa ni
Primer: nekdo proda drugemu avtomobil, obenem mu da
vedno mogoe. Posel je najvekrat enoten e je posel
garao v najem.
enoten, je treba ugotoviti, ali so nekatere sestavine
pretenega pomena (absorbcija), tako da se ne more ves
posel presojati po merilih oz. pravilih, ki veljajo za njegov
del. e ni od navedenega ni mogoe, je treba postaviti
nova pravila za meano razmerje kreacijska metoda.
Primer: pogodba o leasingu.

LEASING
Leasing pogodba je pogodba o uporabi stvari in odplaevanju njene vrednosti. Tudi leasing pogodbe so rabokupne
pogodbe. Znailno zanje je, da se stvar da v zakup ali najem tako, da je po konani uporabi stvar preteno e iztroena.
Zaradi tega je rabnina vija obsega tudi amortizacijske stroke.
Finanni leasing: leasing, ki traja vso obratno (amortizacijsko) dobo, ko je mogoe predmet izkoriati. Pomeni
pogodbo o investiranju.
Operativni leasing: zanj je znailna kratka doba izkorianja in v predvsem uporaba predmeta.
Sale and lease back: prodajalec proda investicijski predmet in se zavee, da ga bo odkupil (nepreminine velike
vrednosti, ki se malo obrabljajo).
Revolving leasing: prejemnik predmeta je upravien zamenjati po poteku roka predmet z drugim, navadno
modernejim predmetom opreme. V pogodbi o leasingu kot meani pogodbi se prepletajo znailnosti pogodb o
zakupu, kreditu, licenci, podjemu, mandatu.
Direktni: ni posrednika med prodajalcem (lizingodajalec) in lizingojemalcem
Indirektni: med prodajalca oz. proizvajalca in lizingojemalca (kupca) se vmea posrednik (lizingodajalec banka)

Leasing je MEANA POGODBA iz KUPNE POGODBE in

- menjalne
- neodplanega posojila
- najemne
- podjemne
- odplanega posojila

SHRANJEVALNA POGODBA depositum

ODGOVORNOST ZA RECEPTUM GOSTINSKA HRAMBA
Odgovornost je objektivna in limitirana (741/1,2 OZ).
Za popolno (nelimitirano) odgovornost gostilniarja pa je potrebno, da mu je gost stvar izroil v hrambo, kot tudi e je
koda nastala po njegovi krivdi ali po krivdi osebe, za katero odgovarja. 747/4 OZ
Dolobe o gostinski hrambi se smiselno uporabljajo tudi za bolninice, garae, eleznike spalnike, organizirana
taborjenja ipd. 746 OZ
Ekskulpacija: 741/3
Ta odgovornost je izkljuena, e so bile stvari uniene ali pokodovane zaradi okoliin, ki se jim ni bilo mogoe izogniti
ali jih odvrniti, ali zaradi kaknega vzroka v sami stvari, ali e so izginile ali bile pokodovane po krivdi samega gosta ali
pa po krivdi tistih, ki jih je gost pripeljal s seboj ali so ga prili obiskat.

DEPOSITUM IRREGULARE - Shranjevalno posojilo, nepristna hramba.

Predmet te pogodbe so nadomestne vrstne stvari. Deponent jih izroi depozitarju, toda ta jih ni dolan shranjevati
loeno od svojega premoenja, ampak jih lahko pomea s svojim premoenjem in je dolan vrniti le isto koliino iste
vrste. Depozitar postane lastnik shranjevanih stvari, nanj preide nevarnost pokodovanja in unienja e ob izroitvi.
DEPOSITUM IRREGULARE vs. POSOJILNA
Depositum irregulare Posojilna
Stranka sme zahtevati izroene stvari vsak as nazaj. Posojilodajalec ne sme zahtevati vrnitve posojila pred
Kraj vrnitve: shranjevalec je dolan stvar vrniti tam, kjer dogovorjenim rokom. Znesek posojila pa je dolan
jo mora po dogovoru shranjevati. posojilojemnik upniku prinesti.
Navadno brez obresti. Obresti
Stvari ne morejo biti predmet pobotanja. Predmet posojilne pogodbe se lahko pobota.

DEPOSITUM shranjevalna pogodba vs. COMMODATUM posodbena pogodba

Ena je pogodba o storitvi, druga pogodba o uporabi. Nekateri vidijo v shranjevalni pogodbi elemente posodbene in
najemne pogodbe, vendar takno zvezo zanika dejstvo, da shranjevalec nima v rokah svojo korist. Korist pri posodbeni
je brezplana uporaba stvari.

SEKVESTRACIJA
Shranjevalec se imenuje sekvester, e mu data pravdni stranki ali pa sodie v shranjevanje stvari, o kateri tee pravda.
Shranjevalec je dolan stvar vrniti tisti stranki, ki v pravdi zmaga. Pogodbena - sequestratio voluntaria: sekvester sklene
pogodbo z obema strankama v sporu; Sequestratio necessaria: sekvestracija, ki jo odredi dravni organ. Pravice in
dolnosti sekvestra izvirajo iz odloka tega organa.
UINKI OBVEZNOSTI
Po OZ lahko U IZPODBIJA PREZADOLENEVA ODPLANA PRAVNA DEJANJA, ki so povzroila prikrajanje
- Samo e je D hotel U okodovati
- e je D vedel ali bi moral vedeti, da koduje U
Odplano razpolaganje se lahko izpodbija, e je dolnik ob razpolaganju vedel ali bi bil moral vedeti, da s tem koduje
svojim upnikom in e je bilo tretjemu, s katerim je bilo ali v igar korist je bilo pravno dejanje storjeno, to znano ali bi mu
moralo biti znano 256 / 1

Kdaj je upnik dolan sprejeti izpolnitev obveznosti od 3. osebe?

- e ima 3. oseba pravni interes
- e se dolnik s tem strinja

PRIDRNA PRAVICA 261 OZ

Upnik zapadle terjatve, v igar rokah je kakna dolnikova stvar, jo ima pravico pridrati, dokler mu ni plaana terjatev.

POLOAJ IMETNIKA RETENCIJSKE PRAVICE UINEK PRIDRNE PRAVICE!

Upnik, ki ima na podlagi pridrne pravice v rokah dolnikovo stvar, se lahko poplaa iz njene vrednosti na enak nain kot
zastavni upnik, vendar mora, preden se za to odloi, pravoasno sporoiti dolniku svoj namen. 264 OZ
- ius retinendi
- ius distrahendi (pravica do prodaje in poplaila)
Imetnik retencijske pravice nima stvarne pravice na stvari e izgubi posest, izgubi tudi pravico.

Posebnost retencijske pravice

Ni stvarna, ni absolutna pravica. Ni koneksnosti stvar ne rabi biti v zvezi s terjatvijo.

Razmerje med retencijo in pignusom

V obeh primerih ima imetnik stvari pravico, da se iz zastave oz. predmeta v retenciji poplaa.

DRUBA, DRUBENA POGODBA

Razlogi za prenehanje drube in posledice njegovega nastopa 1000 1002 OZ (ni potrebno vedeti vseh razlogov)
Razlogi: (prenehanje v ojem smislu)
- ko potee as, za katerega je ustanovljena;
- ko je doseen namen, zaradi katerega je ustanovljena ali kot postane dosega tega namena nemogoa;
- e tako sklenejo drubeniki;
- e je drubenik umrl ali izgubil poslovno sposobnost ali se je proti njemu kot samostojnemu podjetniku
posamezniku zael postopek steaja ali prisilne poravnave;
- e je drubenik odpovedal pogodbo.

Posledica prenehanja:
Prenehanje v irem smislu > postopek ureditve razmerij, ki so nastala v drubi.
Gre za likvidacijo, ki so jo drubeniki dolni opraviti po prenehanju drube:
- poravnati obveznosti nasproti tretjim osebam
- nadomestiti drubenikom stroke in izplaila, ki presegajo to, kar so dolni s pogodbo
- razdelitev ostanka premoenja med drubenike po enakih delih, kot veljajo za prispevke (pogodba lahko doloi
drugane dele)

PREMOENJE V DRUBI
Na premoenju drube, ki nastane s prispevki drubenikov ali s poslovanjem drube, imajo drubeniki enake
solastninske ali drugane soimetnike delee, e pogodba ne doloi drugae.

Razlika med PARCIALNIM POSOJILOM in DRUBENO POGODBO

parcialno posojilo: Je posojilna pogodba, ki ima elemente pogodbe o udelebi. Posojilodajalec ima pravico zahtevati
namesto obresti dele na dobiku pri poslu, za katerega je posojilo uporabljeno. Pri parcialnem posojilu za razliko od
drubene pogodbe ni: (1) bistva: skupnega namena, (2) skupnega odloanja/upravljanja, (3) doloitve dobika/izgube
drubena pogodba: skupen namen, skupno poslovanje (causa pogodbe), odloanje, delitev koristi in izgube.

GRADBENA POGODBA
ODGOVORNOST 662 OZ
(1) Izvajalec odgovarja za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, e se take napake pokaejo
v desetih letih od izroitve in prevzema del.
(2) Izvajalec odgovarja tudi za morebitne pomanjkljivosti zemljia, na katerem je zgrajena gradba, ki se pokaejo v
desetih letih od izroitve in prevzema del, razen e je specializirana organizacija dala strokovno mnenje, da je zemljie
primerno za gradnjo, in se med gradnjo niso pojavile okoliine, ki bi bile vzbujale dvom o utemeljenosti strokovnega
mnenja.
(3) To velja tudi za projektanta, e izvira napaka gradbe iz kakne napake v nartu.
(4) Po dolobah prejnjih odstavkov ta dva nista odgovorna le naroniku, pa pa tudi vsakemu drugemu pridobitelju
gradbe.
(5) Te njune odgovornosti ni mogoe s pogodbo niti izkljuiti niti omejiti.

ZASTAVA
PACTUM DE PIGNORE DANDO - Zastavna obljuba
Ni ve relevantna. Danes zastavna pogodba ni ve realni kontrakt. Zastavljena stvar se lahko izroi e po sklenitvi
pogodbe.
Zastavna obljuba je konsenzualni kontrakt in je torej pogodba, s katero se stranki zaveeta skleniti zastavno
pogodbo. Pactum torej ni enostranska obveznost, ki naj bi zavezovala zastavoupnika, kateri bi imel pravico, da
pogodbo sklene. Zastavoupnik takoj s sklenitvijo prevzame obveznosti in pridobi pravice.

Pignus nomini - Zastava terjatve

ZAVEZOVALNI IN RAZPOLAGALNI POSEL PO SPZ

Zavezovalni pravni posel je posel obligacijskega prava. Razpolagalni pravni posel pa posel stvarnega prava.
Razpolagalni pravni posel sam po sebi ne more ustvariti stvarnopravne spremembe. Potrebno je doloeno dejanje, ki
predstavlja zunanji izraz razpolagalnega posla (izroitev - tradicija ali vpis v ZK).
Zgolj stvarnopravni posel zadostuje le pri odstopu terjatve. Cesija tako ne pozna realnega akta.
Razpolagalni posel je v kavzalnem odnosu do zavezovalnega. Veljaven zavezovalni posel je torej pogoj za veljavni
prenos LP.

LOMBARDNI KREDIT
Je primer kredita v zvezi z zastavno pravico. Je poseben tip posojila, ki se sklene tako, da se vrednostni papirji zastavijo
banki za zavarovanje kredita. e kreditojemalec po zapadlosti dobljenega kredita ne vrne, se lahko banka poplaa.
Pogodba je pismena.

ACTIO PIGNARATICIA
161 SPZ: e se pokae, da ima zastavljena preminina kakno stvarno ali pravno napako, za katero zastavni upnik v
trenutku sklepanja zastavne pogodbe ni vedel, oziroma je bilo dogovorjeno, da bo napaka do izroitve stvari v posest
odpravljena in zaradi napake zastavljena preminina ne pomeni zadostnega zavarovanja za poplailo zavarovane
terjatve, ima zastavni upnik pravico zahtevati od zastavitelja drugo primerno zavarovanje.
Gre za tobo zastavnega upnika napram zastavitelju, ker ima stvar napake.

RAZNO
Onerozna pogodba odplana
Liberalna, lukrativna neodplana

Odkodninska zaveza ???

Nastane lahko odkodninska zaveza, e vmesna oseba (sel) deluje na strankino nevarnost.
Druga potena stranka ima pravico do odkodnine (ker pogodba ni ostala v veljavi).
Velikokrat pa zakonodaja predpisuje kot sankcijo kazen za gospodarski oz. disciplinski prestopek, ne da bi bila doloena
kakna civilnopravna sankcija (neveljavnost ali odkodninska zaveza). In sicer zato, ker eli obdrati posel v veljavi in se
zadovolji z necivilnimi sankcijami.
Pogajanja brez namena skleniti pogodbo, ustvarjajo odkodninsko zavezo.
Teorija realizacije
Pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, je veljavna, eprav ni bila sklenjena v tej obliki, e sta pogodbeni stranki v
celoti ali v pretenem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen e iz namena, zaradi katerega je oblika
predpisana, oitno ne izhaja kaj drugega.
Zaetek lena, nadaljuj: 131 OZ
Kdor povzroi drugemu kodo, jo je dolan povrniti, e ne dokae, da je koda nastala brez njegove krivde.

leni gradbena - pravica do odkodnine

Kot pri podjemni.

Spoliatus ante omnia restituendus

Tistemu, komur je bila stvar nasilno odvzeta, je treba to stvar e pred razpravljanjem vrniti.

Cuius periculum euius commodum - Kdor nosi nevarnost nosi tudi korist

Pretium succedit in locum rei

Kadar postane izpolnitev nemogoa, ker je predmet unien, prejme dolnik vasih nadomestilo za ta predmet
(zavarovalna vsota pri dejanski nemonosti; pri pravni pa dobi razlastitveno odkodnino)

Dies interpelat pro homine - as opozarja namesto loveka.

Vis cedens in hominem constantissimum

Gronja mora biti taka, da zastrai povpreno trdnega moa.
Strah se teje za utemeljenega, e se iz okoliin vidi, da je grozila resna nevarnost ivljenju, ali pa telesni ali drugi
pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.

Condictionis implendae causa - vzajemnost zaveze: izpolnitev ene stranke je odvisna od izpolnitve druge stranke;

Kako v dvomu odgovarja naronik oz. zakupodajalec?

Naroitelj objektivno odgovarja za kodo, ki nastane mandantu v zvezi z izpolnjevanjem mandata (in je mandant ni sam
povzroil krivdno) 777 OZ
Zakupodajalec odgovarja zakupniku objektivno, da stvar nima napak (stvarnih in pravnih) 592 599 OZ

Ali dri naslednja trditev?

Vzpostavitev prejnjega stanja je primarna obveznost dolnika (odgovorne osebe) in dolnik ima pravico zahtevati, da
sam opravi vzpostavitev, okodovanec pa mu mora to dovoliti.
Ne dri. Zahtevek postavlja okodovanec. Ni nujno, da kot prvo zahteva restitucijo (ni primarnosti in sekundarnosti
zahtevkov). 164 OZ
Ali dri naslednja trditev?
Okodovanec ima v skladu s pravili OZ, pravico do izbire med monima nainoma povrnitve premoenjske kode.
Dri. Prvi in drugi odstavek 164 lena govorita o monostih (restitucija in ekvivalenca). Zakon ne ureja razmerja, kateri
zahtevek je primaren oz. sekundaren. Okodovanec ima vedno izbirno pravico med restitucijo in ekvivalenco. 164 OZ
Na splono o obeh trditvah:
Prva dva odstavka nam pravita o nainih (restitucija, ekvivalenca). Npr.: nekdo mi pokoduje avto in mi ree, da mi bo on
popravil avto. Jaz imam e vedno monost, da zahtevam odkodnino (denar) razen e okoliine primera opraviujejo
vzpostavitev prejnjega stanja (restitucija).
Tretji in etrti odstavek govorita o izjemah:
Izjema od denarne odkodnine 164/4: e okoliine primera opraviujejo vzpostavitev prejnjega stanja.
Dve izjemi od restitucije: 164/3
(1) kadar ni mogoa, (2) kadar je sodie mnenja, da ni nujno, da bi to storila odgovorna oseba.

Razlika med actio ( toba ) in exceptio ( ugovori )?

1. OBLIGACIJE DILIGENCE: so obligacije prizadevanja. Vasih ni mogoe od stranke priakovati, da se bo zavezala, da bo

dosegla kaken uspeh. Tedaj je dovolj, da se stranka potrudi v smeri, ki naj bi pripeljala do uspeha potrudi z zadostno
skrbnostjo diligenco. (pogodbe v breme tretjega)
2. OBLIGACIJE PROPTER REM: Znailnost obligacije je njena relativnost. Razmerje pravic in dolnosti obstoji samo med
strankama. eprav je obligacijsko razmerje relativno, se kae tudi odvisnost od doloene stvari. Razmerje je vasih
odvisno od tega, ali ima stranka pravico do doloene stvari. Tedaj gre za obligacije propter rem. (npr. lastnik je dolan
plaati stroke, ki jih je imel kdo z vzdrevanjem njegovih stvari. skupni zid-)
3. VOLENTI NON FIT INIURIA: ni krivice, e je bil zavezanec soglasen, da se zavee (se je strinjal s posledicami)
4. PACTA SUND SERVANDA: dolnost izpolnitve obveznosti (9. len OZ naela)
5. OPINIO NECESSITATISS: Obiaj postane pravo ele, ko se druba zave, da pomeni pravo, torej, da je obvezen .
6. USUS FORI: stalna praksa sodi.
7. BONI MORES: moralna naela ( v moralnih naelih najdemo odgovor kaj je pravinost)
8. NEMO AUDITUR PROPRIAM TURPITUDINEM ALLEGANS: e je posel neveljaven zaradi nemoralnosti, stranki, ki je
storila nemoralno dejanje, sodie ne daje pravnega varstva.
9. VENIRE CONTRA FACTUM PROPRIUM: nemoralno je kasneje obnaanje, ki je v nasprotju z prejnjim obnaanjem, ko
se v drugi stranki s prejnjim obnaanjem vzbudi kakno zaupanje.
10. CUM VIRIBUS jamstvo je lahko z doloenimi deli premoenja
11. PRO VIRIBUS jamstvo je lahko do viine vrednosti doloenih delov premoenja
12. CAUSA ACQUIRENDI, CAUSA DONANDI, CAUSA SOLVENDI to so klasine teorije kavze, ki so poudarjale, da poslovni
namen izhaja iz kavze. Veina pogodb ima e v naprej opredeljen ekonomski pomen, ki ga je mogoe zlahka spoznati. Ta
ekonomski namen je bodisi zamenjava ene koristi z drugo bodisi prepustitev koristi brez nasprotne vrednosti.
13. SINALAGMATINA pogodba = vzajemna pogodba = izpolnitev ene stranke je odvisna od izpolnitve druge stranke.
Stranka se zavee pod pogojem, da bo tudi druga stranka izpolnila. Vzajemne pogodbe so npr.: kupna, menjalna,
podjemnika, prevozna, najemna in zakupna pogodba. Med vzajemne se tejejo tudi pogodbe o delovnem razmerju.
14. NEVZAJEMNI POSLI: obveznost ene stranke ni odvisna od obveznosti druge stranke. Nobenega plaila ni npr. pri
shranjevalni, posodbeni ali mandatni pogodbi, e so te neodplane, pa je vendarle polonik, posodnik, mandatar dolan
opraviti protidajatev. Ta dajatev je po navadi v tem, da je treba plaati stroke.
15. CAUSA: je neposredni vzrok obveznosti. Je predpostavka pravnega posla, je bistveni element pravnega posla. Kavza
je lahko eden ali ve vzrokov. Glavno je, da ga je pravo, oz. da sta ga stranki povzdignili za bistveni element pravnega
posla. Pogodbeni namen je odloilen tudi e po sklenitvi v fazi izpolnjevanja. S pogodbenim temeljem se obravnava tudi
vpraanje spremenjenih okoliin (clausula rebus sic stantibus).
16. IMPLIED CONDITION okoliine, ki morajo obstajati in je treba z njimi pri doloeni vrsti poslov raunati.
17. SPECIES - predmet izpolnitve je lahko doloen individualno (je nenadomesten).
18. GENUS - predmet izpolnitve je lahko doloen po vrsti (je nadomesten)
19. GENUS LIMITATUM (ali koncentracija) genus postane species ko je blago izloeno. Stvar postne individualno
doloena vsaj tedaj, ko je upniku izpolnjena.
20. GENUS PERIRE NON CENSETUR: upnika ne zadene riziko, eprav se dolniku generine stvari uniijo
21. DUAE RES VEL PLURES SUNT IN OBLIGATIONE, UNA AUTEM IN SOLUTIONE (pri alternativni obligaciji) stranka ima
pravico izbrati izmed ve obveznostmi tiste, ki naj se izpolnijo. Predmeta obveznosti sta dva, dolnik pa se rei
obveznosti, ko izpolni enega, ki ga je izbral.
22. UNA RES EST IN OBLIGATIONE, DUAE AUTEM IN FACULTATE SOLUTIONIS (facultas alternativa) predmet
obveznosti je samo eden, dolnik pa se rei obveznosti, e izpolni nekaj drugega. (npr. namesto plaila kupnine cedira
terjatev. Ni pa dolan tega storiti).
23. FAKULTATIVNA TERJATEV: upnik lahko namesto dogovorjenega predmeta zahteva od dolnika kaken drug
predmet.
24. ULTRA ALTERUM TANTUM: obresti nehajo tei, ko vsota zapadlih pa neplaanih obresti dosee glavnico.
25. ANATOCIZEM: obresti od obresti. To je prepovedano, razen v primeru procesnih obresti, ko teejo zamudne obresti
od dneva ko je bil pri sodie vloen zahtevek za njihovo plailo.
26. RATIHABICIJA: odobritev pravnega posla v primeru prekoraitve zastopnika. Ko zastopani pravni posel odobri.
27. FALCUS PROCURATOR: zastopstvo brez pooblastitve
28. ULTRA VIRES: meje sposobnosti pravne osebe
29. POGODBE V KORIST TRETJIH: transporta, izroilna, zavarovalna.
30. TEORIJA O AKRESCENCI: teje se, da pravice nastane in traja, dokler se tretji ne izjavi, da je ne sprejme, da jo odkloni
(razvezni pogoj).
31. TEORIJA O AKCEPTIRANJU: teje se, da pravica nastane ele, ko se tretji o njej izjavi (odloni pogoj)
32. POGODBA V BREME TRETJEGA: pogodba o prizadevanju, garancijska pogodba. (Pri garancijski pogodbi gre za
objektivno odgovornost odgovornost ne glede na krivdo.
33. POGODBA je posel s katerim nastane, se spremeni, ali preneha obveznost. Dogovor o nastanku obveznosti ima
vasih posebno ime: kontrakti. Kontrakti so samo tiste pogodbe s katerimi nastane obveznost.
34. GENTLEMENS AGREEMENTS: sporazumi, ki veejo stranke samo astno, ker nobena od njih ne more zahtevati
sankcije, e druga stranka tak sporazum prekri.
35. FORMAE HABILITANTES: pri posebnem varstvu zaradi nesposobnosti stranke je potrebna odobritev dravnega
organa. Kadar se sklepajo pogodbe za mladoletnike in druge poslovno nesposobne osebe, mora skrbnik dobiti takno
odobritev. Pogodba je konsenzualna, nasprotna stranka je vezana takoj, ko sta se stranki dogovorili mladoletnik pa je
zavezan ele, ko da pristojni organ svojo odobritev. e odobritve ne da sta stranki prosti.
36. REALNE POGODBE: po OZ sta to le e: Ara ter Datio in solutum.
37. EXCEPTIO NON ADIMPLETI CONTRAKTUS: ugovor neizpolnitve. Stranka ima ugovor, e nasprotna stranka svoje
obveznosti ne izpolni.
38. UGOVOR OGROENOSTI: e je mogoe priakovati, da druga stranka nasprotne izpolnitve ne bo opravila, ker je v
gospodarskih teavah, ima stranka, ki je dolna izpolniti, pravico ugovarjati ogroenost.
39. ZASLEDOVALNA PRAVICA: Pri vzajemni pogodbi je dopustna tudi zasledovalna pravica, ki pri nevzajemni ne pride v
potev. To je pravica
40. ONEREOZNE : odplane pogodbe
41. LIBERALNE pogodbe: neodplane pogodbe. Smisel razlikovanja med odplanimi in neodplanimi posli je, da zakoni
doloajo razline posledice za vsako izmed teh vrst poslov. Takne razline posledice so npr. doloene pri napakah volje.
Vsaka napaka volje ima za posledico izpodbojnost posla, e je posel neodplaen. V kodo upnika sklenjeno neodplano
pogodbo je mogoe izpodbija z Actio Aquiliana, eprav nobena od strank ni imela namena, da bi upnika okodovala, oz.
ni vedela za slabo stanje prezadolenca. Za neodplane posle je tudi znailno, da za napake v izpolnitvi dolnik ne jami.
Za neodplane posle ne velja pravilo o ezmernem prikrajanju, kakor tudi ne ugovor neizpolnitve.
42. INDIFERENTNE POGODBE: nevtralne pogodbe ni razvidno, ali so odplane ali so neodplane pogodbe.
43. KUMUTATIVNE POGODBE: za njih je znailno, da je pri njih vrednost koristi iz pogodbe strankama znana oz. se lahko
oceni e ob sklenitvi pogodbe. Kumutativnost pomeni, da izpolnitev ene stranke povsem ustreza izpolnitvi druge
stranke, zlasti tudi po vrednosti. Kumutativnost izkljuuje prikrajanje.
44. ALEATORINE POGODBE: tvegane pogodbe: korist strank, ki jo prejmejo iz dogovora se ne da vrednotiti ob sklenitvi
pogodbe. Vrednost izpolnitve je odvisna od negotovega dogodka (npr. ivljenjsko zavarovanje). Takne pogodbe so:
igra, stava loterija, reb, pogodba o dosmrtnem preivljanju.
45. TIPIZIRANE (ADHEZIJSKE) POGODBE: v naprej sestavljena pogodba. Glavne toke pogodbe se vstavijo e vnaprej,
drugi stranki ni treba drugega, kot da vnaprej sestavljeno pogodbo podpie. V takem formularju sestavljalec ponavadi
poskrbi, da so klavzule zanj im bolj ugodne. e je povpraevanje po poslovnem predmetu podjetja veliko, druga
stranka nima izbire. Privoliti mora v e naprej pripravljene pogoje pogodbenega tipa (standardnega kontrakta).
Resnino voljo strank je v teh pogodba teko interpretirati. Breme rizika takne nejasne formulacije nosi tisti, ki je
pogoje sestavil, oz. stranka, ki je pogodje uporabila kot svoje. (IN DUBIO CONTRA PROFERENTEM).
46. KOLEKTIVNE IN INDIVIDUALNE POGODBE: sklene jih organizacija skupina za svoje lane. Privolitev lanov skupine
ni potrebno, je pa zanje pogodba obvezna. Na podlagi in v okviru obveznosti, sprejetih v kolektivni pogodbi, se sklenejo
individualne pogodbe med posamezniki in podpisnikom kolektivne pogodbe.
47. NOMINATNE POGODBE: imenske pogodbe. Zakon jih posebej ureja.
48. INOMINATNE brezimenske pogodbe zakon jih posebej ne ureja, so popolnoma odvisne od vsakokratne volje
strank, ki jih v vsakem primeru posebej izoblikujejo.
49. ZLOENE IN MEANE POGODBE: v enem obligacijskem dogovoru lahko stranke zdruijo ve razlinih vrst pogodb,
ki so lahko inomitnatne ali nominatne. Pogodbe so v medsebojni odvisnosti. e ena pogodba ni veljavna tudi druga ni,
podobno kot je to doloeno pri vzajemnih pogodbah. Primer zloene pogodbe je, ko kdo proda drugemu svoj
avtomobil, obenem pa mu da garao v najem. Kadar pa se ve pogodb zlije v eno pogodbo tako, da ta pogodba ne
vsebuje posameznih pogodb v celoti, marve le nekatere od njihovih sestavin, govorimo o meani pogodbi. Meana
pogodba je lahko sestavljena e iz ve pogodb. Penzijske pogodbe vsebujejo sestavine najemne pogodbe ter ve vrst
podjemnikih pogodb: pospravljanje, pripravljanje obedov, ogrevanje prostorov. Pri razlagi meanih pogodb se
vpraamo koliko pridejo v potev pravila, ki veljajo za posamezne pogodbe. Uporabljamo: NAELO ABSORPCIJE,
enotnosti poslov: e je ena sestavina oitno bistvena, druge pa manjega pomena. Ali pa uporabimo delitveno metodo.
e gre za kritev oblikovnega predpisa, se po enotni - pretenostni teoriji teje pogodba za preteno odplano in zato
zaradi kritve oblikovnega predpisa za neveljavno, pri delitveni teoriji pa je neveljaven le odplani del.
50. KREACIJSKA METODA: metoda, ki kreira pravna pravila za meano razmerje. Treba je ustvariti novo pravo za
posamezni primer.
51. FIDUCIARNI POSLI: pogodbe o zaupanju
52. FUDUCIA CUM CREDITORE CONTRACTA: fiducija namesto zastave. Ustanovljena je varina namesto zastavne
pravice. Stvar obdri fiduciant, ker jo potrebuje. Fiduciar ima varino v lastninski pravici, ki se ustanovi s posesorinim
konstitutom.
53. FIDUCIA CUM AMICO CONTRACTA: lastnika fiducia. Odsvoji stvar drugemu, ki se mora izkazati kot upravienec,
toda v resnici teh stvari trajno ne potrebuje. Primeri take fiducije so prenosi vrednostnih papirjev v inkaso (inkasso
cessio).
54. NINOST: neuinkovitost razmerja sega e od nastanka naprej (EX TUNC ARG)
55. KONVALIDACIJA: neveljavna pogodba pozneje postane veljavna za nazaj, s tem da pomanjkljivost pozneje odpade.
56. NEGOTIUM CLAUDICANS: epajoi posel. V asu od 14 do 15 let oz. za ivljenjsko vane posle do 18 let je mladoletni
omejeno poslovno sposoben. Posel lahko sklene, toda veljal bo ele, e ga zastopnik odobri. Do tedaj tak posel vee
samo drugo stranko (epajoi posel).
57. LUCIDUM INTERVALUM: svetli trenutek - ko je sposoben za razsojanje.
58. DELIKTNA SPOSOBNOST: Poslovno nesposobna stranka je lahko deliktno sposobna. Pri nas je storilec odkodninsko
odgovoren e s sedmim letom, e je bil tedaj sposoben za razsojanje. Taka oseba ni zmona za sklepanje pogodbe, je pa
deliktno odgovorna, e npr. trdi zvijano, da je zmona sklepati pogodbe.
59. IGNORANTIA IURIS NOCET: pravna zmota koduje. Za pravno zmoto gre, kadar stranka za kaken predpis ne ve.
60. ERROR IN PERSONA: zmota v osebi. Lahko gre za zmoto v fizini identiteti, civilni identiteti ali pa v bistvenih
lastnostih osebe.
61. ERROR IN NEGOTIO: zmota v pravnem poslu. Npr. e kdo proda stvar, druga stranka pa jo vzame, ker misli, da je
izroena na posodo. Izroitelj misli na kupno prevzemnik pa na posodbeno pogodbo.
62. DISENZ: nesoglasje.
63. ANIMUS OBLIGANDI: volja se zavezati, volja skleniti pravni posel.
64. RESERVATIO MENTALIS: miselni pridrek, mentalna rezervacija: kadar stranki nekaj izjavi, ta izjava je resnina,
zamoli pa, da si zamilja kot posledico te izjave nekaj posebnega. Taka mentalna rezervacija na izjavljeno voljno ne
vpliva. Upoteva se, kot da pridrka ni bilo.
65. SIMULACIJA: navidezni posel. Stranki hoeta, da posel nastane le na videz, na zunaj. Smisel je prikrivanje drugega
posla. Simuliran posel je nien.
66. PACTUM DE NON LICITANDO: neudeleba na drabi; nemoralni moti.
67. PACTUM DE QUATA LITIS: udeleba zastopnika pri iztoevanem znesku. Oba dogovora sta znailna pri
nedopustnosti nagiba. Kadar ga je treba teti za nedopustnega (kot je v teh dveh dogovorih) ga je treba upotevati pri
pravnem poslu. Motiv, ki ni dopusten, je pekulacija v blagovnem prometu. Tedaj se motiv e po zakonu povzdigne v
kavzo.
68. IN PARI DELICTO POTIOR EST CONDICIO DEFENDENTI: pogoj, da stranka lahko uveljavlja civilnopravne sankcije, je,
da je ne zadene krivda.
69. NEMO AUDITUR PROPRIAM TURPITUDINEM ALLEGANS: kdor hoe nekaj nedovoljenega, se ne more sklicevati na
pravno varstvo.
70. LAESIO ENORMIS: ezmerno prikrajanje
71. FORMA AD SOLEMNITATEM: namen oblike je varstvo veljavnosti pogodbe.
72. FORMA AD PROBATIONEN: pogodba ni odvisna od oblike, ampak ima samo namen zagotoviti dokaz. Oblika kot
dokaz. Npr. potrebna je za vpis v zemljiko knjigo.
73. VENIRE CONTRA FACTUM PROPRIUM: ne more ravnati v nasprotju s prejnjim ravnanjem: v teoriji priznavajo teorijo
o realizaciji in se sklicujejo na zlorabo pravic: e bi kdo zahteval razveljavitev posla iz razloga, ker ni oblike, eprav je ob
sklenitvi posla vedel, da bi morala biti oblika spotovana.
74. KONVALIDACIJA: Zaradi tekih razmer, ki bi jih povzroilo strogo izvajanje naela ninosti, zakon sprejel naelo, da je
mogoe, da postane pogodba, ki ni bila sklenjena v pismeni obliki, pozneje veljavna s tem, da se izpolni. To je teorija o
realizaciji.
75. KONVERZIJA: tudi, e je predpisana ninost posla, ker ni izpolnjena predpostavka, se lahko zgodi, da isto dejansko
stanje pomeni kaken drug posel. (eprav se pri menici ne spotuje oblika, ostane e dovolj elementov za nakaznico).
76. OFERTA: ponudba
77. INTUITU PERSONAE: sopogodbenik je ravno doloena stranka
78. OFERENT IN OBLAT: ponudnik in prejemnik ponudbe.
79. DESTINATAR: naslovljenec ponudbe
80. AKCEPT: sprejem ponudbe
81. PUNKTACIJA: osnutek pismene pogodbe. V tokah o katerih sta se stranki dogovorili, velja kot polna pogodba.
Pravni uinek punktacije je, da so stranke dogovorjene o tistih okoliinah, o katerih sta sprejeli punktacijo.
82. KONTRAHIRNA DOLNOST: je dolnost skleniti pogodbo. Vendar stranka, ki je dolna sklepati pogodbe, e vedno
svobodno odloa. Brez njene privolitve ne pride do pogodbe. Toda e ne privoli, kri svojo zakonito obveznost in
sankcija je po navadi odkodninska odgovornost zakonito zavezane stranke. Npr. podjetje je dolno v skladu z obiaji v
blagovnem prometu na potronikovo zahtevo podati blago, ki ga ima na prodaj. Po splonih naelih so dolne
kontrahirati javne slube (za vodo, elektriko, plin, bolninice)
83. PACTUM DE CONTRAHENDO: predpogodba.
84. IN INCERTAM PERSONAM: nedoloenim osebam (npr. dati ponudbo).
85. INDOSAMENT: pomeni prenos terjatve pri vrednostnih papirjih ordrskih papirjih. Imenski se prenaajo s cesijo,
prinosniki pa s tradicijo.
86. AMORTIZACIJA: sodna razveljavitev listin. Pomeni razglasitev listine za neveljavno. Amortizirati je mogoe papirje na
ime ali po odredbi. Razlog amortizacije je unienje ali izguba listine. Odloba o razveljavitvi ima poleg kasatorinega tudi
konstitutivni uinek, ker odloba nadomesti izgubljeno listino.
87. RESTITUCIJA: vrnitev v prejnje stanje.
88. INSTITUCIJA: vzpostavitev stanja ki e ni bilo.
89. REPARACIJA: je civilna sankcija namen je dosei reintegracijo posamezne krene pravice
90. REPRESIJA: je kazenska sankcija namen je vplivati na kritelja s posegom v njegovo osebno sfero, zlasti telesno
integriteto, ali s posegom v njegovo premoenje.
91. DE LEGE FERENDA: s stalia bodoega, zamiljenega predpisa, zakona
92. DE LEGE LATA: s stalia pozitivnega, veljavnega zakona
93. ALIUD: je druga stvar.
94. NEMINEM LAEDERE: nikomur kodovati splono pravilo
95. PIETETA: obutki svojcev
96. EGO: pravna oseba odgovarja, ker njen organ nastopa kot pravna oseba (ego), ne kot zastopnik (alter ego). Voljo
pravne osebe tvorijo njeni organi.
97. DIREKTEN NAKLEP: storilec je zainteresiran, da nastopi posledica
98. EVENTUELEN NAKLEP: storilec ni zainteresiran, da nastopi posledica
99. POTENCIRAN NAKLEP: stranka povzroi kodo kodoeljno ali objestno.
100. CULPA IN ABSTRACTO: abstraktna krivda - ravnanje storilca se primerja po tretji osebi, po nekem vzoru, ki ga v
danem primeru ni, je namiljen. Ta vzor je povpreen, dober gospodar. Tako ugotovljena krivda se imenuje abstraktna
krivda
101. CULPA LATA: teka, huda malomarnost, skrajna nepazljivost, pomeni zanemarjanje tiste pazljivosti, skrbi, ki se
priakuje od vsakega loveka.
102. CULPA LEVIS: navadna krivda, zanemarjanje pazljivosti, ki se zahteva od posebno skrbnega in pazljivega loveka.
103. CULPA LEVISSIMA zelo lahka malomarnost o njej nae pravo ne govori.
104. DILIGENTIA QUAM SUIS ravnaje storilca v svojih stvareh skrbnost kot pri svojih stvareh
105. UBI EMOLUMENTUM IBI ONUS: kdor ima korist od obratovanja naj trpi kodljive posledice
106. CULPA IN ELIGENDO: (odgovornost za ravnanje drugih ljudi) skrbnost pri izbiri (osebe delavca) za opravljanje dela
107. CULPA IN CUSTODIENDO, CULPA IN VIGILANDO, CULPA IN INSPICIENDO: tisti, ki je za drugega odgovoren, pa ga ni
prav nadzoroval
108. ULPA IN INSTRUENDO: odgovornost za drugega, ker ga ni pouil, kako naj posel opravi
109. CASUS MIXTUS: odgovornost za meano nakljuje: koda nastane iz nekega drugega, od stranke neodvisnega
vzroka, ne bi pa nastala, ko ne bi bilo zakrivljenega poloaja. Zveza med dejanjem storilca in kodo kot posledico tega
dejanja je pretrgana z gledia naravne vzronosti.
110. KANALIZACIJA ZAVEZE: (v primerih nuklearnih rizikov doloena je z mednarodnimi pogodbami) odgovornost se
koncentrira kanalizira samo pri enem subjektu, pri podjetniku, operatorju nuklearne naprave.
111. EI INCUMBIT PRABITO QUI DICIT NON QUI NEGAT: okodovanec zatrjuje samo, da je koda nastala in kdo jo je
povzroil. Dokazno breme glede odgovornosti pa ima pokodovalec.
112. DAMNUM EMERGENS: navadna koda = zmanjanje premoenja.
113. LUCRUM CESANS: izgubljeni dobiek = prepreitev poveanja premoenja.
114. POZITIVNI POGODBENI INTERES: kodo, ki nastane v zvezi s posli, delijo teoretiki na pozitivni ali negativni
pogodbeni interes. e je pogodba veljavna, toda zaradi nepravilnosti v izpolnjevanju nastane koda, je takna koda
pozitivni pogodbeni interes.
115. NEGATIVNI POGODBENI INTERES: e pogodba ni veljavna, ima okodovanec nasproti tistemu, ki je za neveljavnost
odgovoren, negativni pogodbeni interes.
116. NASCITURUS PRO IAM ANTO HABETUR:
117. PRETIUM AFECTIONIS: cena posebne priljubljenosti. e je koda povzroena z namenom, se prizna odkodnina
glede na vrednost, ki jo ima stvar za okodovanca.
118. TEORIJA SINE QUA NON: - teorija o naravni vzronosti (konkurirajoa, kumulativna, alternativna) trdi, da je kot
vzrok mogoe upotevati samo tiste okoliine, brez katerih posledica ne bi mogla nastati. Uporablja se kolikor pravo ne
doloa esa drugega.
119. CAUSE GENERATRICE: to je pri teoriji o nujni (uinkoviti) kreativni vzronosti: ta teorija trdi, da je vzrok tisti, ki ima
preteen vpliv na posledico, kateri je kreativni vzrok (cause generatrice). Gre torej za vzrok, ki absorbira druge vzroke.
120. TEORIJA O ADEKVATNI VZRONOSTI: trdi, da je treba kot vzroke, za katere stranka odgovarja, obravnavati tiste
vzroke, ki niso nenormalni.
121. TEORIJA O PREDVIDLJIVOSTI: stranka naj odgovarja za blinje posledice (CAUSA PROXIMA) vedno, za oddaljeneje
posledice pa samo, e so predvidljive.
122. TEORIJA O RATIO LEGIS VZRONOSTI: trdi, da pridejo v pravu v potev samo tisti vzroki, ki so obenem kritve
pravne norme in jih pravna norma glede na svoj namen teje za vzroke. Kadar pa gre za odkodninsko obveznost iz
pogodb, je treba v prvi vrsti upotevati pogodbeno voljo strank, kavzo pogodbe. Ratio legis varnostne norme doloa, da
je povzroitelj tisti, ki je prekril varnostno normo (npr. nepravilno zavijanje avta, v nega pa se zaleti avto, ki pravilno
vozi). Prekritev norme doloa ratio legis vzronost tudi pri pogodbi. e pediter odpremi blago na drugo ladjo kot je
dogovorjeno, je odgovoren za kodo, ki nastane, ker se ladja potopi. Ratio legis vzronost je doloena z zakonom
izrecno v primerih, ko gre za pomonika in napeljevalca.
123. HIPOTETINA VZRONOST: kadar je gotovo, da bi kodnemu dogodku sledil drug dogodek, ki bi kodo povzroil
enako, kakor jo je povzroil dogodek, ki je resnino nastopi. Upoteva se pri ugotavljanju bodoe kode.
124. RESTITUCIJA: vrnitev v prejnje stanje.
125. EKVIVALENCA: denarna odkodnina
126. SATISFAKCIJA: zadoenje. Lahko je nepremoenjsko (kesanje zaradi storjenega dejanja, preklic alitve, objava
sodbe), lahko pa je povrailo v denarju
127. DYTI TO MITIGATE: upnik mora skrbeti, da se koda ne povea.
128. COMPENSATIO LUCRI CUM DAMNO: korist, ki nastane iz kodnega dogodka je treba odteti od kode.
129. REPARACIJSKI ZAHTEVKI: povrailni zahtevki zahtevki iz neopraviene obogatitve ali KVAZIKONTRAKTI.
130. NEGOTIORUM GESTIO: poslovodstvo brez naroila (GESTIO) (opravljanje tujega posla ki sodi v gospodarjevo
sfero). Stranki sta gestor: poslovodja in dominus: poslovni gospodar.
131. NEPRISTNA GESTIJA: gestor eli opraviti posel za svojega. Opravlja tuj posel z namenom, da obdri zase doseene
koristi, eprav ve, da je tuj.
132. NEGOTIORUM GESTIO NECESSARIA . nujna gestija gestija v stiski, da bi odvrnil preteo kodo.
133. NEGOTIORUM GESTIO UTILIS: koristna gestija posel mora biti opravljen v korist gospodarja. Korist je lahko
osebna. Korist je jasna e je oitna in pretena. Korist je jasna e je nedvomna.
134. UTILITER COEPTUM: dejanje je koristno v asu, ko je bilo opravljeno.
135. ALTRUIZEM: nesebinost, portvovalnost.
136. NEDOPUSTNA GESTIJA: e jo dominus prepove, ali e je ni mogoe opredeliti kot nujno ali koristno.
137. ACTIO NEGOTIORUM GESTORUM DERECTA: e ima zahtevek gospodar,
138. ACTIO NEGOTIORUM GESTORUM CONTRARIA: e ima zahtevek gestor.
139. IMPENSAE VOLUPTUARIAE: stroki za olepavo (e niso nujni in koristni gestor nima pravice do povraila)
140. IUS TOLENDI: gestor sme vzeti predmete (e nima pravice do povraila npr. strokov za olepavo), kolikor s tem ne
poslaba stanja kot je bilo preden je zael opravljati posel
141. CONDICTIO SINE CAUSA: povrailni zahtevek za plailo nedolga (splono ime) (v taknih primerih je izpolnitev
opravljena brez pravnega temelja. Stranki sta solvens: tisti ki plaa, in ACCIPIENS, tisti, ki dolg sprejme.
142. CONDICTIO OB TURPEM CAUSAM: povrailni zahtevek ni dopusten, e je neutemeljena izpolnitev obenem
nedopustno ravnanje. Velja naelo, da se izpolnitev, ki je bila opravljena za nemoralen namen, ne sme zahtevati nazaj
(tudi e povrailo ogroa socialno ibkega pravni sistem se sklicuje na naelo pravinosti)
143. CONDICTIO FURTIVA: nedobroverni prevzem izpolnitve: accipiensovo kodno dejanje: e okorienec ni v dobri
veri, ne gre za povrailni, temve za odkodninski zahtevek. Po odkodninskih pravilih mora accipiens vrniti vse, kar se je
ob primeru obogatil, ter vse, za kar se je pozneje stvar poveala, pridobila plodove in koristi. e stvari nima ve, mora
plaati njeno vrednost, tudi e je bila uniena po nakljuju.
144. PUTATIVNI DEDI: Gre za dedia, ki mu je bilo z odlobo o dedovanju priznano da je dedi, pa se pozneje izkae, da
v resnici ni upravienec. Terjatev je tedaj veljavno plaan. (dedi, ki misli, da je dedi, pa se pozneje izkae, da ni dedi, e
on plaa neopravieno dajatev iz zapuine, ima kondikcijski zahtevek).
145. VERZIJA: je okorienje ene stranke na raun druge stranke, katera je neopravieno prikrajana. Gre za povrailni
zahtevek, ko ne prideta v potev ne gestija in ne kondikcija. Gre za premik premoenja od prikrajanca k okoriencu, ki
lahko nastane zaradi naravnega dogodka ali zaradi lovekovega dejanja.
146. EX ALIENU CONTRACTU: priznan obogatitveni zahtevek, eprav je taken zahtevek krit z zahtevkom iz kontrakta
med dvema drugima osebama, e zahtevka iz kontrakta stranka ne dosee. Tedaj je tretji okorien na raun
pogodbenikove partnerja tujega kontrakta. Pogoje je, da je izvrba zoper sopogodbenika brezuspena ali da je
sopogodbenik iz kaknih drugih razlogov neplaevit (steaj). Tedaj obstoji verzijski zahtevek ex alienu contractu.
147. UNIVERZALNO NASLEDSTVO: kadar se upnikove ali dolnikove pravice prenesejo z dedovanjem.
148. SINGULARNO NASLEDSTVO: obveznost se lahko prenaa, kolikor ni namenjena samo upniku ali samo dolniku.
Najlaje se prenaa upnikova pravica s cesijo sli s prenosom vrednostnega papirja. Upravienec lahko prenaa svojo
pravico samostojno, medtem, ko dolga ne more prenesti samostojno. Da lahko kdo drug prevzame dolg, mora upnik
privoliti. Vendar pa pozna pravo izjeme: nobene privolitve ni potrebno, e stranka prenese kakno premoenje ali
podjetje. Dolgovi, ki so s tem premoenjem ali podjetjem v tesni zvezi, ker so nastali za poveanje, vzdrevanje ali
izboljevanje tega podjetja ali premoenja, preidejo na prevzemnika. V teh primerih ne gre za prevzem dolga, marve za
prevzem odgovornosti, jamstva, kajti zakon doloa, da je odsvojitelj e naprej odgovoren za dolgove v zvezi s
prenesenim premoenjem.
149. TEORIJA O SOCIALNEM KONTAKTU: pravi, da doloba pogodbe, s katero proizvajalec daje produkt v promet
kolikor iz teh dolob izhaja varstvo zoper kodljive vplive produkta, pomenijo tudi zavezo nasproti vsem doloenim
naslednikom, ki prejmejo ta produkt, seveda le e je namenjen za nadaljnje razpeevanje. S taknimi teorijami je
utemeljena producentska odgovornost.
150. DIS INTERPELAT PRO HOMINE: as opozarja namesto loveka. e stranka pri terjatvah pri katerih je as izpolnitve
doloen, ob izpolnitvenem asu ne plaa nastane zamuda.
151. SUBROGACIJA: sprememba upnika ali dolnika;
152. CESSIO LEGIS: zakonita subrogacija
153. CESSIO NECESSARIA: nujna subrogacija; kadar pravice upnika ne preidejo na planika e same po sebi s plailom,
temve je potrebno kakno dejanje katere od strank, da pravice upnika preidejo na planika, npr. mandatar je dolan
mandantu prepustiti korist, ki izvira iz poslov.
154. Razlika med zakonito in nujno cessio ter subrogacijskim (regresnim) zahtevkom, ki nastane brez cessie, je, da je pri
cesiji zahtevek novega upnika lahko omejen zaradi okoliin, ki so nastale e pri prejnjem upniku, regresne pravice, ki
niso cessio legis, pa so od prejnjega zahtevka neodvisne in tudi zastaralni roki teejo na novo.
155. NEMO CONTRA SE SUBROGASE CENSETUR: e terjatev e ni bila popolnoma plaana ima za ostanek prvotni upnik
(accipiens) prednostno pravico, tako da se lahko popolnoma poplaa iz zastave e ostanek, medtem ko za novega
solvensa utegne biti izkupiek od prodanega zastavljenega predmeta premajhen. e se torej iz zastave ne more
poplaati celotna terjatev, marve le v doloenem odstopku, mora biti prvotni upnik najprej poplaan.
156. SALDO TEORIJA: eprav ostane pogodba v veljavi, se mora korist, ki jo okodovanec prejme, vraunati.
157. MORA SOLVENDI: dolnikova zamuda. Zamuda pride v potev samo, kadar je dolan dolnik nekaj storiti. Pri
negativnih obveznostih zamude ne more biti. Dolnikova zamuda je neizpolnitev ob dospelosti. Pri poslih, pri katerih ni
doloen izpolnitveni as, je potreben e opomin, da je mogoe uveljavljati zamudne posledice.
158. IN ILLIQUIDIS NON FIT MORA: Stranka ne more zaiti v zamudo, e terjatev e ni dospela ali ni likvidna.
159. NON POSTEST IMPROBUS VIDERI QUI IGNORAT QUANTUM SOVERE DEBEAT: samo dolnik iztoljive terjatve lahko
zaide v zamudo.
160. DIFERENNA TEORIJA: kadar stranka odstopi od pogodbe in zahteva odkodnino.
161. TEORIJA IZMENJAVE: e stranka vztraja pri pogodbi, tako da je tudi sama e zavezana za nasprotno izpolnitev.
162. UGOVORI ZARADI ZAMUDE: ugovor neizpolnitve, ugovor nepravilne izpolnitve, ugovor ogroenosti in zasledovalna
pravica.
163. NON ADIMPLENDI NON EST ADIMPLENDUM: ugovori temeljijo na dejstvu, da je ena obvezno odvisna od druge
synallagma je vez me izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo. Ti ugovori ne pridejo v potev pri medsebojnih
obveznostih, ki niso odvisne, npr. pri obveznostih plaila strokov na stvari in strokov za vrnitev te stvari, kakor je to
doloeno pri shranjevanju.
164. EXCEPTIO NON ADIMPLETI CONTRACTUS: ugovor neizpolnitve.
165. EXCEPTIO NON RITE ADIMPLETI CONTRACTUS: ugovor nepravilne izpolnitve
166. UGOVOR OGROENOSTI: ima ga stranka, ki mora izpolniti vzajemno izpolnitev asovno pred drugo stranko.
Posledica ugovora je, da se izpolnitvena dolnost stranke, ki je dolna izpolniti prej, odloi, dokler druga stranka ne
izpolni ali ne da varine.
167. ZASLEDOVALNA PRAVICA: ima jo prodajalec, ki mu kupnina ni bila v celoti plaana. Zahtevati sme, da se mu blago,
ki e ni prispelo v namembni kraj, ali ga e dolnik ni sprejel, vrne.
168. MORA ACCIPIENCI: upnikova zamuda
169. MORA CREDITORIS: upnikova zamuda
170. KLAVZULA TALE QUALE: v taknem stanju kot stvari so: brez zagotavljanja tevila, mere in tee. (takno kakrno:
tale quale)
171. PRAESUMTIO IURIS ET DE IURE: (v primeru grajanja napak: prevzem brez ugovorov o kakovosti je odobritev
sprejem blaga). Gre za kakovostni prevzem blaga: praesumptio iuris et de iure.
172. LEX ARTIS: nain kako je treba ugotavljati kvaliteto doloata stranki. e tega ne storita, pridejo v potev obiaji in
pravila stroke (lex artis).
173. ACTIO REDHIBITORIA: razveljavitev pogodbe, odstop od pogodbe
174. ACTIO QUANTI MINORIS: znianje plaila (kupnine)
175. PERPETUIRANJE UGOVOROV: pravice kupca, ki je pravoasno obvestil prodajalca o napaki, ugasnejo po enem letu,
teto od dneva, ko mu je odposlal obvestilo, razen e jih zaradi prodajaleve prevare ni mogel uporabiti. Kupec, ki je
pravoasno obvestil prodajalca o napaki, pa lahko po preteku tega roka, e e ni plaal kupnine, kot ugovor zoper
prodajalev zahtevek, naj mu plaa kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu znia kupnino ali povrne kodo.
176. EVIKCIJA: je odvzem stvari
177. DAMNUM QUOAD REM: napaka sama se obravnava kot koda.
178. DAMUNUM CIRCA REM: koda, ki izvira iz napake.
179. GENUS PERIRE NON CENSETUR: e so predmet obveznosti stvari, doloene po vrsti, ne preneha obveznost niti
takrat, ko so vse takne stvari, kar jih ima dolnik, uniene zaradi okoliin, za katere on ne odgovarja. Vendar pa
preneha obveznost v primeru, ko so predmet obveznosti po vrsti doloene stvari, ki jih je treba vzeti iz neke mnoice
takih stvari, e je uniena cela ta mnoica.
180. GENUS LIMITATUM: omejeni genus omejitev stvari v kaknem prostoru genus postane species
181. CUIUS PERICULUM EIUS COMMODUM: kdor nosi nevarnost naj nosi tudi korist.
182. RES PERIT DOMINO: upnik nosi nevarnost dostikrat tudi zaradi tega, ker je lastnik stvari in ima pravico zahtevati
vrnitev te stvari.
183. PRETIUM SUCCEDIT IN LOCUM REI: nadomestek za nemogoo izpolnitev. Kadar postane izpolnitev nemogoa, ker
je predmet unien, prejme dolnik vasih nadomestilo za ta predmet. Pri dejanski nemonosti prejme npr. zavarovalno
vsoto, pri pravni nemonosti pa npr. razlastitveno odkodnino. Lahko pa izhaja iz temelja pogodbe, da se upniku plaa
nadomestno stvar nadomestni commodum. Tedaj ga mora upnik sprejeti namesto izpolnitve.
184. REBUS SIC STANTIBUS: spremenjene okoliine: Teorije o spremenjenih okoliinah: - teorija o ekvivalenci, o
pogodbenem temelju, predvidevanju, resnine volje, zaupanja, o namenu, o teki zmogljivosti.
185. PERICULUM REI: nevarnost stvari (e nihe ni za kodo odgovoren, mora kodo nositi upravienec do stvari, to
kodo imenujemo periculum rei)
186. COMMODUM ESSE DEBET CUIUS PERICULUM: Tisti, ki pridobi korist, nosi tudi bremena v zvezi s to stvarjo.
187. COMPENSATIO LUCRI CUM DAMNO: izgubljenemu dobiku je potrebno vteti koristi (poglej tono kompenzira
pri izgubi korist.)
188. SUROGAT: nadomestna izpolnitev
189. TEORIJA O SUROGATU: je nadomestna izpolnitev povrailo kode zaradi neizpolnitve. To teorijo imenujemo tudi
teorija o zamenjavi, ker se nasprotni dajatvi zamenjata, e ne v naravi, pa v surogatih.
190. CEDENT: upnik
191. CESIONAR: novi upnik
192. CEZUS: dolnik
193. MODUS ACQUIRENDI: pridobitni nain: pri nepreminini je vpis v zemljiko knjigo, pri preminini je izroitev, pri
terjatvah je cesio.
194. NOMEN VERUM: obstoj terjatve
195. NOMEN BONUM: izterljivost terjatve
196. INFORMACIJSKA TEORIJA: ni vano kdo je obvestil dolnika o novem upniku. Potrebno pa je, da cezus za vsebino
obvestila izve.
197. INKASO CESIJA: odstop v izterjavo, je primer cesije, ko terjatev ne preide iz cedentovega premoenja.
198. FIDUCIJA CUM CREDITORE CONTRACTA: terjatev je odstopljena samo v zavarovanje, kar gre za poseben odstop v
izterjavo.
199. NAELO ULTRAVIRES: (pri posebnih prevzemih dolga) pove, da prevzemnik ni odgovoren za veji znesek dolgov,
kot naa vrednost premoenja (pro viribus).
200. NAELO KONEKSNOSTI: pove, da morajo biti dolgovi v zvezi s premoenjem, ki ga prevzemnik dobi.
201. ASIGNACIJA: = nakazilo. To sta dve pooblastili, to ni pogodba. Stranka, ki nakazilo izda je asignant. Asignant
pooblasti asignata naj plaa asignatarju. Asignatarja pa pooblasti naj nakazilo sprejme.
202. FRAUS OMNIA CORRUMPIT: zlorabi pravice ni mogoe dati pravnega varstva.
203. FIDEIUSIO: porotvo
204. BENEFICIUM ORDINIS: ugovor zaporedja. (porotvo je subsidiarno, to pomeni, da more upnik zahtevati izpolnitev
od poroka ele, e jo je brez uspeha pismeno zahteval od glavnega dolnika). Pravica poroka, da zahteva od upnika naj
se dri zaporedja in najprej terja glavnega dolnika, se imenuje beneficium ordinis.
205. FIDEIUSUR ET SOLUTOR: kadar se porok zavee kot porok in planik ali kako drugae izjavi, da eli biti solidarno
zavezan, je njegova odgovornost primarna.
206. EXCEPTIONES IN REM: ugovori, ki izvirajo iz glavnega dolga, se imenujejo exceptiones in rem. Taken ugovor je
npr.: dogovorjeni odlog plaila, znianje plaila, odpust dolga.
207. DEL CREDERE: je porotvo komisionarja, ki sklene posel s tretjim na komitentov raun. Porok porokuje komitentu,
da bo tretji posel izpolnil.
208. CAUTIO IUDICATUM SOLVI: pomeni zavarovanje pravdnih strokov. To zavarovanje je dolan, e ni oprostilnega
razloga, opraviti tuji dravljan.
209. PACTUM ANTICRETICUM: lahko se dogovori raba zastavljene stvari, uivanje stvari pa je prepovedano.
210. LEX COMMISSORIA: prepovedan je dogovor, da pripade zastavljena stvar upniku, e je dolnik s plailom terjatve v
zamudi.
211. LEX COMMISSORIA pri prodajni pogodbi: poglej iz zapiskov
212. PRIOR TEMPORE PRIOR IURE: naelo prednosti - prvi po asu, prvi po pravici.
213. ACTIO PIGNERATICIA: (razen posestnih tob ima zastavoupnik tudi stvarnopravno actio pigneraticia).
214. KAVCIJA: varina
215. TANTUNDEM EIUSDEM GENERIS DEPOSITUM IREGULARE: vrniti isto koliino iste stvari.
216. RETENCIJSKA PRAVICA: pridrna pravica
217. KONEKSNOST: npr.: ponekod se zahteva za pridrno pravico, da obstoji terjatev, ki je s predmetom v kakni zvezi.
Tega pri nas ni.
218. EX DISPARI CAUSA: upnik zapadle terjatve, v igar rokah je kakna dolnikova stvar, jo ima pravico pridrati, dokler
mu ni plaana terjatev. e je postal dolnik plailno nesposoben, ima upnik pridrno pravico, eprav njegova terjatev e
ni zapadla.
219. ACCESORIUM SEQUITUR PRINCIPALE: znailnost are je njena akcesornost: Veljavnost are je odvisna od glavne
obveznosti.
220. PRESUMPTIO IURIS ET DE IURE: npr. pri pogodbeni kazni ob nepravilni izpolnitvi: upnikov molk, ko izpolnitev
sprejme, pomeni, da se je svoji pravici do pogodbene kazni odrekel.
221. RES IUDICATA: sodna odloba
222. AVANS: predujem
223. CONSTITUTUM DEBITI PROPRII: pripoznanje dolga (uinek je pretrganje zastaranja interuptio praescriptionis)
224. TRANSAKCIJA: = poravnava = pogodba s katero se negotovo ali sporno razmerje spremeni tako, da se negotovost
odpravi. Kadar gre za negotovo sporno terjatev, je v veini primerov ena ali druga stranka v zmoti. Tako bi bil posel
vsakem primeru izpodbojen zaradi te zmote. Toda treba je deliti primere zmote na primere zmote o spornih in
negotovih okoliinah, ter glede na primere o okoliinah, glede katerih spora ali negotovosti ni bilo.
225. ZMOTA O CAPUT CONTRAVERSUM: kadar se zmota nanaa na okoliine, ki so jih stranke imele za negotove ali
sporne e takrat, ko so sklepale poravnavo, gre za zmoto o okoliinah, ki so caput contraversum. v takih primerih
zmote ni mogoe uveljavljati.
226. ZMOTA O CAPUT NON CONTRAVERSUM: Gre za okoliino ki sta jo stranki imeli za nesporno. Teh okoliini se nista
nameravali izogniti, nista zaradi nje sklenili poravnave. Tedaj veljajo splona pravila o zmoti.
227. ZASTARANJE: je prenehanje pravice zahtevati obveznost, potem ko je upravienec v asu, ki ga doloa zakon, ni
uveljavljal. Z zastaranjem ne preneha obveznost, marve preneha pravica terjati izpolnitev obveznosti.
228. NE PROPRE IMMORTALI TIMORE TENEANTUR: institucijo zastaranja utemeljujejo v teoriji z interesom drube, e, s
tem se prepreijo neskonni spori, izogniti se je mogoe teavnemu dokazovanju, dolniki pa so zavarovani pred
bojaznijo, da bodo morali stopiti v pravdo, ko zahtevkov ne priakujejo ve.
229. DIS A QUO= dan, ko se je dogodek zgodil
230. ACTIO NATA: od rojstva tobe
231. ACCESSORIUM SEQUITUR PRINCIPALE: na postranske obveznosti uinkuje zastaranje tako, da zastaralni rok glavne
terjatve velja tudi za postransko, eprav zanjo rok e ne bi potekel.
232. IMPEDIMENTUM PRAESCRIPTIONIS: zadrevanje zastaranje
233. INTERUPTIO PRAESCRIPTIONIS: pretrganje zastaranja
234. CONTRA NON VALENTEM NON CIRRIT PRAESCRIPTIO: zastaranje ne tee v asu, ko upnik zaradi nepremagljivih
ovir ne more sodno zahtevati izpolnitve obveznosti.
235. DATIO IN SOLUTOM: dajatev namesto plaila, nadomestna izpolnitev, izpolnitveni surogat
236. DATIO PRO SOLVENDO: dajatev zaradi plaila
237. ANIMUS NOVANDI: NOVACIJA: prenovitev Pomeni novo zavezo, spremembo ne le v solucijskem, marve tudi v
stipulacijskem stadiju. Je pogodba s katero se stranki e obstojee obveze dogovorita, da ta obveza ugasne in nastane
namesto nje nova obveza. Pri tem ne pride v potev vsaka sprememba obveznosti, marve samo sprememba bistvenih
sestavin: nova obveznost mora imeti drug predmet ali drugaen pravni naslov (podlago).
238. PACTUM DE IN SOLUTO DANDO: e dolnik samo prevzame obveznost, da bo izpolnil nekaj drugega, kot je bilo
prvotno dogovorjeno.
239. SPOLIATUS ANTE OMNIA RESTITUATOR: tistemu, ki je stvar izgubil zaradi nedopustnih posegov drugih, je treba
priznati vrnitev v prejnje stanje brez kaknih pridrkov, tudi ne pridrkov pobotanja.
240. DEPOSITUM IRREGULARE: neprava hramba (?)
241. KOMPENZACIJA: pobotanje
242. OPE EXCEPTIONIS: pobotna izjava. (pobotanje se uveljavi s pobotno izjavo)
243. COMPENSATIO VOLUNTARIA: sporazumno pobotanje
244. PACTUM DE COMPENSANDO: dogovor o pobotanju
245. SEKVESTRACIJA: = oskrba npr. predmeti, ki jih ni mogoe vzeti v hrambo, se vzamejo v oskrbo (sekvestracijo).
246. IUS VARIANDI: monost izbire
247. CONFUSIO: zdruitev
248. RETRAKTNE PRAVICE: strogo osebne obveznosti v korist upnika.
249. PAR CONDICIO CREDITORUM: nekateri upniki so favorizirani s plailom: dolnik poplaa samo nekatere od upnikov
v celoti, eprav na koncu ne prejmejo celotne terjate. Kri torej naelo enakosti: (ar condicio creditorum).
250. INKONGRUENTO KRITJE: e je upnik prejel plailo v nenavadni obliki in na nenavaden nain.
251. KONGRUENTNO KRITJE: je skladno kritje
252. CONSILIUM FRAUDIS: okodovalne namere dolnika
253. CONSCIUS FRAUDIS: vednost tretjega, da namerava dolnik s svojim ravnanjem upnika okodovati.
254. PRESTATIO= izpolnitev obveznosti
255. CLAVZULA IRATATORIA: Upnik lahko odstopi od pogodbe, ne da bi pustil dolniku dodatni rok za izpolnitev, e iz
dolnikovega ravnanja izhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil (106. len OZ).