Diplomsko Delo - Kastelic K. 2011

UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOKA FAKULTETA
BIOTEHNIKA FAKULTETA
tudijski program: Biologija in gospodinjstvo
KRUNA PE IN PEKA KRUHA

DIPLOMSKO DELO
Mentorica: doc. dr. Beatriz Gabriela Tomi erkez Kandidatka: Katja Kastelic
Somentorica: doc. dr. Verena Koch
Ljubljana, september, 2011

Kastelic, Katja (2011). Kruna pe in peka kruha. Diplomsko delo. Pedagoka fakulteta, Ljubljana.
ZAHVALA
Za potrpeljivost, nasvete in predloge ter iskreno pomo pri nastajanju te diplomske naloge
se zahvaljujem svoji mentorici doc. dr. Beatriz Gabrieli Tomi erkez in somentorici doc. dr.
Vereni Koch.
Zahvaljujem se mami, ki mi je z vso njeno gorenostjo in vnemo vekratno prikazala peko

kruha v kruni pei, mi svetovala in pomagala pri oblikovanju mojih idej.
Posebna zahvala gre tudi vsem ostalim lanom moje druine in Urou za podporo,
spodbudo, poslunost in razumevanje v asu celotnega tudija.
Lepa hvala tudi gospodinjam in peku, da so bili pripravljeni z menoj deliti svoj as, izkunje in
znanje.
2
IZVLEEK
V diplomskem delu raziskujem povezanost krune pei in peke kruha. Predstavila sem
zgodovino in razvoj obravnavane problematike na slovenskem ozemlju, njen pomen ter
ohranjanje skozi as. Zanimala me je zgradba krunih pei, njeno delovanje in uporabnost.
Pri tem sem se nekoliko bolje osredotoila na peko kruha v kruni pei. Poskuala sem
predstaviti celoten postopek peke od sestavin pa do konnega izdelka. Pri tem sem
obravnavala tudi najrazlineja orodja, pripomoke in tehnike, s katerimi se sreamo med
postopkom. Stoletja, v katerih je v kmekih hiah na Slovenskem kraljevala kruna pe, so
pustila dragocen peat v slovenski etnoloki in kulinarini zgodovini.
Kljub temu se lahko vpraamo, kako je s krunimi pemi danes. Ali je kruna pe, vasih
srce vsake slovenske domaije, sploh e prisotna v naem okolju? Kaken je bil vpliv
sprememb, povezanih s sodobnim nainom ivljenja, na kruno pe in domao peko kruha?
Kaj se je v asu do danes zgodilo s peko kruha v tako slovitih krunih peeh? Ali so sodobne
aparature res tako olajale delo v gospodinjstvu tudi na podroju peke kruha? Vse to sem
elela odkriti s pomojo raziskovalnega dela in vse skupaj zajeti v povezano celoto.
Kljune besede: kruna pe

kmeka pe
penice
kruh
peka kruha
sodobne pekovske aparature
3
ABSTRACT
This thesis researches the connection between baker's oven and baking bread.
Furthermore, it presents the history and development of the above issue in the Slovenian
territory, its significance and preservation over time. The thesis deals with the building of
breads over, its function and usability. Moreover, it focuses on baking bread in breads oven,
presenting the entire baking process from ingredients to the baked loaf of bread and various
tools and techniques, which can be used during the procedure. Over many centuries breads
oven ruled in farmhouses in the Slovenian territory, leaving a valuable mark on Slovenian
ethnological and culinary history.
Nonetheless it would be interesting to know, how much the use of breads oven has changed
until today. Is breads oven, which was the heart of every Slovenian farmhouse, still present
in our region? How did the changes, connected with the modern lifestyle, effect on the use of
breads oven and baking bread? What has changed until today regarding baking bread in
famous breads ovens? Have modern appliances really made housekeeping easier even with
regard to baking bread? I tried to answer all these questions through my research, forming a
coherent whole.
Keywords: breads oven

rural stove
glazed tile
bread
baking bread
modern baking appliances
4
KAZALO
ZAHVALA .............................................................................................................................. 2
IZVLEEK ............................................................................................................................. 3
ABSTRACT ........................................................................................................................... 4
KAZALO ................................................................................................................................ 5
KAZALO SLIK ........................................................................................................................ 7
KAZALO PRILOG .................................................................................................................. 9
UVOD .................................................................................................................................. 10
TEORETINI DEL ............................................................................................................... 11
1. KRUNA PE ........................................................................................................... 11
1.1. RAZVOJ KRUNIH PEI NA SLOVENSKEM.................................................... 11
1.2. UPORABNOST KRUNE PEI ......................................................................... 13
1.3. POSTAVITEV KRUNE PEI V KMEKI HII .................................................. 15
1.4. VRSTE KRUNIH PEI ..................................................................................... 21
1.5. ZGRADBA IN OBLIKA KRUNE PEI .............................................................. 23
1.6. PENICE ........................................................................................................... 26
1.7. SISTEM DELOVANJA........................................................................................ 30
1.8. PRENOVE IN NOVE GRADNJE KRUNIH PEI ............................................. 32
2. KRUH ........................................................................................................................ 33
2.1. ZGODOVINA KRUHA ........................................................................................ 34
2.2. KRUH NA SLOVENSKEM.................................................................................. 35
2.3. SUROVINE ZA PEKO ........................................................................................ 45
2.4. POSODA IN ORODJE POTREBNO PRI PEKI ................................................... 47
2.5. PRIPRAVA, MESENJE IN OBLIKOVANJE TESTA ............................................ 56
2.6. PEKA KRUHA .................................................................................................... 60

5
2.6.1. PEKA V KRUNI PEI ............................................................................... 61
2.6.2. SODOBNA PEKA KRUHA .......................................................................... 67
2.7. SHRANJEVANJE KRUHA.................................................................................. 69
EMPIRINI DEL .................................................................................................................. 71
3. METODOLOGIJA ...................................................................................................... 71
3.1. CILJI................................................................................................................... 71
3.2. HIPOTEZE ......................................................................................................... 71
3.3. VRSTE RAZISKAVE .......................................................................................... 71
3.4. INSTRUMETARIJ............................................................................................... 72
3.5. VZOREC ............................................................................................................ 72
3.6. OBDELAVA IN ANALIZA PODATKOV ............................................................... 73
4. REZULTATI IN RAZPRAVA ...................................................................................... 73
4.1. PREDSTAVITEV INTERVJUVANCEV ............................................................... 73
4.2. HIPOTEZE ......................................................................................................... 76
PEDAGOKI DEL PRIPRAVA ......................................................................................... 82
ZAKLJUEK ........................................................................................................................ 88
SLOVAR IN INDEKS MANJ ZNANIH IZRAZOV................................................................... 89
SEZNAM UPORABLJENIH VIROV IN LITERATURE .......................................................... 92
PRILOGE ............................................................................................................................. 95
6
KAZALO SLIK
Slika 1: Razvoj slovenske hie iz enoprostorne stanovanjske stavbe v trodelno hio .......... 12
Slika 2: Vrhnji stanovanjski prostori pri nadstropni belokranjski hii ..................................... 16
Slika 3: Kruna pe, ki se kuri e v hii, v Kapelah pri Breicah. Hia je iz leta 1825. ...... 16
Slika 4, 5, 6, 7 in 8: Razline postavitve krune pei v hii ................................................. 17
Slika 9: Kraka hia, tip zaprtega dvora z obzidjem. Kopriva na Krasu, 17. do 19. stoletje .. 18
Slika 10: Panonska dimnica, tip doma na akel. Zgornji Senik, 18. stoletje ....................... 18
Slika 11: Alpska hia, tip bogateje zidane hie (16. do 19. stoletje). Hosta pri kofji Loki .. 19
Slika 12: Koroka varianta alpske hie s rno kuhinjo. Strojna, 17. in 19. stoletje................ 19
Slika 13 in 14: Tloris in prerez male in velike krune pei ................................................... 22
Slika 15: Hia z veliko kruno pejo in znailnim gorenjskim zapekom .............................. 22
Slika 16: Primer sodobno grajene oblike krune pei .......................................................... 23
Slika 17: Kruna ali kmeka pe z dimnikom ....................................................................... 26
Slika 18 in 19: Pe, ohranjena pri Polencu v Putalu pri kofji Loki (levo) in v modelu iz 17.
stoletja oblikovana penica konjenika (desno) ..................................................................... 27
Slika 20: Penica Sv. Jurija iz druge polovice 17. stoletja ali zaetka 18. Stoletja ............... 28
Slika 21: Belokranjska penica iz 18. ali 19. stoletja ............................................................ 28
Slika 22: Delovanje segrete in premalo segrete pei pri peku kruha .................................... 31
Slika 23: Shranjevanje ita v starem Egiptu iz leta 2650 pred naim tetjem ....................... 34
Slika 24: Jerbas s hlebci kruha ............................................................................................ 40
Slika 25: Pripravljena tehtnica za odmerjanje tee hlebca ................................................... 48
Slika 26: Papirnate vree polne moke in sita za presejevanje moke .................................... 49
Slika 27: Neka s petavnikom za gnetenje testa in strgulo................................................. 49
7
Slika 28: Znailna stara mentrga s plohom, koritom za moko in enojnim ali dvojnim predalom
za hranjenje orodja, potrebnega ob peki kruha .................................................................... 50
Slika 29: Noveja oblika mentrge, izdelana leta 2000. V njej gospodinja hrani nekatra orodja,
potrebna ob peki kruha ........................................................................................................ 50
Slika 30: Peharji s krunicami .............................................................................................. 51
Slika 31: Krunica s posebnim napisom: Bog, daj nam vsak dan kruh............................. 51
Slika 32: Mealnik med mesenjem, pri imer gospodinja dodaja e sestavine ..................... 52
Slika 33, 34 in 35: Burkle (levo), omelo iz koruznega likanja (na sredini) in lopar ter greblja
(desno) ................................................................................................................................ 54
Slika 36: Pred vhodom v kruno pe postavljeno orodje: burkle, greblja, veslica, lopar in
omelo ................................................................................................................................... 54
Slika 37: No in mevek za premaz kruha, postavljena na stolu, na katerega je naslonjen

tudi lopar .............................................................................................................................. 55
Slika 38: Rono mesenje kruha ........................................................................................... 57
Slika 39: Kruh v peharju, pokritem s krunico ...................................................................... 59
Slika 40: Kruh je med hajanjem pokrit z robovi krunice ...................................................... 59
Slika 41, 42 in 43: Priprava ognja za zakuritev pei ............................................................ 62
Slika 44 in 45: Gospodinja strese kruh na lopar in ga premae z namazom ........................ 65
Slika 46 in 47: Kruh na zaetku in pri koncu peke ............................................................... 66
Slika 48: Krunik s hlebci kruha in hlebki droi kvasci ..................................................... 70
8
KAZALO PRILOG
Priloga 1 : Vpraalnik za gospodinje ............................................................................... 95
Priloga 2 : Vpraalnik za peka ......................................................................................... 96
Priloga 3: Nereen delovni list ......................................................................................... 97
Priloga 4: Reen delovni list ............................................................................................ 98
Priloga 5: Navodila za igro Vislice ................................................................................... 99
Priloga 6: Recept za peko domaega kruha .................................................................. 100
9
UVOD
Kruna pe je v veini literature obravnavana kot pomemben osrednji element vsake

slovenske kmeke hie. Od tu izhaja tudi njeno drugotno ime kmeka pe. Najpogosteje je
pe postavljena v glavni bivalni prostor, kjer s svojo oarljivo okraeno zunanjostjo vedno
privablja radovedne poglede. Njena ohranjenost skozi stoletja pria o njeni nepogreljivosti
pri naih prednikih. Poleg njene venamenske uporabe je pe v preteklosti predvsem v
zimskem asu predstavljala zbiralie celotne druine pa tudi njihovih gostov, zaradi esar
e danes predstavlja simbol topline in harmonije v hii.
S krunimi pemi se lahko sreamo tudi e danes. Pa ne le v muzejih in starejih

spomenikih hiah, prisotne so tudi e v mnogih prenovljenih ali na novo zgrajenih domovih,
kjer ne predstavljajo zgolj okrasne vrednosti ampak pomembno mesto, okoli katerega se e
odvija pridih preteklih vestoletnih gospodinjskih opravil. Eno izmed njih in prav gotovo tudi
najpomembneje je peka.
Peka v kruni pei je e vasih veljala za nekaj posebnega in tako je tudi e danes. Le kdo
se lahko upre okusnim dobrotam pripravljenim v kruni pei?! Sama se namre ne morem,
saj oboujem prav vsako jed, ki nam jo mati doma postree iz krune pei. Najbolja izmed
njih pa je prav gotovo sve doma kruh. Znan slovenski pregovor pravi: lovek pol sveta
obtee, najbolji kruh doma se pee! Da je to res, pria tudi naa bogata etnoloka in
kulinarina dediina kruha, ki zajema pestro paleto najrazlinejih surovin, orodij, tehnologij
in nainov za pripravo ter uivanje kruha. Poleg nepogreljivega vsakodnevnega pomena
predstavlja kruh tudi osrednjo vlogo v verskih obredih, obiajih in navadah, ki nas spremljajo
e tisoletja.
V dananjem hitrem tempu ivljenja se je tudi na podroju gospodinjstva marsikaj

spremenilo. S prihodom novejih in bolj praktinih aparatur bi lahko rekli, da je gospodinjstvo
enskam bolj prijazno, saj je bolj enostavno in manj naporno kot je bilo vasih. Kljub temu se
ljudje radi vraamo k tistemu, kar so na nas prenesli nai predniki. Tako je e danes ponekod
na podeelju ohranjena peka kruha v domai kruni pei na nain, kot so to poele vasih e
nae babice.
10
TEORETINI DEL
1. KRUNA PE
Kruna pe predstavlja srce vsake slovenske domaije. Ta arhitekturna posebnost vsake

slovenske pokrajine vasih ni predstavljala le okras hie, ampak tudi ponos gospodarja,
osrednjo skrb gospodinje in prostor, ob katerem so se zbirali vsi domai in tudi njihovi gostje.
Peter Poauko definira kruno pe kot, e lahko tako reemo, predmet, ki je vsa ta stoletja
ostal v asti in se vsakdo ob spominu nanj raznei, ne le zaradi dieih kolaev kruha in
slastnih peenk, ki so prihajale iz nje, temve tudi ob spominu na prijetno toplino, ki jo je
sevala v prostor in ustvarjala obutek domanosti. Tudi poleti je astljiva pe s penicami, ki
so vekrat prave umetnine, okras vsake sobe. (Poauko P., 2000)
Zasledila sem e nekaj zanimivih definicij krune ali kmeke pei.

Kruna ali kmeka pe: notranja ali zunanja naprava za ogrevanje, peenje in za kuhanje,
navadno ima kamnit temelj, openi, zidan, obokan strop in kontroliran odvod dima.
(Juvanec, 2010, 168)
Pomemben element kmeke hie v 16. stoletju na Slovenskem je bila pe. Posebna oblika
pei, ki se je razvila na alpskem ozemlju, predvsem na Gorenjskem, se imenuje kmeka pe.
Gre za zidan objekt, obdan z lonenimi penicami, ki je kot del stavbe postavljena v kot ob
vratih v bivalnem prostoru v izbi ali v hii. (Sedej, 1989, 33)
1.1. RAZVOJ KRUNIH PEI NA SLOVENSKEM
Iz Zakrpatja so ob preselitvi Slovani prinesli poleg megaronske in otoraste tudi koliarsko in

brunano hio. Na obmoja, kjer so do tedaj prevladovale hie z ognjiem, so strnili svojo
vzhodno pe skupaj z najdenim avtohtonim vzhodnoalpskim ognjiem in tako ustvarili hio
dimnico. Ta je ostala za izvenprimorsko in izvenniinsko Slovenijo znailna vse do konca 18.
stoletja.
Hia dimnica je po svojem izvoru enoprostorna lesena stanovanjska hia brez dimnika, ki
obenem predstavlja kuhinjo z ognjiem in pejo, spalnico, jedilnico, delavnico in tudi prostor
11
za malo ivino. Na Primorskem se je ohranilo dotedanje ognjie, medtem ko je na

ravninskem severovzhodu nad dotedanjim ognjiem prevladala nova pe. Oba elementa sta
se iz sredia hie preselila k steni. Tako sta ob steni zidano ognjie in zidana pe postali
nov osrednji zidani element srednjeveke dimnike hie.
Proti koncu srednjega veka se je za ogrevanje na bolj odprtih in malce bogatejih obmojih
Gorenjske, Lokega ozemlja in Koroke zaela uveljavljati kahljasta pe, ki pa se je v
nadaljnjem razvoju podeelja strnila s kruno pejo. Z zidano kruno pejo v dimniki hii sta
povezana tako nastanek stropa, ki je loil podstreje kot nov prostor od ognjia oziroma
pei, kot tudi pojav lesenega, pletenega in nato postopoma zidanega dimnika. Strop in
dimnik sta sploni pridobitvi stanovanjske hie na Slovenskem po 16. stoletju.
Uvajanje klobuka, kamina, stropa in dimnika je povezano z novim zidarskim stavbarstvom

poznega srednjega veka, ki je na Slovenskem splono prodrlo v XVI. stoletju z utrdbenimi
napravami za protiturko obrambo. V zvezi z novo stavbarsko tehniko je npr. ljubljanski
mestni svet po potresu 1511 in po poaru 1524 ukazal, da morajo Ljubljanani vse nove
stavbe v mestu zidati iz kamna ali opeke. Novo zidarsko stavbarstvo je vpeljalo opeko za
splono stavbno tvorbo in pospeilo uvedbo krune pei v stanovanje. (Ba, 1984, 17)
Uvedba zidanih krunih pei in dimnika je spremenila dimnico iz enoprostorne v

veprostorno stanovanjsko hio. Nova, zidana kruna pe je s svojo lego vodila k nastanku
novega stanovanjskega prostora, sobe ali hie v ojem pomenu besede. Z delitvijo
prostorov in uvedbo dimnikov so izbe postale veliko bolj iste, saj se po hii ni ve valil gost,
rn dim. Kruna pe se je kurila iz kuhinje z ognjiem, ogrevala pa je ravno hio. S
pojavom krune pei se nekoliko dvigne tudi bivalni stanovanjski horizont in oprema prostora
vije postelje, klopi ob kruni pei in ob mizi.
Slika 1: Razvoj slovenske hie iz enoprostorne stanovanjske stavbe v trodelno hio
(vir: KARLOVEK, 1939, 86)

12
Nastajanje dimnika in hie, to je novega stanovanjskega prostora zraven kuhinje, je

povezano z novo zidarsko stavbarsko tehniko, s katero se je na Slovenskem konala
prazgodovinska enoprostorna stanovanjska hia in se je zaelo loevanje podeelske hie
od stanovanjske in mestne. Slednja je po izvoru v mestno obzidje postavljena utesnjena
kmeka hia, ki je v mestu hitreje uvajala posamezne tehnine pridobitve, v katerih pa je
kmeka hia zaostajala.
Medtem, ko so v mediteranski in kontinentalni hii na starem ognjiu kuhali zlasti dnevno

hrano, so v srednjeveki dimniki in srednjepodonavski kruni pei poleg peke kruha tudi
suili sadje in ito, ogrevali vodo za perilo in beljenje platna ter celo pripravljali ivinsko krmo,
vse dokler se ni v 18. stoletju za to uvedel svinjski kotel. Dim iz ognjia in krune pei je
potrebovala tudi mestna in domaa obrt za npr. suenje mesa, suenje lesa pri kolarstvu in
sodarstvu, suenje obroev in ibja v pletarstvu,... Kruna pe je do neke meje prevzela tudi
vlogo parne kopalnice. V okolici Velenja so z leanjem v topli kruni pei zdravili revmatizem.
Postopno se je ob uvajanju krune pei loila zakonska spalnica gospodarja in gospodarjevih

otrok. Slednjo stanovanjsko pridobitev je poudaril humanizem. (Ba F., 1984)
1.2. UPORABNOST KRUNE PEI
Krune pei so prvotno nastale za peko kruha. Pred njo so kruh pekli v pepelnici za peko
podpepelnikega hleba pod kuriem. Pepelnico si tako razlagamo kot prednico nae krune
pei v podravskem in pomurskem stanovanju v asu vse do raziritve krune pei od 16.
stoletja naprej. Na mediteranskih obmojih pa je prednika krune pei predstavljalo njihovo
ognjie, imenovano steji.
Velikost krune pei je odraala tudi ekonomsko mo kmetije. Ta revni so imeli pei za tiri
do est hlebcev, premoneji in gostilne pa so lahko spekle 12 do 16 ali celo 18 hlebcev
naenkrat. Kruh so pekli enkrat do dvakrat na teden. im stareji je bil, manj so ga pojedli in
na ta nain so s kruhom varevali. (Renelj, Lah, 2008, 184-185)
Seveda se je uporabnost krune pei kaj hitro razirila tudi za kuho in peko razlinih jedi, ne
smemo pa pozabiti, kako pomembno vlogo je imela pri ogrevanju glavnega bivalnega
prostora, predvsem pozimi. Ob mrzlih zimskih veerih je bila na pei in okrog nje zbrana cela
druina, zaradi esar je e dandanes za veino ljudi kmeka pe simbol topline in harmonije
v hii.
13
Svoje spomine na kruno pe in njeno uporabnost so z menoj delile tudi gospodinje:
Otroci smo vedno na pei sedeli in se igrali razline igre kot npr. pano. Vasih je bila pe
prevroa in smo si zato na pe prinesli lesene deske, da nas ni peklo. Na zapeku pa so
ponavadi sedeli stari oe. Ob pei smo suili cunje, sadje in koruzo. (Renata, 63 let)
Kruh so v kruni pei vedno pekle enske. Tudi za ogrevanje hie so skrbele enske
vekrat tudi ponoi. Spomnim se na as, ko je bil bolan moj tast. Pogostokrat me je pozimi
ponoi zbudil, e da je v hii mrzlo in da naj mu zakurim pe. Tako sem vstala ob treh
ponoi, pripravila drva in zakurila pe, ki je bila namenjena za gretje in je stala v njegovi
izbi. (Mara, 79 let)
S kruno pejo sem se prvi sreala v rani mladosti. Od nekdaj smo pekli kruh doma in
sve kruh je bil najbolji. Na pe imam zelo lepe spomine. Otroci smo se vedno igrali na njej
npr. lovek, ne jezi se, pano in razne igre s kartami. Pogosto smo na pe hodili tudi k
sosedovim, kjer smo se tudi igrali. Ob pei so stare mame ob veerih trikale. (Katarina, 46
let)
Na pe smo hodili otroci dostikrat veerjati. Pe je bila pozimi e topla, poleti pa prijetno
hladna in veerja na njej se je res prilegla. (Sonja, 42 let)
V pei smo vasih tudi kuhali. Pripravili smo kao, tako da smo dali v loneno posodo
mleko, kao in slive ter jo postavili k erjavici v kruno pe, poleg kruha. To je bilo tako
dobro. Pripravila sem tudi obaro iz kolerabe, korenja in kaknega svinjskega parkeljka, pa
smo imeli kosilo. Pekla sem tudi e odojka. Tudi krompir smo samo porinili v erjavico v pei
in se je lepo spekel. Vasih smo v kruni pei kuhali pomije za praie. Kadar smo imeli
koline, sem vso vodo za ienje posode segrela v kruni pei. V njej, na njej in na
posebnem podstavku pod njo smo suili tudi koruzo. Potem smo jo ob veerih na klopeh ob
pei skupaj oruili. (Veronika, 71 let)
Ko e ni bilo tedilnika, sem vse kuhala v kruni pei. Navadno sem zjutraj najprej skuhala
zajtrk gance, repo, zelje,... Potem sem na ogenj naloila e dodatnih drv in imela naprej
za peko kruha. Za kuhanje v pei je bila potrebna tudi posebna posoda; v peeh smo kuhali
v trebuastih eleznih loncih, v ploevinastih in glinastih pekaih, v trinonih kozicah, v
ponvah in lonenih modlih. Tudi krofe sem vasih pekla v kruni pei in sicer v posebni kozici
14
s tremi nogami, ki je stala nad erjavico. Ob pei se je na posebni leseni letvi, ki je bila
razpeta diagonalno, suilo perilo ali koruza. (Mara, 79 let)
Pe je bila v sploni uporabi vse do konca 19. stoletja, ko jo je zael izpodrivati tedilnik.
Gospodinja Ivana se takole spomni uporabe tedilnika in krune pei v njihovem
gospodinjstvu:
Za kuho smo e uporabljali tedilnik. Pe smo uporabljali le e v zimskem asu, ko smo z

njo vsakodnevno ogrevali hio. Uporabljali smo jo tudi e za peko kruha. Poleti smo imeli pe
tudi za shrambo. Ko nismo e imeli zamrzovalne skrinje, se spomnim, kako so zavili suho
meso v asopisni papir in ga shranili v pe. Tako nanj niso prile muhe. Pozimi so v pei
suili tudi drva. Zveer, ko je v njej pogorelo, so notri naloili drva, ki so jih nato naslednji dan
uporabili tako za kurjavo krune pe kot tudi tedilnika. (Ivana, 56 let)
1.3. POSTAVITEV KRUNE PEI V KMEKI HII
Kruna ali kmeka pe je ponavadi postavljena v osrednji bivalni prostor, izbo ali hio. V
njej je poleg pei postavljena tudi miza s sedei klopmi in stoli. Hia je bila najbolj
primeren prostor kmeke hie, kjer so se odvijale vsakodnevne bivalne, prehranjevalne,
gospodarske, duhovne in e kakne funkcije druine. Tam, kjer so bile druine tevilneje,
je bila hia pogostokrat tudi dopolnilna spalnica.
V prvi polovici 20. stoletja niti revne niti premone druine niso imele dovolj postelj. Na
posteljah so spali samo odrasli lani druine: stari, stari stari in odrasla dekleta, drugi so
spali na klopeh ob pei, na pei, v rajpetlju in, se v, v gospodarskih poslopjih. Rajpetelj je
bil zaboj, v katerem so spali otroci od priblino petega do desetega leta. Dojenki so spali v
nekah, ki so jim rekli kadunce, pozneje v zibelki. (Roman, 2004, 76)
V razvitejih stanovanjskih zasnovah, kjer pogostokrat ivijo v druinah tudi e stari stari,
sta poznana dva prostora, ki opravljata vlogo hie. To sta pri vodoravni razporeditvi
prostorov prednja in zadnja, pri navpini pa spodnja in zgornja hia. Obe imata
kruno pe za peko in ogrevanje. Mestno okolje ni poznalo prostora s takimi funkcijami, pri
kmekih hiah pa so bile te funkcije zdruene v enem prostoru. (Bogataj J., 1992)
15
Slika 2: Vrhnji stanovanjski prostori pri nadstropni belokranjski hii
Kmeka pe je nameena skoraj vedno v kotu hie. Najpogosteje je kurjena kar iz

kuhinje, lahko pa tudi iz hodnika ali vee ter iz hie.
Slika 3: Kruna pe, ki se kuri e v hii, v Kapelah pri Breicah. Hia je iz leta 1825.
Tam, kjer funkcija gretja ni bila potrebna, so gradili krune pei v vogal hie ali kuhinje, v
shrambo ali na samo dvorie. Lahko pa pe v prostoru stoji tudi s tremi stranicami prosto in
ima le ustje pei vgrajeno v steno.
16
Slika 4, 5, 6, 7 in 8: Razline postavitve krune pei v hii
(vir: RENELJ, 1993, 103-105)
V razlinih Slovenskih pokrajinah se sreamo z razlinimi postavitvami in razlino grajenimi

krunimi pemi.
Kljub temu, da je Valvasor poroal, da krake hie ponavadi nimajo krune pei, lahko mirno
reemo, da poznajo pe za peko kruha na Krasu e prek 200 let. To priajo tevilne
ohranjene datacije hi s krunimi pemi in ustna izroila. Peka kruha v posebej zgrajenih
krunih peeh je pomenila velik napredek v tehnolokem smislu, ki je prispevala k dvigu
bivalne kulture na tem obmoju. Krune pei niso imele funkcije gretja, zato so bile drugae
grajene kot v ostalih obmojih Slovenije. Tudi njihova postavitev je nekoliko drugana. Vedno
je postavljena ob ognjiu, bodi si zunaj ali pa v hii. Zelo zanimivi so redki primeri, ko je
kruna pe ob ognjiu in izpahnjena na dvorie. Iz praktinih razlogov so se gradnje
tovrstnih krunih pei zaeli izogibati, saj je bilo pei teje segreti, pa tudi ohlajanje je bilo
hitreje. Ob opuanju ognji so veje pei ostale v vogalu hie. V novejem asu, ko so
kuhinje dobile pregrajen prostor shrambo, pajz, segajo krune pei v shrambo, toda
kurie ostaja v kuhinji. Na Krasu so o punci ali eni z obilno zadnjico hudomuno pripomnili,
da ''j'ma r't ku u'd ta bu'zeh p''. (Renelj S., Lah L., 2008)
17
Slika 9: Kraka hia, tip zaprtega dvora z obzidjem. Kopriva na Krasu, 17. do 19.
stoletje
(vir: SEDEJ, 1989, 18-19)
V vzhodni slovenski pokrajini od Breic do rabskih Slovencev na Madarskem so

prevladovale hie dimnice. V njih se je dim valil po sobi, v kateri so kurili kruno pe, v veo
ali pa skozi vrhnjo stensko luknjo na prosto. V dimnicah se je kuhalo in peklo v kruni pei.
Slika 10: Panonska dimnica, tip doma na akel. Zgornji Senik, 18. stoletje
(vir: SEDEJ, 1989, 18-19)
Slovenska alpska hia ima kmeko pe v enem kotu glavnega prostora hie, v drugem
kotu pa je navadno omizje.
18
Slika 11: Alpska hia, tip bogateje zidane hie (16. do 19. stoletje). Hosta pri kofji
Loki
(vir: SEDEJ, 1989, 18-19)
Slika 12: Koroka varianta alpske hie s rno kuhinjo. Strojna, 17. in 19. stoletje
(vir: SEDEJ, 1989, 18-19)
Pei so zaeli v 18. in 19. stoletju vgrajevati tudi v pastirske koe v Bohinju, Trenti, Ukvah,
Ziljskih planinah in tudi drugod. Mesto postavitve je bilo v bliini odprtega ognjia, od
katerega jo je loila le zidana predelna stena. Dosedanje raziskave kaejo, da v obasnih
naseljih niso kurili pei z odprtega kuria, pa pa s predpeka.
V bohinjskih hiicah stoji pe na priblino 60 cm visokem zidanem podstavku kvadratne

oblike, na njem pa so bile v 4-6 vrstah pozidane poloene penice, kahle. Vrh pei je bil
raven in so ga imenovali teme ali na temenu. Nad njo pod stropom so imeli ponekod lesen
19
oder, leie, z dvignjenim mestom za glavo, ki so mu rekli selinik, v Trenti pa so ga

imenovali kuk. Pe kurijo iz sprednjega prostora, veice in sicer skozi odprtino v predelni
steni, pred katero je zidan predzidek. Od njega vodi odprtina v relo, mesteje v notranjost
pei. V mestejah so tudi pekli kruh, dim pa uhaja iz pei v veico in od tam na prosto skozi
ostreje ali manjo odprtino v veici. Kadar niso kurili, so zaprli odprtino z eleznim ali
lesenim pokrovom. Na Ukovkih planinah so zavarovali ostreje in skodle pred iskrami s
smrekovim lubjem, ki so ga pribili na ostreje nad ognjiem. (Cevc, 1984, 129 130)
Z izboljanjem ivljenjskih razmer se je spremenila prvotna funkcija rne kuhinje. Marsikje so

s smotrnimi dozidavami ali prezidavami ohranili jedro stare rne kuhinje s kruno pejo ter jo
vkljuili v sodobno urejene bivalne prostore. Tako je marsikateremu gospodinjstvu uspelo v
novih hiah ohraniti smiselno in funkcionalno povezavo med sodobno kuhinjo, hodnikom in
dnevno sobo s staro ali novo kruno pejo. Tovrstne povezave najdemo predvsem v
sodobnih urejenih kmekih hiah, ki jih danes ni malo. Gospodinje so mi opisale in pokazale
postavitev njihovih krunih pei. Povpraala sem jih tudi o tem, kje so imeli pei postavljene
vasih.
Doma smo imeli dve pei. Ena pe je bila manja in smo v njej na enkrat spekli od 5 do 6
hlebcev. Ta pe je imela vhod iz kuhinje, postavljena pa je bila v hio. Vse potrebo orodje
smo imeli vedno shranjeno v kotu kuhinje. Tudi mentrga je stala tam. Imeli smo tudi pe, ki je
bila nekoliko vija in je bila namenjena le ogrevanju. Postavljena je bila v prostor, v katerem
so spali stari oe. Ko sem se prienila sem, smo leta 1966 prenovili hio in postavili pe v
spalnico, kjer stoji e danes. Kurie ima v jedilnici poleg kuhinje. Kadar sem pekla kruh,
sem testo zamesila v mentrgi v kuhinji, nato pa peharje prinesla do klopi okoli jedilne mize.
Lopar, grebljo in omelo sem imela shranjeno v shrambi. (Mara, 79 let)
Naa kmeka pe stoji v kmeki sobi. Zgrajena je bila leta 1986. Pe je kar velika, saj je bila
delana po meri moa toliko, da lahko lei na njej po diagonali. Tako lahko v pei speem
na enkrat tudi do 10 hlebcev. Ima manji zapeek in klop okoli pei. Kruna pe ima vhod v
kurie iz kurilnice. Tako si pred peko vedno vse potrebno pripravim v kurilnici. Tam
zamesim tudi testo v mealniku. Nad vhodom v kruno pe imam posebno stojalo, kjer
vedno visita lopar in greblja. Omelo imam shranjeno zunaj. (Katarina, 46 let)
Novo kruno pe smo zgradili leta 2000. Takrat smo preuredili celotno spodnje stanovanje
hie. Moja kuhinja je zelo preprosta in se odpira na hodnik. Od tam se kuri tudi kruna pe, ki
je postavljena v kmeko sobo. Testo zamesim v kuhinji, kjer stoji mentrga. Loparje in ostale
20
pripomoke imam pospravljene na stopniu. Ko jih potrebujem, jih prinesem do kuria

krune pei, nato pa ponovno pospravim. Le omelo iz likanja imam vedno nekje zunaj,
ponavadi v drvarnici. (Veronika, 71 let)
Prej je bila kruna pe postavljena v veliki sobi, kjer sta spala stara stara. Kurie v kruno
pe je bilo iz hodnika. Kuhinja z mentrgo je stala nasproti vhoda v kruno pe. V tej hii pa
imamo kruno pe postavljeno v dnevni sobi, ki je tesno povezana tudi z jedilnico. Kruna
pe se kuri iz kuhinje. Orodje za peko imam shranjeno v shrambi, mentrga pa se nahaja v
jedilnici, kjer slui tudi kot jedilna miza. (Renata, 63 let)
V stari hii je pe stala v kotu spalnice, na eni strani je bila vea, na drugi strani pa majhna
sobica, ki smo ji rekli tibelc. Pri nas pa stoji pe v veliki kmeki sobi v pritliju hie, kuri pa
se s hodnika pod stopniem. Kruh zamesim v mentrgi, ki se nahaja v kurilnici nasproti
hodnika. Peharje in vse ostale pripomoke imam shranjene v kleti poleg kurilnice. Kuhinjo
imam v prvem nadstropju hie, tako da ni popolnoma ni povezana s kruno pejo. (Sonja,
42 let)
Spomnim se, da je poprej pe stala v hii, kurila pa se je iz kuhinje. Danes pa imamo

kruno pe postavljeno v sobi, kjer je e lansko leto spala stara mama. Pe se kuri iz kuhinje.
Orodje za peko imam shranjeno v shrambi. V kuhinji imamo sicer e staro mentrgo, a sama
je ne uporabljam ve. V njej imam shranjene le e krunice in peharje. (Ivana, 56 let)
1.4. VRSTE KRUNIH PEI
Glede na obseg zgornjega dela pei loimo velike, srednje in male krune pei. Velike
oziroma srednje pei so tiste, ki imajo povrino vejo od 150 x 160 cm. Najmanje pei pa
merijo 120 x 120 cm. Posamezni velikosti pei je prilagojena tudi velikost penic, ki obdajajo
zunanji pla krune pei. (Knez M., 1980)
21
Slika 13 in 14: Tloris in prerez male in velike krune pei
(vir: RENELJ, 1993, 102)
Po zunanjem izgledu loimo ravne krune pei in krune pei z nadpekom ali turnom. V
preteklosti je bila oblika pei v posameznih delih Slovenije razlina. Pei z nadpekom
(turnom) so bile znailne za Gorenjsko in del Notranjske. Na tajerskem, Dolenjskem in v
Prekmurju pa so gradili izkljuno ravne pei. Prednost pei z nadpekom je v tem, da ima
vejo grelno povrino. Pe ima lahko tudi en ali dva zapeka, ki sta ob steni v pe
pogreznjena prostora, primerna za sedenje. (http://kamin-kamini.50webs.com/krusna-
pec.html, 27. april 2011)
Slika 15: Hia z veliko kruno pejo in znailnim gorenjskim zapekom
(vir: RENELJ, 1993, 101)

Neglede na razline vrste krunih pei, pa je njihova namembnost pri vseh enaka.
22
1.5. ZGRADBA IN OBLIKA KRUNE PEI
Zelo pomembna je zgradba krune pei, predvsem njenega podna. Od vrha navzdol
najdemo: amotno opeko, namesto katere je bila prej gana opeka; mivka ali svi; droben
savski kamen oziroma pesek; debeleji savski kamen ozirom pesek in betonski kamen, pod
katerim je bil e tunelek za drva. (Joe, 63 let)
Izbiri materialov za gradnjo krune pei je potrebno nameniti veliko pozornosti. Pravilna pe
za peko mora biti tako grajena, da ne oddaja toplote prostoru, pe za ogrevanje pa ravno
obratno. Kmeka pe je funkcionalno in gradbeno primerna za oba namena. Ko peemo
kruh, grejemo tudi prostor, v katerega je pe postavljena.
Materiali za gradnjo pei morajo biti odporni na visoke temperature, hkrati pa morajo biti tudi
dobro toplotno prevodni. Bistvena za prepreevanje prehitre izgube toplote pei je tudi dobra
izolacija. Vasih so za izolacijo uporabljali pesek in glino, danes pa so ju nadomestili sodobni
izolacijski materiali, kot so kamena volna, volna iz keramike in vermikulit.
Pearji pri gradnji krunih pei e danes uporabljajo najrazlineje, e vedno skrbno izbrane
materiale. Prav tako je zelo pomembna koliina in namestitev posameznega materiala pri
izgradnji.
Slika 16: Primer sodobno grajene oblike krune pei
(vir: http://www.pecarstvo-turk.si/vodic_in_nasveti/krusna_pec.htm, 27. april 2011)

23
Razvojna pot do konne oblike krune pei je trajala skoraj pol stoletja. Prve krune pei so
bile nizke, enoetane. Kasneje so zaeli vgrajevati vmesni obok. Pe je postala vija, izraba
kurjave pa bolj ekonomina. Z dvoetano pejo je nastal ob steni zapeek. Prvotno zapeek
ni sluil za poleavanje in lenarjenje, temve za suenje orehov in lenikov. (Hafner, 1982,
str. 23)
Najpogosteja zunanja oblika krune pei je kvadratna. Ne glede na zunanjost so vse pei v
notranjosti enake, saj se v njih nahaja okroglo ali ovalno oblikovano kurie. Ta oblika je za
peko najugodneja, saj izbolja uinek enakomernega sevanja v pei. Najbolje rezultate
daje pe s priblino 140 cm kurilne povrine. Odstopanja, ki e zadoajo ustrezni
tehnologiji gradnje pei, so do najve +/- 30 cm. Viina pei je odvisna od lege kuria,
katerega tla morajo leati okrog 110 cm od tal tistega prostora, s katerega se pe kuri. Pe
ima okoli 50 cm visok, zidan podstavek z obokanim podpekom. (http://www.pecarstvo-
turk.si/vodic_in_nasveti/krusna_pec.htm, 27. april 2011 )
Temelj pei mora biti v viino zidan od 45 do 50 cm, dolina in irina pa sta odvisni od
velikosti podnoja pei. Zidan mora biti na betonsko ploo poda, ki mora biti na tem mestu,
kjer bo stala pe, primerno ojaan. To je seveda potrebno narediti, da ne pride do posedanja
pei in s tem povezanih teav. Temelj nato pokrijejo s cementno ploo, nanjo pa postavijo
pe. (Knez, 1980, 78)
Na podstavku stojea pe je ponavadi narejena iz petih navpino postavljenih penic,

velikosti 22 x 22 cm, tako da meri pe v viino 110 cm, skupaj s podstavkom pa od 140 do
160 cm.
Kot smo e omenili imajo tla kuria ovalno ali jajasto obliko in so tlakovana s amotnimi
opekami. Pod njimi mora biti poloena toplotno izolirana plast, ki v vroini ne izpremeni svoje
sestave in konsistence. Sledi e od 12 do 14 cm debela plast betonskega oboka oziroma
podpeka, ki se je prvotno uporabljal za shranjevanje drv ali za suenje najrazlinejih
predmetov.
Kurie je obokano s eko epico, imenovano velb. Viina kuria je odvisna od namena
pei. Najpogosteje znaa v sredini 40 cm, na oporiih pa 25 cm. Strop velba, ki poteka od
levega kota pri ustju proti desnemu nasprotnemu kotu zadnje stene kuria, je obokan s
konusno opeko.
24
Ustje pei, ki mu reemo tudi misteje, je iroko 50 cm in visoko 24 cm. Misteje je mono
zapreti z dimno loputo ali zaslonom. Ta notranja vratca niso nasajena, temve le prislonjena.
Obiajno stojijo le na eni nogi. S premikanjem zaslona k ustju pei reguliramo dovajanje
zraka, ki omogoa gorenje v pei. e je gospodinja elela veji vlek, je vratca nekoliko
odmaknila, za slabi vlek pa je vratca prislonila tesno k odprtini. (Knez M., 1980)
Na ploadi, ''mestejah'', pred notranjimi vratci je gospodinja polnila lonce, preden jih je
porinila v pe. Sem je naslonila lopar, na katerega je iz peharja zvalila testo za kruh.
(Hafner, 1982, 24)
Kruna pe mora imeti za odvajanje dima zagotovljeno lastno dimno tuljavo, ki je vgrajena
nad ustjem pei. Cev dimnika mora imeti prerez, ki meri 600 do 800 cm. Najzgodneje
krune pei e niso imele dimnika in je dim odhajal skozi odprtino v rno kuhinjo, od tod pa v
luknjo pod stropom in na prosto. Pri kasnejih peeh je dim iz kuria odhajal skozi ustje pei
direktno v dimnik. Tovrstna oblika izpeljave dima se uporablja e danes. Velike kmeke hie
imajo v podstreju dimnico za dimljenje mesa. Dim iz pei napravi skozi dimnino tuljavo e
pot skozi dimnico in spotoma odimi meso, unke in klobase.
Na zunanji strani vhoda v pe se nahajajo dvokrilna vrata. Med kurjenjem morajo biti le ta
vedno odprta ali vsaj priprta, da lahko do kuria pride za ogenj potreben zrak. Med peko pa
morajo biti vratca zaprta, da toplota ne uhaja v prostor.
Pe je od zunaj s strani obdana s pearskimi ploami ali penicami, na vrhu pa s planetami.

Okoli pei so ponavadi postavljene klopi, na katerih so se vasih greli tako domai kot tudi
obiskovalci. Nad pejo so bile pogosto s stropa obeene tudi lesene rante, ki so jih
uporabljali za suenje oblail.( Knez M., 1980)
S stropa je viselo elezno ogrodje z lesenimi latami, na katerih so se suile plenice in drugo
perilo. Pozimi so pred likanjem tu suili koruzne store. Likanje je imelo svoj obred in se je
konalo s plesom in popivanjem. Marsikatera ljubezen se je zbudila prav pri likanju in
marsikateri otrok je bil spoet na pei. (Hafner, 1982, 23)
25
Slika 17: Kruna ali kmeka pe z dimnikom
(vir: http://www.naredisam.com/clanek.php?kat=OGREVANJE_S_KAMINI&p=ve&tip=h , 27.

april 2011)
1.6. PENICE
Kmeka pa je po svojem izvoru star kulturni element, ki sodi v prastaro kulturno dediino.
Skupaj s penicami se je razvijala pod vplivom oblikovanja iz vijih socialnih okolij.
Najstareje okrasno oblikovane penice iz kmekega okolja so se najverjetneje ohranile e iz
17. stoletja. Datiranje po obliki je vekrat nezanesljivo, saj so za oblikovanje penic pogosto
uporabljali stare modele ali pa so v nove modele vtisnili stareje motive penic. Zato je
mogoe, da sodijo najstareje ohranjene penice e v 18. stoletje. Ostale ohranjene penice
s kmetij sodijo deloma v 18., veinoma pa e v 19. stoletje. Ker ne moremo tono doloiti,
kdaj so na Slovenskem zaeli postavljati kmeke pei z ganimi glinastimi penicami, lahko
domnevamo, da so se okrasno oblikovane penice na kmetijah pojavile v 17. stoletju, se
postopoma uveljavljale v 18. in bile dokaj splono v rabi v 19.stoletju. (Makarovi G., 1981)
Najstareje ohranjene so gotske in renesanne penice. Pei s tovrstnimi penicami so ob

rednem kurjenju hitro dotrajale, zaradi esar je bilo potrebno penice preloiti. Le izjemoma
so zdrale ve kot dve preloitvi. To je razlog, da se tako stare pei niso ohranile. Ena
26
najstarejih pei, datirana v 17. stoletje, se je ohranila pri Polencu v Putalu. To kmeko pe
so v 18. stoletju sicer malo prenovili, vendar so se ohranile penice s podobami konjenika.
(Sedej I., 1989)
Slika 18 in 19: Pe, ohranjena pri Polencu v Putalu pri kofji Loki (levo) in v modelu iz
17. stoletja oblikovana penica konjenika (desno)
(vir: Makarovi, 1981, 147)
Kmeke penice, ohranjene iz 18. stoletja, so kvadrataste ali rahlo pravokotnike oblike. V
viino merijo do 23 cm. S tovrstnimi penicami se je oblikovala tudi nekoliko drugana oblika
pei, ki se je ohranila vsaj e v zaetku druge polovice 19. stoletja. Ob koncu 18. in v zaetku
19. stoletja pa se je na kmetijah zaela pojavljati nova oblika pei in penic. Pei so
enodelne in stojijo na podzidku. Zapeki se pojavljajo bolj poredkoma. Za postavljanje teh
pei so uporabili e majhne kvadrataste penice in nov tip velikih pravokotnikih penic, ki
merijo v viino od 30 do 70 cm. Tako so pri postavljanju kvadratastih penic nastale tiri ali
redkeje tri vodoravne vrste, pri postavljanju pravokotnikih penic pa samo ena vodoravna
zidana vrsta penic. Takne pei so se na kmetijah splono uveljavile najkasneje v sredi 19.
stoletja.
Ker ohranjene kmeke penice iz 18. stoletja izvirajo le s Kranjskega in najvekrat z

Gorenjskega, je najverjetneje, da so se ravno v teh pokrajinah na kmetijah v veji meri
najprej uveljavljale pei s kraenimi penicami. To domnevo potrjuje tudi trdoivost starejih
27
tipov dvoetanih pei, ki se na Gorenjskem ohrani e ez sredino 19.stoletja. V vzhodnih

slovenskih pokrajinah so se zaele pei z okrasnimi penicami uveljavljati ele v drugi
polovici 19. stoletja.
Ohranjene penice se oblikujejo po dokaj bogatem reliefnem dekorju. Penice so oblikovali v

negativih lesenih in glinastih modelov. Nekaj takih modelov lahko e danes najdemo v
muzejskih zbirkah. Penice so praviloma loene, izjema so le nekateri belokranjski primerki.
Najbolj obiajen je bil zeleni lo, sredi 19. stoletja pa so zaeli penice gati tudi z rjavim in
izjemoma tudi z drugobarvnimi loi.
Slika 20: Penica Sv. Jurija iz druge polovice 17. stoletja ali zaetka 18. Stoletja
Slika 21: Belokranjska penica iz 18. ali 19. stoletja
28
Pri oblikovanju reliefnih povrin penic loimo dve zasnovi. Prva se je izoblikovala na
majhnih kvadratastih penicah v 18. stoletju in ostala v veljavi e v 19. stoletju. Zasnova je
izraala tenjo k im bogatejemu izpolnjevanju povrin. Okvir tako zasnovanih penic je
vedno zakljuen vije od osnovne ploskve penice. Na penicah so upodobljeni zlasti
svetniki motivi, heraldini orel ali oblika srca. Preostale povrine penic so navadno
napolnjene z drobnimi, najvekrat rastlinskimi oziroma cvetlinimi oblikami.
Druga zasnova je nastala ob koncu 18. in v zaetku 19. stoletja na vejih pravokotnikih
penicah. Uporabljali so jih celo e v obdobju med obema vojnama. Ta zasnova uveljavlja
reliefnost motivov na vejih gladkih, praznih ali enakomerno drobno ornamentiranih
ploskvah. Tako zasnovane penice so pogosto brez obrobljenih okvirjev. Na konnicah te
zasnove so motivi skromneji pogosta je geometrijska motivika in kaken manji naboen
ali cvetlini motiv sredi penice. V zaetku 19. stoletja so se v dokajni meri zaele
uveljavljati gladke ploskve. (Makarovi G., 1981)
Penice so vse od zaetka nastajale v specializiranih obrtnih delavnicah, ki so najverjetneje

delale tudi za meanske in plemike naronike. Na oblikovanje penic je vplivala predvsem
razgledanost in likovni okus lonarjev. Obrtniki so se morali iz zelo jasnih in sebinih
razlogov prilagoditi zahtevam naronikov tako po obliki kot tudi po ceni. (Sedej I., 1989)
Oblikovna sorodnost med penicami v razlinih muzejskih zbirkah pria, da so obstajala

sredia izdelovanja penic z vejo proizvodnjo. Ena takih proizvodenj so penice najdene v
Poljanski dolini na Gorenjskem, Bohinju, Britofu pri Kranju in Ljubnu na Gorenjskem. Te
penice so ene izmed najkvalitetnejih in so datirane v obdobje 18. in vsaj prvo polovico 19.
stoletja. Kljub asovnemu razponu kaejo penice te skupine enak lo, enak nain izdelave
in tolikno motivno sorodnost, da jih moremo z veliko verjetnostjo pripisati eni krajevni
delavniki tradiciji, ki je zajemala ve generacij. Domnevno naj bi penice pripadale
ljubenskim lonarjem, kar pomeni, da je bilo Ljubno na Gorenjskem najmnoineje,
najstareje in oblikovno najpomembneje sredie izdelovanja okrasnih penic za kmetije na
Slovenskem.
Motivi na penicah so bili sestavni del zunanje ploske pei. Ker so pei najvekrat krasile
enake penice, se je reliefni motiv po povrini cele pei enolino ponavljal. Motivi so bili
izbrani iz zakladnice preproste podeelske ikonografije pomembnejih kmekih opravil in
verovanja. Veji pomen moremo pripisati reliefnosti zelenih, rjavih in drugobarvnih gladkih
penic, katerih svetlobni odsevi so ustvarili sijajni vtis celotne pei.
29
Pei so postajale vedno bolj preprostih, zgolj funkcionalnih oblik. e v 19. stoletju in prvih
dveh desetletjih 20. stoletja so penice nosile bogat reliefen, lahko tudi raznobarvno glaziran
reliefen ornament, enako pa tudi zidci in krone. Med obema vojnama so bili ornamentalno
poudarjeni le posamezni deli pei, kot naprimer nevpadljiv ornament na spodnjem zidcu,
bordure na zakljunih zidcih. Penice so bile le stilizirane in poenostavljeno ornamentirane,
nekatere celo povsem gladke. V zadnjih letih pred vojno so bile e cele pei zgrajene iz
penic brez ornamenta, le zgornji zidec je imel pas z reliefnim ornamentom. Po drugi
svetovni vojni, nekako do konca estdesetih let, so pei ostale popolnoma neornamentirane.
Tudi barvna paeta glazur se je zoila na svetlo in temno rjavo, zeleno in vasih e rumeno
ali oker. (Kri, 2005, 57-58)
Pei so predstavljale izredno pomemben del opreme glavnega bivalnega prostora kmeke
hie tako pozimi kot tudi poleti. Najbolj obiajen prostor za sedenje in pogovor med
druinskimi lani ali z gosti so bile klopi okoli mize, klopi ob pei in prostor ob pei, zaradi
esar je razumljivo uveljavljanje okrasnih penic kot vidno uinkovito gradivo pri postavljanju
kmeke pei. (Makarovi G., 1981)
1.7. SISTEM DELOVANJA
Toplota krune pei, pa tudi lonenih pei nasploh, je po fizikalni sestavi drugana od
toplote, ki jo dajejo elezne pei in kamini. V tem tii del privlanosti teh pei in potrjuje
izkustva naih prednikov.
Glede na sestavo loimo kratkovalovno in dolgovalovno sevanje. Kadar sedimo blizu ognja,
lahko utimo ostro in pekoo vroino. Svetloba in toplota, ki jo oddaja ogenj, je po svoji
sestavi kratkovalovno sevanje. Tako toploto oddajajo tudi elezne pei in tedilniki. Toplota
kratkovalovnega sevanja mono segreva zrak, pri emer nastajajo zrani tokovi. Le-ti po
zraku vrtinijo prah, ki zdravju gotovo ni najbolj koristen, in ga odlagajo vsepovsod.
Ogenj, ki gori v kruni pei ali podobnih lonenih peeh, oddaja kratkovalovno sevanje
toplote, ki se pri prehodu skozi steno pei spremeni v dolgovalovno sevanje. Take pei
delujejo kot transformator. Toplota, ki prehaja skozi penice, zrak le minimalno segreva, tako
da skorajda ni kroenja zraka in s tem prahu, segreje pa stene in predmete, ki toploto nato
prijetno sevajo v prostor.
Pri kruni pei zakurimo ogenj na tleh. Najbolje je, da ga zakurimo im bolj na sredini
kuria, saj se bo tako pe hitreje in bolj enakomerno segrela. Najprej gori les s plamenom,
30
potem tli pod pepelom in na koncu ostane droben sipki pepel, ki ga ni treba odstranjevati pri
vsakem kurjenju. Zelo pomembno je, da kurimo s povsem suhim lesom. Drva naj bi bila stara
vsaj tri leta. Preden z njimi naloimo pe, je dobro, da so nekaj asa v prostoru blizu pei, da
izgubijo vlago, ki so se jo morebiti navzela na prostem. Le tak les bo zgorel v drobno pepelno
moko, poleg tega pa je zgorevanje vlanega lesa okolju kodljivo, ker oddaja v zrak strupene
pline, kot so monoksid, veplove spojine, itd. (Poauko P., 2000)
Toplota, ki jo oddaja ogenj v kruni pei, se akumulira v stene pei. Koliko toplote bodo stene
pei prevzele, je odvisno od asa gorenja v pei in od materialov, iz katerih je pe narejena.
Ko ogenj pogori, je potrebno pe, e jo pripravljamo na peko, zapreti in poakati vsaj etrt
ure, da se temperatura enakomerno razporedi po celotni notranjosti pei.
(http://www.kaminihoyan.hr/CMS/0107/Content.aspx?EID=7280, 27. april 2011)
Slika 22: Delovanje segrete in premalo segrete pei pri peku kruha
(vir: http://www.quarterbyte.com/brian/brickoven.html, 27. april 2011. Prevod: Kastelic)
31
1.8. PRENOVE IN NOVE GRADNJE KRUNIH PEI
Vlogo ognjia oziroma krune pei je sredi 19. stoletja v kuhinji prevzel tedilnik. S
prihodom glinenih in eleznih pei, so kruno pe zaeli ponekod opuati tudi za ogrevanje.
Ko pa so se v poznih 60. letih 19. stoletja zaele pojavljati pei na centralno ogrevanje, so
bile krune pei v uporabi vse redkeje in e to zgolj za peko kruha. (Ba F., 1984)
Nadomestne pei in tedilniki na trdo, tekoe, plinasto ali elektrino gretje so zamenjale
kruno pe, ker so ceneje in trpeneje. Penice krune pei zaradi pritiskov in raztezkov
hitro dotrajajo, posebej e so velike in glazirane. Gradnja pei se je zaradi tega postopoma
zmanjevala, posledino pa se je znievala tudi tevilnost pearske obrti. V zaetku
devetdesetih let so se zaradi teav v nabavi tekoih in plinskih goriv ter elektrine energije in
monosti laje nabave drv pojavile vse tevilneje novogradnje krunih pei. Novogradnje je
zaviralo majhno tevilo obrtnikov pearjev. (Knez M., 1980)
Da pa v sodobnem prehitrem in prenatrpanem svetu ljudje vse bolj hrepenimo in cenimo

domanost, lahko razberemo z naslednjega citata o dediini stanovanjske (bivalne) kulture:
Prav to podroje dediine in njegove aplikacije v sodobno ivljenje je zelo zanimivo, ob

poveanem zanimanju za preteklost, pravemu hlastanju po starinah ali spominih na
preteklost, ki jih predstavniki razlinih drubenih slojev danes vkljuujejo v svoje bivalno
okolje, v svoj mikro svet. Ob izbruhu slovenskega narodnjakarskega sindroma, ki seveda
nima nikakrnih resnih aplikativnih smeri in podroij, se prav v zvezi z notranjo opremo
pojavljajo, drugi po obdobju med obema vojnama, tenje po nekaterih tipinih slovenskih
sobah, slovenskem pohitvu, po tipinih slovenskih kmekih kotih ipd. (Bogataj, 1992, 166)
Kadar se odloimo za prenovo krune pei, se sreujemo s problemi tehninega,

zgodovinskega in kulturnega izvora. Avtentinost prenove je vezana na ohranjanje lokacije,
dimenzije, materialov in namembnosti. S tem ohranjamo sliko dediine nae bivalne kulture.
S selitvijo pei na neustrezno lokacijo, dodajanje novih neavtentinih materialov in tudi
novih, neobiajnih oblik rabe, pa to sliko kazimo in izkrivljamo.
Preden se lotimo obnavljanja dotrajane krune pei, je pametno dobro preuiti vse monosti.
e so problem predstavljale le penice, si je dobro omisliti in nabaviti raje manje penice,
ter jih zaradi bolje izravnave napetosti namestiti, vsaj na hrbtni strani pei, brez glazure. Pe
bo razmeroma trpeneja, e je v notranjosti zidan obok. (Poauko P., 2000)
32
Pri gradnji novih krunih pei pa je potrebno gledati z utilirano ekonomskega in

zdravstvenega vidika, pa tudi z vidika nae kmeke tradicije. Iz utilitarno ekonomskih
razlogov uporaba velikih (z grelno povrino nad 6 m) krunih pei ni priporoljiva, zaradi
velike porabe drv. Za normalne potrebe zadostuje pe velika 1,35 x 1,80 m in je visoka od
1,40 do 1,60 m. V takni pei je mogoe spei od 4 do 5 hlebcev kruha.
Kmeka pe vpliva kvarno tudi na zdravje stanovalcev.

Dr. Ivan Pirc, Socialni problemi slovenske vasi, pie: Ni je opreme v kmeki hii, ki bi
sluila v tako mnogovrstne namene. Kmeko pe z zapekom rabijo za posteljo za zdrave in
bolne, za odrasle in otroke. Na pei poivajo stari, na njej se igrajo otroci. Pe slui za
suenje perila in mokre obleke. Na njej sue tudi sadje, gobe itd. Na pei je pasje in maje
leie. Pe slui za garderobo in drugo splono uporabo. Z ozirom na to vsestransko
zaposlitev ima kmeka pe najve prilike za okuevaje zraka in za medsebojno okuitev.
(Kregar, 1946, 45 )
Sobe z velikimi krunimi pemi so hitro pregrete, prav tako ljudje v njej. Pri naglem prehodu
med prostorom in zunanjostjo se ljudje hitro prehladijo. Prav neprimerna je pe posebno
poleti, ko stanovalcu ob peki kruha po nepotrebnem ogreva e tako vroo sobo. Kruno pe
je dobro graditi tam, kjer morejo pei kruh doma ali pa tam, kjer je drv na pretek. Nesmiselna
je gradnja pei tam, kjer je potrebno drva kupovati in to zgolj zaradi tradicije ali romantike.
Kljub sodobnim in specialnim peem za gretje in peko, bo kruna pe, skupaj z ostalimi
lonenimi pemi, ostala prijetna druabnica v vsaki slovenski hii. (Kregar R., 1946)
2. KRUH
Kruh je klub temu, da na nekaterih obmojih sveta ne predstavlja vsakodnevne prehranske

vloge ali pa ga celo ne poznajo, postal simbol lovekovega preivetja in prispodoba za hrano
nasploh. Pomanjkanje kruha e danes pomeni pomanjkanje hrane. A vseeno se je skozi as
spotovanje do njega zelo spremenilo. Tega se spominja tudi eden od intervjuvancev:
Gospodinje so do peke kruha vedno pristopale s spotovanjem. V dananjem asu pa se je

to popolnoma spremenilo. Ker je kruha preve, eprav ga za nekatere ni, se do njega
vedemo zelo nespotljivo. Vasih je bil kruh popolnoma druga vrednota kot je danes. (Joe,
63 let)
33
Dediina kruha danes v svetu predstavlja pravo zakladnico pestre palete najrazlinejih
surovin za pripravo, orodij in tehnologij, nainov uivanja in pomenov na podroju verske
zavesti, ritualov ter vsakodnevnega ivljenja. (Goljat A., 2008)
2.1. ZGODOVINA KRUHA
Kdaj in kje so najprej sejali ito, ni tono znano. Pralovek je nabiral semena najrazlinejih
itu podobnih rastlin. Teavno nabiranje semen si je kasneje lovek skual olajati s setvijo.
To je pripomoglo k postopnemu stalnemu naseljevanju ljudi na nekem kraju. Tako se je
postopno zaelo razvijati poljedelstvo. V dolini reke Nil so e 4000 oziroma 6000 let pred
naim tetjem gojili penici in jemenu podobni rastlini, ki sta bili daljni predhodnici
dananjega ita. O tem priajo najdbe v grobnicah faraonov in najrazlineji reliefi na
nagrobnih spomenikih, ki upodabljajo obdelavo ita. Prav tako izkopani reliefi priajo o tem,
da so stari Egipani pekli in jedli kruh, ki pa e zdale ni bil podoben naemu dananjemu
kruhu.
Slika 23: Shranjevanje ita v starem Egiptu iz leta 2650 pred naim tetjem
(vir: http://www.botham.co.uk/bread/history1.htm, 27. april 2011)
Sprva so zrnje samo opekli, ele kasneje so ga zaeli drobiti in iz njega kuhati kao. Pozneje
so iz zdrobljenega zrnja in vode dobili maso, ki so jo oblikovali v mlince in jih suili na soncu
ali pa jih pekli na vroih, od ognja segretih kamnih. Z obvladovanjem ognja pa je lovek
maso preprosto zagrebel v erjavico.
Peka kruha v celih tisoletjih ni doivela bistvenih sprememb. Ostala je na najniji stopnji
razvoja. ele mnogo pozneje, ko je lovek z opazovanjem mase oziroma testa priel do
34
spoznanja, da dalj stojee testo postane mehkeje in bolj luknjiasto, so za pripravo testa
zaeli uporabljati staro testo. Tako se je zaela izdelava in uporaba droi ali droja.
Tovrsten nain peke se je preko izseljencev iz Egipta in Izraela prenesel med Rimljane. Pri
njih se je zaela peka kruha v okroglih peeh, katerih strop je imel obliko nebesnega oboka.
Ostanke tovrstnih pei je e danes mogoe najti v hribovitih in zaostalih krajih na
Apeninskem polotoku. (Knez M., 1980)
V srednjem veku je bila peka kruha znailno ensko delo in je bila tako prisotna v vsaki
druini. Bogati fevdalci pa so si lahko privoili svoje grajske pekarne. V 9. stoletju so se tudi
peki tako kot ostali obrtniki v mestih zaeli zdruevati v cehe. Kako pomemben je bil
vsakdanji kruh v tistem asu, priajo zgovorne zgodbe o goljufijah in prevarah povezane s
peki. Kruh je tako vse bolj postajal osnovno ivilo najirih drubenih plasti. Njegov nadzor in
doloanje cen pa je e danes v lasti oblasti.
Izdelava kruha in njegova kakovost sta se mono izboljali na zaetku novega veka.
Najrazlineji naini priprave in poveano tevilo vrst ter oblik kruha se najprej zanejo
pojavljati v Italiji, od koder se v 17. stoletju razirijo tudi v Pariz in v 18. stoletju e na Dunaj.
Kot del skupne drave se z izdelavo vrhunske palete najrazlinejih vrst kruha in ostalega
pekovskega peciva spozna tudi slovenski prostor.
ele v 19. stoletju se je uvedlo strojno mesenje testa in oblikovanje kruha. Od tedaj se je
priprava kruha zaela postopno mehanizirati. Vendar pa rona izdelava ni nikoli zamrla. e
ve, prav v sodobnosti se rone izdelava uveljavlja kot unikatna in maloserijska alternativa
sodobnega avtomatizma v prehrambeni industriji. Ljudje se vse bolj oziramo k domaemu
kruhu kot kruni dediini, ki je vasih predstavljal revino in pomanjkanje, danes pa
kakovostno obliko bolj ali manj zdravega naina priprave hrane. (Goljat A., 2008)
2.2. KRUH NA SLOVENSKEM
e lovek pol sveta obtee, najbolji kruh doma se pee!
Ta star slovenski pregovor se morda slii nekoliko zastarel in celo nacionalno usmerjen,
vendar pa je njegovo sporoilo usmerjeno k vzgoji za zavedanje lastnih vrednot in bogastva.
Ljudje se kljub najrazlinejim inovacijam in avtomatizmu vse pogosteje oziramo in vraamo
k tistim vrednotam, ki v naa ivljenja prinaajo nova spoznanja in kakovosti. Ena takih
35
vrednot je prav gotovo kruh, ki na Slovenskem ne pomeni le hrano, ampak predstavlja simbol
bogate dediine, ki je vpeta v druabno in duhovno ivljenje slovenskega loveka.
Beseda kruh je kljub temu, da ga ponekod sploh niso poznali, drugod pa so ga celo stradali,
postala pojem za hrano nasploh. S koliino in vrsto kruha se je oznaevala ivljenjska raven
in drubena pripadnost. lovek je s kruhom oznaeval posameznike (Ta je dober kot
kruh), z njim pa je poleg polnega kozarca vina ali peharja suhega sadja izraal tudi posebno
gostoljubje gostu. Tudi gospodinja Mara ima lepe spomine povezane z ljudmi in kruhom:
Ljudje so bili vasih bolj sloni. e je komu zmanjkalo kruha ob kakni neprijetni situaciji, si
lahko brez skrbi el k sosedu, kjer si si sposodil hlebec kruha. Seveda si le tega ob priliki
vrnil ali pa si vrnil vsaj moko, hvalenost pa je bila nad vse velika. (Mara, 79 let)
Slovenija je zaradi svoje izjemne lege primerna za pridelavo vseh vrst ita; penice, ri,
koruze, jemena, prosa, ovsa in tudi ajde. ita so najpogosteje zmleli kar na zmesnih kamnih
v kmekih mlinih. V koliinah in kakovosti kruha se je zrcalila dobra in slaba letina, z njo pa je
bila povezana tudi priljubljenost in uporaba doloenih vrst krunega ita. V zimskem asu, ko
ni bilo tekega dela na polju, je prevladoval rni kruh, ki so ga zamesili iz manjega dela
penine moke in vejega dela koruzne, ajdove, jemenove ali rene moke. V asu tejih del
na polju pa so pekli bel kruh. Kakovost kruha je bila torej odvisna tudi od dela, ki so ga ljudje
opravljali. Priprava in peka kruha je bila najbolj ustaljeno delo gospodinj, zlasti ob prazninih
dogajanjih. (Bogataj J., 2003)
S kruhom so ravnali, kar se je dalo, varno. Na razpolago je bil le, ko je bil as uivanja
hrane. Za to so skrbele predvsem matere, ki so ga spravile pod klju. Da so ga im ve
prihranili, so bili zelo dobrodoli tudi nekateri nauki, kot je npr. topel kruh kodi zdravju.
Izdatneje so jedli kruh le ob velikih kmekih delih, kot so mletve, konje in etve. Gospodinje
so takrat za delavce pripravile likof ali zakljuno gostijo. Mlatii so dobili nekaj hrane tudi za
domov. anjice so v jeseni dobile v dar hlebec, anjice ajde pa ob sv. Martinu ajdov hlebec,
preco.
Ko so enice prile pomagati eti penico, so ob mletvi dobile hlebec belega kruha. Ko se je
mlatila ajda, so dobile za praznik Vseh svetih kruh mean iz ajdove in penine moke. Tudi
menarjem smo dajali nekaj za lon ali biro, ker so zvonili in vzdrevali cerkev. Nekaj asa
smo dajali samo penico, mislim da po en akelj na leto, kasneje pa so rekli, da bi raje
imeli kar kruh in ko smo pekli kruh, so prili po hlebec ali dva sveega kruha. (Mara, 79 let)
36
Najpogosteja oblika kruha je bil hlebec, le poredko pa so oblikovali tudi truce. Ob praznikih
in slovesnostih pa so prevladovale posebne oblike kruha. Na Dolenjskem so iz belega
peninega testa pekli tripramenske pletenice, ki so jih nato e enkrat prepletle iz
trehpramenskih truc.
Poleg razlinih oblik so v razlinih pokrajinah prevladovali tudi razlini naini priprave kruha.
Na Dolenjskem in v Zasavju so za peko koruznega kruha poparili koruzno moko. Poleg tega
so tu pa tam dodali tudi kuhan pretlaen krompir. Podobna je bila tudi priprava ajdovega
kruha. Vse to so storili, preden so postavili kvas. Tak nain priprave kruha je v uporabi e
danes. (Knez M., 1980)
Krompir olupim in skuham. Potem ga prepasiram in dodam k moki v mealnik. Na 10 kg

moke dodam ve kot 1 kg krompirja. Kruh s krompirjem pride bolj rahel. Tudi okus se nam
zelo dopade, zato ga uporabim kar pri vsaki peki kruha. (Ivana, 56 let)
Kruh na Slovenskem je prvi omenjen e v 13. stoletju, vendar ga ne moremo teti med
najstareje jedi, saj v preteklih stoletjih ni bil razirjen kot ivilo v vseh slovenskih pokrajinah.
Marsikje ga sploh niso uivali vsak dan, zato je bil ponekod neposredno povezan s
stradanjem, npr. v Trenti, v posameznih delih Primorske ali v Suhi krajini na Dolenjskem.
V Trenti so ga pekli le ob treh pomembnih dogodkih, za veliko no, svatbo in krst. Na

Primorskem in v nekaterih alpskih obmojih je vsakdanji kruh nadomeala polenta, ki pa je
po svojem izvoru tudi sorazmerno mlada jed. Kar zadeva prehranjevanje nasploh, kruh pri
tradicionalnih glavnih obrokih na Slovenskem ni bil obiajen. Uivanje kruha pri zajtrku,
kosilu ali juini in veerji, razen v izjemnih primerih, ni bilo v navadi. Dovolj pogosto pa je bil
kruh na mizi za dopoldansko ali popoldansko malico, ko so ga uivali z motom ali
sadjevcem, v zimskem asu tudi ob kozarcu vina ali ganja. Pogosto so kruh za malico jedli
tudi s kislim ali sladkim mlekom. (Renelj, 1993, 5-6)
Kljub temu je na vseh obmojih pomenil posebno vrednoto, pogosto tudi statusni simbol.
Merilo in odsev vije ivljenjske ravni in blaginje je predstavljal predvsem bel kruh iz
penine moke. Predstavljal je eno osrednjih jedi za slavnostne prilonosti, cerkvene in
druinske praznike, e zlasti v revnejih okoljih. S tem pojmovanjem je povezano tudi
nadziranje naega kmeta v preteklosti, ki je menil, da je za domaega loveka penica
predobra. Ta misel je v stoletjih fevdalizma celo razumljiva kot tolaba v sili, ko je moral
37
podloni kmet veino pridelka penice oddati kot dajatev zemljikemu gospodu. Poleg tega
je potrebno e upotevati slabe letine in razmeroma nizko raven kmetovanja, ki se je zaela
bistveno razvijati in spreminjati ele v 18. in 19. stoletju.
Niji drubeni sloji so tako pekli druge vrste kruha. Zelo pogost je bil ren kruh. Do 19.
stoletja je bil priljubljen tudi prosen kruh, a sta ga kot prehrambeni sestavini nadomestili
koruza in krompir. Zelo obiajna je bila uporaba raznih itnih meanic ali zmesi, kot so npr.
sorica (meanica penice in ri) ali meanica ovsene in ajdove moke, iz katere so e v
Valvasorjevem asu pekli ovsenjak. V najtejih drubenih razmerah in ob izjemnih dogodkih
kot so bile vojne, lakote in slabe letine je bila skrb za vsakdanji kruh povezana s tevilnimi
naini premagovanja lakote. Tako so delili in uporabljali posebne krune meanice it, ki so
jih meali s krompirjem, fiolom, koruzo, mletimi smrekovinami, stori, drevesnim lubjem,
makovico, tropinami, irom, elodom, z iglicami lanu in konopljo itd. Na Notranjskem so kruh
pripravljali tudi iz sirka in pire, na breikem obmoju zlasti iz cizare in ponekod na
tajerskem iz rnega grahorja.
Pred uporabo kupljenega pivskega kvasa, ki se je zael uporabljati po 1. svetovni vojni,

ponekod pa ele po koncu 2. svetovne vojne, so za vzhajanje testa uporabljali domae vrste
kvasa, ki so jih pod razlinimi imeni kot so droi ali kravajc pripravljali iz prosene moke,
zmeane v vinski mot, ali iz koruzne moke, zmeane z vinom. Take droe v obliki manjih
hlebkov so posuili in jih uporabljali ez celo leto pri pripravi kruha. (Bogataj J., 2003)
Za kravajc smo uporabili koruzno ali proseno moko. Iz zidanice smo prinesli stisnjen mot,
ga dali poleg pei, pokrili s prtom in akali, da je zael vreti. Takoj ko je zael vreti, pa tudi e
je bilo to ravno sredi noi, smo zaeli pripravljati kravajce. Mot in moko smo zmeali v
manje kupke, velike za pest in jih nato dali posuiti na lesene mize. Med suenjem smo jih
vekrat obrnili. Ko so se posuili, smo jih shranili v jerbas, pokrili s prtom in postavili na suho
mesto ponavadi v shrambo ali kao, in jih tako imeli za celo leto namesto kvasa. Droe
smo raztopili v mlani vodi in jih naprej zamesili tako kot kvas. To je bilo za rn kruh. Sliala
pa sem tudi, da so vasih za bel kruh pustili v mentrgi koek surovega testa od prejnje
peke, ki se je nekoliko posuil, in ga potem pri naslednji peki raztopili in uporabili kot kvas.
Kasneje se je dalo e dobiti kvas, vendar smo ga nekaj asa uporabljali le za bel kruh. Po
letu 1956 pa sem kvas kupovala redno in kruh pekla le e iz njega. (Mara, 79 let)
Stara mama je imela navadno kmeko pe. V uporabi je bila vedno, vsaj enkrat na teden.
Preden je bil kvas in tudi pozneje, ko je bil le ta predrag, so delali kravajc ali droi. Naredili so
38
jih takrat, ko je vrel mot ali jabolnik. Tam so pobirali pene, v katerih so bile glivice
kvasovke. To peno so zmeali s proseno moko in navadno vodo v trdo testo. Naredili so
majhne hlebke (10 20 dag) in jih posuili ob pei, kjer ni bilo prevroe. To so imeli na
suhem celo leto in nato iz tega pekli kruh. Pred uporabo so jih razdrobili, dodali tople vode in
malo moke. ez nekaj ur so spet dodali malo moke in tople vode. Tako so se zaele
razmnoevati glivice. (Joe, 63 let)
Z razvojem kmetijstva se je poveala tudi koliina itnega pridelka in s tem moke. Pojavljati
se je zaela vaka obrtna peka kruha. Najprej je temeljila na zamenjavi ita oziroma moke za
peen kruh, kasneje so zaeli prinaati testo v peko tistim, ki so imeli veje pei. Gospodinje
so v skupnih peeh svoj kruh loile med seboj s posebnimi peatnimi odtisi. To dokazujejo
primerki med izkopaninami, ki so stari tudi do tiso let in predstavljajo embleme posameznih
druin.
Ponekod so si v poznejem asu pomagali tako, da so poleg vejega tevila stanovanjskih

stavb, v katerih posamezna stanovanja niso imela vgrajenih krunih pei, zgradili pod odprto
streho eno, dve ali ve krunih pei, v katerih so vse gospodinje pekle kruh. Vsaka
gospodinja je pripravila testo doma, nato pa tam zakurila ali dokurila pe in spekla kruh. Take
skupne komunalne ali vake pei so obstajale do pred nekaj desetletij tudi pri nas v rudarskih
naseljih Trbovlje, Hrastnik, Hude jame, Lakega in e drugje. (Knez M., 1980)
Na gradovih so pekli kruh v grajskih kuhinjah, v mestih pa se je za peko kruha razvila

posebna pekovska obrt. Poleg mlinarjev so bili peki najpogosteje obrekovani in kritizirani
obrtniki. Njihovo delo so povezovali z monostmi prevare in goljufanja pri odmerjanju koliine
moke za peko kruha. Za srednjeveko Ljubljano poznamo prievanja, da so nepotene peke,
zaprte v posebne kletke, za kazen potapljali v Ljubljanico. (Bogataj J., 1992)
Ko govorim o kruhu v naih mestih, je treba omeniti, da so se ta na nekaterih obmojih redno

oskrbovala s kruhom iz blinjega, pa tudi nekoliko oddaljenega kmekega zaledja. Peka
kruha kot dejavnost domae obrti je bila znailna zlasti za vasi slovenske Istre in za Gorika
Brda, ki so s peko zadovoljevali potrebe prebivalcev vejih obalnih mest. Tam namre vse do
zaetka 20. stoletja, razen nekaj izjem, niso imeli svojih pekarn. Zato so Istranke in Brike
kruh pekle doma in ga nosile prodajat v mesta. Imenovale so se kruarice, ponekod tudi
jajarce, saj so poleg kruha prodajale na mestnih trnicah e jajca in perutnino. Najve
gradiva o oskrbi obalnih (lepe povedano obrenih) mest s kruhom prihaja iz 19. stoletja.
Glavno sredie za prodajo izdelkov istrskih kruaric je bil Trst. Prav v 19. stoletju se je
39
trako prebivalstvo mono povealo, na podeelju pa je istoasno narastlo tudi tevilo

ensk. Vsakdanja peka in njegova prodaja na trnici sta predstavljala pomembno delo in
dodatni vir dohodka.
Sloves kruaric je bil velik, ne samo zaradi najrazlinejih in okusnih vrst kruha, temve tudi
zaradi organizacije njihovega dela. Dejavnost se je kmalu tako razmahnila, da je bilo pogosto
kruaric ve kot pei, zato so se te zvrstile pri peki po doloenem zaporedju. Tudi tu so
posamezne mojstrice oznaevale svoje hlebce kruha, da se pri skupni peki ne bi pripetile
zamenjave. Kruhe so oznaile z znamenji ali uporabljale kovinske krune ige. Kruarice pa
niso kruha prodajale le v Trstu, ampak po vseh obalnih mestih in tudi v hrvakem delu Istre.
Samo v tem delu so prodale okoli tiso kilogramov kruha na dan, ob vejih praznikih pa se je
ta koliina e poveala.
Kruarice so v eni noi opravile od dve do tri peke, ob koncu tedna in pred prazniki pa tudi
do pet. Ohlajen kruh so v zgodnjih jutranjih urah naloile v plenirje (jerbase) in ga raznosile
po trgih in k odjemalcem. Mnoge kruarice so kruh, jajca in perutnino tovorile na oslih. Tako
so se vse do prvih let 20. stoletja iz istrskih vasi proti Trstu in drugim mestom vile karavane
kruaric. Svojim strankam v mestu so oddale bige (gost kruh iz najbolje moke), kornete
(rahel bel kruh z dodatkom olja in sladkorja), ptike in kite (vrsta ornamentiranega, lepo
oblikovanega kruha), in hlebe (iz polbele moke), in pince (vrsta zavitega prazninega kruha z
dodatkom masla, jajc, sladkorja in rozin). (Renelj, 1993, 6-7)
Slika 24: Jerbas s hlebci kruha
(vir: K. Kastelic)
40
Delovnik kruaric je bil zelo naporen. e v nonem asu so kruarice pripravile kruno pe in
se lotile peke kruha. Navsezgodaj zjutraj so se morale namre s svee peenim kruhom
podati na dolgo pot proti mestu, ki je bilo vasih oddaljeno ve ur hoda. V poznih
popoldanskih urah so se utrujene vraale proti domu. Med potjo so pogosto natovorile moko
v mlinih za naslednjo peko. Po kratkem poitku je utrujena kruarica doma imela le malo
asa za moa in otroke ter domaa gospodinjska opravila. e jo je akalo nono delo. Kruh
je v domove prinaal domaost in toplino, utrujenim siromanim kruaricam pa trdo prisluen
zasluek. (Renelj S., 1993)
Kruh se ne pojavlja zgolj kot osnovno prehrambeno ivilo, ampak tudi kot temeljni objekt
verovanja. Pojavlja se v vseh biblijah sveta in se tako ponavlja v tevilnih verovanjskih
obredih. V kranstvu je zastopan v vsakdanji pronji molitvi: ...daj nam danes na
vsakdanji kruh.... Pomembno mesto ima tudi pri posebnih cerkvenih praznikih, kot so
cvetna nedelja, velika no, prazniki vseh svetih in vernih du.
Za veliko no smo vedno spekli pogao, ki jo je, ko sem bila e majhna in moja mama
bolna, prila k nam spei sosedova teta. Vedno sem jo pri peko opazovala in ez nekaj let
sem jo za ta praznik spekla tudi e sama. Pogao smo potem poloili v jerbas, ki je bil prekrit
z lepim belim prtom. Na prtu je bil izvezen velikononi motiv. Jerbas smo poloile na glavo in
odnesle k blagoslovu do najblije cerkve. (Veronika, 71 let)
Kruh je imel poleg globljih verskih namenov pomembno vlogo tudi v tevilnih egah in
navadah. V slovenskem prostoru se tako sreujemo z najrazlinejimi prazninimi kruhi, kot
so vrtanki, pletenice, boini poprtniki, boiniki, veseli kruh, razne vrste sadnih kruhov,
bosmani ipd. Nekaj vrst kruhov po svoji tehnoloki strani sodi e v posebno skupino poga.
(Berk, E., Bogataj, J., Puki, J., 1993)
Krstna botra je vedno spekla pogao v kruni pei. Pripravila je poseben kruh, v katerega
je morala zamesiti mleko, maslo in kaken rumenjak. Testo je dala na velik okrogel peka, ki
je bil velikosti jerbasa, premera priblino 80 cm, in ga spekla v kruni pei. Ta pogaa je bila
namenjena materi krenega otroka. Ostali lani otrokove druine so dobili vsak po svoj
hlebec belega kruha. Tudi nevesta je od doma na dan poroke prejela za doto jerbas z veliko
pogao. Poleg tega je dobila v jerbasu tudi e kakno posodo, arkelj, opek suhih ro, itd.
(Mara, 79 let)
41
Tako so npr. na Bizjanskem poznali t.i. veseli kruh, ki so ga nosili na elu porone povorke
in ga delili vsem, ki so jih sreali na poti k poroki in med vraanjem proti domu. Prav tako je
veseli kruh delila botra, ki je otroka in njegovo mater spremljala h krstu. Kruh nastopa v teh
egah kot znamenje in simbol rodovitnosti. Podobno vlogo ima tudi boini kruh ali poprtnik,
poprtnjak pa pogaa, ki jo je dobil novorojenec ob krstu. Kruh je bil skoraj obvezno darilo
naemljencem na njihovih obhodih v pustnem asu. Velike so njegove pomenske in
simbolne razsenosti v kranskem ivljenju (npr. velikononi kruh). Pri tem seveda
pozabljamo, da je ta oblika le nadaljevanje neke pradavne, predkranske dediine.
(Renelj, 1993, 9)
Vsakdanji kruh je prav tako povezan predvsem z razlinimi naini priprave in raznimi orodji,
ki so jih gospodinje pri tem uporabljale. V preteklosti so pekli kruh le enkrat tedensko ali e
redkeje. Spekli so toliko hlebcev, kolikor so jih porabili za prehrano v doloenem obdobju in
jih shranili na primeren prostor.
Kruh se pojavlja kot motiv in simbol v likovni umetnosti, glasbi in tudi literaturi. Poznanih je
kar nekaj ljudskih pripovedkah. Ena takih je tudi stara koroka pripovedka o darovanju kruha
vodi, ki nam pove, kako smo Slovenci dobili kruh.
To je bilo v tistih asih, ko nai dedi e niso poznali ri in penice. Tedaj je ivel ob Dravi na
Korokem zelo bogat ribi. Vse svoje premoenje si je pridobil s tem, da je pridno lovil ribe v
Dravi. Poln hvalenosti je vpraal nekega dne Dravo: Mamica Dravica, s im naj ti povrnem,
ker si mi pomagala do blagostanja! Drava pa je rekla: Pojdi dale po svetu. Tam v daljnem
kraju najde ljudi, ki imajo bel in ren kruh: kupi mi od vsakega po en hlebec in mi ga prinesi.
Ribi se je odpravil na pot in priel v bogate, lepe kraje. Ljudje so tam jedli. esar oni dotlej
ni poznal: lep kruhek. Kupil je dva hlebca, kakor mu je Drava velela. Ko se je vrnil, je vrgel
hleb peninega kruha in hleb renega kruha v Dravo. Nato je Drava zaela naraati in
poplavila ves levi in desni breg. Ko pa je voda odtekla, zaela je zemlja odganjati lepo r in
rumeno penico. Tako so ljudje dobili seme in zaeli povsod sejati r in penico. (Kunaver,
1991, 15)
Podobni sta tudi pripovedki o darovanju kruha ognju in vetru.
Demon ognja je bil Natek ali Netek netilec ognja. Bil je silno poreen ljubitelj kruha,
trukljev in drugih dobrot. Hodil je po svetu v razlinih podobah. Najvekrat se je pojavil kot
star mo z belo brado, ki je hodil od hie do hie in prosil vbogajme. e je naletel na
42
gostoljubno hio, jo je obdaril z dobro letino, skopuhe pa je kaznoval z lakoto in slabo letino
in kar je e huje hrani je vzel tenost. Netek je lahko prehajal skozi zid, ne da bi ga podrl.
Poreen in nenasiten kot pravi ogenj ''jari rebec, vse polizavec, vse poiralec.'' (Kunaver,
1991, 16)
Kadar so tajerske gospodinje pekle kruh, so majhen kolaek, postrunik, narejen iz

testa, ki so ga postrgale iz korita, poloile na okno. Kolaek so razrezale na tiri dele, za
vsak veter po enega: za sever, jug, vzhod in zahod. Tako so vetrovi dobili kruh zato, da v
asu peke ne bi preve pihali okrog dimnika. (Kunaver, 1991, 17)
Gostu, ki je priel v slovensko hio, so nai predniki ponudili kruh, ki je predstavljal

dobrodolico, gostoljubje, zvestobo, vdanost, neloljivo prijateljstvo in vsakrni izraz dobrih
namenov. Ta navada je ostala iva dolga stoletja.
Tudi vloga kruha v ljudskem zdravilstvu ni tako nepoznana re. Prastaro zdravilo za rane je
bilo namoeno penino zrnje, otrobi ali kruh namoen v mleko in zavit v krpo. S taknim
obkladkom se je rana oistila in zacelila. Kruhovi obkladki so pomagali tudi proti glavobolu in
boleinam v kriu.
Seveda so s kruhom povezani tudi razlini tabuji in vraeverja. Preden so gospodinje

zarezale hlebec kruha, so ga prekriale in ga tako zavarovale pred hudiem, arovnicam in
drugimi zli silami.
Preden se je hlebec nael, smo na dnu naredili kri z noem, potem smo hlebec ele
naeli. Vasih je mati pred pejo naredila kri, ko je bil ves kruh vsajan v pe in pripravljen na
peko. Tako ga je obvarovala vsega hudega. Dokler sem pekla kruh doma, sem to poela tudi
sama, potem pa ne ve. (Mara, 79 let)
Nikdar niso hlebca poloile na mizo na vrhnjo stran, saj naj ne bi to prinaalo v hio ni
dobrega. Tudi noa, s katerim so rezale kruh, niso nikdar pustile z rezilom obrnjenega
navzgor, da si ne bi vrag priel brusit nohtov. Vsak koek kruha je bil dragocen. Tudi e je
na tla padla le drobtina, jo je bilo treba pobrati in poljubiti. Hoditi po kruhu je bil namre zelo
hud greh, ki ga toliko stoletij lano ljudstvo ni odpualo. Tovrstno spotovanje do kruha je e
vedno v navadi pri starejih ljudeh, za katere kruh predstavlja preveliko vrednoto, da bi ga
smeli kar tako zametovati.
43
Spomnim se, ko mi je neko pri malici v slubi na tla padel koek kruha. Seveda sem po
navadi, ki me je spremljala vse od otrotva, kruh pobrala s tal in ga dala isto blizu k ustom,
da sem ga popihala. Pri tem dejanju me je opazil sodelavec in mi rekel, e da sem e iz
starega testa, saj so vasih vedno kruh, ki je padel na tla, pobrali in poljubljali ter ga nato
zauili. (Veronika, 71 let)
Kruh je bil poleg dela najveja vrednota: oboje je namre pomenilo preivetje. Pomenil je
najsveteje, simboliziral je ivljenje samo. Ta simbolizem je priel na dan tako v rekih in
dejanjih. Dobra vzgojen otrok je bil tisti, ki je znal bugca napravt (otrok je v pronji za kruh
in zahvalo zanj sklenil roki, kot jih sklenemo za molitev), kadar je prosil za kos kruha, in
kadar ga je dobil v dar. Ta lepa navada se je ohranila vse do estdesetih let. (Roman I.,
2004)
Kadar smo kot otroci prosili mamo ali oeta za kruh, smo morali vedno napraviti bugca.
Tudi e nam je kdaj kdo prinesel kaj v dar, smo vedno od navduenja napravili to kretnjo,
preden smo zares dobili dobroto. Tudi svoje otroke sem e nauila te geste, saj je bil to
takrat e vedno znak, da je otrok dobro in lepo vzgojen. (Renata, 63 let)
S peko kruha so povezane tudi najrazlineje norme in prepovedi kot so na primer: Dokler
se kruh pee, se ne sme teti, koliko kolaev ga je v pei!
Poleg raznih pripovedk, zdravilnih uinkov, simboliziranja in vraevernih traev se v

slovenskem ljudskem izroilu, tako pisnem kot tudi ustnem, e danes sreujemo z
najrazlinejimi pregovori in reki, v katerih kruh simbolizira najrazlineja prispodobe
lovekovih dejanj. Mnogi iz med njih so v pogosti uporabi tudi e danes.
Zareenega kruha se najve poje.

Iz te moke ne bo kruha.
Kar je preve, e s kruhom ni dobro.
Kruha se je preobjedel, pa se s pametjo je skregal.
Sitemu trebuhu e beli kruh ne dii.
Dober kot kruh.
Koder sonce tee, povsod kruh se pee.
e lovek pol sveta obtee, najbolji kruh doma se pee.
Dober je dan, e je tudi kruh zraven.
Kdor jezik para, kruha strada.
44
S trebuhom za kruhom.
Brez oraa in pridnega kopaa bi ne bilo ne kruha ne kolaa.
Kdor dolgo lei, kruha vreden ni.
Zrno do zrna pogaa, kamen na kamen palaa.
Sosedov hleb lepe dii.
Kar se reveu da, se v skrinji ne pozna.
Kdor rad kruh deli, se mu v rokah mnoi.
(Kunaver D., 1991)
2.3. SUROVINE ZA PEKO
Kruh je izdelek, ki ga dobimo z mesenjem, zorenjem, oblikovanjem in peenjem. Za pripravo

kruha potrebujemo moko, dodatke za vzhajanje testa, sol in tekoino. Iz teh sestavin lahko
zamesimo in speemo osnovne vrste kruha. Poznamo pa tudi e pomone sestavine, ki
izboljajo kakovost kruha, in razline dodatke za izboljanje fizikalnih in senzorinih lastnosti
kruha.
Moko dobimo z mletjem ita. Poznamo krune in nekrune vrste mok. Med krune tejemo
penino, reno in pirino moko. Krune moke vsebujejo v vodi netopne snovi. Pri reni moki
so to sluzne snovi pentozani, pri penini pa je to netopna beljakovina lepek ali gluten.
(Goljat A., 2008)
Gluten je odgovoren za pomembne pekovske lastnosti, saj v testu vee tekoino, prav tako
pa skrbi za povezanost in elastinost testa. Veliko glutena vsebuje penica, zaradi esar ima
prav ta moka pri peki glavno vlogo. (Hiller, 2003)
Iz krune moke lahko testo zamesimo samostojno, medtem ko moramo nekrunim vrstam
moke, kot so koruzna, ajdova, ovsena, jemenova, krompirjeva, rieva in sojina, pri zamesitvi
primeati kruno moko. Tip moke doloimo po vsebnosti mineralnih snovi pepela, ki ostane
pri laboratorijskem seigu 100 g moke. Standardni tipi penine moke so 500, 850, 1100,
1800; standardni tipi rene moke pa so 750, 950, 1250. Moka vsebuje kar 70% kroba.
(Goljat A., 2008)
Kvas je rahljalno sredstvo krunega testa le, e je glivam kvasovkam, ki so prisotne v njem,
omogoeno razmnoevanje. Za to potrebujejo zrak, vodo oziroma vlago, hrano in toploto.
45
Zrak dobijo kvasovke iz presejane moke. Vlago pridobijo iz tekoine, potrebne za pripravo
testa. Hrane imajo dovolj kvasovke e v testu, e je v masi tudi malo sladkorja, to samo e
pospei njihov razvoj. Toploto dodajamo glivicam prek zmesi v testu, posode, v kateri
mesimo, prejemajo pa jo tudi iz okolice. Za kilogram moke uporabljamo od 2 do 6 % kvasa,
to je od 2 do 6 dag na kilogram moke. Ve kot je kvasa v testu, bolj rahel in hitreje pripravljen
bo kruh, a tudi suil se bo hitreje. Zato je priporoeno v testo zamesiti le 4% kvasa. (Goljat
A., 2008)
Sol je v pekarstvu osnovna sestavina, saj vpliva na okus, kakovost, pronost in barvo
skorje. Vpliva tudi na hitrost vzhajanja testa. Prevelika koliina soli zavira razvoj kvasovk,
premajhna pa pospeuje vrenje. Sol dobro vpliva tudi na lepek. Med peenjem dobivajo
neslani izdelki belo barvo, preslani pa postanejo mono rdei. (Renelj, 2003, 131)
Najpogosteje pri peki kruha za tekoino uporabljamo vodo. Le za nekatere vrste kruha
vzamemo namesto vode mleko ali kakno drugo tekoino. Najprimerneja je srednje trda
voda, ki naj bo tudi primerno topla (do 32C). Razmerje moke in vode je odvisno od
kakovosti penice (trde penice imajo najbolji lepek), koliine lepka (ve lepka zahteva ve
vode), starosti moke (moka s starostjo izgublja vlago, lepak pa je bolji), vlaga v moki, tipa
moke in uporabe aditivov. (Renelj S., 2003)
Pomone sestavine izboljajo kakovost testa, spremenijo pa lahko tudi njegov okus in izgled.
Med tovrstne sestavine uvramo maobe, mleko in mlene izdelke, jajca, sladkor,
zaimbe, semena, svee in suho sadje, zelenjavo, mesnine itn. Po nekaterih natetih
dodatkih kruh celo poimenujemo (npr. sadni kruh). (Goljat A., 2008)
V testo dodam tudi malo masti. Uporabim kar domao svinjsko mast. Prej sem vedno dajala
olje, sedaj pa po predlogu sosede, ki tudi uporablja svinjsko mast pri peki, vedno dodajam le
to. Uporaba masti je ceneja, saj jo imamo doma. Poleg tega, pa nekateri pravijo, da je tudi
bolj zdrava. V testo dam tudi mleko, e ga imam kaj na zalogi. Vasih doma delam sir.
Sirotko, ki ostane pri izdelavi, uporabim namesto vode in z njo zamesim testo za kruh. Kruh
iz sirotke je res boanski. (Ivana, 56 let)
Pogosto v testo zamesim tudi razlina semen (sezam, bue, lan,...). Vasih zamesim v kruh
tudi kakno suho sadje, kot so rozini ali suha naribana jabolka. Ta kruh ima namre zelo rad
moj mo. (Katarina, 46 let)
46
Stara mama me je nauila, da sem v kruh dajala poleg olja tudi nekaj kisa. Kruh tako ne
zadahne tako hitro kot sicer. Ko sem kruh pekla prvi sama, mi je mama rekla, naj dam v
testo en kozarec kisa. Jaz sem jo razumela, da je mislila kozarec od kumaric namesto
navadnega kozarca, ki meri 1 dl, tako da je bil tisti kruh prav kisel. (smeh). (Renata, 63 let)
2.4. POSODA IN ORODJE POTREBNO PRI PEKI
Da bo delo pri peki neovirano teklo, je dobro na samem zaetku preveriti, da imamo na voljo
vso potrebno posodo in orodja, s katerimi si pomagamo pri pripravi na peko.
Najosnovneji pripomoek pri vsakem pekovskem opravilu sta prav gotovo tehtnica in merilni
valj, s pomojo katerih stehtamo oziroma odmerimo vse osnovne sestavine. Seveda ob redni
peki gospodinja tovrstnih pripomokov skorajda ve ne potrebuje, saj testo za kruh oblikuje
kar po obutku.
Tehtnice pri peki kruha ne uporabljam ve. Seveda sem na samem zaetku peke kruha tudi
jaz vse pravilno natehtala in izmerila, potem pa z izkunjami ugotovi, da bi bilo vasih dobro
kje dodati e malo tekoine, soli, itd... In tako sem se navadila, da testo zamesim kar po
obutku. V mealnik, nekje do polovice prostornine, s sitom presejem moko. To je priblino
10 kg moke. Pred tem poskrbim, da imam pripravljen tudi e lonec pretlaenega krompirja, ki
ga vedno dodam k moki. Kvasec nastavim iz estih paketkov, kupljenih v trgovini. Mislim, da
ima vsak paketek okoli 40 g kvasa. Potem v kvasni nastavek dodam nekaj sladkorja in malo
tekoine. Ostalo tekoino segrejem do mlanega. Pri tem najpogosteje uporabljam kar vodo.
Mleko uporabim le, e ga imam na voljo. Seveda ga ne uporabim ve kot priblino liter. Ko
kvasec naraste, dodam v mealnik 5 pesti soli in zanem z mesenjem. Sproti po potrebi
dodajam tekoino. e se mi zgodi, da dodam kdaj preve tekoine, le dodam e nekaj moke.
Vedno gledam, da je testo pripravljeno tako, da se ne prijema dna mealnika. (Ivana, 56 let)
Moko in tekoino vedno izmerim, ostale sestavine dam po obutku. Med meanjem je
skoraj vedno potreben kaken popravek ali moram dodati e kaj moke ali pa kaj tekoine.
Ko mealnik zmea sestavine v testo, potrebujem tehtnico, saj na njej stehtam odtrgano
testo za hlebce. (Katarina, 46 let)
47
Slika 25: Pripravljena tehtnica za odmerjanje tee hlebca
(vir: K. Kastelic)
Vasih so testo zamesili v lesenih koritih s pokrovom, imenovanih neke. Uporabljali so jih
do nekje 80-tih let 19. stoletja. V uporabi so bile pogosto tudi posebne mize, ki imajo korito
za testo pogreznjeno pod ploo mize v taki viini, da se gospodinjam ni treba pregloboko
sklanjati pri mesenju testa. Pokrov take mize uporabljajo nato kot delovno mizo za
oblikovanje testa. To mizo imenujemo mentrga ali vintla in je ponekod v uporabi tudi e
danes. (Knez M., 1980)
Naa mentrga stoji v kotu v kuhinji. Z dveh strani je obdana s klopjo in jo uporabljamo
vsakodnevno, saj na njej uivamo dnevne obroke. V njej imam shranjene nekatere
pripomoke, ki jih uporabljam pri peki kruha. To so sito, prti in krunice, valjar, strgalce,
vevnica in mevek. Vasih smo v njej shranjevali tudi moko. Kadar se lotim peke kruha, v
njej zamesim testo za kruh. Vanjo presejem moko, nastavim kvasec in zamesim testo.
Pustim ga enkrat vzhajati, nato pa ga po hlebcih razdelim v peharje. (Veronika, 71 let)
48
Slika 26: Papirnate vree polne moke in sita za presejevanje moke
(vir: K. Kastelic)
Vsake toliko asa smo mentrgo umili, na primer pred velikimi prazniki kot sta boi ali pa
velika no. Mentrgo smo odnesli ven in jo umili le z navadno vodo tako, da smo vanjo nalili
vodo, poakali, da je malo stala, in nato s krtao mentrgo dobro zdrgnili, splaknili in pustili, da
se je posuila. (Ivana, 56 let)
Slika 27: Neka s petavnikom za gnetenje testa in strgulo
(vir: RENELJ, 1993, 165)
49
Slika 28: Znailna stara mentrga s plohom, koritom za moko in enojnim ali dvojnim
predalom za hranjenje orodja, potrebnega ob peki kruha
(vir: RENELJ, 1993, 165)
Slika 29: Noveja oblika mentrge, izdelana leta 2000. V njej gospodinja hrani nekatra
orodja, potrebna ob peki kruha
(vir: K. Kastelic)
Testo lahko pri manjih koliinah zamesimo tudi kar v dovolj veliki posodi oziroma skledi,
lahko pa ga zamesimo tudi s pomojo mealnika.
Mesenje ponavadi poteka rono. Vasih so za mesenje ob velikih koliinah testa uporabljali
petavnik. e se nam zdi mesenje z roko neprimerno, lahko testo zamesimo tudi s pomojo
debeleje lesene lice. Testo nato oblikujemo v mentrgi, na delovni deski, kuhinjskem pultu
ali delovni mizi in ga damo vzhajati v s prtom prekrite slamnate peharje ali koare. Pri tem si
pomagamo tudi s kovinskim strgalom, s katerim gospodinja po potrebi postrga dele testa, ki
so se prijeli lesenega korita ali posode. Prte, ki pokrivajo peharje, imenujemo krunice. V sili
50
lahko uporabljamo tudi veje plastine sklede. Za pokrivanje testa uporabimo ist prt. (Knez
M., 1980)
Peharje in krunice imam shranjene v shrambi na polici. Medtem ko testo vzhaja v

mealniku, vsak pehar prekrijem s krunico in posipam z moko, da se testo toliko ne prime
nanje. Po uporabi krunice odnesem ven, kjer jih dobro strknem in pustim nekaj asa, da se
posuijo. Tudi peharje strknem in spiham, da iz njih odstranim moko. (Katarina, 46 let)
Slika 30: Peharji s krunicami
(vir: K. Kastelic)
Doma imam nekaj krunic, ki mi jih je za darilo ob prazniku neko prinesla mama. Naredila
jih je sama in prav vsaka nosi poseben napis. Tako se vedno ob peki kruha spomnim nanjo.
Krunice vsake toliko asa tudi operem, saj so zaradi velike vlanosti, katere se navzamejo
med vzhajanjem kruha, zelo izpostavljene plesnim. (Renata, 63 let)
Slika 31: Krunica s posebnim napisom: Bog, daj nam vsak dan kruh
(vir: K. Kastelic)
51
Danes nekatere gospodinje uporabljajo za meanje in mesenje veje koliine testa posebne
elektrine mealnike .
Mealnik mi je zelo olajal teko rono mesenje in gnetenje. Spomnim se, da sem vasih
celo testo, ki je bilo zameseno iz 14 kg moke, zamesila in nato pregnetla na roko. To je
zahtevalo kar nekaj asa, seveda pa tudi moje moi. Ob veerih in pa naslednje jutro so me
tako bolele roke, da nisem mogla prav ni delati. Dolgo asa sem iskala primerno reitev,
nato pa sva z moem na sejmu zasledila ta mealnik in ga seveda takoj kupila. Zelo sem
zadovoljna z njim. V njem se v 10 minutah lepo zamesi testo. Potem ga pustim v njem enkrat
vzhajati. Da mi ga ni potrebno pregnesti na roko, ponovno vkljuim mealnik in testo se mi
lepo pregnete kar v njem. Potem iz njega trgam hlebce, jih stehtam in polagam v peharje.
(Katarina, 46 let)
Odkar imam mealnik testo vedno zamesim v njem. S tem prihranim veliko asa. Medtem
ko se testo mesi, zakurim pe. Potem iz mealnika z roko trgam testo za hlebce. Ni jih ne
tehtam, ampak vsakega odtrgam za priblino koliino naroja. Oblikujem ga v hlebek na
pomokani mizi in ga poloim v pehar. (Ivana, 56 let)
Slika 32: Mealnik med mesenjem, pri imer gospodinja dodaja e sestavine
(vir: K. Kastelic)
e peemo kruh v elektrini peici, polagamo oblikovane hlebce v pekae, ki jih pred tem
tanko namaemo z oljem ali drugo maobo. Kadar pa se odloimo, da bomo kruh spekli v
kruni pei, pa potrebujemo pri tem posebno orodje, s pomojo katerega lahko peka poteka
brez zapletov. (Knez M., 1980)
52
Vasih, ko smo v kruni pei tudi e kuhali, smo vedno uporabljali burkle za premikanje
vroih loncev in posodja. Poleg njih se je vsakodnevno uporabljala tudi greblja za strganje
erjavice. Burkle in grebljo smo imeli vedno pospravljeni ob vhodu v kruno pe, da so bile
tako vedno pri roki. Kadar smo pekli kruh, smo uporabljali e posebno ometao iz slame ali
pa iz lisijega repa. Danes je sicer bolj v uporabi omelo iz koruznega likanja, saj se lisijega
repa ne dobi ve prav pogosto. Raste sicer v gozdu, a ga e vrsto let nisem nikjer zasledila.
Za vsajanje v pe se uporablja lesen lopar. Za jemanje peenega kruha iz pei pa se
uporablja veslica. To je tanek, elezen lopar z lesenim roajem. (Mara, 79 let)
S pomojo burkel v notranjosti pei zloim skrbno pripravljena drva. S asopisnim papirjem
jih podkurim. Po potrebi na ogenj med kurjenjem dodam e nekaj drv, e opazim, da pe ne
bo dovolj topla. Ponavadi pokurim dva vedra drv. Ko vidim, da je pe pripravljena z leseno
krevljo oziroma grebljo premeam erjavico. Vse skupaj zaprem za kakih 10 minut, da se
temperatura nekoliko razporedi po pei. Nato erjavico kar se da isto postrgam na rob pei.
Z omelom iz koruznega likanja pomedem povrino, na katero bom poloila kruh. Omelo
mora biti prej dobre pol ure namoeno v vodo, da se lepo napoji vode in se tako pri ometanju
takoj ne vname. Omelo skupaj z vedrom prinesem do pei, ga nekoliko otresem vode in nato
z njim poistim pe. Ko preneham z ometanjem, ga takoj potopim nazaj v vodo in postavim v
kot, da me ne moti pri nadaljnjem delu ob pei. Kasneje ga odnesem ven, kjer ga operem s
isto vodo in pustim na primernem mestu, da se osui. Suhega potem shranim v kurilnico.
(Renata, 63 let)
Za peko v kruni pei e danes uporabljam grebljo, posebno omelo in lopar. Z grebljo si
pomagam med kurjenjem, saj z njim meam erjavico in po potrebi nanjo dodajam drva, tako
da jih pripravim na vhodni polici in jih nato z grebljo potisnem v notranjost na kup erjavice.
Ko je pe pripravljena erjavico pogrebem do vhoda, kjer med peko stoji prislonjena loputa. Z
mokrim omelom pomedem pepel. Zgodilo se mi je e, da se mi je omelo vnelo, saj je bilo
premalo navlaeno. Vasih ga vekrat med brisanjem namoim v zanj pripravljeno vedro ob
pei. Tako se izognem neljubemu dogodku. Obvezno ga po konanem ometanju, namoim
nazaj v vedro, saj se mi je pripetilo tudi e to, da sem omelo po uporabi odnesla ven pred
hio, ne da bi ga ohladila v vodi, in se mi je tam vnelo. Na sreo je dim opazil sin, da smo
tako reili nae omelo. (smeh) (Sonja, 42 let)
53
Slika 33, 34 in 35: Burkle (levo), omelo iz koruznega likanja (na sredini) in lopar ter
greblja (desno)
(vir: K. Kastelic)
Slika 36: Pred vhodom v kruno pe postavljeno orodje: burkle, greblja, veslica, lopar
in omelo
(vir: RENELJ, 1993, 162)
Da bo imela skorja kruha lesk, moramo hlebec, pred vsajanjem v kruno pe ali v elektrino
peico namazati z vodo ali z monatim podmetom. Seveda lahko kruh namaemo tudi pri
jemanju iz pei. Za mazanje lahko uporabimo posebno omelo, ki ga ne smemo uporabljati za
druge namene. Poleg tega mora biti omelo iz materiala, ki prenese dotik z vroo skorjo
kruha. Vasih in ponekod e danes, se v ta namen uporablja mevek. Lahko pa kruh
namaemo kar s pekovskim opiem. Tik preden porinemo hlebec v pe, ga po potrebi
zareemo z noem. (Knez M., 1980)
54
Slika 37: No in mevek za premaz kruha, postavljena na stolu, na katerega je

naslonjen tudi lopar
(vir: K. Kastelic)
Kruh namaem z jajcem, ki mu prej dodam mleko. Vasih ga namaem tudi samo z
mlekom, e nimam dovolj jajc. Potem kruh z noem prereem in e prebodem, rahlo
potlaim in poboam, saj imamo radi nizek kruh. Moja mama je vasih kruh prerezala v obliki
kria. (Ivana, 56 let)
Kruh premaem z meanico jajca in mleka. e se mi zdi, da je vzhajan e dovolj, ga samo

prebodem, ker se sicer tak kruh, e ga zareem z dolgimi zarezami, usede in potem v pei
ne dvigne. Tak kruh pride nizek. V kruh, ki je vzhajan ravno prav, z noem zareem poevne
zareze. Vasih ga je moja stara mama zarezala v obliki kria e preden ga je stresla na
lopar, tako da je bil hleb zarezan na obeh straneh. (Veronika, 71 let)
Bel kruh sem premazala z jajcem in ga prerezala s rtami. Tudi rn kruh sem premazala z
jajcem, a ga nisem ni prerezala, saj je vedno razpokal. rn kruh sem pekla iz meanice
ajdove, koruzne in jemenove moke. (Mara, 79 let)
Za to mazanje je imela ''pernico'', to je opi, narejen iz kurjih peres od peruti. (kof, 2007,
59)
55
Po peki se dno kruha zaradi pepela in erjavice ponavadi obrie.
Ko je kruh peen, ga po dnu omedem oziroma obriem z vlano krpo. Ponekod ga obriejo
kar s asopisnim papirjem, saj pepel pusti kar grdo sled na krpi. Jaz pa vedno uporabljam
krpo, ki jo imam pripravljeno prav v ta namen in me zato ne moti, e se umae. (Renata, 63
let)
2.5. PRIPRAVA, MESENJE IN OBLIKOVANJE TESTA
Verjamem v to, da kruha ne more delati z jezo, z enim odporom. e ga pripravlja tako,
potem prav gotovo ne bo uspel ali pa bo za mnogo procentov slabi kot bi moral biti. Kadar
je bilo v pekarni, kjer sem delal, ozraje naelektreno ali pa so bila med nami trenja, se je
vedno vse poznalo na kruhu. (Joe, 63 let)
S pomojo sestavin in potrebnega orodja oziroma pripomokov pripravimo testo. Kot smo e
omenili lahko mesenje poteka rono ali pa s pomojo razlinih novejih aparatur, ki
predvsem olajajo teko delo gnetenja, sploh pri velikih koliinah, pripravljenih za peko. Z
uporabo razlinih mealnikov lahko reemo, da je delo tudi bolj isto.
Prav gotovo pa se je vsaka gospodinja sreala e z rekom Ne naredi kruha moka, ampak
roka!. Sporoilo tega pregovora uresniujejo tevilne posameznice, lanice drutva kmekih
ena, pa tudi mnoge gospodinje, ki se lotijo peke kruha na nain, kot so ga poznale e nae
babice.
Testo je iva materija in tisti trenutek, ko ni poleg loveke roke, nekaj manjka. loveka
roka tono ve, kako je s kruhom. Tako gospodinja najlaje in najzanesljiveje oceni, kakno
je testo, e mu kaj manjka,... Otip je pri mesenju izrednega pomena. Tega se dobro zavedam
tudi sam in svoje mnenje oziroma miljenje predstavljam udeleencem svojih delavnicah.
(Joe, 63 let)
56
Slika 38: Rono mesenje kruha
(vir: K. Kastelic)
Poznamo dve metodi mesenja testa. Neposreden nain mesitve poteka tako, da zamesimo
testo iz moke, vode, soli in kvasa, ne da bi prej napravili kvasni nastavek. Zameseno testo
pustimo vzhajati, nato ga ponovno pregnetemo, znova vzhajamo, oblikujemo, e enkrat
vzhajamo ter speemo.
Pri posrednem nainu mesitve testa pa uporabimo razlina vzhajalna sredstva, kot so kislo
testo, droi in kvas. Iz kvasa pripravimo kvasec ali kvasni nastavek tako, da v posodo zlijemo
malo mlane tekoine, ki ji dodamo zdrobljen kvas, malo moke in sladkorja ter premeamo.
Kvasec je pripravljen priblino po osmih minutah, oziroma ko naraste e za enkratno koliino
ter pridobi vonj po kislem in alkoholu. Pri pripravi kvasca bodimo pozorni tudi na temperaturo,
ki ne sme presei 50C. Naj vzhaja na sobni temperaturi, raje kakno minuto ve. Testo s
kvasnim nastavkom nekoliko hitreje vzhaja, ker so kvasovke e spodbujene k delovanju.
Namesto kvasa, kupljenega v trgovini, lahko za vzhajanje uporabimo tudi droi ali kravajc. Za
kilogram moke potrebujemo 4 dag droi. Suhe droi razmoimo v koliini vode, kot je
zapisano v receptu za izdelavo doloenega kruha, dodamo ostale sestavine ter zamesimo
srednje gosto testo. Vzhaja naj ez no priblino 10 do 12 ur, nato testo pregnetemo,
oblikujemo hlebec, vzhajamo, zareemo in speemo. Kruh iz droi ima svojevrsten, nekoliko
kiselkast, okus in ostane dalj asa sve.
57
Poleg kvasa in droi pa lahko kot sredstvo za vzhajanje uporabljamo e kislo testo. To je
verjetno najstareje znano sredstvo za vzhajanje, saj so ga poznali e stari Egipani. Svetlo
kislo testo pripravimo iz 0,25 kg bele moke in 1 l pretlaenih jabolk ali jabolnega soka brez
dodatkov. Sestavine dobro premeamo in jih stresemo v dovolj velik kozarec za vlaganje ali
prozorno plastino posodo s hermetinim pokrovom. Koliina mase ne sme zapolniti polovice
kozarca. Le tega nato postavimo za tri dni na toplo. Temperatura mora biti od 30 do 40C. Po
videzu testa ugotovimo, e je masa e pripravljena njena povrina mora biti razpokana,
prisotni so vidni mehurki. Ko odpremo kozarec morata biti vonj in okus mase rahlo
kiselkasta. Maso oziroma kislo testo moramo ohladiti, nato pa ga lahko hranimo v hladilniku
do tirinajst dni. Za pripravo kruha s kislim testom uporabimo 2 jedilni lici kislega nastavka
(to je priblino 5-6 dag) na kilogram moke. Pripravimo pa lahko tudi temno kislo testo, kjer
uporabimo 0,25 kg rene moke, 0,25 l mlane vode in 0,15 dag naribane ebule ali 2 ajni
liki jogurta, kefirja, sirotke ali vode kislega zelja. Potem ravnamo isto kot pri svetlem kislem
testu. (Goljat A., 2008)
Ko je testo dovolj dozorelo, pripravimo delovno mizo ali desko, na kateri bomo oblikovali
hlebe ali truce. Desko potresemo z moko in nanjo poloimo eleno koliino testa za hlebec.
Kos testa pomokamo in ga s pritiskom dlani malo sploimo. Obrobne dele testa s prsti leve
roke dvigamo, z desno dlanjo pa pritiskamo na kos in ga obenem odrivamo od sebe. Pri
odrivu se testo delno zasue, roko pa povrnemo v prejnji poloaj in ponavljamo gibe toliko
asa, dokler testo ne dobi oblike kroga. Na ta nain oblikujemo hlebe. Oblikovan hlebec
poloimo v pehar tako, da je nezglajena stran obrnjena navzgor. Testo pokrijemo s prtom, da
lepe vzhaja, in peharje postavimo na toplo. (Knez M., 1980)
Kadar je mama pekla, smo vedno s sestro dobile koek testa. Opazovale smo mamo in
delale vse tako, kot je delala ona. Tako si je vsaka zgnetila in oblikovala svoj hlebek. Vsaka
je imela tudi svoj peharek s krunico, kamor smo dale vzhajati kruh. Potem smo ji pomagale
nositi peharje k pei, ko je ona vsajala kruh v pe. (Ivana, 56 let)
58
Slika 39: Kruh v peharju, pokritem s krunico
(vir: K. Kastelic)
Slika 40: Kruh je med hajanjem pokrit z robovi krunice
(vir: K. Kastelic)
Med vzhajanjem glivice kvasovke grozdni sladkor, ki nastaja iz ogljikovih hidratov, s

pomojo doloenih fermentov spremenijo v ogljikov dioksid in alkohol oba se zaradi toplote
raztezata in tako rahljata testo. Iz testa ne moreta pobegniti, kajti zadruje ju raztegljiv lepek
v testu. Zaradi temperature zakrkne, glivice odmrejo in tvorijo luknjiasto ogrodje testa, ki
mora biti pri pravi koliini kvasa (4 dag na 1 kg) in pravilnem vzhajanju enakomerno posejano
z drobnimi luknjicami. (Goljat A., 2008)
Ko so hlebci dovolj vzhajani, so pripravljeni za peko. Vzhajanost ugotavljamo z opazovanjem

prostornine, dviga testa in z otipavanjem. Dovolj vzhajani so tedaj, ko se njihov volumen
povea najmanj za 50%. Testo, ki se po pritisku prstov pri otipavanju takoj povrne v prvotni
poloaj in ne pua sledov, je premalo vzhajano. e pa se testo ne dvigne in so na povrini
vidni odtisi prstov, je testo preve vzhajano oziroma prevzhajano. e pa se vraa v prvoten
poloaj poasi, je testo pravilno vzhajano in pripravljeno za peko. (Renelj S., 1993)
59
2.6. PEKA KRUHA
Obutek domanosti se zaradi hitrega drubenega ivljenja in z njim povezanih sprememb

e kako prilee. To se da jasno opaziti pri najrazlinejih odloitvah, ki jih danes sprejemajo
ljudje. S preseljevanjem iz mest v predmestja, gradnjo vikendov na podeelju, vgrajevanjem
krunih pei itd. Ljudje namre iejo domanost, po kateri tako hrepenijo.
Tudi z domao peko kruha si lahko v domove vnesemo domanost, ki jo tako zelo
pogreamo. Potrebni so le doloeni pogoji in pa seveda tudi nekaj znanja. Kadar govorimo o
domai peki kruha, imamo v mislih ponavadi peko v kruni pei. Domaa peka kruha se v
primerjavi z obrtno oziroma industrijsko proizvodnjo v sto letih ni skoraj ni spremenila.
Postopno so zaeli opuati le mesenje s kislim testom ali z dromi, saj se je vse bolj zael
uvajati in uporabljati pekovski kvas. Skoraj enake so ostale tudi krune pei.
Ker pa danes nima ve vsako gospodinjstvo pei, peejo gospodinje kruh tudi v peici
zidanega in elektrinega tedilnika, v elektrinih peicah in tudi v kruhomatih.
Peke kruha se danes lahko naui vsak in mislim, da bi se ga tudi moral nauiti vsak. Neko
je neka gospa, ki je obiskovala mojo delavnico, rekla, da od kar pee kruh doma, tudi otroci
bolj cenijo kruh. Cilj mojih delavnic je prenaanje znanja izdelave kruha brez aditivov na ljudi.
Ni nujno, da so ljudje mladi. S trenutkom, ko je bila knjiga izdana, je bilo moje poslanstvo
narejeno. Seveda so delavnice vredne veliko ve kot le besede v knjigi. (Joe, 63 let)
Pri peenju testa nastajajo fizikalne, bioloke in kemine spremembe. Videno povean
volumen v zaetni fazi peke, zakrknjenje beljakovin, zaklejitev kroba, izparevanje vode in
alkohola ter posledino zmanjana tea testa so spremembe, ki jih uvramo med fizikalne.
Bioloke spremembe potekajo vzporedno s fizikalnimi in se izraajo s pospeenim
delovanjem encimov in kvasovk ter s poznejim odmiranjem kvasovk, kislinskih bakterij in
ostalih mikroorganizmov. Kemine spremembe pa nastajajo med celotno peko. Najprej se po
biolokem procesu razgradi krob, ki se v konni fazi spremeni v alkohol in ogljikov dioksid.
V skorji pa se ob doloeni vlagi in temperaturi krob spreminja v dekstrin. Leti se pri viji
temperaturi spremenijo v karamel, ki je svetleje ali temneje barve, dokler se pri oganih
izdelkih ne spremeni v ogljik.
as in postopek peenja sta odvisna od vrste kruha, tee, oblike, stopnje vzhajanosti in
zrelosti testa. Peenje lahko poteka direktno, kjer uporabljamo drva, ali indirektno, kjer se
60
uporabljata plin in elektrika. Pei se med seboj razlikujejo po obliki, nainu ogrevanja in
gradbenem materialu. Direktno ogrevamo zidano pe, kjer toplota prehaja na opeko in se
akumulira. Med mirovanjem pei se temperatura izenauje, med peenjem pa prehaja
toplota s amotne opeke direktno na izdelek. (Renelj S., 1993)
2.6.1. PEKA V KRUNI PEI
Prvi sem spekla sama kruh v kruni pei pri 15 letih in sicer za kopae v trtah. Napotke mi
je dajal stric, ki je predasno priel domov iz vinograda. Vse mi je povedal, jaz pa sem delala
po njegovih napotkih. Popoldne sem zamesila in do veera je bil kruh peen in lepo ohlajen,
ko so se vrnili z dela. To je bila moja prva peka. Mesila sem sicer e prej, a pei nisem nikoli
prej pripravila sama. (Mara, 79 let)
Preden se lotimo priprave testa za kruh, je potrebno vedeti, kje ga bomo pekli. Kadar se
odloimo za peko v kruni pei, je pri tem zelo pomembna tudi sama priprava pei, ki
nemalokrat gospodinji vzame celo ve asa kot priprava testa za peko. Vsaka pe ima svoje
posebnosti, ki pa jih najbolj pozna prav gospodinja sama.
e bi pe kurili dalj asa, bi lahko v njen tudi pekli dalj asa. Vse to je odvisno od pei
same. Vsaka pe je drugana. Jaz se imam za strokovnjaka, pa si ne bi upal rei eni
gospodinji, da pridem k njim in jim v njihovi pei speem kruh. Teoretino sicer vse vem, kaj
je potrebno narediti, vendar pa v praksi vedno ne gre vse tako. Vsaka kruna pe ima svoje
finte, ki jih gospodinja osvoji s toliko in toliko urami prakse. (Joe, 63 let)
V pe naloimo doloeno koliino vnaprej pripravljenih drv.
Za kurjavo pred peko smo vedno uporabljali bukova drva, debeline nekje 5 cm. Debelina
vseh drv je morala biti priblino enaka, da so vsa drva pogorela v enakem asu. Dolina ni
bila pomembna, saj so bile lahko tudi nekoliko dalje. Za podkurit smo imeli rzino. Ko smo
v gori obrezovali trte, smo ostanke vedno narezali na kratke vejice, jih zvezali v ope in
odpeljali domov. S tem smo zakurili pe. Drva so morale biti suha, da so kar najhitreje
zagorela. Moja mama je ponavadi na koncu prejnje peke e pripravila drva za naslednjo
peko, tako da jih je, preden je zaprla pe zadnje peke, naloila na sredino kuria in zaprla
pe. Ob naslednji peki je drva, ki so se do takrat lepo posuila, le podkurila in pe je hitro
zagorela. Tako ni bilo nobenega problema. To je seveda pripravljala le takrat, ko je vedela,
da do naslednje peke, ne bomo uporabljali krune pei v kakne druge namene. Jaz tega ne
61
ponem. Pe zakurim tako, da drva zloim na papirnati karton, ki ga ve ne potrebujem.

Ogenj dodam s posebnim pleksi steklom in vse skupaj previdno z grebljo porinem v
notranjost pei. (Katarina, 46 let)
Najbolja so bukova ali gabrova drva. Smrekova drva niso dobra zaradi smol. Trsje je tudi
dobro, saj ima velik ice (moi). (Veronika, 71 let)
Ko se je prekajevalo, so bila v uporabi vedno suha bukova drva, brez skorje. Ogenj nikoli ni
smel goreti, ampak so morala biti vratca priprta, zato da se je le kadilo. Slivov les se lepo
kadi. Pri peki pa so se uporabljala im bolja drva, ponavadi trda. To sta bila predvsem
bukev in gaber. Kostanji ima tanin in smrdi. Iglavci so mehki, niso kalorini. Za podkurit so
bile butarce ali trsje od grozdja, lahko pa tudi kakne ibe. Lepo aromo sta pei in nato kruhu
dajala tudi jabolni les in les oljke. (Joe, 63 let)
Slika 41, 42 in 43: Priprava ognja za zakuritev pei
(vir: K. Kastelic)
62
Kruno pe se mora nauiti znati uporabljati. Vedeti mora, koliko drv porabi, kdaj je pe
ravno prav pripravljena, itd. Jaz porabim dva naroja drv za eno peko kruha. Vsa drva
morajo biti enakih debelin. To je okoli 5 cm in dolga priblino pol metra. V drvarnici imam
posebej zloena in pripravljena drva, ki jih uporabljam le za kurjavo krune pei pri peki
kruha. Drva je potrebno suiti vsaj pol leta tako da so naagana in pripravljena. Za peko
smo od vedno uporabljali le bukova ali pa gabrova drva. Ta drva lepo gorijo in dajo veliko
erjavke. Le tako se je lahko pe res dobro razgrela. Poskusila sem pe pripraviti tudi iz
hrastovih drv, a ni bilo dobro. Bilo je zelo malo erjavke. Tudi med peko sem opazila, da so
drva postala pornela in sploh niso dobro gorela. (Sonja, 42 let)
Seveda je zelo pomembno, da je tudi dno oziroma pod pei dovolj ogret. To najlaje
doseemo tako, da z greblo potegnemo vso erjavico s pepelom vred do vhodnih vratc pei
ter s hrbtno stranjo greble potisnemo nazaj samo erjavico, ki jo ponovno enakomerno
porazdelimo po pei. Postopek ponovimo vekrat. Tako namre sproti odstranjujemo pepel,
ki onemogoa segrevanje dna pei. Ko zane erjavica pojemati, je pe pripravljena za peko.
Kurie pei pomedemo z mokrim omelom in preverimo temperaturo pei. To lahko storimo
na ve nainov. (Goljat A., 2008)
erjavko postrgam na rob pei, ne pred vratca, ker ne morem dajati ez erjavko kruha v
pe. e je pe prevroa, dam na erjavko kos debelejega eleza, da tako elezo prevzame
malo toplote. Vasih dam tudi liter vode v elezno kozico in jo postavim poleg erjavke, e je
pe prevroa. S tem pravijo, da je tudi kruh bolj vlaen, e da malo vode notri. e je preve
erjavke, jo dam kar na elezno smetinico in jo nesem v centralno pe. (Ivana, 56 let)
Ko je pe dovolj vroa, postrgamo erjavico do roba pei, da tako prepreimo izhod

vroemu zraku s pei in vdor hladnega zraka v pe. Na zaetku je ponavadi pe vroa nekje
od 310 do 350C, potem pa temperatura pada. (Joe, 63 let)
e se mi je zdelo, da pe ni bila taprava, sem po povrini, ki sem jo prej e omela z

omelom, posula pol male like koruzne moke. e se je moka hitro zagala, je bila pe
prevroa. e pa se je moka obarvala poasi, je bila primerna za peko. (Mara, 79 let)
Pravo temperaturo pei preverim z roko in sicer tako, da roko stegnem v pe malo naprej
od dimnika pei in e roka trpi (pee), a vseeno zdri vroino pei, je pe pripravljena. e pa
roka ne zdri vroine, potem je pe prevroa. Ko sem se uila pei kruh, sem vedno preverila
z moko, ki sem jo posula po kuriu. e je moka takoj pornela, je bila pe prevroa in je bilo
63
potrebno malo poakati. e pa se je moka lepo poasi zabarvala, pa je bila pe pripravljena

za peko. (Sonja, 42 let)
Temperaturo oiene pei je pekarica preizkusila s posipanjem koruzne moke po dnu in

po zapeki lete. To je preizkusila tudi s kurjim peresom tako, da ga je na burklah dvignila v
pei pod obok, po tem, kako se je scvrlo, pa je ugotovila primerno temperaturo. (kof,
2007, 60)
Temperaturo pa lahko preverimo tudi s asopisnim papirjem, ki z dotikom dna pei ne sme
zagoreti. (Goljat A., 2008)
Ko je temperatura pei primerna, zanemo z vsajanjem hlebcev v pe.
Kruh vsajam v pe. Vasih mi narobe pade ali pa bolj udno pade, pa ker ga ne morem
takoj premakniti, poakam 15 minut, da se e naredi skorja in ga potem premaknem ali
popravim. Vasih mi kaken hlebec preve hodi, pa ga malo kasneje porinem v pe, ko lahko
naredim nekoliko ve prostora. (Ivana, 56 let)
Ko je kruh pripravljen, erjavko v pei z grebljico postrgam do vratc in kurie pei dobro
ometem z mokrim omelom. Pe je tako pripravljena. Sprednji del loparja prislonim na
zunanjo polico pei, njegovo dralo pa na stol. Lopar pomokam, nanj stresem hlebec kruha
iz peharja, ga namaem z jajcem, ki je zmean z nekoliko vode, ga prereem, da se lepe
dvigne, in ga previdno vsajem v pe. Vasih namaem kruh tudi samo z vodo. Ko je ves kruh
v pei, le to nekoliko priprem in ta as pospravim omelo ter krunice. Potem pogledam v pe,
e se je kruh nekoliko dvignil in nato pe popolnoma zaprem. e vidim, da se kruh preve
zapee, pustim pe odprto celo peko. Priblino pol ure po vsajanju, ga premaknem..
(Katarina, 46 let)
64
Slika 44 in 45: Gospodinja strese kruh na lopar in ga premae z namazom
(vir: K. Kastelic)
Posebno zanimiva pri peki je tudi posebnost, ki se je spomni gospod Joe:
Ponekod so hlebce kruha pekli na listih od zelja ali na trtnem perju. To so naredili tako, da
so dali list na lopar, nanj stresli hlebec kruha s peharja, ga namazali in prerezali ter nato
vsadili v pe. Kruh je imel zaradi lista boljo aromo, ni se toliko zagal, pa tudi laje je spolzel
z loparja v pe. (Joe, 63 let)
Kruh se ponavadi po doloenem asu v pei premakne. To storijo prav vse gospodinje. Ena
izmed njih se ob premiku kruha vedno spomni posebnega trenutka:
Neko sem zaradi nepriakovanega nenadnega dela naroila mou, naj po pol ure obrne
kruh v kruni pei. Ker me pri peki nikoli ni opazoval in zato ni vedel, kaj tono mora narediti,
je vsak hleb obrnil na glavo namesto da bi le zasukal hlebe oziroma jih premaknil. Ta
neljubi dogodek je povzroil toliko smeha pri vseh domaih, sploh pa zato, ker se je pri delu
zelo muil z loparjem in z grebljo hkrati. (Veronika, 71 let)
as peke je odvisen od velikosti kruha. Kruh, katerega testo tehta priblino 2 kilograma,
peemo od 35 do 40 minut. (Goljat A., 2008)
65
Slika 46 in 47: Kruh na zaetku in pri koncu peke
(vir: K. Kastelic)
Po premiku ga pustim e priblino pol ure, nato pa ga poberem ven, e je dosti peen. e
vidim, da e ni, ga pustim v pei e kaknih 10 do 15 minut. Kruh poberem z loparjem iz pei
in vsakega preverim, e je peen. To storim tako, da po njegovem dnu potrkam s kazalcem
in e lepo zadoni, je kruh peen. e se kdaj zgodi, da kaken hlebec ni dovolj peen, ga
postavim nazaj na mesto, kjer je med peko stala erjavka. (Katarina, 46 let)
Ko v pe vsajem vseh 5 hlebcev, z roko pred pejo naredim kri in zmolim: Sveti kri boji,
da bi ratal in zaprem pe. Ko mine etrt ure pogledam v pe, da preverim, kako se kruh
barva. e je e preve rjav, za nekaj minut pustim pe odprto in jo nato ez as ponovno
zaprem. Tako se zrak nekoliko zamenja in pe ohladi. Po priblino 30 minutah kruh obrnem,
tako da z greblo le nekoliko zasukam posamezen hlebec. Nikoli ne prelagam hlebov med
seboj. (Veronika, 71 let)
Ko potee as, v katerem je bil navadno kruh peen, vzamemo hleb iz pei. Z upognjenim
kazalcem desne roke potrkamo po spodnji skorji kruha. e je zvok done in votel,
predvidevamo, da je kruh peen. O peenosti kruha lahko ugotavljamo tudi po obutku tee
v odnosu z njegovim obsegom ali velikostjo. e e nimamo izkuenj z obutkom pri peki, pa
lahko peenost preverimo tako, da kruh na najvijem mestu prebodemo z leseno paliico. e
na njej ostane lepljiva plast, je kruh premalo peen, zaradi esar je potrebno nadaljevati s
peko. Ko lepljive plasti ni ve zaznati, je kruh peen dovolj.
Po dobri uri je kruh ponavadi peen. Kruh je peen takrat, ko potrka po njegovem dnu in
ob tem lepo zadoni. Kadar ne zadoni lepo, pomeni, da nekaj ni v redu. Ponavadi ni dosti
peen. Postavim ga nazaj v pe. Potlej je pa odvisno od tega, koliko je e topla pe. e ni
66
dovolj, je treba malo podkuriti. Ponavadi grem e po eno butarco trsja in zakurim ob robu pri
vratcih, da se je tako kruh spekel do konca. (Veronika, 71 let)
Peen kruh vzamemo iz pei. Spodnjo skorjo, na kateri se ponavadi e dre ostanki pepela
in oglja, ometemo ali obriemo s isto krpo. Kruh nato odloimo na leseno podlago, ki je
lahko pogrnjena s krpami ali papirjem. e bolje je, e kruh po eni strani nekoliko dvignemo z
leseno letvico, da je tako omogoeno kroenje zrak z vseh strani. S tem onemogoimo, da
nam para pri ohlajanju zmoi kruh. Pokrivanje pravkar peenega kruha sicer ni potrebno,
razen e elimo zadrati im ve vlage. (Knez M., 1980)
Z vlano krpo obriem pepel s kruha, in ga odnesem na prej pripravljeno mesto to je

kuhinjski pult, na katerem je najprej pogrnjena plahta, na njej pa e papirnate vree od moke.
Kruh pokrijem s prtom in poakam, da se ohladi. Ponavadi ga potem ele zveer razreem in
pospravim v skrinjo. (Katarina, 46 let)
Po eni uri ali pa 45 minutah ga vzamem ven in ga odnesem na leseno polico v shrambi.
Pokrijem ga s tankim prtom, da se malo omeha, e je preve zapeen. e je eno uro notri
je sigurno peen. Potem pa vedno pe pripravim e za naprej. Vzamem en puelc rezine
in en zaboj drv, da se do naslednji posuijo. Naslednji samo podkurim in nimam skrbi, e
so drva mokra ali vlana. Vasih dam notri po peki na krhlje narezana jabolka in jih pustim en
teden notri, da se lepo posuijo. (Ivana, 56 let)
2.6.2. SODOBNA PEKA KRUHA
Sodoben nain ivljenja je terjal svoj davek tudi v gospodinjstvu.
enske so se morale po 2. svetovni vojni prelevit iz gospodinj v delavke. V tistem asu smo
mi izgubili veliko svoje identitete na kruhu in v kuhinji nasploh, ker ni bilo asa prenaati
znanja na svoje otroke. Nastala je velika luknja, ki je ne bomo mogli nikoli zapolniti. Kruh je
bil tako dragocen, da se je to prenaanje oziroma vedenje o kruhu izgubilo. Tega je res
koda, ker je to v bistvu na nacionalni bit.(Joe, 63 let)
tedilniki so gospodinjam olajali delo tako pri kuhi kot tudi pri peki. Peka kruha v roru
peici tedilnika, je zahtevala manj priprav. Ob kuhanju kosila so gospodinje lahko e spekle
kruh.
67
Kako je tedilnik izpodrinil kruno pe, se spominja tudi gospodinja Mara:
Vsak teden, vasih tudi dvakrat, se je pekel kruh v kruni pei. Tudi kuhali so v njej vsak
dan, celo poleti. Ko pa so prili tedilniki, so zaeli kuhati na tedilnikih, pei pa so zakurili le
e po potrebi. (Mara, 79 let)
Peico zidanega tedilnika zakurimo s kurivom, ponavadi so to drva, ki izgorevajo poasi, saj
se le tako zidani okviri enakomerno ogrejejo. Peica je ogreta dovolj, ko na roki, ki smo jo
porinili v sredino peice, zautimo z vseh strani precej mono vroino. Na zaetku peke naj
peica moneje greje, pozneje pa nekoliko manj. Gretje lahko urejamo z reguliranjem vleka.
Proti koncu peke lahko vlek popolnoma zapremo. V peici zidanega tedilnika peemo kruh
vedno le v pekaih. (Knez M., 1980)
Ko sem bila majhna, je mama pekla kruh v kruni pei, vasih pa tudi v roru. Imeli smo
taken tedilnik, ki je imel dva rora. Po potrebi je lahko spekla dva hlebca kruha. (Ivana, 56
let)
Klasina elektrina peica se bistveno ne razlikuje od prej navedene peice. Razlika je le v

izvoru in prenosu toplote. Obod peice ogrevajo elektrini grelci, ki prenaajo temperaturo
neposredno na kruh in ga tako peejo. Tudi pri tej peki najprej peico mono segrejemo,
obiajno do temperature 220C, nato pa temperaturo po nekaj minutah zmanjamo na 190C
in peemo kruh do konca. Kontrolo temperature reguliramo s termostatom. Vlago oziroma
paro, ki jo potrebujemo na zaetku peke, dodajamo z razprilko. To storimo takrat, ko damo
kruh v vroo pe, celo peico pa poprimo z vodo in zapremo. Prav tako pri peki uporabljamo
pekae.
V kruni pei peem strogo samo kruh, ni drugega. Smo ljubitelji kruha, tako da drugih
stvari sploh ne jemo veliko. Ostale stvari peem v elektrini peici. Tudi kruh kdaj peem v
peici. Ponavadi takrat, ko vidim, da mi ga bo v zamrzovalniku zmanjkalo in da ga ne bom
uspela spei. Vedno peem iz vsaj 2 kg moke, e ne se mi zdi, da ni vse skupaj ni. Raje ga
speem tudi dan prej, da se ga ne poje preve. (Sonja, 42 let)
Podobne lastnosti in postopke peke nam daje ventilacijska peica, le da lahko pri tej peici
peemo kruh na dveh temperaturno razlinih viinah. Spodnja viina ima namre nekoliko
nijo temperaturo. Peico segrejemo na 200C, nato pa jo po nekaj minutah zniamo na
180C. Prav tako je potrebno dodajati vlago oziroma paro.
68
Za peko pa je uporabna tudi plinska peica. Znailnosti peke so enake kot pri klasini peici.
Plinsko peico segrejemo na najvijo mono temperaturno stopnjo (6), nato pa po nekaj
minutah zmanjamo plin na stopnjo 3 ali 4. Tudi pri tej peki dodajamo vlago oziroma paro na
nain, kot smo ga e spoznali. (Goljat A., 2008)
e so peice pravilno pripravljene, so dobre. Predvsem ventilacijske. as je el tako naprej,

da ni ve asa in skoraj ni ve monosti pei v domaih krunih peeh. Pri elektrinih
peicah pa je tako, da e ima as skuhati kosilo, lahko spee tudi kruh. (Joe, 63 let)
Tistim, ki jim res kar naprej zmanjkuje asa, bo kruhomat brez napora in uinkovito zmeal,
pregnetel, vzhajal in spekel kruh. Samo sestavine morate stehtati, vkljuiti napravo in
odkorakati. Priprava in peka kruha, bodisi na roke, bodisi s kruhomatom, loveka napolnita z
velikim zadovoljstvom in ga pomirita. Pri stresu, ki ga doivljamo zaradi sodobnega naina
ivljenja, je to prav gotovo nadvse dobrodolo. (Lewis S., 2010)
Kot strokovnjak imam okoli kruhomatov zelo negativno mnenje. Kruhomat naredi svoje brez
nas, kako pa naredi, je pa drugo. Ker je testo iva materija, sem strog zagovornik rone
priprave testa za kruh. loveka roka najbolj tono ve, kako je s kruhom. Kvaliteta kruha s
kruhomata je slaba. (Joe, 63 let)
2.7. SHRANJEVANJE KRUHA
Ko je kruh popolnoma ohlajen, ga lahko shranimo na mesto, ki je doloen za shranjevanje

kruha. Vasih so kruh shranjevali v shrambah ali pa v kleteh na posebnih stojalih, ki so bila
obeena ali pritrjena pod strop, imenovanih krunjak ali krunik. Tako je bil kruh varen tudi
pred raznimi hinimi glodalci. Danes pa ga shranjujemo kar na polico, v shrambi ali pa kar v
kuhinjskih omarah. Vsekakor moramo snagi tega mesta, ki mora biti suho, zrano in hladno,
posvetiti dovolj pozornosti.
69
Slika 48: Krunik s hlebci kruha in hlebki droi kvasci
(vir: RENELJ, 1993, 149)
Kruha ne smemo hraniti v zaprtih kovinskih ali plastinih posodah, prav tako ne v zaprtih
plastinih vrekah. Kruh pri shranjevanju pokrijemo s istim prtom.
e smo pri eni peki v kruni pei spekli ve hlebcev, lahko za nekoliko daljo dobo shranimo
kruh v zamrzovalno skrinjo. Pomembno je, da moramo v skrinjo vloiti sve, lepo zapeen
kruh. Kruh lahko v zamrzovalni skrinji pri temperaturi -24C hranimo neomejeno dobo. (Knez
M., 1980)
Ko se ohladi, ga razreem na etrtine in vsaj 4 hlebce pospravim v zamrzovalnik. Kar ga

pojemo sproti, ga shranim v shrambo. Vasih smo vsega shranjevali v shrambi, a smo ga
porabili v 4 dneh. Bilo nas je 9 in smo pojedli veliko kruha. Pekli smo ga dvakrat na teden
oziroma priblino na 4 dni. Poleti smo kruh shranjevali v kleti, ki je bila nekoliko globlje v
zemlji, da ni zadahnil. Oe je postavil lesene lete, ki so visele s stropa in smo kruh dali
nanje, da do njega ne bi prile mii. (Renata, 63 let)
Kruh ponavadi ele zveer, ko se res popolnoma ohladi, razreem in pospravim v

zamrzovalno skrinjo. (Katarina, 46 let)
e kdaj nimam prostora v zamrzovalniku, dam kruh v vreko iz polivinila in ga shranim v

shrambi, kjer zdri tudi do 5 dni. (Ivana, 56 let)
Kruh dam vedno na les. Tudi ko ga imam shranjenega v omari v kuhinji. Pokrit je s prtom.
Nikoli ne sme biti shranjen v plastiki. Ostalega razreem in shranim v zamrzovalnik, kjer ga
imamo na zalogi za 14 dni. (Sonja, 42 let)
70
EMPIRINI DEL
3. METODOLOGIJA
3.1. CILJI
Cilj raziskovalnega dela diplomske naloge je predstaviti uporabnost krune pei danes. Pri
tem sem se nekoliko bolj poglobila v raziskovanje in predstavitev peke kruha v kruni pei na
tradicionalen nain in na nain, kot ga ponekod na podeelju prakticirajo nekatere gospodinje
e danes. elela sem ugotoviti, kako se je kljub sodobnim pekovskim aparaturam ohranila
uporabnost krunih pei za peko kruha na podeelju, in kako bo z uporabo krunih pei v
prihodnje. Prav tako sem elela ugotoviti, kakno je mnenje vpraanih o aromi domaega
kruha v primerjavi s kruhom, kupljenim v trgovini ali pekarni.
3.2. HIPOTEZE
Pri raziskavi sem se oprla na naslednje hipoteze:
1. Uporabnost krune pei za peko kruha je kljub sodobnim pekovskim aparaturam

dobro ohranjena vse do danes predvsem v podeeljskih gospodinjstvih.
2. Doma kruh iz krune pei ima po mnenju gospodinj v primerjavi s kruhom, kupljenim
v trgovini ali pekarni, veliko bolji okus in vonj.
3. Poleg krune pei gospodinje na podeelju vasih uporabljajo za peko kruha tudi
sodobnejo aparaturo (elektrine peice, kruhomate,...).
4. Uporaba krunih pei se v prihodnje na podeelju ne bo opustila.
3.3. VRSTE RAZISKAVE
Da bi laje primerjala, kako je izgledala peka kruha vasih in kako danes, in kakno je bilo
ivljenje ob kruni pei vasih ter kakno je danes, sem se odloila, da s pomojo razgovora
s estimi gospodinjami in s poklicnim pekom odkrijem im ve o poteku gospodinjskega dela
in ivljenja povezanega s peko kruha in kruno pejo. Dele odgovorov, ki sem ji pridobila z
intervjuji, sem e predstavila kot ilustracije v teoretinem delu naloge. Sledila pa bo e
predstavitev intervjuvancev ter oris hipotez.
71
3.4. INSTRUMETARIJ
Podatke sem v raziskavi zbirala z opazovanjem in s spraevanjem. Instrumenta, ki sem ju

uporabila v raziskavi, sta poststrukturirana vpraalnika. Prvi je bil namenjen estim
gospodinjam, drugi pa poklicnemu peku. lo je za neposreden pogovor z vsakim
intervjuvancem, s katerim sem se predhodno dogovorila o namenu pogovora. Pogovarjali
smo se o razlinih podrojih njihovega ivljenja, povezanega s kruno pejo in peko kruha.
tevilo vpraanj, ki sem jih zastavila, se pri prvem vpraalniku giblje okoli dvajset, pri drugem
vpraalniku pa okoli osem. Seveda se je tevilo spreminjalo glede na posameznega
intervjuvanca.
3.5. VZOREC
V raziskavi je sodelovalo est gospodinj in en pek. Najstareji intervjuvanec je imel 79 let,

najmlaji pa 42 let. Vse gospodinje ivijo na Dolenjskem, v razlinih krajih, a v isti obini, pek
pa prihaja iz Zasavja. Tri od gospodinj so e v pokoju, prav tako je v pokoju tudi pek. Peka
sem spoznala preko Drutva podeelskih ena Mirna Pe, kjer je v zimskem asu vodil
posebno delavnico z naslovom Peka krunih izdelkov. Delavnice sem se po predhodni
povezavi z drutvom udeleila tudi sama. Tu sem spoznala tudi eno od gospodinj, s katero
sem imela pozneje tudi intervju. Tri gospodinje sem poznala e od prej, preostali dve pa sem
na predloge prejnjih spoznala nekoliko pozneje. Za intervju sem se dogovorila z vsakim
intervjuvancem posebej vsaj teden dni pred tem, ko sem intervju dejansko izvedla. S pekom
sem intervju opravila na dan tretje delavnice, 14. 12. 2010 v prostorih, kjer se je izvajala
sama delavnica. Intervju je potekal uro in pol pred prietkom delavnice. Z gospodinjami sem
se dobila pri njih doma. Vseh est intervjujev sem opravila v tednu od 27. 4. do 5. 5. 2011. Z
vsemi intervjuvanci sem se lahko sproeno pogovarjala. Vse sem pred tem seznanila tudi z
namenom intervjuja, jim zagotovila anonimnost in zaupnost. Nobeden od vpraanih, ki sem
jih prosila za intervju, ni odklonil sodelovanja. Intervjuje sem snemala. Nekoliko negotovosti
je bilo le pri dveh gospodinjah glede snemanja posnetkov. Ena od njiju je po moji zagotovitvi,
da posnetkov ne bom nikjer objavila, na snemanje pristala, medtem ko je druga kljub temu
elela, da intervju poteka brez snemanja. Intervjuvancem sem postavljala vpraanja z
vpraalnikov. Pri nekaterih je pogovor prosto tekel, zaradi esar so bili intervjuji kar dolgi, pri
dveh vpraanih pa so bili odgovori kratki in so zajemali le temo vpraanja, zaradi esar sem
med intervjujem tudi postavila e kakno dodatno vpraanje, ki ga sicer ni na vpraalniku.
72
3.6. OBDELAVA IN ANALIZA PODATKOV
Odgovore, pridobljene z intervjuji sem analizirala v lui podatkov, ki sem jih predstavila v
teoretinem delu naloge. Tako sem dobila vpogled v ivljenje intervjuvancev tako z vidika
teorije kot tudi z vidika prakse. Na podlagi prebrane literature, izkuenj in intervjujev, sem
dobila vpogled v to, kakna je bila kruna pe in peka kruha vasih, kaj se je v vseh teh letih
do danes spremenilo in kakno je ivljenje dananjih gospodinj in pekov, ki se tedensko
sreujejo s kruno pejo in peko kruha v taknih in druganih peeh.
4. REZULTATI IN RAZPRAVA
4.1. PREDSTAVITEV INTERVJUVANCEV
1. IVANA
Ivana je stara 52 let. Po konani osnovni oli je naredila e evljarsko olo in se zaposlila v
industriji obutve, dokler se ni primoila na kmetijo pred slabimi tridesetimi leti in postala
gospodinja. Je mati petih otrok. S kruno pejo in peko kruha se je sicer sreala e v
mladosti, ko je pogostokrat pomagala pei kruh stari mami, vendar pa se je samostojne peke
kruha lotila ele pred dobrimi 10 leti, ko taa ni mogla ve sama pei kruha. Danes kruh
pee enkrat na teden po 7 do 8 hlebcev na enkrat, predvsem za lastno uporabo. Vasih ga
kaken hlebec podari tudi sorodnikom, zelo rada pa ustree tudi razlinim pronjam za peko
kruha na najrazlinejih veselicah, praznovanjih in prireditvah.
2. MARA
Mara je upokojenka, stara 79 let. Zaradi vojnih razmer v njeni mladosti je uspela dokonati le
tiri razrede osnovne ole. Leta 1956 se je prienila na kmetijo, kjer je bila gospodinja. Na
domaiji so se rodili 4 otroci, tu pa sta ivela tudi tast in taa. S kruno pejo in peko kruha
se je sreala e v rani mladosti, ko je pogostokrat opazovala svojo mamo pri peki kruha.
Mama ji je vekrat dovolila, da si je ob peki sama zgnetla manji hlebek in ga spekla skupaj
z ostalim kruhom. Tako je dobila izredno veselja do peke kruha. Ko se je prienila na kmetijo,
so kruh skoraj vedno pekle skupaj s tao. Otroci so odrasli in se odselili od doma. Ker se je
poraba kruha zmanjala, je kruh pekla v kruni pei vse redkeje. Pekla ga je le e od
praznikih in razlinih praznovanjih za druine svojih otrok. Pozneje si je druino doma ustvaril
najmlaji sin in skupno tevilo gospodinjskih lanov je kmalu naraslo, a je peko zaradi
starostnih teav pred slabimi 15 leti dokonno opustila.
73
3. SONJA
Sonja je stara 42 let. Po dokonani osnovni oli se je zaposlila v Novoteksu, kjer je delala
dobrih 5 let. Ko se je primoila na kmetijo, je izgubila delovno mesto in tako ostala doma kot
gospodinja, kjer je skrbela za bolno tao, njenega invalidnega brata in svoje dva otroka.
Danes druino sestavlja 5 druinskih lanov. Peke kruha v kruni pei se je nauila od svoje
mame e v najstnikih letih in jo pridoma uporablja e danes. V veliki kruni pei pee kruh
na vsakih 10 dni po 5 velikih hlebcev. Tudi ona rada ustree najrazlinejim pronjam za
peko kruha na kmekih veselicah ali drugih praznovanjih.
4. VERONIKA
Veronika je stara 71, upokojenka. Opravljenih ima 7 razredov osnovne ole, potem pa je
morala olanje opustiti in kot najstareji otrok zaradi materine bolezni ostala doma na kmetiji.
Kruh jo je nauila pei sosedova teta in pri 13 letih je sama e spekla svoj prvi kruh v kruni
pei. Ko se je omoila, se je zaposlila v iviljski industriji Beti, kjer je delala 20 let. Skozi leta
sta si z moem ustvarila manjo kmetijo, kjer sta kljub njuni redni zaposlitvi pridelovala za
lastne potrebe. Gospodinjstvo je takrat sestavljalo 6 lanov; oe, mati, trije otroci in stara
mama. Kljub napornemu delovniku, je vedno nala as tudi za vsakotedensko peko kruha, ki
je ponavadi potekala v soboto dopoldne. Danes sta z moem e oba upokojena,
gospodinjstvo pa sestavlja e druina najstareje here s petimi druinskimi lani. Zaradi
razlinih starostnih teav je peko kruha v kruni pei skorajda e popolnoma opustila, saj se
le tega loti le e dvakrat do trikrat na leto, pa e to le ob vejih praznikih.
5. RENATA
Renata je stara 63 let. Po konani srednji oli se je zaposlila v iviljski industriji Beti. Peke
kruha v kruni pei se je nauila od svoje mame e preden se je omoila in odselila na svoje.
Z moem sta si na vasi zgradila hio, kjer sta si postavila tudi lepo kruno pe. Po
nesrenem dogodku je zelo zgodaj postala vdova dveh otrok. Danes je sicer e upokojena, a
ji zdravje dovoljuje, da lahko kljub temu e vedno poprime po najrazlinejih delih, med
katerimi je vsake toliko asa tudi e peka kruha v kruni pei. V pei spee od 5 do 6 hlebcev
kruha, ki ga razree na kose in shrani v zamrzovalno skrinjo. Zaradi majhnega tevila
gospodinjskih lanov, zadostuje peka kruha enkrat meseno. Poleg nje v gospodinjstvu ivita
e sin in njegova ena.
74
6. KATARINA
Katarina je stara 46 let. Po konanem olanju na Srednji kmetijski oli, se je zaposlila v
tovarni zdravil Krka. Nekaj let pozneje se je omoila na kmetijo, vendar dela v industriji ni
opustila vse dokler se v zakonu ni rodil tretji otrok in zbolel tast. Takrat se je odloila ostati
doma in na kmetiji pomagati kot gospodinja. Kasneje se jima je z moem rodil e etrti otrok.
Kruha v kruni pei se je nauila pei e doma e od svoje stare mame. Seveda pa ga je
morala sama spei doma tudi preden se je odselila od doma, da je tako mami dokazala, da
je odrasla in pripravljena, da se preseli na kmetijo. Tam ga sicer potem ni pekla kar nekaj let,
saj ga je pekla taa za celo druino. Ko pa je postala gospodinja, je prostovoljno prevzela
tudi to delo. Od takrat, to je e skoraj 20 let, redno pee kruh doma v veliki kruni pei, kje
spee tudi do deset hlebcev naenkrat. Tolikno tevilo hlebcev pri sedmih druinskih lanih
zadostuje do 14 dni.
7. JOE
Joe je upokojeni mojster pekarstva, vzgojitelj MVO in doma vzgoje v pokoju. Star je 63 let in
e vedno izjemno aktiven v najrazlinejih terapevtskih delovnih skupinah ter na podroju
prostovoljnih del. S peko kruha se je prvi sreal pri 12 letih, ko je po sili razmer v druini
zael pomagati v pekarni. Pri 15 letih pa je po konanem olanju dobil redno delovno mesto
v drugi pekarni. Tam se je sreeval z najrazlinejimi vrstami pei za peko kruha in drugih
pekovskih izdelkov. Kmalu po upokojitvi se je z eljo, da bi ljudem prikazal in jih nauil
domae ter zdrave peke kruha, sprva prostovoljno lotil vodenja najrazlinejih pekovskih
delavnic, ki so zaradi izjemnega zanimanja kaj hitro postala vednevna tedenska rutina,
katere se posluuje tudi e danes. Z velikim ponosom se lahko pohvali tudi s svojo, lani
izdano knjigo, v kateri so predstavljeni njegovi bogati recepti najrazlinejih krunih dobrot.
Vse gospodinje so ivele ali pa e ivijo na kmetiji. Med njimi je bila oitna le starostna
razlika, kar se je kazalo predvsem pri prvem sklopu vpraalnika. Spomini na kruno pe in
peko kruha so bili zelo razlini. Stareje so se spominjale razlinih nainov priprav na peko,
medtem ko so se mlaje gospodinje po veini spominjale le peke na nain, kakrnega
prakticirajo same tudi e danes.
75
4.2. HIPOTEZE
Hipoteza 1: Uporabnost krune pei za peko kruha je kljub sodobnim pekovskim aparaturam
dobro ohranjena vse do danes predvsem v podeelskih gospodinjstvih.
Hipotezo lahko potrdim na podlagi vseh estih gospodinj, ki so oziroma e peejo kruh v
kruni pei. Kjub temu, da imajo vse gospodinje doma na voljo kakno sodobno pekovsko
aparaturo (elektrino pe, tedilnik, kruhomat,...), se e vedno veliko raje odloajo za peko
kruha prav v kruni pei.
Krune pei pa ne uporabljajo le za peko kruha. Lahko bi rekla, da se je njena uporabnost v

podeelskih gospodinjstvih ohranila tudi za kuho, suenje in dimljenje.
Letos sem v kruni pei cvrla cvirke po kolinah. Pe sem zakurila e zveer in nato e
zjutraj. Pogrebla sem erjavnko na kup in nanjo dala elezne lonce s cvirki. V pe je lo 5
loncev, dva po 20 litrov in trije po 10 litrov. Na vsako uro sem vsebino v loncih premeala, da
se masa ni prijela. Cvirki so letos zelo okusni. Vsako leto suimo tudi krhlje in slive. Lani je
kar zet zakuril pe in v njih suil slive. Pe vsako leto zakuri tudi za prekajevanje mesa.
Dimnik vodi na podstreje hie, kjer je posebna sobica, v kateri je obeeno meso.
(Veronika, 71 let)
Za kruhom speem e potico, pikote in mlince. Pekla sem tudi e odojka. Poleg kruha pa
vedno za tisti dan speem v pei e kosilo, na primer kaken veji kos mesa in krompir, ki je
krasen iz krune pei. Sadje suim za kruhom v pei, kjer se posui nekje do polovice, nato
pa ga suim e na pei, saj so v njeni plati speljane centralne spirale. Zato je vedno pe
topla tudi takrat, ko gori centralna pe. (Katarina, 46 let)
Kadar peem kruh, speem v pei tudi kakno meso, bodisi za kosilo ali pa za malico. Notri
speem tudi krvavice ali pa preprosto pico. Vasih zavijem hrenovke v testo in jih speem
poleg kruha. (Ivana, 56 let)
76
Hipoteza 2: Doma kruh iz krune pei ima po mnenju gospodinj v primerjavi s kruhom,
kupljenim v trgovini ali pekarni, veliko bolji okus in vonj.
Ko sem vpraanim zastavila vpraanje, kako bi opisali okus in vonj kruha s krune pei v
primerjavi s kupljenim kruhom, so vsi takoj odgovorili, da je doma peen kruh vedno veliko
bolji. Ker nisem bila ravno najbolj zadovoljna z njihovim kratkim odgovorom, sem jih
poprosila, e lahko povedo e, zakaj se jim tako zdi. Po kratki tiini oziroma premisleku, sem
dobila svoje odgovore. Nad prav vsakim sem bila zelo pozitivno preseneen. Na podlagi njih
potrjujem svojo hipotezo.
Kruh doma je vedno bolji od tistega iz trgovine. Mo se je vasih vedno jezil, zakaj ne
znam spei takega, kot ga imajo v trgovini. Zaradi tega sem nekega dne povpraala prijatelja
od soseda, ki je delal v pekarni, kaj dajo oni v kruh, da je tako mehak, voljen in dober.
Moakar mi je samo dejal, da oni dajo notri tri ali tiri sestavine, ki naredijo kruh taken,
kakren je. Ni mi elel povedati, katere so te sestavine. Rekel je le, da je to sama kemija in
ni dobrega. To je seveda slial tudi mo in e nekaj ljudi, ki so bili takrat prisotni tam. Od
takrat ni nikoli ve pregovarjal domaega kruha in kolikor se le da, jva doma peem kruh. Je
veliko boljega okusa, sploh ko je frien. Kar pa je najpomembneje v njem ni ni kemije
in je tako bolj zdrav. Poleg tega pa so domae stvari vedno bolj cenjene od tistih, ki se jih
lahko kupi kjerkoli. (Veronika, 71 let)
Kruh iz krune pei je veliko bolji od katerega koli kruha. Vasih kdaj stopim iz hie in e
zunaj zavoham, da nekje v vasi peejo kruh. e skozi dimnik pride ven tisti poseben vonj
kruha, ki se pee v kruni pei. Zelo ga imam rada, predvsem skorjico. (Mara, 79 let)
Tako rahlega kot je kupljen kruh, doma ne more narediti. isto drugi kruh je, vidi se da ni
peen v kruni pei. Vsak takoj prepozna kruh iz domae pei. Kruh peen v kruni pei se
tako ne drobi, ko se ree. Je tudi bolj zapeen in ima zato boljo skorjo. (Renata, 63 let)
Kruha iz krune pei ne morem primerjati s kruhom, kupljenim v trgovini. Kruh, ki ga peem
doma, vem, da je brez najrazlinejih kemijskih dodatkov. Tako vem, kaj jem jaz in moja
druina. Veliko damo na domae delo, tu mislim tudi na domao in doma pripravljeno hrano,
kruh pa ima pri tem seveda prvo mesto. (Katarina, 46 let)
Otroci ne marajo, da speem kruh v elektrini peici. Mora biti s krune pei ali pa iz
zidanega tedilnika, kurjenega na drva. e to pove, da je razlika oitna. Kruh morda ni vedno
77
videti lep na pogled, je pa vedno dober. Tudi dolgo zdri. Kruh ima bolji okus in boljo
kvaliteto. Peka je bolj ekonomina in tudi koliinsko veja, kar seveda ob nai tevilni
druini tudi veliko teje. V treh urah je kruh narejen, poleg pa skuham e kosilo in pripravim
malico. (Ivana, 56 let)
e se kdaj zgodi, da moramo kupiti kruh v trgovini, ga moramo vedno kupiti ve kot ga v
resnici pojemo. Dve truci na dan iz trgovine so za nas premalo. Kruh iz trgovine ni ne
zalee. Sploh se ga ne more najesti. Kruh iz krune pei je popolnoma drugaen. e bi
vsak dan pekla kruh ali pa e bi ga sproti kupovali vsak dan toliko, kolikor ga pojemo, ne vem
kam bi prili. Preve ga porabimo. Ker smo tudi ljubitelji kruha, gledamo na to tudi z
ekonomskega vidika. Mislim pa tudi, da ljudje vse bolj cenijo kruh, ki je peen v domai
kruni pei. Velikokrat se mi zgodi, da me ljudje prosijo, e jim speem kruh ob razlinih
vejih prilonostih. (Sonja, 42 let)
Kruh s krune pei je narejen z ljubeznijo. Je zelo dober, sploh ko je svee peen, pa tudi
na splono je dalj asa sve. Ima tudi posebno aromo, ki je odvisna od drv, s katerimi je pe
kurjena. Industrijski kruh od natetega nima niesar. Poleg tega vsebuje dodatke in vse kar
je dobro v njem, so le ti dodatki. (Joe, 63 let)
78
Hipoteza 3: Poleg krune pei gospodinje na podeelju vasih uporabljajo za peko kruha
tudi sodobnejo aparaturo (elektrine peice, tedilnike, kruhomate,...).
Hipotezo sem potrdila. Seveda so vse gospodinje priznale, da se jim kdaj zgodi, da kruh
speejo tudi kje drugje ali pa ga kupijo. To se najvekrat zgodi, kadar vedo, da e nekaj asa
ne bodo uporabile krune pei, bodisi zaradi asa, bodisi zaradi vremena.
Vasih speem kruh tudi v elektrini peici. Najpogosteje je to poleti, saj zaradi vroine ne
kurim krune pei kadarkoli. Vedno poakam, ko pride slabo vreme. Takrat toplota krune
pei, ki jo uporabim za peko kruha, segreje tudi prostore okoli pei. (Ivana, 56 let)
V kruni pei peem kruh na priblino vsakih 14 dni. e se kdaj zgodi, da nam kruha
zmanjka preden sem namenjena na novo peko, ga speem v elektrini peici. (Sonja, 42
let)
Seveda se kdaj zgodi, da si lovek zaeli vsake toliko asa tudi kruh druganega okusa. Ker
si ravno ne more vzeti toliko asa, da bi se lotil peke v kruni pei, pridejo prav sodobneje
pekovske aparature.
Kljub temu, da peem kruh na vsake 14 dni v kruni pei, si vsake toliko asa speem kruh
tudi v zidanem tedilniku. Tam ponavadi v podolgovatem pekau peem pirin kruh iz
ekoloke moke. Speem ga kar med asom, ko na tedilniku tudi kuham kosilo. Kruh ima
zelo specifien in nenavaden okus. Meni je sicer zelo dober, medtem ko ostali lani niso
ravno navdueni nad njim. e vedno imajo veliko raje beli ali polbeli kruh iz krune pei.
(Katarina, 46 let)
Vsakotedenska peka v veliki kruni pei je po mnenju gospodinje Veronike za majhno

gospodinjstvo popolnoma nepotrebna.
Kruh v kruni pei sicer peem le e ob vejih praznikih boi, velika no, morda kakno
praznovanje. Takrat mislim, da mora biti kruh peen v njej, e ne niso prazniki tapravi.
Sicer pa sedaj vekrat peem kar v elektrinem tedilniku, ki e zdale ni tisto, kar je kruna
pe. Ker z moem ne pojeva ve veliko kruha, je dovolj en hlebec za cel teden. Peem ga ob
sobotah, ker je takrat menda ceneja elektrika. Tako mi veli hi. Vasih speem belega,
vasih pa dodam notri razlina semena ali orehe. (Veronika, 71 let)
79
Hipoteza 4: Uporaba krunih pei se v prihodnje na podeelju ne bo opustila.
Gospodinje, ki e tedensko peejo kruh, so zatrdile, da bodo kruno pe uporabljale vse,

dokler jo bodo lahko. Uporabljale pa je ne bodo le za peko kruha, ampak tudi za peko drugih
pekovskih izdelkov ter za kuho, suenje sadja in dimljenje mesa.
Peka v kruni pei mi je zelo ve zaradi tega, ker imam delo s kruhom le enkrat na 14 dni
po par ur. Takrat ga speem toliko, da mi ni potrebno skrbeti zanj. Ker je kruh vsakodnevna
jed, mora biti vedno pri roki. Ker pa mi ne hodimo vsak dan po trgovinah, pride prav peka
kruha doma. Vsi domai vemo, da je kruh v zamrzovalniku in da ga lahko tako vedno po
potrebi vsakdo vzame kadarkoli. Ponavadi ga zveer vzamem ven iz zamrzovalne skrinje e
za naslednji dan, da se ez no lepo odtali. Zjutraj je kakor sve. Tudi kadar se pripeti kaj
nepriakovanega kot so na primer obiski ali veja nepredvidena dela na kmetiji, kruh
vzamem iz skrinje, ga odtajam kar v vroem tedilniku ali pa v mikrovalovni pei in ga imam
tako takoj pri roki. Je zelo praktino in popolnoma brezskrbno. e zaradi tega peke v kruni
pei ne mislim opustiti. Seveda nam pe pride prav tudi za suenje najrazlinejega sadja,
zelenjave in gob. (Katarina, 46 let)
Tudi najstareja gospodinja je pripomnila, da bi z veseljem pekla kruh e danes, e bi ji to le

dovoljevale njene starostne nadloge.
Kruh sem vedno pekla rada. Ljubezen do peke sem dobila e v mladih letih, ko mi je mati
vedno dovolila, da sem si pri peki kruha v kruni pei, sama pregnetla kos testa in oblikovala
svoj hlebek. Kruh bi rade volje pekla e danes, a zaradi zdravstvenih in starostnih teav
tega nisem ve sposobna. Niti drv si ne bi mogla ve pripraviti sama. (Mara, 79 let)
Da se peka kruha v kruni pei v prihodnje ne bo opustila, menita tudi naslednji dve
gospodinji:
Ko sem bila bolna, je kruh v kruni pei pekla moja hi. Pred tem me je seveda dostikrat
tudi opazovala in mi pri peki pomagala. Ko esa ni tono vedela, me je prila povpraati in s
skupnimi momi nama je uspelo spei kruh. Kruh je bil odlien. (Ivana, 56 let)
Vsak se lahko naui peke v kruni pei. Nekajkrat poizkusi spei v kruni pei, pa ravno ne
uspe najbolje. Pa tudi pozneje, ko e vse dobro strenira in misli da obvlada, se kdaj
80
zgodi, da je e vedno vasih kruh slab. Pri tem ne mislim na okus ampak na izgled. Ko bi
rad, da je lep in dober, nikoli ravno ne uspe najbolje. Peke v kruni pei ne mislim opustiti.
Dokler bom lahko pekla, bom pekla. Potem pa upam, da bo peko v njej prevzel kdo drug.
Prenesla bom svoje znanje naprej, e bodo le eleli. Herki sem rekla, naj se naui pei
kruh, ker je to osnova. Stara je 18 let in ga namesto mene e kdaj spee v elektrini peici.
(Sonja, 42 let)
Hipotezo sem si sicer na samem zaetku zastavila nekoliko dvoumno. Zaradi tega je ne
morem ne potrditi, ne zavrniti. Teko je namre predvideti, kaj tono se bo v prihodnje na
tem podroju zgodilo. Res je sicer to, da gospodinje, ki e danes peejo kruh v kruni pei,
peke najverjetneje ne bodo kar tako opustile. Vse so tudi pripravljene prenesti svoje znanje
na mlaje rodove, vendar se tu njihovo poslanstvo tudi kona. Kaj se bo v prihodnje dogajalo
s peko kruha v krunih peeh, je odvisno predvsem od odloitev, ki jih bodo sprejemale
mlaje generacije.
81
PEDAGOKI DEL PRIPRAVA
Uvodna preglednica za uno uro
Predmet Razred Una ura Uitelj

Priprava na
Gospodinjstvo Modul: Hrana in
uno uro 6. razred O Katja Kastelic
Obseg 52,5 ur prehrana
Una tema Kuhajmo skupaj
Una enota Domaa peka kruha
Spoznajo pojem domae peke kruha
Operativno Spoznajo razline pripomoke in sestavine za domao peko kruha
izobraevalni Opiejo osnovni kuhinjski postopek domae peke kruha
cilji Razumejo pomen higiene pri delu z ivili
Pripravijo doma kruh
Frontalna oblika
Une oblike Individualna oblika
Skupinsko delo
Verbalna (razgovor, razlaga, pogovor,nevihta moganov,...)
Delo s slikami (slike pei)
Une metode
Delo z besedilom (delovni list)
Metoda praktinega dela
Tabla, pisalo (kreda, flomaster), slike pei (elektrina, kruna, zidani
Uila in uni
tedilnik, kruhomat), delovni list, sestavine za peko in pekovski
pripomoki
pripomoki
Stojan Kostanjevec, Darja Kaek: Gospodinjstvo 6. Prironik za 6.
razred devetletke. Ljubljana, Rokus: 2004.
Stojan Kostanjevec: Gospodinjstvo 6. Ubenik za 6. razred devetletke.
Ljubljana, Rokus: 2006.
Literatura
Francka Lovin Kozina: Gospodinjstvo 5 in 6. Prironik za pouevanje
predmeta gospodinjstvo. Ljubljana, DZS: 2004.
Franc Planinc: Kruh in pecivo po domae. Peka brez umetnih dodatkov.
Krko, Neviodunum: 2010.
Priprava
Didaktine Osvajanje
komponente Urjenje
unega procesa Ponavljanje/utrjevanje snovi
Preverjanje in ocenjevanje
82
Uiteljeva una strategija 1
Una strategija Uila in

Didaktine Metode in
as uni
etape Uitelj Uenec oblike dela
pripomoki
Uence na zaetku
pozdravim in jim za
uvodno motivacijo
Verbalna
pripravim igro Vislice.
metoda
Na tablo nariem Uenci posluajo
(pogovor, Tabla,
prazna polja za geslo: navodila.
Uvajanje z razgovor) pisalo
Domaa peka kruha.
uvodno (kreda ali
Povem jim, da bo Uenci razmiljajo 5 min
motivacijo Frontalna flomaster),
reitev na tabli in sodelujejo pri
oblika navodila za
predstavljala naslov igri. Skupaj
igro Vislice
dananje in prihodnje pridejo do reitve.
Skupinska
une teme. Preden se
oblika
lotimo igre, jasno
povem navodila in
postavim pravila igre.
Ko je znana tema une Verbalna
Uenci sodelujejo
ure, zanem voditi metoda
v razgovoru,
razgovor, v katerega (pogovor,
odgovarjajo na
Osvajanje vkljuujem tudi uence. razgovor) 30
zastavljena
nove snovi Nato jim razdelim Frontalna min Delovni list
vpraanja in sproti
delovne liste in oblika
reujejo delovni
nadaljujem z vodenjem Individualna
list.
razgovora. oblika
Preverim, ali so uspeli
sproti reiti delovni list.
Na kratko povzamemo Uenci sodelujejo
Verbalna
in ponovimo kljune pri preverjanju
metoda
zadeve. Dogovorimo delovnega lista, Tabla,
Ponavljanje (pogovor,
se o izvajanju ponavljanju in pisalo
/ utrjevanje razgovor)
praktinega dela, ki bo dogovoru za 8 min (kreda,
snovi Frontalna
sledilo naslednjo uro. naslednjo uro. Po flomaster),
oblika
Uitelj na tablo napie potrebi si delovni list
Individualna
seznam sestavin. Z informacije
oblika
uenci se dogovorim, zapiejo v zvezek.
katere sestavine bo
kdo priskrbel.
Uenci posluajo,
Uencem zaelim lep
odzdravijo in
dan in se od njih 2 min
Zakljuek primerno zapustijo
ustrezno poslovim.
uilnico.
83
Uiteljeva una strategija 2
Una strategija Uila in

Didaktine Metode in
as uni
etape Uitelj Uenec oblike dela
pripomoki
Verbalna
Uitelj preveri, e so Uenci sodelujejo metoda Tabla,
Uvajanje uenci prinesli vse pri preverjanju (pogovor, pisalo
2 min
potrebne sestavine za potrebnih razgovor), (kreda ali
praktino delo. sestavin. frontalna flomaster)
oblika
Uencem razdelim liste
z receptom. Skupaj
Verbalna
pregledamo recept.
metoda
Podam natanna Natanno
(pogovor,
navodila o izvedbi dela. posluajo
razgovor),
Ves as sem pozorna navodila,
metoda
na delo uencev, pregledajo recept Potrebni
Osvajanje praktinega 35
dajem jim napotke, jih in sledijo pripomoki
nove snovi dela, min
usmerjam in jim napotkom uitelja, in sestavine
Frontalna,
svetujem. Med peko da bi praktino
skupinska
spremljam dogajanje v delo kar najbolj
in
peici in uence uspeno steklo.
individualna
napotim k
oblika
pospravljanju delovne
povrine.
Uenci vzamejo
Uencem razdelim
vsak svoj izdelek,
izdelke, ki smo jih
odzdravijo in 3 min
Zakljuek pripravili pri uri. Od njih
primerno zapustijo
se lepo poslovim.
uilnico.
84
Vsebinska priprava une ure
Teoretini del: (1. ura)
Ko ugotovimo naslov une ure, povpraam uence, kaj si predstavljajo pod danim
naslovom? (Nevihta moganov)
Nato temo nadaljujemo v obliki razgovora s pomojo sledeih vpraanj:

Kje dobijo kruh oni oziroma njihove druine?
Ali kruh peejo pri komu tudi doma? Kje ga peejo in kako pogosto?
Preden so se pojavile trgovine, so si ljudje pekli kruh vedno doma. Sprva so pekli kruh tako,
da so ga preprosto zakopali v arjavico. Takemu kruhu so rekli pepelnik. Pozneje so se v
priblino 13. stoletju razvile prve krune pei, ki so bile prvotno namenjene peki kruha. Klub
temu da so jih po drugi svetovni vojni zaeli izpodrivati zidani tedilniki in kasneje e vse
druge sodobne aparature za peko, so se ohranile vse do danes.
Ste se morda e kdaj sreali s kruno pejo? Kje? Kdaj? Ste morda kdaj poizkusili
kruh, ki je bil peen v kruni pei? Kaken je?
Danes poleg krune pei za peko kruha poznamo kar nekaj aparatur: kruhomati, elektrine
peice, zidani in elektrini tedilniki. Uencem pokaem slike razlinih pe.
Preden pa se lotimo same peke v katerikoli pei, je potrebno pripraviti testo za peko.
Uencem razdelim delovne liste. Ob vodenem razgovoru se skupaj lotimo dopolnjevanja
miselnega vzorca.
Po naslednjih tokah vodim izdelavo miselnega vzorca.
Najprej je potrebno preveriti, e imamo na voljo vse potrebne pripomoke za pripravo in peko
kruha.
Kateri so ti pripomoki?
Po receptu pripravimo potrebne sestavine za testo.

Katere sestavine vse potrebujemo pri peki kruha in kje jih dobimo?
Ali uporabljamo e kakne druge sestavine?
85
Ko imamo pripravljene vse sestavine, se po izbranem receptu lotimo priprave testa.

Kaj naredimo s sestavinami?
Kako pripravimo kvasni nastavek?
Kaj naredimo s kvasnim nastavkom?
Ko zmeamo kvasni nastavek k ostalim sestavinam, pustimo testo da vzhaja.

Kaj se dogaja s testom med vzhajanjem?
Koliko asa naj testo vzhaja?
Ko je testo dovolj vzhajano, je pripravljeno za peko.

Kje vse lahko peemo tako pripravljeno testo?
Kako pripravimo elektrino peico?
Kdaj je kruh peen?
Ko je kruh peen, poakamo, da se le ta ohladi. Ko je primerno ohlajen, ga shranimo na

primerno mesto.
Kam shranimo kruh?
Po izdelanem miselnem vzorcu na kratko povzamemo bistvo: Kruh lahko poleg tega, da ga
kupimo v trgovini ali pekarni, peemo tudi doma. Pripravimo ga iz osnovnih sestavin,
dodamo pa lahko tudi pomone sestavine, ki kruhu izboljajo okus. Iz sestavin nastavimo
kvasni nastavek in zamesimo testo. Speemo ga v elektrini peici. Lahko bi ga spekli tudi v
zidanem tedilniku ali kruni pei, kruh pa lahko pripravimo tudi v kruhomatu. Kruh po peki
primerno ohladimo in ga shranimo na primeren suh prostor (v kuhinji ali shrambi) ter ga
pokrijemo s prtom.
Na kratko se dogovorimo o izvajanju praktinega dela, ki bo sledilo naslednjo uro. Povem,

kaj bomo delali in na tablo napiem seznam sestavin. Z uenci se dogovorim, katere
sestavine bo kdo priskrbel.
86
Praktini del: (2. ura)
Ko preverim, ali so uenci prinesli potrebne sestavine, uencem razdelim pripravljene

recepte za peko kruha. Recept je priloen v prilogi.
Recept skupaj preberemo in se pogovorimo o delu. Pripravimo testo za peko po vseh

pravilnih postopkih, ki smo jih spoznali prejnjo uro. Da bo sama peka v elektrini peici
potekala hitreje, razdelimo testo na ve delov, tako da si vsak uenec oblikuje svoj majhen
kruhek. Med peko izdelkov, pospravimo delovno povrino in ponovimo celoten potek
dananjega dela.
87
ZAKLJUEK
Z raziskovanjem tega diplomskega dela sem ugotovila, da preteklost ni med nami prisotna le
z ostanki in spomeniki nekaterih elementov, ampak da z njihovo uporabnostjo e danes ivi
med nami. Njena cenjenost in spotovanje sta prisotna med ljudmi. Le kdo ne obuja rad
spominov na preteklost, ki v loveko srce prinaajo domanost in sproenost. Da pa bi
spomine iveli e danes, se ljudje odloajo elemente vkljuiti v svoj vsakdanjik. Eden takih je
prav gotovo kruna pe.
Njeno veliastvo v osrednjih bivalnih prostorih kraljuje e dobrih pet stoletij. Njena
uporabnost se je ez as sicer spreminjala, a njen prvoten namen ostaja nespremenjen.
Kruna ali kmeka pe je vasih predstavlja ponos vsake slovenske domaije. Z leti so njeno
prisotnost poskuale izriniti najrazlineje sodobneje in prironeje naprave za ogrevanje,
kuho in peko. Kljub temu se je ohranila vse do danes, predvsem na podeelju. Lepo
okraene in primerno zgrajene krune pei pa ne krasijo samo kmekih domaij, ampak tudi
sodobne stanovanjske hie, vikende in celo koe.
Kljub pritiskom sodobnega naina ivljenja, ki tako kot na vseh podrojih, tudi v
gospodinjstvu puajo svoje peate, so se na podeelju ohranile najrazlineje navade in
obiaji, ki se v praksi e vedno pogosto uporabljajo. Med njimi je tudi peka kruha v kruni
pei. Leta je prisotna na naem ozemlju e tako dolgo kot sama pe. Postopek peke v kruni
pei se do danes ni kaj bistveno spremenila. Pripomoki in orodja so ostala enaka. Prav tako
se ni spremenil postopek priprave testa, se je pa ez as spreminjala uporaba vzhajalnega
sredstva kot enega izmed osnovnih sestavin testa.
Bogata etnoloka in kulinarina dediina, ki se je razvila ob pei, je lahko ponos naega

naroda. Da pa bi tako ostalo tudi v naprej, je potrebno z najrazlinejimi spodbudami
podpirati in ohranjati tradicijo, ki so jo razvili nai predniki.
88
SLOVAR IN INDEKS MANJ ZNANIH IZRAZOV
Burkle (53, 54, 64)

Pripomoek pri peki namenjen za premikanje vroih loncev in posodja.
Droi ali kravajc (35, 38, 57, 58, 70)

Domaa vrsta kvasa, ki so ga pripravljali iz prosene moke, zmeane v vinski mot, ali iz
koruzne moke, zmeane z vinom.
Greblja (20, 53, 54, 62, 64, 65)

Pripomoek pri peki namenjen za strganje erjavice.
Hia (15, 16, 17, 18, 20, 21)

Osrednji bivalni prostor. Bila je najbolj primeren prostor kmeke hie, kjer so se odvijale
vsakodnevne bivalne, prehranjevalne, gospodarske, duhovne in e kakne funkcije druine.
Jerbas ali plenir (38, 40, 41)

Pletena koara z roajema, v katerih so kruarice nosile kruh.
Kruna ali kmeka pe (11, 13, 15, 16, 17, 18, 20, 22, 21, 23, 26, 27, 30, 31, 32, 33, 38, 61)
Kruna ali kmeka pe: notranja ali zunanja naprava za ogrevanje, peenje in za kuhanje,
navadno ima kamnit temelj, openi, zidan obokan strop in kontroliran odvod dima.
(Juvanec, 2010, 168)
Gre za zidan objekt, obdan z lonenimi penicami, ki je kot del stavbe postavljena v kot ob
vratih v bivalnem prostoru v izbi ali v hii. (Sedej, 1989, 33)
Krunica (21, 48, 51, 58, 59, 64)

Prt, ki prekriva pehar.
Krunjak ali krunik ali lesene lete (69, 70)

Posebno stojalo za shranjevanje kruha, ki je bilo obeeno ali pritrjeno pod strop v shrambi ali
kleti.
89
Kruarica ali jajarca (39, 40, 41)

Gospodinja, ki je kruh pekla doma in ga nosila prodajat v mesta. Vasih je poleg kruha
prodajala na mestnih trnicah e jajca in perutnino, zaradi esar se je imenovala tudi
jajarca.
Lesene rante (25, 26)

Posebni leseni koli, ki so viseli s stropa nad pejo. Na njih so suili oblaila.
Loputa ali zaslon (25, 26, 53, 54)

Notranja vratca krune pei, ki niso nasajena, temve le prislonjena. Obiajno stojijo le na
eni nogi.
Mentrga ali vintla (20, 21, 38, 48, 49, 50)

Posebna miza, ki ima korito za testo pogreznjeno pod ploo v taki viini, da se gospodinjam
ni treba pregloboko sklanjati pri mesenju testa. Pokrov take mize uporabljajo nato kot
delovno mizo za oblikovanje testa.
Mevek (48, 54, 55)

Posebno omelce, s katerim namaemo podmet na kruh preden ga vsajemo v pe.
Misteje (25, 26)

Ustje krune pei.
Neka ali kadunca (15, 48, 49)

Leseno korito s pokrovom, v katerih so vasih zamesili testo.
Omelo (20, 21, 53, 53, 63, 64)

Pripomoek pri peki za ienje kuria pei, sestvaljen iz slame, lisijega repa ali koruznega
likanja.
Penice ali pearske ploice (11, 19, 21, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 32)
Obdajajo zunanji pla krune pei.
Pehar (20, 21, 25, 36, 48, 50, 51, 52, 58, 59, 64, 65)
Pletena slamnata koarica brez rok.
90
Pernica (55)
opi, narejen iz perutnih kurjih peres za mazanje kruha s premazom pred ali po peki.
Petavnik (49, 50)

Orodje, ki so ga vasih uporabljali za mesenje velikih koliin testa.
Podpeek (24)
Prostor pod pejo. Vasih so tam suili drva ali koruzo.
Pogaa (41, 42, 45)

Poseben kruh, v katerega je morala gospodinja zamesiti mleko, maslo in kaken rumenjak.
Testo je dala na velik okrogel peka, ki je bil velikosti jerbasa, premera priblino 80 cm, in ga
spekla v kruni pei.
Ror (67, 68)

Peica zidanega tedilnika, v kateri se lahko pee kruh.
Rzina ali trsje (61, 62, 67)

Obrezani trtni ostanki, zvezani v ope. Uporabljaljo se za podkuritev drv v pei.
Strgulja ali strgalce (48, 49, 50)

Kovinsko strgalo za strganje testa.
Velb (24, 26)

Obok kuria v obliki eke epice.
Veslica (53, 54)

Tanek, elezen lopar z lesenim roajem za jemanje peenega kruha s pei.
Zapeek (14, 20, 22, 24, 26, 27, 33, 64)

Niji vdelan del ob steni na kruni pei, primeren za sedenje ali leanje.
91
SEZNAM UPORABLJENIH VIROV IN LITERATURE
BA, F. (1984). Stavbe in gospodarstvo na slovenskem podeelju, izbrani etnoloki spisi.

Ljubljana: Slovenska matica.
BERK, E., Bogataj, J., Puki, J. (1993). Ljudska umetnost in obrt v Sloveniji. Ljubljana,
Domus.
BOGATAJ, J. (1992). Sto sreanj z dediino na Slovenskem. Ljubljana, Preernova
druba.
BOGATAJ, J. (2003). Kruni zakladi Slovenije= Bread treasures of Slovenia. Ljubljana,
Kmeki glas.
CEVC, T. (1984). Arhitekturno izroilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem.
Ljubljana, DZS.
EGENTER, N. (2004). Vernacular Architecture Where do the Symbolic Meanings Come
from? Arhitektura, raziskave 2004/1. Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, Intitut za
arhitekturo in prostor, 6-15.
EGENTER, N. (1990). Architectural Anthropology Outlines of a constructive human
past. Internet: http://www.home.worldcom.ch/~negenter/index.html.
FISTER, P. (1989). Arhitektura Zilje, Roa, Podjuna. Celovec, Mohorjeva druba.
GALJOT, A. (2008). Kruh. Ljubljana, Kmeki glas.
GUTIN GRILANC, V. (2002). Ogenj na kamnu. Trst, ZTT EST.
HAFNER, P. (1982). Ta dobra stara kuha. Ljubljana, Cankarjeva zaloba.
HILLER, A. (2003). Raznolika dieta pri celiakiji. Ptuj, In obs medicus.
JUVANEC, B. (2005). Elementi bivalne kulture I: tudijsko gradivo. Ljubljana, Pef,
Oddelek za likovno pedagogiko.
JUVANEC, B. (2008). Arhitektura Slovenije 1. Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo.
JUVANEC, B. (2010). Arhitektura Slovenije Vernakularna arhitektura. Ljubljana,
Zaloba i2.
KARLOVEK, J. (1939). Slovenski domovi. Ljubljana, Kleinmayr & Bamberg.
KNEZ, M. (1980). Domaa peka kruha. Ljubljana, Univerzum.
KOSTANJEVEC, S. (2006). Gospodinjstvo 6. Ubenik za 6. razred devetletke. Ljubljana,
Rokus.
KOSTANJEVEC, S., KAEK, D. (2004). Gospodinjstvo 6. Prironik za 6. razred
devetletke. Ljubljana, Rokus.
KREGAR, R. (1946). Na kmeki dom. Del 1. Hia na vasi. Ljubljana, Ljudska pravica.
92
KRI, I. (2005). Pearska in keramina industrija v Novem mestu: katalog razstave, 9.

december 2005-29. oktober 2006. Novo mesto, Dolenjski muzej.
KUNAVER, D. (1991). Dober dan, kruh: kruh v slovenskem ljudskem izroilu. Ljubljana,
ito.
LOVIN KOZINA, F. (2004). Gospodinjstvo 5 in 6. Prironik za pouevanje predmeta
gospodinjstvo. Ljubljana, DZS.
LEWIS, S. (2010). Kruh : rona in strojna priprava in peka kruha. Tri, Uila
International.
MAKAROVI, G. (1981). Slovenska ljudska umetnost: zgodovina likovne umetnosti na
kmetijah. Ljubljana, Dravna zaloba Slovenije.
MIHELI, A.M., LEVSTEK, P. (1993). Okus po kruhu. Ljubljana, Domus.
Nasveti za gradnjo kmekih domov. Ljubljana: Sindikalna podrunica ESZDN pri
Ministrstvu za kmetijstvo, 1945.
OLIVER, P. (2006). Built to Meet Needs: Cultural Issues in Vernacular Architecture.
Oxford, Elsevier.
PLANINC, F. (2010). Kruh in pecivo po domae. Krko: Neviodunum.
POAUKO, P. (2000). Stara hia nov dom : obnova in prenova arhitekturne dediine na
podeelju. Slovenj Gradec, Kmetijska zaloba.
RAPOPORT, A. (1969). House form and culture. New York, Prentice Hall.
RENELJ, S. (1993). Kruh na Slovenskem. Ljubljana, Kmeki glas.
RENELJ, S., LAH, L. (2008). Kraka hia in arhitektura krasa: med oarljivostjo in
vsakdanom. Koper, Libris.
ROMAN, I. (2004). Pe se je podrla! : kultura rojstva na slovenskem podeelju v 20.
stoletju. Ljubljana, Slovensko etnoloko drutvo.
SEDEJ, I. (1989). Sto najlepih kmekih hi na Slovenskem. Ljubljana, Preernova
druba.
SCHLANKE, SCHOBESBERGER, G. (1992). Selbst fen und Kamine bauen. Mnchen:
Compact.
ARF, F. (1971). Kmeka hia v slovenskem panonskem svetu. Ljubljana, Slovenski
etnografski muzej.
KOF, A. (2007). rnomaljski kmet v 20. stoletju. rnomelj, Samozaloba.
93
Elektronski viri:
http://kamin-kamini.50webs.com/krusna-pec.html, 27. 4. 2011
http://www.botham.co.uk/bread/history1.htm , History of bread, Botham's Educational
Pages, 27. 4. 2011
http://www.kaminihoyan.hr/CMS/0107/Content.aspx?EID=7280 , 27.4. 2011
http://www.naredisam.com/clanek.php?kat=OGREVANJE_S_KAMINI&p=ve&tip=h ,
27. 4. 2011
http://www.pecarstvo-turk.si/vodic_in_nasveti/krusna_pec.htm , 27. 4. 2011
http://www.quarterbyte.com/brian/brickoven.html , The Brick Oven Project, 27. 4.
2011
94
PRILOGE
Priloga 1 : Vpraalnik za gospodinje
1. Sploni osebni podatki:

a. ifra, starost
b. izobrazba, poklic, zaposlitev (da/ne)
c. t. gospodinjskih lanov
2. Vpraanja:
a. VASIH
Kdaj ste se prvi sreali s kruno pejo?
Kakni so spomini nanjo? Morda kakni posebni dogodki?
Kje je bila pe postavljena v hii? Kje je imela vhod v kurie?
Za kaj vse ste jo uporabljali? Kako pogosto ste jo uporabljali? Kakna drva ste
uporabljali za kurjavo in peko? Kakne pripomoke ste uporabljali pri kurjavi in peki?
Kako je potekalo ienje pei po uporabi?
Kdo je pekel kruh? Kje ste dobili sestavine za pripravo kruha? Kako je potekala peka
kruha? Koliko ste ga spekli na enkrat?
Ali ste kruh pekli tudi kje drugje? Ste ga kdaj tudi kupili? Kje? Kaknega? Zakaj?
b. DANES
Ali uporabljate kruno pe e danes?
Kakna je vaa kruna pe? Kje stoji v hii? Kdaj ste jo zgradili? Za kaj jo
uporabljate? Kako pogosto?
Kdo pripravlja kruno pe? Kaken kruh peete v njej? Kako pogosto ga peete in
koliko hlebcev na enkrat ga speete? Ali peete v njej e kaj drugega? Ali uporabljate
pri peki kruha kane posebne pripomoke (mealnik za testo, termometer za T
pei,...)
Kako poteka peka kruha pri vas?
Ali peete kruh tudi kje drugje? Kako pogosto? Kaknega? Ali kruh tudi kdaj kupite?
Kdaj? Kje? Kaknega? Zakaj?
Kateri so razlogi, da e vedno uporabljate kruno pe? Ali razmiljate v prihodnje
opustiti oz. zmanjati uporabo krune pei v vaem gospodinjstvu? Zakaj?
Kako bi opisali okus in vonj kruha s krune pei v primerjavi s kupljenim kruhom?
Kakna je vaa kuhinja? Kako je povezana s kruno pejo? Kje imate shranjeno
orodje in pripomoke za peko v kruni pei?
Imate namen prenaati peko kruha na vae potomce; bodisi v kruni pei bodisi kje
drugje?
95
Priloga 2 : Vpraalnik za peka
1. Sploni osebni podatki:

a. ifra, starost
b. izobrazba, poklic, zaposlitev (da/ne)
c. t. gospodinjskih lanov
2. Vpraanja:
Kdo vas je navduil za poklic peka?

Kdaj ste se prvi sreali s kruno pejo?
Imate kakne posebne spomine nanjo?
Ste se morda kdaj tudi poklicno sreali s kruno pejo?
Kako je potekala ta peka v kruni pei?
Kako bi opisali okus in vonj kruha s krune pei?
S im se ukvarjate danes?
Kaken je namen vaega dela? Na em je poudarek vaih delavnic (teoretini ali
praktini del)?
96
Priloga 3: Nereen delovni list
97
Priloga 4: Reen delovni list
98
Priloga 5: Navodila za igro Vislice
Navodila: Pri igri lahko sodeluje neomejeno tevilo igralcev. Eden od igralcev si izmisli
besedo ali besedno zvezo. Na list papirja ali tablo narie toliko praznih mest, kolikor rk
vsebuje beseda ali besedna zveza. Pri slednji naj bodo jasno oznaeni tudi presledki med
besedami. Ostali igralci nato ugibajo rke in tako sestavljajo besedo oziroma besedno zvezo.
Vsako pravilno ugotovoljena rka se napie na oznaeno mesto, v takem zaporedju kakor si
rke sledijo v besedi oziroma besedni zvezi. e se v geslu nahaja ve istih rk, se le te
vpiejo vse hkrati. Za vsako nepravilno rko, dobijo ostali igralci rtico oziroma znak, s
katerim se riejo vislice, na nain kot so prikazane na spodnji sliki. e so vislice narisane
preden je ugotovljena reitev besede ali besedne zveze, igralci igro izgubijo. Mono je 11
krat zgreiti rko, preden je igre konec.
Primer: _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ (domaa peka kruha)

DOMAA PEKA KRUHA
99
Priloga 6: Recept za peko domaega kruha
Za 1 kg moke TIP 500 potrebujemo:
4 dag sveega kvasa

5 7 dcl vode
2 dag sladkorja
2 dag soli
5 dcl olja
1 razvrkljano jajce za premaz
(Povzeto po: Planinc, F. (2010). Kruh in pecivo po domae. Krko: Neviodunum.)
100

Diplomsko Delo - Kastelic K. 2011

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

You might also like

Diplomsko Delo - Kastelic K. 2011

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Diplomsko Delo - Kastelic K. 2011

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZA V LJUBLJANI

KRUNA PE IN PEKA KRUHA

Ljubljana, september, 2011

Zahvaljujem se mami, ki mi je z vso njeno gorenostjo in vnemo vekratno prikazala peko

Kljune besede: kruna pe

Keywords: breads oven

KAZALO SLIK ........................................................................................................................ 7

KAZALO PRILOG .................................................................................................................. 9

TEORETINI DEL ............................................................................................................... 11

1.1. RAZVOJ KRUNIH PEI NA SLOVENSKEM.................................................... 11

1.2. UPORABNOST KRUNE PEI ......................................................................... 13

1.3. POSTAVITEV KRUNE PEI V KMEKI HII .................................................. 15

1.4. VRSTE KRUNIH PEI ..................................................................................... 21

1.5. ZGRADBA IN OBLIKA KRUNE PEI .............................................................. 23

1.6. PENICE ........................................................................................................... 26

1.7. SISTEM DELOVANJA........................................................................................ 30

1.8. PRENOVE IN NOVE GRADNJE KRUNIH PEI ............................................. 32

2.1. ZGODOVINA KRUHA ........................................................................................ 34

2.2. KRUH NA SLOVENSKEM.................................................................................. 35

2.3. SUROVINE ZA PEKO ........................................................................................ 45

2.4. POSODA IN ORODJE POTREBNO PRI PEKI ................................................... 47

2.5. PRIPRAVA, MESENJE IN OBLIKOVANJE TESTA ............................................ 56

2.6. PEKA KRUHA .................................................................................................... 60

2.6.1. PEKA V KRUNI PEI ............................................................................... 61

2.6.2. SODOBNA PEKA KRUHA .......................................................................... 67

2.7. SHRANJEVANJE KRUHA.................................................................................. 69

EMPIRINI DEL .................................................................................................................. 71

3.2. HIPOTEZE ......................................................................................................... 71

3.3. VRSTE RAZISKAVE .......................................................................................... 71

3.5. VZOREC ............................................................................................................ 72

3.6. OBDELAVA IN ANALIZA PODATKOV ............................................................... 73

4. REZULTATI IN RAZPRAVA ...................................................................................... 73

4.1. PREDSTAVITEV INTERVJUVANCEV ............................................................... 73

4.2. HIPOTEZE ......................................................................................................... 76

PEDAGOKI DEL PRIPRAVA ......................................................................................... 82

SLOVAR IN INDEKS MANJ ZNANIH IZRAZOV................................................................... 89

SEZNAM UPORABLJENIH VIROV IN LITERATURE .......................................................... 92

Slika 2: Vrhnji stanovanjski prostori pri nadstropni belokranjski hii ..................................... 16

Slika 4, 5, 6, 7 in 8: Razline postavitve krune pei v hii ................................................. 17

Slika 13 in 14: Tloris in prerez male in velike krune pei ................................................... 22

Slika 16: Primer sodobno grajene oblike krune pei .......................................................... 23

Slika 17: Kruna ali kmeka pe z dimnikom ....................................................................... 26

Slika 21: Belokranjska penica iz 18. ali 19. stoletja ............................................................ 28

Slika 24: Jerbas s hlebci kruha ............................................................................................ 40

Slika 25: Pripravljena tehtnica za odmerjanje tee hlebca ................................................... 48

Slika 27: Neka s petavnikom za gnetenje testa in strgulo................................................. 49

Slika 30: Peharji s krunicami .............................................................................................. 51

Slika 37: No in mevek za premaz kruha, postavljena na stolu, na katerega je naslonjen

Slika 38: Rono mesenje kruha ........................................................................................... 57

Slika 39: Kruh v peharju, pokritem s krunico ...................................................................... 59

Slika 40: Kruh je med hajanjem pokrit z robovi krunice ...................................................... 59

Slika 41, 42 in 43: Priprava ognja za zakuritev pei ............................................................ 62

Slika 44 in 45: Gospodinja strese kruh na lopar in ga premae z namazom ........................ 65

Slika 46 in 47: Kruh na zaetku in pri koncu peke ............................................................... 66

Slika 48: Krunik s hlebci kruha in hlebki droi kvasci ..................................................... 70

Priloga 1 : Vpraalnik za gospodinje ............................................................................... 95

Priloga 2 : Vpraalnik za peka ......................................................................................... 96

Priloga 3: Nereen delovni list ......................................................................................... 97