Figurativnite Zna Ewa Na Peperugata Vo Francuskiot I Vo Makedonskiot Jazik 1

You might also like

Download as pdf or txt
Download as pdf or txt
You are on page 1of 15

, -

(. 1-15),

, 2 - , , 2007 (2016), 636 .

FIGURATIVNITE ZNA^EWA NA PEPERUGATA


VO FRANCUSKIOT I VO MAKEDONSKIOT JAZIK
1. Peperugata go zazema ~etvrtoto mesto me|u insektite vo
francuskiot korpus od bazata po brojot na javuvawa (90 edinici so
figurativno zna~ewe ili 8,52 % od vkupno 1056 edinici), dodeka vo
makedonskiot korpus taa go zazema ~etirinaesettoto mesto (7 edinici
ili 1,72 % od vkupno 407).

Simbolikata na peperugata 1 vo razni kulturi e glavno poziti-


vna i taa proizleguva od slednite priznaci na pe-
perugata: mo} za letawe, na~in na ishrana, na~in
na `iveewe i na~in na razmno`uvawe. Peperugata
pretstavuva simbol na le`ernost i nepostoja-
nost, na voskresnata du{a i na dnevnoto i na
no}noto sonce.
Mo}ta za letawe i na~inot na ishrana vlijaele
vrz simbolikata na le`ernost i nepostojanost.
Imeno, peperugata leta od cvet na cvet za da se ishrani. Tokmu taa
le`ernost i gracioznost vo Japonija napravile od peperugata simbol
na `enata, a dve peperugi ve}e simboliziraat bra~na dvojka. Osven toa
peperugite pretstavuvaat patuva~ki duhovi i nivnoto zdogleduvawe
navestuva poseta ili smrt na blizok.
Na~inot na razmno`uvawe ja odredil simbolikata na voskresnata
du{a. Imeno, poznat e ciklusot na potpolna metamorfoza na peperu-
gite: od jajce, preku gasenica, kukla (nimfa) pa s# do imago odnosno voz-
rasna peperuga. Taka kuklata simbolizira jajce odnosno potencijal-
nost na su{testvoto dodeka peperugata koja izleguva od kuklata sim-
bolizira voskresnuvawe. Se razbira du{ata e taa koja voskresnuva
napu{taj}i go teloto na umreniot i pritoa poletuva nagore vo forma
na peperuga. Ovaa slika ja koristi i mitot za slobodnata qubov me|u
Eros i Psihe. Psihe bila pretstavena so krilja koi sugerirale deka
taa }e izgori vo svojata qubovna strast kako {to izgoruvaat peperugi-
te privle~eni od jaka svetlina.
I vo keltskata tradicija peperugata imala simbolika na du{a
koja, oslobodena od svojata telesna nametka, stanala dobro~initel i
sre}onosec.

1 Za celoto ova poglavje se koristevme so podatocite od knigite: J. Chevalier


& A. Gheerbrant: Dictionnaire des symboles, Robert Laffont, Paris, 1982, str. 222, 247, 727-729 i J.-
P. Clbert: Bestiaire fabuleux, Editions Albin Michel, Paris, 1971, str. 100, 292-295.
Nikodinovski, Zvonko - Figurativnite znaenja na peperugata vo francuskiot i
vo makedonskiot jazik (str. 1-15), od knigata Figurativnite znaenja na insektite
vo francuskiot i vo makedonskiot jazik, 2 - ri Avgust S, tip, 2007 (2016), 636 p.
2 Zvonko Nikodinovski

Kaj Actekite, peperugata pretstavuva simbol na du{ata ili na


`ivotnioot zdiv koj se osloboduva od ustata na onoj {to umira. Sli-
kata na peperuga me|u cvetovi pretstavuva du{a na voin koj padnal na
bojno pole. Umrenite voini go pridru`uvaat sonceto vo prvata polo-
vina od negovata vidliva obikolka s# do pladne; podocna tie sleguvaat
na zemja kako kolibri ili peperugi. Peperugata se nao|a i na amaj-
lijata nare~ena sileksova peperuga {to na gradi ja nosi bogot na ogi-
not (poznato e deka so triewe na sileksot se dobiva ogin), a sonceto
bilo pretstaveno vo Hramot na Voinite vo oblik na peperuga. Pokraj
dnevnata son~eva svetlina postoi i no}na son~eva svetlina, pa peperu-
gata pretstavuva i simbol na no}noto sonce koe svojata obikolka ja
izveduva vo podzemnite svetovi. Ovaa simbolika na peperugata proiz-
leguva od na~inot na `iveewe na no}nite peperugi koi se povrzuvaat
so poimite na `rtvuvawe, smrt i voskresnuvawe.
I kaj nekoi turkiski narodi od Centralna Azija se sre}ava veru-
vaweto deka mrtvite mo`at da voskresnat vo forma na no}na peperuga.
Da spomeneme deka no}nata peperuga "mrtove~ka glava" ja simbo-
lizira du{ata na ~ovek koj umrel tragi~no. Ottamu i ulogata na
ovaa peperuga vo crnata magija i vo ko{marite.
Interesni se veruvawata na afri~kite narodi Balubi i Lului
koi `iveat vo Zair. Spored tie veruvawa, ~ovekot go sledi od ra|aweto
pa s# do smrtta ciklusot na peperugata: vo svoeto detstvo toj pret-
stavuva mala gasenica, vo zrelite godini stanuva golema gase-
nica dodeka vo starosta stanuva kokona (nimfa kaj drugite insek-
ti). Negoviot grob pretstavuva ko`urec od koj letnuva negovata du{a
vo forma na peperuga. Povtornoto nesewe jajca na peperugata pretsta-
vuva ovoplotuvawe.
Gasenicata vo francuskata kultura se smeta kako negativna:
simbol na grdost, na polzewe i na poriv kon ne~ove~nost. Me|utoa
vo Upani{adite gasenicata se smeta kako simbol na transmigracija-
ta, so ogled na toa deka taa lesno preminuva od drvo na drvo i se
preobrazuva od larva do kokona i do peperuga.
Kokonata pretstavuva simbol na metamorfozi. Od edna strana
kako za{titna obvivka na larvata, od druga strana kako preodna faza
me|u dve etapi na razvojot, kako vremetraewe na sozrevaweto. Taa im-
plicira otka`uvawe od eden vid minato i prifa}awe na nova sostojba,
koe pretstavuva uslov za ostvaruvaweto. Kokonata e nejaka i tainstve-
na, kako mlade` koja vetuva no ~ij rezultat s# u{te ne go znaeme, taa e
simbol na nepredvidlivata idnina.
Figurativnite zna~ewa na peperugata vo fr. vo mak. jazik 3

A. Peperugata vo francuskiot jazik


a. Semiolo{ki priznaci
2. Od vkupniot broj primeri so peperuga vo francuskiot korpus
od bazata (90), priznakot FIZI^KI OSOBINI e zastapen vo 19
edinici i so 21,11 % go deli vtoroto mesto. Ovoj priznak e zastapen
so slednite osobini: izgled, gradba, golemina, te`ina, brojnost na vi-
dovi i boja.
Fizi~kata osobina izgled e zastapena vo 6 edinici od bazata. Pe-
perugata e poznata po golemata raznovidnost i po ubavinata na svoite
krilja. Taa golema raznovidnost i raznobojnost $ donela na peperugata
reputacija na ubavo su{testvo. Od druga strana se javuva gasenicata
kako kontrapunkt na peperugata. Gasenicata e simbol na grdosta. Toa
sospo- stavuvawe na edno isto su{testvo vo dva razli~ni periodi od
svojot razvoj na{lo izraz i vo razni figurativni edinici: (1) &
chenille, chenillon = arg. femme laide, enfant laid et chtif (Rolland, t. 13,
198), (2) & tre laid comme une chenille tre d'une laideur repoussante
(Bescherelle), (3) & Chez l'homme, c'est le papillon qui devient un ver (Dictio-
nnaire des citations: Montherlant), (4) & Le plus beau papillon n'est qu'une
chenille habille (Dournon), (5) & Ce sont souvent les plus laides chenilles qui
produisent les plus beaux papillons (Rolland, t. 13, 198), (6) & - Qu'est-ce qu'un
fat sans fatuit? Otez les ailes un papillon, c'est une chenille (Maloux:
Chamfort), (7) & brasse papillon = nage sur le ventre, pratique par des
mouvements simultans des bras et des jambes, que l'on carte en faisant
des demi-cercles ou en jetant les bras en avant (Lexis).
Izgledot se javuva kako semiolo{ka figura i vo slednite fraze-
mi: (8) & papillons d'amour = ventre, bourrelets de la taille (Argot du
corps), (9) & chenille = penis peu actif (Dictionnaire rotique), (10) & ch-
tif comme une chenille (Sagesses du corps, 3291: Anjou), (11) & Il a toujours
les chenilles au nez = il a toujours la morve au nez (Rolland, t. 13, 192:
Ardennais).
Fizi~kata osobina gradba e zastapena vo 5 edinici od bazata.
Eden del od tie edinici se odnesuvaat na konstitucijata na vozrasnite
peperugi: (12) & Le bohneur est comme l'aile d'un papillon qui s'envole en
poussire ds qu'on la touche (Delacour: J. Sigaux), (13) & Vous ne toucherez
point un papillon sans faire tomber la poudre qui colore ses ailes; vous n'analyse-
rez point l'amour sans en faire vanouir le charme (Karl: Pirmez).
4 Zvonko Nikodinovski

Ostanatite edinici se koristat so sliki koi se odnesuvaat na


gradbata na peperugata vo raznite periodi od nejziniot razvoen ciklus:
(14) & s'enfermer dans son cocon = vivre l'cart (Lexis), (15) & sortir de
sa chrysalide = sortir de l'obscurit, prendre son essor (Lexis).
Osobinata golemina se koristi vo edna frazema so onomasti~ka
leksema: (16) & papillon du Sngal = membre viril (Caradec).
Osobinata te`ina se javuva vo edna sporedbena frazema vo koja
peperugata se javuva kako simbol na lesno su{testvo: (17) & lger
comme un papillon (Lexis).
Osobinata brojnost na vidovi ja sre}avame isto taka vo edna edi-
nica - aforizam: (18) & Il y a autant de menteurs que d'espces de papillons.
Il y a l'homme qui ment parce qu'il est bien lev: celui-l, c'est l'homme du
monde. Il y a l'homme qui ment pour amuser les autres: celui-l, c'est un pote.
Il y a l'homme qui ment par devoir: celui-l, c'est un saint. Il y a l'hommme qui
ment par intrt, par gosme ou par lchet: celui-l, c'est un mufle. Il y a
l'homme qui ment pour le plaisir: celui-l, c'est un menteur. Enfin, il y a l'homme
qui ment aux femmes: celui-l ne ment pas. (Lacroix: F. de Croisset).
I fizi~kata osobina boja e zastapena vo edna frazema: (19) & voir
(avoir) des papillons noirs = avoir des ides sombres, mlancoliques (Lexis).
3. Priznakot ODNESUVAWE e zastapen vo 52 edinici od ba-
zata i so 57,78 % se nao|a na prvo mesto me|u tri grupi priznaci. Ovoj
priznak e zastapen so slednite osobini: letawe, ishrana, privleku-
vawe od svetlinata i odnesuvawe spored vremeto i drugi pojavi.
Osobinata na odnesuvawe letawe $ pridala na peperugata simbo-
lika na nepostojan, vetropirest duh: (20) & papillon = esprit lger,
volage (Petit Robert), (21) & papillon = affaire qui ne finit pas (Rolland,
t. 3, 196: XVII s.), (22) & papillonner = fam. 1. aller d' un objet l'autre,
d'une persone l'autre sans s'arrter (Lexis) 2. avoir devant les yeux
comme des papillons qui volent (Rolland, t. 3, 194: Centre).
Osven toa, osobinata "letawe" ja sre}avame i vo slednite fra-
zemi: (23) & papillons d'auberge = coups de poing, parce qu'ils volent tort
et travers comme les papillons (Rolland, t. 3, 196: XVII s.), (24) & papil-
loter = (sujet nom dsignant les yeux, les paupires) tre anim d'un
mouvement continuel, involontaire, qui empche de voir distinctement
(Lexis), (25) & alerte, allgre, gai comme un papillon (Rolland, t. 3, 194), (26)
Figurativnite zna~ewa na peperugata vo fr. vo mak. jazik 5

& sot comme un papillon (Rey-Chantreau), (27) & faire voler le papillon = se
moucher sans mouchoir (Rolland, t. 3, 197: Wallonie). Podvi`nosta i
razigranosta bile klu~ni i vo oformuvaweto na imenkata papillon vo
patronim. Vrz toj patronim e dobiena i frazemata: (28) & Minute, papil-
lon! = un instant, patience (Lexis). 2
Letaweto na peperugite bilo inspiracija i za nazivot na edna
igra: (29) & cache cache papillon = un jeu dans lequel un enfant cherche
un objet cach dessein, ses camarades lui disant: Cherche, cherche,
papillon, tu es bien loin de ta maison! Si le chercheur s'approche du but on
l'en avertit par: Tu brles!, s'il s'en loigne par: Tu gles! On lui offre la
cl des champs moyennant un gage si l'esprance l'abandonne. (Rolland,
t. 3, 316) kako i za nekolku misli: (30) & Les papillons ne sont que des fleurs
envoles un jour de fte, o la nature tait en veine d'invention et de fcondit
(Delacour: G. Sand), (31) & La plus jolie dfinition du papillon: un papillon est
un oiseau-fleur... (Babystoires, 81), (32) & Un papillon est l'image du bonheur.
Si vous ne pensez qu' l'attraper, il vous chappe. En revanche, si vous vous asse-
yez pour l'attendre patiemment, il vient vite se poser sur votre nez (L'humour
des animaux, 148: Louise de Vilmorin).
Osobinata na odnesuvawe ishrana e zastapena vo nekolku edinici
vo koi se javuvaat gasenicata i peperugata. Gasenicata e pretstavena vo
negativno svetlo so ogled na toa deka golem broj na gasenici se hranat
so lisjata ili korewata na razni rastenija {to gi odgleduva ~ovekot.
Gasenicata zna~i se javuva so simbolika na {tetnik, lo{o su{te-
stvo: (33) & chenille = un qui ronge le peuple (Oudin), (34) & Il faut que
la chenille vive du chou et le prtre de l'autel (Rolland, t. 3, 319), (35) & m-
chante chenille = personne maligne qui fait du mal pour le plaisir. On disait
de plusieurs laquais derrire un carosse que c'tait un vilain trochet de che-
nilles (Gai Parler), (36) & c'est une chenille dont on ne saurait se dbarasser =
on dit d'un importun (Bescherelle), (37) & Il n'y a pas de printemps sans
chenille = il n'y a pas de plaisir qui ne soit accompagn de dsagrments
(Rolland, t. 13, 198),

2 Inaku, ovoj izraz nastanal vo godinite 1936-1939, vo Le Caf du Cadran vo koe


doa|ale novinarite na satiri~niot vesnik Le Canard enchan. Vo taa kafeana slu`el
nekoj kelner koj se vikal Papillon i koj na sekoe povikuvawe od strana na gostite
odgovaral so zborovite: "Minute, j'arrive" (sp. ja knigata na Pierre Germa: Minute, Papillon !
Dictionnaire des expressions toutes faites, des formules consacres et de leurs crateurs, Herm,
Paris, 1986, str. 104)
6 Zvonko Nikodinovski

(38) & Un dneur demande trs fort au matre d'htel:


- Pardon, mon ami, la salade que vous venez de nous apporter est
bien pour deux personnes?
- En effet, monsieur.
- Alors, expliquez-moi pourquoi il n'y a dedans qu'une seule che-
nille? (L'humour des gourmands, 122)
Peperugata, od druga strana, se javuva vo nekolku edinici preku
svojata osobina ishrana so polenov prav:
(39) & Pour connatre la rose, quelqu'un emploie la gomtrie et un autre
emploie le papillon (Dictionnnaire des citations: Claudel),
(40) & - Un papillon se pose sur un annuaire tlphonique et d'une
patte lgre, tourne les pages. Un autre papillon vient prs de lui et
demande:
- Qu'est-ce que tu fais?
- Je cherche l'adresse d'une fleur. (Festival du rire, 21),
(41) & - Dis, maman, questionne une petite fille, les papillons, ils
mangent des fleurs?
- Oui, ma chrie.
- Ah! je comprends mieux, maintenant, pourquoi ils sont en cou-
leurs. (L'humour des animaux, 124),
(42) & La matresse annonce:
- Nous allons entamer, aujourd'hui, le premier cours d'ducation
sexuelle, en commenant par les papillons et les abeilles.
Un grand lve claque les doigts:
- Madame, est-ce que, pendant ce temps-l, ceux qui ont dj
couch avec une fille peuvent aller jouer au foot dans la cour?
(L'humour des animaux, 140).
Osobinata na odnesuvawe privlekuvawe od svetlinata e zasta-
pena vo edna frazema: (43) & se brler la chandelle = se laisser abuser
par des apparences trompeuses (Trsor).
Figurativnite zna~ewa na peperugata vo fr. vo mak. jazik 7

Osobinata odnesuvawe na peperugata spored vremeto i drugi


pojavi e dosta zastapena vo francuskite edinici (11 edinici od bazata).
Najprvin }e gi navedeme pretska`uvawata. Tie mo`at da bidat
pozitivni:
(44) & Papillon blanc, bonne femme quitte tes gants; papillon jaune, bonne
femme quitte tes chausses; papillon gris, bonne femme quitte tes habits (Sage-
sses du corps, 2314: Normandie), (45) & Le papillon blanc annonce le
printemps (Dournon), (46) & Les papillons font partir l'hiver (Rolland, t. 3,
315), (47) & Le flambe sortira midi, si la temprature est alors suprieure celle
qui rgnait le matin. Il faut donc que le ciel soit peu nuageux (Dictons des
btes), (48) & La pluie de la Fte-Dieu chasse les chenilles des potagers
(Dictionnaire des superstitions), (49) & Froid d'octobre tue les chenilles
(Dictons des btes), (50) & Entre les deux sacres - les chenilles cessent leurs
ravages (Rolland, t. 3, 319), (51) & Quand la pression athmosphrique est sur le
point de tomber, la chenille ne sort pas de son nid. De plus, elle ne reste jamais
sur une branche o elle risque d'tre surprise par les intempries (Dictons des
btes),
ili pak negativni:
(52) & Les papillons voltigent prs des fentres lorsque le mauvais temps
arrive (Dictons des btes), (53) & Le papillon blanc annonce un hiver rigoureux
si sa chenille prsente sur le dos une large raie noire (Dictons des btes), (54)
& L'hiver sera clment si les nids des chenilles sont lches et clairs, rigoureux s'ils
sont serrs et pais (Dictons des btes), (55) & A Sainte-Petronille (31.05) il
n'y a pas de haie sans chenille (Dictons des btes), (56) & Saint-Galbert
phalnes en l'air (Dictons des btes), (57) & Quand, au printemps on voit par
de chaudes journes, voltiger les papillons jaunes, on dit avec raison qu'on aura
encore du froid (Rolland, t. 13, 203).
Vo grupata na predviduva~ki paremii ima i edinici kaj koi odne-
suvaweto na peperugite ili na lu|eto kon peperugite pretstavuva
predznak za pozitivni nastani:
za qubov i `enidba:
(58) & On dit au papillon jaune: papillon amoureux, ouvre-moi tes ailes,
apporte-moi l'amour que j'attends (Rolland, t. 13, 207), (59) & Prendre le pre-
mier papillon qu'on voit au printemps prsage qu'on se mariera dans l'anne (Ro-
lland, t. 13, 202: Normandie),
8 Zvonko Nikodinovski

za vesti i gosti:
(60) & La rencontre de la bonne nouvelle prsage qu'on va recevoir des
nouvelles, des lettres (Rolland, t. 13, 207), (61) & Celui qui voit passer un
papillon rose sera heureux toute sa vie. Lorsqu'un papillon entre dans une maison,
il annonce la venue prochaine d'une nouvelle importante que l'on attend (Dicti-
onnaire des superstitions), (62) & Un papillon qui voltige le soir autour de la
chandelle annonce une visite pour le lendemain ... ou bien c'est l'me d'un mort
qui vient faire visite (Rolland, t. 13, 203),
za le~ewe od bolesti:
(63) & Prendre le premier papillon qu'on voit au printemps prsage qu'on
sera garanti de la morsure des serpents (Rolland, t. 13, 202: Poitou, Orlanais),
(64) & Ceux qui s'oindront le corps de chenilles de jardins avec huile d'olive, sont
prservez des morsures des bestes venimeuses (Rolland, t. 13, 200), (65) & Les
chenilles brles et mises dans les narines arrtent le sang du nez (Rolland, t. 13,
200),
za dobivka i sre}a:
(66) & Si le premier papillon que vous voyez en t est jaune, c'est un
prsage que vous aurez de l'argent jaune, c.--d. de l'or dans votre poche dans
l'anne; s'il est blanc, vous aurez de l'argent blanc (Rolland, t. 13, 203: Vosges),
(67) & La personne qui peut saisir le premier papillon qu'elle aperoit au
printemps, trouvera des couteaux dans l'anne (Rolland, t. 3, 316), (68) &
Prendre le premier papillon qu'on voit au printemps prsage qu'on trouvera un
essaim d'abeilles dans l'anne (Rolland, t. 13, 202: Poitou, Normandie, Lorr-
aine), (69) & Quand on part en voyage si on voit un papillon blanc c'est un bon
prsage, mauvais si c'est un papillon fonc (Rolland, t. 13, 203), (70) & Tuer
une nouvelle, le soir, c'est tuer son espoir; En tuer un le matin, c' est tuer son
chagrin (Rolland, t. 13, 208), (71) & Un papillon qui vole le soir auprs de la
lumire est un ange chapp du ciel, on ne doit pas lui faire de mal (Rolland, t.
13, 203).
4. Priznakot ODNESUVAWE ME\U PEPERUGATA I ^OVE-
KOT e zastapen vo 19 edinici od bazata i so 21,11 % go deli vtoroto
mesto. Ovoj priznak e pretstaven samo so odnosot me|u lu|eto i pepe-
rugata i toa so slednite osobini: lovewe, trebewe i ishrana.
Peperugite se mnogu ubavi insekti, posebno poradi bojata i for-
mata na nivnite krilja. Peperugite se tolku ubavi {to ponekoga{
Figurativnite zna~ewa na peperugata vo fr. vo mak. jazik 9

lu|eto se zanesuvaat i tr~aat po niv za da gi ulovat. Loveweto peperugi


simbolizira bezdelni~ewe, vetropiresto odnesuvawe: (72) & courir
aprs les papillons = s'amuser des riens (Lexis), (73) & C'est un homme
qui vole le papillon = on dit d'un esprit lger qui ne s'amuse qu' des choses
frivoles (Lagane),
(74) & - Papa, papa, viens voir ce que j'ai attrap. Un papillon!
- Comment as-tu fait?
- Avec la main. Il ne m'a pas vu, il tait juste assis sur une fleur.
(Babystoires, 81).
@elbata da se ulovat peperugi mo`e da bide i od ~isto profesio-
nalna priroda:
(75) & - Je t'en prie No, dit l'pouse du patriarche, ne sois pas ttu.
Les gouttes commencent tomber de plus en plus dru. Alors que
tous les animaux sont dj dans l'Arche, tu ne vas pas risquer de nous
faire tous noyer par le Dluge, sous prtexte de courir, avec ton filet
la main, pour attraper un dernier couple de papillons. (L'humour
des animaux, 122),
(76) & Un homme va s'inscrire l'A.N.P.E. de son quar- tier. Il doit
remplir certaines formalits pour pouvoir toucher les allocations de
chmage.
- Quel est votre mtier? lui demande l'employe.
- Chasseur.
- Chasseur d'htel?
- Non. Chasseur de papillons exotiques.
- Mais il n'y a pas de papillons exotiques dans nos rgions!
- C'est bien pour a que je suis au chmage! (Dictionnaire du rire,
30).
Naj~esto lovcite lovat peperugi za da gi prepariraat:
(77) & Il faut toujours tre trs prcis quand on demande quelque
chose. Un cur de campagne est en prires au chevet de sa vieille
mre qui vient de mourir. En pleurant, il implore le Bon Dieu:
10 Zvonko Nikodinovski

- Mon Dieu, toute ma vie je vous ai servi et je ne vous ai jamais


rien demand en change. Mais aujourd'hui, je vous supplie de faire
quelque chose pour moi: faites que la vie renaisse dans cette pice...
Aussitt dit, aussitt fait: les papillons clous au mur s'envolent
par la fentre; le perroquet empaill se met parler et le tapis, fait
d'une peau d'ours, se met rugir et dvore tout le monde. (Dictionn-
aire du rire, 260).
Ponekoga{ peperugite se lovat i za ishrana: (78) & manger des
coquecigrus et des papillons rtis = faire maigre chre. - Le coquecigru est la
petite graine du pin, saveur amre, chez les paysans angevains (Gai
Parler).
So ogled na toa deka najgolem problem za lu|eto se gasenicite koi
gi uni{tuvaat rastenijata, odnosot na ~ovekot kon niv e sekako negati-
ven i toj se sostoi vo istrebuvawe na gasenicite: (79) & cheniller un
texte = fam. le corriger, en faire disparatre toutes les imperfections
(Lexis), (80) & O vas-tu? - Je vais cheniller mes noyers = on rpond par
cette phrase un curieux qui demande o on va, parce que le noyer ne
porte jamais de chenilles (Rolland, t. 3, 319).
Inaku, pokraj prirodnite na~ini na istrebuvawe na gasenicite
{to gi navedovme pogore (sp. gi edinicite pod broevite: 48, 49 i 50),
narodot isprobal mnogu metodi za uni{tuvawe na toa golemo zlo za
zemjodelstvoto:
(81) & Celui qui veut liminer une fois pour toutes les chenilles de son
jardin, en fait trois fois le tour avant le lever du jour, tout en disant: "Chenilles et
chenillots, suivez-moi, je m'en vais!"(Diction- naire des superstitions), (82) &
Des coquilles d'oeufs suspendues des btons fichs en terre prservent les choux
des chenilles (Rolland, t. 13, 200),
(83) & Pour empcher les fourmis, les chenilles, etc. de gter les lgumes
du jardin, il faut certains jours de l'anne toucher les herbes et les lgumes avec
un balai (Rolland, t. 13, 201: XVII s.), (84) & Pour empcher les fourmis, les
chenilles, etc. de gter les lgumes du jardin, on transperce deux chenilles en croix
et on les fixe un bton et on rpte la mme opration aux quatre coins du jardin
(Rolland, t. 13, 201: Wallonie), (85) & Pour empcher les fourmis, les chenilles,
etc. de gter les lgumes du jardin, on attache une chenille un fil et on la trane
derrire soi dans le jardin (Rolland, t. 13, 201: Luxembourg), (86) & Pour
empcher les fourmis, les chenilles, etc. de gter les lgumes du jardin, il faut que
Figurativnite zna~ewa na peperugata vo fr. vo mak. jazik 11

la femme pisse aux quatre coins du jardin (Rolland, t. 13, 201: Yonne), (87) &
Pour empcher les fourmis, les chenilles, etc. de gter les lgumes du jardin, il
faut lire l'vangile de Saint-Jean trois coins du jardin, elles s'en iront par le qua-
trime (Rolland, t. 13, 201: Wallonie),
(88) & Pour se dbarasser des chenilles il faut se rendre un carrefour, y
dposer 9, 11 ou 13 de ces animaux, les dposer terre et leur faire prendre une
direction oppose celle de la maison (Rolland, t. 13, 201: Wallonie), (89) &
On chasse les chenilles du jardin en les envoyant la foire. Pour faire cette opra-
tion, on choisit un jour de foire dans une localit voisine. - Le matin, avant le
lever du soleil, on prend dans sa main droite une baguette de coudrier que l'on a
pralablement plonge dans l'eau, puis de la main gauche on saisit trois chenilles
que l'on porte hors du jardin dans la direction du pays o se tient la foire. Les
insectes disparaissent comme par enchantement (Rolland, t. 3, 320: Loiret), (90)
& Pour faire crever les chenilles dans un champ de choux, il suffit une femme
ayant ses poques de le traverser en plusieurs sens (Rolland, t. 13, 202).
b. Semanti~ki priznaci
5. Figurativnite edinici od francuskiot korpus vo ~ij sostav
se nao|aat leksemi od leksi~ko-semanti~koto pole "PEPERUGA" gi
imaat slednite semanti~ki priznaci (vkupno 90 edinici):
- grupata priznaci "FIZI^KI OSOBINI" e pretstavena preku
5 osobini: osobinata "IZGLED" simbolizira dve sprotistaveni ne{-
ta: ubavina i grdost. Tokmu taa sprotistavenost vo pazuvite na edno
isto su{testvo no vo razli~ni periodi od svojot razvoj na{lo potvrda
i vo samata struktura na edinicite. Imeno, vo nekolku edinici gi sre-
}avame zaedno i gasenicata i peperugata kako dve strani na edno isto
su{testvo. Inaku simbolikata na ubavina/grdost e pretstavena vo 6
edinici pod broevite: 1, 2, 3, 4, 5 i 6. Pokraj ova izgledot se javuva i
kako semiolo{ka figura za forma na odredeni delovi od ~ove~-
koto telo (vkupno 5 edinici pod broevite: 7, 8, 9, 10 i 11). Osobinata
"GRADBA" simbolizira, od edna strana, ne`nost i neotpornost
(vkupno 2 edinici pod broevite 12 i 13) i, od druga strana, na~in na
`iveewe: povle~en `ivot (14) ili naprotiv potpolno ostvaru-
vawe (15). Osobinata "GOLEMINA" ima seksolo{ko zna~ewe na
del od ~ove~koto telo (16) kako i zna~ewe na skudna ishrana (78),
dodeka osobinata "TE@INA" simbolizira lesno su{testvo (17).
Osobinata "BROJNOST" (na vidovi) simbolizira mno{tvo (18). I na
krajot osobinata "BOJA" (crna) simbolizira ta`ni misli (19). Zna~i
12 Zvonko Nikodinovski

vkupno 20 edinici se so simbolika koja poteknuva od grupata priznaci


"FIZI^KI OSOBINI".
- grupata priznaci "ODNESUVAWE" e pretstavena preku 4 oso-
bini: osobinata "LETAWE" simbolizira najprvin nepostojan, vetro-
pirest i qubopiten duh (vkupno 9 edinici pod broevite: 20, 23, 27,
72, 73, 74, 75, 76 i 77), a potoa razdvi`enost i ne{to {to leta (vku-
pno 10 edinici pod broevite: 21, 22, 24, 25, 26, 28, 29, 30, 31 i 32). Osobi-
nata "PRIVLEKUVAWE OD SVETLINATA" simbolizira `elba za
ostvaruvawe na isku{enie koja doveduva do stradawe (edinicata
pod broj 43). Osobinata "ISHRANA" simbolizira najprvin {tetnik,
lo{o su{testvo (vkupno 21 edinica pod broevite: 33, 34, 35, 36, 37, 38,
48, 49, 50, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89 i 90) kako i pomo{nik
pri oploduvawe na cve}iwata (vkupno 4 edinici pod broevite: 39,
40, 41 i 42). Osobinata "ODNESUVAWE SPORED VREMETO I
DRUGI POJAVI" direktno ne simbolizira ni{to no nejzinata prisu-
tnost upatuva na slednite pojavi: atmosferski promeni (vkupno 11
edinici pod broevite: 44, 45, 46, 47, 51, 52, 53, 54, 55, 56, i 57), predznak
za qubov i `enidba (vkupno 2 edinici pod broevite: 58 i 59), pred-
znak za vesti i gosti (vkupno 3 edinici pod broevite: 60, 61 i 62),
predznak i lek protiv bolesti (vkupno 3 edinici pod broevite: 63,
64 i 65), predznak za dobivka i sre}a (vkupno 6 edinici pod broevite:
66, 67, 68, 69, 70 i 71). Zna~i vkupno 70 edinici se so simbolika koja
poteknuva od grupata osobini "ODNESUVAWE".
Sumiraj}i gi semanti~kite priznaci na peperugata vo francu-
skiot korpus, mo`eme da go dademe sledniot opis na leksi~kata katego-
rija Figurativni zna~ewa na peperugata vo francuskiot jazik:
Peperugata vo francuskite figurativni edinici vleguva isklu-
~ivo so edna od slednite zna~enski kategorii: kako predmetna stvar-
nost (skudna ishrana, ne`nost i neotpornost), kako ~ove~ko telo
(ubavina/grdost, debelina, golemina, te`ina), kako ~ove~ko odne-
suvawe (nepostojan, vetropirest i qubopiten duh, povle~en `i-
vot, potpolno ostvaruvawe, razdvi`enost, pregolema `elba, ta-
`ni misli, {tetnik, lo{o su{testvo) i kako predznak za (atmo-
sferski promeni, qubov i `enidba, vesti i gosti, lek protiv
bolesti i dobivka i sre}a).
6. Kaj francuskite figurativni edinici so peperuga ja imame
slednata sostojba vo rasporedot na referentnata vrednost:
- najgolem broj edinici se so negativna referentna vrednost (vku-
pno 50 ili 55,55 %). Negativnite priznaci i po broj se najve}e, 10 + 1
Figurativnite zna~ewa na peperugata vo fr. vo mak. jazik 13

(predznak): skudna ishrana, ne`nost i neotpornost, grdost, debe-


lina, te`ina, nepostojan, vetropirest i qubopiten duh, povle-
~en `ivot, pregolema `elba, ta`ni misli, {tetnik, lo{o su{-
testvo i predznak za lo{o vreme.
- na vtoro mesto se edinicite so pozitivna referentna vrednost
(vkupno 31 ili 34,44 %). Pozitivnite priznaci na broj se 4 + 5 (pred-
znaci): ubavina, golemina, razdvi`enost, potpolno ostvaruvawe
i predznak za ubavo vreme, qubov i `enidba, vesti i gosti, lek
protiv bolesti i dobivka i sre}a.
- na treto mesto se edinicite so neodredena vrednost (vkupno 5
ili 5,55 %). Neodredeni se samo dva semiolo{ki priznaci: "IZGLED"
i "LETAWE".
- na ~etvrto mesto se edinicite so dvojna vrednost (i pozitivna i
negativna istovremeno): vkupno 4 ili 4,44 %.
Za referentnata vrednost na peperugata vo francuskite figura-
tivni edinici mo`eme da zaklu~ime deka preovladuva negativniot
stroe` vo sporedba so pozitivniot.
7. Francuskite figurativni edinici so peperuga se zasnovani
vrz 6 razni stilski figuri, kako razli~ni vidovi na figurativno zna-
~ewe. Nivnata zastapenost e slednata: od vkupno 90 edinici prva po
brojnost e analogijata so 38 edinici (42,22 %), na vtoro mesto e meta-
forata so 35 edinici (38,89 %), na treto mesto se nao|aat kompara-
cijata i edinicite so konkretno zna~ewe so po 7 edinici (7,78 %), na
petto mesto se nao|a metonimijata so 2 edinici (2,22 %) i na {esto
mesto e personifikacijata so 1 (1,11%).

B. Peperugata vo makedonskiot jazik


a. Semiolo{ki priznaci
8. Od vkupniot broj primeri so peperuga vo makedonskiot kor-
pus od bazata (7) priznakot FIZI^KI OSOBINI e zastapen vo 5 edi-
nici i toa preku 3 osobini: te`ina, vid peperuga i gradba.
Osobinata te`ina (pokraj osobinata na odnesuvawe letawe) ja
sre}avame vo edna edinica: (1) - Edno ne{to letat, visoko letat, koga }e
padnit kako na pambuk = gatanka za peperuga (Penu{liski: Poslo-
vici).
14 Zvonko Nikodinovski

I osobinata vid peperuga e zastapena vo edna edinica: (2) - Sve-


tli peperugi docno nave~er izlat, rano sabajle si odat = gatanka za
yvezdi (Penu{liski: Male{, 474).
Fizi~kata osobina gradba e zastapena vo 3 edinici vo koi se ko-
ristat sliki koi se odnesuvaat na gradbata na peperugata vo raznite
periodi od nejziniot razvoj:
(3) - zako`ur~eni (naviki) = vkorenet, postojan (primer: A s#
poradi toa {to vo novite urbani prostori vleguvame so stariot menta-
litet i so zako`ur~eni naviki - V. Andonovski), (4) - kokona = iron.
Nakontena gospo|a (RMJ), (5) - na{minkana, doterana kako ikona =
isforsirano dr`ewe, ni mrda, ni se vrti, ukrotena e.
9. Priznakot ODNESUVAWE e zastapen vo dve edinici. I dve-
te edinici se zasnovaat na osobinata odnesuvawe spored vremeto i
drugi pojavi. Peperugata vo ovie primeri se javuva kako predznak za
golema vojska: (6) - Ako izlezat po drvjata mnogu gasenici i opasat lis-
tot, i tie poka`uat za vojska golema da ima vo taa godina. Taka i za ska-
kulci koga izleguat mnogu (Cepenkov: Veruvawa, 7) ili kako predznak
za skapotija: (7) - Ako dojdat od nekade vo nekoe mesto gluvci, osi,
gasenici, skakulci - na skapija bilo (Cepenkov: Veruvawa, 137).

b. Semanti~ki priznaci
10. Makedonskite edinici so peperuga gi imaat slednite seman-
ti~ki priznaci:
- grupata priznaci "FIZI^KI OSOBINI" e pretstavena preku
3 osobini: osobinata "TE@INA" se koristi za zagatnuvawe na samata
peperuga, osobinata "VID PEPERUGA" se koristi za zagatnuvawe na
yvezdite, osobinata "GRADBA" e zastapena vo 3 edinici vo koi se ko-
ristat sliki koi se odnesuvaat na gradbata na peperugata vo raznite
periodi od nejziniot razvoj i tie simboliziraat: ne{to vkoreneto
(3), nakontena gospo|a (4) i isforsirano dr`ewe, ukrotenost.
- grupata priznaci "ODNESUVAWE" e pretstavena preku oso-
binata "ODNESUVAWE SPORED VREMETO I DRUGI POJAVI".
Ovaa osobina direktno ne simbolizira ni{to no nejzinata prisutnost
upatuva na slednite pojavi: predznak za golema vojska (6) i predznak
za skapotija (7).
Sumiraj}i gi semanti~kite priznaci na peperugata vo makedon-
skiot korpus, mo`eme da zaklu~ime deka peperugata vleguva isklu~ivo
Figurativnite zna~ewa na peperugata vo fr. vo mak. jazik 15

so edna od slednite zna~enski kategorii: taa se javuva ili kako semio-


lo{ka figura za zagatnuvawe, kako ~ove~ko odnesuvawe (ne{to
vkoreneto, nakontena gospo|a, isforsirano dr`ewe, ukrote-
nost) ili kako predznak za golema vojska ili skapotija.
Kaj makedonskite figurativni edinici so peperuga 2 edinici se
so neodredena i 5 so negativna referentna vrednost. Makedonskite
figurativni edinici so peperuga se zasnovani vrz 3 razni stilski fi-
guri: metafora (4), analogija (2) i komparacija (1).

You might also like