Исламот и политиката на Западен Балкан

ИСЛАМОТ И
ПОЛИТИКАТА
НА ЗАПАДЕН
БАЛКАН
Islamot i politikata na Zapaden balkan
ISLAMOT
I POLITIKATA
NA ZAPADEN BALKAN
Издавач на оригиналот Реиздание на:

Départment fédéral des affairs étrangẻrs DFAE Македонски центар за меѓународна
Direction politique соработка (МЦМС)
Secrétariat politique
Politorbis
www.eda.admin.ch/politorbis
1
Naslov
Islamot i politikata na Zapaden Balkan
Naslov na originalot
Islam et politique dans les Balkans occidentaux
Izdava~ na originalot
Départment fédéral des affairs étrangẻrs DFAE
Direction politique
Secrétariat politique
Politorbis
Bernastrasse 28, 3003 Bern
Phone: +41 31 325 81 52
Fax: +41 31 324 38 39
mailto: politorbis@eda.admin.ch
www.eda.admin.ch/politorbis
Re-izdanie na:
Makedonski centar za me|unarodna sorabotka (MCMS)
Nikola Parapunov bb, p.fah 55
1060 Skopje, Makedonija
Tel: +389 (0)2 30 65 381
Faks: +389 (0)2 30 65 298
E-mail: mcms@mcms.org.mk
www.mcms.org.mk
Izvr{en direktor
Sa{o Klekovski
Odgovoren urednik
Aleksandar Kràlovski
Prevod
Drita [ukriu Taipi
Lektor i korektor
Daniel Medaroski
Dizajn i podgotovka
Koma lab.
Pe~ati
Borografika
Tira`
500 primeroci
Prevodot na izdanieto na makedonski jazik e ovozmoèn so

dozvola na izdava~ot.
Stavovite izneseni vo ovaa publikacija se pogledi na avtorite i

ne gi otslikuvaat stavovite na MCMS.
2
SODR@INA
Predgovor Olivje Ener..................................................5
Voved Ba{kim Iseni/Gzavje Bugarel..............................7
Me|u lai~kiot nacionalizam

i instrumentalizacijata na islamskite
verski institucii Ba{kim Iseni................................19
Kraj na hegomonijata na SDA

i institucionalnoto vkorenuvawe
na neosalafizmot Gzavje Bugarel ................................55
Selektivna bibliografija . ........................................93
Akronimi .....................................................................97
3
4
Voved
Olivje Ener1
Ova izdanie na Politorbis e rezultat na edno pora~ano istraùvawe od Politi~kiot

sekretarijat na FDNP (DFAE). Negova cel e da se razjasnat odnosite pome|u islamot
i politi~kite dejnosti vo Zapaden Balkan. Ovaa religija e vpro~em tradicionalen
sostaven element od krajot na sredniot vek, ne samo na verskiot ìvot, no istovremeno
i na kulturniot i socijalniot ìvot za golem broj ìteli na ovoj region i kohabitira
so pove}‌e ili pomalku sre}‌a niz epohite - so hristijanizmot, bilo da e katoli~ki,
pravoslaven ili u{te poretko, protestantski.
Dokolku vklu~uvaweto vo raznite verski aktivnosti igralo nesporna uloga vo

neodamne{nite vojni na Balkanot, tokmu poradi sposobnosta za odlikuvawe na
kolektivnite identiteti i mobilizacija na {irok sloj na populacijata, bi bilo
navistina preterano da se kaè deka stanuva zbor za verska vojna. I u{te pove}‌e
{to od neodamne{nata komunisti~ka Jugoslavija (1943-1991), mnozinstvoto
so zadovolstvo se izjasnuva{e za slu`benata ateisti~ka ideologija. Vistina e
deka obnovuvaweto na interesite za verskiot fakt, kolku individualno tolku i
kolektivno, koj {to sleduva{e po ru{eweto na sistemot na Tito, koincidira so
po~etokot na edna decenija na vojni (1991-2001), sozdavaj}‌i mnogubrojni interakcii
pome|u vojni i religii. Tokmu poslednive bea povikani, pred sè, za opredeluvawe na
kolektivniot identitet, za razlikuvawe - pome|u tie porane{ni bra}‌a po Marks, na
novite apostoli na Muhamed, od tie na Hristos, so cel da se naglasat razlikite, da se
opravda eliminacijata na svojot blizok so boèmnata bo`ja volja.
Me|utoa, odnosite pome|u religiite ne bi moèle da se svedat na politi~ki

manipulacii, so ekskluzivisti~ki nameri, duri i voinstveni, bidej}‌i moè da se
navedat brojni primeri na dobri me|uverski odnosi koi se odràle, ili pak kade
religijata ednostavno ne sozdala pre~ki pome|u gra|anite od razni veroispovesti,
duri i vo najte{kiot period od vojnata. Vpro~em, vernicite na takvata religija ne
gi odrùvaat zadolìtelno istite odnosi so religijata, ili ne ja impliciraat na ist
na~in vo politi~kiot ìvot, zavisno od nacionalnosta, epohata ili ìveali{teto
(razlikite vo ovoj domen pome|u grad i selo, dolina i planina, treba da se
naglasat).
Ako ova istraùvawe e koncentrirano na islamot, toa e tokmu od kontekst na

aktuelnite me|unarodni odnosi, koi celoto svetsko vnimanie go skoncentrirale na
pra{aweto na terorizmot so islamska inspiracija, poradi septemvriskite atentati
1 Sorabotnik na Politi~kiot sekretarijat (POLS), Federalno biro za nadvore{ni raboti na [vajcar-

ija (DFAE).
5
vo Soedinetite Amerikanski Dràvi vo 2001 godina. Edna sli~na studija bi moèlo

da se napravi za Balkanot, so politi~ki srazmeri za pravoslavieto, katolicizmot
ili pak protestantizmot, duri i drugi ideologii.
Stanuva zbor za dobliùvawe na avtohtona religija, koja e tradicionalno pomalku

poznata vo Zapaden Balkan, preku pridonesot za migracijata od krajot na 20 vek. Za
taa cel, se povikuvame na dvajca specijalisti za politi~kiot razvoj na Balkanot, g.
Ba{kim ISENI, specijalist za pra{aweto na nacionalizmot vo albanskite govorni
podra~ja i avtor na istraùvawata za verskite fakti vo ovoj region, i g. Gzavje
BUGAREL, poznat po negoviot trud za politi~kiot razvoj vo Bosna i Hercegovina, {to
se odnesuva tokmu na verskiot faktor.
Rezultat na seto toa e edna bogata i raznovidna panorama za razvojot na islamot vo

poslednite 20 godini vo glavnite regioni na Balkanot, vo tie delovi kade {to se
praktikuva, kako i vzaemni vlijanija pome|u ovie kraevi. U{te pove}‌e, zaklu~ocite
pro~e{luvaat perspektivi koi se odnesuvaat na mo`niot razvoj na odnosite pome|u
islamot i politikata, zemaj}‌i gi predvid golemite predizvici, so koi se soo~uva toj
region (statusot na Kosovo, evropskata integracija itn.). Za àl, zaradi nedostig na
vreme i resursi, odredeni bitni regioni se ostaveni nastrana, osobeno Albanija,
kako i studijata na interakcijata na islamot so drugite religii vo regionot ili pak
pristapot na ovie pra{awa vo ramkite na dijasporata, osobeno vo [vajcarija.
Posakuvame ovaa studija da pridonese za podobro zapoznavawe na edna od golemite

tradicionalni religii vo regionot na Evropa i eden od najva`nite politi~ki
faktori na Balkanot, za neodamne{niot, brz i sloèn razvoj.
6
Voved
Ba{kim Iseni/ Gzavje Bugarel
Celta na ova dosie e da se pridonese za osvetluvaweto na evolucijata

na islamot na Zapaden Balkan vo poslednite dve decenii. Se fokusira
na muslimanskoto naselenie na porane{na Jugoslavija i se nadovrzuva
na dve terenski studii, sprovedeni vo Kosovo, vo Makedonija i vo
Ju`na Srbija od edna strana i vo Bosna i Hercegovina i vo Sanxak
(Srbija, Crna Gora), od druga strana. Vo ovoj voved, se navra}‌ame
prvenstveno na istoriskite karakteristiki na islamot na
Balkanot, pred da se zainteresirame za polo`bata {to ja zazema
religijata vo nacionalniot identitet na muslimanskata populacija
vo regionot. Potoa, otkako kratko }‌e se precizira zna~eweto na
odredeni termini, }‌e gi prezentirame glavnite zaklu~oci, koi{to
}‌e proizlezat od ovie dve studii.
1 . Islamot na Balkanot: istoriski pristap

Spored napravenite presmetki vrz osnova na popisot od 1991 godina, okolu
4.800.000 ìteli na toga{nata Jugoslavija bile od muslimanska veroispovest, ili
okolu 20 % od celoto naselenie. Bo{wacite/ Muslimanite2 pretstavuvale okolu
2.400.000, koncentrirani vo Bosna i Hercegovina (1.900.000, ili 44 % od celata
populacija) i vo Sanxak, region koj se nao|a na granicata pome|u Srbija i Crna
Gora (230.000, ili 52 %). Albancite so muslimanska3 veroispovest pretstavuvale
okolu 2.100.000, koncentrirani na Kosovo (1.550.000, ili 80 %), vo Makedonija
(430.000, ili 21 %) i vo dolinata na Pre{evo, vo Ju`na Srbija (70.000, ili pak 68
%). Romite so muslimanska veroispovest, ~ija brojka se u{te te{ko se procenuva
(od 100 do 150.000), bile osobeno prisutni vo Makedonija i vo Kosovo4. Turcite vo
Makedonija pretstavuvale 10.000, ili 0,5%. I na krajot, vo Makedonija i vo Kosovo
nacionalnata kategorija „Muslimani” opfa}‌a istovremeno Muslimani/Bo{waci,
2 Vo slu`benata terminologija na komunisti~ka Jugoslavija poimot „Musliman” (Musliman) so golemo

M ima nacionalno zna~ewe i gi imenuva site islamizirani sloveni so srpsko-hrvatski govoren
jazik, bez razlika na nivoto na pobo`nost, dodeka poimot „musliman” (musliman) so malo m ima ver-
sko zna~ewe i gi imenuva site vernici muslimani, bez razlika na nivnata nacionalna pripadnost.
Vo 1993 god. nacionalnoto ime „Musliman” (Musliman) e zameneto so „Bo{wak” (Bošnjak). Istiot ne
treba da se me{a so poimot „Bosanec” (Bosanac) koj{to se uptorebuva za da gi ozna~i site ìteli na
Bosna i Hercegovina.
3 Okolu 5% od Albancite od Kosovo i 30% od Albancite od Crna Gora se od katoli~ka veroispovest.
4 Nadvor od Makedonija i od Kosovo, mnozinstvoto Romi od Zapaden Balkan se od pravoslavna
veroispovest, katoli~ka ili protestantska.
7
glavno so poteklo od Sanxak i mali etni~ki slavofonski grupi (Torbe{i vo zapadna

Makedonija, Gorani vo Ju`no Kosovo).
1.1. Procesot na islamizacija vo otomanskiot Balkan
Islamizacijata na Balkanot zapo~nuva so teritorijalnoto pro{iruvawe na

Otomanskata Imperija vo 19 i 20 vek. Vo po~etokot, procesot na islamizacija gi
opfa}‌a urbanite sredini, za da se pro{iri podocna i da preobrazi celi sela.
Islamski starosedelci se pred sè Albancite i Slovenite, no isto taka i Romite i
Vlasite. Na ovie starosedelci se dodavaat i Turcite i Sirkasienite (so poteklo od
severozapaden Kavkaz), dojdeni od isto~nite delovi na Imperijata.
Pri~inite za islamizacijata pretstavuvaat glavna cel za razli~ni analizi.

Akcentot ponekoga{ se stava na pritisokot {to go izvr{uvale otomanskite vlasti
za preobrazuvawe na odredena populacija. Postojat dosta slu~ai na nasilno
preobrazuvawe, no ekonomskite pottiknuvawa igrale najva`na uloga vo procesot
na islamizacija: poradi faktot {to muslimanite imale pomali dava~ki od
nemuslimanite, preobrazbata na islamizacijata zna~elo vidni prednosti. Toa
pretstavuvalo na~in za iska~uvawe vo ramkite na dràvniot i voen otomanski
aparat. I podocna, lokalnite pretstavnici na Otomanskata Imperija i preobrazenoto
lokalno naselenie pridonele za {irewe na islamot5.
Islamot na Balkanot pretstavuva vo najgolema mera sunitski islam, {to pripa|a

na hanefitskiot madhhab, slu`beno pravno u~ili{te na Otomanskata Imperija. No,
se karakterizira isto taka so edno odredeno vnatre{no mnozinstvo. Bratstvata na
sufizmot igrale aktivna uloga vo procesot na islamizacija i vo praktika integriraa
odredeni elementi so poteklo od drugi religii. Glavnite prisutni bratstva na
Balkanot se bekta{ite (Bektash), so osobeno vlijanie vo Albanija, halvetite i
nak{bendite. Spored Mi{el Balive, etnolingvisti~kata raznolikost na Balkanot i
prisutnosta na redovite na sufizmot go ozna~uvaat silno balkanskiot islam preku
veruvaweto i narodnite praktikuvawa6.
1.2. Statusot na islamot vo postotomanskiot Balkan
Za vreme na otomanskiot period, muslimanite na Balkanot se identifikuvaa so

Imperijata i uìvaa superioren socio-politi~ki status, nasproti nemuslimanite. So
povlekuvaweto na Otomanskata Imperija za vreme na 19 i 20 vek, situacijata stanuva
obratna. Osven vo posebniot slu~aj so Albanija, ovoj narod stanuva malcinstvo vo
ramkite na novite balkanski dràvi so pravoslavno mnozinstvo i stanuva cel na
razli~ni formi na represii i diskriminacii. Ovaa situacija pretstavuva pri~ina
za golem emigraciski bran: pome|u 1878 i 1945 g., dva do tri milioni muslimani od
Balkanot emigriraat vo Turcija, tendencija koja{to trae{e sè do 1960 godina.
5 Paralelno, narodite od pravoslavnata veroispovest se organizirale vo millet (nezavisno religioz-
no op{testvo). Sekoj millet treba da go priznae politi~kiot avtoritet na sultanot, no nezavisno go
organizira religiozniot, kulturniot i edukativniot ìvot.
6 Vidi Mi{el Balive (1992)
8
Osven karakteristikite na balkanskiot islam povrzani so otomanskoto poteklo,

nivniot malcinski status vo postotomanskiot period objasnuva i nekoi odredeni
sovremeni specifi~nosti. Islamskite verski institucii se postaveni pod direktna
vlast na novite dràvi. Od taa pri~ina, tie treba da se prisposobat na nivniot nov
malcinski status i, ottuka, na modernizacijata na dràvata i na op{testvoto. Po
Vtorata svetska vojna, komunisti~kiot vospostaven reìm vo pove}‌eto dràvi vo
regionot (so isklu~ok na Grcija), pristapuva so razurnuvawe na tradicionalnite
verski institucii: nacionalizacija na vakufite (waqf - verski fondacii),
zatvorawe na medresite, ukinuvawe na {erijatskite sudovi vo Jugoslavija. Reìmot
vo ovaa zemja ja drì pod stroga kontrola islamskata zaednica, koja vr{i monopol
vo muslimanskiot verski ìvot, so zabranuvawe na bratstvata na sufizmot vo 1952
godina.
Sepak, po~nuvaj}‌i od 1960 godina, liberalizacijata na jugoslovenskiot reìm

doveduva do obnovuvawe na muslimanskiot verski ìvot, karakteriziran tokmu
preku gradewe xamii, razvivawe na veronaukata i verskite izdanija na lokalen
jazik. No ovoj razvitok ne go doveduva vo pra{awe ni progonuvaweto na vr{eweto na
verskite dol`nosti vo privatniot krug, ni modernizacijata i ubrzanata laicizacija
na op{testvoto. I so ru{eweto na komunizmot vo 1989/1990 godina, religijata se
vra}‌a vo javniot ìvot i, vo pomala mera, vo politi~kiot ìvot.
9
2 . Islamot i nacionalniot identitet

na Zapaden Balkan
Vo tekot na 19 i 20 vek sekoja etnolingvisti~ka grupa, preminot od otomanskiot
sistem mileti vo dràvi-nacii go izvede spored sopstvenite modaliteti. Posebno,
povrzanosta pome|u islamot i nacionalniot identitet ne e ista za sekoja od
zasegnatite grupi.
2.1. Islamot i nacionalniot identitet kaj Albancite

Nacionalniot identitet kaj Albancite e izgraden okolu jazikot, od idejata za ilirskoto
poteklo na Albancite i od odredeni istoriski mitski figuri. Proizleguva od tri,
duri i od ~etiri verski zaednici (muslimani suniti, muslimani bekta{i, katolici
i hristijani), promoterite na albanskiot nacionalizam ja gledaat religijata
kako faktor za podelba i insistiraat na jazikot kako vrzuva~ki element. Za niv
jazikot pretstavuva sredstvo za sprotivstavuvawe na procesot na centralizacija (i
turcizacija), zapo~nat za vreme na Otomanskata Imperija, na sredinata na 19 vek,
kako i sredstvo za branewe na albanskite kraevi od ekspanzionisti~kite stremeì
za novi balkanski dràvi.
Pome|u balkanskite vojni (1912-1913) i Vtorata svetska vojna (1941-1945), Albancite

koi ostanaa nadvor od Albanija organiziraat voen otpor na „ka~aks” i baraat nivno
priklu~uvawe kon Albanija. Tokmu vo ovoj period se formira „Kosovskiot komitet”.
Poradi faktot {to jazikot i kulturata na Albancite ne e od slovensko poteklo, te{ko
moè da se asimiliraat vo Carstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovenite, formirano
vo 1918 godina i (prekrsteno vo Carstvo na Jugoslavija vo 1929) i se podloèni na
golema represija. Tokmu taa represija tera golem broj Albanci da emigriraat vo
Turcija, dodeka istovremeno srpski i crnogorski kolonii se instaliraat na Kosovo
i vo Makedonija.
Na edukativen plan, srpskite sili nalagaat zatvorawe na albanskite u~ili{ta.

Takvata politika se primenuva poradi slaboto opismenuvawe na {irokiot sloj na
populacijata i poradi nemo}‌ta na politi~kata i intelektualnata elita. Edinstvenite
ovlasteni obrazovni institucii se verskite u~ili{ta, islamski ili katoli~ki.
Muslimanski predava~i se isprateni od Bosna i Hercegovina so cel da se favorizira
asimilacijata na albanskata populacija, no ovoj proekt propadna poradi razvivawe
na eden paralelen u~ili{ten sistem na albanski jazik vo ramkite na ovie isti
institucii, koi sluàt kako platforma za {irewe na nacionalisti~kite albanski
idei.
So vklu~uvawe na albanskata populacija vo komunisti~ka Jugoslavija, se lansira

bitna politika za modernizacija i integracija, po~nuvaj}‌i od 1960 godina vo
albanskite kulturni predeli, osobeno vo Kosovo. Ova privlekuva brza laicizacija
na populacijata i novi itni politi~ki i intelektualni eliti, koi inspiriraat
demonstracii na Kosovo od 1968 do 1981 godina. Barawata na demonstrantite
se osvrnuvaa na podobruvawe na ìvotnite uslovi, podobar politi~ki status za
10
Albancite, priznavawe na albanskiot jazik i kultura vo ramkite na jugoslovenskata

federacija.
Imaj}‌i ja predvid sovremenata istorija na Albancite od porane{na Jugoslavija, se

nalaga edna konstatacija: i pokraj toa {to ovaa populacija pretstavuva mnozinstvo
na muslimani suniti, i pokraj toa {to islamot i katolicizmot pretstavuvaat bitni
belezi na identitetot vo sporedba so pravoslavnite slovenski narodi, preporakite za
islamot ostanuvaat marginalni vo govorot i akciite na albanskoto nacionalisti~ko
dvièwe.
2.2. Islamot i nacionalniot identitet kaj

Muslimanite/ Bo{wacite
Po okupacijata na Bosna i Hercegovina od strana na Avstro-ungarskata Imperija

vo 1878 godina, Muslimanite/ Bo{wacite sfa}‌aat deka za da preìveat, }‌e treba
da odràt dobri odnosi so novata centralna vlast. Vo mnozinstvo, tie sepak ja
odbivaat namerata na Avstro-ungarcite za formirawe bo{wa~ka nacija, koja
opfa}‌a tri zaednici, muslimansko, pravoslavno i katoli~ko. Ottoga{, islamot
formira pribeì{te na identitet za populacijata koja zboruva srpsko-hrvatski, no
bara eden razli~en identitet od toj na pravoslavnite Srbi i katoli~kite Hrvati.
Vpro~em, ova pretstavuva obid za prezemawe identitet, od strana na srpskite i na
hrvatskite nacionalisti, koi go opi{uvaat kako „Srbi od islamska veroispovest”
ili „Hrvati od islamska veroispovest” i baraat naedno da se legitimiraat nivnite
teritorijalni pretenzii vo Bosna i Hercegovina.
Po integriraweto na Bosna i Hercegovina vo Carstvoto na Srbite, Hrvatite i

Slovencite, muslimanskite/ bo{wa~kite tradicionalni eliti se regrupiraat vo
Jugoslovenska muslimanska organizacija (Jugoslovenska Muslimanska Organizacija -
JMO). Ovaa organizacija ja poddrùva idejata na „jugoslavizam” so cel da se odbrani
od srpskata i od hrvatskata asimilatorska cel. Za vreme na teritorijalnata podelba
na Bosna i Hercegovina, pome|u Srbija i Hrvatska na banovini vo 1939 godina,
srpskite i hrvatskite rakovoditeli odbivaat sekakva politi~ka uloga i sekakov
specifi~en identitet na muslimanite/ Bo{wacite. Ottoga{, poslednive u{te pove}‌e
se povlekuvaat vo nivniot verski identitet i vo toj kontekst islamisti~kite idei
se pojavuvaat pome|u u~enata muslimansko/bo{wa~ka mladina. Po formiraweto na
komunisti~ka Jugoslavija, vo 1945 godina, se pojavuvaat novi muslimanski/ bo{wa~ki
lai~ki eliti, koi nastojuvaat da promoviraat eden specifi~en nacionalen identitet.
Vo 1960 godina politi~kiot razvoj vo Jugoslavija go teraat komunisti~kiot reìm
da go priznae postoeweto na edna muslimanska7 nacija vo Bosna i Hercegovina i
progresivno go {irat ova priznavawe vo celata teritorija na Jugoslavija. Po ovoj
proces, sleduva povtorno otkrivawe na muslimanskata/ bo{wa~kata istorija i
kultura i se reaktiviraat vrskite so muslimanskiot svet, vo ramkite na u~estvoto na
Jugoslavija vo Dvièweto na nevrzanite.
7 Vidi vo fusnota 1
11
2.3. Islamot i nacionalniot identitet kaj Turcite,

kaj Romite, kaj Torbe{ite i kaj Goranite
Kaj Turcite vo Makedonija i vo Kosovo povrzanosta pome|u islamot i nacionalniot

identitet e istoriski usloveno od razvojot na politi~kite i verskite nastani vo
Turcija. Vo Makedonija ovaa zaednica odrùva bliski odnosi so drugite muslimanski
populacii, a posebno so albanskata. Istovremeno, taa odrùva dobri odnosi so
makedonskite vlasti i e relativno dobro integrirana vo dràvniot aparat. Brojot
na Turcite varira mnogu za vreme na popisite vo komunisti~kiot period, poradi
u~estvoto na druga islamska verska populacija vo kategorijata „Turci”, kako na
primer Albanci, Romi, Torbe{i.
Od 1960 godina eden del od muslimanskata urbana populacija, koj se deklarira kako
„turski”, po~nuva da se deklarira kako „albanski”. Ovaa revolucija ja odrazuva
emancipacijata na albanskata populacija vo Jugoslavija vo tekot na ovoj ist period.
Romskata populacija so muslimanska verska tradicija e sostavena od muslimani

suniti i sufisti. Taa e mnogu marginalizirana na socio-ekonomski i politi~ki plan
i e podle`na na ~esti promeni na identitet i religija. Na primer, vo Makedonija
se zabeleùva proces na preobrazba vo protestantizam {to sleduva po akcijata na
protestantskite misii vo ovaa zemja ve}‌e nekolku godini.
Torbe{ite i Goranite (slavofoni) vo Makedonija i vo Kosovo vo minatoto se

identifikuvale kako Muslimani/Bo{waci ili, pak, Turci. No makedonskite vlasti
energi~no investiraat za promovirawe na identitetot „makedonski muslimani”,
pla{ej}‌i se od turcizacija ili albanizacija na ovaa populacija preku verskata
povrzanost.
12
3 . Nekolku prethodni definicii:

islamizam i neosalafizam
Na Balkanot, kako i nasekade, debatite za odnosot pome|u islamot i politikata ili
doktrinalniot razvoj na islamot ~esto se karakteriziraat so edna neto~na upotreba
i polemika na izrazite kako {to se „islamizam”, „fundamentalizam”, „vehabizam”
ili „xihadizam”. Se nametnuva razjasnuvawe na upotrebenata terminologija vo ovie
dve studii, koi go so~inuvaat ova dosie, pred da se izvle~at glavnite zaklu~oci.
Islamizam - ili politi~ki islam, moè da se definira kako volja za reafirmirawe

na dimenziite i politi~kata umesnost na islamot vo sovremeniot svet. Zna~i toa ne e
sprotivno so prifa}‌aweto na odreden modernizam, vklu~uvaj}‌i go i vo politi~kite i
kulturnite dimenzii. Islamisti~kite dvièwa ~esto imaat golema nacionalisti~ka
dimenzija, kako {to go ilustrira toa „Hezbolah” (Hezbollah) vo Liban, „Hamas”
(Hamas) vo Palestina i Dvièweto na muslimanskite bra}‌a vo arapskiot svet
ili, pak, Partijata na pravdata i razvoj (Adalet ve kalkıma partisi - AKP) vo Turcija.
Treba, me|u drugoto, da se napravi razlika pome|u moderniot islamizam, koj{to gi
prifa}‌a izbornite strategii i gi po~ituva demokratskite principi, i radikalniot
islamizam, koj{to upotrebuva revolucionerni i nasilni sredstva za da dojde na
vlast i da ja vodi vlasta na diktatorski na~in.
Neosalafizam pretstavuva verski fundamentalizam koj{to saka da se navra}‌a na

islamot na „nabo`nite predci” (<al salaf al salih>)8. Neosalafistite ja idealiziraat
dobata na Prorokot i negovite sledbenici i gi otfrluvaat veruvawata i verskite
pojavi, koi ne se potvrdeni vo Koranot ili Sunnata (tradicija bazirana na zborovite
i delata na Prorokot). Tie se neprijateli na politi~kiot i kulturniot modernizam,
kako i na lokalnite verski tradicii, postapka koja gi negira istoriskiot razvoj i
kulturnata raznovidnost na muslimanskite zaednici.
Tuka treba da se napravi razlika pome|u neosalafizam od tipot poboèn i

neosalafizam od tipot xihadski. Neosalafizam od tipot poboèn bara, pred
sè, da se reislamiziraat poedincite i zaednicata, toj e dlaboko konzervativen
i negova cel ne e ru{ewe na politi~kite reìmi, {to objasnuva deka e ohrabren
i finansiran od monarhiite na Persiskiot Zaliv. Neosalafizmot od tipot
xihadski ja po~ituva Umma (zaednica na vernicite) kako edinstvena legitimna
politi~ko-religiozna zaednica i insistira na verskata zada~a da vodi xihad (sveta
vojna) protiv zapadniot svet i „bezbo`nite” reìmi na muslimanskiot svet. Toa
pretstavuva eden ekstremizam od najnov tip, globalen i teritorijalno neograni~en,
~ij glaven pretstavnik e mreàta „Al-kaeda”.
Najposle, neosalafistite na Balkanot se ~esto okvalifikuvani kako „vahabisti”

od strana na lokalnite i zapadnite mediumi. Vehabizmot e forma na neosalafizam
8 Neosalafizmot poteknuva od salafizam koj, na krajot na 19 vek, sakal da se navra}‌a na izvorniot

islam za da mu se sprotivstavi na svoeto oslabuvawe vo muslimanskiot svet i dominacijata od za-
pad. No, salafizmot, zalagaj}‌i se za povtorno otvorawe na vratite na xihadot (slobodno tolkuvawe)
istovremeno dovel do {irewe na muslimanskiot reformizam, islamisti~kite dvièwa i duri
lai~kite nacionalisti~ki dvièwa na muslimanskiot svet.
13
svojstven za Saudiska Arabija i se povrzuva so hanbalitskiot madhab. No, Saudiska

Arabija iako {iroko pridonela na pojavata na neosalafizmot na Zapaden Balkan,
toa ne zna~i deka lokalnite pretstavnici koi go otfrlaat hanefitskiot madhhab, se
smetaat samite za vahabisti ili se identifikuvaat na saudiskiot reìm. Primenata
na epitetot „vehabist” naj~esto e zloupotrebliv, hrani dosta polemiki, prikrivaj}‌i
gi vistinskite celi i na krajot rizikuva pogre{no da go sfati razvojot i vnatre{nite
otcepuvawa na islamot na Zapaden Balkan.
14
4 . Islamot na Zapaden Balkan: glavni zaklu~oci

Vrz osnova na dve terenski studii, realizirani vo Kosovo, vo Makedonija i vo
Ju`na Srbija od edna strana, vo Bosna i Hercegovina i vo Sanxak (Srbija, Crna Gora)
od druga strana, moè da se izvle~at odreden broj zaklu~oci, {to se odnesuva do
odnosite pome|u islamot i politikata, evolucijata na verskite islamski institucii
i {ireweto na edno neosalafisti~ko dvièwe:
4.1. Odnosot pome|u islamot i politikata

Sporedbata na postoe~kite odnosi pome|u islamot i politikata na Zapaden Balkan
dozvoluva da se razlikuvaat 3 glavni konfiguracii:
¼¼ Vo Bosna i Hercegovina, edno islamisti~ko dvièwe, dotoga{ marginalizirano,

vo 1990 god. ja sozdade Partijata za demokratska akcija (Stranka demokratske
akcije - SDA), glavna muslimanska/ bo{wa~ka nacionalisti~ka partija, i na
toj na~in taa vleze vo centarot na sostavot na bo{wa~kata politi~ka elita i vo
1993 god. ja prezede kontrolata vrz islamisti~kite verski institucii. Vo 2000
god. ova islamisti~ko dvièwe se soo~uva so progresivna marginalizacija vo
ramkite na istata SDA i verskite institucii igraat posamostojna uloga, no ne
pomalku zna~ajna vo politi~kiot ìvot;
¼¼ Vo Kosovo islamskite verski institucii u{te od 1990 god.gi poddràa

nacionalisti~kite barawa na Demokratskata liga na Kosovo (Lidhja
Demokratike e Kosovës-LDK), toga{ hegemonisti~ka kaj albanskata populacija.
Na krajot na 1990 god. pojavata na drugi nacionalisti~ki albanski partii,
proizlezeni od Osloboditelnata vojska na Kosovo (Ushtria Çlirimtare e Kosov~s-
UÇK), nema{e golemo vlijanie vrz odnosot pome|u religijata i politikata,
vkupnata albanska politi~ka elita ostana so lai~ka inspiracija, a i verskite
institucii se drèa nastrana od politi~kiot ìvot;
¼¼ Vo Makedonija i vo Sanxak strategiskite razliki i partiskite rivalstva

na albanskite nacionalisti~ki eliti (Makedonija) ili bo{wa~ki (Sanxak)
dovedoa do pomalku ili pove}‌e obidi na prezemawe na vlasta nad islamskite
verski institucii. Vo 2000 god. ovaa partiska vojna ja dovede Makedonija
do dlaboka kriza na verskite institucii. Vo srpskiot Sanxak, naprotiv, go
favoriziraa nivnoto {irewe kako privilegiran sogovornik na srpskite
vlasti.
Vo slednite pet do deset godini se predviduvaat novi strukturi na odnosite pome|u

islamot i politikata na Zapaden Balkan.
¼¼ Hipotezata za formirawe na edna ili pove}‌e islamski dràvi na Zapaden

Balkan e neosnovana opcija otfrlena od islamisti~kite lokalni akteri i
nivnite nadvore{ni poddrùva~i. Isto taka, idejata za „zelena transverzala”
koja ja povrzuva muslimanskata populacija na Zapaden Balkan nema realna
15
osnova, poradi toa {to ovaa populacija e pove}‌e pod zakana od „getoizacija’’ vo
sklop na eden teritorijalen entitet so nedefiniran status. Naprotiv, pojavata
na dva dràvni entiteta ili kvazidràvni so muslimansko mnozinstvo (Kosovo
i Federacijata na Bosna i Hercegovina) }‌e dovede do golemi geopoliti~ki i
identitetni rekompozicii (podelba na bosanskata zaednica i reislamizacija
na bo{wa~kiot nacionalen identitet, pojavuvawe na Kosovo so mnozinstvo
suniti, kako nov centar na albanskiot nacionalizam i osporuvawe na lai~kiot
karakter na albanskata nacionalisti~ka ideologija);
¼¼ Padot na islamisti~koto dvièwe vo Bosna i Hercegovina, {ireweto na

debatata za vrskata pome|u islamot i albanskiot nacionalen identitet vo
Kosovo i vo Makedonija i op{tata reinvesticija od javnata sfera od strana na
islamskite verski institucii, bez somnenie }‌e vodat do zbliùvawe pome|u
denes mnogu razli~ni lokalni situacii. Ateizmot na albanskite politi~ki
eliti, kako i cvrstoto ideologisti~ko otcepuvawe pome|u bosanskite
politi~ki eliti so verska i lai~ka orientacija trebalo da is~eznat vo
korist na edno oportunisti~ko upravuvawe na odnosite pome|u religijata
i politikata. Vo ovoj kontekst, islamskoto dvièwe }‌e ostane malcinsko,
organizirano pod forma na islamisti~ki i islamonacionalisti~ki partii
so namaleni izborni sposobnosti, ili od vnatre{nite frakcii na glavnite
nacionalisti~ki partii.
4.2. Evolucija na islamskite verski institucii

Studijata za evolucija na islamskite verski institucii vo Zapaden Balkan dozvoluva
da se iznesat tri glavni evolucii:
¼¼ Kako posledica na raspar~uvaweto na Islamskata zaednica na Jugoslavija

vo 1993 godina se formiraat pet razli~ni islamski zaednici (Bosna i
Hercegovina, Kosovo, Makedonija, Srbija i Crna Gora), ~ii administrativni
granici i recipro~ni odnosi ne se sè u{te stabilni. Ova e flagrantno vo
slu~ajot so Srbija, i osobeno so srpskiot Sanxak (odnosite so saraevskiot
reis-ul-ulema i/ ili belgradskiot muftija, odnosite pome|u srpskiot Sanxak
i crnogorskiot Sanxak itn.);
¼¼ Islamskite verski institucii beleàt brz razvoj na nivnite infrastrukturi

(otvorawe sekundarni i visoki obrazovni institucii, zgolemuvawe na brojot
na verski zdanija itn.) i nivnite aktivnosti (odewe na axilak i masovni
sobirawa, versko obrazovanie vo javni u~ili{ta vo Bosna i Hercegovina
i vo Srbija itn.). Istovremeno, nivniot monopol za verskiot ìvot bil
doveden do pra{awe so pojavuvaweto na novi akteri (mladinski organizacii,
propovednici za {irewe na neosalafizmot, sufitski bratstva i neosufitski
dvièwa itn.);
¼¼ Protkaenite vrski pome|u islamskite verski institucii i odredeni politi~ki

partii ili sektori na dràvniot aparat ja objasnuvaat, vo nekoi slu~ai,
16
nivnata sposobnost za reinvesticija vo javnoto pole (Bosna i Hercegovina,

Sanxak). Vo sekoj slu~aj, obidite za politi~ka instrumentalizacija na verskite
institucii gi raspalile glavno nivnite vnatre{ni rascepuvawa (doktrinalna
divergencija, konflikt na interesi, na generacii ili li~nosti itn.) i
ponekoga{ predizvikale opasni vnatre{ni krizi (Makedonija, Pre{evska
Dolina).
Vo slednite pet do deset godini, islamskite verski institucii na Zapaden Balkan

rizikuvaat da bidat konfrontirani so novi predizvici:
¼¼ Politi~kiot pluralizam {to aktuelno go doìvuva muslimanskata populacija

na Zapaden Balkan (premin od edna hegemonisti~ka partija vo pove}‌e
konkurentni partii) treba da bide sleden od obnoveni obidi na politi~ka
instrumentalizacija na islamskite verski institucii. Tamu kade {to ovie
institucii se sè u{te krevki (Makedonija, Sanxak), ovie obidi moè da
dovedat do otvoreni krizi, nasilni, i da go olesnat nastanuvaweto na drugi
verski neinstitucionalni akteri. Tamu kade {to ovie institucii se na pat na
konsolidacija, moè da pridobijat raste~ka fragmentacija i delegitimacija
na politi~kite eliti za da se transformiraat vo nacionalni institucii
vo supstitucija (Bosna i Hercegivina) ili na lai~kiot nacionalizam na
politi~kite eliti sprotivstavuvaat eden islamonacionalisti~ki govor;
¼¼ Brziot razvoj na islamskite verski institucii, na koe{to se dodava i doa|aweto

na pazarot na trudot na mnogubrojni verski kadri, obrazuvani vo zemjata ili
vo stranstvo, rizikuva da gi konfrontira poradi finansiski problemi.
Obnovuvaweto na vakufite (waqfs – verska fondacija), nacionalizirani
vo 1947 god., verskite institucii se obiduvaat da najdat, bez dvoumewe,
novi finansiski sredstva, ili pri javni ustanovi (obrazovni institucii
itn.), ili pri narodot i dijasporata (xamii itn.). Edna takva finansiska
kriza na verskite institucii rizikuva da ja zacvrsti nivnata zavisnost od
finansiraweto od muslimanskiot svet i da raspaluva vnatre{ni konflikti,
kako i frustracii pri mladata generacija od verski kadar.
4.3. Nastanuvawe na neosalafisti~koto dvièwe

Pra{aweto za neosalafizmot na Zapaden Balkan treba razli~no da bide tretirano,
spored tipovite na neosalafizmot, regionite i periodite:
¼¼ Vo Bosna i Hercegovina {ireweto na neosalafisti~koto dvièwe od

tipot xihadski e povrzano so doa|aweto na muxahedinite. Od toa dvièwe
rezultiraat pove}‌e mladinski organizacii kon krajot na vojnata, no negovoto
vlijanie se stabilizira vo po~etokot na 2000 godina i procesot na vnatre{na
diferencijacija e vo tek. Vo drugite zemji na Zapaden Balkan ova dvièwe
se pojavi podocna preku studenti koi se vra}‌aat od muslimanskiot svet i
preku internet-stranici. Negovoto vlijanie tuka e marginalno i se odviva na
neformalen na~in;
17
¼¼ Se potvrdilo deka postoi vrska pome|u neosalafisti~koto dvièwe od

xihadisti~ki tip i „Al-kaeda”. Generalno, ova dvièwe go smeta Zapadniot
Balkan kako baza za dejstvuvawe i zemja za misii, pa zatoa pretpo~ituva da ne
se sprotivstavuva so zapadnite interesi vo regionot. No, fakti~ki toa be{e
vme{ano vo serija antihrvatski atentati na krajot na 1990 godina, nekolku
obidi za antizapadni atentati koi ne uspeaja vo Bosna i Hercegovina ili vo
dijasporata i koi se smetaat kako dela na izolirani li~nosti;
¼¼ Od po~etokot na 1990 g. finansiskata poddr{ka na monarhiite od Persiskiot

Zaliv, prevodite na neosalafisti~kite avtori i vra}‌aweto na studentite
od univerzitetite vo muslimanskiot svet, go objasnuvaat iska~uvaweto na
neosalafizmot od poboèn tip vo ramkite na verskite institucii. Toa
dovede do elaboracija na novi doktrinski kompromisi, kako {to potvrduva
i evolucijata na pozicijata na reis-ul-ulema Musatafa Ceri}‌ vo Bosna i
Hercegovina i, vo najmala mera, nastanatite promeni na ~elo na islamskite
verski institucii vo Kosovo i vo Crna Gora.
Kone~no, vkorenuvaweto na neosalafisti~koto dvièwe na Zapaden Balkan }‌e ima

golemi posledici vo ovoj region i po{iroko:
¼¼ Islamskite verski institucii na Zapaden Balkan }‌e usvojat, bez somnenie,

bukvalen pristap na islamot, osporuvaj}‌i ja polnova`nosta na odredeni
narodni obredi (toleriraj}‌i gi kako beleg na identitetot), minimiziraj}‌i
gi specifi~nostite na hanefitskiot madhhab (reafirmiraj}‌i go istovremeno
monopolot) i baraj}‌i eventualna obnova na islamskiot li~en status od
fakultativna priroda (dogovori od privatno pravo). Ovie doktrinalni
evolucii se dodavaat na pojavata na dràvni ili kvazidràvni entiteti so
muslimansko mnozinstvo i na izret~uvaweto na sostojbi na soìvot pome|u
muslimanskoto i nemuslimanskoto naselenie, koi povlekuvaat dlaboki
i odr`livi promeni na balkanskiot islam, ~ii specifi~nosti na krajot
na 20 vek bea rezultat na eden i pol vek na malcinsko iskustvo i pola vek
komunisti~ka sekularizacija;
¼¼ Na evropsko nivo, dve pra{awa }‌e stanat sè po va`ni. Prvoto se odnesuva na

u~estvoto na islamskite verski institucii vo razli~ni panevropski mreì
- se ~ini deka od toj moment reis-ul-ulema od Bosna i Hercegovina, Mustafa
Ceri}‌se zbliùva so dvièweto na muslimanskite bratstva vo Evropa, dodeka
verskite institucii vo Kosovo i vo Makedonija }‌e pretpo~itaat odnosi na
turskiot diyanet. Vtoroto pra{awe se odnesuva na verskata evolucija na
muslimanskata dijaspora so balkansko poteklo: postoeweto vo nivnite ramki
na krugovi so neosalafisti~ka inspiracija e dokaàno i posledno vreme
pove}‌e li~nosti se privedeni poradi nivnata vme{anost vo teroristi~kite
dejstvuvawa, iako, generalno zemeno, ovaa dijaspora i ponatamu usvojuva dosta
legalisti~ki i diskretni verski stavovi i eventualno }‌e igra pozitivna uloga
vo vospostavuvaweto na institucii koi go pretstavuvaat muslimanskiot kult.
18
Me|u lai~kiot nacionalizam i

instrumentalizacijata na islamskite
verski institucii
Ba{kim Iseni1
1 . Islamot i politikata na Kosovo
Od 1980 god. Kosovo pretrpe golemi politi~ki branuvawa. Na{a cel e da gi

analizirame odnosite me|u politi~kite i religioznite sferi i da ja prou~ime
evolucijata na muslimanskiot verski ìvot vo ovaa samostojna pokraina na
Republika Srbija, administrirana od strana na Misijata na Obedinetite nacii na
Kosovo (MONK) od 1999 godina.
1.1. Politi~ki i religiozni evolucii na Kosovo 1990-1998
1.1.1. Demokratskiot sojuz na Kosovo (LDK) i proektot za nezavisnosta
Po ustavnite promeni vo Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija (SFRJ)

vo 1974 god., Kosovo i Vojvodina se zdobivaat so statusot na samostojni pokraini
vo ramkite na Srbija. Ovoj nov status im dava {iroka avtonomija koja gi definira
pokrainite kako socio-politi~ki zaednici koi gi uìvaat istite ustavni prava kako
i {este republiki koi ja so~inuvaat Jugoslavija.
Pra{aweto za statusot na samostojnite pokraini sluì kako katalizator za albans-

kite nacionalisti~ki protesti na Kosovo vo 1981 god., t.e. edna godina po smrtta na
1 Ba{kim Iseni e istraùva~ i sovetnik za Jugoisto~na Evropa i iselenicite vo [vajcarija so poteklo

od ovoj region. Glavnite negovi izdanija se: Nacionalnoto pra{awe vo Jugoisto~na Evropa. Geneza,
pojava i razvoj na albanskiot nacionalen identitet vo Kosovo i vo Makedonija, Bern, Peter Lang
(}‌e se pojavi vo januari 2008 god.); Humanitarnite organizacii so religiozna ispiracija vo Make-
donija, The Program for the Study of International Organization(s) (PSIO), Institut de Hautes Etudes Inter-
natio nales, Geneve, 2007; Tranzicija i strategii za privatizacija vo Isto~na Evropa. Studija na
slu~ajot Makedonija, Lozana, Knigi na IDHEAP, 1999 god.
19
Josip Broz Tito2. Glavnoto barawe na Albancite koi protestiraa se temelat na zdobi-
vaweto na Kosovo so status na republika, vo ramkite na jugoslovenskata federacija.
Slu~uvawata {to sleduvaat }‌e go odbeleàt po~etokot na povtornoto izbivawe na
nacionalizmot na celata teritorija na Jugoslavija.
Vo 1989 god. na arbitraren na~in e odzemena samostojnosta na Kosovo i Vojvodina

od strana na reìmot na Slobodan Milo{evi}‌. Soo~eni so ovaa nova realnost, inte-
lektualnata i politi~kata albanska elita vo Kosovo se organizira okolu Demokrats-
kiot sojuz na Kosovo (Lidhja Demokratike e Kosovës-LDK). Osnovana istata godina, ovaa
politi~ka partija e predvodena od strana na pisatelot Ibrahim Rugova. LDK be{e za
nenasilen otpor protiv reìmot na Milo{evi}‌. Potoa LDK ja napu{ta celta za re-
publika vo korist na proekt za nezavisnost na Kosovo. Vo juli 1991 god. kosovskiot
parlament, koj{to ne be{e priznat od Belgrad, proglasuva nezavisnost za Kosovo. Po
proglasuvaweto na izborniot rezultat, istiot parlament go izbira pisatelot Ibra-
him Rugova na funkijata pretsedatel na Kosovo i go imenuva Bujar Buko{i za pre-
mier. Albanskata politi~ka elita se zalaga za formirawe na vistinsko paralelno
op{testvo na Kosovo i organizira nenasilen otpor protiv dominacijata na reìmot
na Belgrad. Albanskoto naselenie na Kosovo verno ja sledi opcijata na otpor za koja
se zalaga{e albanskiot politi~ki vrv, iako soo~eni so sistematska represija spro-
vedena od srpskiot voeno-policiski aparat. Ovaa politika na represija rezultira
so masovno davawe otkazi, nepo~ituvawe na ~ovekovite prava, arbitrarni zatvors-
ki kazni, lo{ tretman, ubistva itn.3
Ibrahim Rugova vodi prozapadna politika, baraj}‌i ja vo nekolku navrati poddr{kata

na Vatikan.4 Toj postojano go istaknuva evropskoto pripa|awe na Kosovcite i nivnata
istoriska bliskost so zapadniot svet, istaknuvaj}‌i ja hristijanskata dimenzija na
Albancite. Paralelno so toa, toj ja minimizira islamskata dimenzija na albanskata
kultura i sistematski go istaknuva pridonesot na istoriski hristijanski albanski
figuri, kako Pjetr Bogdani, Skenderbeg ili Majka Tereza.5 Osobenosta na negovata
koncepcija na albanskiot nacionalizam se bazira na potragata za legitimnost koja
se potpira na albanskata katoli~ka prisutnost koja im prethodela na slovenskite i
osmanliskite invazii na Kosovo.6
Premierot Bujar Buko{i e isto taka dosta aktiven na diplomatski plan so zapad-
nite konzularni pretstavni{tva. Buko{i e proizvod na kosovska politi~ka elita so
2 Za istoriskata evolucija na Kosovo, vidi kaj Mi{el Ru (1992), Noel Malkolm (1998).
3 Vidi kaj Mari Fransuaz Alen i Ksavier Galmi{ (1994), kako i red drugi izve{tai sostaveni od
me|unarodni organizacii za nepo~ituvaweto na ~ovekovite prava na Kosovo spomnati vo Muhamedin
Kula{i (1999).
4 Negovata slika so papata Jovan Pavle Vtori na simobli~ki na~in ja kite{e kancelarijata vo koja
toj gi pre~ekuva{e stranskite posetiteli. Rugova odrùva{e kontakti so Zaednicata Sv. Egidio koja
se obide da posreduva pome|u Ibrahim Rugova i Slobodan Milo{evi}‌. Za podetalni informacii za
posredni~kite aktivnosti na ovaa katoli~ka nevladina organizacija vo svetot, vidi http://www.
santedigio.org.
5 Ibrahim Rugova odrùva{e povr{inski vrski so islamskoto religiozno milje vo Kosovo. Sepak, pod
dominacija na reìmot na Milo{evi}‌, medresata vo Pri{tina be{e mesto za sostanuvawe na Parla-
mentot i Vladata na Kosovo.
6 Po smrtta na Ibrahim Rugova vo januari 2006 g., lokalnite i zapadnite mediumi zboruvaa za negovo
eventualno preminuvawe kon katolicizmot.
20
ateisti~ko i prozapadno ubeduvawe. Vo svoite aktivnosti na diplomatsko lobirawe,

Buko{i se pokaà kako popragmati~en otkolku pretsedatelot Rugova. Taka, negovoto
ateisti~ko ubeduvawe ne go sopira da pobara politi~ka poddr{ka vo Turcija i vo
arapsko-muslimanskite zemji vo korist na Kosovo. Na primer, toj u~estvuval vo 1992
god. na eden sobir na Organizacijata na islamskata konferencija (OIK).
1.1.2. Razvoj na muslimanskiot verski ìvot na Kosovo
Islamskata zaednica na Kosovo (Bashk~sia Islame e Kosovës - BIK) isto taka se

priklu~uva na proektot za nezavisnost na Kosovo. Istorijatot na ovaa institucija e
tesno povrzan so politi~kata istorija na Kosovo i na Jugoslavija. Vo 1919 god. Ko-
sovo bilo integrirano vo Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite. Islamskite
institucii na Kosovo vo toa vreme zavisele od belgradskiot muftija. Vo 1929 g. ovie
institucii se staveni pod ingerencija na Sovetot na ulemi na Skopje. Za vreme na
Vtorata svetska vojna , muftiniite7 na Pri{tina i Prizren se priklu~eni na Mus-
limanskata zaednica na Albanija. Vo 1945 god. teritorijata na Kosovo e povtorno
integrirana vo ramkite na Jugoslavija.
Od 1948 god. do 1993 god. islamskite institucii na Kosovo dejstvuvaat pod ingeren-
cija na Vrhovnoto pretsedatelstvo8 na Islamskata zaednica na Jugoslavija so sedi{te
vo Saraevo.
Vnesuvaweto na pove}‌epartiskiot sistem vo Jugoslavija vo 1990 god. donesuva promeni

vo ramkite na Islamskata zaednica. Taa se reorganizira, dodeka postoe~kite
islamski instanci na nivo na republikite se steknuvaat so novi kompetencii
dotoga{ rezervirani za „Rijasetot” na Saraevo. Ottoga{ tie moèle da gradat vrski
so stranstvo. Vo ovoj kontekst, islamskite institucii na Kosovo prikaùvaat volja
za avtonomija, po {to izbiva otvoren konflikt so muftijata vo Belgrad, blizok na
reìmot na Milo{evi}‌. Vo oktomvri 1990 g. muslimanskoto sve{tenstvo na Kosovo bara
nazivot „Islamska zaednica na Srbija” da se transformira vo „Islamska zaednica
na Kosovo, Srbija i Vojvodina”. Politi~ka cel na ova barawe bilo pomestuvawe na
centarot na islamskata odluka od Saraevo i od Belgrad kon Pri{tina. Ovoj presvrt
vpro~em se smeta za ~ekor napred kon povrzuvawe na muslimanskoto sve{tenstvo na
Kosovo so albanskiot politi~ki proekt za nezavisnost.9 I mnogu pove}‌e od toa, ovaa
politi~ka volja ja objasnuva odlu~nosta na kosovskite islamski kadri da go vidat
zborot „Kosovo” koj }‌e figurira vo noviot naziv na ovaa institucija. 10 Islamskite
7 „Muftinija” e albanski termin koj ozna~uva administrativna edinica vo koja muftijata ja sprovedu-
va religioznata vlast.
8 Od 1990 do 1993 g. Vrhovnoto pretsedatelstvo na Islamskata zaednica na Jugoslavija go nosi nazivot
„Rijaset”.
9 Vo januari 1991 g., Rijasetot nosi Rezolucija za Kosovo so koja cvrsto se osuduva diskriminatorskata
politika vodena od strana na Srbite kon Albancite na Kosovo (Koha, 30 januari 1991 g.) Statijata e
prepe~atena vo Rexep BOJA ( 2003) str; 44-51
10 Kosovarja, noemvri 1990 g., statija prepe~atena vo Rexep BOJA (2003 ) str. 31-37
21
institucii na Kosovo sè pove}‌e steknuvaat avtonomija, a rezultat na toa e nivnoto

izdvojuvawe od Jugoslovenskata islamska zaednica i objavuvawe svoja nezavisnost
vo noemvri 1993 god. 11
Islamskite institucii na Kosovo, pred sè, ja potvrduvaat svojata avtonomija preku

sozdavaweto vo dekemvri 1992 god. na Fakultetot za islamski studii vo Pri{tina i
inauguracija na nov klas na medresata vo Prizren. Prethodno ne postoe{e institucija
za versko visoko obrazovanie na Kosovo. Vpro~em, tokmu so sozdavaweto na medresata
Alaudin vo Pri{tina, vo 1962 god. bile obrazovani prvite verski kadri. Vo vremeto
1970-1980 god, albanskite vernici studiraa veronauka vo Saraevo, no i vo Egipet,
vo Irak, vo Sudan i vo Libija za da se vratat potoa na Kosovo i da pridonesat vo
zacvrstuvaweto na islamskite institucii.
Islamskata zaednica na Kosovo (BIK) e sostavena od 24 regionalni soveti. Pokraj

toa, vo nejzin sostav vleguvaat albanofonite regioni na Ju`na Srbija (Pre{evo,
Bujanovac i Medve|e), kako i kosovskata dijaspora od Zapadna Evropa. Taa rakovodi
so pove}‌e od 550 xamii i pove}‌e od 500 verski kadri - imami. Jazikot koj se
upotrebuva vo xamiite i islamskite institucii e albanskiot jazik. Zaednicite koi
ne se albanofoni go upotrebuvaat turskiot jazik vo xamiite vo Prizren i vo Mamu{,
dva regioni vo koi ìvee brojno tursko malcinstvo.12 Bosanskiot jazik se upotrebuva
vo regionot Draga{ i Vitomirica. Ovie dva regioni se nao|aat nedaleku od Prizren
i se naseleni od strana na dosta golema zaednica sostavena od Gorani i Bo{waci/
muslimani.
Pod reìmot na Milo{evi}‌, BIK opstanuva blagodarenie na pridonesite dobieni

od zakat, dava~ki koi se sobiraat na krajot od mesecot Ramazan (sadaqat-ul-fitr),
od organizacijata na hax - (hajj - axilak vo Meka) i od drugi donacii. Od svojata
nezavisnost vo 1993 god. BIK razvila odnosi so islamskite institucii na Albanija,
na Makedonija, na Crna Gora13 i na Turcija.14 Taa odrùvala i prodolùva da odrùva
bliski vrski so xamiite na albanskata dijaspora vo Evropa i vo Soedinetite
Amerikanski Dràvi, koi pridonesuvaat preku davawe finansiska pomo{.
Rexep Boja, muftija od Kosovo od 1990 god. do 2003 god., odigra centralna uloga vo
11 Islamskata zaednica na Jugoslavija }‌e se podeli na pet razli~ni islamski zaednici: Bosna i Herce-
govina (vklu~itelno i Sanxak), Kosovo, Makedonija, Srbija i Crna Gora.
12 Letoto 2006 g. Parlamentot na Kosovo odbil nacrt-zakon so koj se dozvoluva upotreba na turskiot
jazik kako vtor oficijalen jazik vo Prizren.
13 Vo dene{no vreme postoi razmisluvawe za sozdavawe unija na albanskite islamski zaednici, koi }‌e
gi obedinuvaat islamskite institucii na Albanija, na Kosovo, na Makedonija i na Crna Gora.
14 Obukata na imamite i vernicite vo Turcija datira od 1990 g. Vlijanieto na Direkcijata za verski
raboti (Dyjanet) od Turcija e od zna~ewe za regionot na Prizren kade ima oficijalen pretstavnik.
[to se odnesuva do neosufijanskoto dvièwe na Fetula{i, otvoreni se tri privatni kolexi na Ko-
sovo (Prizren i Pri{tina). Vo vrska so ova dvièwe i negovoto vlijanie vo svetot, treba da se vidi
pridonesot na Ane Solberg (Anne Solberg), „The Gülen Schools: A Perfect Compromise or Compromis-
ing Perfectly?”, dokument pretstaven na konferencijiata „Vera i u~ili{ta: Problemi na pluralizam
vo javnata sfera” (Kotor, 22-24 april 2005 g.) dostapen na http:kotor-network.info/papers/2005/
Gülen.Solberg.pdf.
22
politi~kata zalo`ba na BIK.15 Od negovoto prezemawe na funkcijata, toj izrazuva

mo{ne silni patriotski politi~ki gledi{ta. Toj go objavuva sloganot „Bez tatkovina,
nema religija”. No, vo odnos na gledi{teto za identitetot, toj stava akcent na
nacionalnata, a ne na verskata dimenzija: „bez ogled na verskata pripadnost,
Albancite imale i sè u{te imaat mo{ne razviena svest za nacionalna pripadnost.
Kaj Albancite nacionalniot identitet e prioriteten vo odnos na verskiot, koj e
sekundaren”.16 Muftijata se pribliùva isto taka i do katoli~koto sve{tenstvo na
Kosovo.
Da rezimirame, u{te od samiot po~etok BIK se nadovrzala na politi~kata agenda

na kosovskata elitna politika. Iako kosovskoto politi~ko rakovodstvo nemalo
politi~ka programa so verska konotacija, BIK se angaìrala aktivno vo polza na
albanskata nacionalna kauza na Kosovo.
1.2. Politi~ki i verski razvoj na Kosovo od 1998 g.
1.2.1. Po~etok na vojnata i intervencija na Me|unarodnata zaednica
Od vremeto na Dejtonskiot dogovor vo 1995 god. rejtingot na Ibrahim Rugova seri-

ozno opa|a kaj kosovskoto javno mnenie. Iako od edna strana ovoj dogovor stavi kraj
na vojnata vo Bosna i Hercegovina, od druga strana, pak, kako posledica na istiot
go ostavi nastrana pra{aweto za Kosovo. Blagodarenie na ovoj dogovor, Slobodan
Milo{evi}‌be{e pretstaven kako ~ovek na mirot, a vo isto vreme situacijata na Ko-
sovo stanuva{e eksplozivna i tamu vladee{e politika na aparthejd. Ovaa novonas-
tanata situacija pridonese za pojava na sè pogolemo nezadovolstvo koe ja stavi pod
znak pra{alnik nenasilnata strategija koja dotoga{ ja vode{e liderot na Kosovo.
Se pojavuvaat silni politi~ki nesoglasuvawa duri i me|u Rugova i premierot Bujar
Buko{i, koj e sè pove}‌e za voruèno vostanie na Kosovo. 17
Ovoj status kvo nema da potrae dolgo. Naporite za posredni{tvo na Zaednicata San
Exidio nema da vrodat so plod. Mo`nosta za eventualen konflikt popoleka stanuva
realnost. Vo noemvri 1997 god. se zgolemuvaat pokazatelite koi ukaùvaat deka na
povidok e vooruèn otpor. Otporot imeno ne pretstavuva re{enie ni na Rugova nitu,
pak, na Buko{i, tuku na nekoi novi politi~ki igra~i koi se pojavuvaat na kosovskata
scena: slednata godina sleduva ra|aweto na Oslobotitelnata vojska na Kosovo (Ushtria
Çlirimtare e Kosovës-UÇK), koja prezema gerilski akcii protiv srpskite bezbednosni
sili i protiv Albancite za koi se somneva deka sorabotuvaat so srpskite vlasti.
15 Po poteklo od Pe}‌, Rexep Boja studiral na Univerzitetot vo Medina. Vo juni 1996 g. nazna~en e za
dekan na Fakultetot za islamski studii vo Pri{tina.
16 Rexep Boja ( 2003) str. 47
17 Kako zlatar od Kosovo, Bujar Buko{i imal silno vlijanie vrz Ibrahim Rugova. Toj isto taka bil
angaìran za sozdavawe vooruèni sili od Albanija na Republika Kosovo (FARK).
23
Rakovodstvoto na U^K e od redovite na dijasporata. Vpro~em, nejzinite glavni ak-

teri se aktivisti na Narodnoto dvièwe na Kosovo (L~vizja Popullore e Kosov~s-LPK),
nacionalisti~ka organizacija inspirirana od marksizmot/leninizmot, koja dejst-
vuva na nelegalen na~in vo dijasporata i na Kosovo. I tuka se raboti za politi~ki
akteri ateisti. Nitu eden element ne upatuva na verska sodrìna nitu, pak, na verski
afinitet vo platformata i politi~kata programa na U^K.18 Borcite na U^K se kos-
ovski lokalci, no vo nea u~estvuvaat i golem broj volonteri od kosovskata dijas-
pora, pa i po{iroko od albanskata dijaspora. Nekoi od borcite se borele od strana
na hrvatskite i muslimanskite/ bosanskite sili za vreme na vojnite vo Hrvatska
i vo Bosna i Hercegovina. Za vreme na vojnata na Kosovo, imamite bile isto taka
angaìrani vo ramkite na U^K, kako i vo islamskite verski sredini na Kosovo, kade
aktivno u~estvuvaat vo davaweto humanitarna pomo{ za civilnoto naselenie.19 Ima
podatoci koi govorat deka muxahedinite barale dozvola za priklu~uvawe vo U^K i
vojuvawe vo zapadnata operativna zona na Kosovo, no U^K odbilo da gi vklu~i .20
Odgovorot na srpskata vlada nasproti zgolemuvaweto na albanskata gerila bil

energi~en, so {to Kosovo nabrgu potoa se voveduva vo sostojba na vojna. Da gi spome-
neme voruènite sprotivstavuvawa od golemi razmeri, stoticite iljadi raseleni
Albanci vo vnatre{nosta na Kosovo, ubistvata na civili, uni{tuvaweto na domo-
vite po selata. Nasproti ova vlo{uvawe na situacijata na Kosovo, Me|unarodnata
zaednica nabrzina se mobilizira so cel da se iznajde re{enie za ovoj konflikt. Vo
Rambuje (Francija) be{e organizirana konferencija, na koja se sostanaa glavnite
albanski akteri (pretstavnici na U^K i na albanskite politi~ki sili na Kosovo) i
srpskata delegacija. Ovie napori pretrpea neuspeh. Zapadnite sili prezedoa voeni
akcii, ~ija cel be{e pad na vlasta na Milo{evi}‌. Akciite se realiziraa so avi-
jaciski bombardirawa na srpski voeni i civilni celi vo Srbija i vo Kosovo. Za
vreme na bombardirawata, na Kosovo se odviva{e èstoka vojna so dramati~ni pos-
ledici vo odnos na ~ove~kite zagubi.21
Po pove}‌enedelnite bombardirawa, srpskata vlada otstapi, povlekuvaj}‌i ja celosno

srpskata vojska i policija od kosovskata teritorija. Paralelno so povlekuvaweto,
na Kosovo se rasporedi impozantna brojka na pripadnici od me|unarodnata voena
sila pod rakovodstvo na NATO (KFOR) i me|unarodnata civilna misija, pod pokrovi-
telstvo na Obedinetite nacii (UNMIK), vo ramkite na mandatot dodelen so Rezolu-
cijata 1244, od strana na Sovetot za bezbednost. Istovremeno desetici iljadi Srbi
i Romi go napu{tija Kosovo, poradi strav od albanskite represalii. Srpskata popu-
lacija se dviè{e kon sever (Srbija) od koja eden del se naseli vo srpskite enklavi
vo vnatre{nosta i na sever na kosovska teritorija (Mitrovica). Pogolemiot broj od
romskata populacija prebega vo Makedonija i vo Srbija.
Vo oktomvri 2000 god. pod pokrovitelstvo na OBSE, na Kosovo se organiziraa loka-
lni izbori. Kako rezultat na izborite, se oformi Parlamentot na Kosovo koj go iz-
18 Za gledi{tata na organizacijata, videte: Patrick Denaud i Valerie Pras (1999); James Pettifier (2005).
19 Pove}‌e od 30 imami i studenti od medresata i od Fakultetot za islamski studii bea `rtvi na vojnata
na Kosovo.
20 Informacija dobiena od pove}‌e svedo~ewa na politi~kite akteri na Kosovo i na Makedonija.
21 Za ovaa tema, videte: Organization for Security and Cooperation In Europe (1999).
24
bra Ibrahim Rugova na funkcijata pretsedatel na Kosovo, kako i Vlada predvodena

od Bajram Rexepi (PDK).22
Vo mart 2004 god. izbuvnaa silni neredi na Kosovo. Srpskata zaednica i pravoslav-
nata crkva stanaa celi na albanskite ekstremisti.23 Ovie slu~uvawa & prikaàa na
javnosta deka na Kosovo postoi silna tendencija vo koja{to ekstremizmot i verata
pretstavuvaat dva poimi mnogu malku usloveni eden od drug. Vsu{nost, paleweto
na pravoslavnite verski zdanija ne se vpi{uva vo ramkite na logikata za verska
omraza, tuku pove}‌e vo ramkite na nacionalisti~ko-etni~kata omraza, bidej}‌i pra-
voslavnite crkvi se povrzuvaat so Srbite. Toa vpro~em go objasnuva faktot deka
katoli~kite i protestanskite zdanija (povrzani so potekloto na Albanicte) ne bea
cel nitu, pak, bea o{teteni od albanskite demonstranti.
Prethodnite istoriski zbidnuvawa pokaàa kolku islamot igral minimalna ulo-

ga na Kosovo. Ovaa ista situacija ja sre}‌avame i na politi~ko nivo. Denes, osven
edna mala politi~ka partija, Partijata na pravdata, na teritorijata na Kosovo ne e
identifikuvana druga albanska politi~ka formacija so verska orientacija, bilo
na nivo na politi~ka programa, ili pak na konkretni akcii. Islamot, a osobeno
BIK, prodolùvaat i ponatamu da bidat vo marginalizirana pozicija nasproti
politi~kata i intelektualnata elita na Kosovo.24
Dokolku kosovskata elita i ponatamu izrazuva mala po~it vo odnos na pra{aweto za

islamot ili, pak, stane netolerantna kon istoto, treba da se preispita razvojot na
muslimanskiot verski ìvot, kako i odnosite na naselenieto so islamot od periodot
na stavaweto na Kosovo pod me|unarodna za{tita vo 1999 god.
1.2.2. Razvoj na muslimanskiot verski ìvot na Kosovo od 1999 g.
Po zavr{uvaweto na vojnata, zabeleùvame promeni na verski plan na Kosovo.

Neosalafisti~koto dvièwe e aktivno prisutno vo pove}‌e gradovi i sela na Kosovo.
Naporedno so ova, moè da se konstatira versko vozobnovuvawe kaj naselenieto koe
se objasnuva so potrebata od dijalog za rekonfiguracija na vrskata pome|u naciona-
lniot i verskiot identitet.
22 LDK go dobiva mnozinstvo od 58% glasa~i, po nea sleduvaat PDK (Demokratskata partija na Kosovo),
politi~ka formacija proizlezena od U^K so 27,3% i AAK (Alijansata za idnina na Kosovo, isto taka
proizlezena od U^K) so 7,7%. Vo noemvri 2001 g. organizirani se parlamentarni izbori i LDK dobiva
45,6% od glasovite, PDK 25,7%, a AAK 7,8%. Srpskata politi~kata partija „Koalicija za vra}‌awe”
dobi 11% od glasovite. Na lokalnite izbori vo 2002 god. LDK dobi 44,6% od glasovite, PDK 29,6%,
a AAK 8,8%. Malcinskite zaednici dobija 2,2% (ovie izbori bea bojkotirani od strana na srpskata
zaednica na Kosovo). Za kraj, na poslednite parlamentarni izbori vo oktomvri 2004 g. LDK dobi 45,4
% od glasovite, PDK 28,9% od glasovite, AAK so 8,4% i novata partija ORA so 6,2% (gra|anska partija
osnovana od sopstvenikot na mediumskata grupa „Koha”, Veton Suroi). Pove}‌e od 10% mesta vo parla-
mentot bea rezervirani za srpskata zaednica na Kosovo koja gi bojkotira{e i ovie izbori.
23 Za detalen uvid za pri~inite i hronologijata na neredite, videte na: International Crisis Group (2004).
24 Za ovaa tema, poglednete kaj Ba{kim Iseni (2005).
25
a) Pojava na neosalafisti~ki struewa
Po zavr{uvaweto na vojnata, na Kosovo se pojavija novi verski islamski akteri.

Se raboti za pojava na odredeni xamii i islamski centri za propoved i vernici
pripadnici na neosalafisti~koto dvièwe. Privrzanicite na ova dvièwe go od-
bivaat epitetot „vahabisti” koj im go dodelija lokalnite mediumi. Nivnata pojava
e neobi~na za regionot i se karakterizira so nosewe dolgi bradi ili tri~etvrtni
pantaloni. Tie se razlikuvaat isto taka i po na~inot na praktikuvawe na molitvite,
koi se izvr{uvaat spored poinakvi rituali od onie voobi~aenite na tradiciona-
lnite vernici. Osven toa, poprimaat odnesuvawe na samotnici, funkcioniraat vo
zatvoren krug i osobeno se solidariziraat me|u sebe.
Frapantna karakteristika za niv e faktot deka ovie akteri dràt govori vo koi prop-
ovedaat praktikuvawe na netoleranten islam. Ovie govori se malku nevoobi~aeni za
regionot, bidej}‌i propovedaat striktno praktikuvawe na eden islam koj e pro~isten
od lokalnata tradicija. Ovie verski akteri pripa|aat na kategorijata neosalafizam
od tipot poboèn koi gi opi{avme vo vovedot. Tie {irat izvrtena vizija za
op{testvoto i pottiknuvaat na bukvalno sfa}‌awe na Koranot. Regionite i gradovite
na Kosovo koi se najopfateni od ovoj fenomen se Mitrovica i Prizren, no isto taka
i Vu~itrn, Pri{tina, Gwilane i Ka~anik.
Za pogolemiot broj nabquduva~i i politi~ki akteri na Kosovo, pojavata na ova

dvièwe se objasnuva so naseluvawe na Kosovo na dobrotvorni organizacii od
zemjite od Zalivot. Pogolemiot broj islamski nevladini organizacii uspeaja da se
naselat vo regionite na Kosovo po zavr{uvaweto na vojnata. Vo ovoj povoen period
se prezedoa proekti za rekonstrukcija od strana na agenciite na Obedinetite nacii,
vladite na zapadnite zemji i nevladinite organizacii so cel da se odgovori na it-
nite situacii pri~ineti od vojnata vo Kosovo. No, potrebite za pomo{ bea golemi,
ovozmoùvaj}‌i im na toj na~in na islamskite nevladini organizacii, preku humani-
tarni akcii, da se rasprostranat na Kosovo. Da potsetime deka vojnata na Kosovo
predizvika ogromni ~ove~ki zagubi, te{ki prekr{uvawa na ~ovekovite prava, kako
i ogromni materijalni {teti.25
Aktivnostite na ovie islamski nevladini organizacii na Kosovo se mnogubrojni:

„rekonstrukcija” na odreden broj od 218-te xamii koi bea uni{teni ili o{teteni
za vreme na vojnata26, rekonstrukcija na ku}‌i i drugi objekti vo selata, humanitarna
pomo{, kursevi za jazici i informatika. Vsu{nost, islamskite nevladini orga-
nizacii finansiraat prevod, pe~atewe i distribuirawe na dela od avtori bliski
na neosalafizmot i verno se posvetuvaat na dodeluvawe finansiska pomo{.
25 Za temata ~ove~ki i materijalni posledici od vojnata na Kosovo, poglednete na: Organization for Se-
curity and Co-operation in Europe (1999).
26 Vo imeto na politikata na „restavracija”, tradicionalnite osmanliski xamii (ukraseni so freski)
bile uni{teni od strana na nekoi islamski nevladini organizacii na Kosovo. Vo \akovica ovie
potfati predizvikale silni sprotivstavuvawa kaj naselenieto. Za ovaa tema, videte na: International
Crisis Group. (2001 b g.).
26
Vo 2003 g. Rexep Boja gi kritikuva aktivnostite na islamskite nevladini orga-

nizacii na Kosovo: „Tuka dojdoa lu|e koi sakaat da ni kaàt kako treba da rabotime.
Nie sme muslimani pove}‌e od 600 godini i nema potreba nekoj da ni kaùva {to
zna~i islamot. Nie tuka si imame svoja sopstvena istorija i tradicija, svoja islam-
ska kultura i arhitektura. Sakame da ja obnovime na{ata zaednica i na{ite xamii,
no sakame toa da go storime na na{ na~in”.27
Ovoj javno iskaàn stav, jasno go iskaùva odbivaweto za propovedawe islam podrug
od onoj na hanefitskiot madhhab (pravno u~ili{te). Vpro~em, pripadnosta na han-
efitski madhhab e vpi{ano vo Ustavot na BIK.28
Javno iskaàniot stav od strana na muftijata na Kosovo go reflektira i stravot

deka religiozniot ìvot izbegal od kontrolata na BIK. Zatoa potrebno e da raz-
bereme zo{to BIK odllu~ila da im zabrani na ovie organizacii da dràt ~asovi po
veronauka.29
Da napomeneme istovremeno deka izrazenata zagriènost od strana na Rexep Boja

potoa }‌e bide nijansirana od strana na noviot muftija na Kosovo, Naim Trnava.30 Toj
ja relativizira teìnata na novoto dvièwe na Kosovo i potvrduva deka nitu eden
vernik koj e pripadnik na tie islamski tendencii ne e vme{an vo BIK.31
Muftijata ja podvlekuva ulogata {to ja odigrale BIK i drugite islamski zaednici od

regionot zaradi za~uvuvawe na „avtohtoniot” islam nasproti site „indoktrinacii”
koi poteknuvaat od Istokot, no i od Zapadot. Spored nego, istite kriti~ki stavovi
treba da se zazemat vo odnos na zapadnite nevladini organizacii so verska osnova
koi se prisutni na Kosovo. Tie imaat za cel da gi pretvorat muslimanite na Kosovo
vo hristijani.32 Vo sekoj slu~aj, nekoi verski poglavari na Kosovo mislat deka eden
del od muslimanskiot verski ìvot izbegal od kontrolata na BIK. Nekoi imami pro-
moviraat govori so fundamentalisti~ki ton, iznesuvaj}‌i sfa}‌awa koi gi pravat
su{testveno razli~ni od oficijalnite stavovi na BIK.
27 Stephen Schwartz (2002 g.).

28 So ~lenot 2 od Ustavot na Islamskata zaednica na Kosovo se potvrduva deka „Islamskata zaednica
na Kosovo raboti vrz osnova na u~eweto na Koranot, na Sunata, spored pravilata koi se proizlezeni
od pravnoto hanefitsko u~ili{te, na postoe~kiot ustav i soglasno so zakonot”. Videte na: Bashkesia
islame e Kosoves, Pri{tina; Ustav na islamskata zaednica (2002 g.) str. 6.
29 I pokraj zabranite, ovie islamski nevladini organizacii prodolùvaat so davawe ~asovi po ve-
ronauka vo ramkite na koranskite u~ili{ta koi gi formirale na Kosovo.
30 Naim TRNAVA go nasledi Rexep Boja vo 2003 god. Toj naedno e zamenik-pretsedatel na Evroaziskiot
islamski sovet poddràn od turskiot Dijanet (Diyanet). Rexep Boja ne se kandidira odnovo za muftija,
bidej}‌i Ustavot na IVZ predviduva samo dva mandata za ovaa funkcija. Rexep Boja, po isklu~ok, odrab-
oti tri mandati od 1999 do 2003 g., poradi voenata sostojba na Kosovo.
31 Razgovor vo Pri{tina vo noemvri 2006 g.
32 Fakti, 17 juli 2006 g. Za temata proselitizam na Kosovo, videte: Suzana Bytiqi (2006).
27
Spored eden nabquduva~, verskite pra{awa za Kosovo, pojavata i brzoto zajaknuvawe

na neosalafizmot se povrzuvaat so vra}‌aweto na kosovskite studenti obu~uvani na
saudiskite univerziteti. Spored nego, ovie studenti bile finansirani od saudiskite
islamski nevladini organizacii prisutni na Kosovo.
Otkako }‌e postanat imami i teolozi, ovie studenti promoviraat puritansko ~itawe na
islamot, zacvrstuvaj}‌i ja mreàta na obuki nameneti za novite kosovski studenti koi
}‌e studiraat na Univerzitetot vo Medina. Ponatamu, novite studenti se regrutiraat
od strana na lokalnite neosalafisti.33 Kruàt najrazli~ni brojki vo odnos na
obu~enite studenti nadvor od institucionalnite kanali na BIK.34
Na ovoj na~in islamskite nevladini organizacii stanuvaat platforma so ~ie

posredstvo saudiskoto religiozno vlijanie navleguva na Kosovo. Analiti~arot Isa
Bqumi ja kritikuva me|unarodnata zaednica zaradi tolerirawe na nekontroliranoto
rasprostranuvawe na islamskite nevladini organizacii na Kosovo. Spored nego,
me|unarodnata zaednica e najmnogu odgovorna za ovaa situacija. Bqumi smeta deka
ovaa situacija vsu{nost & odgovara{e na me|unarodnata zaednica, bidej}‌i edinstveno
ovie islamski nevladini organizacii odgovorile na barawata za materijalna
pomo{ na selskoto naselenie, koja{to UNMIK ne im ja dala. 35
Na pove}‌eto vernici na Kosovo ovie novi pojavi vo islamot im pre~at, a zabele`liva

bila i golemata averzija kon istite.36 Neosafistite se smetale za strano telo koe
pretstavuvalo zakana za tradicijata i obi~aite na kosovskoto op{testvo.37 Ovie
akteri se sè u{te malubrojni vo kosovskoto op{testvo koe i ponatamu e mo{ne
lai~ko. Sepak, se zabeleùva sklonost na mladite vernici da se zbliùvaat so ovie
novi propovednici. Ova e znak deka se pojavuva odreden jaz pome|u generaciite vo
ramkite na verskata zaednica na Kosovo.
Na Kosovo ova dvièwe e sporedlivo so sekti. Toa e kako „riba vo akvarium”, ni

izjavi eden kosovski istraùva~. Spored nego, ova dvièwe moè da vlijae samo
na eden del od naselenieto. Na~inot na ìveewe na Albancite vo poslednite sto
godini e evropski i nema mo`nost za vra}‌awe nanazad. Mladite pripadinci na
siroma{nite sloevi se poraspoloèni za prifa}‌awe na ovie govori, no istovremeno
prodolùvaat da vodat prozapaden na~in na ìveewe. Spored ovoj istraùva~,
„fundamentalistite na Kosovo ne moàt da sozdadat elita”. Toa se t.n. intelektualci
33 Spored eden profesor na fakultetot za islamski studii vo Pri{tina, u~enicite koi studirale na
medresata vo Pri{tina ne se primeni na Univerzitetot vo Medina. Vsu{nost, primeni se samo onie
u~enici koi zavr{ile dràvno sredno u~ili{te. Spored nego, se raboti za strategija na regruti-
rawe, ~ija cel e perewe mozok i indoktrinacija na mladite, bez prethodna teolo{ka naobrazba.
34 Brojot na ovie studenti e me|u 30 i 40. IVZ ne go kontrolira dodeluvaweto stipendii za Saudiska Ara-
bija. Taa dodeluva, pak, od svoja strana, stipendii za studii i prestoj vo Turcija, vo Egipet, vo Libija,
vo Malezija i vo Jemen (stipendiite se finansirani od strana na zemjite doma}‌ini).
35 Isa Bqumi (2003 g.). Potvrdeno gledi{te od vlijatelen politi~ar na Kosovo.
36 Da se vidi na pr., stavot na albanskiot imam na ovaa tema: Zekirija Idrizi: „Vnimanie: vahabistite go
preminuvaat na{eto tlo”, natpis dostapen na internet-stranicata http://www.lajmet.com. Od 14 noem-
vri 2005 god. e dostapen i na: http://www.forumishqipetar.com/showthread.php?t=63098&page=4.
37 Gi narekuvaat „mjekrat”, „bradesti” ili „trifrtaqi”.
28
koi izigruvaat advokati na islamskata dimenzija na op{testvoto vo Kosovo. Elitata

sledi drugi pati{ta. Vsu{nost, kosovskite intelektualci koi ja branat islamskata
dimenzija na kosovskoto op{testvo, se malubrojni.
Treba isto taka da se spomene faktot deka prozapadnite i proamerikanskite ~uvstva

stanuvaat sè posilni na Kosovo. Za vreme na teroristi~kite napadi na 11 septemvri
2001 vo Wujork, Kosovcite se solidariziraa so Soedinetite Amerikanski Dràvi.
Nekoi Kosovci duri i demonstriraa vo Pri{tina vo polza na poslednata amerikanska
intervencija vo Irak.
b) Verska obnova i debata okolu nacionalniot identitet
Iako dvièweto na neosalafistite e minorno na Kosovo, sepak se zabeleùva pov-

torno zgolemuvawe na interesot za verata. Ova vra}‌awe kon verata se objasnuva
preku za~esteno odewe na mladite vo xamija, posteweto na mladite za vreme na ra-
mazanskite postovi, masovno delewe publikacii i emituvawe emisii za islamot na
televiziskite i na radiokanalite, ili pak preku organizirawe razni tribini koi
tretiraat verski temi. Spored muftijata na Kosovo, da se zboruva za reislamizaci-
ja nema smisla, bidej}‌i „Kosovo bilo muslimansko i mo{ne e prirodno lu|eto da
se orientiraat kon svojata sopstvena religija po pedeset godini komunizam”. Kos-
ovskiot analiti~ar Blerim Qatifi zabeleùva „budewe” kaj naselenieto na Kosovo
kako posledica od islamot. Ovoj fenomen toj go objasnuva preku otsustvoto na per-
spektiva za mladite i preku dlabokata socijalno-ekonomska kriza protiv koja kos-
ovskoto op{testvo treba da se bori. Spored nego, religijata za ovie mladi lu|e pret-
stavuva psiholo{ki mehanizam koj sluì kako uteha i go hrani duhot.38 Politikologot
[keqzen Mali}‌i veli deka konfliktot so Srbija go zasili verskoto ~uvstvo kaj Ko-
sovcite. Toj veli deka komunisti~koto nasledstvo e povrzano preku naselenieto so
nasledstvoto na srpskata dominacija na koja treba da se sprotivstavat, pa ottamu
e i toa religiozno ~uvstvo koe se izjasnuva kako antikomunisti~ko i antisrpsko.39
Vo sekoj slu~aj, ova povtorno budewe na interesot e objasnivo preku politikata za
reinvestirawe vo javnata sfera od strana na verski kadri od Kosovo i od stran-
skite islamski nevladini organizacii koi se mo{ne aktivni na lokalen plan. No,
da podvle~eme povtorno deka ne moè da se zboruva za povtorna islamizacija na
Kosovo, so ogled na toa deka ova op{testvo i ponatamu ostanuva mo{ne lai~ko.
38 Nastap na emisijata na Radio-televizija na Kosovo „Jeta n~ Kosov~” („@ivotot na Kosovo”), 8 dekem-

vri 2006 g.
39 Razgovor vo Pri{tina vo noemvri 2006 g.
29
Se pojavija polemiki na Kosovo, kako i vo albanskata sredina, za toa koja e ulogata

na muslimanskata religija vo albanskata istorija. Ovie debati, objaveni vo nedel-
nikot Java i periodi~nikot Gazeta besa, gi smenija glasovite na onie koi baraa re-
habilitacija na ulogata na islamot vo nacionalnata albanska istorija.40 Avtorite
na ovie naslovi baraa da se zeme predvid ulogata na muslimanskite li~nosti vo
u~ebnicite po istorija. Tie go negiraat embargoto protiv islamot koe spored niv }‌e
bide staveno od strana na kosovskata elita vo javnata sfera na Kosovo. Istite ovie
avtori se izjasnuvaat protiv zgolemenata netolerancija kon zabulenite èni vo jav-
nata administracija i na Univerzitetot vo Pri{tina.
Vo celata ovaa vojna na kontroverznosti, se dodavaat i reakciite protiv inici-

jativite za izgradba na katoli~ki i protestantski crkvi vo nekoi sela na Kosovo.41
Spored ovie akteri, vo koi se vbrojuvaat i pretstavnici od BIK, ne moè da se gradat
crkvi vo selata kade nema nitu eden hristijanin. Tie velat deka se raboti za pot-
fati so ogromna posvetenost. Istata polemika se pojavi vo vrska so inicijativata za
izgradba na katoli~ka crkva vo Pri{tina. Izgradbata na eden takov katoli~ki objekt
vo glavniot grad be{e silno kritikuvana od strana na islamskata verska sredina.
Spored niv, neprifatliva e mo`nosta da nikne katoli~ka katedrala tamu kade ima
samo edna {aka katolici koi se ìteli na Pri{tina, a od druga strana lokalnite
vlasti da go negiraat proektot za izgradba na islamski centar.42 Muftijata Naim
Trnava po ovoj povod }‌e izjavi: „Jas velam deka ima mesto za site vo Pri{tina. Ima
mesto za Majka Tereza, za Skenderbeg, za katedrala, kako {to bi trebalo da ima i za
islamskiot centar koj }‌e bide izgraden sproti katedralata i srpskata crkva. Bi bilo
dobro, vo ramkite na mo`nostite, ovie zdanija da se podaleku od Univerzitetot”.43
Ova pra{awe za ulogata na islamot vo albanskata kultura be{e centar na èstoka
intelektualna raspravija vo 2006 god. pome|u albanskiot pisatel Ismail Kadare i
kosovskiot pisatel Rexep ]osja.44
40 Da se poglednat, sekako, javnite debati na revijata Java i pe~atenite publikacii od 9 juni, od 16 juni,
od 21 juni, od 23 juni i od 21 juli 2005 g. dostapni na http://www.gazetajava.com i prviot broj na
Gazeta besa od 5 oktomvri 2005 g. dostapen na http://www.gazetabesa.com.
41 Muftijata na Kosovo, na pr., silno se sprotivstavi na proektot za izgradba na katoli~ka crkva vo
seloto Ku}‌i{te (region Rugova). Za Mula Nexmedin Oxa, pretsedatel na islamskata zaednica na Pe}‌,
se rabote{e za „politi~ka crkva”, bidej}‌i taa }‌e bila izgradena na mesto kade nema nitu eden katolik
(Lajm 21 juli 2005 g).
42 Salata za molitva otvorena pri bibliotekata na Univerzitetot vo Pri{tina po vojnata bila zatvore-
na od strana na direktorot na ovaa institucija. Taka, toj predizvikal protesti vo redovite na vernite
muslimani koi i ponatamu odele da se molat nadvor od bibliotekata. Vo oktomvri 2006 g. imalo
vooruèn upad od strana na policijata vo xamijata vo Gwilane. Celta na upadot bile vernicite koi
ne ja ispo~ituvale zabranata donesena od strana na gradona~alnikot na op{tinata za poseta na xami-
jata koja bila izgradena bez op{tinska dozvola. Sovetot na islamskata zaednica na Gwilane burno
reagira{e na vakvata intervencija (soop{tenie za pe~atot na Sovetot na islamskata zaednica na
Gwilane, br. 185/06, 19 oktomvri 2006).
43 Java, 30 oktomvri 2003 g. Vo 2006 g. pretsedatelot na svetskiot red na bekta{ite, Haxi Dede Re{at
Bardi, i 32 vlijatelni intelektualci od Kosovo, od Albanija i od Makedonija napi{ale otvoreno
pismo vo polza na izgradbata na katoli~kata katedrala Majka Tereza vo Pri{tina. Spored niv, ovaa
katedrala }‌e stane simbol za etati~kata zrelost na Kosovo.
44 Ismail Kadare pretstavuva najgolem sovremen albanski pisatel. Toj e preveduvan na pove}‌e od 40
svetski jazici. Rexep ]osja e isto taka eden od najistaknatite literaturni kriti~ari na Kosovo i vo
albanskata kulturna sredina. Poznat e po negovite nacionalisti~ki gledi{ta vo vrska so albanskoto
nacionalno pra{awe. Vo vrska so polemikata me|u Kadare i ]osja, poglednete kaj Ismail Kadare:
30
Ovaa verska obnova i neodamne{nite debati okolu mestoto na islamot vo kosovskoto/

albanskoto op{testvo se vbrojuvaat vo socio-politi~ki promeni nastanati na Koso-
vo po 1999 god. No, i pokraj sè, site ovie viduvawa nema da gi izmenat identitetnite
hierarhii predominantni vo kosovskoto op{testvo. So drugi zborovi, nacionalnoto
~uvstvo e osobeno silno na Kosovo i verskoto ~uvstvo ne moè da go zazeme negovoto
mesto. Kaj naselenieto ~uvstvoto za pripadnost na Evropa e mo{ne silno.
Frustraciite na mladite Kosovci, nasproti te{kata politi~ka i ekonomska situ-

acija na Kosovo prodolùvaat da se iskaùvaat politi~ki preku aktivnosti so
nacionalisti~ki, a ne so verski karakter.45 Me|utoa, aktuelnite vidlivi promeni
na verski plan kaj naselenieto moàt da vlijaat na politi~kata i intelektualnata
elita i da dovedat do promena na misleweto za nacionalniot identitet na Kosovo
so povtorno vmetnuvawe na muslimanskata religija vo istorijata na Kosovo. Musli-
manskata kulturna dimenzija e izostavena vo slu`benata istorija na Kosovo, bidej}‌i
albanskata nacionalna ideologija na Kosovo bila posebno naglasena vo eden anti-
srpski i antiosmanliski govor.
1.3. Zaklu~ok
Vo rezimeto moè da potvrdime deka politi~kata klasa na Kosovo ostanuva nastrana
od religijata i islamskite verski sredini. Dosega, bilo da se rabotelo za ubedenost
ili oportunizam, ne zabeleùvame nikakva instrumentalizacija ili upotreba na is-
lamot ili islamskite institucii vo polza na politi~kite strukturi na Kosovo. Nitu
eden politi~ki akter na Kosovo ne u~estvuval vo polemikite na povisoko nivo. Da
zabeleìme deka muslimanskata vera na koja & pripa|a mnozinstvoto na naselenieto
na Kosovo se doìvuva kako hendikep od strana na politi~kata i intelektualnata ko-
sovska elita, bidej}‌i taa bi moèla da pretstavuva politi~ki tovar vo procesot na
priznavaweto na statusot na Kosovo kako idna „xihadska” zakana za Evropa.46 Ova bez
somnenie go objasnuva slabiot interes na politi~kata klasa na Kosovo da ja priznae
ulogata na religijata vo op{testvoto. Odbivaweto na kosovskite vlasti da dozvolat
versko obrazovanie vo javnite u~ili{ta treba da se sfati vo ist kontekst. Najposle,
nepostoeweto vrski pome|u kosovskite predvodnici i arapsko-muslimanskiot svet47
„Evropskiot identitet na Albancite”, [ekuli, 27 mart 2006 g.

Rexep ]osja „Kriti~ki osvrt na iznesenite gledi{ta na pisatelite vo nivnite knigi” (Kriti~ki
pogled na gledi{tata na pisatelot Ismail Kadare izrazeni vo negovoto delo „Evropski identitet na
Albancite”, Shqyp ndryshe, 13 maj 2006 g.
45 Pogledni, na pr., „Razli~ni nacionalisti~ki aktivnosti na organizacijata Samoopredeluvawe (Vet-
vendosje)” i nejzinata internet-stranica http://www.vetvendosje.org.
46 Na ovaa tema, da se vidat isto taka stavovite na edna delegacija srpski pratenici vo Evropskiot par-
lament vo noemvri 2005 g.
47 Za vreme na edna tribina organizirana vo juli 2004 g. vo Skopje od strana na Centarot za istraùvawe
i strategiska dokumentacija „forum” na temata: „Religijata dali e faktor za idninata na Kosovo?”,
Kemal Morina, dekan na Fakultetot za islamski studii vo Pri{tina, podvle~e deka samo dve stranski
delegacii od muslimanskite zemji bile registrirani na Kosovo (Turcija i Malezija), deka nitu edna
oficijalna delegacija od ovie zemji ne go posetila Kosovo i deka nitu edna delegacija od Kosovo
ne gi posetila ovie zemji. Da potencirame deka ovaa situacija bi moèla da se smeni vo slu~aj na
rusko veto pri Sovetot za bezbednost na ON protiv idna rezolucija za statusot na Kosovo. Baraweto
za priznavawe na nezavisnosta na Kosovo }‌e bide napravena preku bilateralni diplomatski pati{ta
31
moè da se objasni so stravot da se vidi politi~kata borba za statusot na Kosovo

ìgosana kako islamska.
Partijata na pravdata, spomenata pogore, koja smeta na edno prateni~ko mesto vo

Parlamentot na Kosovo, e isklu~ok za politi~kata scena na Kosovo. Nejziniot ed-
instven pratenik, Ferid Agani, odbiva da ja identifikuva svojata politi~ka pri-
padnost so verskata.48 Ovaa politi~ka partija e zasega nezna~itelna. Sepak, imaj}‌i
go predvid nejziniot poseben ideolo{ki profil koj ima za cel da napravi soed-
inuvawe me|u nacionalniot i verskiot identitet, kako i negovata politi~ka volja
za modernizacija i otvorawe kon zapadniot svet, bi moèlo da go zgolemi negovoto
vlijanie na Kosovo vo godinite koi doa|aat.
Vo oktomvri 2006 god. be{e sozdaden Muslimanskiot forum na Kosovo.49 Osnova~ite

na ovoj forum se akteri bliski do vesnikot Gazeta besa.50 Tie imaat namera da pro-
moviraat nova debata za povrzuvaweto pome|u nacionalniot i verskiot identitet
na Kosovo i da go senzibiliziraat kosovskoto javno mnenie vo odnos na politi~kata
scena na Sredniot Istok. Tie se so islamski profil, no nivnata politi~ka teìna
e navistina marginalna. Mo{ne malku se poznati na politi~kata i za mediumskata
javnost na Kosovo. Spored misleweto na eden visok kadar na BIK, tie nemaat idnina
na Kosovo. BIK e sosema protiv ovoj vid na povrzanost na verska osnova koja bi
moèla da vnese verski promeni vo sklop na kosovskoto op{testvo.
[to se odnesuva do BIK, ovaa institucija izgleda obedineta i stabilna vo sporedba

so sprotivstavenite interesi koi vladeat vo drugite islamski institucii vo re-
gionot (Makedonija, Sanxak). Ovaa stabilnost ovozmoùva i nedopirlivost vo odnos
na politi~kite vlijanija i eventualnite obidi za nejzina instrumentalizacija vo
politi~ki celi. Politi~kata aktivnost na religioznite tela e zabraneta so Ustavot
na BIK. I pokraj toa, taa prodolùva silno da go afirmira nejziniot bezusloven
anga`man za nezavisnost na Kosovo51. Najposle, kaj muftijata Trnava se zabeleùva
su{tinska promena vo tonot koj e porazli~en od umereniot ton na negoviot prethod-
nik i negovata uloga za islamot na Kosovo. Muftijata ne se vozdrùva od interven-
cija koga se raboti za odbrana na interesite na muslimanite na Kosovo. Na pr., BIK
reagira{e energi~no protiv brkaweto na zabulenite predava~ki vo javnite u~ili{ta
na Kosovo ili zabulenite studentki na Univerzitetot vo Pri{tina.
so sekoja zamja vo svetot. Toa bi zna~elo deka e potrebno diplomatsko lobirawe na kosovskoto rako-
vodstvo kaj arapsko-muslimanskite zemji za da se pridobie priznavawe od nivna strana.
48 Razgovor izvr{en vo Pri{tina vo avgust 2005 g. Ferid Agani e poznat psihijatar na Kosovo i eden od
osnova~ite na Partijata na pravdata.
49 Telo za koe BIK nema dobro mislewe, bidej}‌i }‌e bide celosno i nedvosmisleno sprotivno kon poli-
tizacija na religijata na Kosovo. Takva rezolucija }‌e se podgotvi.
50 Se raboti vsu{nost za Nexat Ibraimi (pretsedatel na Islamskata zaednica na Prizren), Halim
Ibraimi, Zekirija Ibraimi i Mexit Ivejsi. Napisite vo ovoj periodi~nik se postojano ispolneti
so mislewata na Abdi Baleta, star apara~ik (komunist, sopartiec - rus. pejorativ) na Enver Hoxa i
promotor na nacionalisti~kite vizii i islamisti~kite tendencii.
51 Da se vidi isto taka deklaracijata na mufti Naim Trnava po povod praznuvaweto na krajot na mesecot
Ramazan vo 2006 g. (Zeri, 23 oktomvri 2006 g.).
32
Pozicijata na BIK moè da se zajakne so zgolemuvawe na religioznosta kaj nasele-

nieto na Kosovo. Dosega ovaa institucija be{e, pred sè, marginalizirana od strana
na politi~kata klasa na Kosovo, bilo da e na finansiski plan, ili pak simboli~no.
Vidlivite promeni na planot na „verskoto budewe” moè da go privle~at vnimani-
eto na politi~kata klasa na Kosovo vo odnos na ovaa institucija. Ako ova scenario
se ostvari, vo toj slu~aj politi~kata klasa na Kosovo bi moèla preku izboren opor-
tunizam da pokaè interes i da vospostavi vrska so islamskite verski kadri na Kos-
ovo, bilo na nacionalen, ili pak na lokalen plan. Najvlijatelnite imami bi moèle
da stanat neodminlivi akteri vo razvojot na politikata na Kosovo. Posledicite od
ova bi bile nesogledlivi za BIK, bidej}‌i taa }‌e postane politizirana institucija,
koja rizikuva da se soo~i so nesoglasuvawa me|u privrzanicite.
Najposle, pojavata na neosalafizmot go voznemiruva seriozno celokupnoto javno

mnenie na Kosovo. Rabotata na ova dvièwe e ograni~ena sega-zasega na ideolo{ka
indoktrinacija (kulturna radikalizacija) na mladite vernici. Koncentriraj}‌i se
na mladite, ovie animatori imaat jasna cel, a toa e da ostanat trajno na Kosovo.
Razli~ni nabquduva~i, kako i politi~ki i verski akteri na Kosovo, ne ja isklu~uvaat
mo`nosta da vidat mladi Kosovci privrzanici na ova fundamentalisti~ko dvièwe
kako izvr{iteli na teroristi~ki akti.
33
2 . Islamot i politikata vo Makedonija
Makedonija ja proglasi svojata nezavisnost vo 1991 g. Taa e edna od poslednite

republiki koja ja napu{ti jugoslovenskata federacija. Broi okolu 2 milioni ìteli,
od pove}‌e etni~ki grupi: Makedonci, Albanci, Turci, Romi, Srbi, Muslimani/
Bo{waci, Torbe{i (slavofoni) i dr. malcinstva. Okolu 65% od naselenieto e
pravoslavno (Makedonci, Srbi), dodeka okolu 30% se muslimani koi gi so~inuvaat
Albanci, Turci, Romi, Bo{waci i Torbe{i. Rimokatoli~kata zaednica opfa}‌a 1%
od naselenieto.52
Od steknuvaweto na nezavisnost, zemjata se soo~uva so golemi krizi, kako na

me|unaroden, taka i na vnatre{en plan. Na me|unaroden plan, za pove}‌eto od
sosednite zemji, posebno za Grcija, za Srbija, za Bugarija, pra{aweto za makedonskiot
nacionalen i dràven identitet pretstavuva problem od legitimen karakter. Na
vnatre{en plan, i pokraj relativnata stabilnost i procesot na nezavisnost, staknat
na miroqubiv na~in, zemjata pomina niz niza neprekinati me|uetni~ki i politi~ki
naru{uvawa. Makedonskiot razvoj na politi~ki plan ostavi posledici za razvojot
na muslimanskiot verski ìvot vo zemjata.
2.1. Politi~ki i verski razvoj vo Makedonija me|u 1990 i 2001 g.
2.1.1. Nezavisnost, kriza na priznavawe i me|uetni~ki tenzii 53
Procesot koj dovede do nezavisnost na Makedonija naide na mnogu prepreki.

Regionalniot politi~ki kontekst seriozno go zabavi procesot na me|unarodnoto
priznavawe na zemjata kako nezavisna dràva.54 Sepak, proglasuvaweto nezavisnost
treba povtorno da razgleda vo kontekst na konfliktnite odnosi me|u makedonskite
vlasti, predvodeni od Makedonci (pravoslavni) i albanskata (muslimanska) zaednica
vo zemjata.55 Od demonstraciite na Kosovo vo 1981 g. Albancite od Makedonija se
podloèni na politi~ka i socio-kulturna diskriminacija. Vo imeto na borbata
protiv „albanskite nacionalisti~ki, iredentisti~ki i kontrarevolucionerni
tendencii”, makedonskata vlada vo 1980-tite godini sprovede vistinsko obrazovno
embargo, kako i otpu{tawe od rabota i politi~ki zatvorawa (koi se karakteriziraat
52 Pet verski zaednici imaat oficijalen status na „verski zaednici” vo Makedonija. Makedonskata
pravoslavna crkva, Islamskata zaednica vo Makedonija, Katoli~kata crkva, Evrejskata zaednica i
Evangelsko-metodisti~kata crkva. Drugite verski zaednici ednostavno imaat status na „verski gru-
pi”, bidej}‌i zakonot od 1997 g. priznava samo edna oficijalna vera. Videte pod: „Zakon za verski
zaednici i religiozni grupi”, Slu`ben vesnik, br. 35, od 23 juli 1997 g. str.1426-1429. Nov nacrt-
proekt za verskite zaednici vo javnite {koli e vo momentov vo faza na rasprava.
53 Ovie temi se razraboteni vo Ba{kim Iseni (1996).
54 Makedonija be{e priznaena od ON vo 1993 g. pod imeto Porane{na Jugoslovenska Republika Make-
donija (ARYM - na angliski Former Yougoslav Republic of Macedonia - FYROM).
55 Spored popisot od 2002 g., Albancite so~inuvaat 25,1% od naselenieto. Spored popisot od 1994 g.,
brojkata e 22,9%.
34
so zatvorski kazni duri i postrogi od onie na Kosovo) protiv ovaa zaednica.56

Paralelno so zatvoraweto na javnite u~ili{ta na albanski jazik, vladata go
ohrabruva{e verskoto obrazovanie na naselenieto, dozvoluvaj}‌i vo 1984 god.
otvorawe na madresata Isa Beg vo Kondovo (periferija na gl. grad Skopje). Ovaa
agresivna politika e nadopolneta vo april 1989 god. so donesuvawe promeni vo
Ustavot, so koi etni~ki nemakedonskoto naselenie dobiva status na malcinstvo. Toga{,
Republika Makedonija be{e proglasena za Nacionalna dràva na makedonskiot
narod. Ovaa definicija su{tinski se razlikuva od prethodnata ustavna preambula,
koja ja definira{e Makedonija kako dràva na makedonskiot narod i albanskata,
turskata, romskata nacionalnost i dr. nacionalnosti.57 Ovie razli~ni etatisti~ko-
nacionalisti~ki merki vo Makedonija se vbrojuvaat vo èlbata za sozdavawe
unitarna etni~komakedonska dràva vo multietni~ki prostor. Ovoj dràven
nacionalizam nesporno pridonese za podgrevawe na albanskiot nacionalizam vo
Makedonija. Postojanata borba me|u ovie dva nacionalizmi dovedoa do me|uetni~ka
netrpelivost koja opstojuva do den dene{en.
Vo takva napnata klima na me|uetni~ka nedoverba nekade vo noemvri-dekemvri 1990

g. se odràa prvite slobodni i demokratski izbori.58 Referendumot za nezavisnost
na zemjata koj se odrà vo septemvri 1991 g. be{e masovno bojkotiran od strana na
albanskoto naselenie koe ne saka{e da go prifati statusot na malcinstvo koj mu
be{e dodelen. Malku podocna, t.e. na 11 i 12 januari 1992 g. vo mestata naseleni so
etni~ki Albananci be{e organiziran taen referendum za teritorijalna i kulturna
avtonomija na Albancite vo Makedonija (nare~en Ilirida). Ogromnoto mnozinstvo,
t.e. 99 % od glasa~ite se izjasnija za. Ovoj nacionalisti~ki proekt nema{e religiozna
sodrìna i ne be{e poddràn od islamskite institucii vo Makedonija. Del od
albanskite politi~ki pretstavnici isto taka bea protiv ovaa zamisla i prodolìja
i ponatamu da u~estvuvaat vo rabotata na vladata.
Zgolemuvaweto na zastapenosta na Albancite na centralen plan (Parlament, Vlada)

ne ostavi pozitivni tragi na plan na me|uetni~kiot dijalog. Otsustvoto na promeni na
politi~ki, na kulturen i na ekonomski plan, i pokraj barawata na Albancite (pristap
do visoko obrazovanie na albanski jazik, zgolemuvawe na zastapenosta na Albancite
vo administracijata, vo policijata i vo armijata) dovede do polarizacija vo samiot
56 Zatvoraweto na srednite u~ili{ta na albanski jazik, kako i na edinstvenata visoka obrazovna in-
stitucija zadolèna za obuka na albanofonskite nastavnici vo zemjata vo Skopje. Od ovaa gledna
to~ka, namaluvaweto na brojot na albanskite deca vo srednite u~ili{ta vo ovoj period e ogromno:
od 8.200 vo 1981 g., na samo 4.221 vo 1989 g. Na ovaa politi~ka diskriminacija se nadovrzuvaat i
drugi nevoobi~aeni merki, kako urivaweto na pove}‌e od 6.000 tradicionalni yidovi na albanskite
ku}‌i, izgotvuvawe crna lista na imiwa na albanski jazik koi ne smeele da im bidat dadeni na
novoroden~iwa (pod izgovor deka imaat „nacionalisti~ko” tolkuvawe i sozdavawe op{ta klima na
ksenofobija i netolerancija od strana na makedonskite mediumi kon ~lenovite na albanskata zaed-
nica. Za ova, poglednete: Hugh Poluttion (1993); Bashkim Iseni (1995); Isa Blumi (1997); Bashkim Iseni
(1998).
57 Interesno e da se zabeleì deka ovie ustavni promeni se napraveni eden mesec po povredata na
Ustavot nametnata na Kosovo od strana na Slobodan Milo{evi}‌. Ovie ustavni promeni se rezultat na
me|uetni~kite tenzii koi se pojavija vo zemjata vo slednite godini.Ottoga{ navamu, sekoe politi~ko,
edukativno ili kulturno barawe na malcinstvoto sistematski bilo odbivano vo imeto na Ustavot na
Makedonija, pravej}‌i go na toj na~in teòk, da ne re~am nevozmoèn, me|uetni~kiot dijalog.
58 Site etni~ki nemakedonski grupi osnovale politi~ki partii na etni~ka osnova.
35
albanski blok.59 Taka, po odrùvaweto na kongresot na prvoformiranata albanska

politi~ka partija, Partijata za demokratski prosperitet (PPD), vo fevruari 1994
g. se pojavi ~udo, vtora albanska partija: Partija za demokratski prosperitet na
Albancite (PDPA), koja be{e preimenuvana podocna vo Demokratska partija na
Albancite (DPA). ^lenovite na DPA vodea pronacionalisti~ka politika.
Vo noemvri/dekemvri 1994 g., ili nekolku meseci po zaostruvaweto na politi~kite

odnosi, be{e inaugurirana idejata za prviot albanski univerzitet vo Tetovo,
grad so albansko mnozinstvo. Na ovaa ideja èstoko se sprotivstavija etni~kite
Makedonci i dràvnite organi odgovorija so èstoka intervencija protiv ovoj
iden univerzitet.60 Intervencijata na policiskite sili se povtori vo fevruari
2005 god., po povod oficijalnoto otvorawe na Univerzitetot, koe be{e plateno so
eden ~ove~ki ìvot. Nekolku dena po incidentite, rektorot na Univerzitetot, Fadiq
Sulejmani, be{e uapsen i osuden na dve i pol godini zatvor.61
Vo juli 1997 g. specijalnite policiski sili prezedoa silna intervencija vo gradot

Gostivar po insistiraweto na albanskite gradona~alnici na Gostivar i na Tetovo da
gi razveat albanskite znamiwa vrz op{tinskite zgradi.62
Ovaa intervencija ima{e nesogledlivi posledici: trojca Albanci starosedelci

bea ubieni, a stotici drugi raneti, ma~eni i uapseni. Gradona~alnicite na gostivar
(Rufi Osmani) i na Tetovo (Alajdin Demiri) bea uapseni i osudeni.63 Me|uetni~kite
odnosi se vlo{ija, posebno po ovie slu~uvawa. Vo slednite meseci sleduvaa napadi
so eksplozivni sredstva vo Gostivar, vo Prilep i vo Kumanovo. Ovie slu~uvawa
pretstavuvaa predznaci na konfliktot koj }‌e ja zafati zemjata nekolku godini
podocna. Vo 1998 g. se sozdade vladina koalicija pome|u nacionalisti~kite sili
na Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija - Demokratska partija za
makedonsko nacionalno edinstvo (VMRO-DPMNE) i DPA i taa doa|a na vlast. Za vreme
na ovaa vlada, ostvaren e odreden napredok vo odnos na barawata na Albancite.
Pr., vo Tetovo e otvoren prviot privaten univerzitet na albanski jazik koj be{e
finansiran od me|unarodnata zaednica. I pokraj toa, vo 2000/2001 g., ili dve
godini po vojnata na Kosovo, zapo~na vooruèn konflikt vo Makedonija.
59 Podelbi koi se ve}‌e napomenati vo temata za proektot za teritorijalna avtonomija.

60 Policijata koristi buldoèr za urivawe na zgradata. Na ovoj ~in mu prethodat demonstracii na
studentite etni~ki Makedonci od Univerzitetot vo Skopje koi se sprotivstavuvaat na sozdavaweto na
Univerzitetot vo Tetovo.
61 Potoa e osloboden pod pritisok na me|unarodnata zaednica.
62 Zakonot za nacionalnite simboli samo {to be{e izglasan od makedonskiot parlament. Toj
dozvoluva{e veewe na nacionalnoto zname na nemakedonskite zaednici (t.e. etni~kite) edinstveno
po povod nivnite nacionalni praznici. Pravoto na upotreba na nacionalnite simboli od strana na
malcinskite etni~ki zaednici be{e garantirano so porane{niot Ustav na Makedonija.
63 Rufi Osmani be{e osuden na 13 godini i osum meseci zatvor, a Alajdin Demiri na 3 godini. Vo
ponatamo{nite sudewa, ovie kazni se preina~eni. Ovie dvajca politi~ki protagonisti bea oslobode-
ni po izdrùvawe kazna od samo nekolku meseci. Me|unarodnata zaednica vr{e{e pritisok za nivno
osloboduvawe. Bea odràni pove}‌e albanski demonstracii vo pove}‌e makedonski gradovi za nivno
osloboduvawe.
36
Vo periodot 1991-2001 g. ne naiduvame na nikakva religiozna sodrìna vo

programite na albanskite politi~ki partii. Albanskata elita vo Makedonija gi deli
istite albanski nacionalni i nacionalisti~ki gledi{ta kako i albanskata elita
na Kosovo - i nivnite barawa se so lai~ki i prozapadni tendencii. Ova se objasnuva
moèbi so faktot deka ovaa elita bila obrazuvana na Pri{tinskiot univerzitet.
Sepak, postojat razliki vo sporedba so Kosovo. Vsu{nost, nekoi albanski politi~ki
pretstavnici i ~lenovi na PDP na lokalen plan si gi zadràle vrskite so islamskite
vernici vo Makedonija. Strategijata na PDP se sostoe{e vo poddr{ka na Islamskata
zaednica vo Republika Makedonija (IVZ) so cel da ostanat na vlast i da gi dobijat
izborite so ogled na faktot deka Albancite vo Makedonija se mnogu popobo`ni i
pogolemi vernici od drugite na Balkanot.64 Ottuka, ja razbirame i pri~inata za
vme{anosta na politi~ki li~nosti od PDP pri izborot na funkcijata reis-ul-ulema.
Za vozvrat, i tie stanaa lojalni poddrùva~i na PDP.65 PDP se najde vo nezavidna
polo`ba koga DPA pobedi na izborite vo 1998 g., bidej}‌i treba{e svojata rabota da
ja stavi vo polza na rivalskata politi~ka partija.
[to se odnesuva do turskoto naselenie, toa e koncentrirano, pred sè, vo regionot

na Gostivar i vo glavniot grad Skopje, i toa e vtoro po brojnost muslimansko
naselenie vo Makedonija. Op{to gledano, turskite politi~ki partii se angaìraat
za promovirawe i odbrana na jazikot, turskata kultura i muslimanskata vera vo
Makedonija. Razli~ni turski asocijacii i organizacii odgovorno gi prezedoa vrz
sebe ovie obvrski. Ovaa zaednica politi~ki e mobilizirana okolu Demokratskata
partija na Turcite (Türk demokratik partisi - TDP). Vo tekot na izborite vo 1994 g.
eden kandidat od ovaa partija e izbran vo makedonskiot parlament. Vo 1994 g. se
ispe~ati lokalno izdanie na turskiot vesnik „Zaman”, za da bide potoa otpe~aten i
na albanski jazik. Vo 1997 g. se otvora srednoto privatno u~ili{te Jahja Kemal, koe
e inpsirirano od verski pobudi.66 Ova u~ili{te ostanuva rezervirano za decata na
muslimanskata elita vo dràvata. Najmnogu vo u~ili{teto u~at Turci, no i Albanci,
Gorani, Torbe{i i Bo{waci/ muslimani.
Bo{wa~ko-muslimanskoto naselenie vo Makedonija e politi~ki organizirano okolu

Partijata za demokratska akcija (SDA). Ovaa partija na po~etokot be{e pod golemo
vlijanie na PDA (SDA) na Bosna i Hercegovina. Potoa taa ideolo{ki se orientira
kon li~nite politi~ki ubeduvawa na razli~nite politi~ki akteri, bilo de se raboti
za muslimani/ Bo{waci, Turci, Albanci, Gorani ili Torbe{i.
[to se odnesuva do romskoto naselenie, mnozinstvoto e muslimansko, spored

pravecot, toa se suniti i sufisti. Politi~ki toa e struktuirano vo dve partii: Partija
za celosna emancipacija na Romite (PCER) i Demokratska progresivna partija
na Romite (DPPR). Nakraj, goranskoto ili torbe{koto naselenie nema sozdadeno
64 Simboli~no, od strana na nejziniot prane{en pretsedatel, Abdurahman Aliti, ~estitki po povod ver-
skite praznici bea isprateni vo xamiite niz zemjata i albanskata dijaspora vo [vajcarija.
65 Vardar, fevruari 1996 g. citiran vo: Nathalie Clayer (2001), str. 202.
66 Vesnikot „Zaman”, kako i u~ili{teto Jahja Kemal, se povrzani so dvièweto: Fethullahchis.
37
politi~ka partija dosega. Tie ostanuvaat „instrument” vo racete na makedonskite

vlasti od koi poteknuva idejata za istaknuvawe na nivniot nacionalen identitet.67
2.1.2. Razvoj na muslimanskiot verski ìvot
So raspadot na Islamskata zaednica na Jugoslavija,68 IVZ se oformuva kako

nezavisna verska organizacija. Ottoga{ taa pretstavuva oficijalna instanca koja
gi pretstavuva interesite na sunitskite muslimani vo Makedonija. Institucii koi gi
pretstavuvaat interesite na muslimanite koi ne se suniti se: Religioznata zednica
na Svetata stolica i krunata na islamskata erenlerska tarikatska verska zaednica
i religioznata zaednica Bekta{i - tie imaat status na „religiozni grupi”.69
Za vremeto na komunizmot, islamskite oficijalni institucii funkcioniraa kako

vaèn akter za socijalna i politi~ka kontrola na muslimanskoto naselenie vo
Makedonija. Propovedite na imamite bea sledeni odblisku od strana na vlasta,
zemaj}‌i go predvid vlijanieto {to go imaat imamite vo sozdavawe mislewe kaj
muslimanskoto naselenie vo Makedonija. Islamskite institucii i xamiite bea
isto taka instrumentalizirani od strana na reìmot vo ideolo{kata bitka protiv
albanskiot „separatizam” i „ideologizam”. Sepak, imaj}‌i ja predvid obrazovnata
diskriminacija ~ija{to cel be{e ova naselenie, xamijata istovremeno se stekna
so funkcijata na identitetno pribeì{te na albanskata zaednica. Ova ja objasnuva
bezdrugo silnata verska naklonost koja go karakterizira ova naselenie.
So demokratizacija na zemjata vo 1990-tite godini, se demokratizira i IVZ. Ovaa

institucija se zdobiva so slobodi koi{to gi nemala nikoga{ porano. Pokonkretno,
promenata se manifestira preku stknuvawe sloboda na izrazuvaweto na verskoto
sve{tenstvo, so vloùvawe vo javnata sfera od strana na verskite sredini,
pe~ateweto na publikacii i prevodi na knigi za islamot, emituvawe emisii so
religiozna sodrìna vo elektronskite i vo pi{ani mediumi, so gradewe xamii i
t.n. Me|utoa, i pokraj site ovie promeni, „vakfite” (imotna sopstvenost) koi bile
konfiskuvani od strana na dràvata za vreme na komunizmot ne bile vrateni.70
Vo 1997 g. Vladata odgovara pozitivno na baraweto za otvorawe Fakultet za islams-

ki nauki vo periferijata na Skopje, za razlika od 1995 g. koga èstoko se sprotivsta-
vi na inicijativata za albanski univerzitet (lai~ki) vo Tetovo. Strategijata koja
ja primenuvaa makedonskite politi~ki vlasti be{e da & se dodelat na IVZ nejzini
sopstveni institucii za versko obrazovanie i na toj na~in da se sprotivstavat na
vlijanieto na BIK (Islamskata zaednica na Kosovo) i politi~kite ideologii na Ko-
67 Nathalie Clayer (2001) str. 191.

68 Jakub Selimovski, posledniot reis-ul-ulema na Islamskata zaednica na Jugoslavija, be{e po poteklo
od Makedonija.
69 Pred nekolku godini, Te}‌eto vo Tetovo be{e nasilno uzurpirano od strana na grupa suniti koi go
smetaa bekta{tvoto za eres. Ovoj ~in gi li{i vernicite bekta{i od nivnoto kultno mesto. Bekta{izmot
popoleka se vra}‌a vo nekoi regioni na Makedonija (posebno vo Ki~evo i vo Skopje).
70 Imotot koj & pripa|al na Makedonskata pravoslavna crkva be{e preraspredelen, kako i vakfite od
Gostivar koi bile preraspredeleni na IVZ.
38
sovo vrz albanskoto naselenie vo Makedonija. 71 Vo pogled na formiraweto na ver-

ski kadri vo Makedonija, da podvle~eme deka, paralelno so teolo{kata naobrazba
koja ja nudi ovaa institucija, studentite isto taka se {koluvaat i vo stranstvo. Ova
doveduva do edna „hiperprodukcija” na verski kadri. Ovaa situacija pridonesuva
za zgolemuvawe na brojkata na nevraboteni islamski teolozi, bidej}‌i Makedonija
pretstavuva mnogu malo tlo za da moè da gi apsorbira site ovie idni imami.
Vo periodot 1992-1996 g. IVZ se soo~i so silni vnatre{ni previrawa. Se sozdade

kriza vo momentot koga tetovskiot muftija saka{e da ja zadrì svojata nezavisnost
nadvor od IVZ. Za taa cel, nekoi verski poglavari od ovoj region se stremea da soz-
dadat svoja sopstvena verska organizacija. No PDP ja spre~i ovaa inicijativa.72 Is-
tovremeno, porane{niot reis-ul-ulema na Jugoslavija, Jakub Selimoski, se streme{e
da sozdade druga islamska zaednica vo Makedonija: „Verska zaednica na musliman-
ite vo Makedonija”. Me|utoa, verskite poglavari od Tetovo ne go poddràa i najdoa
zaedni~ki jazik so IVZ.73
Nadvor od verskite aktivnosti, IVZ vo periodot 1990-2001 g. e aktivna i na humani-

taren plan. Vo 1991 g. taa ja sozdava humanitarnata organizacija „El hilal”. Razvo-
jot na ovaa organizacija e povrzan so doa|aweto na iljadnici begalci muslimani/
Bo{waci so poteklo od Bosna i Hercegovina vo 1992 g. Vo periodot na vojnata na
Kosovo (1997-1999 g.), „El hilal” energi~no se angaìra vo davaweto pomo{ na stot-
icite iljadi kosovski begalci vo Makedonija.
Od vospostavuvaweto na demokratskite promeni, promenite na verski plan vo Make-

donija se objasnuvaat so promenata na verskata doktrina. Se pojavuvaat novi islam-
ski verski struewa. Moè da se zabeleì pojava na neosalafisti~ko dvièwe od
pietisti~ki vid. Ova se zabeleùva preku pojavata na politi~ko-verski propoved-
nici i na prevodi na dela so rigorozen verski karakter. Ova dvièwe pretstavuva
nov predizvik za zaednicata na vernici na Makedonija, koja e iritirana od novi
praktiki i novi verski simboli promovirani od novite akteri.
Ovie novi propovednici gi zazedoa postepeno regionite na Skopje i Kumanovo. I

ponatamu se rasprostranuvaa vo drugite oblasti na Makedonija, kako i vo sosednite
zemji (Kosovo i Albanija). Glavnite protagonisti na ova dvièwe se verski kadri
obrazovani na univerzitetite na Sredniot Istok, no i vo Turcija.
IVZ ne gleda{e so odobrenie na novite dvièwa, nitu pak na posvetenosta na

stranskite islamski nevladini organizacii kon begalcite od Bosna i Hercegovina
prisutni vo Makedonija. Vo 1994 g. stranskite islamski nevladini organizacii bea
proterani od strana na makedonskite vlasti.74
71 Golem broj albanski studenti od Makedonija se zapi{aa na Fakultetot za islamski studii vo

Pri{tina.
72 Nathalie Clayer (2001) str. 194
73 Ibid.
74 Za ovaa tema, poglednete: Bashkim Iseni (2007)
39
2.2. Politi~ki i verski razvoj od 2001 god.
2.2.1. Zapo~nuvawe na konfliktot i Ohridski ramkoven dogovor
Vo 2001 g. izvr{eni se mnogu napadi vrz makedonskite sili za bezbednost. Kako avtor
na napadite se prijavi Narodnata osloboditelna armija na Makedonija (Ushtria
Çlirimtare Komb~tare n~ Maqedoni – UÇK-M). Situacijata stana sè pozagriùva~ka.
Istata godina Makedonija vleze vo vooruèn konflikt pome|u vladinite sili i U^K-M.
Vladata na Makedonija ja okvalifikuva U^K-M kako „teroristi~ka organizacija”75 i
go pretstavi ovoj vooruèn bunt kako nadvore{na agresija koja ima za cel sozdavawe
na „Golema Albanija”. Da se potsetime, ovaa vlada koja e sostavena od politi~kata
partija na VMRO-DPMNE i DPA, ja odbra opcijata za èstokata borba protiv U^K-M.
Makedonskata armija prezede silni bombardirawa protiv upori{tata na U^K-M vo
regionot na Tetovo. Postepeno, konfliktot se prenese kon severo-zapadniot del od
zemjata, poto~no vo selata vo Kumanovo kade U^K-M ima svoi upori{ta.
Op{to zemeno, situacijata stanuva mnogu napnata. Niz zemjata se {iri nacionalisti~ka
histerija, vklu~uvaj}‌i ja i opsesijata za bezbednosta. Branovi begalci se slevaa od
site strani. Se izvestuva{e za slu~ai na is~eznuvawa, ma~ewa i ubistva na civili.76
Koga konfliktot se pro{iri kon glavniot grad Skopje, makedonskata armija be{e vo
nemo`nost da se sprotivstavi na gerilata. Poradi vakvata situacija, Soedinetite
Amerikanski Dràvi i Evropskata Unija energi~no se zaloìja za iznao|awe
re{enie za konfliktot. Nivnata glavna cel be{e da se izbegne pro{iruvawe na
konfliktot vrz civilnoto naselenie i da ne se tranformira vo nekontroliran
me|uetni~ki konflikt. Na toj na~in, pottiknati od zapadnite zemji, site vlijatelni
politi~ki li~nosti vo zemjata se sostanaa na bregovite na ezeroto vo Ohrid. Iako
U^K-M ne be{e fizi~ki prisutna na razgovorite, nejzinite stavovi bea preneseni od
albanskite politi~ki partii. Pregovorite bea mo{ne te{ki, no posrednicite uspeaja
da izvle~at kompromis pome|u zasegnatite strani. Dogovorot predviduva zapirawe
na ognot, demobilizacija na U^K-M, amnestija za nejzinite borci, zadrùvawe na
unitarniot karakter na dràvata, no za vozvrat silna decentralizacija. Za da se
postigne seto ova, bea predvideni promeni vo Ustavot vo polza na nemakedonskite
zaednici. Osven toa, so Dogovorot se predviduva{e pogolema zastapenost na
Albancite vo makedonskite institucii. Ohridskiot ramkoven dogovor be{e potpi{an
na 14 avgust 2001 g. vo prisustvo na glavnite politi~ki akteri vo zemjata i na visoki
pretstavnici od zapadnoevropskite zemji.
Toga{ U^K-M se transformira vo politi~ka partija nare~ena Demokratska unija

za integracija (Bashkimi Demokratik p~r Integrim). Ovaa nova partija go dobi
mnozinstvoto albanski glasovi na izborite vo 2002 god. DUI vleze vo koalicija
so Socijaldemokratskiot sojuz na Makedonija (SDSM), koj pak be{e neprikosnoven
pobednik na etni~komakedonskiot elektorat.
75 Kvalifikacijata „terorist” ne be{e prifatena nitu od SAD nitu, pak, od zemjite na Evropskata Uni-
ja.
76 Za ovaa tema, poglednete: Bashkim Iseni (2005 b).
40
Se oformi me|uetni~ka vlada. Taa najnapred be{e predvodena od Branko

Crvenkovski, a potoa od Vlado Bu~kovski77, dvajca politi~ari pripadnici na SDSM.
Od imenuvaweto na novata vlada, albanofonskite ministri vloìja golemi napori
da po~nat so ostvaruvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor. Vo 2002 g. Parlamentot
izglasa zakon vo polza na visokoto obrazovanie na nemakedonskite zaednici. Ne{to
podocna, be{e legaliziran Univerzitetot vo Tetovo.
Kako {to ve}‌e napomenavme za U^K na Kosovo, konfliktot od 2001 g. nema{e

nikakva verska konotacija vo ramkite na U^K-M. Glavnite kreatori i lideri na
U^K-M se lica od evropskata dijaspora na LPK so ideologisti~ki nacionalisti~ko-
komunisti~ki profil. Ovoj politi~ki kadar se odlikuva so silen ateizam, nivnite
idei se nacionalisti~ki, a ne verski. [to se odnesuva do IVZ, taa be{e protiv
vojnata na U^K-M i go dade apelot „Ostavete go oru`jeto” (Leni arm~t). Ovoj apel go
odrazuva li~niot stav na reis-ul-ulema Rexep Sulejmani, koj e blizok do DPA, koj
ne e oficijalen stav na istata. Da podvle~eme deka nekoi verski li~nosti stavaat
pe~at na odvivaweto na konfliktot vo Makedonija. Kako na pr., Mollah Jakup, imam
od seloto Slup~ane (Kumanovo), vo po~etokot na konfliktot od patriotski pobudi
simboli~no oble~e uniforma na U^K-M.
2.2.2. Nemo}‌na islamskata zaednica vo Makedonija
Politi~kite promeni koi sleduvaa po donesuvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor

sodràt del koj se odnesuva na ustavnite promeni za statusot na glavnite religii
vo Makedonija. Stariot Ustav ja priznava{e edinstveno Makedonskata pravoslavna
crkva. Ovie promeni koi proizlegoa od Ohridskiot ramkoven dogovor pretstavuvaa
lek za bolniot problem. No tie pobudija me|uverski tenzii vo smisla na vlo{uvawe
na odnosite pome|u islamskata zaednica vo Makedonija i Makedonskata pravoslavna
crkva. Taa èstoko se protivi na stavawe pod znak pra{alnik na nejziniot
privilegiran status.
Po donesuvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor, vo ramkite na noviot politi~ki

kontekst sleduvaat promeni i vo ramkite na IVZ.
Iskreno re~eno, taa ve}‌e se nao|a{e vo krizna situacija i pred konfliktot vo 2000
g. Ovaa kriza zapo~na so izborot na noviot reis-ul-ulema, Arif Emini. Spored
visok verski pretstavnik od Skopje, negoviot izbor predizvikal nezadovolstvo,
bidej}‌i izbornata komisija bila sostavena od ~lenovi koi ne bile opolnomo{teni
da glasaat. A osven toa, predloèniot kandidat ne bil sposoben da ja izvr{uva ovaa
zada~a. Negoviot izbor bil direktno delo na Rexep Sulejmani. Toj go poddrùval
izborot na Emini, imaj}‌i go predvid faktot deka imal vlijanie vrz nego. Spored
ovoj izvor, kandidiraweto na Emini bilo poddràno so cel da se onevozmoì izbor
na drug nadvore{en kandidat, zatoa {to eventualnite finansiski malverzacii na
smetkata na IVZ eden den bi moèle da bidat obelodeneti.78
77 Poradi tragi~nata smrt na porane{niot pretsedatel, Boris Trajkovski, letoto 2004 g. bea orga-
nizirani predvremeni pretsedatelski izbori. Liderot na socijaldemokratite, Branko Crvenkovski,
be{e toga{ izbran za pretsedatel na dràvata.
78 Razgovor izvr{en vo Skopje vo noemvri 2006 g.
41
Pod vodstvo na noviot reis-ul-ulema, Arif Emini, IVZ napravi va`ni institucionalni
promeni. Se donese noviot Ustav vo dekemvri 2003 g. So nego se predviduva{e
i centralizirawe na finansiraweto na IVZ. Pokraj drugoto, so nego se ukinuva
finansiskata avtonomija na muftiniiti i se nadminuvaat razlikite vo na~inot na
pla}‌aweto koi postojat me|u vrabotenite na centralno nivo na IVZ i imamite na
xamiite.79 Ovie promeni nemaa sekoga{ pozitiven efekt, i pokraj prifa}‌aweto na
novite odredbi za funkcionirawe na IVZ. Ovaa situacija e isklu~itelno iritira~ka
za odreden broj imami koi se vo nezavidna materijalna polo`ba.
Vo mart 2004 g. organiziraweto izbori za novi muftii vo Makedonija predizvika

ogromna kriza koja ja potkopa IVZ vo tekot na pove}‌e godini. Izborot za muftii na
Skopje i vo Resen be{e poni{ten od strana na izbornata komisija i od grupa imami.
Malku po ovoj kontroverzen nastan, reis-ul-ulemata be{e staven pod pritisok poradi
{to be{e obvrzan da go otpovika izbraniot skopski muftija Zenun Beri{a. Toj, pak,
od svoja strana, go odbi otpovikuvaweto. Spored nego, prezemenite proceduri za
takvoto re{enie ne bile ispo~ituvani. Sepak, bea organizirani novi izbori vo
skopskoto muftistvo. Taxedin Bislimi e izbran na mestoto na Zenun Beri{a. Ovie
izbori bea èstoko osporuvani od Beri{a i negovite privrzanici.
Situacijata se vlo{i pome|u dvata tabora. I pokraj sklu~eniot dogovor me|u dvete
strani so pomo{ na li~noto posredni{tvo na liderot na DUI, Ali Ahmeti, vooruèni
i maskirani lica za kuso vreme upa|aat vo Sobranieto na IVZ. Reis-ul-ulema
i negovite pratenici bea fizi~ki napadnati. Po ovie slu~uvawa, Arif Emini
stanuva cel na zapla{uvawa i ja napu{ta funkcijata. Ovaa epizoda e prosledena
so fizi~ki napad od strana na vooruèna grupa, na Taxedin Bislimi, muftija na
Skopje, izbran od neodamna.80 Se somnevame deka porane{niot muftija bil vme{an
vo ovie incidenti, no toj kategori~ki otfrli kakva bilo vme{anost. Izborot na
drugi kandidati za funkcijata reis-ul-ulema, kako Ru`di Lata (muftija na Debar) i
Isa Ismaili (Prilep), ne trae{e dolgo. Pod pritisok i zakani, i dvajcata podnesoa
ostavki samo nekolku dena po nivnoto nazna~uvawe.
Ovie èstoki slu~uvawa dlaboko ja {okiraa verskata zaednica vo Makedonija.

Doma{nite mediumi, no i onie na Kosovo i na Albanija go sledea odblizu razvojot
na situacijata. Ovie epizodi pretstavuvaat izraz na sprotivstavenost pome|u dvata
bloka na IVZ: edniot na „tradicionalnite struewa”, a drugiot na dvièweto na
„vehabiite” pod vodstvo na Zenun Beri{a. Spored mediumite, ova dvièwe ima
ideolo{ko-verski pobudi i celi da ja prezeme kontrolata vrz skopskoto muftistvo.
Se raboti za strate{ka cel, bidej}‌i ova muftistvo e najgolemo vo zemjata i preku nea
e mo`no prezemawe na kontrolata vrz celata IVZ.
Ova mislewe predizvika ogor~enost kaj Zenun Beri{a i negovoto opkruùvawe.

Tie kategori~ki ja otfrlaat etiketata „vahabisti”. Spored eden nabquduva~ na
79 Dosega, vrabotenite na centralnite instanci na IVZ bea direktno ispla}‌ani od niv, a pak imamite
bea, pred sè, ispla}‌ani od volonterskite prilozi na vernicite. Ovoj sistem gi stavi imamate vo
nezavidna situacija.
80 Koha ditore, 4 juli 2005 g.
42
situacijata, Beri{a jasno se rakovodi spored hanefitskata tradicija, iako nekoi

akteri bliski do U^K-M go nagovaraa da premine vo neosalafisti~koto dvièwe,
a za vozvrat da bide izbran za funkcijata muftija. Celite na ovaa poddr{ka ne bea
ideolo{ki, tuku ~isto materijalni. Se raboti za prezemawe kontrola vrz vakufite
koi gi poseduva muftistvoto na Skopje, poto~no pove}‌eto desetici du}‌ani koi gi
izdava na trgovcite vo stariot del od gradot. Osven toa, pra{aweto za vrabotuvawe
pri muftivstvata e pri~ina pove}‌e so koja moàt da se objasnat tenziite.
Sekoj klan na imami ili religiozni kadri poddrùva eden kandidat za izbor na
muftija so cel da stekne kontrola vrz mnogubrojnite vrabotuvawa, zemaj}‌i go vo obzir
faktot deka brojot na nevrabotenite so diplomi za zavr{eno versko obrazovanie e
ogromen.81
IVZ se nao|a vo situacija na anarhija i celosna blokiranost kako na planot na

legitimitetot, taka i na funkcionalen plan. Vo septemvri 2005 g., Ali Ahmeti
odnovo se angaìra za izbor na privremeno rakovodno telo na IVZ, veruvaj}‌i vo
stabilizirawe na situacijata. Toj predloì isto taka celosna za{tita na uslovite
pod koi }‌e se odviva sobraniskata rasprava na IVZ. Raspravata se odrà vo gradot
Struga. Za vreme na ovaa nova sobraniska rasprava be{e izbran noviot privremen
reis-ul-ulema, Bahri Aliu, od Struga, i pretsedatel na sobranieto na IVZ.82
Bahri Aliu ja predvode{e IVZ do septemvri 2006 g., sè do povtorniot izbor na

Sulejman Rexepi na funkcijata „nov” reis-ul-ulema. Za potsetuvawe, Rexepi ja
vr{e{e ovaa funkcija s$ do izborot na Emin Arifi kon krajot na 2000 g. Pove}‌e
pokazateli jasno ukaùvaat na toa deka vra}‌aweto na Rexepi na ovaa funkcija bilo
odluka na DPA koja se vrati na vlast po parlamentarnite izbori letoto 2006 g.83
Spored pove}‌e izvori, pred izborot na reis-ul-ulema, aktivisti na DPA „otidoa na
gosti” kaj glasa~ite na sobranieto na IVZ, „ukaùvaj}‌i im” na kandidatot koj treba da
bide izbran.84 Spored pove}‌eto doma{ni politi~ari i novinari, izborot na Rexepi
bil poddràn i od Ambasadata na Soedinetite Amerikanski Dràvi vo Makedonija.
Vo cvrstata li~nost na Rexepi, SAD gledaat garancija za vnesuvawe red vo ovaa
institucija. Celta e da se sredi ovaa anarhiska situacija za da se spre~i eventualna
infiltracija na neosalafisti~ki elementi vo IVZ. Sepak, spored misleweto na
poznava~ na islamskite priliki vo Makedonija, nedemokratskiot izbor na noviot
81 Za nevrabotenosta na teolozite, videte: Ramadan Ramadani, „Oìvuvawe na islamot, postavuvawe na

lu|eto vo instituciite, hiperprodukcija na oxi...” (Rringjalja islame, instalimi i njerëzve nëpër institu-
cione, hiper-produksion të hoxhallarëve...), Lobi, internet arhivi, dostapni na http://www..lobi.com.mk
/?ItemID=2FECC7BD84F2384A88154DC270C0EA98.
82 Koha ditore, 26 septemvri 2005 g.
83 Vo juli 2006 g. DUI go dobi mnozinstvoto glasovi od albanskiot elektorat, no VMRO-DPMNE ja odbra
DPA kako svoj vladin partner. Ovoj ~in dovede do te{ka politi~ka kriza vo Makedonija letoto 2006
g. Nezadovolna od politi~kiot izbor na VMRO-DPMNE, DUI odlu~i vo januari 2007 g. da go bojkotira
makedonskiot parlament.
84 Sulejman Rexepi }‌e dobie{e poddr{ka so glasovite od dvanaesette muftinii. Pred izborite,
sedi{teto na IVZ be{e izre{etano so kala{nikovi. Slu~ajot be{e èstoko napadnat od noviot reis-
ul-ulema po negoviot izbor. Na tema na izborite, poglednete go fakti~kiot zapis vo lokalnite vesni-
ci Fakti, [pic, Dnevnik, Lajm, septemvri 2006 g.
43
reis-ul-ulema i negovata avtoritativna li~nost bi moèle odnovo da predizvikaat

tenzii vo redovite na IVZ.85
2.2.3. Slu~ajot Kondovo i pojava na neosalafisti~ko dvièwe
Eden drug islamski „verski” slu~aj go mobilizira javnoto mislewe vo Makedonija.

Toj e povrzan so sredbata koja se ostvari vo avgust 2005 god. pome|u Ali Ahmeti i
premierot na Albanija, Fatos Nano. Za vreme na ovaa sredba, pome|u dvajcata ima{e
„razmena na informacii” okolu pretpostavkata za postoewe na „fundamentalisti~ki”
}‌elii povrzani so grupacijata na Al-Zar}‌aui vo Kondovo, selo smesteno vo skopskiot
region. Ovoj slu~aj e otkritie na zloupotreba na kvalifikacijata „fundamentalist”
ili „terorist” za da se opravdaat razli~nite sredstva na vnatre{nata ili nadore{na
politika. Vo Makedonija razni nabquduva~i potvrduvaat deka vsu{nost postoi
vooruèna grupa vo ova selo, no deka tie ne se verski aktivisti. Vo konkretniov slu~aj,
se ustanovilo deka makedonskata politi~ka klasa (albanska i etni~komakedonska) ja
iskoristi etiketata „fundamentalisti~ka” za da ìgosa odredena grupa vooruèni
lica bliski do DPA.
Voda~ot na grupata se vika Agim Krasni}‌i, lice so debelo policisko i sudsko dosie.
Nitu eden pokazatel ne ukaùva na toa deka toj ima vrska so mreìte na neosalafistite.
Naprotiv, se raboti za akter blizok na rakovodstvoto na DPA. Ovaa teza e potkrepena
so faktot deka za vreme na izborite vo juli 2006 g. toj figurira{e na listata na
glavnite kandidati na ovaa politi~ka partija. No, DPA i nejzinoto rakovodstvo se
poznati po svoeto zazemawe nacionalisti~ki, neosalafisti~ki ili prozapadni
stavovi. „Nacionalniot identitet nema ni{to zaedni~ko so verskiot. Narodite koi
imaat vistinski etni~ki identitet nemaat potreba da go sozdavaat istiot preku verski
ubeduvawa”, izjavi za revijata „Lobi”, Arben Xaferi, harizmati~niot lider na DPA
koj e mo{ne aktivna li~nost na mediumskata scena vo Makedonija, no i vo Albanija i vo
Kosovo.86 Toj dade mo{ne kriti~ki osvrt na neosalafisti~koto dvièwe.87 Sè pove}‌e
i pove}‌e, kako {to istaknavme pogore, DPA igra{e odlu~uva~ka uloga vo reizborot
na sega{niot reis-ul-ulema, Sulejman Rexepi. Toj ima isklu~itelno tvrd stav vo odnos
na neosalafisti~kite grupacii vo zemjata: „Im objavuvam beskompromisna vojna na
onie koi go zloupotrebuvaat islamot vo Makedonija”.88
[to se odnesuva do neosalafisti~koto dvièwe od pietisti~ki vid, jasno

potvrduvame deka toa e mo{ne zastapeno vo Makedonija. Mnogu imami od Skopje i od
85 Mislewe iskaàno od pove}‌e albanski analiti~ari od Makedonija. Na tema izborot na posledniot

reis-ul-ulema, videte (Tamara Causidis) ,,Izborite te`neat kon amortizirawe na nesoglasuvawata vo
Makedonija”, Lobi, 2 oktomvri 2006 g. Ovoj sostanok se odrà po edna brza poseta na direktorot na
CIA na krajot od mesec juni na Tirana. Toj se sretnal so {efovite na tajnite slu`bi na regionot i na
Makedonija. ( Gazeta Shqiptare, 10 avgust 2005 g.)
86 Arber Xhaferi, ,,Shqiptaret vitale, por shpenzojne energjite ne debatet e kota” (Albancite se polni so en-
ergija, no si go tro{at vremeto na prazni razgovori), Lobi, internet arhiva, dostapen na: http://www.
lobi.com.mk/?ItemID=FD685B37B74A624991822F60348DF13F.
87 Razgovor odràn vo Tetovo vo noemvri 2006 g.
88 Intervju na reis-ul-ulema daden za vesnikot Fakti, dostapen na internet-stranicata: http://www.
lajmet.com od 26 oktomvri 2006 g.
44
Kumanovo se del od ova dvièwe. Neosalafistite se {irat postojano na teritorijata

na Makedonija. Zemaj}‌i gi predvid istite mislewa na pove}‌eto doma{ni nabqudua~i,
ova dvièwe crpi finansiski beneficii od Saudiska Arabija, promoviraj}‌i na toj
na~in politi~ko-verska ideologija vo Makedonija. Ve}‌e nekolku godini razvivaat i
trgovski aktivnosti so koi gi finansiraat svoite propovedski aktivnosti: prevodi,
pe~atewe i distribucija na teolo{ki dela neprijatelski nastroeni kon modernite
zapadni dràvi, promocija na govori so nazadna i netolerantna sodrìna nasproti
demokratskite i liberalnite vrednosti. Nivni privilegirani celi se mladite
vernici.
Portparolot na neosalafistite od pobo`niot vid, go osporuva epitetot „vahabisti”

koj im se pripi{uva od strana na mediumite i politi~kata klasa vo dràvata: „Nie
ne sme ’’vahabisti’’, tuku sakame da se vratime na na{ite koreni. Im velime na
muslimanite da go ~itaat Koranot na na~in na koj{to toa go pravele na{ite predci
so cel da se izbegne negovoto izvrteno tolkuvawe (...) Nie sme nau~en islam, nie sme
argumentiran islam”. Spored nego, sekoga{ koga }‌e se pojavat novi verski dvièwa vo
dràvata, vedna{ nepravedno se ìgosuvaat so cel na toj na~in da se diskreditiraat
vo o~ite na javnosta. „Dokolku pretstavuvame strano telo vo op{testvoto, toa }‌e nè
otfrle{e. Nie sme meta na albanskite politi~ki voda~i, bidej}‌i tie se isprepleteni
so svojata vera. Na{a rabota e da gi branime interesite na narodot koi nim im
pre~at. Nie sozdavame kriti~ko razmisluvawe. Toa e na{a obvrska, bidej}‌i nikoj
drug toa nema da go stori(...)”89
Ovoj neosalafisti~ki akter ja kritikuva korupcijata i nepotizmot na politi~kata

klasa vo Makedonija. Toj se izjasnuva protiv sozdavawe islamski politi~ki partii,
bidej}‌i „go prikaùvaat islamot vo lo{o svetlo” i, pove}‌e od toa, spored nego,
takvi partii ne treba da bidat osnovani, zatoa {to nie sme vo Evropa. Toj ne se
sprotivstavuva na proevropskata orientacija na Makedonija. Naprotiv, spored
nego „muslimanite na Balkanot se onie koi najmalku go zabavuvaat procesot na
evropeizacijata”. Za nego „ova pristapuvawe kon Evropskata Unija i NATO }‌e gi
podobri demokratskite i verskite prava. Naselenieto }‌e moè da ispolzuva od
pozitivnite aspekti na modernizacijata, bidej}‌i negativnite aspekti se sèu{te
prisutni”.
Zaklu~ok
Prou~uvaweto na problematikata na islamot vo Makedonija ovozmoùva analiza na

razni vidovi konstelacii koi bi moèle da bidat vospostaveni me|u politi~kite
akteri i islamskite verski akteri. [to se odnesuva do IVZ, se nametnuva tvrdeweto
deka ovaa institucija e instrumentalizirana od strana na politi~kata klasa so cel da
gi pridobie glasovite na naselenieto so muslimanska veroispovest vo Makedonija.
Voda~ite na IVZ im ja davaat svojata poddr{ka na dominantnite politi~ki partii za
da gi dobijat glasovite i da dojdat na vlast, a koga toa }‌e se slu~i, za vozvrat smetaat
89 Razgovor realiziran vo Skopje vo noemvri 2006 g.
45
na nivnite glasovi.90 Da podvle~eme naedno deka ova isprepletuvawe na interesite

pome|u politi~kite i verskite sredini ne zna~i deka vo golema mera postoi
usoglasuvawe na ideolo{kite interesi pome|u dvete sferi. Tokmu sprotivnoto: site
albanski politi~ki partii se so lai~ka i nacionalisti~ka orientacija. Me|utoa,
tie se ubedeni deka duri i simboli~kata poddr{ka na verskite sredini moè mo{ne
mnogu da im pomogne vo trkata za vlast.
[to se odnesuva do dlabokata kriza vo koja se nao|a IVZ, taa mo{ne te{ko moè da se
objasni so sprotivstavuvaweto me|u „tradicionalniot islam” i „uvezeniot islam”.
Ovie tenzii treba da se sfatat kako rezultat na tri faktori. Prviot faktor se sostoi
vo nemo`nosta za apsorbirawe na masata od teolo{ki studenti od strana na IVZ
koi se obrazuvale poslednive godini vo i von dràvata. Vtoriot faktor e borbata
pome|u vnatre{nite i nadvore{nite frakcii vo samata IVZ zaradi kontrola
na materijalnite resursi na institucijata. Nakraj, tretiot faktor e povrzan
so sprotivstavenosta me|u starite i mladite generacii imami. Vsu{nost IVZ e
zalo`nik na starite nedovolno kvalifikuvani funkcioneri koi go prepre~uvaat
patot na mladite kompetentni i dobro obu~eni kadri. Sprotivno na realnosta, se
uporebuvaat site vidovi epiteti zaradi diskreditirawe na ovie lica i nivno
oddale~uvawe od islamskite institucii. Ovie konflikti mu odat vo prilog na
neosalafisti~koto dvièwe koe regrutira mladi verski kadri frustrirani poradi
nemawe profesionalna perspektiva vo sega{niot sistem.
Op{to zemeno, poslednive godini vo Makedonija zabeleùvame sè poza~esteno

praktikuvawe na religijata. Ovoj podem na religioznosta se objasnuva sekako preku
istoriskite faktori. Me|utoa, op{tata politi~ka situacija, korupcijata koja gi
podjaduva politi~kite eliti i ìvotnata degradacija na muslimanskoto naselenie
pogodeno od siroma{tijata, potpomaga povtorno za zamrsuvawe na klop~eto za
identitetot i verata. Sè pove}‌e i pove}‌e mestoto koe go zazema pravoslavnata
crkva na javnata scena i nejzinata povrzanost so vladinite etni~komakedonski
~elnici vo golema mera go iritiraat muslimanskoto naselenie vo zemjata. Vo ovaa
postvoena situacija, se razviva odredena logika na etni~ko i versko obeleùvawe
na teritorijata. Ovoj fenomen se objasnuva preku izgradba na xamii i pravoslavni
crkvi na celata teritorija na dràvata.91
90 Spored eden imam od Skopje, ovaa lojalnost ne e motivirana samo od oportunisti~ki argument, no
isto taka i od stravot. Razgovor realiziran vo Skopje, noemvri 2006 g.
91 Vo 2000 g. krst od 50 metri osamna na vrvot na planinata Vodno koja se nadviva nad Skopje. Osvetlen
e no}‌e i posebno e zabele`liv od albanskite muslimanski kvartovi vo Skopje. Na ovaa tema moè da
se spomene i izgradbata na po dve golemi minariwa pri sekoja xamija vo odredeni albanski sela vo
Makedonija.
46
Nakraj, {to se odnesuva do stranskoto islamsko vlijanie vo Makedonija, va`no

e da se podvle~e postoeweto na konkurencija me|u akterite koi nastojuvaat da
go promoviraat turskoto i arapskoto vlijanie na islamot. Vsu{nost, zemaj}‌i gi
predvid kulturnite, politi~kite, ekonomskite, kako i religioznite afiniteti
so turskiot svet, prisutnosta na Turcija i nejziniot umeren hanefitski islam se
smeta za sredstvo za sprotivstavuvawe na arapskoto islamsko vlijanie, kako i za
popre~uvawe na patot na fundamentalisti~kite dvièwa vo zemjata i vo regionot.
47
3 . Islamot i politikata vo Pre{evskata Dolina
Dolinata na Pre{evo, na jugot na Srbija, pretstavuva strate{ki paten premin kon

jugoisto~na Evropa (èleznica i glavna delnica Belgrad –Skopje - Solun). Smestena
na raskrsnicata me|u Srbija, Kosovo i Makedonija, taa sodrì tri va`ni op{tini so
albansko-muslimanski sostav: Pre{evo, Bujanovac i Medve|a. Op{tinite se naseleni
so Albanci, so Srbi, so Romi i so Bo{waci/Muslimani.
Celta na ovaa analiza e sfa}‌awe na aktuelniot razvoj na politi~kite i verskite

tendencii vo regionot koj e so~inet od brojno naselenie so muslimanska
veroispovest so albansko ili muslimansko/ bo{wa~ko poteklo. Spored popisot od
2002 g., albanskoto naselenie broi okolu 57.000, i toa pogolemiot del vo op{tina
Pre{evo (95 %) i Bujanovac (55 %). [to se odnesuva do op{tinata Medve|e, 26 % od
naselenieto go so~inuvaat Albanci.92
3.1. Razvoj na politi~kata situacija

vo Dolinata na Pre{evo od 1990 g. navamu
Albanofonskite zoni na dolinata se smesteni vo prostornata sfera na albanskata

kulturna celina na Balkanot. Taka, sovremenite politi~ki tekovi koi se odnesuvaat
na Albancite vo dolinata na Pre{evo se tesno povrzani so razvojot na situacijata
na Kosovo i vo Makedonija. Politi~kite, ekonomskite i kulturnite (semejni)
vrski pome|u ovde{noto naselenie i albanskoto naselenie vo isto~no Kosovo ili
vo severna Makedonija (Kumanovo) se tradicionalno cvrsti: Kosovo, politi~ki
gledano, e nivni centar za povrzanost na politi~ki, kulturen, ekonomski i obrazoven
plan. Mnozinstvoto od elitata na ovie tri op{tini bilo educirano i prodolùva i
ponatamu da se educira na Pri{tinskiot univerzitet i na univerzitetite na albanski
jazik vo Tetovo.93 Iako vo sporedba so onie na Kosovo odnosite me|u Albancite i
Srbite vo dolinata na Pre{evo istoriski gledano se podobri,94 sepak politi~kata
i administrativna integracija na regionot vo Srbija vo 1946 g. be{e sfatena kako
nepravda kon albanskoto naselenie. Ova ~uvstvo se zajakna vo 1980-tite godini, za
vreme na silnite politi~ki tenzii koi se slu~ija na Kosovo. Vsu{nost, razvojot na
nastanite na Kosovo sistematski vlijae{e na me|uetni~kite vrski me|u Albancite i
Srbite vo dolinata na Pre{evo. Pod reìmot na Slobodan Milo{evi}‌, albanskoto
naselenie e staveno pod golem pritisok od strana na silnata mediumska politi~ka
i nacionalisti~ka kampawa naso~ena protiv albanskiot „separatizam”. Seto
ova ostavi posledici na ovie op{tini - so postojanoto namaluvawe na nivnite
92 Brojki zemeni od Me|unarodnata krizna grupa (International Crisis Group) (2003) str. 3. Gradot Bujano-
vac i procentualno gledano raspolaga so relativno izramneti brojki vo odnos na srpskoto, albansko-
to i romskoto naselenie; Albancite sekoga{ bile silno mnozinstvo vo nekoi sela od ovaa op{tina,
kako: Veliki Trnovac, selo so 10.000 ìteli poznato kako najva`no trgovsko odredi{te na Balkanot
za trgovija so sekakov vid stoka.
93 Dràven univerzitet i Univerzitetot za Jugoisto~na Evropa.
94 Zabeleùvame isto taka deka odnosite pome|u Albancite i Srbite vo isto~no Kosovo, kako i onie vo
dolinata na Pre{evo, od istoriska gledna to~ka, se dobri.
48
lokalni kompetencii, kako rezultat na ukinuvaweto na avtonomijata na Kosovo i

centralisti~kite ustavni merki izglasani vo Srbija protiv nejzinoto albanofono
naselenie vo domenot na obrazovanieto, informiraweto i vrabotuvaweto.95
Vpro~em, vakvata politika bila primenuvana so cel da se osmisli socio-ekonomski
plan spored koj vo tekot na pove}‌e godini Pre{evskata Dolina bi trebalo da stane
najnerazvienata oblast vo Srbija.
So politi~kite promeni koi }‌e nastanat vo Srbija vo devedesettite godini, vo

trite op{tini se formiraat albanski partii, me|u koi i Partijata za demokratska
akcija (Partia për Vperim Demokratik - PVD). Ottoga{ tie u~estvuvaat vo republi~kite
izbori vo Srbija i postojano imaat po edno ili dve prateni~ki mesta vo srpskiot
parlament. PVD se nametnuva za vreme na lokalnite izbori vo 1992 g. i nejziniot
lider Riza Halimi be{e izbran za gradona~alnik na Pre{evo. Inaku, vo mart 1992
g. se napravi golema politi~ka ~istka, bidej}‌i albanskoto politi~ko rakovodstvo
na Pre{evo, Bujanovac i Medve|e organizira referendum (koj ne be{e priznat od
strana na Belgrad) za kulturna i politi~ka avtonomija na dolinata na Pre{evo i
nejzino spojuvawe so Kosovo.96 Me|utoa, ovoj proekt ne be{e sproveden i vo 1993 g.
albanskite partii vo dolinata na Pre{evo se kandidiraa povtorno na izborite vo
Srbija.97
Ekonomskoto embargo protiv Srbija vo 1992 g.kako i nejzinata me|unarodna politi~ka

izolacija ostavaat posledici i na Pre{evskata Dolina. Imeno, od pojavuvaweto na
U^K na Kosovo vo 1997 g. zgolemen e pritisokot vrz albanskoto naselenie vo Srbija.
Toj se zgolemi u{te pove}‌e za vreme na bombardirawata na NATO vo 1990 g. Toga{ se
izvestuva{e za kr{ewe na ~ovekovite prava od strana na paravoenata srpska vojska
i brojnite ubistva na albanskite civili.98 Po donesuvaweto na voeno-tehni~kiot
dogovor na Kumanovo so koj se formalizira srpskoto voeno povlekuvawe od Kosovo,
vo juni 1999 g. brojni trupi (me|u koi i 3. korpus na Pri{tina) se rasporeduva
vo dolinata na Pre{evo.99 Ova povtorno pozicionirawe na armijata i stravot od
represalii pretstavuvaa osnova za prebegnuvawe na 25.000 albanski begalci vo
pravec na „demilitariziranata zona” i kon Kosovo.100
Vo 1990 g. gerilata koja potvrdi deka e pretstavnik na Albancite vo Pre{evskata

Dolina izvr{i nekolku vooruèni napadi ~ija cel bea srpski policajci i vojnici.
95 Na ovaa tema, poglednete: Humanitarian Law Center (2003).

96 Vo albanskata nacionalisti~ka retorika, regionot na Pre{evo se narekuva ,,Kosova lindore” t.e.
Iso~no Kosovo.
97 Slu~aj na analogna pretstava za referendumot organiziran istata godina vo Makedonija prosleden so
zgolemuvawe na u~estvoto na albanskite politi~ki partii vo vladata na Makedonija.
98 Poglednete: Humanitarian Law Center (2003).
99 Toj gi zazema javnite zdanija, u~ili{tata, starite dràvni pretprijatija i dr.
100 So pre~nik od 5 km i dolìna od 150 km. GSZ („Ground Safety Zone” - GSZ) be{e sozdadena po dogovorot
vo Kumanovo zaradi odvojuvawe na srpskite sili od onie na KFOR. Upotrebena kako sporedna baza na
U^PMB (poglednete podolu) GSZ podocna be{e prezemena od srpskite sili za bezbednost so dozvola,
no i pod kontrola na NATO.
49
Ovaa armija za osloboduvawe na Pre{evo, Medve|e i Bujanovac (Ushtria Çlirimtare p~r

Preshevë, Medvegjë dhe Bujanoc – UÇPMB) koja broi me|u 800 i 1.500 borci se snabduva
so oru`je od Kosovo i go koristi voeniot kadar na veteranite na U^K, taa e finansirana
od strana na dijasporata. Ovie celni napadi se po~esti i protiv silite za bezbednost
i pottiknaa akcii na srpskite voeni sili. Situacijata nabrzina se razgore i ima{e
civilni i voeni `rtvi od dvete strani. Edinstveno so vme{uvaweto na NATO vo mart
2001 g. be{e iznajdeno re{enie me|u albanskite borci i oficijalnite voeni sili.
Ovaa „deklaracija za demilitarizacija” e potpi{ana vo maj 2001 g. pome|u U^PMB
i NATO. So nea se predviduva demobilizacija i razoruùvawe na U^PMB, kako i
amnestija za nejzinite ~lenovi. Za vozvrat, vo dolinata be{e predvideno sozdavawe
policija so me{an sostav, kako i zgolemena zastapenost na Albancite vo javnata
administracija. Druga va`na ramka za dogovorot e sekako garancijata dadena od
strana na U^PMB za vra}‌awe na jugoslovenskata armija vo „zonata na bezbednost”
koja se protega dol` granicata.
Samo nekolku denovi od potpi{uvaweto, jugoslovenskata armija se vrati vo ovie

~uvstvitelni zoni. I pokraj nekolkute izolirani incidenti zaradi sprotivstavenite
mislewa me|u liderite na U^PMB i potpi{aniot dogovor so NATO, situacijata se vra}‌a
vo nekakva normala.101 So cel za stabilizacija na regionot, od strana na srpskata
vlada be{e formirana multietni~ka policija, kako i „Centar za koordinacija na
Pre{evo, Madve|e i Bujanovac”. 102 Sepak, Centarot za koordinacija ne gi odrà
vo osnova svoite vetuvawa. Spored doma{nite nabquduva~i, situacijata postepeno
se podobruva{e vo pre{evskata op{tina103. Zabeleàn e napredok vo oblasta na
policijata, mediumite, zastapenosta na albanofonite vo administracijata i vo
sudskite institucii. Me|utoa situacijata ostanuva i ponatamu te{ka vo Bujanovac
kade {to nema vidliv napredok na me|uetni~ki plan i vo odnos na zastapenosta na
Albancite vo op{tinskite institucii.104 [to se odnesuva pak do Medve|e, brojnosta
na Albancite vo selata drasti~no se namali, posebno po vra}‌aweto na armijata na
granicata so Kosovo.105
101 Na ovaa tema, poglednete na: International Crisis Group (2006).

102 Programata na ova telo se narekuva „Plan ôvi}‌” (ôvi}) spored imeto na inicijatorot, vicepre-
mierot Neboj{a ôvi}‌.
103 Razgovori realizirani vo dolinata na Pre{evo vo noemvri 2006 g.
104 Spored Bob Чur~er (Bob Churcher), ne se isklu~eni povtorni paravoeni aktivnosti, bidej}‌i strate-
gijata koja ja zazede NATO ne pridonese za trajno pomiruvawe vo ovaa zona (Bob Churcher 2003).
Politi~kata platforma odobrena od Sovetot na albanskite politi~ki partii vo dolinata na Pre{evo
vo juni 2004 g. go izrazuva{e nezadovolstvoto i vo odnos na statusot na negovata vistinska vrednost
i povikuva{e na promena na postoe~kata situacija vo regionot (poglednete na: „Kës hilli konsensual
politik i partive politike shqiptare të luginës së Preshevës, Platformë – Parimet”), 21 juni 2004 g. Duri i
umereniot politi~ar Riza Halimi isprati alarmanten povik do prozapadno orientiranite srpski
pretstavnici za podobruvawe na politi~kata i socio-ekonomskata situacija na Albancite vo ovoj
region (Bota sot, 26 juni 2006 g).
105 Vo 2004 g. okolu 6.000 begalci od Medve|e prebegnaa na Kosovo. Postoi golema mo`nost tie nikoga{
pove}‌e da ne se vratat vo nivnite rodni sela, poradi sè pomalata perspektiva za vrabotuvawe.
50
Treba da se istakne deka site albanski politi~ki partii vo dolinata na Pre{evo

ne u~estvuvaa na izborite vo Srbija vo januari 2007 g., i pokraj donesenata odluka
za potpi{uvawe na sealbanski dogovor za izleguvawe so zaedni~ka lista nare~ena
„Koalicija na Albancite - dolinata na Pre{evo”.106 Trite partii proizlezeni od
U^PMB isto taka ja napu{tija koalicijata i odlu~ija da gi bojkotiraat izborite,
i pokraj apelot za u~estvo na istite od strana na rakovodstvoto na Kosovo i na
Albanija.107
I pokraj ovie nesoglasuvawa, Albancite od dolinata na Pre{evo malku po malku

sfa}‌aat deka nivnata idnina e vo Srbija, i pokraj nivnata silna èlba da mu se
priklu~at na Kosovo. Me|utoa, sepak imaat namera da lobiraat i da izvr{at pritisok
vrz kosovskata elita za da moè istata vo ramkite na mo`nostite da go izedna~i
nivniot status so onoj na Srbite na Kosovo, naglasuvaj}‌i ja mo`nosta za pripojuvawe
na Pre{evskata Dolina na Kosovo pod hipoteza deka istata }‌e bide podelena i
srpskoto mnozinstvo }‌e se vrati vo Srbija. Vpro~em komandantot na KFOR neodamna
potvrdi deka vo slu~aj na nemiri na severot na Kosovo, ne e isklu~ena mo`nosta da
se primeni efektot na domino vo Pre{evskata Dolina.
[to se odnesuva pak do politi~kite i ideolo{kite barawa na U^PMB ili na

albanskite politi~ki partii vo ovaa oblast, da istakneme deka nitu eden manifest,
izjava ili politi~ka akciija ne sodrì vo sebe kakva bilo religiozna sodrìna ili
poraka.
Sepak interesno e da se zabeleì deka odredeni dvoumewa i zamrznuvawe na

odnosite pome|u lokalnite albanski lideri vo vrska so nivnoto u~estvo ili
neu~estvo vo politi~kiot ìvot na Srbija sre}‌avame i vo islamskite institucii vo
dolinata na Pre{evo. Tie se isto taka podeleni vo zavisnost od nivnite stavovi
kon islamskite institucii vo Srbija. Me|utoa, pred da go na~neme ova pra{awe, da
vidime najnapred kakov bil razvojot na verskiot ìvot i islamskite institucii vo
dolinata na Pre{evo.
106 Sostavena od PVD na Riza Halimi i Demokratskata unija na dolinata (Unioni Demokratik i luginës –
UDL) na Skender Destani.
107 Nekolku dena po raspu{taweto na Demokratskata partija na Albancite (Partia Demokratike Shqiptare
– PDSH) na Ragmi Mustafa, Dvièweto za demokratski progres (Lëvizja e Progresit demokrit –LDP) na
Jonuz Musliu odlu~i da se povle~e od izbornata trka. Pretsedatelot na Nacionalnata demokratska
partija (Partia Demokratike shqiptare – PDK) so sedi{te vo Bujanovac, Nexmedin Sa}‌ipi, isto taka gi
bojkotira izborite i se otkaà po sila na prilikite i od u~estvo na glasa~kite liv~iwa na drugite
politi~ki partii. Site partii koi apstiniraa jasno se iskaàa vo polza na reaktivirawe na proektot
za avtonomija od 1992 g. Za da se sfatat argumentite na ednite i drugite za (ne)u~estvuvaweto na ovie
izbori, treba da se vidi retranskripcijata od televiziskata emisija ,,Shqip” na albanskata televiz-
iska ku}‌a Top kanal (Top Channel) koja gi sobra na edno mesto vo januari 2007 g. Ragmi Mustafa, Jonuz
Musliu, Riza halimi i Skender Destani. Dostapno na: http://www.presheva.com/press/2007/shqip-
170107.html.
51
3.2. Razvoj na muslimanskiot verski ìvot

i islamskite institucii
So rascepot na Jugoslavija, islamskite institucii vo Srbija se podeleni pome|u

tri posebni administrativni celini: muftinijata vo Pri{tina, muftistvoto108 vo
Belgrad i ona vo Sanxak. Islamskite institucii vo dolinata na Pre{evo, poto~no
Islamskata zaednica na Pre{evo (Bashkësia Islame e Preshevës), Bujanovac (Bashkësia
Islame e Bujanocit) i Medve|e (Bashkësia Islame e Medvegjës) sè u{te pretstavuvaat
del od partijata na BIK.109 Na toj na~in tie gi zadràle starite odnosi so BIK koi
gi imale pred 1990 g., iako od teritorijalna, administrativna i politi~ka gledna
to~ka dolinata na Pre{evo pretstavuva del od Republika Srbija.
Vo 2003 g., malku po sklu~uvawe na dogovorot za demilitarizacija na regionot,

se osnova nova islamska organizacija od strana na mala grupa imami: se raboti
za Islamskata zaednica na Pre{evo, Bujanovac i Medve|e (Bashkësia Islame e
Preshevës, Bujanocit dhe Medvegjës-BIPBM). Ovaa inicijativa be{e strogo osudena od
strana na BIK i postoe~kite islamski zaednici vo dolinata na Pre{evo. Nejzinite
promotori bea tretirani kako „dràvni imami” ili „sorabotnici na srpskite tajni
slu`bi”.110
Spored akterite bliski do islamskata zaednica na Pre{evo, BIPBM ja ima

poddr{kata na srpskata vlada, bidej}‌i taa e pokrovitel na sobirot na islamskite
institucii vo dolinata na Pre{evo i na onie od Sanxak, od Belgrad i od Vojvodina
vo ramkite na op{tinskata islamska institucionalna struktura vo Srbija. [to se
odnesuva do predstavnicite na BIPBM, tie go priznavaat faktot deka verskiot ìvot
ne moè da bide organiziran poradi „manipulaciite” na BIK. 111
Porane{niot muftija na Bujanovac, Nexmedin Sa}‌ipi, igra va`na uloga vo ovoj

proces. Blizok do Centarot za koordinacija na Pre{evo, Bujanovac i Medve|e, toj
ima ambicii koi pred sè se politi~ki.
Vsu{nost, vo mart 2006 g. toj oficijalno ja napu{ta funkcijata muftija za da

ja sozdade PDK i da se pretstavi kako kandidat na op{tinata Bujanovac. Sa}‌ipi
istaknuva deka negovata partija „nema verski karakter, tuku politi~ki (...) vpro~em,
verata ne treba da se politizira i jas toa nema da go napravam. Verata treba da ima
vlijanie vrz politikata, a ne obratno”112. Toj gi zacvrstuva svoite politi~ki stavovi,
108 „Muftistvo” e ekvivalent na bo{wa~ki/hrvatski/srpski jazik, a na albanski jazik se upotrebuva

zborot „muftinie” (vidi vo zabele{ka 6).
109 Islamskata zaednica na Pre{evo rakovodi so 24 xamii, taa vo Bujanovac so 18, a taa na Medve|e so
2 xamii.
110 Belgzim Kamberi, „Muslimanskite zaednici vo Srbija: kon unifikacija?”, objavena vo Hapi - korak,
septemvri 2006 g., prevedeno od „Courrier des Balkans” i dostapno na:http://balkans.courriers.info/
article7023.html.
111 Ibid.
112 Intervju dostapno na veb-stranicata http://www.bujanocionline.tk od 10 mart 2006 g.
52
promoviraj}‌i ja idejata za avtonomija na ona {to go narekuva „isto~no Kosovo”,113

povikuvaj}‌i go naselenieto da ne u~estvuva na poslednite izbori vo Srbija.
Od raspadot na Jugoslavija, islamskite institucii vo dolinata na Pre{evo

pominuvaat niz kriza od administrativen i verski karakter. Sozdavaweto na
BIPBM odrazuva zagriènost vo odnos na statusot, no isto taka, vo po{iroka smisla
vo odnos na op{tata situacija vo dolinata na Pre{evo. Predvideni bea i drugi
re{enija na verski plan, i toa: nacrt-planovi za dva plana so cel da se iznajde nekoj
model po politi~kite previrawa vo 1990 g. Prviot, onoj na muftijata na Belgrad vo
koj e sodràna institucionalizacija na islamskata zaednica na Srbija podelena na
tri regioni, Sanxak, dolinata na Pre{evo i tretiot region vo ~ij sostav vleguvaat
Belgrad, Novi Sad i Ni{.Ovoj plan be{e odbien od strana na pretstavnicite na
Pre{evskata Dolina. Vtoriot, onoj na muftijata na Sanxak, predviduva{e podelba
na ~etiri regioni, so osnovaweto muftistvo vo Vojvodina.
Planot predloèn od sanxa~kiot muftija bil prifatliv od albanskite verski

pretstavnici od Pre{evskata Dolina, no istovremeno i otfrlen od strana na
Belgrad koj go osporuva statusot na avtonomna celina na Vojvodina. Spored eden
rakovoditel na islamskata zaednica na Pre{evo, muftijata od Sanxak gi prifatil
site nivni barawa: teritorijalna celina na idnata „Islamska zaednica na dolinata
na Pre{evo”, {iroka avtonomija na nivnite aktivnosti, pravo na sopstveni
izvr{ni organi i odrùvawe specijalni odnosi so BIK. Ovoj pozitiven priem na
albanskite barawa od strana na muftijata na Sanxak nalikuval na negoviot sli~en
stav nasproti Belgrad i vrskite koi gi odrùval so Islamskata zaednica na Bosna i
Hercegovina. Ovoj svoj stav toj go objasnuva so potrebata da ja iskoristi poddr{kata
na islamskite zaednici na dolinata na Pre{evo vo sklop na svoite ambicii da go
dobie upravuvaweto nad idnata zaedni~ka islamska institucionalna struktura na
Srbija. U{te pove}‌e, dadenata poddr{ka na ovoj plan od strana na albanskite verski
pretstavnici se ~ini vo najgolema mera be{e ovozmoèna od BIK, od mnozinstvoto na
politi~kata klasa op{tinski rakovoditeli na dolinata, kako i od ekipata kosovski
pregovara~i za statusot na Kosovo. Vo septemvri 2006 g. vo Novi Pazar se odrà
sostanok na ovaa tema so prisustvo na islamskite pretstavnici na Pre{evskata
Dolina, na onie od Sanxak, od Belgrad i od Vojvodina.
Bea dadeni jasni znaci vo smisla na pro{iruvawe na vrskite pome|u islamskite

zaednici na Pre{evskata dolina i srpskata vlast. Prviot pokazatel zna~e{e
presvrtnica vo pozicijata na Vladata nasproti BIPMB, koja{to se ~ine{e
ohrabruva~ka od samoto osnovawe. Vtoriot pokazatel e dràvnoto finansirawe
na dopolnitelnite ~asovi po islamska religija, vo dràvnite u~ili{ta, koi }‌e
gi izvr{uvaat nastavnici odredeni od lokalnite islamski institucii.114 Spored
pretstavnicite Islamskata zaednica na Pre{evo, pove}‌e od 90 % od u~enicite
sledat teoretski i prakti~ni ~asovi po islamska veroispovest. Ovie u~enici se
sluàt so prira~nici podgotveni od muftistvoto na Sanxak, a potoa prevedeni na
113 Vidi vo zabele{ka 96.

114 Finansirawe ovozmoèno so usvojuvaweto na noviot zakon vo 2004 g. koj se odnesuva na verskite
zaednici vo Srbija.
53
albanski jazik. Posledniov podatok predizvikuva nemir poradi sorabotkata pome|u

islamskite institucii vo Srbija ~ija cel e sozdavawe zaedni~ka decentralizirana
struktura vo Srbija.
3.3. Zaklu~ok
Kako rezime, razvojot na islamskite institucii vo dolinata na Pre{evo pokaùva
deka razvojot na politi~ki plan na Kosovo i vo Srbija imaat direktno vlijanie
vrz razvojot na verskite institucii i muslimanskiot verski ìvot voop{to. Se
potvrduva deka albanskite verski pretstavnici gi zacrtale svoite pozicii vo odnos
na institucionalnata idnina za izbor na dominantnite politi~ki partii.
Ostanuva da se vidi koja }‌e bide sudbinata na BIPMB, koja e marginalizirana po

poslednite slu~uvawa. Ako opstane, vozmo`no e nejzino instrumentalizirawe od
strana na albanskite politi~ki subjekti koi se stremat da go oìveat proektot za
avtonomija od 1992 g. Ova }‌e zavisi vo najgolema mera od re{avaweto na statusot na
Kosovo. Toj nesporno }‌e vlijae vrz idninata na Pre{evskata Dolina, integracijata
na albanskoto naselenie i negovite verski institucii vo srpskoto politi~ko-pravno
ustrojstvo. Razvojot na ovoj proces e od zna~ewe za razvojot i stabilizacijata na
politi~kata scena na Belgrad.
Najposle, neosafisti~koto dvièwe se ~ini osobeno marginalizirano vo dolinata

na Pre{evo, za razlika od ona {to bi go pomislile na prv pogled, razgleduvaj}‌i
ja ovaa strate{ka zona na tranzit i granici pome|u dràvite. Eden edinstven imam
koj se {koluval na Univerzitetot vo Medina i koj raboti vo Bujanovac e povrzan so
ova dvièwe. Negovite propovedi sistematski se sledeni od strana na odgovornite
lica pri lokalnata islamska zaednica. Vo slu~aj na iskrivena interpretacija na
hanefitskiot madhhab, negoviot dogovor so va`nost me|u tri i {est meseci nema da
mu bide prodolèn (identi~na procedura so onaa na BIK).
54
Kraj na hegomonijata
na SDA i institucionalnoto
vkorenuvawe na neosalafizmot
Gzavje Bugarel1
1 . Politi~kite i verski evolucii

na muslimanskata/ bo{wa~kata zaednica
do Dejtonskiot dogovor
Bosna i Hercegovina ne go izbegna branot na nacionalisti~ki mobilizacii koj go
odbeleàa jugoslovenskiot prostor od krajot na 80-tite godini, kako {to i ukaùva
pobedata na trite glavni nacionalisti~ki partii na izborite vo noemvri 1990
(30,4 % od glasovite za muslimanskata/ bo{wa~kata SDA2, 25,2 % za srpskiot SDS3
i 15,5
1 Gzavje Bugarel e istraùva~ pri Nacionalniot centar za nau~ni istraùvawa (CNRS, UMR 8032 Tur-
ski i osmanliski studii, Pariz). Glavnite negovi publikacii se Bosna, anatomija na konflikt,
(Paris, La Decouverte) (1996); (korakovodena od Natali Klaje); Noviot balkanski islam. Muslimanite
postkomunisti~ki akteri 1999-2000, (Paris: Maisonneuve & Larose) (2001); (korakovodena od Elisa
Helms i Ger Duizings); Noviot bosanski mozaik, identiteti, se}avawa i moralni pobaruvawa vo post-
voena zemja, Aldershot: ashgate (2006).
2 Vo septemvri 1993 g. edno bo{wa~ko sobranie (Bošnja~ki sabor) koe zasedava{e vo Saraevo odlu~i
da go zameni nacionalnoto ime Musliman (Musliman) so Bo{wak (Bošnjak). Zatoa go koristime imeto
Musliman/ Bo{wak za predvoenite i voenite periodi, a terminot Bo{wak za povoeniot period.
Vpro~em, terminot Bo{wak e edinstveniot koj se referira samo na ~lenovite na muslimanskata/
bo{wa~kata nacija i ne treba da se me{a so terminot Bosanec (Bosanac), koj referira na site ìteli
na Bosna i Hercegovina.
3 Srpskata demokratska partija (Srpska demokratska stranka – SDS) na Bosna i Hercegovina e pred-
vodena od Radovan Karaxi} od 1990 do 1996 g. Prethodno toj e povrzuvan so homonimnata partija
formirana vo Hrvatska i vo po~etokot na 1990 godina toj se pribliùva so Socijalisti~kata partija
na Srbija (Porane{en komunisti~ki SPS) na Slobodan Milo{evi} po negovata izborna pobeda vo
dekemvri 1990 g. Najprvin toj izjavuva{e deka e za zadrùvaweto na Bosna i Hercegovina vo ramkite
na jugoslovenskata federacija, no po samostojnosta vo 1991 g., toj be{e za teritorijalna podelba na
Bosna i Hercegovina na etni~ka baza.
55
% za hrvatskiot HDZ4, nasproti 20,5 % za gra|anskite partii5). Nacionalisti~kata

mobilizacija na Muslimanite/ Bo{wacite zazema posebni formi, i toa poradi
dve pri~ini: od edna strana, nivniot nacionalen identitet, slu`beno priznat kon
krajot na 1960 godini, koj se kristalizira okolu islamot kako glaven bele`nik na
identitetot, a od druga strana, Bosna i Hercegovina ima{e tri ustavotvorni nacii
(Muslimani/ Bo{waci, Srbi i Hrvati6) i od 1990 godina be{e povtorno cel na
teritorijalni pretenzii od strana na sosednite republiki Srbija i Hrvatska.
Ovie pretenzii, zaedno so nesoglasuvaweto me|u nacionalisti~kite partii za

idninata na Bosna i Hercegovina, go objasnuvaat otpo~nuvaweto na konfliktot vo
1992 g. kade srpskite i hrvatskite nacionalisti }e upotrebat i „etni~ko ~istewe”
na sistematski na~in. Konfliktot }e rezultira so raseluvawe na pove}e od
polovina od naselenieto, }e predizvika 100.000 `rtvi (85 % od civilnite `rtvi
se Muslimani/ Bo{waci) i }e zavr{i vo dekemvri 1995 g. so potpi{uvaweto na
Dejtonskiot dogovor. Istiot predviduva podelba na Bosna i Hercegovina na dva dela,
entiteti, Federacijata na Bosna i Hercegovina (poznata i kako „Hrvatsko-bo{wa~ka
Federacija”, bidej}i be{e podelena na deset kantoni - pet bo{wa~ki, tri hrvatski i
dva „me{ani”) i Republika Srpska (RS).
1.1. Partijata za demokratska akcija (SDA):

od marginalnost do hegemonija
1.1.1. Islamskoto dvièwe vo sredi{teto na povtorno obedinuvawe

na politi~kite muslimanski/ bo{wa~ki eliti
Glavnata osobenost na Partijata za demokratska akcija (Stranka Demokratske Akcije

- SDA) e deka vo maj 1990 godina taa e sostavena od ~lenovi na islamsko dvièwe koe
dotoga{ be{e marginalno. Vsu{nost, brojni ~lenovi osnova~i na SDA, po~nuvaj}‌i
od samiot Alija Izetbegovi}7, se ~lenovi na panislamskata organizacija „Mladi
muslimani” (Mladi Muslimani) formirana kon krajot na 1930 godini i raspu{tena
vo 1947 g. Taa odnovo stanuva aktivna od 1960 godina vo ramkite na istata islamska
4 Hrvatskata demokratska zaednica (Hrvatskademokratska zajednica – HDZ) vo Bosna i Hercegovina e

mnogu bliska so nejzinata homonimna partija formirana vo Hrvatska na po~etokot na 1990 godina
od Frawo Tu|man koja pobedi na izborite vo taa republika vo april. HDZ vo Bosna i Hercegovina se
izjasni za nezavisnost na ovaa republika, no od letoto 1992 se zalaga za teritorijalna podelba.
5 Vo Bosna i Hercegovina partiite so predznak „gra|anski” se politi~ki partii koi se protivat na
teritorijalnata podelba na Bosna i Hercegovina i posakuvaat da se zamenat bosanskite institucii od
konsocijativen tip vo institucii od tipot „gra|anski” (eden gra|anin, eden glas). Glavnite „gra|anski”
partii vo 1990 godina se Socijaldemokratskata partija (Socijaldemokratska partija – SDP), porane{na
komunisti~ka) i Unijata na bosanskite socijaldemokrati (Unija bosanskih socijaldemokrata – UBSD).
6 Vo 1991 g. Bosna i Hercegovina broe{e 4.364.574 ìteli, od koi 43,7 % Muslimani/ Bo{waci, 31,4
% Srbi, 17,3 % Hrvati i 5,5 % Jugosloveni.
7 Alija Izetbegovi} (1925-2003) be{e ~len na dvièweto „Mladi muslimani” i za toa be{e osuden vo
1946 g. Povtorno }e bide osuden zaedno so drugi dvanaeset lica vo 1983 g., za pi{uvawe i {irewe
na edna „Islamska deklaracija” so panislamska inspiracija i organizirawe tajna poseta na edna
delegacija jugoslovenski muslimani vo Iran. Toj stanuva pretsedatel na SDA, a potoa pretsedatel na
kolegijalnoto pretsedavawe na Republika Bosna i Hercegovina i istata funkcija ja izvr{uva bez
prestan do 1996 g.
56
zaednica („Islamska zajednica”) vo Bosna i Hercegovina, a ovaa mlada generacija

na islamisti uspeva da regrutira novi simpatizeri kaj u~enicite na medresata vo
Saraevo. Vo 1990 godina, kapacitetot na ova malcinsko islamsko dvièwe da ja
predvodi nacionalisti~kata mobilizacija na muslimanskata/ bo{wa~kata zaednica
se objasnuva pred sè so negoduvaweto na politi~kite eliti da ja prekinat vrskata
so jugoslovenskata ideja i so nedostatokot na sekakvi nacionalni muslimanski/
bo{wa~ki institucii od sekularna priroda, Islamskata zaednica ja prezede toga{
ulogata na zamena na nacionalna institucija.
Vo po~etokot, SDA ima{e za cel da gi sobere site muslimani (vo religiozna smisla)
na Jugoslavija, no formiraweto albanski, turski i romski partii dovede do neuspeh
na ovaa ideja. Vo ramkite na muslimanskoto/ bo{wa~koto naselenie, a osobeno
nejzinite urbani eliti i rabotni~ko naselenie, silnata vrska so jugoslovenskata
ideja i niskoto nivo na religiozni praktiki objasnuvaat zo{to na po~etokot partijata
se soo~i so ograni~en odgovor. No, potoa soodeniuvaweto na lokalnite komunisti~ki
voda~i, kako {to e Fikret Abdi} vo regionot na Biha}, objektivniot sojuz na trite
glavni nacionalisti~ki muslimanski/ bo{wa~ki, srpski i hrvatski partii protiv
SDP i nivniot nameren na~in na inicirawe tenzii me|u zaednicite, ja objasnuva
nivnata pobeda na izborite.
Otkako dojdoa na vlast, vedna{ po izborite vo noemvri 1990 g., nacionalisti~kite

partii si gi podelija me|usebno funkciite na vlast isklu~ivo vrz osnova na
pripadnost na edna ili druga zaednica, {to dovede do bezbrojni bitki za prevlast
i brzo tro{ewe na dràvniot aparat. No, dodeka SDS i HDZ go iskoristija ova za
da gi postavat temelite na nivnite idni samoproglaseni „republiki”, SDA se soo~i
so dvojna sprotivstavenost. Od edna strana, nivniot nacionalen proekt minuva niz
faza na me|unarodno priznavawe na nezavisna Bosna i Hercegovina i treba barem
formalno da gi po~ituva pravnite institucii. Od druga strana, vo svojata strategija
za prevlast SDA se potpira na administrativni i menaxerski eliti proizlezeni od
Komunisti~kiot sojuz. Osnova~ite na SDA se prinudeni toga{ da vospostavat paralelni
mreì na vlast, koi }e im ovozmoàt da ja so~uvaat kontrolata na ideolo{kite i
klientelisti~ki obedinuvawa na muslimanskite/ bo{wa~kite eliti.
1.1.2. SDA stava svoja raka vrz klu~nite sektori na dràvniot aparat
Taka, izbuvnuvaweto na vojnata vo april 1992 g., a potoa hrvatsko-bo{wa~kite sudiri

edna godina podocna, go navedoa SDA da se dobliì do SDP i do drugite „gra|anski”
partii, ~ii ~lenovi vlegoa vo kolegijalnoto pretsedatelstvo vo maj 1992 g. i vo
centralnata vlada vo septemvri 1993 g. No, fakti~ki vlasta e konfiskuvana od Alija
Izetbegovi} i negovoto blisko opkruùvawe. Osnova~ite na SDA gi monopoliziiraat
posebno ambasadite situirani vo muslimanskiot svet ili vo zemjite koi imaat silna
bo{wa~ka dijaspora. So toa, tie gi kontroliraat dvièwata na finansiraweto
na vojnata, centralnata figura vo nivnoto postavuvawe ostanuva Hasan êngi}8.
8 Hasan êngi} e porane{en u~enik od medresata vo Saraevo i eden od obvinetite vo sudskiot proces
od 1983 g. (vidi vo fusnotata br. 6).
57
Distribucijata na oru`je spored kriteriumi na ideolo{ka pripadnost go objasnuva

podocna kapacitetot na SDA da gi otstrani oficirite koi bea protiv nivnata
politika i da ja obezbedat kontrolata na voenata hierarhija.
Sli~en proces se slu~uva i vo drugite strate{ki sektori, kako {to se tajnite

slu`bi, potoa progresivnoto vospostavuvawe na vlasta na centralnata vlada vo
ramkite na teritoriite pod bo{wa~ka kontrola i istiot se protega i do razni
sektori na administracijata i ekonomijata. Ovoj proces se zabrzuva u{te pove}e
po formiraweto na Hrvatsko-bo{wa~kata Federacija vo mart 1994 g. SDA toga{ ja
raskinuva svojata koalicija so „gra|anskite” partii i povtorno sklu~uva koalicija
so nacionalisti~kite partii, vo koja SDA i HDZ izvr{uvaat vsu{nost vlast bez
podelba na nivnite respektivni teritorii. Istovremeno, SDA }e napravi brza
obnova na svoite kadri, nekolku od niv ja raskinaa nivnata vrska so partijata poradi
nivnite strate{ki nesoglasuvawa (upravuvawe so hrvatsko-bo{wa~kite odnosi,
usvojuvawe ili protivewe na raznite planovi za mir itn.) ili ednostavno poradi
li~ni rivalstva, a istite bea zameneti od univerzitetski profesori, direktori na
pretprijatija ili visoki oficeri koi vo SDA gledaa mo`nost za nivna politi~ka
preobrazba.
Dodeka starite komunisti~ki eliti igraat aktivna uloga vo pojavata na nova

dràva-partija, islamskoto dvièwe ostanuva glavniot korisnik. Od edna strana,
negovite pretstavnici prodolùvaat da gi kontroliraat vode~kite tela na partijata,
kako i nekolku strate{ki sektori (diplomatija, tajni slu`bi, politi~ko vodewe
na armijata itn.). Od druga strana, pripa|aweto na novoto islamsko dvièwe ili
bratstvoto na sufisti nak{bendi9, realna ili pretpostavena vrska so porane{en
„Mlad musliman”, religiozna praktika {to e povidliva otkolku skore{na, se
garancii za brzo iska~uvawe vo ramkite na partijata i dràvniot aparat. Voeniot
period e obeleàn istovremeno so zajaknuvaweto na politi~kata hegemonijata
na SDA vo teritoriite pod bo{wa~ka kontrola i so zajaknuvaweto na centralnata
pozicija na islamskoto dvièwe vo ramkite na ovaa partija, kako {to potvrduva i
marginalizacijata na premierot Haris Silajxi}, koj{to sè pove}e e neprijatelski
nastroen kon neformalnite praktiki i strate{ki izbori na vode~kite sili na SDA.
1.2. Nacionalniot proekt na SDA: pome|u bosanskiot

teritorijalen integritet i bo{wa~kata politi~ka suverenost
1.2.1. SDA nasproti zabrzuvaweto na jugoslovenskata kriza
Za vreme na svoeto formirawe, SDA se izjasnuva za opstanokot na Jugoslavija, zatoa

{to taa ovozmoùva opfa}awe na panislamskite ambicii na nejzinite osnova~i
so projugoslovenskite ~uvstva na potencijalniot elektorat. Od ovaa epoha, SDA go
9 Bratstvoto nak{bendi e brastsvo na sufisti koe se pojavi vo Centralna Azija vo 14 vek i koe zabeleà
zna~aen razvoj na Balkanot vo 19 vek. Taa e relativno bliska so sunitskata verba i go so~inuva najdo-
bro instaliranoto bratstvo vo Bosna i Hercegovina.
58
odobruva hrvatsko-slovene~kiot proekt na „konfederalizacija” na Jugoslavija10.

Kako i da e, toga{ }e se slu~i prvata vnatre{na kriza vo septemvri 1990 g., koga tie
{to se zalagaa za usvojuvawe na nacionalnoto ime „Bo{wak11” i na lai~ka definicija
na nacionalniot muslimanski/ bo{wa~ki identitet se isklu~eni od partijata i ja
formiraat toga{ Muslimanskata bo{wa~ka organizacija (Muslimanska bošnja~ka
organizacija - MBO).
Vo tekot na 1991 godina, dramati~noto zabrzuvawe na jugoslovenskata kriza gi

prinudi voda~ite na SDA da se skoncentriraat na formulacijata na nivniot
nacionalen proekt. Nivnata prva strate{ka dilema koja treba da ja re{at be{e
nivnoto pozicionirawe nasproti jugoslovenskata federacija. Vo proletta 1991
godina, Alija Izetbegovi} i Kiro Gligorov, pretsedatel na Republika Makedonija,
se izjasnuvaat za „asimetri~na federacija”, postavuvaj}i se na toj na~in na pola pat
me|u hrvatsko-slovene~kite i srpsko-crnogorskite proekti. No, za voda~ite na SDA,
pred sè, se raboti za kupuvawe vreme na vnatre{en plan i na bodovi na diplomatski
plan, vo perspektivata na neizbeèn sudir. Dokaz za toa e deka koga SDA i MBO vo
avgust 1991 g. sklu~uvaat „istoriski srpsko-muslimanski dogovor” koj predviduva
Bosna i Hercegovina da opstane vo ramkite na reducirana Jugoslavija so zamena za
so~uvuvawe na nejziniot teritorijalen integritet, istiot e odbien od vladeja~kite
strukturi na SDA. Ottoga{, partijata se zalaga za pat kon nezavisnost (objavuvawe
na suverenosta vo Sobranieto vo oktomvri 1991 g., organizirawe referendum za
samoopredeluvawe vo mart 1992 g.), opcija {to & osigura takti~ka poddr{ka od
HDZ, no ja navede na direkten sudir so SDS. Najposle, SDA pobara da se izdejstvuva
teritorijalna samostojnost na regionot Sanxak, smesten na granicata pome|u Srbija
i Crna Gora (vidi vo delot 4.2.1.).
1.2.2. Bosanskiot konflikt i isku{enieto

za formirawe nacionalna muslimanska/ bo{wa~ka dràva
Izbuvnuvaweto na vojnata vo april 1992 g., „etni~koto ~istewe” od strana na srpskite

sili, a potoa i od hrvatskite sili, pa potoa pregovorite za planovi na mirot koi
predviduvaa formirawe nekolku kantoni i/ ili etni~ki entiteti go soo~ija SDA so
mnogu pobrza i dramati~na perspektiva za idninata na muslimanskata/bo{wa~kata
nacija, imeno podelbata na Bosna i Hercegovina. Vo prvo vreme, SDA i „gra|anskite”
partii gi odbivaat i planot Kutilero (april 1992 g.) i planot na Vens i Oven (januari
1993 g.) vo imeto na teritorijalniot integritet na Bosna i Hercegovina. Vsu{nost,
SDA go ~uva HDZ kako vladeja~ki partner i razviva svoja li~na hegemonija vo teri-
toriite pod bo{wa~ka kontrola. Ovaa konfiguracija }e bide sprotivna, po~nuvaj}
i od proletta 1993 g., bidej}i i po vleguvaweto na „gra|anskite” partii vo vladata,
voda~ite na SDA izgledaat sè poprimameni od idejata da se otkaàt od odbranata na
Bosna i Hercegovina za da se posvetat na formiraweto na nacionalna muslimanska/
bo{wa~ka dràva.
10 Vo 1989/1990 g. Slovenija i Hrvatska predloìja „konfederalizacija” na Jugoslavija, insistiraj}i

osobeno na is~eznuvaweto na federalnata armija, {to bi go olesnilo nivniot od kon nezavisnosta,
dodeka Srbija i Crna Gora insistiraa za „federalen” proekt, sakaj}i vsu{nost da gi zajaknat svoite
ovlastuvawa vo federacijata, prevzemaj}i gi istite od spomnatite ustavotvorni republiki.
11 Vidi vo fusnotata 1.
59
No, treba da se istakne deka ovaa ideja ne e sinonim na formirawe islamska dràva
vo koja instituciite i zakonite bi bile osnovani na {erijatot. Svesni deka musli-
manite vo Bosna i Hercegovina i na Balkanot se versko malcinstvo vo Evropa, deka
mnozinstvoto se dlaboko povrzani so nivniot evropski identitet i vo golema mera
sekularizirani i deka sekakov obid za kreirawe islamska dràva }e se soo~e{e so
nepremostlivi pre~ki, voda~ite na SDA ne planiraat seriozno takva eventualnost.
Od druga strana, prodolùvaat da zboruvaat za prisustvoto na srpskoto i na hrvatsko-
to malcinstvo vo sklop na edna nacionalna muslimanska/ bo{wa~ka dràva, a toa
zna~i deka ne predviduvaat politika na sistematsko „etni~ko ~istewe”, od strate-
giski pri~ini od edna strana (barawe poddr{ka od strana na me|unarodnata zaed-
nica, odbivawe da im dadat na srpskite i na hrvatskite sili poddr{ka bidej}i im se
sprotivstavuvaat itn.) i moralni (odgovornosta spored Koranot da se branat nemus-
limanskite malcinstva itn.), od druga.
Vo toj kontekst, te{kiot sudir koj gi sprotivstavuva{e Alija Izetbegovi} i Fikret

Abdi} vo ramkite na SDA, ne zna~i i razli~na osnovna ideja za teritorijalnata
podelba, no se zasnova na finalnosta na takvata podelba: Izetbegovi} i negovoto
opkruùvawe, gri`ni da sostavat odr`liva i samoopstojuva~ka dràva, sakaat da do-
bijat pristap do me|unarodnite vodi (Br~ko, Neum), Abdi}, naprotiv, celi na ~uvstvoto
na vernost na muslimanskiot/ bo{wa~kiot entitet kon sosednite Srbija i Hrvatska i
im pridava pomalo zna~ewe na teritorijalnite pra{awa. Konfliktot me|u Izetbego-
vi} i Abdi} ne se temeli vrz na~eloto na teritorijalen integritet na Bosna i Herce-
govina, od koj i dvajcata se ~ini deka se spremni da se otkaàt, tuku vrz suverenosta
na muslimanskata/ bo{wa~kata nacija. Dokaz za toa e deka bo{wa~koto sobranie
(Bošnj~ki sabor) koj se odrà vo septemvri 1993 g. vo Saraevo istiot den glasa protiv
planot Oven-Stoltenberg i usvojuvaweto na nacionalnoto ime „Bo{waci”. Napro-
tiv, vo nivniot proekt za formirawe muslimanska/bo{wa~ka nacionalna dràva,
osnova~ite na SDA ne se sudruvaat samo so „gra|anskite” partii, tuku i so nekolku
nacionalisti~ki intelektualci (Rusmir Mahmut}ehaji} itn.) i armiski oficiri
(Sefer Halilovi} itn.), kako i so pretstavnici na naselenijata {to poteknuvaat od
regionite koi bi trebalo da ostanat pod srpska ili pod hrvatska kontrola. Duri po
formiraweto na hrvatsko-bo{wa~kata federacija vo mart 1994 g., premierot Haris
Silajxi} se sprotivstavi na nivnata politika na zaobikoluvawe na legalnite insti-
tucii so obnova na koalicijata SDA-HDZ. Toa e i pri~ina za silnite sprotivstavu-
vawa vo ramkite na istata muslimanska/ bo{wa~ka zaednica poradi koja osnova~ite
na SDA postojano treba{e da go reformuliraat nivniot nacionalen proekt i da go
prisposobat na okolnostite. Alija Izetbegovi} vo ovoj kontekst igra{e dvojna uloga
na harizmati~en voda~ i arbitar.
60
1.2.3. Bosanski teritorijalen integritet i/ ili bo{wa~ka suverenost:

reformulacija na istoriska dilema
Dilemite so koi se soo~uvaat osnova~ite na SDA za vreme na vojnata vodat do golema

protivre~nost so koja se soo~uvaat muslimanite/ Bo{wacite od krajot na osman-
liskoto vreme i koe gi sudruva so~uvuvaweto na teritorijalniot integritet na Bosna
i Hercegovina i afirmacijata na politi~kata suverenost {to & pripa|a na musli-
manskata/ bo{wa~kata zaednica. Pretvoraj}i se vo promotori na nezavisnosta na
Bosna i Hercegovina i na iska~uvaweto na muslimanite/ Bo{wacite na status na
nacija vo celosna smisla, osnova~ite na SDA prekinuvaat so pretpazlivosta na
nivnite prethodnici. Se razbira deka nivnite inicijalni proekti, nezavisnost na
Bosna i Hercegovina i suverenost na muslimanskata/ bo{wa~kata nacija odat zae-
dno, duri i se vpi{uvaat vo po{iroka perspektiva na politi~ka i teritorijalna un-
ija na muslimanite vo Zapaden Balkan. No, vo realnosta evolucijata na odnosite na
voena sila i pregovorite za mir postojano gi prinuduvaat da se ni{aat ili da pravat
bolni izbori pome|u ovie dve opcii. Vo posledniot slu~aj, postojano go privilegi-
raat vtoriot termin, {to pravi osnovna razlika so „gra|anskite” partii i lai~kite
nacionalisti i sugerira deka nivnata ideolo{ka pripadnost ne moè, a da ne vlijae
vrz nekolku strate{ki celi.
Od ovaa gledna to~ka, dogovorot od Va{ington koj dovede do ra|awe na Federacijata

vo mart 1994 g. za SDA obrazuva vistinska otsko~na {tica. Se razbira, formiraweto
na Federacijata go implicira otkaùvaweto od formiraweto nacionalna musli-
manska/ bo{wa~ka dràva, {to }e gi razo~ara nekoi od osnova~ite na ovaa partija.
No, taa im ovozmoùva isto taka na voda~ite na SDA da izbegaat od nivnite li~ni
protivre~nosti, soedinuvaj}i gi fakti~ki teritoriite pod bo{wa~ka kontrola so
perspektivata na institucionalna reintegracija na Bosna i Hercegovina, obnova
na praktikite na zaednicite so HDZ i smiruvawe na strate{kite nedorazbirawa
so „gra|anskite” partii i diplomatska poddr{ka od SAD na slu`beno nivo i prido-
bivawe na materijalnite resursi na muslimanskiot svet na neslu`beno nivo, kako
{to i dokaùva posebno na~inot na koj Iran ja snabduva so oru`je bosanskata armija
so premol~ena soglasnost na amerikanskata administracija. Potpi{uvaweto na De-
jtonskiot dogovor vo dekemvri 1995 g. ne pretstavuva, od ovaa gledna to~ka, ni{to
drugo, osven privr{uvawe na procesot otpo~nat dvaeset meseci porano i otvora pat
za novi dilemi i novi strategiski dopolnuvawa (vidi vo delot 2.2.).
1.3. Evoluciite na bosanskiot islam: zajaknuvawe na Islamskata

zaednica i sproveduvawe na neosalafisti~ki mreì
1.3.1. Glavnite verski dvièwa po zavr{uvaweto

na komunisti~kiot period
Od 1989/1990 g., bran na vnatre{no osporuvawe vo Islamskata zaednica vode{e

do ostavka na glavnite odgovorni lica, povrzan so komunisti~kiot reìm i im
ovozmoùva na ~lenovite na islamisti~koto dvièwe da se zdobijat so slu`benoto
nedelno telo „Prerodba” („Preporod”). No, za vreme na organiziranite izbori po ovaa
61
kriza, kandidatite koi gi poddrùva{e ova dvièwe se pobedeni, Mustafa Ceri} ne

uspea da bide reizbran za reis-ul-ulema na Jugoslavija nasproti Jakub Selimovski,
so poteklo od Makedonija. Vo Bosna i Hercegovina duri i Salih ôlakovi}, blizok
do neosalafisti~kite idei, e izbran na ~elo na islamskite verski institucii na
Bosna i Hercegovina i od 1991 g. pak ja prezema kontrolata na „Prerodba”. Ovoj
neuspeh na ~lenovite na islamisti~koto dvièwe da gi osvojat verskite insititucii
treba sepak da se relativizira. Od edna strana, toj ne go spre~uva dobivaweto
poddr{ka od brojni ulemi (religiozni kadri) i instrumentaliziraweto na verskite
sobirawa i simboli za vreme na izbornata kampawa. Od druga strana, doa|aweto na
vlast na SDA, dislokacijata na Islamskata zaednica na Jugoslavija i izbuvnuvaweto
na vojnata gi smenija odnosite na sila vo ramkite na verskite institucii. Vo april
1993 g., Selimovski i ôlakovi} se otpovikani od nivnite funkcii i Ceri} stanuva
reis-ul-ulema na Bosna i Hercegovina12. Verskite lica, neprijatelski raspoloèni
na ovaa smena, bile tie povrzani so porane{niot komunisti~ki reìm ili bliski do
neosalafisti~kite idei, toga{ }e se najdat vo defanzivna polo`ba.
Islamskata zaednica na Bosna i Hercegovina e permanentno pogoduvana od politikite

na „etni~ko ~istewe” (ubistva na imami, sistematsko uni{tuvawe na xamiite itn.) i se
nao|a odnovo pokorena od vladeja~kata partija, no od druga strana beleì evidentno
zajaknuvawe na nejzinata institucionalna teìna vo teritoriite pod bo{wa~ka
kontrola. Od edna strana, nejzinite institucii beleàt evidentna obnova, kako {to
i dokaùva otvoraweto na pet novi medresi i dve islamski pedago{ki akademii vo
Zenica i vo Biha}, kako i formiraweto pozicii na regionalni muftii. Od druga
strana, nekolku ulemi }e se najdat so va`ni odgovornosti vo ramkite na vladata,
bidej}i premierot Haris Silajxi} i samiot be{e porane{en u~enik na medresata
vo Saraevo, vo diplomatijata, vo armijata i vo tajnite slu`bi. Ova institucionalno
zajaknuvawe se reflektira i vo politikite na avtoritarna reislamizacija {to
ja sproveduvaat SDA i Islamskata zaednica, preku povtornoto voveduvawe na
veronaukata vo u~ili{tata, prisustvoto na imami i formiraweto verski edinici
vo ramkite na armijata, ili pak raspredelba na humanitarna pomo{ i druga statusna
pari~na pomo{ (semejstva na ma~enici, voeni siraci itn.) so pomo{ na fondaciite
povrzani so SDA ili islamskite NVO.
1.3.2. Verskite vlijania na muslimanskiot svet pred i po vojnata
Vo toj kontekst treba da se razgleda vlijanieto na razni nadvore{ni akteri vrz

evolucijata na bosanskiot islam. Vsu{nost, na diplomatski plan, bo{wa~kite voda~i
ne prestanale da smetaat na poddr{kata od golemite zapadni sili, no i na SAD. Vo
ovoj kontekst, muslimanskiot svet ne pretstavuva ni{to drugo osven ra~ka nameneta
za da gi iznese od nivnoto uko~uvawe tokmu ovie golemi sili, kako i eden golem
12 Avtoritetot na novata Islamska zaednica na Bosna i Hercegovina se protega teoretski do Sanxak, do

Hrvatska, do Slovenija i do muslimanskata/ bo{wa~kata dijaspora. Vo praktika, Islamskata zaed-
nica na Crna Gora bara i taa da go izvr{uva nejziniot avtoritet vrz crnogorskiot Sanxak (vidi vo
delot 4.3.1.) Muftiite od Novi Pazar, od Zagreb i od Lubqana dejstvuvaat na dosta samostoen na~in i
nekolku xemati (lokalni zaednici na vernici) od dijasporata odbivaat da go priznaat avtoritetot
na Islamskata zaednica. Edna edinica za dijasporata (Ured za dijasporu) e formirana vo 1996 godina
so cel da gi nabquduva aktivnostite na xematite od dijasporata.
62
izvor na finansirawe na nivnite napori za vojna. Na striktno ideolo{ki plan,

osnova~ite na SDA od 1980 godini odrùvaat privilegirani odnosi so Islamskata
Republika Iran, so sudanskite bra}a muslimani i so turskite islamisti. Verskite
edinici na bosanskata armija se snabdeni od ~uvari na iranskata revolucija, i
Fatih el Hasanejn, Sudanec blizok do reìmot vo Kartum, koj igra klu~na uloga vo
postavuvaweto na paralelni mreì na finansirawe na SDA (vidi vo delot 1.1.). No,
dokolku Iran i Sudan na toj na~in pridonesuvaat za konsolidacija na novata dràva-
partija, tie ne sakaat direktno da vlijaat na evolucijata na bosanskiot islam.
Za da se razberat vlijanijata na muslimanskiot svet vrz evolucijata na bosanskiot

islam, treba da se zainteresirame odblisku za vnatre{nite konfiguracii na
Islamskata zaednica. Vo 1980-tite, vlijanieto na modernisti~kite muslimanski
intelektualci koi ìveeja na Zapad, se pro~ulo kaj nekolku mladi bo{wa~ki ulemi
(Mustafa Ceri}, Enes Kari} itn.), dodeka neosalafisti~kite idei se vovedeni od
strana na drugi mladi ulemi povrzani so arapskiot svet (Salih ôlakovi}, Halil
Mehti} itn.). Po~nuvaj}i od 1990 g., prvite se politiziraat i se dobliùvaat do
islamskoto dvièwe - Ceri} e eden od ~lenovite osnova~i na SDA i }e pristapi
na funkcijata reis-ul-ulema blagodarenie na poddr{kata od ovaa partija, a Kari}
stanuva minister za obrazovanie i kultura, pred da go poddrì Haris Silajxi} i da
raskrsti so SDA vo 1996 g. Neosalafistite, pak, se sklop~uvaat na nivnite pozicii
vo ramkite na verskite islamski institucii, nekolku muftii na toj na~in, koj pove}
e koj pomalku, se povrzani so neosalafisti~koto dvièwe.
Istovremeno, bo{wa~kite neosalafisti se soedinuvaat so islamskite NVO i so

xihadisti~kite mreì pristignati vo Bosna i Hercegovina, po~nuvaj}i od 1992 g.
so prvi~noto odobruvawe na voda~ite na SDA i Islamskata zaednica. Muftijata
od Zenica, Halil Mehti}, na toj na~in stanuva glavniot branitel na centralna
Bosna i se potpira na nivnite materijalni resursi za da go pro{iri svoeto li~no
vlijanie. Ovoj tip na sojuz so lokalnite odgovorni verski lica im ovozmoùva na
neosalafisti~kite akteri so poteklo od muslimanskiot svet da gi sprovedat nivnite
politiki za reislamizacija - zasnovani na primerot na nivniot xihad, uslovenata
raspredelba na humanitarnata pomo{ i organizacija na veronauka i promocija
na nivniot koncept za islamot. No, ovaa volja da se vlijae vrz bosanskiot islam
po kuso vreme }e predizvika tenzii. Taka, po sudruvawata okolu dozvolenosta na
odredeni sufisti~ki praktiki, stranskite muxahedini se povle~eni od verskite
edinici na bosanskata armija i regrupirani vo ramkite na edinicata „el-Muxahed”
(el-Mudžahid). Duri i na~inot na koj xihadisti~kite mreì i odredeni NVO go
osporuvaat monopolot na verskite institucii i polnova`nosta na hanefiskoto
madhhab (pravno u~ili{te) (promocija na svoi rituali vo hanbalitskoto madhhab,
otvorawe samostojni islamski centri, itn.) ili vo po{iroka smisla zabele{kite za
odredeni naviki, obi~ai (stavaweto vre}i kafe kaj tie {to prodavaat alkohol, napad
na parovite koi se baknuvaat na javno mesto itn.), predizvikuvaat silni reakcii
vo ramkite na Islamskata zaednica i naselenieto. Ovie tenzii rastat u{te pove}e
po potpi{uvaweto na Va{ingtonskiot i na Dejtonskiot dogovor, bidej}i xihadistite
gi gledaa ovie dogovori kako definitivno otkaùvawe od celta na formirawe
islamska dràva vo Bosna i Hercegovina i kako predavstvo od strana na voda~ite
63
na SDA. Faktot deka Dejtonskiot dogovor predviduva da zaminat site stranski borci
samo gi zgolemi nivnite frustracii, iako vo mesecite koi sleduvaa po krajot na
konfliktot, pove}e stotici muxahedini dobivaat bosansko dràvjanstvo.
64
2 . Politi~kite evolucii
na bo{wa~kata zaednica po Dejton
Vo decenijata po potpi{uvaweto na Dejtonskiot dogovor, Bosna i Hercegovina
beleì va`ni politi~ki evolucii. Od edna strana, zaedni~kite tela postepeno se
zajaknuvaat (unifikacija na carinite i silite na sigurnosta, formirawe centralni
pravni instanci i pro{iruvawe na ovlastuvawata na centralnata vlada, ustavna
reforma vo 2002 g. koja go pro{iruva ustavniot karakter na bo{wa~kata, na
srpskata i na hrvatskata nacija na cela teritorija na Bosna i Hercegovina itn.),
duri iako entitetite i kantonite zadrùvaat zna~aen del od nivnite ovlastuvawa
i fiskalni resursi i {to neformalnite praktiki {to se pojavija na po~etokot na
1990-tite godini go odbeleùvaat sè u{te funkcioniraweto na instituciite. Od
druga strana, bosanskiot politi~ki pejsa` se raspar~uva i stanuva raznoli~en,
trite najva`ni nacionalisti~ki partii ja gubat nivnata hegemonisti~ka pozicija vo
ramkite na nivnite respektivni zaednici. No, sepak, politi~kiot ìvot ostanuva
pod dominacija na podelbata spored zaednici i nacionalisti~ki naddavawa.
Ovie evolucii na bosanskiot politi~ki pejsa` ne moàt da se objasnat bez da se zeme

predvid voljata na me|unarodnata zaednica za vlijanie vrz vnatre{nata postavenost.
Dokaz za toa e {to sekoj visok pretstavnik e asocijacija na odredena strategija
vo ovaa oblast: mandatot na Karl Bilt (1996-1997) be{e na toj na~in odbeleàn
so relativna dozvola na toa {to postoi, dodeka mandatot na Karlos Vestendorp
(1197-1999) so masovno pribegnuvawe kon „ovlastuvawata od Bon” (nametnuvawe
zakonodavni merki, otpovikuvawe izbranici itn.), toj na Volfgang Petri} (1999-
2002) so idejata na „sopstvenost” (ownership) i iskustvoto na Sojuzot za promena i toj
na Pedi E{daun (2002-2006) so koristewe na integrativnite evroatlantski procesi
kako nov na~in na pritisok vrz nacionalisti~kite partii {to se vratile na vlast.
No, tie go reflektiraat isto taka i faktot deka socijalnite efekti na vojnata imaaat
tendencija da omeknat (obnova na slobodata na dvièweto, obnova na nedvi`nite
dobra itn.), no isto taka tie ostanuvaat belezi na vremeto. Brojot na „vra}awe na
malcinstvata” opa|a, a osobeno po~nuvaj}i od 2003 g. Nivniot vkupen broj me|u 1996
i 2006 g. pretstavuva pomalku od ~etvrtina na raselenite lica za vreme na vojnata.
2.1. Izbornata zaguba na SDA i gubeweto na ideologizacijata na

bo{wa~kiot glas
2.1.1. Izbornata zaguba na SDA i raspar~uvaweto na politi~kiot pejsa`
Po zavr{uvaweto na vojnata, SDA beleì nova vnatre{na kriza, Haris Silajxi}

dava ostavka od pozicijata premier i formira sopstvena partija, Partija za Bosna
i Hercegovina (Stranka za Bosnu i Hercegovinu- SBiH). Sepak, zajaknuvaweto na SDA
za vreme na vojnata }e bide dokaz deka za vreme na izborite vo septemvri 1996 g. tie
}e imaat vidliva dominacija kaj bo{wa~koto glasa~ko telo: toj vsu{nost }e pribere
54,3 % od glasovite vo Federacijata, nasproti 7,4 % za SbiH, 7,9 % za SDP i 25,3
65
% za hrvatskiot HDZ13. Vo 1998 g. toj go maskira svoeto opa|awe, blagodarej}i na

koalicijata so SbiH i drugi pomali partii (49,2 % vo Federacijata, nasproti 16,8
% za SDP i 19,9 % za HDZ), no potoa }e beleì vistinsko opa|awe, kako vo procenti
(26,8 % vo 2000 g.; 32,7 % vo 2002 i 25,5 % vo 2006 g.), kako i po brojot na glasovi,
dobivaj}i samo 218.400 glasovi vo Federacijata vo 2006 g. nasproti 725.800 deset
godini porano. SDA se najde duri i vo opozicija od 2000 do 2002 g., bidej}i toga{
Federacijata be{e vodena od strana na Alijansata za promeni (Alijansa za promjene)
pred da se vrati na vlast, blagodarej}i na koalicijata so SBiH i HDZ. Najposle, SDA
opa|a i vo Republika Srpska, od 16,3 % od glasovite (177.400) vo 1996 g., na 3,4
% (19.100) vo 2006 g.14 Vo posledniot slu~aj, izbornite rezultati go odrazuvaat i
faktot deka sè pove}e bo{wa~kite begalci ne glasaat vo RS za da bidat eventualno
povtorno zapi{ani vo Federacijata15.
Izbornoto opa|awe na SDA, paralelno so SDS i HDZ, moè da se povrze so dve golemi
tendencii: brzoto poka~uvawe na nivoto na bojkot na izborite od edna strana, vo
kontekst na povtorna nacionalisti~ka mobilizacija i zgolemenoto otfrlawe od
strana na lokalnite politi~ki eliti; raspar~uvaweto na politi~kiot pejsa`, od druga
strana, ilustriran so mnoèwe na vnatre{nite podelbi vo trite nacionalisti~ki
partii. Vo bo{wa~kiot slu~aj, opa|aweto na SDA mu odi vo prilog prvobitno na SDP i
SBiH, koi dobivaat 26,1 %, odnosno 14,9 % od glasovite vo 2000 g. No, po zagubata na
Alijansata za promena osnovana okolu SDP i SBiH, SDP beleì postojana stagnacija
(15,6 % vo 2002 g.; 15,2 % vo 2006 g.), dodeka SBiH beleì i ponatamu poka~uvawe
(15,3 % vo 2002 g.; 22,2 % vo 2006 g.). Ova dvièwe e i pojasno za vreme na izborite
za bo{wa~kiot ~len na kolegijalnoto pretsedatelstvo: Alija Izetbegovi} e izbran na
triumfalen na~in vo 1996 g. (80,0 % od glasovite) i vo 1998 g. (86,8 %), no Sulejman
Tihi} (SDA) edvaj go pobedi Haris Silajxi} (SBiH) vo 2002 g. (37,3 % nasproti 34,8
%) i ovoj vtoriot }e mu se odmazdi na eklatanten na~in ~etiri godini potoa (62,8 %
nasproti 27,5 %). Najposle, treba da se zabeleì opstanokot ili ka~uvaweto vo vlasta
na malite partii, kako {to se Bosanskata patriotska partija (Bosanska patriotska
stranka - BPS), partija so ultranacionalisti~ka orientacija (4,1 % od glasovite vo
2006 g., koncentrirani vo centralna Bosna), Bosanskata partija (Bosanska stranka -
BOSS), partija izlezena od SDP i so populisti~ka orientacija (3,2 % od glasovite vo
2006 g., koncentrirani vo kantonite na Saraevo i Tuzla, ili Demokratskata narodna
zaednica (Demokratska narodna zajednica - DNZ) koja gi sobra simpatizerite na
Fikret Abdi} (16,8 % od glasovite vo kantonot na Biha} vo 2006 g.16).
13 Ovie procenti se presmetani vrz baza na rezultati od izborite.

14 Ovie procenti se presmetani vrz baza na rezultatite od izborite na Narodnoto sobranie na Repub-
lika Srpska.
15 Duri i dobar broj Bo{waci {to ìveat vo stranstvo ne u~estvuvaat vo izborite i pove}eto od edinic-
ite na SDA vospostaveni vo stranstvo za vreme na vojnata potoa iz~eznuvaat.
16 Ovie mali partii, ~ie{to postoewe e favorizirano od pravilata na kompleksen izobren sistem i so
akumulacija na frustraciite vo ramkite na naselenieto, dobrovolno odrùvawe na nacionalisti~kite
naddavawa i demagogijata vo izboren period, pred da se pregovara na klientelisti~ka baza za niv-
nata poddr{ka za koaliciite na golemite partii.
66
2.1.2. Opa|aweto na ideolo{kite podelbi

i pojavata na SBiH kako „partija dvigatel”
Po zavr{uvaweto na vojnata, ideolo{kite podelbi vo ramkite na bo{wa~kata

zaednica i vo razni ~uvstvitelni formi, srpskata i hrvatska zaednica - ostanuvaat
vidno istite kako i vo 1990 godina, duri ima i podelba me|u nacionalisti~kite i
„gra|anskite” partii od edna strana, antikomunisti~kite i neokomunisti~kite,
od druga strana. Ovie dve podelbi se delat i vodat i samite do sprotivnostite od
sociolo{ki tip (ruralno naselenie nasproti urbano naselenie, vernici nasproti
nevernici itn.) ili do geografska podelba (planinski regioni nasproti dolini
i industriski bazeni, regioni obeleàni od masakrite na Vtorata svetska vojna
nasproti regionot koj beleè{e predvremena implantacija na partizanskoto
dvièwe itn.). Me|u 1996 i 2006 g. ideolo{kite podelbi imaat tendecija da se
iskompliciraat, kako {to dokaùva zgolemuva~kata nestabilnost na glasa~koto telo
od edna strana, formiraweto na vladeja~kite koalicii vrz sè popragmati~na baza
od druga strana. Ustavot od 2000 godina na Alijansata za promena, koja gi asocira
ekskomunistite na SDP, so partiite pojaveni od vnatre{nite podelbi na SDA i HDZ i
na malite ultranacionalisti~ki partii, kako {to e BPS, e dobra ilustracija za ovoj
proces. Neuspe{niot obid na Sulejman Tihi} za vreme na 2006 godina za promocija
na koalicijata SDA-SDP koja e za progresivna reforma na instituciite (vidi vo
delot 2.2), bi moèl da pretstavuva uspeh, no se soo~i so postojan otpor me|u kadrite
i militantite na SDA (vidi vo delot 2.3.).
Ottoga{, partite koi najmnogu imaa mo`nost na pridobivka od kompleksnosta

na bosanskiot politi~ki ìvot i da gi kanaliziraat frustraciite na nivnite
respektivni zaednici se tie {to bea vo mo`nost da gi spojat nacionalisti~kite
naddavawa i me|unarodnata prifatlivost, sudskoto osporuvawe i klientelisti~kata
raspredelba na resursite i da zazemat „dvigatelna” pozicija vo politi~kiot pejsa`.
Vo slu~ajot na bo{wa~kata zaednica, ovaa „dvigatelna” pozicija {to ja zazema
SBiH, koja iako u~estvuva{e vo vladeja~kite koalicii formirani vo Federacijata
so SDA (1996-2000 g.; 2002-2006 g.) ili so SDP (2000-2002 g.), znae{e da im izbega
na „sankcionira~kite glasawa” od koi SDA i SDP gi snosea tro{ocite. Paralelno,
Haris Silajxi} se nametna kako noviot harizmati~en lider na bo{wa~kata
zaednica, otkako toa mesto be{e isprazneto so povlekuvaweto na Alija Izetbegovi}
od politi~kiot ìvot vo 2001 g. i po negovata smrt dve godini potoa i poradi toa {to
Sulejman Tihi} ne uspea da se nametne kako neosporen lider, duri ni vo ramkite na
sopstvenata partija.
Osven toa, evolucijata na bosanskiot politi~ki pejsa` rezultira isto taka i so

podlaboki socio-ekonomski rekompozicii. Taka, SDP beleì promena na svojata
tradicionalna izborna baza (rabotni~kata klasa i rabotni~kite urbani eliti) i se
pokaà vidno nesposobna da se nametne kaj novite generacii. Duri i ka~uvaweto
na rejtingot na SBiH se objasnuva isto taka i so faktot deka brojot na visokite
funkcioneri, direktori na pretprijatija i novi delovni lu|e razbraa deka imaat
interes da se soedinat so partija „dvigatel”, koja u~estvuva vo site vladeja~ki
koalicii. Najposle, od faktot deka akumuliranite frustracii i odlu~uva~kata
67
uloga na me|unarodnite organizacii vo odredeni buxetski arbitraì, silnite

grupi na interesi poddràni od SDA po vojnata (begalci, porane{ni borci itn.) se
distanciraat od partijata i se skoncentrirani na odbranata na nivnite statuatarni
interesi. Relativnoto gubewe na ideologizacijata na bo{wa~kiot glas odrazuva i
odredeni transformacii vo dlabina na postvoenoto bosansko op{testvo i se najde
vo milost na evolucijata na srpskiot i na hrvatski glas.
2.2. Postepenoto otklopuvawe na dràvata-partija i

pragmati~niot presvrt na SDA
2.2.1. Glavnite etapi na pragmati~niot presvrt na SDA
Iako podelbite na komunisti~kiot period se gubat postepeno, bosanskiot politi~ki

pejsa` ostanuva glavno struktuiran okolu predizvicite na vojnata, glavnite
politi~ki partii prodolùvaat da se sprotivstavuvaat za insititucionalnata
idnina na Bosna i Hercegovina. Od 1996 g., SDA go otkriva toga{ noviot kontekst vo
povoenite strate{ki ambivalentnosti koi ja karakteriziraa po nejzinata kreacija.
Taka, toj ja prijavi radikalnata nelegitimnost na RS, no pak vo Federacijata vodi
koalicijata SDA-HDZ-SBiH i pridonesuva za podelbata na bosanskoto op{testvo, preku
legalizacija na okupacijata na nedvi`nostite i instalacija na begalcite od isto~na
Bosna vo Saraevo. Isto taka, negovoto insistirawe na transformacijata na Br~ko
vo neutralna oblast ili, pak, povrtornoto obedivnuvawe na Mostar moè da bide
protolkuvano ili kako nekolku etapi na postepena institucionalna reintegracija
na Bosna i Hercegovina, ili kako merka za sledewe na prioritetnite teritorijalni
celi definirani vo esenta 1993 godina (vidi vo delot 1.2.2.).
Vo tekot na slednite godini, dodeka me|unarodniot pritisok vrz trite glavni

nacionalisti~ki partii raste, SDA e prinuden da gi omekne svoite stavovi. Od
edna strana, negovata poddr{ka za koalicijata Sloga formirana vo 1998 g. okolu
Milorad Dodi} i Alijansata na nezavisnite socijaldemokrati (Savez nezavisnih
socijaldemokrata) i negovata implikacija vo procesot na vra}awe otpo~nat vo
1999 g. go navedoa da priznae, barem na impliciten i privremen na~in, postoewe
na RS. Od druga strana, zajaknuvaweto na Federacijata go prinuduva da se otkaè od
svojata pozicija na prisvojuvawe na bezbednosnite aparati i odredeni fiskalni
uslugi, a SDA toga{ }e se zadovoli so odrùvaweto na stroga podelba po zaednici
na odredeni klu~ni sektori za afirmacija na bo{wa~kiot nacionalen identitet
(po~nuvaj}i od obrazovanieto), kako i sopstvenata hegemonija vo bo{wa~kite
kantoni. Pragmati~niot presvrt otpo~nat od SDA pretstavuva, pred sè, odgovor na
progresivnoto otklopuvawe na vospostavenata dràva-partija za vreme na voeniot
period.
Ovoj strategiski presvrt na SDA se naglasuva za vreme na periodot 2000-2006 g.,

vrz osnova na „opoziciska kura” od 2000 i 2002 g. na preminot na vlasta me|u Alija
Izetbegovi} i Sulejman Tihi} vo ramkite na bosanskoto kolegijalno pretsedatelstvo,
a i na pretsedatelstvoto na partijata (vidi vo delot 2.3.2.). Toa e simbolizirano
so prifa}aweto na barem formalno soedinuvawe na bezbednosnite institucii na
68
dràvno nivo i so transformacijata na SDA vo multietni~ka partija za vreme na

svojot êtvrti kongres vo 2005 godina. Deset godini po zavr{uvaweto na vojnata,
SDA se ~ini deka ja ostava za podocna celosnata institucionalna reintegracija
na Bosna i Hercegovina i celosnata afirmacija na politi~kata suverenost na
bo{wa~kata nacija, za da gi privilegira progresivnite insitucionalni reformi
{to & ovozmoùvaat na Bosna i Hercegovia, zna~i na samite Bo{waci, da u~estvuvaat
vo procesot na evroatlantskite integracii. Ovaa evolucija rezultira istovremeno
so relativna postojanost vo opredeleni mo`nosti na nadvore{nata politika (vidi
vo delot 1.3.2.) i progresivno zemawe predvid na povoeniot period, koja stana
neizbe`na so privr{uvaweto na procesot na vra}awe. Taa gi odrazuva isto taka i
odnosite me|u me|unarodnata zaednica, bidej}i SDA be{e stavena na marginite na
politi~kata igra od strana na Volfgang Petri} me|u 2000 i 2002 godina, pa potoa
be{e rehabilitirana od strana na Pedi E{daun, kako polnopraven sogovornik.
2.2.2. Nacionalisti~koto naddavawe i izbornata pobeda

na Haris Silajxi} vo 2006 g.
Evolucijata na SDA kon popragmati~ni stavovi i nejzinata poddr{ka na evroatlantskite

integrativni procesi ne se radikalno porazli~ni od tie na drugite politi~ki partii
na Bosna i Hercegovina, vlku~uvaj}i gi tuka i SDS i HDZ. No sepak, {to se odnesuva do
partiite {to se glavno postaveni vo ramkite na bo{wa~koto glasa~ko telo, nekolku
razliki pridonesuvaat za objasnuvawe na izbornite rekompozicii me|u 1996 i
2006 g. Taka, politi~kata praksa na SBiH e bliska so taa na SDA, no nejziniot govor
ostanuva pokruten, bidej}i SBiH prodolùva da bara abolicija na entitetite i vrz
ova barawe be{e vodena izbornata kampawa vo 2006 g. Ovaa razlika moè da se
povrze so strate{kite raziduvawa koi go sprotivstavuvaat Haris Silajxi} i voda~ite
na SDA kon krajot na vojnata (vidi vo delot 1.2.2.). No, taa moè da se objasni i so
ednostavni pra{awa na izborna strategija i politi~ki oportunitet: od edna strana,
izborniot uspeh na SBiH zavisi delumno od ovie nacionalisti~ki naddavawa; od
druga strana, SBiH moè da si dozvoli takvi naddavawa, bidej}i e partija „dvigatel”
{to ~esto se zema kako „centralisti~ka” od strana na me|unarodnite akteri, toj ne
podlegnuva pod pritisokot na Visokiot pretstavnik, kako {to e slu~ajot so SDA. A
{to se odnesuva do SDP, taa ostanuva partija koja e najvrzana za idejata na Bosna
i Hercegovina so mnogu zaednici i igra aktivna uloga vo procesot na vra}awe, no
nejzinite napori za odrùvawe na poddr{kata od me|unarodnata zaednica (osobeno
vo epohata na Alijansata za promena) i da najde partneri me|u sprskite politi~ki
partii vo RS (po~nuvaj}i od SNSD) ja naveduvaat da drì dosta pragamati~na praksa
i govor, otvoraj}i prostor za nacionalisti~ki naddavawa na malite partii, kako
BOSS (vidi vo delot 2.1.1.).
Vo toj kontekst treba da se uvidi ustavnata debata koja dominira{e vo izbornata

kampawa vo 2006 g. Vo 1998 g. prvi~na ustavna reforma, koja go pro{iri
ustavotvorniot karakter na bo{wa~kite, na srpski i na hrvatskite nacii vrz
celinata na Bosna i Hercegovina, be{e pobarana od Alija Izetbegovi}, koj toga{
be{e ~len na bosanskoto kolegijalno pretsedatelstvo, i najposle taa be{e nametnata
od Volfgang Petri} vo 2002 g. Zajaknata od poddr{kata na Izetbegovi} i podlo`na na
favorizacija na procesot za vra}awe, ovaa reforma toga{ ja uìva{e poddr{kata
69
na SDP i SBiH. Vo 2006 godina noviot reformski proekt za koj se pregovara{e pod
pokrovitelstvo na SAD, koj ima{e za cel da gi zajakne ovlastuvawata na dràvnite
institucii bez da go stavi vo pra{awe postoeweto na entitetite, ne dobi duri
ni konsenzus. Toj ne samo {to be{e otfrlen od SBiH koj vo nea vide indirektno
legitimirawe na RS, tuku duri taa predizvika silni sudruvawa vo ramikte na SDA,
preku otpovikuvaweto na eden od svoite pratenici, objasnuvaj}i go taka krajnoto
otfrluvawe od strana na Sobranieto na Bosna i Hercegovina. Debatata okolku
ustavnata reforma vo 2006 god. otslikuva edna dvojna rekompozicija. Vsu{nost,
pragmati~niot presvrt na SDA go favorizira nejzinoto dobliùvawe so SDP, kako
{to i dokaùva evokacijata od strana na Sulejman Tihi} na mo`na koalicija SDA-
SDP. No, istovremeno akumulacijata na frustraciite kon me|unarodnata zaednica
i prodlabo~uvaweto na razlikite me|u prvi~niot proekt i noviot pragmatizam na
SDA, mu ovozmoì na SBiH da privle~e del od glasa~koto telo na ovaa partija, pred
da u~estvuva od pozicija na sila za povtorno vklu~uvawe na koalicijata SDA-SBiH-
HDZ. Najposle, ustavnata debata vo 2006 g. i nejziniot izboren udel ne moè da se
razberat bez da se zemat predvid drugi kompleksni rekompozicii, me|u vnatre{nite
frakcii vo SDA od edna strana (vidi vo delot 2.3.2.) i od druga strana me|u partijata
i Islamskata zaednica (vidi vo delot 3.1.3.).
2.3. Islamisti~koto dvièwe me|u obeleùvawe i

marginalizacija
2.3.1. Nadvore{ni faktori i vnatre{ni faktori

vo opa|aweto na islamisti~koto dvièwe
Po vojnata, islamisti~koto dvièwe zazema centralna pozicija vo ramkite na SDA

pove}e od koga bilo i dràvniot aparat, kako {to i svedo~i dodeluvaweto na funkci-
jata premier na Edem Bi~ak~i} - eden od u~enicite na medresata vo Saraevo i obvinet
vo procesot od 1983 god. i imenuvaweto na Hasan êngi} za zamenik-minister za od-
brana vo fevruari 1996 god., ili pak izborot na brojni ~lenovi na islamisti~koto
dvièwe vo Sobranieto vo septemvri 1996 god. Centraliziranosta na ova dvièwe
pridonesuva i za zbliùvaweto me|u SDA i Islamskata zaednica, mnogu kadri na Is-
lamskata zaednica bliski do islamisti~koto dvièwe ili na onie {to bile borci
vo edna od verskite edinici na bosanskata armija vleguvaat vo vode~kite instanci
na partijata.
Vo tekot na slednite godini, islamisti~koto dvièwe beleì opa|awe na negovoto

vlijanie vo dràvniot aparat i partijata. Ova opa|awe se beleì poradi prepletu-
vaweto na nekolku faktori od koi najevidentniot e voljata na razni me|unarodni
akteri da go raspar~at bosanskiot politi~ki ìvot. Od 1996 god., SAD go uslovuvaat
sproveduvaweto na nivnata programa za voena pomo{ so otpovikuvaweto na Hasan
êngi} i prestanokot na sekakva sorabotka so Iran vo oblastite na odbranata i ra-
zuznavaweto. Vo tekot na slednite godini, visokite pretstavnici Vestendorp i Pe-
tri} otpovikuvaat brojni zna~itelni figuri na islamisti~koto dvièwe, kako {to
e Edem Bi~ak~i} koj vo me|uvreme stana direktor na javnoto pretprijatie Energoin-
vest ili pak Mirsad Velaxi}, guverner na kantonot Biha}. I najposle, za vreme na
70
periodot na Alijansata za promena, nekolku porane{ni odgovorni lica na bezbed-

nosnite aparati povrzani so islamisti~koto dvièwe se obvineti za teroristi~ka
aktivnost. Od druga strana, pak, implikacijata na me|unarodnite finansiski insti-
tuci i zapadni NVO vo procesot na obnova i vra}awe ja zajaknuvaat pozicijata na
pragmati~nite elementi vo samata SDA.
Osven samite nadvore{ni faktori, opa|aweto na islamisti~koto dvièwe treba

da bide povrzano so op{toto opa|awe na SDA. Od edna strana prestanokot na
neprijatelstvata, progresivnoto is~eznuvawe na dràvata-paritia postavena
za vreme na vojnata i izbornoto opa|awe na SDA mu gi odzemaat na ova dvièwe
materijalnite i simboli~ni resursi koi im bea ovozmoèni za da bide vo sredi{teto
na rekompozicijata na elitite na bo{wa~kata zaednica (vidi vo delot 1.1.1.). Od
druga strana, na ova isto dvièwe mu e staveno pod znak pra{alnik kohezijata poradi
obeleùvawe na nekoi od ~lenovite i vnatre{nite nesoglasuvawa. Vsu{nost, do
1996 god. edna od silite na islamisti~koto dvièwe be{e negovata silna kohezija,
osnovana vrz dolgi godini na polunezakonsko dejstvuvawe i brojni semejni ili
bratski vrski, soo~eni so drugi frakcii od promenliva priroda. Vo povoeniot
period, sepak odredeni ~lenovi ili „naslednici” na islamisti~koto dvièwe
prodolùvaat da dràt va`ni funkcii vo ramkite na partijata, dràvniot aparat
i/ ili delovonoto milje, dodeka drugi se politi~ki i socijalno marginalizirani.
Ovaa situacija gi pothranuva zabele{kite vo samoto islamisti~ko dvièwe i
otpo~nuva odreden konflikt za odlukite za nadvore{na politika, redefinicija na
nacionalniot proekt na SDA ili integracijata na porane{nite komunisti~ki eliti
vo istata.
2.3.2. Islamisti~koto dvièwe po is~eznuvaweto na Alija Izetbegovi}:

da se ostane so SDA ili da se izleze?
Do krajot na 1990 godini Alija Izetbegovi} ostanuva glavniot branitel na

islamisti~koto dvièwe, kaj me|unarodnata zaednica i vo ramkite na partijata, is-
tovremeno smiruvaj}i gi vnatre{nie karanici i nametnuvaj}i odredeni koncesii.
Taka, vo 1996 god. toj odlu~uva da ja privilegira amerikanskata voena pomo{ na
{teta na vrskite so Iran i ja dobiva ostavkata na êngi}. Duri i za vreme na Tretiot
kongres na SDA vo oktomvri 2001 god., Izbetbegovi}, vodej}i grià za odrùvaweto
na poddr{kata na SAD, iako vo vreme koga tie ja otpo~naa nivnata „bitka protiv
terorizmot”, go nametnuva svojot rodnina koj nema nikakva vrska so islamisti~koto
dvièwe, Sulejman Tihi}, kako negov naslednik lider na partijata. Politi~koto pov-
lekuvawe, a potoa i smrtta na Izetbegovi} na po~etokot na 2000 godina, go pravat
u{te pokrevko islamisti~koto dvièwe i go sveduvaat na rang na frakcija pome|u
drugi vo partijata vo koja toa dvièwe dominira{e pove}e od edna dekada. Prezem-
aweto na SDA od strana na Tihi}, odlukite {to bea izglasani na êtvrtiot kongres na
partijata vo 2005 g. (transformacija na partijata vo „multietni~ka”, odbivaweto da
se stavat na ist plan fa{izmot i komunizmot, spojuvaweto kon Evropskata narodna
partija itn.), negovata poddr{ka za proektot na ustavna reforma pod pokrovitelstvo
na SAD vo 2006 g. pretstavuvaat u{te pove}e signal deka islamisti~koto dvièwe
go gubi svoeto vlijanie {to ~ini pove}e pri~ini za da posaka ova dvièwe da mu se
odmazdi na Tihi}.
71
Gubeweto na vlijanie na islamisti~koto dvièwe vo ramkite na SDA vsu{nost

i ne e sinonim na celosna marginalizacija. Od druga strana, nekolku ~lenovi s$
u{te sedat vo vode~kite tela na partijata, iako nivniot pristap do statusot odi
ramo pod ramo so zgolemena politi~ka pretpazlivost. Od druga strana vo voeniot
period islamisti~koto dvièwe regrutira{e novi aktivisti. I iako kantonite se
poslednite skrivali{ta na dràvata-SDA, tokmu vo srednite e{aloni na partiskiot
aparat ova dvièwe e podobro postaveno. Ovie evolucii vodat do promena na
vnatre{nite konfiguracii na SDA: za vreme na svoeto formirawe vo 1990 god.,
islamisti~koto dvièwe ima{e mnogu ograni~eni efektivi, no dominira{e vo
vode~kite tela na partijata; {esnaeset godini podocna, toa ima izgubeno golem del
od kontrolata, no uspeva da ja zajakne svojata postavenost vo regionalnite instanci
i militantnata baza. Ovaa situacija go soo~uva islamisti~koto dvièwe so novi
dilemi i sudiri: dodeka nekoi go napu{taat SDA i izgleda deka se vo isku{enie da
otpo~nat islamisti~ka partija, drugi prodolùvaat da ja vodat vnatre{nata bitka vo
SDA za da ja prezemat kontrolata.
Zemaweto predvid na ovie evolucii koi se svojstveni na islamisti~koto dvièwe

delumno gi osvetluva rezultatite od izborite vo 2006 g. Taka, Narodnata bo{wa~ka
partija (Narodna bo{naj~ka stranka – NBS) pretstavuva prv obid da se sostavi
specifi~na islamisti~ka partija vo Bosna i Hercegovina. Izborniot rezultat
{to go postignuva e isklu~ivo skromen (0,5 % od glasovite, t.e. 4.346 glasovi
od koi polovinata od centralna Bosna) i pokaùva kolkav prostor ima za takva
partija17. Porazot na NBS e protivre~en so kapacitetot na nejzinite ~lenovi od
islamisti~koto dvièwe, zaedno so drugi vnatre{ni frakcii vo SDA i nekolku
odgovorni lica od Islamskata zaednica, da gi navedat diskretno glasa~ite na SDA
da glasaat za Haris Silajxi}, namesto za Sulejman Tihi}. Sepak, ograni~uvawata na
strategiite za povtorno osvojuvawe na SDA se pokaàa i so faktot deka vo mesecite
{to sleduvaat ima{e izbori i Tihi}, se razbira, treba da se otkaè od idejata za
koalicija SDA-SDP, no odbiva da svika vonreden kongres na partijata i go za~uvuva
vodstvoto na partijata. Vo toj kontekst, ne za~uduva {to golem broj od ~lenovite na
islamisti~koto dvièwe se povlekuvaat od politi~kiot ìvot za da se vratat pak
vo Islamskata zaednica ili da se zanimavaat so zdruènieto „Mladi muslimani
’39” („Mladi Muslimani ’39 “) koja go kultivira se}avaweto na formiraweto na ovaa
organizacija vo 1930 godini, no te{ko mu konkurira na neosalafisti~koto dvièwe
ili sufisti~kite i neosufisti~kite18 dvièwa kaj mladite generacii na vernici.
17 Osven toa, dobar broj od potencijalnite glasa~i na NBS nesomneno preferirale da glasaat za BPS
(vidi vo delot 2.1.1.), ultranacionalisti~ka partija koja vo svoite redovi ima{e golem broj ~lenovi
od neosalafisti~koto dvièwe.
18 Glavnite neosufisti~ki turski dvièwa se proizlezeni od bratstvoto nak{bendi (vidi vo fusnotata
8) i se razvile vo tekot na 20. vek i imaat pove}e neformalen na~in na funkcionirawe, otkolku
tradicionalnite sufisti~ki bratstva.
72
3 . Verskite evolucii na bo{wa~kata zaednica po

Dejton
3.1. Te{koto institucionalno repozicionirawe
na Islamskata zaednica
3.1.1. Porazot na politikite na avtoritarna reislamizacija
Politikite za avtoritarna reislamizacija sprovedeni za vreme na vojnata

pridonesuvaat kon zajaknuvawe na vrskite me|u verskiot i nacionalniot bo{wa~ki
identitet, delumno razdeleni od pedeset godini komunizam.
Tie vodat duri i do promena na prostorot na artikulirawe na islamot me|u javniot

i privatniot prostor, kako {to verskata praksa bila ograni~ena na privatniot
prostor za vreme na komunisti~kiot period i toa stanuva mnogu vidlivo, duri i
premnogu, po~nuvaj}i od 1990 godina. No, obidite za reislamizacija na bo{wa~kiot
nacionalen identitet vodat do izvesna „nacionalizacija” na islamot, potvrdeno so
formiraweto na novata Islamska zaednica nameneta isklu~ivo za bo{wa~kata nacija
(vidi vo delot 1.3.1.) ili valorizacija na nekoi popularni praktiki (verskite pesni,
sufisti~ki axilaci itn.) koi porano bile otfrluvani kako „heterodoksni” od strana
na islamisti~koto dvièwe19. Duri i sekoj pat koga politikite za reislamizacija
izleguvaat od prostata redefinicija na kolektivniot identitet na Bo{wacite so
obid za vlijanie vrz privatnite odnesuvawa, tie se sudruvaat so silen otpor, kako
{to otslikuvaat i odredeni polemiki za me{anite brakovi i proslavuvaweto na
nemuslimanskite praznici. Najposle, zgolemenoto u~estvo vo odredeni kolektivni
obredi (verski praznici, sufisti~ki axilaci, sve~eni otvorawa na xamii itn.) ne
mora da implicira avtomatski zgolemuvawe na individualnoto praktikuvawe - vo
teòk ekonomski kontekst, brojot na vernicite koi go pla}aat zekatot (ritualen
danok) duri ima i tendencija na opa|awe. Verskite rekompozicii na voeniot
period ne se sinonimi na reislamizacija na bo{wa~koto naselenie, procesot na
sekularizacija {to go poznava{e naselenieto vo komunisti~kiot period ostanuva
glavno nepromenliv.
3.1.2. Islamskata zaednica pome|u obnova i kriza na identitetot
Isto taka, na institucionalen plan Islamskata zaednica e daleku od pronao|awe

na mestoto koe go ima{e za vreme na Vtorata svetska vojna: retkite aluzii za obnova
na {erijatskite sudovi za pra{awa na li~en status predizvikuvaat èstoki reakcii
i restitucijata na vakufite (islamski fondacii) nacionalizirani vo 1947 g. se
sudruva so brojni pravni i prakti~ni pre~ki. Osven toa, verskite institucii imaat
seriozni te{kotii za da najdat finansiski resursi i potrebnite kvalifikuvani
rabotnici za nivnata zamisla (obnova na uni{teni xamii i otvorawe islamski centri
vo socijalisti~kite predgradija, razvojot na obrazovnite institucii, svojstveni na
Islamskata zaednica i veronauka vo javnite ustanovi itn.). Ottoga{ tie dobivaat
19 Vidi kaj Ksavie Bugarel (2001)
73
finansiska pomo{ i stipendii za studii dodeleni od odredeni muslimanski zemji

(nafteni monarhii, Iran, Turcija itn.) kako najdobar na~in privremeno da se
soo~i so svoite problemi, ~ekaj}i ja restitucijata na vakufite, zgolemuvaweto na
prihodite od zekatot i pojavata na novi generacii na ulemi.
Kone~no, Islamskata zaednica }e go zagubi monopolot vrz verskiot ìvot i ulogata na

zamena na nacionalnata institucija {to ja ima{e za vreme na komunisti~kiot period:
razni institucii od sekularen karakter & pravat konkurencija vo artikuliraweto
na nacionalniot bo{wa~ki identitet (Kongres na bo{wa~kite intelektualci,
kulturnoto dru{tvo „Prerodba” itn.) i se pojavuvaat drugi brojni verski akteri,
bilo toa da se lokalni ili so poteklo od muslimanskiot svet. Na xihadisti~kite
mreì pristignati za vreme na vojnata im se pridruùvaat i razni dvièwa na
verski u~ewa i resocijalizacija, i pokraj postavenite sufisti~ki bratstva otporano
(prvi~no nak{bendi) se pojavuvaat i ponovi neosufisti~ki dvièwa so poteklo od
Turcija20. Se razbira deka od krajot na 1990-tite godini pove}eto islamski NVO
ja napu{taat Bosna i Hercegovina, dodeka xihadisti~kite mreì preminuvaat vo
polunelegalno dejstvuvawe (vidi vo delot 3.2.1.), no Islamskata zaednica ne dobiva
od dràvnite vlasti zabrana za organizaciite koi go koristat imeto „islamski” bez
nejzino odobruvawe i deka treba da se prisposobi so postoeweto na verski akteri
koi taa ne gi kontrolira direktno.
Obnovata {to ja doìvea Islamskata zaednica za vreme na vojnata ja maskira

latentnata kriza i postojanata pote{kotija za repozicionirawe vo dlaboko promeneta
okolina. Povoenite evolucii samo {to gi prodlabo~ija ovie krizi. Od edna strana,
verskite institucii edvaj im odgovaraat na potrebite na mladite generacii na
vernici, od koi elementite koi bile marginalizirani ili traumatizirani za vreme
na vojnata se privle~eni od neosalafisti~koto dvièwe, a ~ii{to drugi elementi
koi se podobro integrirani se vrtaat kon sufisti~kite ili neosufisti~kite dvièwa
(vidi vo delot 3.2.). Po raspar~uvaweto na dràvata-partija vospostavena od SDA i
namaluvaweto na finansiskata pomo{ od muslimanskiot svet po atentatite od 11
septemvri 2001 god. i posledovatelniot pritisok na amerikanskata diplomatija, u{te
pove}e ja ograni~uvaat materijalnata potpora na Islamskata zaednica, dodeka novi
generaciii na ulemi proizleguvaat od nejzinite obrazovni ustanovi i islamskite
univerziteti na muslimanskiot svet. Iako del od nejzinite kadri se integrirani
vo ramkite na verskite institucii, pominuvaweto od deficitaren period so
kvalificirani kadri na period so suficit delumno objasnuva zo{to se mnoàt
frakcionerskite bitki i karanicite za legitimnost. Ova go objasnuva i faktot deka
za vreme na reizborot na funkcijata reis-ul-ulema vo 2005 god., Mustafa Ceri} ne
dobiva pove}e od 180 glasovi, nasproti 119 za negoviot glaven protivkandidat, Enes
Kari}, koj{to vo me|uvreme stana dekan na Fakultetot za islamski nauki vo Saraevo.
Vsu{nost, ovoj mu zabeleùva deka se interesira pove}e za politi~kiot ìvot ili za
sopstvenata promocija, otkolku za vnatre{nite pote{kotii na Islamskata zaednica
i na toj na~in gi kanalizira site frustracii i materijalni voznemirenosti na
dobar broj od imamite. No, soo~uvaweto me|u Ceri} i Kari} treba istovremeno da se
stavi vo po{irokiot kontekst na osnova~kiot jazol na SDA (vidi vo delot 2.3.1) i na
doktrinalnata diverzifikacija na bosanskiot islam ( vidi vo delot 3.2.2.).
7420 Vidi vo fusnotata 17.

3.1.3. Uslo`nuvawe na vrskite pome|u Islamskata zaednica i SDA
Vo povoeniot period, Islamskata zaednica doìvuva i uslo`nuvawe na svoite

odnosi so SDA. Vo 1996 g. nivnata tesna sorabotka e simbolizirana so simultano
prisustvo vo nivnite vode~ki tela na brojni li~nosti, povrzani ili nepovrzani so
islamisti~koto dvièwe. No, od krajot na 1990-tite godini, zalo`bite na nekoi od
verskite odgovorni lica vo drugi politi~ki partii (SBiH, BPS itn.) i akumulacijata
na frustraciite povrzani so statusot na verskite institucii ili restitucijata na
vakufite pridonesuvaat za odvrzuvawe na postoe~kite vrski me|u Islamskata
zaednica i SDA. Li~niot avtoritet {to go uìva{e Alija Izetbegovi} od edna strana,
zaedni~koto neprijatelstvo kon Alijansata za promena od druga strana, objasnuvaat
zo{to verskite institucii go poddrùvaat SDA i Sulejman Tihi} za vreme na
izborite vo 2002 god. No, zamenata na Izetbegovi} od strana na Tihi} na ~elo na SDA
i akumulacijata na negoviot pragmati~en presvrt favoriziraat tokmu distancirawe
simboli~no pretstaveno so neprisustvoto na delegacija od Islamskata zaednica na
êtvrtiot kongres na SDA vo 2005 god.
Ovaa evolucija ne se objasnuva samo so sudirot koj vo ramkite na SDA gi

sprotivstavuva{e Tihi} i islamisti~koto dvièwe (vidi vo delot 2.3.2.), iako
istoto prodolùva da drì zna~itelni funkcii vo vode~kite tela na Islamskata
zaednica, no taa mu prefrla na Ceri} za komporomisot so ulemite koi se povrzani
so komunisti~kiot reìm i ja poddrùva kandidaturata na Kari} vo 2005 godina.
Taka, delkaweto na bosanskiot politi~ki pejsa` gi prinudi verskite institucii
da se pretstavat kako akter koj e situiran „nad partiite”, no ne mu ovozmoùva da
pregovara povtorno od pozicija na sila za svoite privilegirani vrski so SDA,
ili pak da ponudi svoe mesto na drugi politi~ki akteri. Duri i pragmati~niot
presvrt na SDA i is~eznuvaweto na nacionalnite institucii od sekularna priroda
gi pottiknuva da se obidat da ja pronajdat svojata porane{na uloga na zamena za
nacionalna institucija, kako {to i pokaùva nivnata silna implikacija vo kultot
na po~inatite borci (šehidi) ili pak odbranata na bo{wa~kite oficeri obvineti
od Me|unarodniot krivi~en sud za porane{na Jugoslavija (MKPJ). Vo taa ramka
treba da se postavi i poddr{kata na nekoi od verskite odgovorni lica i osobeno od
Ceri} za kandidaturata na Haris Silajxi} na izborite vo 2006 g. Taka, Islamskata
zaednica prvi~no go poddrùva proektot na ustavna reforma za koj pregovara{e
Tihi}, no nivnite voda~i bea dosta neprijatelski nastroeni kon transformacijata
na SDA vo „mulitetni~ka” partija ili formiraweto na koalicija SDA-SDP, bidej}
i takvite nastani rizikuvaat Islamskata zaednica da gi izgubi institucionalnite
privilegii koi gi dobi za vreme na vojnata (vidi vo delot 1.3.1.). Od ovoj moment,
vo nivni interes e Tihi} da slabee vo korist na drug kandidat, koj bi pretstavuval
samiot po sebe prednost so toa {to e porane{en kadar na Islamskata zaednica.
75
3.1.4. Evropskata strategija na reis-ul-ulema Mustafa Ceri}
Najposle, sosema poinakva evolucija e zna~ajna za Islamskata zaednica koga

zboruvame za nejzinoto pozicionirawe vo evropskiot prostor. Vo povoeniot
period, prestanokot na zalo`bite na muslimanskiot svet i vleguvaweto na Bosna i
Hercegovina vo procesot na evroatlantskite integracii gi naveduvaat voda~ite na
Islamskata zaednica sè pove}e da se vklu~at vo postoe~kite debati za elaboracija
na evropski islam. Taka, Mustafa Ceri} od 1997 god. u~estvuva vo Evropskiot
sovet za fatvi i istraùvawa i koj bi trebalo da go olesni prisposobuvaweto na
{erijatskoto zakonodavstvo so malcinskiot status na evropskite muslimani. Vo
2005 g. vo London ja prezentira „Deklaracijata na evropskite muslimani” koja se
obiduva da postavi doktrinalni osnovi na evropski islam (vidi vo delot 1.3.2.).21
Ovaa evropska strategija, ~ij glaven promotor e Ceri}, ima dvojna dimenzija, i
nacionalna i verska. Od edna strana, taa saka da gi stavi muslimanskite Bo{waci
vo sredi{teto na elaboracijata na evropski islam i na toj na~in da se zajakne noviot
politi~ki legitimitet i nivnata strate{ka teìna vo Evropa. Od druga strana, taa
celi da go nadomesti namaluvaweto na finansiskata pomo{ od muslimanskiot svet
so dobivawe evropski finansirawa. Islamskata zaednica se nudi kako model za
formirawe islamski verski institucii vo zemjite na Zapadna22 Evropa i predviduva
da go osigura obrazovanieto na nivnite ulemi. Ovaa strategija }e bide predmet na
brojni kritiki. Taka, nekolku lai~ki ili verski intelektualci od koi i Enes Kari} e
eden od niv }e mu zabeleàt na Ceri} deka go stava pod znak pra{alnik stignuvaweto
na Bo{wacite do statusot nacija vo celost, za da ja svede samo na „Muslimanski
milet” vo Evropa. Brojni odgovorni lica na Islamskata zaednica smetaat i deka
istata treba, pred sè, da se zanimava so svoite slabosti, a ne so prezemaweto na
obrazovanieto na ulemite na Zapadna Evropa {to bi zna~elo deka povtorno vo Bosna
i Hercegovina bi se uvezuvale doktrinskite karanici i geopoliti~kite rivaliteti
na muslimanskiot svet.
3.2. Iska~uvaweto na neosalafizmot i doktrinalna

diverzifikacija na bosanskiot islam
3.2.1. Iska~uvawe i vnatre{na raznolikost

na neosalafisti~koto dvièwe
Istovremeno so potrebata za repozicionirawe na institucionalen plan, Islamskata

zaednica se soo~uva i so dobivaweto mo} na neosalafisti~koto dvièwe.
Prisustvoto na istotot moè{e ve}e da se zabeleì vo 1980-tite godini, no toa se
zajakna za vreme na vojnata, blagodarej}i na pristignuvaweto na islamskite NVO i
xihadisti~kite mreì (vidi vo delot 1.3.2.). Nejziniot razvoj sleduva po vojnata, pod
21 Vidi go tekstot „Deklaracijata na eropskite muslimani” na angliski j. http://www.rijaset.ba.

22 Zna~ajno e {to vtorata prezentacija na „Deklaracijata na eropskite muslimani” se slu~i vo fevru-
ari 2006 g. vo Zagreb: Islamskata zaednica imeno ima silna institucionalna pozicija vo Hrvatska
i muslimanite/ Bo{wacite imaat zagarantirano mesto vo Sobranieto vo svojstvo na „novo naciona-
lno malcinstvo”.
76
formi koi treba dobro da se preciziraat, bidej}i neosalafisti~koto dvièwe se

deli na neosalafisti~ko dvièwe od xihadisti~ki tip i drugo dvièwe od poboèn
tip.
Xihadisti~koto dvièwe se razviva okolu stranskite muxahedini i mladite bo{waci

koi se borele vo ramkite na edinicata “el-Mudžahid”. Od 1996 istite se regrupiraat
vo srpskite ili vo hrvatskite napu{teni sela ili po gradovite pottiknuvaat dvièwa
na mladi, kako {to e Aktivnata islamska mladina (Aktivna islamska omladina-AIO)
preku svojot vesnik „Saff” („Red”). Po presvrtite vo 1990 i 2000 g., zaminuvaweto
na islamskite NVO, zatvrdnuvaweto na policiskata represija, neprijatelski
nastroenoto naselenie i pojavata na neosufisti~ki dvièwa kaj mladite generacii
na vernici go stavaat xihadisti~koto dvièwe vo defanzivna pozicija. Selata Gu~ja
Gora (Travnik) i Bo~iwa (Maglaj) se napu{teni toga{, drugi „islamski emirati”
se rekonstituiraa vo nekolku bo{wa~ki sela, kako {to se [ehi}i (Zenica) ili
Mao~a (Br~ko). Duri i AIO navestuva{e deka }e se samoraspu{ta, no nejzinite
kulturni centri za mladite (omladinski kulturni centri) }e prodolàt so svoite
aktivnosti, a i vesnikot „Saff” }e prodolì da se objavuva23. Vpro~em, vo ramkite
na xihadisti~koto dvièwe treba da se raspoznava organizirana i politizirana
matrica, koja }e izvr{i nekolku antihrvatski atentati kon krajot na 1990-tite
godini (bez somnenie deka ponekoga{ toa se slu~uvalo so znaewe na tajnite slu`bi) i
go poddrùva xihadot vo ê~enija, no ne gi napa|a ni lokalnite vlasti, ni zapadnite
interesi. Za delikventnata granka najdobar primer e preobrazeniot francuzin
Lionel Dimon, koj vleguva vo direktna konfrontacija so lokalnata policija.
Ovaa vnatre{na diferencijacija na xihadisti~koto dvièwe vaì i za 2000

godina. Se razbira deka so stapuvawe na vlast na Alijansata za promena vo 2000 god.
i lokalnite reperkusii na ’’borbata protiv terorizmot” - simboli~no pretstaveno
so predavaweto na {est Alìrci na amerikanskite vlasti vo 2002 god. budat kaj
xihadisti~koto dvièwe èlba da raskrstat so lokalnite vlasti. No, strogata
policiska kontrola, razni pritisoci od strana na verskite odgovorni lica i na
neosalafisiti~koto dvièwe od poboèn karakter i nekolku takti~ki izbori koi
se svojstveni za xihadisti~koto dvièwe gi odvratija od preminuvaweto vo akcija.
Ottoga{ jazot se prodlabo~uva pome|u poumerenoto krilo i ekstremisti~koto
krilo, blisko do dvièweto „Takfir-val-Hijra” i dvièweto „Al kaeda”24. Prvata
e pretstavena od porane{nata AIO ili „Muslimanskoto bratstvo” i go osuduva
slepiot terorizam i se vozdrùva za mo`nosta da u~estvuva vo xihadot vo Irak i
se integrira postepeno vo politi~kiot i verski pejsa` na zemjata, za {to svedo~i
i evolucijata na vesnikot „Saff” ili radioto „Naba”. Ovaa vtorata funkcionira
23 Istovremeno, xihadisti~koto dvièwe se vkorenuva vo bo{wa~kata dijaspora, kako {to pokaùvaat

dvièwata povrzani so AIO - Zdruènie na muslimanite od Severna Amerika (Udruženje muslimana
Sjeverne Amerike – UMSA) vo SAD, Islamskata mladina (Islamska omladina) i nezavisnite xemati vo
zapadna Evropa itn., kako i lokalizacijata na brojnite xihadiski internet-stranici vo zapadnite
zemji.
24 Dvièweto „Takfir-val-Hijra” („Anatema i izgon”) e ekstremisti~ki rascep na dvièweto na Musli-
manskite bra}a vo Egipet, koj gi inspirira ubijcite na pretsedatelot Anuar-el-Sadat vo 1981 g. Otto-
ga{ se pro{iri na drugi muslimanski zemji i zaednici vo zapadna Evropa i se dobliì do dvièweto
„Al kaeda”.
77
na potpolno neformalen i nelegitimen na~in, upotrebuvaj}i nekoi od „islamskite

emirati” kako osnova za navra}awe i intenzivna resocijalizacija i se potpira
na patuva~kite propovednici ili internet-stranici so ograni~en vek na ìvot za
difuzija na svoite idei25. Taa nesomneno gi inspirira{e ~etirite xihadisti koi
bea uapseni vo oktomvri 2005 g. vo Saraevo dodeka se podgotvuvaa za samoubistveni
atentati.
Evoluciite na pobo`noto dvièwe se pove}e povrzani so vnatre{nite rekompozicii

na Islamskata zaednica. Vedna{ po vojnata, prvata generacija na bo{wa~ki
neosalafisti }e bide marginalizirana vo ramkite na Islamskata zaednica, a Halil
Mehti} be{e otpovikan od svojata funkcija muftija vo Zenica vo 1997 god., kako i
Salih ôlakovi} koj formira sopstven islamski centar vo Mostar. No, istovremeno,
nova generacija na ulemi pod vlijanie na neosalafisti~ki idei kovana vo vojnata
beleì brz podem, kako {to otslikuva i slu~ajot na Nezim Halilovi}, porane{en
imam od provincija koj sega kumulira funkcii na glaven imam na xamijata koja vo
Saraevo ja izgradi Saudiska Arabija, odgovoren za organizacija na hajji (axilak vo
Meka) i direktor na administracijata so vakufite. Pred sè, kon krajot na 1990-tite
godini, nekolku studenti koi se vra}aa od univerzitetite na arapskiot poluostrov
igraat zna~itelno raste~ka uloga vo verskiot ìvot (prevod i objavuvawe na verska
literatura, lansirawe na vesnikot „Novi horizonti” - u~estvo vo razni islamski
internet-stranici itn.) i vo samite verski institucii (dominantno vlijanie vo
islamskite pedago{ki akademii vo Zenica i vo Biha}, nivni vlez vo vode~kite tela
na Islamskata zaednica itn.). Ova neosalafisti~ko dvièwe od poboèn karakter
za Islamskata zaednica pretstavuva, pred sè, dvoen predizvik. Od edna strana,
bez da se osporuva hanefitskiot madhhab kako {to toa go pravea xihadistite, ovie
pretstavnici vo lokalniot verski ìvot po literatura voveduvaat pristap kon
islamot, insistiraj}i na tolkuvawe na zakonodavnite {erijatski izvori na {teta na
popularnata praksa. Od druga strana, tie se potpiraat na nivnoto podobro poznavawe
na arapskiot jazik i islamskite nauki za da ja osporat legitimnosta na ulemite koi se
obrazovani za vreme na komunizmot i da go izvr{uvaat direktno nivniot avtoritet
kaj mladite generacii na vernici.
3.2.2. Mestoto na neosalafisti~koto dvièwe

vo doktrinalnata diverzifikacija na bosanskiot islam
Ovoj podem na neosalafisti~koto dvièwe gi prinudi drugite komponenti na

Islamskata zaednica da se postavat okolu nego i povlekuva globalna rekompozicija
na bosanskiot islam. Se ~ini deka vsu{nost voda~ite na Islamskata zaednica i,
pred sè, Mustafa Ceri}, se prisposobija na vkorenuvaweto na ova dvièwe vo Bosna
i Hercegovina. Vo prvite povoeni godini, Ceri} izgleda{e re{itelen vo namerata
da se bori protiv neosalafistite, kako {to i svedo~i otpovikuvaweto na Halil
Mehti} ili obidot za obnova na monopolot na Islamskata zaednica vrz markata
„islamski”. No, kon krajot na 1990-tite godini neformalen kompromis e postignat
25 Nezavisniot xemat „Tevhid” („boèstveno edinstvo”) koe e animirano vo Viena od imamot Muhamed
Por~a, se smeta kako eden od glavnite gnezda od koe ova ekstremisti~ko krilo gi {iri svoite idei vo
Bosna i Hercegovina, vo Sanxak i vo dijasporata.
78
me|u verskite institucii i neosalafisti~koto dvièwe. Taka, Islamskata zaednica

ja osuduva raste~kata represija vrz porane{nite muxahedini i lokalnite xihadisti,
no gi razubeduva od pribegnuvawe kon nasilstvo i gi prisiluva da ja priznaat
validnosta na hanefitskiot madhhab vo Bosna i Hercegovina. Pred sè, taa dozvoluva
neosalafistite od poboèn karakter da igraat sè pogolema uloga vo nejzinite
ramki, gledaj}i vo toa mo`nost za odrùvawe dobri odnosi so naftenite monarhii
na arapskiot poluostrov, da go vozvi{at nivoto na kvalifikacija na ulemite i da go
zajaknat svojot avtoritet kaj mladite generacii na vernici.
Ovaa strategija ovozmoùva zajaknuvawe na kontrolata od Islamskata zaednica

vrz odredeni verski aktivnosti (sobirawe na zekatot, organizacija na axilakot,
obrazovanie na imamite itn.) i da gi ograni~at razgrani~uvawata na xihadisti~koto
dvièwe, pove}eto propovednici koi bea povrzani so neosalafisti~ko dvièwe
ja osudija, na primer vo 2005 g., praktikata na „takfir26“. Taa gi olesnuva i
zgusnuva doktrinalnite debati i pojavata na prvite kompromisi me|u ulemite so
modernisti~ka orientacija i tie so islamisti~ka i neosalafisti~ka orientacija
kako {to i se pokaà so formiraweto vo 2005 god. na Sovetot za fatvi ili
usvojuvaweto vo 2006 god. na „Rezolucijata vrz tolkuvaweto na islamot” vo Bosna
i Hercegovina. Istovremeno, ovaa rekompozicija na bosanskiot islam go zabrza
izbuvnuvaweto na modernisti~ki i islamisti~ki dvièwa. Taka, Mustafa Ceri}
izgleda se oddale~il od modernisti~kite pozicii koi bea i negovi na po~etokot
na 1990-tite godini za usvojuvawe na „centralisti~ka” linija ili „umerena
islamisti~ka”, koja gi soedinuva priznavaweto na sekularniot karakter na dràvata
i povtornoto investirawe na javniot prostor od strana na verskite institucii,
valorizacija na nekoi od „heterodoksnite” obi~ai i voveduvaweto na nekolku to~ki
od neosalafisti~ka doktrina. Ovoj „centralisti~ki” stav po sè izgleda go delat
pove}eto mufti, osobeno tie od prvata generacija na bo{wa~ki neosalafisti (Seid
Smajki} vo Mostar, Hasan Maki} vo Biha}, Nusret Abdibegovi} vo Travnik). Taa se
sudruva so neprijatelsko raspoloènie od strana na nekoi modernisti~ki ulemi koi
insistiraat pove}e od koga bilo na potebata da se oslobodi Islamskata zaednica
od politi~kiot ìvot od edna strana, da gi odbrani specifi~nostite na bosanskiot
islam nasproti napadite na neosalafizmot, od druga strana. Glavnite pretstavnici
na ova modernisti~ko dvièwe se Enes Kari}, Fikret Kar}i} i Re{id Hafizovi}, a
nivniot bastion e Fakultetot za islamski nauki vo Saraevo, a nivnite pak mediumski
predavateli se nezavisnite medium i spisanijata „Noviot u~itel” („Novi mualim”)
i „Znaci na vremeto” („Znakovi vrijemena”).
Pra{aweto za pozicionirawe nasprema podemot na neosalafizmot }e se najde vo

ramkite na islamisti~koto dvièwe, kade nekoi po sè izgleda }e se dobliàt do
neosalafistite, a drugi otvoreno }e gi osuduvaat. Najposle, iako sufisti~kite i
neosufisti~kite krugovi, ~ii obredi se osudeni kako „heterodoksni” od strana na
neosalafisti~koto dvièwe, se zagrièni od ovaa nova linija na podelba. Na toj
na~in, odredeni intelektualci povrzani so sufisti~kite krugovi (Re{id Hafizovi},
26 „Takfir” (anatema) se sostoi od kvalifikacija vo ramkite na muslimanskata zaednica na odredeni

protivnici „kafirs” („kafirs”) - (nevernici, apostati) {to moè eventualno i da implicira deka pos-
toi pravoto istiot da bide ubien.
79
Rusmir Mahmut}ehaji} itn.) }e branat edna mnogu liberalna verzija na sufizmot,

duri ekumenska, koja se pronao|a sebesi delumno kaj fehulakite, a delumno kaj
nurkutite, taka {to nak{bendite i sulejmanite ostanuvaat bliski na islamisti~koto
dvièwe. I pove}e od toa, sufisti~kite obredi vo Bosna i Hercegovina ovozmoìja
v~udoviduva~ki fenomeni na hibridizacija, odredeni patuva~ki propovediteli ili
lokalni imami koi vklu~uvaat neosalafisti~ki elementi vo nivnite govori sepak
primenuvaat sufisti~ki obredi. Obratno, pak, mladite Bo{waci koi u~estvuvale vo
edinicata „El muxahid” za vreme na vojnata ili vo AIO kon krajot na 1990 godini
podocna se priklu~ija kon sufisti~kite ili neosufisti~kite dvièwa i javno gi
osudija praktikite i ideite na neosalafisti~koto dvièwe. Ottoga{, nivniot podem
treba da se uvidi vo mnogu po{irok kontekst na uslo`nuvawe na vnatre{nite podelbi
na islamskite zaednici i po{iroko, na doktrinska diverzifikacija na bosanskiot
islam.
3.2.3. Dvata dolgoro~ni predizvici:

li~niot islamski status i evropskiot islam
Vo ovoj kontekst treba da se navedat postoe~kite debati vo ramkite na verskite

institucii, prviot se odnesuva na statusot na {erijatot vo Bosna i Hercegovina, a
vtoriot na islamot vo Evropa. Bo{wa~kite ulemi go ednoglasno go priznavaat seku-
larniot karater na dràvata vo Bosna i Hercegovina, dodeka idejata za formirawe
islamska dràva ostanuva ograni~ena na xihadisti~koto dvièwe i navidum se konk-
retizira so nekolkute „islamski emirati” koi istoto dvièwe go animiraat. Napro-
tiv, nekolku ulemi so neosalafisti~ka ili islamisti~ka orientacija sakaat da mu
pridadat pravno vaèwe na {erijatot za site vnatre{ni raboti na Islamskata zae-
dnica i pra{awata na li~en status (brakovi, razvodi, nasledstvo itn.). Na toj na~in
samiot Mustafa Ceri} potsetuva na mo`nosta za sklu~uvawe {erijatski brakovi na
fakultativna baza, pa muftiite na Biha}, na Mostar i na Travnik pobaraa od Sovetot
za fatvi da se proizjasni za polnova`nosta na poligamijata vo Bosna i Hercegovi-
na. Ovie obidi za promocija na idejata na li~en islamski status predizivikaa burni
reakcii na javnoto mnenie i me|u ulemite so modernisti~ka orientacija, kakov {to
i be{e Fikret Kar}i}, koi cenat deka {erijatot vo sekularna dràva se sveduva na
moralni vrednosti, bez specifi~no pravno zakotvuvawe.
Pra{aweto na statusot na {erijatot ima svoja vrska so debatata za tekovnata elabo-

racija na evropski islam. Duri, bosanskite ulemi insistiraat ednoglasno na evrop-
skata priroda na bosanskiot islam i potrebata da se postavi istiot vo politi~ki
i kulturen evropski prostor. No, ovaa ednoglanost skriva del od paradoksite i
nesoglasuvawata. Taka, is~eznuvaweto na Jugoslavija i podelbata na Bosna i Herce-
govina go vovlekuvaat bosanskiot islam vo problematiki svojstveni na mnozinskiot
islam, dodeka procesot na evroatlantska integracija ja vodi kon problematiki na
malcinski islam koi se svojstveni za krajot na 19-tiot vek. Pokonkretno, Mustafa
Ceri} vo svojata evropska strategija se potpira vrz li~nosti (Jusuf el-Karadavi,
Tarik Ramadan itn.) i organizacii (Muslimanskiot sovet na Velika Britanija,
Mili goru{, Sojuzot na islamskite organizacii na Francija itn.) povrzani so um-
erenoto islamisti~ko dvièwe. Negovata „Deklaracija za evropskite muslimani”
80
se otvora so osuda na terorizmot i definicija na evropskite muslimani kako verni

gra|ani na nivnite dràvi vo koi prestojuvaat, no bara ovie dràvi da im dozvolat
da se organiziraat vrz silni osnovi po zaednici (otvorawe muslimanski u~ili{ta,
zdobivaweto so specifi~en li~en status, prisutstvo na „legitimni pretstavnici27“
vo sobranijata na zemjite ~lenki na EU itn.). Tokmu poradi ova, toj }e bide obvinet
deka gi vra}a Bo{wacite na status na „muslimanski milet vo Evropa’’ (vidi vo delot
3.1.4.).
27 Ovoj poim na „legitimni pretstavnici” be{e upotreben od SDA vo Crna Gora i vo Hrvatska za da izde-
jstvuvaat rezervirani sedi{ta za bo{wa~koto nacionalno malcinstvo. Za crnogorskiot slu~aj vidi
vo delot 4.2.2., a za hrvatskiot, vidi vo fusnotata 21.
81
4 . Specifi~niot slu~aj na
muslimanskata/ bo{wa~ka zaednica na Sanxak
Vo 1990 g. nacionalisti~kata mobilizacija na Muslimanite/ Bo{wacite vo Sanxak28

e tesno povrzana so taa na Muslimanite/ Bo{wacite vo Bosna i Hercegovina. Od
1992 g. izbuvnuvaweto na konfliktot vo Bosna i Hercegovina, formiraweto na
Federativna Republika Jugoslavija (FRJ) od strana na Srbija i Crna Gora, kako i
operaciite na „etni~ko ~istewe” sprovedeni vo isto~na Bosna i poto~no vo nekolku
od pograni~nite sela, ja izoliraat muslimanskata/ bo{wa~kata populacija od
Sanxak. Tri godini potoa, so prestanokot na konfliktot, e ovozmoèno povtorno
stapuvawe vo kontakt so Bosna i Hercegovina, no Republika Srpska se vmetnuva sega
pome|u Federacijata i Sanxak.
Po~nuvaj}i od 1996 g., Demokratskata partija na socijalistite (Demokratska partija

socijalista – DPS, porane{na komunisti~ka), koja e na vlast vo Crna Gora, se deli
me|u glavnata mnozinska frakcija na premierot Milo \ukanovi} koj ne e pove}e
solidaren so reìmot na Milo{evi}. Vo 1997 g. \ukanovi} izvojuva tesna pobeda
(50,8 %) na pretsedtelskite izbori protiv negoviot protivnik Momir Bulatovi},
blagodarenie na poddr{kata na nacionalnite malcinstva. Vo 1998/1999 g. vojnata
na Kosovo i voenata intervencija na NATO go zabrzuvaat raspa|aweto na FRJ. DPS vo
2002 g. izvojuva separacija vo srpsko-crnogorskiot sojuz so ograni~eni ovlastuvawa
i vo maj 2006 g. organizira refendum na koj 55,5 % od glasa~ite se izjasnija za
nezavisnost, pak, so presudna uloga na nacionalnite malcinstva. êtri meseci
podocna, listata na DPS i na Socijaldemokratskata partija – SDP se dobliùva do
apslolutno mnozinstvo na glasovite (48,6 %) na parlamentarnite izbori i dominira
vo novata vladeja~ka koalicija.
Vo Srbija sostavuvaweto na Demokratskata opozicija na Srbija - DOS go potpomaga

porazot na Socijalisti~kata partija na Srbija – SPS, porane{na komunisti~ka, za
vreme na izborite vo septemvri 2000 g., pa potoa padot na Milo{evi} za vreme
na „revolucijata na 5 oktomvri”. Vo prvo vreme, DOS go so~uva svoeto edinstvo,
pretsedatelot na Demokratskata partijata na Srbija –SDS, Voislav Ko{tunica,
stanuva pretsedatel na FRJ i na Demokratskata partija - DS, a Zoran \in|i} stanuva
premier na Srbija. No, poka~uvaweto na tenziite me|u konzervativniot DSS i
liberalniot DS, ubistvoto na \in|i} vo mart 2003 g. i izborniot uspeh na Radikalnata
partija na Srbija - SRS, ultranacionalisti~ka partija, devet meseci potoa }e dovede
do formirawe na malcinska vlada predvodena od Voislav Ko{tunica. Za vreme na
28 Sanxak e region smesten na granicata me|u Srbija i Crna Gora, so edinaeset op{tini ({est vo Sr-
bija i pet vo Crna Gora). Vo 2002 g. srpskiot Sanxak broe{e slu`beno 235.567 ìteli, od koi 60,4 %
Bo{waci/ Muslimani (vidi vo delot 4.2.3) i 37,9 % Srbi. Vo 2003 g. crnogorskiot Sanxak broe{e
157.656 ìteli, od koi 39,1 % Srbi, 37,9 % Bo{wa~i/ Muslimani, 17,0 % Crnogorci i 2,4 % Al-
banci. Op{tinite so bo{wa~ko/ mulsimansko mnozinstvo (Tutin 95 %, Roàje 88,8 %, Sjenica 75,7 %,
Novi Pazar 78,1 %, Plav 55,0 %) se smesteni vo isto~niot del na Sanxak i ne se grani~at so Bosna i
Hecegovina, tuku so Kosovo i so Albanija.
82
parlamentarnite izbori vo januari 2007 g., SRS dobiva 28,7 % od glasovite, DS 22,9
% i DSS 16,7 %, a formiraweto na koaliciska vlada toga{ zavise{e od stvavovite
na malite parlamentarni partii.
4.1. Od silna homogenost, do ekstremna rasfrlenost na

muslimanskiot/ bo{wa~kiot glas
4.1.1. Evoluciite vo sanxa~kiot SDA vo 1990-tite godini
Na po~etokot sanxa~kiot SDA e samo granka na SDA {to e formirana vo Saraevo29.

Vo 1990 godina toj dobiva 84.156 glasovi (1,7 %) i tri pratenici od 250 vo Srbija,
dodeka „Demokratskata koalicija” formirana od SDA i Demokratskata partija –
PD, albanska partija, dobija 30.710 glasovi (10,1 %) i trinaeset pratenici (od koi
devet za SDA) od 125 vo Crna Gora. Sporedbata so delot na Muslimanite/ Bo{wacite
vo ramkite na globalnoto naselenie vo Srbija (2,4 %) i vo Crna Gora (14,6 %,
plus 6,6 % Albanci) sugerira deka od ova vreme muslimanskiot/ bo{wa~kiot glas
e pohomogen vo srpskiot Sanxak, otkolku vo crnogorskiot. I vo dvata slu~ai ovaa
homogenost se objasnuva so ruralniot karakter na Sanxak, so malcinskiot karakter
na mulsimanskoto/ bo{wa~koto naselenie, kako i so silnata pobo`nost (vidi vo
delot 4.3.1.).
Izbuvnuvaweto na bosanskiot konflikt vo 1992 g. i reaktivizacijata na barawata

za samostojnost na Sanxak vo 1993 g. (vidi vo delot 4.2.1.) povlekuvaat golem bran
na politi~ka represija: pretsedatelot na srpskiot SDA, Sulejman Ugqanin, se
zasolni toga{ vo Istanbul, dodeka desetina militanti na snaxa~kiot SDA, me|u koi i
pretsedatelot na crnogorskiot SDA, Harun Haxi}, se osudeni na te{ki zatvorski kazni.
Vo toj kontekst, politi~kata homogenost na muslimanskata/ bo{wa~kata zaednica
po~nuva da napuknuva. Vo Crna Gora bojkotot na parlamentarnite i na lokalnite
izbori od strana na SDA i zatvoraweto na mno{tvoto od voda~ite mu ovozmoùva na
DPS da gi pretstavi svoite sopstveni muslimanski/ bo{wa~ki kadri. Vo Srbija SPS
ne uspeva da go napravi istoto, no seriozni nedorazbirawa se pojavuvaat vo SDA me|u
Ugqanin, koj isto taka apelira na bojkot na izborite, i Rasim Qaji}, generalniot
sekretar na partijata koj ostanal vo Novi Pazar i e za dobliùvawe so srpskata
demokratska opozicija. Ovoj sudir vo 1994/1995 g. dovede do raspar~uvawe na SDA
vo dve istoimeni partii, koi SDA od Bosna i Hercegovina bescelno se obiduva da gi
pomiri i me|u koi toj odbiva da izbere.
Potpi{uvaweto na Dejtonskiot dogovor vo 1995 g. doveduva do prekin na represijata

vo Sanxak (amnestija na militantite na SDA, vra}awe na Ugqanin itn.), no potpomaga
za politi~koto delkawe na bo{wa~kata zaednica. Se razbira deka vo Srbija Ugqanin
29 Islamisti~koto dvièwe po se izgleda deka ne e vkoreneto vo Sanxak pred 1990, no nekoi od

osnova~ite na sanxa~kiot SDA bea vo kontakt so istoto za vreme na nivnite studii vo Saraevo: kako
{to e Sulejman Ugqanin, pretsedatel na srpskiot SDA be{e smesten kaj semejstvoto na hasan êngi} za
vreme na negovite studii po medicina i Harun Haxi}, pretsedatedl an crnogorskiot SDA e porane{en
u~enik na medresata.
83
uspeva prvovremeno da ja vrati svojata hegomonisti~ka pozicija: „Listata za Sanxak”

sostavena od negovata SDA i pove}e mali partii vo 1996 g. dobiva tri op{tini so
bo{wa~ko mnozinstvo na srpskiot Sanxak (Novi Pazar, Sjenica, Tutin), potoa vo 1997
g. dobiva 49.472 glasa (1,2 %) i tri pratenici za vreme na izborite bojkotirani
od strana na srpskata demokratska opozicija. No, avtoritarnata diskriminatorska
praksa na „Listata za Sanxak” na koja se dodava i povtornoto aktivirawe na baraweto
za samostojnost (vidi vo delot 4.2.1.) }e gi nateraat srpskite vlasti da go raspu{tat
op{tinskiot sovet na Novi Pazar i da nazna~at privremena administracija
kontrolirana od SPS. Vo 1996 g. dobivaat samo 10.167 glasa (3,5 %) i tri pratenici
na parlamentarnite izbori, bidej}i mnozinstvoto od bo{wa~kite glasa bea dadeni
na kandidatite na DPS ili SDP. Vo 1997 g. SDA odlu~uva da go poddrì Milo \ukanovi}
na pretsedatelskite izbori, a potoa da vleze vo vladeja~kata koalicija. Nasproti
ovoj pragmati~en presvrt, Harun Haxi} ja formira Me|unarodnata demokratska unija
- MDU. Nekolku meseci potoa, za vreme na parlamentarnite izbori vo 1998 g., SDA
dobiva samo 1.996 glasa (0,6 %), a IDU 419 (0,1 %)
4.1.2. Srpskiot sanxak vo 2000 godina: sprotivstavuvaweto na SDA i SDP
Od krajot na 1990 godini, oddale~uvaweto na Srbija od Crna Gora odi ramo pod ramo
so raste~koto raziduvawe na dinami~nite politiki vo srpskiot i vo crnogorskiot
Sanxak. Vo Srbija hegemonisti~kata pozicija na „Listata za Sanxak” e stavena vo
opasnost od Sanxa~kata demokratska partija – SDP30, formirana od Rasim Qaji}
vo 2000 g. i od drugi partii proizlezeni od podocne`ni podelbi na SDA, kako {to
se Narodnoto dvièwe za Sanxak - NPS ili pak Partijata za Sanxak – (Stranka za
Sanxak – SZS). Za vreme na lokalnite izbori vo 2000 g., „Listata za Sanxak” ostanuva
dominantnata partija vo Novi Pazar, vo Sjenica i vo Tutin. No, ovaa dominacija e
dovedena do pra{awe vo 2004 g., SDP i NPS ja prezedoa op{tinata vo Sjenica31.
Osobeno, vo Novi Pazar, Sulejman Ugqanin e izbran za gradona~alnik so direktno
glasawe, no se soo~uva so op{tinski sovet so dominacija na SDP i SZS. ]e sleduva
odr`liva blokada na op{tinskite institucii, nasilni incidenti pome|u aktivistite
na Ugqanin i na Qaji} i odrùvawe na predvremenite izbori vo 2006 g., obeleàni
so ubistvoto na kandidat na „Listata za Sanxak” i ~ista pobeda na istata (53,4 % od
glasovite) od SDP (23,4 %).
Krizite {to gi doìvuva Novi Pazar ja dokaùvaat va`nosta na op{tinskite

institucii vo vnatre{nite klientski igri na bo{wa~kata zaednica i razgoruvaweto
na konfliktot me|u SDA i SDP. No, evolucijata na ovie lokalni politi~ki
konfiguracii treba isto taka da bide obnovena vo po{iroka smisla. Taka, pojavata
na SDP ne moè da se razbere ako ne se zeme predvid negovoto u~estvo vo DOS, so
30 Ovaa partija ne treba da se me{a so Socijaldemokratskata partija (SDP) od Crna Gora, nitu so istata
partija vo Bosna i Hercegovina.
31 SDP ja prezema isto taka i op{tinata Prijepolqe, blagodarenie na poddr{kata od odredeni srpski
partii.
84
{to dobi dva pratenici na srpskite parlamentarni izbori vo 2002 g.32, Rasim Qaji}
malku potoa }e stane minister na Federacijta za pravata na malcinstvata33. Vo tekot
na slednite godini, sudirite me|u DS i DSS se dodavaat na tie me|u Ugqanin i Qaji}.
Vo prvo vreme, SDP se potpira na vladata na \in|i} za da gi razvie svoite klientski
mreì. No, na parlamentarnite izbori vo 2003 g., DS pretpo~ita da se obedini so
„Listata za Sanxak” so {to dobiva dva pratenika34. Vo 2005 g. istite }e raskinat
so DS i }e ja dadat svojata poddr{ka za vladata na Ko{tunica. Ovaa smena na sojuzi
e delumno rezultat na zaedni~ko neprijatelsko raspoloènie na SDA i DSS kon
nezavisnosta na Crna Gora (vidi vo delot 4.2.2.), no ova istovremeno & ovozmoùva
na „Listata za Sanxak” da dobie tri mesta zamenik-ministri vo srpskata vlada, kako
i poddr{ka vo borbata za prevlast vo Novi Pazar35. Kone~no, na parlamentarnite
izbori vo januari 2007 g., SDP se obedinuva so DS i dobiva tri pratenici, dodeka
„Listata za Sanxak” dobiva 33.377 glasovi (0,8 %) i dva pratenici36 i se predlaga
za potencijalen partner na DSS. Dvete glavni bo{wa~ki partii na srpskiot Sanxak
treba da se obedinat so nacionalnite politi~ki akteri za konsolidacija na
nivnite lokalni pozicii i pridonesuvaat na indirekten na~in na vmetnuvaweto na
bo{wa~kata zaednica vo ideolo{kite podelbi i klientskite mreì okolku koi se
organizira srpskiot politi~ki ìvot.
4.1.3. Crnogorskiot Sanxak vo 2000 godini: postojana hegemonija na DPS
Situacijata e bitno porazli~na vo Crna Gora kade raznite koalicii na bo{wa~ki

partii imaat nezabeleìtelni rezultati na parlamentarnite izbori (4.046 glasa,
ili 1,1 % vo 2001 g.; 4.619 glasa ili 1,3 % vo 2002 g.) i kade DPS odrùva dominantna
pozicija vo op{tinite so bo{wa~ko mnozinstvo. Taka, za vreme na lokalnite izbori
vo 2002 g. „Demokratskata bo{wa~ka koalicija” dobiva 21,4 % od glasovite vo
Roàja, nasproti 51,2 % za DPS i 13,7 % za SPD, a SDA dobiva 13,1 % od glasovite vo
Plav, nasproti 32,6 % za DPS i 19,2 % za SDP. Ovaa izborna slabost vo vreme koga
malcinstvata so nivnata poddr{ka sakaat da pregovaraat za nezavisnosta na Crna
Gora, objasnuva zo{to mnogu bo{wa~ki partii, me|u koi i SDA, se spojuvaat vo edna
vo 2006 g. i ja formiraat Bo{wa~kata partija (Bo{wa~ka stranka-BS). Po nekolku
meseci, na parlamentarnite izbori vo septemvri 2006 g., BS i Liberalnata partija
– LP, zaedno dobivaat 12.748 od glasovite (3,7 %) i tri pratenici (od koi dva za
32 „Listata za Sanxak” ja poddrùva kandidaturata na Voislav Ko{tunica, nasproti Slobodan Milo{evi}

na federalnite pretsedatelski izbori, no gi bojkotira parlamentarnite izbori vo znak na protest
protiv pragot od 5 % od glasovite nametnat so izborniot zakon, nepovolen za etni~kite ili za region-
alnite partii
33 Potoa, Qaji} e imenuvan za pretsedatel na Sovetot zadolèn za odnosi na FRJ so MKSJ i na Centarot
za koordinacija za ju`na Srbija (dolinata na Pre{evo).
34 Listata „Zaedno za tolerancija”, sostavena od SDP i drugi etni~ki ili regionalni partii, ne go
pominuva pragot od 5 % na glasovi i toga{ ne dobiva nitu eden pratenik.
35 Poddr{kata na pratenicite od „Listata za Sanxak” za malcinskata vlada na Ko{tunica, iako bile
izbrani na listite na DS, go prinuduva istiot da bara predvremeni izbori i bojkot na srpskoto so-
branie od oktomvri 2005 g. Osum meseci potoa, odlukata na vladata na Ko{tunica da go raspu{ti
op{tinskiot sovet na Novi Pazar i da organizira predvremeni izbori go navede Rasim Qaji} da
podnese ostavka od site federalni mandati (vidi vo fusnotata 32).
36 Po promenata na izborniot zakon vo 2004 g., pragot od 5 % ve}e ne se primenuva za etni~kite
partii.
85
BS37). Ova vra}awe na pretstavnicite na edna od bo{wa~kite partii vo crnogorskoto

sobranie, za prv pat po 1998 g., pokaùva na generalen podem na etni~kite partii vo
Crna Gora, po tenziite okolu referendumot za nezavisnost i usvojuvaweto na Zakonot
za pravata na malcinstvata (vidi vo delot 4.2.2.). No, taa ne gi doveduva vo pra{awe
klientskite otstapki koi ja povrzuvaat bo{wa~kata zaednica na crnogorskiot Sanxak
so centralnata vlast, bidej}i BS ostana koaliciski partner na DPS vo Plava i na
SPD vo Roàje, na lokalnite izbori vo septemvri 2006 g.
4.2. Od baraweto za teritorijalna samostojnost na Sanxak, do

priznavaweto na nacionalnoto bo{wa~ko malcinstvo
4.2.1. Teritorijalnata samostojnost na Sanxak la`no koncesualno barawe
Od 1990 g. SDA bara dodeluvawe kulturna samostojnost za Sanxak. Slednata godina taa
}e go formira Nacionalniot muslimanski sovet na Sanxak (Muslimansko nacionalo
vijece Sandžaka - MNVS) i organizira referendum za „politi~ka i teritorijalna
samostojnost na Sanxak, so pravo da se pripoi so edna od suverenite republiki (na
jugoslovenskata federacija)”. Istata premina vo vtor plan po izbuvnuvaweto na
konfliktot vo Bosna i Hercegovina i istoto barawe e povtorno aktivirano vo juni
1993 g. so objavuvaweto na „Memorandumot za vospostavuvawe specijalen status za
Sanxak”, od strana na MNVS. Ova barawe za teritorijalna samostojnost istovremeno
go odrazuva nezadovolstvoto na Muslimanite/ Bo{wacite od Sanxak nasproti
nedovolniot ekonomski razvoj i policiskata represija vo ovoj region i odredeni
ambicii ili geopoliti~ki utopii svojstveni na osnova~ite na SDA (reintegracija
na Sanxak vo ramkite na Bosna i Hercegovina38, teritorijalno prodolùvawe
so albanskiot prostor so muslimansko mnozinstvo itn.). Po izbuvnuvaweto na
bosanskiot konflikt, taa pretstavuva na~in na pritisok vo ramkite na po{irokite
pregovori me|u srpskite i muslimanskite/ bo{wa~kite voda~i: ne slu~ajno ova
barawe be{e povtorno aktivirano prviot pat otkako voda~ite na Republika Srpska
go odbija planot na Vens/Oven i vo momentot koga SDA od Bosna i Hercegovina i
samata e vo isku{enie za sozdavawe nacionalna muslimanska/ bo{wa~ka dràva
(vidi vo delot 1.2.2.). Istoto vaì i za 1997 g., reaktiviraweto na baraweto za
teritorijalna samostojnost za Sanxak sleduva malku po zaklu~uvaweto na dogovorot
koj predviduva{e sozdavawe posebni vrski me|u Republika Srpska i FRJ.
Na prv pogled, baraweto za teritorijalna samostojnost e ednoglasno vo ramkite

na muslimanskata/ bo{wa~kata zaednica na Sanxak. Zna~i, spored MNVS, 98,9 %
od licata {to u~estvuvale na referndumot vo 1991 g. bi se izjasnile za. No, istiot
ovoj referendum ja predizvika prvata kriza vo ramkite na sanxa~kiot SDA, koga
pratenikot od Novi Pazar go osudi preminot od barawe na kulturna samostojnost na
politi~ka samostojnost i po izvesno vreme toj & se priklu~i na Demokratskata partija
37 Vo crnogorskiot Sanxak, koalicijata BS-LP dobiva 7.203 glasa ili 7,9 % od izrazenite glasovi.
38 Sanxakot na Novi Pazar be{e del od vilaetot na Bosna i Hercegovina sè do Berlinskiot kongres vo
1878 g.
86
(Demokratska stranka - DS). Vo tekot na slednite godini, edna sè pozna~itelna

partija na bo{wa~kite eliti od Sanxak se desolidarizira od ova barawe za da
dade prednost na drugi strate{ki politi~ki barawa. Vo Srbija, Rasim Qaji} bara
da se napravi regrupacija na op{tinite vo srpskiot Sanxak vo eden edinstven
okrug (administrativen region39), ja poddrùva idejata za decentralizirana Srbija
i po toj osnov se pribliùva do ungarskite partii i avtonomisti~kite partii vo
Vojvodina. Vo Crna Gora, mnogu brgu }e mu bide dadena prednost na nezavisnosta na
ovaa republika, iako toa implicira podelba na Sanxak me|u dve razli~ni dràvi.
4.2.2. Razli~nite evolucii na baraweto na samostojnost

vo Srbija i vo Crna Gora
Ovie strate{ki evolucii vo golema mera go objasnuvaat postepenoto raspar~uvawe

na bo{wa~kiot politi~ki pejsa`, kako i sklu~enite sojuzi od krajot na 1990-tite
godini so srpskata demokratska opozicija ili so crnogorskiot DPS (vidi vo delot
4.1.1.). Tie }e se obelodenat vo 1999 g., po voenata intervencija na NATO i preminot
na Kosovo pod me|unarodno vodstvo. Vsu{nost, vo juli 1999 g. Nacionalniot
sovet na bo{wacite od Sanxak BNVS (Bošnja~ko nacionalo vijece Sandžak – BNVS),
porane{en MNVS, kontroliran od SDA, na Ugqanin, }e pretstavi nov „Memorandum
za samostojnosta na Sanxak i posebnite vrski so Bosna i Hercegovina”, vo koj toj
se izjasnuva protiv sekakva podelba na Sanxak vo slu~aj na raspad na FRJ, potoa
bara dodeluvawe {iroka samostojnost na Sanxak koja }e bide definirana kako
teritorijalen entitet direktno povrzan so RFJ, od edna strana, i dodeluvawe
status na ustavotvorna nacija na Bo{wacite, od druga strana. Ovoj memorandum,
koj vsu{nost se obiduva da postavi pravna osnova za rascep na Sanxak vo slu~aj na
raspad na RFJ, e osuden od site bo{wa~ki eliti vo Crna Gora (osven od Haris Haxi})
i od simpatizerite na Rasim Qaji}.
Padot na Milo{evi} vo 2001 g. ovozmoùva priznavawe na nacionalnoto ime

„Bo{wak”40 i vo 2002 g. usvojuvaweto na federalniot zakon za pravata na
malcinstvata koj me|u drugoto predviduva i formirawe posebni soveti koi bi
gi pretstavuvale site malcintva poedine~no. Toga{ BNVS se transformira vo
Bo{wa~ki nacionalen sovet BNV (Bošnjacko nacionalo vijece - BNV) na Srbija i Crna
Gora i e predvoden od Sulejman Ugqanin. Negovata pretstavitelnost e ograni~ena,
bidej}i vo nego ima najmnogu pretstavnici na srpskiot Sanxak i e bojkotiran od
SDP i SZD. Od druga strana, oficijalizacijata na BNV, poddr{kata na „Listata
za Sanxak” za vladata na Ko{tunica i dobivaweto na nekoi nacionalni prava
(otstranuvaweto na pragot od 5 % za etni~kite partii, ~asovi po bo{wa~ki jazik vo
osnovnite u~ili{ta itn.) potpomagaat za legalisti~ki presvrt na SDA, a Ugqanin go
stava na vtor plan baraweto za samostojnost. NPS i drugite mali partii se lansiraat
vo nacionalisti~ko naddavawe so reaktivirawe na porane{niot BNVS i zakanuvaj}
i se so proglasuvawe nezavisnost na Sanxak vo slu~aj na raspad na RFJ. Bidej}i ne
najde poddr{ka, ovaa inicijativa nema svoe prodolùvawe. Vo oktomvri 2006 g., od
39 Op{tinite na srpskiot Sanxak se vsu{nost povrzani so okrugot Ra{ka (Novi Pazar, Tutin) ili so toj
od Zlatibor (Senica, Prijepoqe, Nova Varo{).
40 Kategorijata „Musliman” sepak ostanuva vo popisite vo 2002/2003 g. (vidi vo delot 4.2.3.).
87
druga strana, nastanuva edna druga rekompozicija, „Listata za Sanxak”, koja apelira
da se glasa za noviot srpski ustav, dodeka SDP se obedinuva so NPS i so SZS za da go
osudat faktot deka toj ja definira Srbija kako dràva na samo eden narod – srpskiot,
i ne dava nikakov specifi~en status za Sanxak.
Ovaa kompleksna artikulacija me|u formulite na strate{ki interesi na bo{wa~kata

zaednica vo Sanxak, postapkite na nekoi od nacionalnite politi~ki akteri i
vnatre{nite rivalstva na bo{wa~kite politi~ki eliti moè da se najde i vo Crna
Gora vo razni formi. Od krajot na 1990 g., vsu{nost SDA saka da pregovara za
nejzinata poddr{ka okolu nezavisnosta na ovaa republika vo zamena za priznavaweto
na Bo{wacite kako ustavotvorna nacija, predviduvawe rezervirani mesta za
nacionalnite malcinstva vo ramkite na sobranieto i sproveduvawe etni~ki kvoti
na site nivoa na administracijata. Ovie barawa se pobarani odnovo i vo 2006 g. od
strana na Bo{wa~kata partija (BS) i nekolku dena pred referendumot za nezavisnost
sobranieto usvojuva zakon za pravata na malcinstvata, dodeluvaj}i im tri mesta na
nacionalnite malcinstva koi pretstavuvaat pove}e od 5 % od op{toto naselenie.
Sepak, ovaa odrebda e poni{tena po dva meseci od Ustavniot sud, predizvikuvaj}i gnev
kaj etni~kite partii i objasnuvaj}i go toa so nivniot realativen uspeh na izborite
vo septemvri 2006 g.
4.2.3. Srpskiot Sanxak i crnogorskiot Sanxak, dva modela

na politi~ka integracija i rekompozicija na identitot
Politi~kite evolucii na bo{wa~kata zaednica vo Sanxak me|u 1996 i 2006 g. bez

somne` se objasnuvaat bar delumno so po{iroki strate{ki pri~ini: institucionalnata
reintegracijana na Bosna i Hercegovina minuva niz normalizacija na odnosite so
Srbija i so nezavisnata Crna Gora ~ii vnatre{ni politi~ki ramnoteì zavisat od
nejzinite nacionalni malcinstva, koi za bo{wa~kite voda~i vo Bosna i Hecegovina
pove}e pretstavuvaat evidenten geopoliti~ki interes, otkolku hipoteti~ki samostoen
Sanxak. No, ovie evolucii naveduvaat, pred sè, na samostojnosta na politi~kite
dinamiki na Sanxak. SDA od Bosna i Hercegovina ne uspea da izdejstvuva arbitraà
na vnatre{nite konflikti na sanxa~kite politi~ki eliti i rivalstvoto me|u Ugqanin
i Qaji} ili, pak, marginalizacijata na Haxi} koj, naprotiv, navestuva za nekoi od
evoluciite {to }e & se slu~aat na partijata kon krajot na 1990-tite godini (vidi vo
delot 2.1. i 2.2.).41
Ottoga{ divergentnite evolucii na bo{wa~kata zaednica vo Srbija i Crna Gora

odgovaraat, pred sè, na razli~ni na~ini na vmetnuvawe vo teritorijalnite i
institucionalnite ramki proizlezeni od raspadot na komunisti~ka Jugoslavija, a
potoa i na FRJ. Vo srpskiot Sanxak, bo{wa~kite politi~ki eliti ostanuvaat vo golema
mera regrupirani okolu SDA i se potpiraat na op{tinite so bo{wa~ko mnozinstvo
za razvivawe sopstveni mreì na vlast. Vo crnogorskiot Sanxak, naprotiv, istite
41 Izgleda deka islamisti~koto dvièwe na Bosna i Hercegovina se oddale~ilo samoto od Sulejman

Ugqanin, poradi negovite avtoritarni praktiki i poddr{kata na Rasim Qaji} od muftijata na Novi
Pazar (vidi vo delot 4.3.2.) i na Harun Haxi} poradi negovata izolacija od crnogorskata politi~ka
scena.
88
tie eliti pretstavuvaat pomalku geografski skoncentrirano naselenie, iako so

pogelema teìna vo op{toto naselenie vo Crna Gora i tie polesno dozvoluvaat da
bidaat apsorbirani od DPS i nejzinite silni klientski mreì. I dvata na~ina
na vklopuvawe ne odgovaraat striktno na granicata me|u srpskiot i crnogorskiot
Sanxak, a Harun Haxi} odrùva izvesno vlijanie vo Roàje, op{tina so silno
bo{wa~ko mnozinstvo, kako i Rasim Qaji}, koj vo 1990-tite godini ja ima najsilnata
poddr{ka vo op{tinite na isto~niot srpski Sanxak kade bo{wa~koto naselenie e
malcinstvo.
Kone~no, divergentnite evolucii odgovaraat i na varijaciite vo rekompozicijata na

muslimanskiot/ bo{wa~kiot identitet. Se razbira deka od 1996 god. edno sobranie
na politi~ki, kulturni i verski pretstavnici na muslimnaskata/ bo{wa~kata
zaednica od Sanxak ja zakopuva zamenata na nacionalnoto ime „Musliman” so
„Bo{wak”. No, ovaa odluka ne e oficijalizirana do 2001 g. od strana na srpskite i
crnogorskite vlasti i ne e predmet na ednoglasnost me|u Muslimanite/ Bo{wacite
vo Crna Gora42. Ovie varijacii vo rekompozicijata na identitetot vo Srbija i Crna
Gora se pojavuvaat vo popisite na naselenieto izvr{eni vo 2002/2003 g.: 134.128
lica se izjasnuvaat kako „Bo{waci”, a samo 8.222 se izjasnuvaat kako „Muslimani”
vo srpskiot Sanxak (t.e. 56,9 % i 3,5 % od op{toto naselenie na ovoj region), koga
44.341 lica se izjasnile kako „Bo{waci” i 15.448 se izjasnile kako „Muslimani”
vo crnogorskiot Sanxak (28,1 % i 9,8 % od op{toto naselenie).
4.3. Islamskata zaednica me|u regionalna institucionalizacija

i doktrinalno osporuvawe
4.3.1 Islamskata zaednica vo Sanxak

i pra{awata na teritorijalni nadle`nosti
Za vreme na komunisti~kiot period, no i potoa muslimanskoto/ bo{wa~koto naselenie

vo Sanxak e okarkterizirano so posilna pobo`nost otkolku naselenieto vo Bosna
i Hercegovina. Ovaa specifi~nost se objasnuva so ruralniot karakter na Sanxak,
no i so faktot deka pove}e otkolku vo Bosna i Hercegovina, Islamskata zaednica
za Muslimanite/ Bo{wacite igra uloga na zamena na nacionalna institucija. Vo
toj kontest treba da se poglednat posledicite od raspar~uvaweto na Islamskata
zaednica na Jugoslavija vo ovoj region, od edna strana, i formiraweto na SDA i
MNVS, od druga strana.
Od 1989/1999 god. imamite na srpskiot Sanxak gi poddrùvaat nivnite kolegi na

Kosovo vo nivnoto sprotivstavuvawe na Hamdi Jusufspahi}, muftijata od Belgrad,
povrzan so porane{niot komunisti~ki reìm. Idriz Demirovi}, muftija vo
Podgorica, uspeva da opstane na ~elo na verskite institucii vo Crna Gora. Vo 1993
42 Zdruènieto „Matica muslimanska” ceni deka ovaa promena na imeto predizvikala zaguba na statu-
sot na dràvotvorna nacija vo Crna Gora. Na crnogorskoto krajbre`je postoi (Bar, Ulciw) musliman-
sko slavofonsko naselenie koe pote{ko bi se prepoznalo vo bo{wa~kiot nacionalen identitet.
89
g. novata Islamska zaednica na Bosna i Hercegovina (vidi vo delot 1.3.1.) predvide

edno mesto za muftija vo Novi Pazar, dodeleno na Muamer Zukorli}. Istiot bi trebalo
da go izvr{uva svojot avtoritet vrz Sanxak kako celina, no Islamskata zaednica
na Crna Gora e formirana po edna godina i taa go nazna~uva Demirovi} za reis-
ul-ulema. Dvoen sudir na nadle`nosti se pojavuva vo toj moment, sprotivstavuvaj}i
go muftijata na Novi Pazar so reis-ul-ulemata na Podgorica, od edna strana, so
muftijata na Belgrad, od druga strana. Vo prviot slu~aj predizvikot na kontrola
na xematite (lokalni zaednici na vernici) na crnogorskiot Sanxak koi imaa
mo`nost ili da go priznaat avtoritetot na Podgorica, ili na Novi Pazar. Ovoj sudir
se smiruva vo 2000 godini, po smenata na Demirovi} so Rifat Fejzi} vo 2003 god. i
implicitnoto priznavawe na negoviot avtoritet od strana na Mustafa Ceri}, reis-
ul-ulema na Bosna i Hercegovina, za vreme na edna poseta na Crna Gora vo 2005 g.43
Vo vtoriot slu~aj vlogot e vospostavuvawe na Islamskata zaednica na Srbija, bidej}
i Jusufspahi} saka{e da formira verska nezavisna zaednica so sedi{te vo Belgrad
i Zukorli} koj saka{e da gi odrì institucionalnite vrski so Islamskata zaednica
na Bosna i Hercegovina, kako i centralnata uloga na Novi Pazar.
4.3.2. Islamskata zaednica, privilegiran sogovornik

na dràvata i kr{liv akter na terenot
Problemite na teritorijalna nadle`nost ne ja spre~uvaat Islamskata zaednica

da igra zna~iteln a uloga vo Sanxak i osobeno vo srpskiot del. Vo po~etokot na
1990-tite godini taa u~estvuva vo MNVS, a potoa vo kontekst na silna represija
se postavuva kako posrednik me|u srpskite vlasti i muslimanskata/ bo{wa~kata
zaednica. No, ovaa uloga na verskite institucii, i osobeno na Zukorli}, objasnuva
zo{to istiot }e vleze vo sudir so Ugqanin, koj ja poddràl negovata kandidatura
za funkcijata muftija. Simpatizerite na Zukorli} toga{ se povlekuvaat od BNVS
(porane{en MNVS) i se obiduvaat da formiraat Nacionalen kongres na Bo{wacite
na Jugoslavija NKBJ (Nacionalni Kongres Bošnjaka Jugoslavije - NKBJ), pred da mu ja
dadat nivnata poddr{ka na SDP na Rasim Qaji}. Po padot na Milo{evi} vo 2000 g.,
premierot Zoran \in|i} mu go potvrduva na Zukorli} svojot status na privilegiran
sogovornik, baraj}i na toj na~in da gi premosti podelbite na sanxa~kiot politi~ki
ìvot i da go izbegne BNVS. Ovaa strategija ja objasnuva osobeno poddr{kata na
vladata na \in|i} za me|unarodniot univerzitet otvoren vo 2002 g. vo Novi Pazar
i ~ij{to rektor e koj drug, ako ne Zukorli}. Ugqanin se potpira na op{tinata Novi
Pazar, pa potoa na vladata na Ko{tunica za da se obide da go oslabne negoviot
nov protivnik (odbivawe na restitucija na nacionaliziranite vakufi vo 1947 g.,
obidi za urivawe na novata zgrada na medresata poradi nemawe grade`na dozvola,
otvorawe dràven univerzitet vo Novi Pazar vo 2006 g. itn.), dodeka Zukorli},
soo~en so vlo{uvaweto na tenziite pome|u simpatizerite na SDA i SDP, se postavuva
kako arbitar, povikuvaj}i se na avtoritetot na Mustafa Ceri}.
43 Ovoj izbor e delumno objasnet so politi~ki predizvici, bidej}i Ceri}, kako i Fejzi}, se zalaga{e za
nezavisnost na Crna Gora, dodeka Zukorli} be{e neprijatelski nastroen kon taa ideja.
90
I vo Sanxak Islamskata zaednica doìvea zna~aen razvoj na svoite obrazovni

aktivnosti, kako {to ukaùva otvoraweto na medresata (1990 g.) i na Islamska
pedago{ka akademija (2001 g.) vo Novi Pazar, kako i povtorniot voved na veronaukata
vo osnovnite u~ili{ta, po~nuvaj}i od 2004 g. No, Islamskata zaednica vo Sanxak
ne raspolaga sekoga{ so potrebni kadri koi bi gi izvr{ile novite zada~i, brojni
profesori od islamskata pedago{ka akademija vo Novi Pazar vsu{nost doa|aat
od Saraevo ili od Zenica. A osven toa, islamskite verski institucii na Srbija i
Crna Gora ne uìvaat, kako {to e slu~aj vo Bosna i Hecegovina, zna~itelni vrski so
dràvniot aparat, duri i koga nekoi od renomiranite gi kumuliraat politi~kite i
verskite mandati. Taka, vo Crna Gora, Orhan [ahmanovi}, porane{en voda~ na SDA
i sekretar na Ministerstvoto za prava na malcinstvata, e istovremeno i zamenik-
pretsedatel na sobranieto (saborot) na Islamskata zaednica. Ovaa relativna
slabost na verskite institucii go objasnuva faktot {to lokalnite xemati vo Sanxak
uìvaat pogolema samostojnost otkolku vo Bosna i Hercegovina i lesno stanuvaat
predmet na partiski i doktrinski sudiri. Na toj na~in partiskite aktivisti na SDA
ja prezedoa kontrolata na pove}eto xamii vo Novi Pazar i drugi xamii vo Novi
Pazar, vo Roàje ili vo Bjelo Poqe, kade lu|eto bea svedoci na nasilni sudiri me|u
tradicionalnite vernici i mladite neosalafisti.
4.3.3. Podemot na neosalafizmot vo Sanxak: sli~ni doktrinski evolucii,

razli~en institucionalen kontekst
Vpro~em, Sanxak ne go odbegnuva podemot na neosalafizmot utvreden vo Bosna i Her-

cegovina (vidi go delot 3.2.1.). Zemaj}i go predvid faktot deka ovoj region ne be{e
voena zona vo 1990-tite godini, neosalafisti~koto dvièwe, pred sè, se ustanovi
vo svojata pobo`na forma i so posredni{tvo na verskite institucii. Pove}eto od
kadrite na Islamskata zaednica vo srpskiot Sanxak i pove}eto predava~i na Islam-
skata pedago{ka akademija vo Novi Pazar se vsu{nost povrzani so neosalafisti~koto
dvièwe od poboèn karakter, a i samiot Muamer Zurkoli} zazema „centristi~ka”
linija bliska do taa na Mustafa Ceri} vo Bosna i Hercegovina. Takov se ~ini e i
slu~ajot vo Crna Gora po izborot na Rifat Fejzi} za reis-ul-ulema.
Kon krajot na 1990-tite godini, dvièwata na mladinata povrzani so neosala

fisti~koto dvièwe od xihadisti~ki tip isto taka se vospostaveni vo Sanxak, poa|aj}
i od Bosna i Hercegovina ili dijasporata. Taka, dvièweto „Zborot na vistinata”
(„Kelimet-ul-Haqq”), naklonet kon upotrebata na praktikata na takfir44 i blisko do
dvièweto „Al kaida”, go postavuva mestoto za svojata izdava~ka dejnost vo Plav, vo
crnogorskiot Sanxak. Toj e voden od Viena od strana na mlad Bo{wak po poteklo od
Sanxak i ja uìva poddr{kata na brojni bo{wa~ki studenti pri Islamskiot univer-
zitet vo Medina, koi isto taka pi{uvaat pod psevdonimi.45
Vo toj kontekst, procesot na utvrdenite diferencijacii vo Bosna i Hercegovina

moè da se vidi i vo Sanxak. Od druga strana, verskite institucii koi dolgo vreme
go toleriraa i minimiziraa dejstvuvaweto na xihadisti~koto dvièwe, vo posledno
44 Za poimot “takfir”, vidi fusnota 25.
45 Vidi na internet stranicata na ova dvièwe http://www.kelimetulhaqq.net
91
vreme vlegoa vo sudir so najekstremisti~koto krilo, kako {to svedo~at i nasilnite

incidenti vo noemvri 2006 god. pred Arap-xamijata vo Novi Pazar ili prezemaweto
na „Rezolucijata za tolkuvawe na islamot” od strana na Islamskata zaednica na
Crna Gora, usvoena pred izvesno vreme od Islamskata zaednica vo Bosna i Herce-
govina (vidi vo delot 3.2.2.). Od druga strana, najumerenoto krilo na xihadisti~koto
dvièwe vo posledno vreme preku vesnikot „Saff” gi osuduva orientacijata i prak-
tikite na dvièweto „Zborot na vistinata”.
Kako i vo Bosna i Hercegovina, taka verskiot ìvot i vo Sanxak e obeleàn so

krajot na monopolot na Islamskata zaednica vrz verskiot ìvot i doktrinskata
diverzifikacija na lokalniot islam. No, situacijata ostanuva delumno specifi~na.
Vsu{nost, verskite institucii zadrùvaat nesomneno pove}e otkolku vo Bosna
i Hercegovina, kako i nivnata uloga na zamena na nacionalnata institucija
simbolizirana so institucionalna vrska koja opstojuva me|u muftijata na Novi Pazar
i reis-ul-ulemata na Bosna i Hercegovina. Istovremeno sudirite za teritorijalna
nadle`nost i deficit na verski kadri koi dejstvuvaat vo istite institucii go
objasnuvaat i nivniot najmal kapacitet na otpor ili prisposobuvawe nasproti
ideolo{kite i doktrinskite vlijanija dojdeni odnadvor.
92
Bibliographie sélective
1. L’islam dans les Balkans occidentaux

Aydin Babuna (2004), «The Bosnian Muslims and Albanians: Islam and Nationalism», Nationalities
Papers, juin 2004, pp. 287-321.
Michel Balivet (1992), «Aux origines de l’islamisation des Balkans ottomans», Revue des mondes
musulmans et de la Méditerranée, hiver 1992, pp. 11-20.
Xavier Bougarel (2003), «Islam and Politics in the Post-Communist Balkans», in: Dimitris Keridis and
Charles Perry (eds), New Approaches to Balkan Studies, Dulles: Brassey’s, pp. 345-360.
Xavier Bougarel (2005a), «Islam balkanique et intégration européenne», in: Rémy Leveau et Khadija
Mohsen-Finan (dir.), Musulmans de France et d’Europe, Paris: CNRS Editions, pp. 21-48.
Xavier Bougarel (2005b), The Role of Balkan Muslims in Building a European Islam, Brussels: European
Policy Centre Issue Paper n° 43, 23 novembre 2005, accessible sur http://www.epc.
eu.
Xavier Bougarel / Nathalie Clayer (dir.) (2001), Le Nouvel islam balkanique. Les musulmans, acteurs du
post-communisme 1990-2000, Paris: Maisonneuve et Larose.
Xavier Bougarel / Dimitrina Mihaylova (dir.) (2005), «Diasporas musulmanes balkaniques dans l’Union
européenne» (dossier), Balkanologie, décembre 2005.
Janusz Bugajski (2000), Islam in the Balkans: Bridge or Barrier?, Washington D.C.: CSIS Briefing Notes
on Islam, Society and Politics, juin 2000.
Marie-Paul Canapa (1986), «L’islam et la question des nationalités en Yougoslavie», in: Olivier Carré
et Paul Dumont (dir.), Radicalismes islamiques, Paris: L’Harmattan, pp. 100-150.
Nathalie Clayer (1990), L’Albanie, pays des derviches. Les ordres mystiques musulmans en Albanie à
l’époque post-ottomane (1912-1967), Berlin-Wiesbaden: Otto Harrassowitz.
Nathalie Clayer, «Islam et identité nationale dans l’espace albanais (Albanie, Macédoine, Kosovo)
1989-1998», Archives de sciences sociales des religions, juillet-septembre 2001, pp. 161-181,
accessible sur http://www.ehess.fr/centres/ceifr/assr/N115/008.htm.
Nathalie Clayer (2007), Aux origines du nationalisme albanais. La naissance d’une nation
majoritairement musulmane en Europe, Paris: Karthala.
Jean-Arnault Derens (dir.) (2007), «Les islams des Balkans» (dossier), Les Cahiers du Courrier des
Balkans, avril 2007.
Jean-Arnault Derens et Laurent Geslin (2006), «Balkans: les derviches, entre tradition et adaptations»,
Religioscope, 25 Novembre 2006, accessible sur http://religion.info/french/articles/
article 283.shtml.
Marco Dogo (1998), «The Balkan Nation-States and the Muslim Question», in Stefano Bianchini et
Marco Dogo (eds), The Balkans. National Identities in a Historical Perspective, Ravenna: Longo
Editore, pp. 61-74.
Paul Dumont et Sylvie Gangloff (dir.) (2005), La perception de l’héritage ottoman dans les Balkans,
Paris: L’Harmattan.
International Crisis Group (2001a), Bin Laden and the Balkans. The Politics of Anti-Terrorism, Brussels/
Washingon D.C.: ICG Europe Report, 9 novembre 2001, accessible sur http://www.crisisgroup.
org/library/documents/report archive/A400481 09112001.pdf.
Zachary T. Irwin (1989), «The Fate of Islam in the Balkans: A Comparison of Four State
Policies», in: Pedro Ramet (éd.), Religion and Nationalism in Soviet and East European Politics,
London: Duke University Press,pp. 207-225.
Fikret Karcic, «Islamic Revival in the Balkans 1970-1992», Islamic Studies (Islamabad), été-automne
1997, pp. 565-581.
György Lederer, Contemporary Islam in Eastern Europe, Brussels: NATO Research Fellowship
Programme, accessible sur http://www.nato.int/acad/fellow/97-99/lederer.pdf.
93
György Lederer, Countering Islamist Radicals in Eastern Europe, Wilts: Conflict Studies Research Centre
Discussion Paper, septembre 2005, accessible sur http://www.defac.ac.uk/colleges/csrc/
document-listings/special/csrc_mpf-2005-10-17/WP-CIST-CEE2.pdf.
Justin Mac Carthy (1996), Death and Exile. The Ethnic Cleansing of Ottoman Muslims 1821-1922,
Princeton: Princeton University Press.
Peter Mentzel (ed.), «Muslim Minorities in the Balkans» (dossier), Nationalities Papers, mars 2000.
Roberto Morozzo della Rocca (1990), Nazione e religione in Albania (1920-1944), Bologna: II Mulino.
Tim Niblock et Bogdan Szajkowski (eds) (1993), The Social, Political and Cultural Role of the Muslim
Communities in Post-Bipolar Europe, Skopje: Center for Ethnic Relations / Exeter: University of
Exeter (1993).
Baskin Oran, «Religious and National Identity among the Balkan Muslims: A Comparative Study on
Greece, Bulgaria, Macedonia and Kosovo», CEMOTI, juillet-décembre 1994, p. 307-323.
Daniel Panzac (dir.), «Les Balkans à l’époque ottomane» (dossier), Revue des mondes musulmans et de
la Méditerranée, hiver 1992.
Alexandre Popovic (1986), L’islam balkanique: Les musulmans du sud-est européen dans la période
postottomane, Berlin-Wiesbaden: Otto Harrassowitz.
Hugh Poulton (1993), The Balkans. Minorities and States in Conflict, London: Minority Rights
Publications.
Hugh Poulton / Suha Taji-Farouki (eds) (1997), Muslim Identity and the Balkan State, London: Hurst.
Sabine Riedel (1997), «Die Politisierung islamischer Geschichte und Kultur am Beispiel
Südosteuropas», Südosteuropa, novembre 1997, pp. 539-561.
Stephen Schwartz (2002), «The Arab Betrayal of Balkan Islam», Middle East Quarterly, printemps 2002,
pp. 43-52.
2. L’islam au Kosovo, en Macédoine et en Serbie du sud

Marie-Françoise Allain et Xavier Galmiche (1994), La question du Kosovo (entretiens avec Ibrahim
Rugova), Paris: Fayard.
Isa Blumi (1997) «The Question of Identity, Diplomacy and Albanians in Macedonia: Has the Rain
Corne?», International Journal of Albanian Studies, automne 1997, accessible sur http://www.
albanian.com/ITAS/vol1/is1/art4.html.
Isa Blumi (2003), Islami politïk ndër Shqiptarë: a po vijnë talibanët në Ballkan?, [L’islam politique
chez les Albanais: les Talibans arrivent-ils dans les Balkans?], Prishtinë: KIPRED, accessible sur
http://www.zeriislam.com/artikulli/ISLAMI-POLITIK-NDER-SHQIPTAReT.pdf.
Rexhep Boja (2003), Për një të nesërme më të mirë [Pour un lendemain meilleur], Prishtinë: Baskësia
islame e Kosovës.
Suzana Bytyqi (2006), «New Faiths Fill Kosovo Religous Vaccum», Balkan Insight, 31 mars 2006,
accessible sur http://www.iwpr.net.
Bob Churcher (2004), PreshevolKosovo Lindore - A Continuing Cause for Concern, Wilts: Conflict Studies
Research Centre Balkan Séries n° G 104, accessible sur http://www.defac.ac.uk/colleges/csrc/
document-listings/balkan/G104.
Nathalie Clayer (2001), «L’islam, facteur de recompositions internes en Macédoine et au Kosovo», in:
Xavier Bougarel et Nathalie Clayer, Le nouvel islam balkanique. Les musulmans, acteurs du post-
communiste (1990-2000), Paris: Maisonneuve & Larose, pp. 133-176.
Patrick Denaud et Valérie Pras (1999), Kosovo, naissance d’une lutte armée: UÇK (entretiens
avec Bardhyl Mahmuti, représentant politique de l’Armée de libération du Kosovo), Paris:
L’Harmattan.
Ger Duijzings (2000), Religion and the Politics of identity in Kosovo, London: Hurst.
Humanitarian Law Center (2000), Aïbanians in Serbia. Preševo, Bujanovac and Medvedza, Belgrade:
Humanitarian Law Center, accessible sur http://www.hlc-rdc.org/storage/docs/8aec39196c684
c77b897a7855348002f.pdf.
94
International Crisis Group (2001b), Religion in Kosovo, Pristina/Brussels: ICG Europe Report, 31
janvier 2001, accessible sur http://www.crisisgroup.org/library/documents/report_archive/
A400226_31012001.pdf.
International Crisis Group (2003), Southern Serbia’s Fragile Peace, Belgrade/Brussels: ICG Europe
Report, 9 décembre 2003, accessible sur http://www.crisisgroup.org/library/documents/
europe/balkans/152_south_serbia_fragile_peace.pdf.
International Crisis Group (2004), Collapse in Kosovo, Pristina/Belgrade/Brussels: ICG Europe
Report, 22 avril 2004, accessible sur http://www.crisisgroup.org/library/documents/europe/
balkans/155 collapse in kosovo revised.pdf.
International Crisis Group (2006), Southern Serbia: in Kosovo’s Shadow, Belgrade/Pristina/Brussels:
ICG Europe Briefing, 27 juin 2006, accessible sur http://www.crisisgroup.org/library/
documents/europe/balkans/b043_ southern serbia in kosovo s shadow.pdf.
Bashkim Iseni (1995), «Les Albanais de Macédoine: entre coexistence et conflit», in: Lionel Charles et
Agnès Nordmann (dir«), L’ex-Yougoslavie en Europe. De la faillite des démocraties au processus
de paix, Paris: L’Harmattan, pp. 231-248.
Bashkim Iseni (1996), La Macédoine, entre crise de reconnaissance et tensions intercommunautaires:
un défi pour la Communauté internationale, Mémoire de maîtrise, Université de Lausanne.
Bashkim Iseni (1998), «Macédoine», in: Jean-Yves Camus, Les extrémismes en Europe. Etat des lieux
1998, Paris: Editions de l’Aube, pp. 240-248.
Bashkim Iseni (2005a), «Kosovo: la question de l’islam», Religioscope, 5 décembre 2005, accessible
sur http://religion.info/french/articles/article 213.shtml.
Bashkim Iseni (2005b), «Macédoine: une paix encore fragile», in Richard Millet (dir.): Sta ima? Ex-
Yougoslavie, d’un Etat à d’autres, Rennes: L’oeil électrique, pp. 198-203.
Bashkim Iseni (2007), Les organisations humanitaires d’inspiration religieuse en Macédoine, The
Program for the Study of International Organization(s) - PSIO, Genève: Institut de Hautes
Etudes Internationales, PSIO Occasional Paper, accessible sur http://hei.unige.ch/psio/
fichiers2/OPl 2007 Macedoine.pdf.
Bashkim Iseni (à paraître), La question nationale en Europe du Sud-Est. Genèse, émergence et
développement de l’identité nationale albanaise au Kosovo et en Macédoine, Bern: Peter Lang.
Muhamedin Kullashi (1999), «‘Nettoyage ethnique’ et génocide en ex-Yougoslavie», in: Catherine
Coquio (dir.), Parler des camps, penser les génocides, Paris: Albin Michel, pp. 264-293.
Noel Malcolm, Kosovo: A Short History, London: Macmillan, 1998.
Organisation for Security and Co-operation in Europe (1999), Kosovo/Kosova: As Seen, As told. An
Analysis of the Human Rights Findings of the OSCE Kosovo Verification Mission (October 1998 to
June 1999), Warsaw: OSCE Office for Démocratie Institutions and Human Rights, accessible sur
http://www.osce.org/item/17755.html et http://www.osce.org/item/17756.html.
James Pettifer (2005), Kosova Express. A Journey in a War Time, London: Hurst.
Hugh Poulton (1993), «The Largest Nationality II - Albanians outside Kosovo», in: Hugh Poulton, The
Balkans: Minorities and States in Conflict, London, Minority Rights Publications, pp. 75-86.
Michel Roux (1992), Les Albanais en Yougoslavie. Minorité nationale, territoire et développement, Paris:
Editions de la MSH.
3. L’islam en Bosnie-Herzégovine et dans le Sandzak

Ahmet Alibašic (2003), Traditional and Reformist Islam in Bosnia and Herzegovina, Cambridge: C-SIS
Working Paper, accessible sur http://www.cambridgesecurity.net/pdf/alibasic.pdf.
Aydin Babuna (2005), «National Identity. Islam and Politics in Post-Communist Bosnia-
Hercegovina», East European Quarterly, hiver 2005, pp. 405-447.
Goran Basic (2002), Polozaj Bošnjaka u Sandzaku [La situation des Bosniaques dans le Sandžak],
Beograd: Centar za antiratnu akciju, accessible sur http://www.ercbgd.org.yu/dokumenta/
Polbos.pdf.
95
Xavier Bougarel (1993), «Un courant panislamiste en Bosnie-Herzégovine», in: Gilles Kepel (dir.),
Exils et Royaumes: les appartenances au monde arabo-musulman aujourd’hui, Paris: Presses de
la FNSP, pp. 275-299.
Xavier Bougarel (1997), «From Young Muslims to Party of Démocratie Action: The Emergence of a
Pan-Islamist Trend in Bosnia-Herzegovina», Islamic Studies, été-automne 1997, pp. 533-544.
Xavier Bougarel (2001a), «L’islam bosniaque, entre identité culturelle et idéologie politique», in:
Xavier Bougarel et Nathalie Clayer (dir.), Le nouvel Islam balkanique. Les musulmans, acteurs
du post-communisme (1990-2000), Paris: Maisonneuve & Larose, pp. 79-132.
Xavier Bougarel (2001b), «Trois définitions de l’islam en Bosnie-Herzégovine», Archives de sciences
sociales des religions, juillet 2001, pp. 183-201, accessible sur http://www.ehess.fr/centres/
ciefr/ assr/N115/009.htm.
Xavier Bougarel (2002), «Bosnie-Herzégovine: comment peut-on être bochniaque?», in: Alain
Dieckhoff et Riva Kastoryano (dir.), Nationalismes en mutation en Méditerranée orientale, Paris:
CNRS Editions, pp. 173-193.
Tone Bringa (1995), Being Muslim the Bosnian Way. Identity and Community in a Central Bosnian
Village, Princeton: Princeton University Press.
Tone Bringa (2002), «Islam and the Quest for Identity in Post-Communist Bosnia-Herzegovina», in:
Maya Shatzmiller (éd.), Islam and Bosnia: Conflict Resolution and Foreign Policy in Multiethnic
States, Montréal, McGill-Queen’s University, pp. 24-34.
Mustafa Ceric (2005), Déclaration of European Muslims, Sarajevo, Rijaset Islamske Zajdnice, accessible
sur http://test.rijaset.ba/images/stories/deklaracija/Declaration eng.doc.
Mustafa Ceric (2004), Vjera, narod i domovina [La foi, la nation et la patrie], Sarajevo: Udruzenje
ilmije.
Jean-Arnault Derens (2004), «Le Sandžak de Novi Pazar, carrefour de l’islam radical dans les
Balkans?», Religioscope, 3 septembre 2004, accessible sur http://www.religion.info/french/
articles/article 92.shtml.
Bohdana Dimitrovova (2001), «Bosniak or Muslim? Dilemma of One Nation with Two Names»,
Southeast European Politics, octobre 2001, pp. 94-108.
Francine Friedman (1996), The Bosnian Muslims. Déniai of a Nation, Boulder: Westview Press.
Esad Hecimovic (2006), Garibi. Mudzahedini u BiH 1992-1999 [Les étrangers. Les moujahiddins en
Bosnie et Herzégovine 1992-1999], Zenica: Sina.
International Crisis Group, Serbia’s Sandžak: Still Forgotten, Brusells / Washington D.C., ICG Europe
Report, 8 avril 2005, accessible sur http://www.crisisgroup.org/library/documents/ europe/
balkans/162 serbia s sandzak still forgotten.pdf.
Zachary T. Irwin (1984), «The Islamic Revival and the Muslims of Bosnia-Hercegovina», East European
Quaterly, janvier 1984, pp. 437-458.
Enes Karic (2000), Essays (on Behalf) of Bosnia, Sarajevo: El-Kalem.
Fikret Karcic (1999), The Bosninks and the Challenge of Modernity, Sarajevo: el-Kalem.
Evan F. Kohlmann (2004), Al Qaida’s Jihad in Europe. The Afghan-Bosnian Network, Oxford: Berg.
Nedžad Latic (2004), Boja povijesti. Izethegoviceve godine 1983-2003 [La couleur de l’histoire. Les
années Izetbegovic 1983-2003], Sarajevo: Šahinpašic.
Gerhard Neweklowsky (1996), Die bosnisch-herzegowinischen Muslime: Gescliiclite, Gebraüche,
Alltagshdtur, Klagenfurt: Wieser.
Paul Panwitz (1996), «Nation und Religion in ‘Preporod’», in: Thomas Bremer (Hg.), Religion und
Nation im Krieg auf dem Balkan, Bonn: Justitia et Pax, pp. 151-161.
Hasan A. Sekkaf (2005), Vehabizam / selefizam. Ideoloska pozadina i istorijski korijeni [Wahhabisme /
salafisme. Arrière-plan idéologique et contexte historique], Sarajevo: Srebreno pero.
Ludwig Steindorff (1997), «Von der Konfession zur Nation: die Muslime in Bosnien-Herzegowina»,
Südosteuropa-Mitteilungen, hiver 1997, pp. 277-290.
Carsten Wieland (2000), Nationalstaat wider Willen. Politisierung von Ethnien und Ethnisierung der
Politik: Bosnien, Indien, Pakistan, Frankfurt / New York: Campus.
96
Akronimi
AIK-Alijansa za Idninata na Kosovo (AAK)

AIM-Aktivna Islamska Mladina (AIO) (Bosna i Hercegovina)
PPR-Partija za Pravda i Razvoj (AKP) (Turcija)
DUI-Demokratska Unija na Albancite (BDI) (Makedonija)
IZK-Islamska Zaednica na Kosovo (BIK)
IZM-Islamska Zaednica na Republika Makedonija (BIM)
IZPBM-Islamska Zaednica na Pre{evo,Bujanovac i Medve|a (BIPBM) (Ju`na Srbija)
BNS-Bo{wa~ki Nacionalen Sovet (BNV) (Srbija)
BNSS-Bo{wa~ki Nacionalen Sovet vo Sanxak (BNVS)
BP-Bosanska Partija (BOSS) (Bosna i Hercegovina)
BPP-Bosanskata Patriotska Partija (BPS) (Bosna i Hercegovina)
BP-Bosanska Partija (BS) (Crna Gora)
DNZ-Demokratskata Narodna Zaednica (DNZ) (Bosna i Hercegovina)
SDO-Srpska Demokratska Opozicija (DOS)
PDPR-Progresivna Demokratska Partija na Romite (DPPR) (Makedonija)
DP-Demokratska Partija (DS) (Srbija)
DPS-Demokratska Partija na Srbija (DSS)
DPS-Demokratska Partija na Socijalistite (DPS) (Crna Gora)
HDZ-Hrvatskata Demokratska Zaednica (HDZ) (Bosna i Hercegovina)
IDU-Internacionalna Demokratska Unija (IDU) (Crnogorski Sanxak)
DSK-Demokratskiot Sojuz na Kosovo (LDK)
LP-Liberalna Partija (LP) (Crna Gora)
NDK-Narodno Dvièwe na Kosovo (LPK)
DDP-Dvièwe na Demokratski Progres (LPD) (Srbija)
MBO-Muslimansko-Bo{wa~ka Organizacija (MBO) (Bosna i Hercegovina)
MNSS-Muslimanski Nacionalen Sovet na Sanxak (MNVS)
NBP-Narodna Bo{wa~ka Partija (NBS) (Bosna i Hercegovina)
NKBJ-Nacionalen Kongres na Bo{wacite na Jugoslavija (NKBJ) (Srpski Sanxak)
NDS-Narodno Dvièwe na Sanxak (NPS) (Srpski Sanxak)
PCER-Partija za Celosna Emancipacija na Romite (PCER) (Makedonija)
DP-Demokratska Partija (PD) (Crna Gora)
DPK-Demokratska Partija na Kosovo (PDK)
NDP-Nacionalna Demokratska Partija (PDK) (Ju`na Srbija)
DPA-Demokratska Partija na Albancite (PD[) (Makedonija)
DPA-Demokratska Partija na Albancite (PD[) (Ju`na Srbija)
PDP-Partija za Demokratski Prosperitet (PPD) (Makedonija)
PDPA-Partija za Demokratski Progres na Albancite (PPD) (Makedonija)
PDA-Partijata za Demokratska Akcija (PVD) (Ju`na Srbija)
PBiH-Partija za Bosna i Hercegovina (SBiH)
PDA-Partijata za Demokratska Akcija (SDA) (Bosнa i Hercegovina,Sanxak)
SDP-Socijal-Demokratska Partija (SDP) (Bosna i Hercegovina)
SDP-Socijal-Demokratska Partija (SDP) (Crna Gora)
97
SDP-Sanxa~ka Demokratska Partija (SDP) (Srpski Sanxak)

SDP-Srpska Demokratska Partija (Bosna i Hercegovina)
SDPM-Socijademokratska Partija na Makedonija (SDSM)
ANSD-Alijansa na Nezavisni Socijaldemokrati (SNSD) (BiH)
SPS-Socijalisti~ka Partija na Srbija (SPS)
SRP-Srpska Radikalna Partija ( SRS) (Srbija)
PS-Partija za Sanxak (PZS) (Srpski Sanxak)
TDP-Turska Demokratska Partija (TDP) (Makedonija)
UBSD-Unija na Bosanskite Socijaldemokrati (UBSD) (BiH)
DUD-Demokratska Unija na Dolinata (UDL) (Ju`na Srbija)
OVK-Osloboditelna Vojska na Kosovo (U^K)
ONA-Osloboditelna Nacionalna Armija na Makedonija (U^K-M)
OAPMB-Osloboditelna Armija na Pre{evo, Medve|e i Bujanovac (U^PMB)
VMRO-DPMNE-Vnatre{na Makedonska Revolucionerna Organizacija-Demokratska Partija za
Makedonsko Nacionalnao Edinstvo (VMRO-DPMNE)
98
99

Исламот и политиката на Западен Балкан

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Исламот и политиката на Западен Балкан

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

ИСЛАМОТ И

Издавач на оригиналот Реиздание на:

Prevodot na izdanieto na makedonski jazik e ovozmo`en so

Stavovite izneseni vo ovaa publikacija se pogledi na avtorite i

Predgovor Olivje Ener..................................................5

Voved Ba{kim Iseni/Gzavje Bugarel..............................7

Me|u lai~kiot nacionalizam

Kraj na hegomonijata na SDA

Selektivna bibliografija . ........................................93

Ova izdanie na Politorbis e rezultat na edno pora~ano istra`uvawe od Politi~kiot

Dokolku vklu~uvaweto vo raznite verski aktivnosti igralo nesporna uloga vo

Me|utoa, odnosite pome|u religiite ne bi mo`ele da se svedat na politi~ki

Ako ova istra`uvawe e koncentrirano na islamot, toa e tokmu od kontekst na

1 Sorabotnik na Politi~kiot sekretarijat (POLS), Federalno biro za nadvore{ni raboti na [vajcar-

vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi vo 2001 godina. Edna sli~na studija bi mo`elo

Stanuva zbor za dobli`uvawe na avtohtona religija, koja e tradicionalno pomalku

Rezultat na seto toa e edna bogata i raznovidna panorama za razvojot na islamot vo

Posakuvame ovaa studija da pridonese za podobro zapoznavawe na edna od golemite

Celta na ova dosie e da se pridonese za osvetluvaweto na evolucijata

1 . Islamot na Balkanot: istoriski pristap

2 Vo slu`benata terminologija na komunisti~ka Jugoslavija poimot „Musliman” (Musliman) so golemo

glavno so poteklo od Sanxak i mali etni~ki slavofonski grupi (Torbe{i vo zapadna

1.1. Procesot na islamizacija vo otomanskiot Balkan

Islamizacijata na Balkanot zapo~nuva so teritorijalnoto pro{iruvawe na

Pri~inite za islamizacijata pretstavuvaat glavna cel za razli~ni analizi.

Islamot na Balkanot pretstavuva vo najgolema mera sunitski islam, {to pripa|a

1.2. Statusot na islamot vo postotomanskiot Balkan

Za vreme na otomanskiot period, muslimanite na Balkanot se identifikuvaa so

Osven karakteristikite na balkanskiot islam povrzani so otomanskoto poteklo,

Sepak, po~nuvaj}‌i od 1960 godina, liberalizacijata na jugoslovenskiot re`im

2 . Islamot i nacionalniot identitet

2.1. Islamot i nacionalniot identitet kaj Albancite

Pome|u balkanskite vojni (1912-1913) i Vtorata svetska vojna (1941-1945), Albancite

Na edukativen plan, srpskite sili nalagaat zatvorawe na albanskite u~ili{ta.

So vklu~uvawe na albanskata populacija vo komunisti~ka Jugoslavija, se lansira

Albancite, priznavawe na albanskiot jazik i kultura vo ramkite na jugoslovenskata

Imaj}‌i ja predvid sovremenata istorija na Albancite od porane{na Jugoslavija, se

2.2. Islamot i nacionalniot identitet kaj

Po okupacijata na Bosna i Hercegovina od strana na Avstro-ungarskata Imperija

Po integriraweto na Bosna i Hercegovina vo Carstvoto na Srbite, Hrvatite i

2.3. Islamot i nacionalniot identitet kaj Turcite,

Kaj Turcite vo Makedonija i vo Kosovo povrzanosta pome|u islamot i nacionalniot

Romskata populacija so muslimanska verska tradicija e sostavena od muslimani

Torbe{ite i Goranite (slavofoni) vo Makedonija i vo Kosovo vo minatoto se

3 . Nekolku prethodni definicii:

Islamizam - ili politi~ki islam, mo`e da se definira kako volja za reafirmirawe

Neosalafizam pretstavuva verski fundamentalizam koj{to saka da se navra}‌a na

Tuka treba da se napravi razlika pome|u neosalafizam od tipot pobo`en i

Najposle, neosalafistite na Balkanot se ~esto okvalifikuvani kako „vahabisti”

8 Neosalafizmot poteknuva od salafizam koj, na krajot na 19 vek, sakal da se navra}‌a na izvorniot

svojstven za Saudiska Arabija i se povrzuva so hanbalitskiot madhab. No, Saudiska

4 . Islamot na Zapaden Balkan: glavni zaklu~oci

4.1. Odnosot pome|u islamot i politikata

¼¼ Vo Bosna i Hercegovina, edno islamisti~ko dvi`ewe, dotoga{ marginalizirano,

¼¼ Vo Kosovo islamskite verski institucii u{te od 1990 god.gi poddr`aa

¼¼ Vo Makedonija i vo Sanxak strategiskite razliki i partiskite rivalstva

Vo slednite pet do deset godini se predviduvaat novi strukturi na odnosite pome|u

¼¼ Hipotezata za formirawe na edna ili pove}‌e islamski dr`avi na Zapaden

¼¼ Padot na islamisti~koto dvi`ewe vo Bosna i Hercegovina, {ireweto na

4.2. Evolucija na islamskite verski institucii

¼¼ Kako posledica na raspar~uvaweto na Islamskata zaednica na Jugoslavija

¼¼ Islamskite verski institucii bele`at brz razvoj na nivnite infrastrukturi

¼¼ Protkaenite vrski pome|u islamskite verski institucii i odredeni politi~ki

nivnata sposobnost za reinvesticija vo javnoto pole (Bosna i Hercegovina,