Prironik za suhogradnjo

Prirunik za suhogradnju

Zavod Priro~nik
za varstvo uporabe
kulturne celostne
dedi{~ine grafi~ne
Slovenije podobe
Projekt: REVITAS
ezmejno sodelovanje Operativni program IPA Slovenija Hrvaka 2007-2013
Prekogranina suradnja Operativni program IPA Slovenija Hrvatska 2007-2013
VODJA PROJEKTNE AKTIVNOSTI/VODITELJ PROJEKTNE AKTIVNOSTI
Eda Beni Mohar
KOORDINATORKA PROJEKTA/KOORDINATORICA PROJEKTA
Eda Beni Mohar
ZALOIL/NAKLADNIK
Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije
Zavod za zatitu kulturne batine Slovenije
ZA ZALONIKA/ZA NAKLADNIKA
dr. Jelka Pirkovi
AVTORJI BESEDILA/AUTORI BESEDILA
Branko Orbani, Vinko Zupani, Eda Beni Mohar
UREDNICA BESEDILA/UREDNICA TEKSTA
Eda Beni Mohar
FOTOGRAFIJE/FOTOGRAFIJE
Riccardo Bertoni, Branko Orbani, Etbin Tavar, Eda Beni Mohar
RISBE/CRTEI:
Branko Orbani
GRAFINI UREDNIK IN IZDELOVALEC MAPE/GRAFIKI UREDNIK I IZDADA MAPE
Tiskarna SKUEK d.o.o.
PREVOD V SLOVENINO/PRIJEVOD NA SLOVENSKI
Milojka Bizajl
PREVOD V HRVAINO/PRIJEVOD NA HRVATSKI
Ana-Marija Huzjan, prof.
Audentija prijevodi
LEKTORICA ZA SLOVENSKI JEZIK/LEKTORICA ZA SLOVENSKI JEZIK
Alenka Kobler
REALIZACIJA/REALIZACIJA
Tiskarna SKUEK d.o.o.
TISK/TISAK
Tiskarna SKUEK d.o.o.
NAKLADA/NAKLADA
1000 izvodov
Projektno dejavnost sta izvedla Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije in Mesto Vodnjan
v sodelovanju s partnerji
Projektnu aktivnost proveli su Zavod za zatitu kulturne batine Slovenije Grad Vodnjan u suradnji
s partnerima:

Mestna obina Koper (vodilni partner)

Grad Kopar (vodei partner)

Obina Izola
Opina Izola

Obina Piran
Opina Piran

Istrska upanija
Istarska upanija

Mesto Buzet
Grad Buzet

Mesto Pore
Grad Pore

Turistina skupnost Istrske upanije

Turistika zajednica Istarske upanije

Obina Svetvinenat
Opina Svetvinenat

Evropsko unijo sestavlja 27 drav lanic, ki so se odloile postopoma povezovati svoja znanja, resurse in usode. V
obdobju iritve, ki je trajalo 50 let, so skupaj zgradile cono stabilnosti, demokracije in trajnostnega razvoja, pri tem pa
obdrale kulturno raznolikost, toleranco in osebno svobodo. Evropska unija si prizadeva deliti svoje doseke in vredno-
te z deelami in narodi izven svojih meja.
Evropsku uniju ini 27 zemalja lanica koje su odluile postupno povezivati svoja znanja, resurse i sudbine. Zajedniki su,
tijekom razdoblja proirenja u trajanju od 50 godina, izgradile zonu stabilnosti, demokracije i odrivog razvoja, zadrava-
jui pritom kulturalnu raznolikost, toleranciju i osobne slobode. Europska unija posveena je dijeljenju svojih postignua
i svojih vrijednosti sa zemljama i narodima izvan svojih granica.

2
Kazalo:
PREDGOVOR/PREDGOVOR...............................................................................4
UVOD/UVOD...........................................................................................................6
1VRSTE SUHOZIDNIH GRADENJ/VRSTE SUHOZIDNIH GRADNJI........9
Prosto stojei zidovi/Samostojei zidovi............................................... 10
Zadrevalni/podporni zidovi/Potporni zidovi....................................... 12
Tlakovanje/Poploavanje............................................................................ 13
Kamnite strehe/Kameni krovovi............................................................... 14
Grobovi (tumuli)/Grobovi (tumulusi)...................................................... 14
Razgledi/Vidikovci.................................................................................... 15
Zavetja in zatoi/Zakloni i sklonita.................................................... 15
Suhozidno zatoie ISTRSKI KAUN/
Suhozidni zaklon ISTARSKI KAUN..................................................... 16
Konstrukcija - gradnja kauna/konstrukcija - gradnja kauna........ 18
Oprema kauna/opremanje kauna....................................................... 20
Oblike istrskih kaunov/oblici istarskih kauna................................... 21
Debelina zidov/debljina zidova................................................................ 21
Tea materiala in tehnika/teina materijala i tehnika........................ 21
2VRSTE ZIDOV GLEDE NA UPORABO KAMNA/
VRSTE ZIDOVA S OBZIROM NA UPOTREBU KAMENA...................... 22
3LOKALNI KAMNOLOMI/LOKALNI KAMENOLOMI................................ 24
4STANJE SUHOZIDANIH KONSTRUKCIJ V ISTRI/
STANJE SUHOZIDANIH KONSTRUKCIJA U ISTRI................................. 26
5PREDNOSTI SUHOZIDNE GRADNJE/
PREDNOSTI SUHOZIDNE GRADNJE....................................................... 28
6ORODJE ZA OBDELAVO KAMNA IN PRIPOMOKI ZA GRADNJO/
ORUE ZA OBRADU KAMENA TE ZA POMO PRI GRADNJI.......... 30
REVITALIZACIJA ISTRSKEGA ZALEDJA V NAMEN RAZVOJA
TURIZMA/REVITALIZACIJA ISTARSKOG ZALEA
U SVRHU RAZVOJA TURIZMA .................................................................. 31
7aVEDNEVNA DELAVNICA MOJ KAUN/
VIEDNEVNA RADIONICA MOJ KAUN............................................ 32
Tehnini opis in nart dela na lokaciji 2 kauna/
Tehniki opis i plan rada na lokalitetu 2 kauna............................. 33
Tehnini opis in nart dela na lokaciji 3 kauna/
Tehniki opis i plan rada na lokalitetu 3 kauna............................. 36
7bDELAVNICA O SUHOGRADNJI, DOKUMENTARNI FILM, NAVODILA
ZA GRADNJO SUHOZIDA/RADIONICA O SUHOGRADNJI,
DOKUMENTARNI FILM, UPUTE ZA GRADNJU SUHOZIDA................ 39
NAVODILA ZA GRADNJO SUHOZID/KAKO SE GRADI SUHOZID..... 40
Pripravljalna dela/Pripremni radovi........................................................ 40
Izdelava temeljev /Izrada temelja............................................................ 42
Zakolienje/Iskolenje................................................................................. 44
Konci zidu/Krajevi zida............................................................................... 45
Robni kamni/Rubni kamenovi................................................................... 45
Vezni kamni/Vezni kamenovi.................................................................... 46
Notranjost zidu/Unutranjost zida.......................................................... 47
Robni zidovi/Rubni zidovi.......................................................................... 47
Vogali/Uglovi................................................................................................. 51
Vrhnja plast/Zavrni sloj............................................................................. 51
Zadrevalni zidovi (dodatna navodila)/
Potporni zidovi (dodatne upute).............................................................. 52
Ko je zid zgrajen/Kada je zid izgraen................................................... 53
8 PRIMERI SLABE PRAKSE/PRIMJERI LOE PRAKSE............................ 55
9 ZAKLJUEK/ZAKLJUAK............................................................................. 58
LITERATURA/LITERATURA................................................................................ 59
3
Predgovor
Z opustitvijo kmetijstva in odseljevanjem prebivalstva
s podeelja po drugi svetovni vojni je kodo utrpe-
la tudi kulturna dediina; predvsem je to opazno v
tradicionalni krajini in naseljih. Izjemno kulturno de-
diino, na katero bi morali biti nadvse ponosni, izgu-
bljamo. Vraanje populacije na podeelje ne prinaa
optimistinega pogleda na prihodnost. Ljudje se raje
odloajo za nove materiale in naine gradnje. Ogro-
ene so zlasti suhozidane kamnite konstrukcije: zido-
vi, tlaki, mostovi, manji gospodarski objekti... Glavna
razloga, da se ve ljudi ne odloa za izvedbo suhozi-
danih kamnitih konstrukcij, sta pomanjkanje zaveda-
nja o njihovi praktini, estetski in kulturno prievalni
vrednosti ter zmotno preprianje, da je kamnita gra-
dnja nedosegljivo draga. Zato se raje odloajo za be-
tonske konstrukcije, ki se ne vklapljajo v okolico, so
neestetske in manj obstojne Za zdaj se le posamezni-
ki odloajo za obnovo ali gradnjo kamnitih zidov. al
pa rezultati kljub dobrim namenom najvekrat niso
uspeni zaradi splonega nepoznavanja tradicional-
nih graditeljskih tehnik.
(Eda Beni Mohar)
Naa kolektivna zavest je povsem pozabila na tehni-
ko gradnje suhega zida. S tem prironikom se loteva-
mo normiranja suhozidne prakse. Naa prizadevanja
imajo prepoznaven in jasen namen: vrniti se h koreni-
nam istrske prakse suhe kamnite gradnje za vse tiste,
ki jim to nekaj pomeni. So tudi stvari, ki jih ni mogo-
e izmeriti samo v denarju. Hkrati ugotavljamo, da je
vraanje h kamniti dediini Istre racionalno dejanje.
Ne spuamo se v prevladujoe miselne podobe o
ravnanju z okolico, ampak z veseljem ugotavljamo, da
4
Predgovor
Naputanjem poljoprivrede i odseljavanjem stanov-
nitva s ruralnih podruja nakon 2. svjetskog rata
tetu su pretrpjeli i tradicionalni predjeli. Prije svega
je to vidljivo u tradicionalnim predjelima i naseljima.
Gubimo iznimno kulturno naslijee na koje bismo tre-
bali biti itekako ponosni. Povratak populacije u rural-
ne krajeve ne donosi optimistian pogled u njezinu
budunost. Ljudi se radije odluuju za nove materija-
le i naine gradnje. Posebno su ugroene suhozidne
kamene konstrukcije: zidovi, oploenja, mostovi, ma-
nji gospodarski objekti... Glavni razlog zbog kojega
se vie ljudi ne odluuje na izvoenje suhozidanih
kamenih konstrukcija jest pomanjkanje svjesnosti
o njihovoj praktinoj, estetski i kulturno osvjedoe-
noj vrijednosti te pogreno uvjerenje da je kamena
gradnja nedoseno skupa. Zato se radije odluuju na
betonske konstrukcije koje se ne uklapaju u okolinu,
nisu estetske i manje traju, kao to emo saznati u
nastavku. Zasada su samo pojedinci ti koji se odluuju
na obnovu ili gradnju kamenih zidova. Naalost, zbog
opeg nepoznavanja tradicionalnih graditeljskih teh-
nika rezultati, unato dobrim namjerama, najee
nisu uspjeni.
(Eda Beni Mohar)
Naa kolektivna svijest potpuno je zaboravila na teh-
niku gradnje suhozida. Sadanjim prirunikom pri-
hvaamo se normiranja suhozidne prakse. Naa na-
stojanja imaju prepoznatljivu i jasnu namjeru: vratiti
se korijenima istarske prakse suhe kamene gradnje
za sve one kojima to neto znai. To su stvari koje nije
mogue izmjeriti samo u novcu. Istovremeno shvaa-
mo da je povratak kamenom naslijeu Istre raciona-
se ohranjanje in razvijanje kulturne dediine izpla- lan in. Ne uputamo se u prevladavajue mentalne
a. Podajmo se na pot lastnega izkuanja. Je kamen slike o ravnanju okolinom, nego s veseljem utvru-
sol te zemlje? jemo da se ouvanje i razvijanje kulturnog naslijea
(Vinko Zupani) isplati. Dajmo se na put vlastitog iskustva. Je li kamen
sol te zemlje?
Notranje sile, ki nas opredeljujejo kot prijatelje nara- (Vinko Zupani)
ve, varuhe dediine, raziskovalce identitete in ljubi-
telje harmonije, niso ni drugega kakor del energije, Unutarnje sile u nama koje nas predstavljaju kao pri-
ki jo vsebuje vsak kraj. Dovoliti, da te sile delujejo na jatelje prirode, uvare naslijea, istraivae identiteta,
nae obutke, pomeni oivitev okolja, ki ga najraje ljubitelje harmonije, nisu nita drugo nego dio energi-
doivljamo, v njem ivimo, ga nartujemo in izbolju- je koju posjeduje svaki kraj. Dopustiti da te sile djeluju
jemo, vendar ostaja vpraanje, kako: z modnimi pre- na nae osjeaje znai ostvariti revitalizaciju okoline
doziranimi konfekcijskimi izdelki ali z ljubeznijo. Pa- koju najradije doivljavamo, ivimo, projektiramo, po-
metno je ne razgraditi tistega, na emer smo grajeni boljavamo, no ostaje pitanje kako: pomodnom hiper-
in biti ponosen na vsak kamen v naem ivljenju. doziranom konfekcijskom robom ili s ljubavlju. Mudro
(Branko Orbani) je ne razruiti ono na emu smo izgraeni i biti pono-
sni na svaki kamen u naem ivotu.
(Branko Orbani)

5
Uvod
Kamniti suhi zid je grajen povsem ali veinoma brez
malte; svojo mo in trajnost rpa iz spretnega polaga-
nja kamnov, tako da je vsak od njih varno uvren na
svoje mesto. Na suhozide naletimo povsod po svetu
tam, kjer je struktura tal dovolj kamnita. Potniki, ki po-
tujejo po Istri lahko opazijo, kako pomembno vlogo
so kamniti zidovi igrali v kmetijstvu. Pokrajina je go-
sto prepletena s podpornimi konstrukcijami, ograja-
mi, poljskimi hiicami (kaetami, kauni), ki ji dajejo
posebno naravo. Zid ima v kulturni krajini ve funkcij:
opredeljuje lastnitvo, predstavlja pomemben po-
arni sektor, prepreuje erozijo terena ter omogoa
kmetijsko izrabo na zelo nagnjenem terenu. Suho-
gradnja je bogato prisotna tudi v naseljih, najdemo
jo v dvorinih in vrtnih zidovih, podpornih karpah,
tlakih, manjih kmetijskih stavbah...
Suhozidne konstrukcije imajo neprecenljivo kulturno
in estetsko vrednost: so nepogreljiv oblikovalni ele-
ment tradicionalne pokrajine in naselij. Na simbolni
ravni so spomeniki vztrajnosti, ilavosti in preive-
tja mnogih generacij, ki so bivale v soitju z naravo.
Iz kamna rastejo hrasti, iz kamnov so meje, ki delijo
ograde, se slikovito izraa pisatelj Pahor (2010), ko
podoivlja kulturno krajino, v kateri ivi.
Suhogradnja je veinoma ljudska ustvarjalnost, arhi-
tektura brez arhitekta, ki se je razvijala skozi dolgo
zgodovino lovetva, od prazgodovine do danes. V
Evropi je po suhogradnji najbolj znano Sredozemlje.
Suhogradnja je bila zelo prisotna v arhitekturi kme-
kega prebivalstva na podeelju. Nudila je zaito
pridelkov za prehrano in obrambo pred naravnimi
in socialnimi nesreami. Prehrano sta zagotavljala
kmetijstvo in ivinoreja, zaito pa je predstavljala
6
Uvod
Kameni je suhozid graen posve ili veinom bez bu-
ke; svoju snagu i trajnost crpi iz spretnog polaganja
kamenova tako da je svaki od njih sigurno uvren
na svoje mjesto. Na suhozide nailazimo posvuda na
svijetu, tamo gdje je struktura tla dovoljno kamenita.
Putnici koji putuju Istrom mogu opaziti koliko su vanu
ulogu kameni zidovi imali u poljoprivredi. Kraj je gu-
sto isprepleten potpornim konstrukcijama, ogradama,
poljskim kuicama (kaetama, kaunima) koji joj daju
poseban karakter. Zid u kulturnom predjelu ima vie
funkcija: odreuje vlasnitvo, predstavlja vaan poar-
ni sektor, sprjeava eroziju terena i omoguava poljo-
privredno iskoritavanje na vrlo nagnutom terenu. Su-
hogradnja je snano prisutna i u naseljima, nalazimo je
u dvorinim i vrtnim zidovima, potpornim karpama,
oploenjima, manjim poljoprivrednim zgradama...
Suhozidne konstrukcije imaju neprocjenjivu kulturnu i
estetsku vrijednost: neophodan su oblikujui element
tradicionalnih krajeva i naselja. Na simbolikoj su ra-
zini spomenici ustrajnosti, ilavosti i opstanka mno-
gih generacija koje su koegzistirale s prirodom. Iz
kamena rastu hrastovi, od kamena su mee koje di-
jele ograde slikovito se izraava pisac Pahor (2010.)
kada u mislima oivljava kulturni predio u kojem ivi.
Suhogradnja je veinom narodno stvaralatvo. Arhi-
tektura bez arhitekta. Razvijena kroz dugu povijest
ovjeanstva, od prapovijesti do danas. U Europi je po
suhogradnji najpoznatije podruje Sredozemlje. Naj-
prisutnija je bila u arhitekturi seljakog stanovnitva
u ruralnim krajevima, to je najvanijem obliku pre-
hrane i sigurnosti zajednice osiguralo obranu pred
prirodnim i socijalnim opasnostima. Ti oblici prehrane
bili su poljoprivreda i stoarstvo, dok je zatitu pred-
obrambna arhitektura, kjer so najbolj opazna obzidja
prazgodovinskih gradi. Naravnim nevarnostim, ki
jih je poznal lovek: mrazu, vroini, eroziji tal in vetru,
so se pridruile e socialne nevarnosti, kot so spo-
padi, vojne, ropanja in bolezni. Ker je bil v lovekovi
okolici le od narave dan material, so ga ljudje morali
im bolje izkoristiti za svojo zaito. Tako je prilo do
odkritij, ki so v uporabi tudi danes: podporni zidovi,
obrambni zidovi, mejniki, tlakovanje za zbiranje de-
evnice, zaklonia, smerokazi ipd. lovek je iz ka-
mna razvil mnoge uporabne oblike, s predelavo lesa
in njegovo povezavo s kamnom pa se je njegova do-
miljija e nadgradila.
Ena od skupnih nalog hrvakih in slovenskih sode-
lavcev projekta REVITAS je, na novo ovrednotiti in
osmisliti kamnito suhogradnjo kot izjemno pomemb-
Kulturne terase v Strunjanu /Kulturne terase u Strunjanu
stavljala obrambena arhitektura (najpoznatije zidine
davnih gradova). Prirodne opasnosti koje je ovjek
poznavao bile su hladnoa, vruina, erozija tla, vje-
tar... kojima su se pridruile socijalne opasnosti i to
kraa, bitke, ratovi, bolest. S obzirom na to da se je
oko ovjeka nalazio samo materijal dan od prirode, on
ga je maksimalno iskoristio za svoju zatitu. Tako su
se pojavila otkria koja su u upotrebi i danas, potporni
zidovi, obrambeni zidovi, zidovi meai, poploavanja
za skupljanje kinice, kamenovi meai, smjerokazi i
sl. Daleko doseu inaice koje je ovjek razvio iz ka-
mena, a s pojavom proizvodnje drveta i nadoveziva-
njem na kamen, mata se razvija.
Jedna od zajednikih zadaa hrvatskih i slovenskih
suradnika projekta REVITAS jest ponovno ocijeniti
i osmisliti kamenu suhogradnju kao iznimno vanu
7
no sestavino kulturne dediine Istre. Na namen
je, da predstavimo kulturno, prostorsko, estetsko in
praktino vrednost suhograjenih konstrukcij ire-
mu, predvsem domaemu prebivalstvu, ki bi moralo
prevzeti vodilno vlogo pri ohranjanju lokalne kulturne
dediine. elimo obuditi e skoraj pozabljeno znanje oivjeti ve gotovo zaboravljeno znanje o suhogradnji
o suhograditeljstvu in ga ponuditi vsem, ki bi se radi
lotili obnove suhozidnih konstrukcij, pa ne vedo, kako.
Drznemo si celo upati, da bo ta prvi korak prispeval k
obuditvi starih obrti obdelave in gradnje s kamnom, ki
so zamrle z zatonom tradicionalnega naina ivljenja.
Od tevilnih zvrsti suhograjenih konstrukcij smo se
odloili za tiste, ki so na naem terenu najpogosteje
ali znailne, zanimive. Tako je na hrvaki strani posve-
eno najve pozornosti kaunom, enkratnim in sli-
kovitim kamnitim konstrukcijam. V slovenskem delu
Istre smo izbrali kamnite podporne in mejne zidove,
ki na gosto prepredajo pokrajino, oblikujejo naselja in
dajejo obema poseben, razpoznaven karakter.
Vzporedno z nastajanjem prironika so potekale e
druge naloge na temo suhogradnje: sedem delavnic,
na katerih so mojstri posredovali udeleencem prak-
tino znanje ter snemanje dokumentarnega filma na
DVD-ju z natannimi navodili za suhogradnjo kamni-
tih zidov.
8
sastavnicu kulturnog nasljea Istre. Naa je namjera
predstaviti kulturnu, prostornu, estetsku i praktinu
vrijednost suhograenih konstrukcija iroj, prije sve-
ga domaoj populaciji, koja bi morala preuzeti vodeu
ulogu u ouvanju lokalnog kulturnog nasljea. elimo
i ponuditi ga svima koji bi se htjeli prihvatiti obnove
suhozidnih konstrukcija a ne znaju kako. Usuujemo
se ak nadati da e taj prvi korak doprinijeti oivlja-
vanju starih obrta obrade i gradnje kamenom koji su
zamrli zalaskom tradicionalnog naina ivota.
Od brojnih vrsta suhograenih konstrukcija odlui-
li smo se za one koje su na naem terenu najee ili
karakteristine, zanimljive. Tako je na hrvatskoj strani
najvie pozornosti posveeno kaunima, jedinstvenim
i slikovitim kamenim konstrukcijama. U slovenskom di-
jelu Istre izabrali smo kamenite potporne i mene zi-
dove koji gusto ispresijecaju kraj, oblikuju naselja i daju
objema poseban, prepoznatljiv karakter.
Usporedno s nastajanjem prirunika odvijale su se i
druge zadae na temu suhogradnje: sedam radionica
gdje su majstori prenosili sudionicima praktino zna-
nje te snimanje dokumentarnog filma na DVD-u s po-
drobnim uputama za suhogradnju kamenih zidova.
1. Vrste
suhozidnih gradenj
Pri suhogradnji v najojem smislu besede se uporablja
samo naravni material kamen. Ker je bil ta vedno pobran
iz najblije okolice, se zaradi pestre raznolikosti sestave
kamenja suhozidi razlikujejo skoraj od vasi do vasi. Del
naporov v okviru te naloge je usmerjen prav v doloanje
tipologije suhozidne gradnje glede na vrsto kamnine
(preteno peenjaka) in lokalnih gradbenih posebnosti.
Naj omenimo najpogosteje oblike suhogradnje, ki
nas obdajajo:
prosto stojei zidovi,
podporni zidovi (terase),
tlakovanja (ulice, vodozbirno obmoje),
kamnite strehe,
grobovi (tumulusi),
razgledne toke,
zavetja in zatoia razlinih oblik.
V naseljih so v suhozidni tehniki gradili dvorine, ob-
cestne in vrtne zidove ter zaitne zidove okrog vo-
dnjakov, vodnjake, kamnite tlake dvori in nekaterih
vakih poti, manje gospodarske stavbe, kot na primer
1.Vrste
suhozidnih radnji
Ako elimo promatrati samo suhozidno graditeljstvo u naj-
uem smislu, tada ono uporablja samo jedan jedini prirodni
materijal, a to je kamen. Budui da je kamen uvijek bio sa-
kupljen iz najblie okolice, zbog arene raznolikosti sastava
kamenja suhozidi se razlikuju gotovo od sela do sela. Dio
napora u okviru te zadae usmjeren je upravo u odree-
nje tipologije suhozidne gradnje s obzirom na vrstu stijene
(preteno pjeenjaka) i lokalnih graditeljskih posebnosti.
Spomenimo samo najee oblike suhozidnog gradi-
teljstva koje nas okruuju:
suhozidi
potporni suhozidi terasa
poploavanja (ulica, skupljalita vode)
kameni pokrovi
grobovi (tumuli)
vidikovci
zakloni i sklonita svakojakih oblika
U naseljima su u suhozidnoj tehnici gradili dvorine,
vrtne i zidove uz cestu te zatitne zidove oko buna-
ra, kamena oploenja dvorita i nekih seoskih puteva,
9
svinjake, kokonjake, lope manje gospodarske zgra-
itd. Dvorini zidovi so de kao naprimjer svinjce,
grajeni na enak nain kot kokoinjce, upe... Dvo-
suhozidi v pokrajini, le da rini su zidovi graeni na
so zanje praviloma upora- jednak nain kao i suhozi-
bljali bolj izbran in obdelan di u kraju, samo su za njih
kamen. u pravilu koristili pomnije
izabran i obraen kamen.
Suho tehniko kamnite
gradnje so uporabljali tudi Suhim tehnikama kamene
pri gradnji vodnih kana- gradnje sluili su se i pri
lov, mostov, kalov in opor gradnji vodenih protoka,
v vinogradih... Pojasnimo mostova, lokvi, potpornja
nekatere: u vinogradima... Objasni-
mo neke:
PROSTO STOJEI ZI- Dvorini zid v Novi Vasi/Dvorini zid u Novoj Vasi
DOVI so najbolj razir- SAMOSTOJEI ZIDO-
jenja oblika suhogradnje. Nastali so VI su najraireniji oblici suhozidnog
predvsem zaradi krenja terena za graditeljstva. Prvenstveno su nasta-
pripravo kmetijskih povrin. Proces li krenjem terena, stvarajui tlo za
je potekal skozi desetletja in stoletja. poljoprivredne kulture, te odbacuju-
Veino kamnov so s polja umaknili v i kamen na deponiju. Krenje je bio
prvih letih, ko so tudi nastala prva od- proces koji je na polju trajao svake
lagalia tega odvenega in tekega godine tokom desetljea i stoljea.
materiala. Na poljih vasih e naleti- Najvie je kamena oieno s polja
mo na kupe odloenega kamenja. Ker prvih godina, te su tada nastale prve
je pomen zidov hitro rastel, so zaeli deponije tog suvinog i tekog mate-
odlagalia oblikovati v linijo, ki je bila rijala. Rijee su poznate hrpe depo-
ograja za zaito domaih ivali, ozi- niranog kamena posred polja, a vrlo
roma je varovala polja pred erozijo in brzo se proiruje uloga zidova, pa se
vetrovi. S pojavom pojma lastnitva deponije kamena izvode u obliku lini-
so zidovi dobili tudi vlogo meje. Mejni je koja predstavlja ogradu za uvanje
zidovi so postavljeni na robove kme- i zatitu domaih ivotinja, uvali su
tijskih povrin in ob poteh. Zidovi so i polja pred erozijom i vjetrovim. Tek
torej venamenska oblika suhogra- nakon toga, pojavom pojma vlasni-
dnje, katere vlogo poznajo po vsem tva, zid dobiva i treu ulogu, a to je
svetu. mea. Kao meni zidovi postavljeni
Prosto stojei zidovi so lahko dvozidni Delno poruen dvorini su na rubove poljoprivrednih povri-
ali enozidni. V irino segajo od slabih zid v Topolovcu kae prerez na i uz puteve. Zakljuimo, zid je vie-
trideset centimetrov do metra in pol. dvozidnega suhozida funkcionalni oblik suhozidne gradnje
So razmeroma stabilni, ker je njihova Djelomino srueni dvorini zid ije su uloge spoznali svi stanovnici
povprena viina dober meter in nosi- u Topolovcu pokazuje presjek planeta.
jo le sami sebe. dvostrukog suhozida

10
Mejni zid ob poti v Pisare/Zid mea uz put u Pisare
Nakljuna sestava kamenja je najvekrat pripeljala do
zanimivih stvaritev, saj je prav najslabi material od
graditeljev zahteval veliko znanja in iznajdljivosti.
Dvozidni mejni zidovi imajo obojestransko izdelano lice
z dvema zunanjima zidovoma, povezanima s preniki,
kakovostno obdelane (klesane) vogale, notranjost zida
pa so obiajno napolnili z ostanki kamenja (kajicami)
in zemljo. Zemlja je kakovostno vezivo, vendar je treba
prepreiti, da bi jo izpirala voda. Zato so vrhovi zidov za-
prti s krilami (ploatimi kamni) ali z na rob postavljeni-
mi kamni. Taki zidovi so iroki najmanj pol metra.
Enozidni prosto stojei zidovi, ki jih sestavlja samo en
navpien niz kamenja, ne presegajo irine 30 centime-
trov. Zaradi manje stabilnosti so precej niji. Gradnja
takega zida je zahtevna, z oblikovanimi kamni, ki se
med seboj dobro prilegajo. Tega brez kamnosekega
dela ali e obdelanih kamnov, ki so na razpolago, sko-
raj ni mogoe dosei. Nekdaj so na ta nain gradili tudi
predelne stene v pritlijih stanovanjskih hi.
Zanimiv je tudi predelni zid iz kril (vejih kamnitih
plo), ki so ga uporabljali za omejitev vrtnih gredic ali
celo kmetijskih parcel. Izbrali so skrile enake debeline
in velikosti ter jih postavljali ob rob zemljia.
Samostojei zidovi mogu biti dvostruki ili jednostruki.
Njihova irina dosee od metar i pol do samo kojih tri-
deset centimetara. Kod samostojeih zidova nije toliko
prisutan problem stabilnosti jer su razmjerno niski nji-
hova prosjena visina je dobar metar i nose samo sami
sebe. Sluajni je sastav kamenja najee doveo do za-
nimljivih kreacija, pa je upravo najloiji materijal zahtije-
vao od graditelja maksimalno znanje i domiljatost.
Dvostruki granini zidovi imaju obostrano izraeno elo
s dvama vanjskim zidovima, povezanima poprenim
kamenovima, kvalitetno obraene (klesane) uglove, a
unutranjost zida obino su napunili ostacima kamenja
(kajicama) i zemljom. Zemlja se ponaa kao kvalitetno
vezivo ako je ne ispire voda. Zbog toga su vrhovi zida
zatvoreni krilama (plosnatim kamenovima) ili na rub
postavljenim kamenovima. Ti su zidovi iroki najmanje
pola metra.
Jednostruki samostojei zidovi, koji su sastavljeni od
samo jednog vertikalnog niza kamenja, ne prelaze
irinu od 30 centimetara. Zbog manje su stabilnosti
znatno nii. Gradnja je takvog zida zahtjevna. Potreb-
ni su nam oblikovani kamenovi koji dobro sjedaju je-
dan na drugoga. Bez kamenorezakih radova ili ve
obraenih kamenova, koji su na raspolaganju, to je
11

Kot pove e samo poimenovanje, ZADREVALNI/
PODPORNI ZIDOVI podpirajo nekaj, da se ne bi zru-
ilo, zdrsnilo ali prekrilo. Gradijo se na strmih delih
terena, da bi plodna tla ostala v vodoravni legi in bi se
prepreila erozija tal. Pri tem je najpomembneje dej-
stvo, da zidovi delujejo kot sita, ker zadrujejo prst,
a obenem prepuajo vodo. Zidovi zadrujejo mone
horizontalne sile, ki nanje pritiskajo z nagnjenega te-
rena, zato morajo biti trdni in dobro strukturno pove-
zani. Za poveanje nosilnosti so v vije zidove (visoke
npr. 2,5 m) obiajno vgradili kamnite konzole, ki so
lahko sluile kot nosilci za pergolo, ipd.
Viina zadrevalnih zidov je odvisna od lastnosti (str-
mine) terena in niha od priblino pol metra do 3me-
tre, redko ve. Za gradnjo vijih zadrevalnih zidov so
uporabljali veje in pravilneje oblikovane kamne, ker
bolj kakovostna gradnja zagotavlja vejo konstrukcij-
sko stabilnost. Dobro zgrajeni zidovi so lahko obsta-
li kar nekaj desetletij, tudi ve. Da bi se zadrevalna
mo e poveala, mora biti vsak zid, viji od pol metra,
nagnjen proti poboju, debelina podnoja pa mora
obsegati najmanj tretjino viine zida.
Na lice zadrevalnega zida so vgrajeni najbolji kamni.
Od tam segajo v njegovo notranjost (proti zemljini) po-
12
Podporni zid v okolici Krkav/karpa u okolici Krkava
gotovo nemogue postii. Nekada su na taj nain gra-
dili i pregradne stijene u prizemljima stambenih kua.
Zanimljiv je i pregradni zid od krila (veih kamenih
ploa) koji su upotrebljavali za ograivanje vrtnih gre-
dica ili ak poljoprivrednih parcela. U tim su sluaje-
vima odabirali krile jednake debljine i veliine te ih
postavljali uz rub zemljita.
POTPORNI ZIDOVI, kako sam pojam govori, podupiru
neto kako se ne bi poruilo, otklizalo ili zatrpalo. Naj-
ee se takvi zidovi koriste na kosinama terena kako bi
se plodno tlo zadralo u vodoravnoj ravnini, sprijeivi
tako eroziju tla. Za njih je najvanije da funkcioniraju na
principu cjedila. Zadravaju zemljanu masu, a propu-
taju vodu. Oni moraju biti masivni i dobro povezani u
svojoj strukturi, jer se moraju oduprijeti esto velikim
horizontalnim silama koje na njih pritiu iz mase te-
rena. Zna se na takve zidove veih visina (npr. 2,5 m)
ugraditi kamene konzole kao nosae pergola ili sl.
Visina potpornih zidova ovisi o karakteristikama (strmini)
terena i varira od priblino pola do 3 metra, rijetko vie.
Za izgradnju viih potpornih zidova koristili su vee i pra-
vilnije oblikovane kamenove jer kvalitetnija gradnja osi-
gurava veu stabilnost konstrukcija. Dobro izgraeni zi-
dovi mogli su opstati ak nekoliko desetljea i vie. Kako
Podporni zid ob poti v Strunjanu/
Podporni zid uz put u Strunjanu
dolgovati preniki, ki skrbijo za statino trdnost in po-
vezanost zidne strukture. Velikost kamnov se proti no-
tranjosti zida (zemljini) zmanjuje do kajic, ostanka
kamenja in drobirja, ki nastane pri obdelavi kamenja.
TLAKOVANJE s kamnom je pogosto. Znane so zida-
ne ulice iz kamnov, postavljenih navpino na svojo
manjo ploskev, s kamnom tlakovan teren, s katere-
ga se zbira voda v cisternah ali naravnih akumulaci-
jah, urejena dvoria, terase itd. Za kamnite tlake je
pomembno, da imajo ustrezno pohodno in povozno
nosilnost ter da so neprepustni, e so namenjeni zbi-
ranju vode. Kamen se obiajno polaga na suho, na
pripravljena in izravnana tla. Fuge se sasoma zapol-
nijo z zemljo, prahom in se samozatravijo.
Tlakovanje/Poploavanje
bi se njegova potporna snaga jo poveala, svaki zid, vii
od pola metra, mora biti nagnut prema padini, a debljina
podnoja mora biti opsega najmanje treine visine zida.
Na jedino elo potpornog zida ugraeni su najbolji ka-
menovi. Otamo seu u njegovu unutranjost (prema
zemlji) duguljasti popreni kamenovi koji brinu za sta-
tinu vrstou i povezanost zidne strukture. Veliina se
kamenova prema unutranjosti zida (zemlji) smanjuje
do kajica, ostataka kamenja i sipine koja je nastala
pri obradi kamenja.
Polaganje novega tlaka na trgu v Topolovcu/
Izrada novog tlaka na trgu u Topolovcu
13
ENOSLOJNO
PREKRIVANJE DVOSLOJNO TROSLOJNO TIRISLOJNO
gornja ploa PREKRIVANJE PREKRIVANJE PREKRIVANJE
prekriva gornja ploa gornja ploa gornja ploa
ENO spodnjo prekriva dve spodnji prekriva dve spodnji prekriva dve spodnji

KAMNITE STREHE so poznane in v iroki uporabi
na obmojih, kjer se koplje naravno lomljen kamen v
obliki plo. Pogosto je bila to edina trajna kritina, ki
jo je lovek lahko dobil brezplano, le s svojim delom.
Kamen, ki so ga uporabili za kritino, je bilo treba po
izkopu nekaj let pustiti na odprtem, da bi preizkusi-
li njegovo odpornost proti zmrzovanju. Ploe, ki so
ostale kompaktne in se niso zaele listati, so bile pri-
pravljene za uporabo na strehah. Prekrivanje, ki ga
je bilo mogoe izvesti na suho, brez veziva, je bilo
najbolj trajno, saj se je kamen, namoen z vseh strani,
najhitreje suil. Prekrivanje s kamnitimi ploami je
gradbeno zelo zahtevno delo, a so ljudje kljub temu
na ta nain prekrivali strehe razlinih velikosti, od
hlevkov do cerkva. Pri delu sta bila potrebna natan-
nost in potrpljenje. Najvejo teavo je predstavljala
velika tea kritine in njeno drsenje. Zato so se za stre-
he uporabljale najbolje kamnite ploe, gradili pa so
jih najbolji mojstri z najboljimi tehnikami. Danes se
kamnita kritina na zgodovinskih zgradbah izgublja
prav zaradi zahtevnosti in odgovornosti dela.
GROBOVI (TUMULI) so prazgodovinske oblike ka-
mnitih suhozidnih kompozicij, ki so bile trajni spi-
ritualni prostor za shranjevanje zemeljskih ostan-
kov pomembnejih oseb. Pogosto so podobne
odlagaliem kamna.
POPLOAVANJE su kamenom esta pojava. Poznate
su kamenom zidane ulice poloenim sjekomice (na
kant), kamenom poploan teren s kojega se skupljala
voda u cisterne ili prirodne akumulacije, ureena dvo-
rita, terase itd. Za takva je poploavanja vano da ima-
ju dovoljnu nosivost za pothodnike i nadhodnike te da
ne proputaju vodu ako su poploavanja namijenjena
skupljanju vode. Kamen se obino polae na pripre-
mljeno i poravnato tlo u suho. Zatvaranje fuga se esto
dogaalo pomou praha i zatravljenjem.
KAMENI KROVOVI poznati su i u irokoj su upotrebi
na podrujima gdje se moe izvui prirodno izdrobljen
kamen u obliku ploa. esto je bio jedini trajni kamen
kojeg je ovjek mogao dobiti samo svojim radom bez
nadoknade. Za kamen koji je sluio kao pokrov, pozna-
to je da ga je nakon uklanjanja bilo potrebno ostaviti
nekoliko godina vani na prilagoavanju kako bi se te-
stirao na smrzavanje. Ploe koje su ostale kompaktne
te se nisu zapoele listati bile su pripremljenje za upo-
trebu na krovovima. Prekrivanje koje je bilo mogue
izvesti na suho, bez veziva, bilo je najtrajnije jer se je
kamen namoen sa svih strana najbre suio. Prekri-
vanje je kamenim ploama u gradnji posebno zahtje-
van posao te su takvim pokrovima prekrivali krovove u
rasponu od gospodarskih talica do znaajnih crkava.
Nije samo preciznost i strpljenje bilo vano, ve je

14

RAZGLEDIA so odlagalia kamna, ki so nastala s njem polja, te se u ravniarskim dijelovima koriste kako bi
krenjem polja. V ravninskih predelih so z njih opazo-
vali okolico, predvsem zaradi komuniciranja in varo-
vanja posesti in ivine. Razgledne toke so zelo eno-
stavno zgradili z odlaganjem in minimalnim zlaganjem
kamenja na e obstojee masivne zidove.
ZAVETJA IN ZATOIA so danes najprivlaneje oblici suhozidnog graditeljstva, zbog svoje organske
oblike suhogradnje zaradi organske oblike in pogosto
nejasnih graditeljskih tehnik. Zavetje je vsaka naravna
ali dograjena oblika iz enega ali ve materialov, ki lo-
veku ali ivali nudi osnovno zaito pred nevarnostjo
in tveganji. To so najpogosteje velika drevesa, manje
in veje vdolbine v suhozidih ipd. ele z razvojem ta-
kih zavetij se pojavijo zatoia, ki s suhozidno tehniko
dobivajo doloen videz (zaradi razlinih materialov ter
razlik v znanju in slogih graditeljev) in ustrezna imena.
Vsekakor so najbolj poznana zatoia enake tipologi-
je, kot so istrski kauni, dalmatinske bunje, italijanski
trulli, francoski bories, cabote, cabane itd. Zaradi za-
nimanja javnosti se bomo osredotoili na to obliko su-
hogradnje ter analizirali, pojasnili in razjasnili
njen nastanek, tehnike gradnje,
obli-
ke in
druge
skriv-
nosti.
IDEJA + IZKUNJE
najvei problem predstavljala teina samog pokrova i
njegovo klizanje, tako su se za vane krovove koristile
najbolje ploe, najbolji majstori i najbolje tehnike. Dan
danas se kameni krovovi s povijesnih objekata gube,
upravo zbog zahtjevnog i odgovornog posla.
GROBOVI (TUMULUSI) su takoer prapovijesni obli-
ci kamenih suhozidnih kompozicija koji su bili trajno
spiritualno spremite zemnih ostataka znaajnijih
osoba. esto slie na deponije kamena.
VIDIKOVCI su deponije kamena koje su nastale kre-
se moglo vizualno promatrati teren, esto zbog komuni-
ciranja ili uvanja posjeda i stoke. Takve se vidikovce vrlo
jednostavno izgradilo deponiranjem i minimalnim slaga-
njem kamena na ve postojee masivne zidove.
ZAKLONI I SKLONITA su dan danas najatraktivniji
forme, te esto nejasnih graditeljskih tehnika. Pod za-
klonom moemo smatrati svaki prirodni ili doraeni
oblik jednog ili vie materijala koji ovjeka ili ivotinju
elementarno titi od opasnosti i pogibelji. Najee su
to vea stabla, manja ili vea udubljenja u suhozidima
i sl. Tek se razvojem takvih zaklona dolazi do oblika
sklonita koja u suhozidnim tehnikama poprimaju i
odgovarajue izglede (zbog razlike u materijalima ili
razlike u znanju i stilu graditelja) i odgovarajua imena.
Svakako su najpoznatija sklonita iste tipologije: istar-
ski kauni, dalmatinske bunje, talijanski trulli, francu-
ski bories, cabote, cabane, i dr. Obzirom na znatielju
javnosti usredotoiti emo se upravo na
ovaj oblik suhozidne gradnje i anali-
zirati, objasniti i razjasniti nasta-
nak, tehnike, oblike, i ostale
nedoumice.
IDEJA + TRADICIJA
15
Suhozidno zatoie
Istrski kaun
Spoznali smo, da je najpomembneji boj v love-
kovem ivljenju boj za obstanek potomcev, a tudi
samega sebe. Da bi ljudje v zgodovinskih obdobjih,
ki loveku niso bila naklonjena zaradi smrtonosnih
epidemij nalezljivih bolezni, krvavih vojn, mnoi-
nih eksodusov, naseljevanj v nepoznanih prostorih
in podobnih katastrof, lahko ohranili svoje zdravje
in obstoj, so se varovali na najrazlineje naine.
Cele dneve so preiveli na prostem, predvsem na
polju, oddaljenem najve uro hoda od doma ali e
dlje z vprenim vozom (kar bi prevedeno v dana-
nje razmere pomenilo, da so ljudje obdelovali po-
lja, ki so bila od doma oddaljena do 6 km). Glede
na tevilo prebivalcev je moral biti premer kultivi-
ranega zemljia okoli naselja zadosten in zato so
bila polja vejih naselij tudi bolj oddaljena. ivino-
reja je bila e bolj neusmiljena, saj so bili paniki
e bolj oddaljeni in prenoevanje na paniku je bilo
neizogibno. Zato so si morali ljudje iz zelo prakti-
nih razlogov zagotoviti varen prostor oziroma za-
toie. Nekatera zatoia so bila zelo enostavna, brzo osigurati sa sklonitima. Neka su mogla biti
druga pa so zaradi prenoevanja morala biti bolje
urejena. V tistih asih so ivino varovali skoraj tako
kot loveka in zato so tudi ivali imele svoj prostor
v zatoiu. Jasno je, da govedo ni bilo primerno za
nomadsko ivljenje, e predvsem v sunih obalnih
obmojih, vsekakor pa se je ivinoreja razvijala v
skladu z demografskimi spremembami. Zlata doba
istrskega kauna je bila v 18. in 19. stoletju, ko se
je stabilizirala demografska slika polotoka ter se je
zael razvoj poljedelstva in ivinoreje. Na polotoku
je bila gradnja kaunov mogoa samo na obmojih
z veliko kamenja in slabimi obdelovalnimi povrina-
mi, ki jih je bilo treba izkriti, pri emer je nastajal
odpadni material kamen.
16
Suhozidno zatoie
Istrski kaun
Shvatili smo da je ovjeku u ivotu, najvanija bor-
ba upravo borba za opstanak svojih potomaka, pa
i sebe samog. Da bi u povijesnim razdobljima, koja
nisu bila ovjeku naklonjena, kao velike smrtono-
sne epidemije zaraznih bolesti, ivotogubitni rato-
vi, demografski egzodusi, naseljavanja nepoznatih
prostora i sl, mogao sauvati zdravlje, ovjek se na
najrazliitije naine titio. Tokom cjelodnevnih izbi-
vanja iz doma, na polju, udaljenom od kue najvie
do sat pjeaenja, ili malo due vonje zaprenim
kolima (mogli bi to dananjim jezikom prevesti, da
se ovjek udaljavao od kue, obraujui nova polja,
najvie do 6 km) Koncentracija ljudi u nekom nase-
lju je zahtijevala i odreeni promjer kultiviranih po-
lja oko naselja, tako da je vee naselje imalo i uda-
ljenija polja. Stoarstvo je bilo jo nemilosrdnije, te
je ispau trailo udaljenu po uem zaviaju, to je
za posljedicu imalo neizbjeno prenoivanje. Posta-
je nam jasno da je sve to bilo neophodno, a ne iz-
bor, te da se ovjek iz vrlo praktinih razloga morao
povrnija, a druga zbog prenoivanja, malo bolja. U
tom se vremenu stoku uvalo gotovo kao i ovjeka,
stoga je i ona imala mjesto u sklonitu. Jasno je da
visoka stoka nije iz praktinih razloga bila izabra-
na za nomadski ivot, a pogotovo u sunim kraje-
vima priobalja. Sve je to bilo razmjerno demograf-
skim promjenama na terenu. Zlatno doba istarskog
kauna, odnosno njegov bum dolazi u 18. i 19. st.
kada se na poluotoku stabilizira demografska slika
i pone razvoj poljoprivrede i stoarstva. Poluotok
je omoguio nastanak kauna samo na predjelima
gdje ima kamena, slabo obradivih povrina koje je
bilo potrebno raskriti, a usput je nastajao otpadni
materijal kamen.
Vsaka oblika zavetja ali zatoia ima svojo razvojno Svaki oblik zaklona ili sklonita ima svoj razvojni put,
pot in tako tudi istrski kaun. Zatoie je nastalo z tako ima i istarski kaun. Sklonite je nastalo pobolja-
izboljanjem zavetja, zato lahko trdimo, da je zavetje njem zaklona, tako moemo ustvrditi da je praoblik ka-
praoblika kauna (kot tudi osnovna oblika zavetja pe- una zaklon (poznat nam je elementarni oblik zaklona
ina). Kauni so najprej nastajali iz kupov odloenega peina). Kauni su nastajali najprije u masi deponiranog
kamenja, na vozliih suhozidov, kjer so bila zavetia kamena, voritima suhozida, gdje je sklonite izdublje-
izdolbena, ali pa so premiljeno nastajali med odla- no, ili zamiljeno nastajalo tokom deponiranja. Svako se
ganjem kamna. Vsa zavetia so bila hitro zgrajena in je sklonite izvodilo brzo i zgotovilo za upotrebu. Svako
pripravljena za uporabo. Izkrena polja so dajala ve je oieno polje davalo vee prinose, zahtijevalo vie
pridelka, a so zahtevala ve ljudi in delovne ivine, zato ljudi i radne stoke, stoga je i potreba za sklonitem po-
je postajala potreba po stajala vea. Optimalna
zatoiih vse veja. veliina kauna narasta
Optimalna velikost no- u unutranji promjer
tranjega premera ka- od oko 2,5 do 3 m. Iz-
una je bila od 2,5 do gradnja kauna postaje
3 m. Gradnja kaunov masovna pojava, tako
je postala masovni po- da se gotovo svaki mu-
jav in skoraj vsak mo- ki pojedinac suoava s
ki se je moral sooiti s tim izazovom. Umijee
tem izzivom. Znanje je je dar kojega poneki
dar, ki ni enakomerno ovjek ima vie od dru-
porazdeljen med ljudi. goga. Onaj pojedinac
Posameznik, ki je znal koji je bolje umio, vie
ve in se je bolj izpopol- se usavrio, postao je
nil, je postal graditelj graditelj kauna. Po-
kaunov. To so bili ta- nekad su to bili talen-
lentirani graditelji, ki so tirani graditelji kojih se
jih najemali za gradnjo pozivalo za izgradnju
kaunov, predvsem za veih kauna naroito
gospodarske potrebe. za gospodarske potre-
V zlati dobi nastajanja be. U zlatnom vremenu
kaunov je bila cena nastajanja kauna bilo
gradnje povprenega kauna ena ovca. Verjetno so je poznato da je cijena izgradnje jednog prosjenog ka-
bili takrat odnosi podobni dananjim, tako da je nekdo una bila jedna ovca. Vjerovati je da su odnosi bili slini
delal za manj, drugi pa za ve. Gradnja povprenega dananjima, pa se moglo razumjeti da je netko radio
kauna je trajala priblino teden dni, za pomono de- za manje, netko za vie. Vremenski je izgradnja takvog
lovno silo pa je verjetno poskrbel naronik. prosjenog kauna trajala oko tjedan dana. Najvjerojat-
nije je pomona radna snaga bila naruiteljeva.
Predstavljajmo si neponovljive slike izkrene rdee
pokrajine s sivordeo mreo suhozidov, gruami vol- Zamislimo si neponovljive slike crveno raskrenog
neno belih ovac, zelenimi mladikami vinske trte ter pejsaa sa sivocrvenom mreom suhozida, grupica-
olivno zelenimi kronjami oljk, vse to pa prepleteno z ma svjetlovunenih ovaca, zelenim mladicama vinove
ivljenjem ljudi, zagorelih kmetov. Tako se je v pokra- loze, maslinastosivim kuglicama, kroanja maslina,

17
jino vgradil tudi kaun in zael svojo dvestoletno pri-
hodnost. V nainu gradnje in oblikah obstajajo manj-
e razlike, vendar so to svojevrstni rokopisi in slogi
graditeljev, ki pripadajo edinstveni ljudski arhitekturi.
Kakno vrednost ima kaun kot zgradba? Vsekakor je
njegova najveja vrednost to, da je vznikel iz ljudstva
in ni zrasel v glavi posameznika. To je zelo enostav-
na zgradba z izredno majhnim tevilom gradbenih
elementov (temelj, nosilni zid, kamnita strena kon-
strukcija, venec, kritina, sleme, vrata). Poleg tega je
to zgradba, ki zaradi svoje prilagodljivosti lahko stoji
kjerkoli v okolju. To je zgradba, za katero se pri zidavi
vseh njenih delov uporablja izkljuno ena vrsta ma-
teriala kamen. To je zgradba brez veziva, grajena v
suhozidni tehniki. Kaun je v svoji osnovni obliki ve-
namenska zgradba, lahko je zavetie za ljudi, ivino
ali za oboje, v njem se lahko zakuri ogenj, slui pa lah-
ko tudi samo kot prostor za shranjevanje stvari.
Kauni so razlinih velikosti, vendar v praksi ne more-
jo imeti ve kot 4 m notranjega premera. Teoretino
bi lahko bil veji, a taka gradnja ne bi bila ekonomi-
na. Za kaun z notranjim premerom vejim od 4 m bi
potrebovali zelo izbrano kamenje za zidove, kamnite
ploe za streno konstrukcijo pa bi morale biti veje vrsta materijala kamen, za sve dijelove graevine. To
in bolje kakovosti.
Kamen, s katerim se gradi kaun, je iz izkrenega po-
lja. e pa je kamen s tega nahajalia slabe kakovosti
ali okroglast, je primernegatreba poiskati v okolici.
Najpogosteje je to sosedov odveni kamen, zgodi pa
se tudi, da pripeljejo obdelan kamen z blinje zgodo-
vinske ruevine (samostan, cerkev). Vedeti moramo,
da se je kamen za gradnjo majhnega kauna le malo
obdeloval, pri gradnji vejega kauna pa je bilo tre-
ba graditi natanneje in kamen bolj obdelati, da bi se
dosegla ustrezna statina stabilnost tako masivne
zgradbe.
Konstrukcija/gradnja kauna
Temelj kauna je del suhozidnega obroa, ki je vko-
pan v teren, najpogosteje do nosilnega skalnatega te-
rena 20 do 40 cm globoko. Manji kaun ima plitveji,
18
a izmeu svega toga prepleten ivot ljudi, preplanu-
lih seljaka. Tako je ukonponiran kaun u krajobraz te
zapoinje njegova dvostoljetna budunost. Postoje
manje razlike u nainu izgradnje, obliku, ali sve su to
svojevrsni rukopisi ili stilovi graditelja na jednoj jedin-
stvenoj otkrivenoj narodnoj arhitekturi.
Koje su vrijednosti kauna kao graevine? Svakako je
najvea vrijednost da je roena u narodu, nije projek-
tirana u glavi pojedinca. To je graevina s minimalnim
brojem graditeljskih elemenata (temelj, nosivi zid, ka-
mena krovna konstrukcija, vjenac, pokrov, sljeme, vrata,
prozor) vrlo jednostavna. Nadalje, ta se graevina moe
izgraditi u okoliu gotovo bez zapreke, prilagodljiva je.
To je graevina na kojoj se koristi iskljuivo samo jedna
je graevina bez veziva suhozidna. Kaun je viena-
mjenska graevina u svom osnovnom obliku, tako da
moe biti sklonite samo za ljude, samo za stoku, kom-
binirano, moe se rabiti vatra u njemu, moe biti ostava.
Poznate su nam razne veliine kauna. Meutim najvei
kaun u praksi ne moe biti vei od oko 4m unutarnjeg
promjera. Teoretski moe postojati vei, ali praktino je
vei neekonomine izgradnje. Za kaun vei od 4 m unu-
tranjeg promjera je potrebno vrlo zahtjevno odabrano
kamenje za zidove, a kamene ploe za krovnu konstruk-
ciju bi morale biti veeg formata i vee kvalitete.
Kamen kojim se gradi kaun je kamen s iskrenog po-
lja. Meutim, u koliko je kamen s tog lokaliteta jako
loe kvalitete ili je babuljastog oblika, onda se kamen
potrai u okolici. Najee je to viak kamena nekog

veji pa globlji temelj. e se kaun gradi na terenu s
skalnato povrino, je lahko brez temeljev. V praksi se
za temelj uporablja najveje in najbolj grobo kamenje.
Na temelje se zida nosilni kroni suhozid. V zidu je ne-
kaj odprtin: za vrata, majhna okna za opazovanje okoli-
ce, nekaj polodprtin, nie za odlaganje hrane, pijae in
orodja, lahko pa tudi pomone vzidane konzole z luknjo
za privezovanje ivine. Takoj za nadvratnim kamnom se
zid zakljui s kroniem, na katerem se izdela zaitni
kamniti venec. Zidanje nosilnega, relativno vitkega su-
hozida zahteva zidarsko povezovanje skozi volumen
zida. Povezovanje se izvede s posameznimi kamni, ki
segajo od enega lica zida do kamna iz nasprotne sme-
ri. To pomeni, da so zidovi z ve povezavami trajneji in
stabilneji. Vasih se je zgodilo, da so neizkueni gra-
ditelji gradili samo zunanje lice zida in zapolnjevali no-
tranjost brez povezovanja, kar se je kasneje izkazalo za
pomanjkljivost in razlog zruenja zida.
Na zid se nadgradi kamnita strena konstrukcija kon-
veksne stoaste oblike, ki se kona na slemenski toki.
Taka kamnita strena konstrukcija se imenuje lana ali
neprava kupola, ker ima obliko kupole, a drugaen na-
in zlaganja nosilnih elementov. Pri pravi kupolni kon-
strukciji se namre nosilni segmenti zlagajo radialno v
vertikalnih ravninah, pri kaunu pa se nosilni elementi
zlagajo radialno v horizontalnih ravninah. Kamnite plo-
susjeda, a zna se dogoditi da ljudi voze obraeni ka-
men s neke oblinje povijesne ruevine (samostan,
crkva). Moramo znati da se kod izgradnuje manjeg ka-
una kamen samo minimalno obraivao, dok se kod
izgradnje velikog kauna, moralo graditi preciznije s
veom obradom kako bi se postigla odgovarajua sta-
tika stabilnost takve masivne graevine.
Konstrukcija/ gradnja kauna
Temelj kauna je dio suhozidnog prstena koji je ukopan
u teren, najee do nosivog terena, a to je od 20 do 40
cm dubine, do kamena. Manji kaun plii, a vei kaun
dublji temelj. Mogue je da kauni nemaju temelj u koli-
ko se grade na terenu kojem je stijena ve na povrini. U
praksi, najvee i najgrublje se kamenje koristi za temelj.
Na temelj se nastavlja zidati nosivi suhozid prstena-
stog oblika. Zid ima na sebi nekoliko otvora; za vrata,
za osmatranje terena male prozore, nekoliko poluo-
tvora; nie za odlaganje hrane i pia, alata, moe imati
i pomone uzidane kamene konzole s rupom za pri-
vezivanje stoke. Zid se zavrava krunitem odmah iza
nadvratnog kamena na kojem se izvodi zatitni kameni
vjenac. Zidanje nosivog, relativno vitkog suhozida, za-
htjeva zidarsko vezivanje kroz volumen zida. Vezivanje
se izvodi protezanjem pojedinih kamena od jednog
lica zida na kamen iz suprotnog smjera. To bi znai-
lo da se izvedbom vie vezova, gradi trajniji i stabilniji
zid. Poznati su trenuci kada gradi neiskusni graditelj
samo vanjska lica zida, zapunjavajui unutranjost bez
vezivanja, to se kasnije manifestira kao rana koja se u
konanici rui.
Na zid se nadograuje kamena krovna konstrukcija
konveksnog stoastog oblika, koja zavrava u toki slje-
mena. Ta se krovna kamena konstrukcija zove lana ili
neprava kupola jer ima oblik kupole, a drugaiji nain
slaganja nosivih elemenata. Naime, za prave kupolne
konstrukcije znamo da se nosivi segmenti slau radijal-
no u vertikalnim ravninama, dok se kod kauna nosivi
elementi slau radijalno u horizontalnim ravninama. Ka-
mene ploe se slau u redovima (koncentrinim krugo-
vima) povlaei svaki slijedei red na unutra. Obino se
19
e se zlagajo v vrstah (koncentrinih krogih) tako, da
se vsaka naslednja vrsta potegne navznoter. Obiajno
se vrsta povlee navznoter za debelino kamna v isti vr-
sti in tako se ustvari nagib 45.
Zakljuek koncentrinih obroev je kamnita krona
ploa, ki prekrije priblino 40 cm veliko odprtino
na konstrukciji. Vsak kamen v koncentrino radialno
zloenih stranicah je trapezaste oblike z nagibom
navzven. Vse segmente povezuje sila trenja. Tako
izvedena medfaza kauna je samostojea in lahko
prenese obremenitev. Sledi polaganje kamnite kri-
tine, ki notranjost iti pred dejem. Kamnite plo-
e se pridobivajo med krenjem polj. Debele so od
3do 6cm. Z njimi se prekriva streha, tako da vsaka
zgornja ploa prekrije stik med dvema spodnjima
ploama. Prekrivanje se kona na vrhu kupole z
manjimi ploami, ki jih pokrije masiven, piast
slemenski kamen, kar prispeva k vizualni skladnosti
zgradbe.
Oprema kauna
Nekateri kauni imajo vstavljena vrata, tu in tam
imajo ob zidu privzdignjeno ognjie, v tlorisu ne
veje kot 40 50 cm, na katerem so zakurili ogenj.
V nekaterih kaunih so odduniki za dim, speljani
skozi streho, eprav je dim obiajno vsrkala su-
hozidna strena konstrukcija, zidne nie za od-
laganje hrane in orodja ter kamnite konzole za
privezovanje ivine. Pogosto so v kaunih
in okoli njih kamnita sedia, ki vsekakor
sluijo svojemu namenu. Kauni, ki se
uporabljajo kot gospodarski objekti
(obori in hlevi za ovce), imajo s suho-
zidom ograjeno dvorie ali ve pro-
storov, v katerih se louje ivina. Ko
se ivina zveer zapre v kaun zaradi
prenoevanja ter zaite pred krajo
in mrazom, se v kupolo razpre ne-
kaj manjih gred ali vej in nanje
postavi seno. Pogosto je na
tem senu prenoil pastir,
e posebej v asu, ko so
se kotila jagnjeta.
20
red povlai na unutra onoliko koliko je debljina kamena
u tom redu, tvorei tako kut kosine od 45.
Zavretak koncentrinih prstenastih krugova je kamena
kruna ploa koja poklopi otvor veliine oko 40 cm na
konstrukciji. Svaki kamen u koncentrinim prstenovima
radijalno obraenih stranica, trapeznog je oblika s pa-
dom prema van. Svi ti segmenti su povezani silom tre-
nja. Takva dovrena meufaza kauna je samostojea i
moe primiti na sebe optereenje. Slijedi kameni pokrov
koji titi unutranjost od prodora vode. Kamene ploe
se takoer dobivaju krenjem polja. One su debljine od
3 do 6 cm. Njima se zida pokrov tako da svaka gornja
ploa prekrije spojnu sljubnicu dviju donjih ploa. Pokri-
vanje se okonava na vrhu kupole manjim ploama. Njih
poklopi sljemeni masivni kamen koji je picastog oblika,
to doprinosi vizualnom skladu graevine.
Opremanje kauna
Ponekad su montirana vrata, ponekad postoji malo
uzdignuto ognjite uza zid na kojem se
pripalila vatra. Obi- no je to minimalne ve-
liine 4050cm. Poneki kaun ima
izvedeni dimni oduak kroz krovnu
konstruk- ciju, ali je obino
dim apsorbirala suho-
zidna krovna
konstrukcija.
Nie u zidu za
odlaganje hra-
ne i alata, te kamene konzole
za privezivanje stoke. Takoer
se esto vidi kamene sjedalice u i oko
kauna, koje su svakako bile od potrebe.
Kauni kao gospodarski objekti (torovi i
tale za ovce) imali su suhozidom ograeno
dvorite ili vie prostora u kojima su kombini-
rali odvajanje stoke. Kada se stoka zatvorila u
kaun zbog prenoivanja kao zatita od kraa i
zime, znalo se razuprijeti nekoliko manjih gre-
da ili grana u kupolu te na njih
postaviti sijeno. Nerijetko je tu
na sijenu prenoio i pastir, na-
roito kada se legla janjad.
Oblike istrskih kaunov
Najpogosteja oblika je stoasta kamnita streha na
kronem suhozidu. Poznan pa je tudi kaun s tiriko-
tnim tlorisom in stoasto streho. Stoasta streha je etvrtasti tlocrt, s stoastim krovom. Stoasti krov je pri-
primerna tudi za pokrivanje drugih nepravilnih oblik
osnove, ki se pogosto pojavljajo na kupih kamenja ali
prizidkih z nepravilno elipsasto, trapezno in podobno
obliko. Bolj kot je strena konstrukcija strma, bolj je
stabilna, vendar ima tudi strmost svoje omejitve. De-
jansko je tipini nagib istrskega kauna od 45 do 60.
Manji nagibi so posledica neznanja in neizkuenosti,
tako da se najpogosteje poruijo prav kauni z manj-
im strenim nagibom.
Debelina zidov
Kroni nosilni suhozid je masiven in pogosto predi-
menzioniran, da bi se nadoknadile pomanjkljivosti,
ki jih lahko skriva v sebi (nepravilna gradnja, slab
material ipd.). Pri manjih kaunih (2 do 3 m notra-
njega premera) so zidovi debeli od 60 do 80 cm, pri
najvejih (4 m notranjega premera) pa je debelina
zidov od 80 do 120 cm. Zelo pogosto se okoli ka-
una pojavlja e dodatni obro ali polobro, ki sta- m unutranjeg promejra) zid je debljine od 80 do 120
tino okrepi glavni zid. Strena kamnita suhozidna
konstrukcija, vkljuno s kritino, je enake debeline kot
nosilni kroni zid.
Tea materiala in tehnika
Vsi vemo, da je kamen teak material s specifino teo
okoli 2500 kg/m3. e izraunamo volumen zgradbe,
v katero je vgrajeno 30 m3 kamna, ugotovimo, daje
tea take zgradbe ve kot 70 ton. Upotevati je treba,
da morajo graditelj in njegovi pomoniki to teo ro-
no prenesti in vgraditi v priblino desetih dneh. Da bi
to teavo premagali, je treba razviti rutino in tehniko
gradnje. Ves odpadni material, ki nastane med gra-
dnjo, se kot polnilo vgradi v zidove, tako da lahko tr-
dimo, da pri gradnji kauna ni odpadnega materiala.
Oblici istarskih kauna
Najpoznatiji oblik je stoasti suhozidni kameni krov na pr-
stenastom suhozidu. Poznati je takoer i kaun koji ima
mjeren za pokrivanje i ostalih nepravilnih formi baze, kao
to to esto nastaju u gromaama ili aneksima nepravilne
elipse, trapezi i slino. Krovna konstrukcija je sve stabilni-
ja to je strmija, ali i strmina ima svojih ogranienja, tako
da se u praksi pokazuje kao tipoloka kosina istarskog
kauna od 45 do 60. Sve manje kosine, plod su nezna-
nja i neiskustva, tako da se najee vidi porueni kaun
koji je imao upravo malu kosinu krova. Linija kosine moe
biti pravocrtna (linearna) ili konveksno zakrivljena (para-
bolina). Najuobiajenija je pravocrtna kosina koja na dnu
konkavno zavrava na vijecu.
Debljina zidova
Prstenasti nosivi suhozid je masivan, uestalo predi-
menzioniran zbog kompenzacija slabosti koje moe
skrivati u sebi (nepravilno zidanje, slab materijal i sl.).
Na manjim kaunima (2 do 3 m unutranjeg promje-
ra) je debljina zida od 60 do 80 cm, a na najveima (4
cm. Vrlo se esto oko kauna pojavljuje i dodani prsten
ili poluprsten koji statiki pojaava glavni zid zbog loe
gradnje. Debljina krovne kamene suhozidne konstruk-
cije zajedno s pokrovom je takoer istih debljina kao i
nosivi prstenasti zid.
Teina materijala i tehnika
Znamo da je kamen teak materijal. Ima specifinu
teinu oko 2500 kg/m3. Ako izraunamo volumen
graevine koji moe iznositi 30 m3 kamena, onda je
teina takve graevine preko 70 t. Svakako da treba
uzeti u obzir da tu teinu mora graditelj i pomonici
prenijeti runo i ugraditi u planiranih desetak dana.
Da bi se takvi problemi svladali ovjek mora razviti
rutinu i tehniku gradnje. Sav otpadni materijal koji
nastaje graenjem, ugrauje se kao ispuna u zidove
graevine, tako da moemo rei da gradnjom kauna
ne ostaje otpada.
21
2 Vrste zidov glede
na uporabo kamna
Gradivo za suhozide in druge kamnite objekte so is-
kali v blinji okolici, zato so vasih izkoristili tevilne
kamnolome in peskokope. Preteen del slovenske
Istre je iz flia, kamnine, znotraj katere se v plasteh
menjavajo peenjak, pesek in lapor. Najvekrat gre
za karakteristino zaporedje trdih in debelih plasti
peenjaka, ki se izmenjujejo s plastmi mehkejega
laporja sivo modrikaste barve. V manji meri so pri-
sotne tudi druge vrste kamna, na primer apnenca,
vendar se bomo tu omejili na peenjak kot najire
uporabljeno tradicionalno gradivo v slovenskem delu
Istre.
Peenjak je v Sloveniji pogosta in lahko prepoznavna
kamnina. Uvramo ga med sedimentne kamnine ali
usedline. Te nastajajo s prenosom in usedanjem snovi
najrazlinejega izvora, ki se sprostijo pri prepereva-
nju predhodnih kamnin. Peenjak spada v ojo sku-
pino klastinih kamnin. Te so sestavljene iz drobcev
kamnin in mineralov, velikih od nekaj centimetrov do
manj kot en mikrometer. Peenjak je vezana usedli-
na. V njem so nekdanji robati kosi, prodniki in pesek
povezani s karbonatnim, kremeninim, glinenim ali
eleznim vezivom. Posledica razline sestave zrnc in
veziva so razlina obarvanost, vezava in trdnost pe-
enjaka. Zato je njegov videz tako raznolik, zaradi
esar pestro pa se menjava tudi videz gradnje.
Videz suhozida je odvisen od kamna, ki je na razpo-
lago v okolici. Podoba suhograjenih konstrukcij kae
veliko pestrost. eprav gre preteno za peenjak, se
njegova sestava razlikuje, zaradi esar se ponekod
lomi v veje in pravilneje kose, drugod pa je teav-
neji za obdelavo.
22
2 Vrste zidova s obzirom
na upotrebu kamena
Grau za suhozide i ostale kamene objekte uvijek su
traili u blioj okolici te su zato povremeno koristili
brojne kamenolome i pjeare. Preteni dio sloven-
ske Istre je od flia: stijene unutar koje se u slojevi-
ma izmijenjuju pjeenjak, pijesak i lapor. Najee
se radi o karakteristinom redoslijedu tvrdih i debe-
lih slojeva pjeenjaka koji se izmjenjuju sa slojevima
mekanijeg lapora sivoplavkaste boje. U manjoj mjeri
prisutne su i druge vrste kamena, naprimjer vapne-
nac, no ipak emo se tu ograniiti na pjeenjak kao
najire koritenu grau u slovenskom dijelu Istre.
Pjeenjak je u Sloveniji esta i lako prepoznatljiva
stijena. Uvrtavamo ga meu sedimentne stijene ili
taloge. One nastaju prijenosom i taloenjem tvari naj-
razliitijeg izvora koje se oslobaaju pri raspadanju
prethodnih stijena. Pjeenjak pripada uoj skupini
klastinih stijena. One su sastavljene od djelia stijena
i minerala veliine od nekoliko centimetara do manje
od jednog mikrometra. Pjeenjak je vezani talog. U
njemu su nekadanji grubi komadi, oblutci i pijesak
povezani s karbonatnim, kremenim, glinenim ili elje-
znim vezivom. Posljedica razliitog sastava zrnaca i
veziva je razliita obojenost, vezanost i vrstoa pje-
enjaka. Zato je njegov izgled toliko raznolik, zbog
ega se aroliko mijenja i izgled gradnje.
Izgled suhozida ovisi o kamenu koji je na raspolaga-
nju u okolici. Slika suhograenih konstrukcija pokazu-
je veliku arolikost. Iako se preteno radi o pjeenja-
ku, njegov se sastav razlikuje zbog ega se ponegdje
lomi u vee i pravilnije komade, a drugdje je tei za
obradu.
Mejni zid v Maliji, podporni zid v Stepanih, obcestni zid v rnjovcu in Pisarih
Granini zid u Maliji, potporni zid u Stepanima, zid uz cestu u rnjovcu i Pisarima

ZGODOVINSKA OBLIKA OPUS SPICATUM

23
Lokalni kamnolomi Lokalni kamenolomi

Da bi ohranili edinstvenost suhograjenih konstrukcij, Kako bismo sauvali jedinstvenost suhograenih

bi morali nadaljevati tradicijo pridobivanja kamna iz konstrukcija, morali bismo nastaviti s tradicijom do-
neposredne okolice. Pri obnovi obstojeih zidov je bivanja kamena iz neposredne okoline. Pri obnovi po-
to manji problem, saj gre za prezidave in je veina stojeih zidova to je manji problem jer se radi o pre-
materiala e na kraju samem. Manjkajoe kose lah- zidavanju i veina je materijala ve na samom mjestu.
ko e vedno poiemo v okolikem terenu. Ko pa se Komade koji nedostaju jo uvijek moemo pronai na
odloimo za gradnjo novega zida, pride do zadrege, okolnom terenu. Kada se pak odluimo za gradnju
saj je veina starih majhnih kamnolomov, imenovanih novoga zida, dolazi do potekoa jer je veina starih
tudi kave, opuenih in zaraenih. Da bi bile nove manjih kamenolova, nazvanih i kave, naputena i
gradnje usklajene z okoljem, bi jih morali poiskati in zarasla. Kako bi nove gradnje bile usklaene s okoli-
oiviti. V slovenski Istri imamo za zdaj le dva veja ka- nom, morali bismo ih potraiti i oivjeti. U slovenskoj
mnoloma peenjaka: Poljane Pue na hribu Pleivica Istri zasad imamo samo dva vea kamenoloma pje-
in Jelarji na Hrvatinskem hribu. Toda ti proizvajajo enjaka: Poljane Pue na brdu Pleivica i Jelari na
industrijski kamen, ki se pogosto ne vklaplja v izvirno Hrvatinskom brdu. No, ti proizvode industrijski ka-
kulturno krajino slovenske Istre. men koji se esto ne uklapa u izvorni kulturni predio
slovenske Istre.
Presenetljiva je ugotovitev, da pridobivanje kamna
iz kamnitih skladov v naravi ni pretirano teko delo. Iznenaujua je spoznaja da dobivanje kamena iz
Ponekod, kot na primer v okolici Pregare in Topolov- kamenih fondova u prirodi nije jako teak posao. Po-
ca, lahko domaini e vedno pridejo do zelo dobrega negdje, kao naprimjer u okolici Pregare i Topolovca
peenjaka pri ienju kmetijskih povrin. Kamenje mjetani mogu jo uvijek doi do vrlo dobrog pjee-
iz povrinske plasti ima zaradi svetlobe in podnebnih njaka pri ienju poljoprivrednih povrina. Kamenje
vplivov izrazito rjavo barvo, kamen iz globljih plasti pa iz povrinskog sloja, zbog svjetlosti i klimatskih utje-
je modro sivkaste barve. Druga monost za pridobi- caja, ima izrazito smeu boju, dok je kamen iz dubljih
vanje lokalnega kamna je ponovno odpiranje opue- slojeva plavosivkaste boje. Druga je mogunost za
nih kamnolomov kav. dobivanje lokalnog kamena ponovno otvaranje napu-
tenih kamenoloma kava.

24
Izkop kamna v kavi pri Karlih / Iskop kamena u kavi kod Karla

25
Stanje suhozidnih
konstrukcij v Istri
Suhozidne konstrukcije so zelo pomemben del nepre-
mine kulturne dediine v Istri. Pokrajina in podeel-
ska naselja, kjer je bilo v tehniki kamnite suhogradnje
zgrajeno skoraj vse, pa e nekaj desetletij nezadrno
propadajo. Opustitev tradicionalnega kmetijstva je
povzroila veliko kode pokrajini. Izjemno kulturno
dediino, na katero bi morali biti nadvse ponosni, iz-
gubljamo. Glavna razloga, da se ve ljudi ne odloa za
izvedbo suhozidanih kamnitih konstrukcij, sta pomanj-
kanje zavedanja o njihovi praktini, estetski in kulturni
prievalni vrednosti ter zmotno preprianje, da je ka-
mnita gradnja nedosegljivo draga. Zato se ljudje raje
odloajo za betonske konstrukcije, ki se ne vklapljajo v
okolico, so neestetske in manj obstojne, kot bomo spo-
znali v nadaljevanju. Za zdaj se le posamezniki odloa-
jo za obnovo ali gradnjo kamnitih zidov. al pa rezulta-
ti kljub dobrim namenom najvekrat niso uspeni, ker
Mejni zidovi ob poti v Abitante/Zidovi meai uz put u Abitante
26
Stanje suhozidanih
konstrukcija u Istri
Suhozidane su konstrukcije vrlo vaan dio nepokretnog
kulturnog naslijea Istre. Krajevi i ruralna podruja, gdje
je tehnikom kamene suhogradnje izgraeno gotovo sve,
ve nekoliko desetljea nezaustavljivo propadaju. Na-
putanje tradicionalne poljoprivrede kraju je uzrokovalo
puno tete. Gubimo iznimno kulturno naslijee na koje
bismo morali biti itekako ponosni. Glavni razlog zbog ko-
jeg se vie ljudi ne odluuje na izvedbu suhozidanih ka-
menih konstrukcija jest nedostatak svjesnosti o njihovoj
praktinoj, estetski i kulturno osvjedoenoj vrijednosti
te pogreno uvjerenje da je kamena gradnja nedostino
skupa. Zbog toga se radije odluuju na betonske kon-
strukcije koje se ne uklapaju u okolinu, neestetske su i
manje trajne, kao to emo doznati u nastavku. Zasad su
samo pojedinci oni koji se odluuju na obnovu ili grad-
nju kamenih zidova. Naalost, rezultati unato dobrim
namjerama najee nisu uspjeni jer nedostaje pozna-
Mejni zidovi ob poti v rnjovec / Zidovi meai uz put u rnjovec
manjka poznavanje tradicionalnih graditeljskih tehnik
in vein. Pri gradnji suhozida je tako kot pri plavanju
ali vonji avta: teorija nam pomaga, praksa pa naredi
mojstra. Suhozidni mojstri so bili izolani praktiki; iz-
kunje so prenaali iz roda v rod. Danes se al ne mo-
remo ve ozirati po kontinuiteti izkuenj v druinskem
in vakem krogu, ker podedovanih znanj nismo dovolj
cenili, da bi jih ohranili v vsakdanjem ivljenju.
Kaj je primerna oziroma pravilna suhozidna praksa? al
dobimo na to vpraanje mnoico odgovorov, ki se pogo-
sto navezujejo na vsakokratnega mojstra in njegovo izku-
njo. Nekdaj pomembne obrti, zlasti kamnosetvo in kle-
sarstvo, izumirajo, tevilni kamnolomi so opueni. Naa
kolektivna zavest je povsem pozabila na tehniko gradnje
suhega zida. S tem prironikom se lotevamo normiranja
suhozidne prakse. Naa prizadevanja imajo prepozna-
ven in jasen namen: vrniti se h koreninam istrske prakse
suhe kamnite gradnje za vse tiste, ki jim to nekaj pomeni.
So tudi stvari, ki jih ni mo izmeriti samo v denarju. Hkrati
ugotavljamo, da je vraanje h kamniti dediini Istre raci-
onalno dejanje. Ne spuamo se v prevladujoe miselne
podobe o ravnanju z okolico, ampak z veseljem ugota-
vljamo, da se ohranjanje in razvijanje kulturne dediine
izplaa. Podajmo se na pot lastnega izkuanja.
vanje tradicionalnih graditeljskih tehnika i vjetina. Pri
gradnji suhozida je isto kao i kod plivanja ili vonje au-
tomobila: teorija pomae, praksa ini majstora. Suho-
zidni majstori bili su kolovani praktiari; iskustva su
prenosili s koljena na koljeno. Danas se naalost vie ne
moemo ogledati na kontinuitet iskustava u obiteljskom
ili seoskom krugu jer naslijeena znanja nismo dovoljno
cijenili da bismo ih sauvali u svakodnevnom ivotu.
to je primjerena i ak pravilna suhozidna praksa? Na-
alost, danas nalazimo mnotvo odgovora koji se esto
nadovezuju na trenutnog majstora i njegovo iskustvo.
Nekada vani obrti, posebno kamenorezarstvo i klesar-
stvo, izumiru, a brojni su kamenolomi naputeni. Naa
je kolektivna svijest posve zaboravila na tehniku gradnje
suhozida. Sadanjim prirunikom laamo se normiranja
suhozidne prakse. Naa nastojanja imaju prepoznatlji-
vu i jasnu namjeru: vratiti se korijenima istarske prakse
suhe kamene gradnje za sve one kojima to neto zna-
i. To su i stvari koje nije mogue mjeriti samo novcem.
Istovremeno shvaamo da je povratak kamenom naslje-
u Istre racionalan in. Ne uputamo se u prevladavaju-
e metalne slike o ravnanju okolinom ve samo s vese-
ljem utvrujemo da se ouvanje i razvijanje kulturnog
nasljea isplati. Dajmo se na put vlastitog iskustva.
27
Prednosti
suhozidne gradnje
Med ljudmi prevladuje preprianje, da je suhogra-
dnja draga, zamudna in neobstojna, zato se veliko
raje odloajo za betonske konstrukcije. Te trditve
niso preverjene in preizkuene v praksi, kaejo pa
na enormno neznanje o tej problematiki. Na primer
trditev, da je kamnita gradnja predraga, lahko takoj
ovremo s preprostim izraunom, iz katerega je raz-
vidno, da je cena suhograjenih kamnitih konstrukcij,
kot sta podporni in mejni zid enaka ceni betonskih in
armiranobetonskih konstrukcij oziroma nija od nje.
Praktina vrednost suhograjenih kamnitih struktur
je v tem, da so obstojneje, ker bolje kljubujejo vodi
in vetru in jih je laje vzdrevati. Natete lastnosti pa
pridobijo veljavo ele, e so kamnite strukture pra-
vilno zgrajene, tako kot so jih znale graditi netete
generacije pred nami. Kamnit suhograjen podporni
zid se obnese bolje od betonskega ali grajenega z
malto; med kamni je namre veliko naravnega dre-
nanega prostora, ki poskrbi za nemoteno odvajanje
vode. Tako voda ne pritiska na kamnito konstrukcijo,
niti se ne zadruje v njej. Suhograjeni zid je mogoe,
e je drenaa pod njim ustrezna, precej enostavneje
popraviti ali spremeniti. Prosto stojei zidovi se la-
je upirajo sunkom vetra, ki se nekako razdrobijo
skozi tevilne pranje in s tem izgubijo ruilno mo.
Tradicionalni suho grajeni zidovi so se do neke mere
sposobni prilagajati gibanju terena.
28
Prednosti
suhozidne gradnje
Meu ljudima prevladava uvjerenje da je suhogradnja
skupa, dugotrajna i nepostojana, te se puno radije od-
luuju na betonske konstrukcije. Te tvrdnje nisu pro-
vjerene niti ispitane u praksi, a ukazuju na enormno
neznanje o toj problematici. Naprimjer tvrdnju da je
kamena gradnja preskupa, odmah moemo odbaciti
jednostavnim izraunom iz kojega je oito da je cijena
suhograenih kamenih konstrukcija, kao to su pot-
porni i meni zid, jednaka odnosno nia od betonskih
ili armiranobetonskih.
Praktina vrijednost suhograenih kamenih struktura
je u tome da su trajnije jer bolje prkose vodi i vjetru i
lake ih je odravati. Nabrojene karakteristike dobiva-
ju tek ako su pravilno izgraene, onako kao to su ih
znale izgraditi nebrojene generacije prije nas. Kameni
se suhograeni potporni zid ponaa bolje od beton-
skog ili izgraenog bukom; naime, meu kamenovi-
ma je puno prirodnog drenanog prostora koji brine
za nesmetano odvajanje vode. Na taj nain voda ne
pritie kamenu konstrukciju niti se u njoj zadrava.
Ukoliko je drenaa ispod njega odgovarajua, mogu-
e je suhograeni zid znatno jednostavnije popraviti
ili promijeniti. Samostojei zidovi lake se odupiru na-
letima vjetra koji se nekako razdrobe kroz brojne
procjepe i time gube razornu mo. Tradicionalni su-
hograeni zidovi su se do neke mjere sposobni prila-
goavati gibanju terena.
Primerjava cene med gradnjo betenoskega in suho zidanega kamnitega zida/
Usporedba cijene izmeu betonskih i suhograenih kamenih konstrukcija.

29
Orodje za obdelavo kamna Orue za obradu kamenja
in pripomoki za gradnjo te za pomo pri gradnji
Znan hrvaki ljudski rek, ki pravi da bez alata nema
zanata (brez orodja ni poklica), velja tudi za to ljudsko
dejavnost. Orodje za obdelavo kamna se je skozi zgo-
dovino razvijalo in prilagajalo. Spodaj podajamo risbe
osnovnega orodja in pripomokov, ki so univerzalni in
v iroki uporabi. Za orodje zidarja, ki zida s kamnom,
je pomemben kova, ki zna izbrati dobro jeklo, izdelati
orodje, ga kaliti in vzdrevati. Za lesene dele orodja ali
leseno orodje ponavadi poskrbita kar kova ali zidar.
Les je treba znati izbrati, pomembne pa so tudi izku-
nje pri suenju, obdelavi in vzdrevanju lesa.
30
Poznata narodna uzreica da bez alata nema zana-
ta vrijedi i u ovom segmentu ljudske prakse. Alat za
obradu kamena se kroz povijest razvija i prilagoava.
Donosimo pregled osnovnog alata i pomagala koji su
univerzalni i u irokoj upotrebi. Za alat zidara koji zida
kamenom, vaan je kova koji zna odabrati dobar e-
lik, proizvesti alat, kaliti ga i odravati. Za drveni dio
alata ili drveni alat esto se pobrinu kova ili zidar.
Za takva drva je potrebno iskustvo odabira, suenja,
obrade i odravanja.
7.Revitalizacija 7.Revitalizacija
Istrskega podeelja Istarskog zalea u
zaradi razvoja turizma svrhu razvoja turizma

31
7a. Vednevna delavnica 7a. Viednevna radionica
moj kaun moj kaun
Namen delavnice REVITAS, ki jo je organiziralo Me-
sto Vodnjan, je bilo praktino in teoretino izobrae-
vanje o tradicionalnih tehnikah suhozidne gradnje
ter spodbujanje varstva suhozidne dediine, ki nas
obdaja. Cilji delavnice so bili mreenje znanja, ozave-
anje in usposabljanje ljudi, ki bodo prenaali znanje
o suhozidni gradnji in tradicionalnih tehnikah na na-
slednje generacije. Namen sodelovanja med Republi-
ko Slovenijo in Republiko Hrvako v tem projektu je
zbrati pospeevalce, pobudnike, ustvarjalce in vizio-
narje, ki bodo na novo ovrednotili in osmislili obsto-
jeo dediino. Tako je Vodnjan v idealnem okolju za
to dejavnost gostil vednevno delavnico pod nazivom
MOJ KAUN.
32
Radionica REVITAS pod organizacijom Grada Vodnja-
na predstavlja praktinu i teoretsku poduku o tradicij-
skim tehnikama suhozidnog graenja kao i promociju
zatite suhozidne batine kao graditeljskog resursa,
koji nas okruuje. Smisao radionice je umreavanje
znanja, buenje svijesti i osposobljavanje kadra koji e
prenijeti znanje o suhozidnoj batini i tradicijskim teh-
nikama, na budue generacije. Meudravna suradnja
Republike Slovenije i Republike Hrvatske na takvom
projektu ima zadatak okupiti promotore, inicijatore,
kreatore, vizionare, koji vrednuju zateenu batinu kao
rubnu svakodnevicu, novom vrijednosti. Tako je pod-
ruje Vodnjantine, Bogom dan teren, gostoprimio vi-
ednevnu radionicu pod nazivom MOJ KAUN.
Obmoje Vodnjana je prepolno razruenih suhozi-
dov in kaunov. Vsebina delavnice so bile tehnike
suhogradnje za rekonstrukcijo obstojeih suhozi-
dnih struktur v pokrajini. Lokacija 2 kauna je bila
vadie za obnovo dveh spojenih kaunov in zidov
okoli njiju. Lokacija 3 kauna je bila izbrana za
dokonanje neko davno zaete gradnje kauna in
obnovo spremljajoih zidov.
Lokalitet je prepun razruenih suhozida i kauna.
Radionica je za temu postavila suhozidne tehnike na
rekonstrukcijama postojeih suhozidnih sklopova u
prirodi. Lokalitet 2 kauna je predstavljao vjebali-
te za obnovu dva spojena kauna i popratnih zidova
uokolo. Lokalitet 3 kauna je predvidio rekonstruk-
cijom dovriti nekad davno zapoeti kaun te obnovu
popratnih zidova.

Tehnini opis in nart dela na lokaciji Tehniki opis i plan rada na lokalitetu 2 kauna
2 kauna
Trinajstega in 14. maja 2012 je jugozahodno od Vo- 13. i 14. svibnja 2011. godine, jugozapadno od Vod-
dnjana potekala delavnica Moj kaun, katere cilj njana odvija se radionica za obnovu kauna i suhozi-
je bil obnova kauna in suhozidov. Delavnica je bila da Moj kaun. Radionica je dio europskog projekta
izvedena v okviru evropskega projekta REVITAS REVITAS Revitalizacija istarskog zalea i turizma u
Revitalizacija istrskega podeelja in turizma na istr- istarskom zaleu. Lokalitet 2 kauna nalazi se oko 2
skem podeelju. Lokacija 2 kauna lei priblino kilometra od mjesta Peroj (5 minuta vonje automo-
2 km od kraja Peroj (5 minut vonje po makadam- bilom makadamskim putem od Peroja prema sjeve-
ski cesti od Peroja proti severu). Poloaj, doloen ru). Poloaj odreen GPS ureajem je N 4458.147 E
z GPS-napravo, je N 4458.147' E 01348.015'. 01348.015. Prilaz koji vodi do kauna zateen je kao
Dostop do lokacije je bil popolnoma neprehoden, potpuno neprohodan te je oien i proiren kako bi
zato so ga oistili in raz- sudionici i posjetitelji ra-
irili, da bi udeleenci dionice lake doli do
in obiskovalci delavnice samog lokaliteta. Taj se
laje prili do kaunov. lokalitet u povijesnom
Zgodovinski kataster katastru spominje kao
lokacijo omenja kot sta- stambeni, a svakako je
novanjsko zemljie, njegova pozicija strate-
vsekakor pa je strate- ki znaajna jer se nalazi
ko pomembna, ker lei uz krianje dvaju putova
na kriiu dveh poti, ki koji su spajali mreu oko
povezujeta mreo oko- Vodnjana i Peroja, sva-
li Vodnjana in Peroja, kako temeljenu na anti-
temeljeo na e danes koj urbanistikoj podlozi
vidni in ohranjeni anti- koja je dan dananji ja-
ni urbanistini ureditvi. sno uoljiva i sauvana.
Kraj se je v ljudskem Lokalitet je u memoriji
spominu ohranil le kot ljudi ostao samo kao ov-
ovarska staja. arska staja.

Kauna sta med seboj organsko povezana in sesta- 2 kauna su meusobno organski povezana i ine
vljata celoto, kar je edinstven primer v Istri in tudi jednu cjelinu, to je za sada jedinstven primjerak u
sicer velika redkost v gradbeni suhozidni dediini. Istri, a inae velika rijetkost u graditeljskoj suhozidnoj

33
Arhitektoniko te lokacije sestavljata dva kauna, ki sta
povezana samo z zunanje strani, notranja dela pa sta
popolnoma loeni enoti. Gledano s ptije perspektive
ne oblikujeta oblike tevilke 8, ampak rko B. Na za-
hodni strani sta namre celoti povezani z ravnim, 9 m
dolgim zidom. Zid je sestavni del zahodnega kamni-
tega plaa junega kauna, ne pa tudi severnega,
ki mu s severne strani sledi zakrivljen kamnit pla,
konuje pa se s spojem z drugim suhozidom, ki je po-
stavljen navpino na vzhodno stran objekta. Zidovi so
sestavni del strukture, znotraj katere stojita kauna.
Oba kauna sta vidno pokodovana in popolnoma ob-
rasla. Skupna dolina spojenih kaunov je 10 m, njuna
najveja irina pa 6,6 m. V neposredni bliini kaunov je
veliko kamnitega gradiva na gomilah, ki je verjetno zrue-
no s kaunov in okolikih zidov. Notranjost kaunov je ne-
dostopna. Da bi bilo sploh mogoe narediti nart obnove,
je bilo nujno najprej organizirati ienje obraslih ruevin.
Vhod v severni kaun je na njegovi jugozahodni strani.
Viina vhoda je 1,35 m, irina pa 0,64 m. Debelina zi-
dov, izmerjena na vhodu, je 1,10 m. Notranjost prosto-
ra je nepravilne okrogle oblike s premerom od 3,60 do
3,90 m. Zaradi poruene kamnite strene konstrukcije
se objekta ni dalo natanneje izmeriti. Na notranjem
zidu je pet nepravilno razporejenih ni razlinih veliko-
sti (priblino 30 x 30 cm), od katerih je ena nad vrati.
Konstrukcija zunanjega kamnitega plaa severnega
kauna je mono pokodovana. Zgornja polovica stre-
he je vdrta, velika koliina kamnitega gradiva na sever-
ni strani objekta pa je zruena ali odnesena. Zunanji
tloris kauna je nepravilne okrogle oblike s premerom
6,60 m, ohranjena viina pa znaa okoli 2,80 m.
Vhod v juni kaun je na njegovi juni strani. Viina vho-
da je 1,40 m, irina pa 0,70 m. Debelina zida na vhodu
je okoli 1 m. Notranji prostor je elipsaste oblike z ravno
zahodno stranjo doline 4 m in irine 2,80 m. Zahodna
stran notranjosti je ravna, ker je to zadnja stran zida,
ki z zahodne strani povezuje severni in juni kaun. V
notranjosti je kamniti material vdrte strene konstruk-
cije. Na plau notranjega zida so tri nepravilno raz-
34
batini. Arhitektonika ovog lokaliteta koji se sastoji od
dva kauna povezana samo vanjskim tijelom, dok je
unutranji organizam kauna svaki zaseban. Iz pti-
je perspektive oni ne ine oblik broja 8, nego slo-
va B naime, na zapadnoj strani cjeline povezani
su ravnim zidom duine 9 m. Ovaj zid je sastavni dio
zapadnog kamenog plata junog kauna, ali ne i sje-
vernog, kojem slijedi zakrivljenost kamenog plata na
sjevernoj strani i zavrava spojem s drugim suhozi-
dom okomitim na istonu stranu objekta. Zidovi su
sastavni dio graevine unutar koje se kauni nalaze.
Oba kauna su vidno oteena, potpuno obrasla.
Ukupna duina spojenih kauna iznosi 10 m, a naj-
vea irina je 6.60 m. U neposrednoj blizini oko kau-
na nalazi se velika koliina kamene grae u kamenim
gomilama koje je vrlo vjerojatno porueno s kauna i
okolnih zidova. Unutranjost kauna je nepristupa-
na. Kako bi se uope moglo izraditi plan obnove bilo
je neophodno organizirati ienje obraslih ruevina.
Ulaz u sjeverni kaun nalazi se na njegovoj jugozapad-
noj strani. Visina ulaza iznosi 1.35 m, a irina 0.64 m.
Debljina zida izmjerena na ulazu iznosi 1.10 m. Unu-
tranja prostorija je nepravilnog krunog oblika, pro-
mjera od 3.60 do 3.90 m. Zbog uruene kamene krovne
konstrukcije nije se moglo detaljnije izmjeriti objekte.
Na unutranjem zidu nalazi se 5 nepravilno raspore-
enih nia meusobno slinih dimenzija (oko 30 x 30
cm), od kojih je jedna iznad vrata. Vanjski kameni plat
sjevernog kauna je jae konstruktivno oteen gor-
nja polovica krova je uruena, a velik broj kamene grae
na sjevernoj strani objekta je odneen ili uruen. Vanjski
tlocrt kauna je nepravilnog krunog oblika. Promjer
iznosi oko 6.60 m, a ouvana visina je oko 2.80 m.
Ulaz u juni kaun nalazi se na njegovoj junoj strani.
Visina ulaza iznosi 1.40 m, a irina 0.70 m. Debljina
zida izmjerena na ulazu iznosi oko 1 m. Unutranja
prostorija je elipsastog oblika s izravnanom zapad-
nom stranom, duine 4 m, i irine 2.80 m. Zapadna
strana unutranjosti je izravnata zbog toga to se radi
o naliju zida koji sa zapadne strane povezuje sjeverni
porejene nie razlinih velikosti (okoli 30 x 30cm) in
majhna odprtina (okno), ki gleda na vzhod. Zunanjost
junega kauna je pokodovana, zgornja polovica ku-
pole je vdrta, podrt pa je tudi kot, ki ga tvorita zahodni
zid celotnega objekta in juna stran kauna. Zunanji
tloris junega kauna je okrogle oblike premera 6,30
cm, ohranjena viina pa je 2,40m.
Glavni cilji letonje delavnice so bili izobraevanje, pri-
kaz obnove kaunov, njihovih sestavnih delov in rekon-
strukcija pripadajoih suhozidov. Del kamnitega gradiva
je bil po vsej verjetnosti odnesen z lokacije in ponovno
uporabljen za gradnjo okolikih suhozidov ali novogra-
denj, ki so nastajale v zadnjih desetletjih 20. stoletja. Za
popolno obnovo je bila potrebna veja koliina materia-
la, kot ga je bilo na razpolago na kraju samem. Zato se je
poleg gradiva na lokaciji uporabil tudi kamen s podobni-
mi karakteristikami iz okolice. Osnovna ideja delavnice
je bila, da se uporabi lokalni material, ki vedno zahteva
tradicionalno tehniko gradnje, da se tako skladno in na-
ravno vklopi v okolje. Posebnost delavnice je bila, da so
bili vsi obiskovalci povabljeni k sodelovanju. Na ta nain
so se zainteresirani prostovoljno seznanili s suhozidno
tehniko in gradnjo kauna, strokovnjaki pa so imeli pri-
lonost aktivno uporabiti in deliti svoje znanje z drugimi.
Poleg oivitve tradicionalne obrti je bil namen delavnice
tudi revitalizacija ljudske suhozidne arhitekture, ki daje
identiteto obravnavanemu obmoju.
i juni kaun. U unutranjosti se takoer nalazi kame-
ni materijal uruene kamene krovne konstrukcije. Na
platu unutranjeg zida nalaze se 3 nepravilno raspo-
reene nie meusobno slinih dimenzija (oko 30 x
30 cm) i jedan mali otvor (prozor) koji gleda na istok.
Vanjtina junog kauna takoer je oteena gornja
polovica kupole je uruena, a kut koji ini zapadni zid
cijelokupnog objekta i juna strana kauna je uruen.
Vanjski tlocrt junog kauna je krunog oblika. Pro-
mjer iznosi 6.30 m, a ouvana visina je oko 2,4 m.
Glavni cilj ovogodinje radionice je obrazovna, poka-
zna obnova kauna, njihovih konstruktivnih dijelova
te rekonstrukcija okolnih suhozida. Vrlo vjerojatno je
dio kamene grae nastalo s lokaliteta te reupotreblje-
no na okolnim suhozidima, ili na novogranji kojoj su
ljudi od zadnjih desetljea 20 st. posveeni. Koliina
materijala potrebna za potpunu revitalizaciju je vea
od one koja je dostupna na samom lokalitetu. Iz tog
razloga e se osim kamene grae s lokaliteta, koristiti
i nabavljeni lokalni kamen koji odgovara karakteristi-
kama. Temeljna ideja radionice je upravo koritenje
lokalnog materijala, koji uvijek zahtjeva svoju vlastitu
primijenjenu tradicijsku tehniku graenja te se na taj
nain skladno i prirodno uklapa u okoli. Specifino
je to to su svi posjetitelji slobodni i pozvani sudjelo-
vati u akciji. Na taj se nain zainteresirani nenamet-
ljivo upoznaju sa suhozidnom tehnikom i gradnjom
35
Tehnini opis in nart dela na lokaciji 3 kauna
Lokacija tri kauna je oddaljena priblino kilometer
od lokacije 2 kauna in okoli kilometer od vasi Ba-
tvai. Znana zgodnjeromanska cerkev sv. Foke stoji
na zaetku steze, ki vodi do treh kaunov, od nje od-
daljenih 500 m. Poloaj, doloen z GPS-napravo, je N
4458.496' E 01347.499'.
Ena od dostopnih poti je tudi trasa daljnovoda, dru-
ga pa je poljska pot in oznaena kolesarska steza t.
326, ki povezuje lokaciji, kjer sta potekali delavnici.
Lokacija je bila oiena, tako da se je lahko posnelo
zaetno stanje in pripravil nart posega.
Kauni so orientirani v smeri SVJZ, s ptije perspek-
tive pa so postavljeni v liniji suhozida, drug za drugim
v blagem loku. Kauni sledijo konfiguraciji terena. Za
razliko od dveh kaunov, ti med seboj niso organsko
povezani, povezuje pa jih suhozid. Skupna dolina s
suhozidom povezanih kaunov je 17 m. Zid, s katerim
so kauni povezani, je pravzaprav vzhodni zid dosto-
pnega prehoda do oljnega nasada, ki lei jugozaho-
dno od kaunov. Suhozid je postavljen tudi na zahodni
strani prehoda. Vhod v oljni nasad je nasproti june-
ga, nedokonanega kauna. Vhod v severni kaun je
36
kauna, a strunjaci imaju priliku aktivno primjenjivati
i dijeliti svoje znanje s drugima. Namjera je uz revi-
talizaciju tradicijskog obrta, revitalizirati i narodnu
suhozidnu arhitekturu koja je izrasla u lokalnu iden-
tifikacijsku arhitekturu.
Tehniki opis i plan rada na lokalitetu 3 kauna
Lokalitet 3 kauna nalazi se oko 1 kilometar sjevero-
zapadno od lokaliteta 2 kauna i oko 1 kilometar ju-
no od sela Batvai. Dobro poznata ranoromanika cr-
kva Sv. Foke je zapravo predvorje ulaska na stazu do
3 kauna koji su od nje udaljeni 500 m. Poloaj odre-
en GPS ureajem je N 4458.496 E 01347.499.
Jedan od prilaznih puteva je i trasa dalekovoda, a dru-
gi je poljski put i oznaena biciklistika staza br. 326
koja povezuje dva lokaliteta na kojima e se odravati
radionice. Lokalitet je takoer oien kako bi se mo-
glo snimiti zateeno stanje i napraviti plan obuhvata.
Kauni su orijentirani u smjeru SI JZ, a iz ptije per-
spektive su meusobno postavljeni na liniju suhozi-
da, jedan za drugim u blagom luku. Izgraeni kauni
prate konfiguraciju terena. Za razliku od 2 kauna, ovi
nisu meusobno organski povezani, ali su povezani
na njegovi severozahodni strani. Viina vhoda je 1,40
m, irina pa 0,80 m. Debelina zida ob vhodu je 1,25
m. Notranji prostor je okrogel, s premerom 4,10 m. Na
notranjem zidu so okoli 30 x 30 cm velika nia in dve
kamniti konzolni ploi, vodoravno vgrajeni v zid, z lu-
knjami za privez ivine. Zunanji tloris kauna je okrogle
oblike premera 6,60 m. Viina notranjosti je 4,35 m. Ta
kaun je popolnoma ohranjen oziroma obnovljen leta
2005. Stoji znotraj suhozida, ki prihaja s severozaho-
dne strani, se tu prekine in nadaljuje na juni strani,
kjer je trikrat debeleji in povezuje severni kaun s
srednjim. Vhod v srednji kaun je na njegovi zahodni
strani. Viina vhoda je 1,30 m, irina pa 0,90 m. Debeli-
na zida pri vhodu je 0,90 m. Notranji prostor je krone
oblike, s premerom 4,00 m. Na notranjem zidu so tri
nepravilno razporejene nie razlinih velikosti (okoli
30 x 30 cm), majhna odprtina za opazovanje, ki gleda
na jug in odprtina za dim v gornjem delu kupole, obr-
njena proti jugozahodu. Zunanji tloris kauna je krone
oblike premera 6,10 m. Notranja viina je 4,25 m. Z no-
tranje strani je kupola rna, kar kae na kurjenje ognja.
Ker je kaun skoraj popolnoma ohranjen (popravljen je
bil leta 2005), je edino, kar je na njem treba popraviti,
izboklina (razpoka) na zunanjem plau zida levo od
vhodnih vrat, ki je nastala nedavno. Suhozid, ki se za-
ne na junem delu severnega kauna in tega povezuje
s srednjim kaunom, se nadaljuje in zdaj trikrat tanji
sledi zaobljenosti srednjega kauna na njegovi vzho-
dni strani ter se od njega v blagem zaobljenem loku lo-
uje proti jugovzhodu oziroma proti junemu kaunu.
Ta kaun je predmet delavnice, ker predstavlja zae-
to, a nikoli dokonano celino. Vhod v juni kaun je na
njegovi severozahodni strani. Visok je 1,50 m, irok pa
suhozidom. Ukupna duina suhozidom povezanih ka-
una iznosi 17 m. Zid kojim su kauni vezani zapravo
je istoni zid prilaznog prolaza na maslinik koji se na-
lazi s jugozapadne strane kauna. Sa zapadne strane
prolaza takoer se nalazi suhozid. Ulaz u maslinik na-
lazi se nasuprot junog, nedovrenog kauna. Ulaz u
sjeverni kaun nalazi se na njegovoj sjeverozapadnoj
strani. Visina ulaza iznosi 1.40 m, a irina 0.80 m. De-
bljina zida izmjerena na ulazu iznosi 1.25 m. Unutra-
nja prostorija je krunog oblika, promjera 4.10 m. Na
unutranjem zidu nalazi se jedna nia dimenzija oko
30 x 30 cm i dvije kamene konzolne ploe vodoravno
ugraene u zid koje na sebi imaju rupu za koju se je pri-
vezivala stoka. Vanjski tlocrt kauna je krunog oblika,
a promjer iznosi 6.60 m. Unutranja visina iznosi 4.35
m. Ovaj kaun je u potpunosti ouvan, odnosno ob-
novljen 2005. godine i nalazi se unutar suhozida koji
mu prilazi sa sjeverozapadne strane te se tu prekida
i nastavlja s june strane. Na junoj strani je suhozid
trostruko deblji i povezuje sjeverni sa sredinjim ka-
unom. Ulaz u sredinji kaun nalazi se na njegovoj
zapadnoj strani. Visina ulaza iznosi 1.30 m, a irina
0.90 m. Debljina zida izmjerena na ulazu iznosi 0.90
m. Unutranja prostorija je krunog oblika, promjera
4.00 m. Na unutranjem zidu nalaze se 3 nepravilno
rasporeene nie meusobno slinih dimenzija (oko
30 x 30 cm), jedan mali otvor (promatranica) u zidu
koji gleda na jug i jedan otvor za dim u gornjem dijelu
kupole, koji gleda na jugozapad. Vanjski tlocrt kauna
je krunog oblika, a promjer iznosi 6.10 m. Unutra-
nja visina iznosi 4.25 m. Kupola je s unutranje strane
crna to je pokazatelj paljenja vatre. Ovaj kaun je go-
tovo u potpunosti ouvan (takoer popravljen 2005.
37

0,90 m. Debelina zida ob vhodu je 0,90 m. Notranjost
prostora je nepravilne elipsoidne oblike z najvejo dol-
ino 3,90 m in najvejo irino 3,00 m. Na notranjem
zidu je majhna odprtina za opazovanje, ki gleda na jug.
Zunanji tloris je podkvaste oblike z najvejo dolino
4,90 m in najvejo irino 4,40 m. Pred vhodom v ka-
un je z leve strani 0,40 m irok izboeni del zida, ki se
nadaljuje na severni zid kauna. Ta izboeni del je 0,20
m niji od viine nadvratnika. Junemu kaunu manjka
cela kupola, pokodovano pa je tudi kronie zidnega
obroa. Glavni cilj letonje delavnice so bili popolna re-
konstrukcija kupole junega kauna in manji popravki
drugih dveh kaunov ter rekonstrukcija pripadajoih
suhozidov. Za razliko od 2 kaunov na tej lokaciji ni
vidnih ostankov, ki bi kazali na to, da je kupola na ju-
nem kaunu obstajala, a se zruila, opazi pa se, da so
bile pripravljene kamnite ploe za njenogradnjo, ki so
odloene po blinjih suhozidih.
Namero, da bi se kaun pokril, dokazujejo detajli na kro-
niu kronega zida, na katerega notranjem plau je unutranjosti nema uruenja, kao niti u neposrednoj
zaeta kalota lane kupole. V notranjosti ni zruenega
materiala, kot tudi ne v neposredni okolici kauna (oi-
eno leta 2005). Zato je bilo treba za gradnjo kupole
uporabiti pripeljan lokalni kamen z ustreznimi lastnost-
mi in uporabiti kamnite ploe, najdene na lokaciji.
38
godine), a jedino to treba na njemu popraviti je novo
pojavljeno izboenje (prsnue) vanjskog plata zida
lijevo od ulaznih vratiju . Suhozid koji je zapoeo na
junom dijelu sjevernog kauna i povezao ga sa sre-
dinjim se nastavlja i sada trostruko istanjen prati za-
obljenost sredinjeg kauna s njegove istone strane
te se od njega u obliku blago zaobljenog luka odvaja
prema jugoistoku, odnosno prema junom kaunu.
Taj je kaun predmet interesa radionice, jer pred-
stavlja zapoetu nikada zavrenu cjelinu. Ulaz u juni
kaun nalazi se na njegovoj sjeverozapadnoj strani.
Visina ulaza iznosi 1.50 m, a irina 0.90 m. Debljina
zida izmjerena na ulazu iznosi 0.90 m. Unutranja
prostorija je nepravilnog elipsoidnog oblika, najvee
duine 3.90 m i najvee irine 3.00 m. Na unutra-
njem zidu nalazi se mali otvor (promatranica) koji
gleda na jug. Vanjski tlocrt kauna je potkovastog opi-
sanog oblika, najvee duine 4.90 m i najvee irine
4.40 m. Ispred ulaza u kaun s lijeve strane nalazi se
0.40 m izboeni dio zida koji se nastavlja na sjeverni
zid kauna. Taj izboeni dio je 0.20 m nii od visine
nadvratnika. Junom kaunu u potpunosti nedostaje
kupola, oteeno je krunite zateenog prstenastog
zida. Glavni cilj ovogodinje radionice je potpuna re-
konstrukcija kupole junog kauna te manji popravci
na druga dva kauna i rekonstrukcija okolnih suhozi-
da. Za razliku od 2 kauna na ovom lokalitetu nema
vidljivih ostataka koji bi ukazivali na to da je kupola na
junom kaunu postojala, pa se uruila, nego je ostala
vidljiva priprema kamenih ploa koje su deponirane
po okolnom suhozidu.
Takoer je vidljiva namjera da se kaun elio pokriti
na detalju krunita prstenastog zida, na kojem je na
unutarnjem platu zapoeta kalota lane kupole. U
okolici (oieno 2005. godine). Zbog toga e se u
svrhu gradnje kupole i manjih popravka koristiti do-
vezeni lokalni kamen koji odgovara karakteristikama,
te reupotrebiti zateene ploe.
7b.Delavnice o gradnji 7b.Delavnice o gradnji
suhozida, dokumentarni suhozida, dokumentarni
film, navodila za gradnjo film, navodila za gradnjo
Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije, OE
Piran in Zavod Traven sta zdruila tri dejavnosti z
namenom, da bi najiro javnost seznanila z velikim
pomenom suhozidanih konstrukcij in nainom njiho-
vega ohranjanja. Udeleenci delavnic so dobili kon-
kretna navodila o gradnji suhozida: na prvi delavnici
so znanje pridobivali pri rekonstrukciji dela podpor-
nega zida pred zaselkom Karli, na drugi pa pri gra-
dnji prostostojeega zida ob zaselku Pisari. Praktino
delo je usmerjal Sergij Pali, teoretino znanje pa
je prispeval Branko Orbani. Tretja delavnica je bila
namenjena spoznavanju nainov obdelave kamna,
ki jih je demonstriral kamnosek Lucijan Stepani v
svoji delavnici v Pregari. Zanimanje udeleencev za
suhogradnjo je bilo veliko in vekrat so izrazili eljo,
da bi se tak nain izobraevanja nadaljeval tudi v pri-
hodnosti. Njihov odziv je potrdil pravilnost nae odlo-
itve, da v okviru projekta REVITAS posnamemo DVD
v obliki prironika o suhogradnji, ki bo uporabnikom
na razpolago skupaj s tiskanim izvodom. S tem je bil
storjen pomemben korak v smeri ohranjanja suho-
gradnje kot najbolj razpoznavnega segmenta nae
nepremine kulturne dediine. V nadaljevanju pred-
stavljamo del prironika z navodili za suhogradnjo.
Dodani so prizori s snemanja DVD-ja in delavnic, saj,
kot je bilo e reeno, gre za celoto, ki bo trajno obja-
vljena na posebni spletni strani in nartujemo, da se
bo v prihodnje nadgrajevala.
Zavod za zatitu kulturne batine Slovenije, podru-
na jednica Piran i Zavod Traven ujedinili su tri djelat-
nosti s namjerom upoznavanja ire javnosti s velikim
znaajem suhozidanih konstrukcija i nainom njiho-
vog ouvanja. Sudionicima radionica bile su priope-
ne konkretne upute o gradnji suhozida: na prvoj su
stjecali znanje pri rekonstrukciji dijela potpornog zida
pred zaselkom Karli, a na drugoj pri gradnji samosto-
jeeg zida kod zaselka Pisari. Praktini rad usmjera-
vao je g. Sergij Pali a teorijskim znanjem doprinosio
je g. Branko Orbani. Trea radionica bila je namije-
njena upoznavanju naina obrade kamena to je de-
monstrirao kamenorezac g. Lucijan Stepani u svojoj
radionici u Pregari. Zanimanje je sudionika za suho-
gradnju bilo veliko i vie su puta izrazili elju da se
takav nain izobrazbe nastavi i u budunosti. Njihov
odaziv potvrdio je ispravnost nae odluke da u okviru
projekta REVITAS snimimo DVD u obliku prirunika o
suhogradnji koji e korisnicima biti na raspolaganju
zajedno s tiskanim primjerkom. Time je uinjen vaan
korak u smjeru ouvanja suhogradnje kao najprepo-
znatljivijeg segmenta nae nepokretne kulturne ba-
tine. U nastavku predstavljamo dio prirunika s upu-
tama za suhogradnju. Dodani su prizori sa snimanja
DVD-a i radionica budui da se, kao to je ve reeno,
radi o cjelini koja e biti trajno objavljena na posebnoj
internetskoj stranici te oekujemo da e se ubudue
jo nadograivati.
39
Navodila
za gradnjo suhizida
Pripravljalna dela
Lastnosti zida, ki ga boste postavili, bodo odvisne od
njegovega namena ter vrste in koliine uporabljene-
ga kamenja. Razmerje med volumnom zbranega ka-
menja za gradnjo in zgrajenega suhozida bo priblino
2 : 1. Princip gradnje je povsod podoben; nekaj razlik,
ki jih bomo ponazorili, je med podpornimi zidovi in
karpami. V veini primerov gre za popravljanje ob-
stojeih konstrukcij, ki bodo do neke mere same na-
rekovale pristop h gradnji.
Pred zaetkom gradnje je treba kamenje razvrstiti
po namenu uporabe: najprej izloite veje ploate
in enakomerno debele kose za vrhnjo plast (vrni ka-
mni), ploate temeljne kamne ter dalje in moneje
povezovalne kamne. Najbolj pravokotne kose prihra-
nite za konce in vogale; ti naj bodo im veji, vendar
ne preteki, tako da jih lahko e dvignete brez vejih
teav.
Kamen, pripravljen za gradnjo/
Pripremljeni kamen za gradnju
40
Kako
se gradi suhozid
Pripremni radovi
Karakteristike zida koji ete podignuti ovisit e o nje-
govoj namjeni te vrsti i koliini koritenog kamenja.
Omjer izmeu volumena prikupljenog kamenja za
gradnju i izgraenoga suhozida bit e priblino 2 : 1.
Princip je gradnje posvuda slian; neke razlike, koje
emo pojasniti, postoje meu potpornim zidovima i
karpama. U veini sluajeva radi se o popravljanju
postojeih konstrukcija koje e do odreene mjere
same diktirati pristup gradnji.
Prije poetka gradnje potrebno je kamenje razvrstati
prema namjeni koritenja: naprije odvojite vee plo-
snate i jednakomjerno debele komade za zavrni sloj
(gornji kamenovi), plosnate temeljne kamenove te
dulje i snanije povezujue kamenove. Najpravokut-
nije komade sauvajte za krajeve i uglove; oni neka
budu to vei, ipak ne preteki, tako da ih moete po-
dii bez veih potekoa.
Izbiranje kamnov/
Odabiranje kamenova
 Gornji kamen; vezni kamen; sipina (krlje)/
Ugaoni kamen; rubni kamen

Ploati kamen/Plosnati kamen Vezni kamen/Vezni kamen

41
 Pred zaetkom gradnje je
treba izkoreniniti vsako
drevo, tor ali podrast v bli-
ini, saj bi z rastjo sasoma
ogrozili zid.
ienje vegetacije s povr-
ine, kjer se bo gradil zid in
okolice/ienje vegetacije
s povrine gdje e se graditi
zid i okoline
Izdelava temeljev
Nizek zid lahko zgradite kar na zemlji. Sasoma se
bodo spodnji kamni zaradi tee sami nekoliko pogre-
znili. Vejo stabilnost zida pa zagotavlja izkop vrhnje
zemeljske plasti. Tako bo leal temelj zida na trdi ze-
meljski osnovi, ki ji domaini pravijo tudi siromana
zemlja. Na veini lokacij z veliko naravnega kamenja
je vrhnji sloj zemlje razmeroma tanek, globok nekje
do 30 cm.
e je teren mehek, morate zidu narediti peto. vrst
temelj oblikujete tako, da v jarek poloite velike plo-
ate kamne, ki segajo ez irino nameravanega zida, velike plosnate kamenove koji seu preko irine pla-
z majhnim medsebojnim razmikom. Kamni morajo
biti v rahlem kotu nagnjeni navznoter, v obliki razprte
rke V. Zaradi tega se bosta zunanja zidova konstruk-
cije naslanjala v notranjost. S svojo tenostjo bosta
pritiskala kamne navzdol in proti srediu zida, kar bo
povealo njegovo stabilnost. e imate veliko kamnov
nepravilnih oblik, izberite za temelj najslabe od njih
take, ki nimajo nobene ravne ploskve, ali take z ne-
pravilnimi trlinami. Pazite pa, da bo najbolja stran
zgoraj, saj boste nanjo polagali prvo plast zida.
42
Izrada temelja
Niski zid moete izgraditi ak i na zemlji. S vremenom
e se donji kamenovi zbog teine sami neto spusti-
ti. Veu stabilnost zidu osigurava iskop povrinskog
sloja zemlje. Tako e temelj zida leati na tvrdoj ze-
mljanoj osnovi koju mjetani nazivaju i siromana ze-
mlja. Na veini je lokacija s puno prirodnog kamenja
povrinski sloj zemlje razmjerno tanak, negdje dubok
do 30 cm.
Ukoliko je teren mekan, morate napraviti temelj za
zid. vrsti temelj oblikujete tako da u jarak poloite
niranoga zida, s malim meusobnim razmakom. Ka-
menovi u mekanom kutu moraju biti nagnuti prema
unutra, u obliku rairenog slova V. Zbog toga e se
vanjski zidovi konstrukcije naslanjati u unutranjost.
Svojom teinom pritiskat e kamenove prema dolje
i prema sreditu zida to e poveati njegovu sta-
bilnost. Ukoliko imate mnogo kamenova nepravilnih
oblika, najloije od njih izaberite za temelj one koji
nemaju nijednu ravnu plohu ili one s nepravilnim str-
eim rubovima. Pazite da najbolja strana bude odoz-
go jer ete na nju polagati prvi sloj zida.
Izdelava pete (temelja) zida/Izrada pete (temelja) zida

Vrzeli med temeljnimi kamni zapolnite z majhnimi ka- Praznine izmeu temeljnih kamenova ispunite malenim
mni in drobirjem. To je pomembno zaradi drenae, saj kamenovima i sipinom. To je vano zbog drenae jer e
bo porozna masa omogoila hitreji odtok vode iz zida. porozna masa omoguiti bre istjecanje vode iz zida.

Zapolnjevanje temelja z drobirjem/ Peta (temelj) zida/

Zapunjavanje temelja sipinom Peta (temelj) zida

43
e preden se lotimo naslednjega koraka, stopimo na
temeljne kamne in preverimo njihovo stabilnost. Se-
daj je as, da popravimo vsako njihovo premikanje.
Zakolienje
Najprej oznaite tiri robne vogale zida z mejnimi ko-
liki, ki jih zabijete v zemljo ali pritrdite v zid. Koliki
morajo biti trdno privreni, navpini in morajo se-
gati ve centimetrov nad vrh nartovanega zida. Na
razdalji priblino vsaka dva metra zabijte v zemljo
dodatne kolike. Nato jih poveite z zidarsko vrvico,
tako da oblikujete oba zunanja roba na tleh zida. Vii-
na vrvi mora biti tudi kasneje pri gradnji vedno malo
nad najvijo plastjo kamenja, ker vas bo vodila pri po-
laganju naslednje plasti. Vrvica naj bo imbolj napeta.
Kolienje/ Iskolavanje
Zidarska vrvica nam pomaga, da poravnamo lice ka-
mnov, ki smo jih poloili in nas vodi pri gradnji sredi-
ne zida. Ko vrv skladno z gradnjo dvigujete, jo sproti
ravnajte na vseh tirih straneh. Pri tem si pomagajte z
libelo. Za lepi videz in vrstejo konstrukcijo zida ter
za veje zadovoljstvo po opravljenem delu naj bo zid
poravnan po plasteh od tal do vrha. S svinnico pre-
verite vertikalni poloaj vsake kamnite plasti. Da bi se
prepriali, ali so strani navpine ali nagnjene navzno-
ter pod elenim kotom, obesite na vrvico po dolini
zida majhen prodnik ali preverite navpino os zida z
44
Jo prije nego se latimo sljedeeg koraka, stanemo na
temeljne kamenove i provjerimo njihovu stabilnost.
Sada je vrijeme da popravimo svako njihovo pomicanje.
Iskolavanje
Ponajprije oznaite etiri rubna ugla zida menim kol-
iima koje zabijate u zemlju ili privrstite za zid. Koli-
i moraju biti vrsto privreni, okomiti i moraju sezati
vie centimetara iznad planiranog zida. Na udaljenosti
od priblino svaka dva metra, u zemlju zabijte dodatne
kolie. Zatim ih poveite zidarskom pagom tako da
oblikujete oba vanjska ruba na tlu zida. Visina page i
kasnije kod gradnje mora biti uvijek malo iznad najvi-
eg sloja kamenja jer e vas voditi kod polaganja slje-
deeg sloja. paga treba biti to napetija.
Zidarska paga pomae nam da poravnamo ela ka-
menova koje smo poloili i vodi nas pri gradnji sre-
dine zida. Kada pagu diete u skladu s graenjem,
usput je ravnajte na sve etiri strane. Pritom si po-
maite libelom. Za ljepi izgled, vru konstrukciju i
vee zadovoljstvo po izvrenom poslu, poravnajte zid
po slojevima od tla do vrha. Zidarskim viskom provje-
rite vertikalni poloaj svakog kamenog sloja. Kako bi-
ste se uvjerili jesu li strane okomite ili nagnute prema
unutra pod eljenim kutom, objesite po duini zida na
pagu mali oblutak ili okomitu os provjerite libelom
libelo na kolikih, ki drijo zidarsko vrvico. Vsaki, ko
konate plast kamenja, dvignite zidarsko vrvico.
Konci zida
Najprej zgradite zakljuke zida. Biti morajo samonosil-
ni, zato uporabite najbolje kamne, ki ste jih prihranili
v ta namen: imbolj pravokotne, enakomerno debele
in z najmanj dvema ravnima ploskvama, ki se spajata
pod kotom 90 stopinj. e se le da, naj bodo kamni
dovolj dolgi, da segajo im bolj v notranjost zida. Po-
zorni morate biti tudi na to, da so konci dobro pre-
no povezani. Zakljuki in vogali morajo biti kvadratne
oblike in navpini. Od zakljukov je odvisna ivljenjska
doba zida. Naj nam ne bo al obdelave kamna, da bi
dosegli njihovo natanno medsebojno prileganje. Na
tem mestu podlaganje kamnov ni primerno.
Polaganje temelja vogala/Polaganje temelja ugla
Robni kamni
Gradnjo nadaljujte s polaganjem robnih kamnov na
obeh licih. Zunanji strani poravnajte z vrvico. Na no-
tranji strani vrvice poloite dve vrsti obdelanih ka-
mnov. S tem boste doloili irino zida. Med delom se
je treba ves as drati ravni zidarske vrvice in polagati
kamne v vodoravni legi.
Ploate kamne primaknite z robovi po zunanji strani
zida ob vrvi, z vidno ozko in dolgo stranico.
na koliima koji dre zidarsku pagu. Svaki put kada
zavrite sloj kamenja, podignite zidarsku pagu.
Krajevi zida
Najprije izgradite krajeve zida. Moraju biti samonosei
i zato upotrijebite najbolje kamenove koje ste u tu svr-
hu sauvali: to pravokutnije, jednakomjerno debele i s
najmanje dvjema ravnim plohama koje se spajaju pod
kutom od 90 stupnjeva. Ako moe, neka budu dovolj-
no dugi da se to bolje proteu u unutranjost zida.
Obratite panju i na to da su krajevi dobro popreno
povezani. Krajevi i uglovi moraju biti kvadratnog oblika
i okomiti. O kraju zida ovisi njegov ivotni vijek. Neka
nam ne bude ao obrade kamena da bismo dostigli
njihovo tono meusobno prilijeganje. Na tom mjestu
podlaganje kamena nije primjerena praksa.
Gradnja vogala/Gradnja ugla
Rubni kamenovi
Gradnju nastavite polaganjem rubnih kamenova na
oba ela. Vanjske strane poravnajte pagom. Na unu-
tarnjoj strani page poloite dva reda obraenih ka-
menova. Time ete odrediti irinu zida. Tijekom rada
potrebno je sve vrijeme drati se ravnine zidarske
page i polagati kamenove u vodoravnom poloaju.
Plosnate kamenove primaknite rubovima po vanjskoj
strani zida uz pagu, s vidljivom uskom i dugom stra-
nom.
45
Pravilno zgrajen vogal/Pravilno izgraen ugao
Vezni kamni
Vezne zidne kamne polagajte preno glede na doli-
no zida. Nameajte jih v razdalji enega do dveh me-
trov in izmenjujte mesta med plastmi, na katere jih
polagate. Kamni morajo biti dovolj dolgi, da so njiho-
ve stranske ploskve vidne na obeh straneh zida (kot
robni kamni). Vezniki povezujejo obe lici zida in so bi-
stvenega pomena za njegovo stabilnost.
Polaganje robnega kamna/
Polaganje rubnog kamena
46
Postavljanje robnega kamna/
Polaganje rubnog kamena
Vezni kamenovi
Vezne zidne kamenove polaite poprijeko u odnosu
na duinu zida. Rasporeujte ih na udaljenosti od jed-
nog do dva metra i izmjenjujte mjesta meu slojevima
na koja ih polaete. Moraju biti dovoljno dugaki da
su njihove bone plohe vidljive na objema stranama
zida (kao rubni kamenovi). Veznici povezuju oba ela
zida i od kljunog su znaaja za njegovu stabilnost.
Polaganje veznega kamna/
Polaganje veznog kamena
Notranjost zida
Zid gradite od zunaj navznoter. Zanite z zunanjima
zidovoma, ki ju gradite istoasno. Notranjost (vmesni
prostor) zida sproti zapolnjujte z manjimi kamni in
drobirjem. S tem boste zaprli njegov ustroj. Po potre-
bi dodajajte zemljo, saj drobirja pogosto ni dovolj.
Polaganje veznega kamna/
Polaganje veznog kamena
Robni zidovi
Najojo stran vsakega kamna postavite tako, da bo
gledala na zunanjo stran zida. Prepriajte se, da vsak
kamen trdno poiva na kamnih pod njim. Prav tako
upotevajte, da je tenost pritiska naravnost navzdol.
e zid ne poiva na ploati, vodoravni in izravnani
ravnini, ga bo tenost poasi potisnila navzven. Dve
najbolj ravni in iroki ploskvi vsakega kamna morata
biti na dnu in na vrhu. e pomembneje je prepriati
se, da ima gornja ploskev vsakega kamna rahel na-
klon navznoter. Strani zida morajo biti navpine ozi-
roma morajo imeti pri vijih zidovih rahel nagib nav-
znoter na obeh straneh.
Da bi dobili trdno konstrukcijo, morajo biti plasti ka-
menja v imbolj ravni liniji. S plastjo kamenja ozna-
ujemo vsako vodoravno vrsto, ki je postavljena v
nizu. Plasti bi morale biti priblino enake debeline.
Vsako plast si prizadevajte povsem izravnati. e le-
Unutranjost zida
Zid gradite izvana prema unutra. Zaponite s vanjskim
zidovima koje gradite istovremeno. Unutranjost (pro-
stor izmeu) zida svaki put ispunjavajte manjim ka-
menovima i sipinom. Time ete zatvoriti strukturu. Po
potrebi dodajte zemlju jer sipine esto nema dovoljno.
Zapolnjevanje notranjosti zidu z drobirjem/
Ispunjavanje unutranjosti zida sipinom
Rubni zidovi
Najuu stranu svakog kamena postavite tako da gle-
da na vanjsku stranu zida. Uvjerite se da svaki kamen
vrsto poiva na kamenovima ispod sebe. Isto tako
uvaite da je teina pritiska izravno prema dolje. Ako
zid ne poiva na plosnatoj, vodoravnoj i izravnatoj
ravnini, teina e ga polako potisnuti prema van. Dvi-
je najravnije i iroke plohe svakog kamena moraju biti
na dnu i na vrhu. Jo je vanije uvjeriti se da je gornja
ploha svakog kamena blago nagnuta prema unutra.
Strane zida moraju biti okomite odnosno moraju ima-
ti blagi nagib prema unutra na obje strane kod viih
zidova.
Da biste dobili vrstu konstrukciju, slojevi kamenja
moraju biti u to ravnijoj liniji. Slojem kamenja
oznaavamo svaki vodoravni red postavljen u nizu.
Slojevi bi morali biti priblino iste debljine. Nastojte
posve izravnati svaki sloj. Ako leite za polaganje
47
Zapolnjevanje notranjosti zidu z zemljo/
Ispunjavanje unutranjosti zida zemljom
ie za polaganje ni izravnano na isti viini, je treba
nad novim kamnom ali pod njim namestiti bolj ploat
kamen ustrezne debeline. e je lice kaknega kamna
precej vije od viine kamnite plasti, poskusite ujeti
ravnino v naslednji plasti. Za dober rezultat je treba
lego vsakega kamna preizkusiti tako, da se bo vr-
sto prilegal vsaj petim kamnom: stranskima, dvema
spodnjima in najmanj enemu velikemu sredinskemu
kamnu v notranjosti zida. Dokler kamen ni trdno na-
meen, ne smete graditi naprej.
Podporni zid brega kanala v Seoveljskih solinah/
Potporni zid obale kanala u Seoveljskim solinama
48
Polaganje robnega kamna/
Postavljanje rubnoga kamena
nije izravnato na istoj visini, potrebno je iznad ili ispod
novog kamena namjestiti plosnatiji kamen odgovara-
jue debljine. Ako je elo kojeg kamena prilino vie
od visine kamenog sloja, pokuajte uhvatiti ravninu u
sljedeem sloju. Za dobar rezultat potrebno je poloaj
svakog kamena ispitati tako da e vrsto prilijegati uz
barem pet kamena: onima sa strane, dvama donjima i
najmanje jednom velikom sredinjem kamenu u unu-
tranjosti zida. Dok kamen nije vrsto namjeten, ne
smijete graditi dalje.
Vstavljanje mnajih kamnov/
Umetanje manjih kamenova
Skrivnost stabilnih suhozidov lei v njihovem vrstem
nameanju na podlago. Pri opeki je to mogoe brez
teav; neobdelani kamni pa so zaradi nepravilnih
oblik vedno vsaj malo neravni, zato se morate potru-
diti, da jih trdno namestite na njihovo mesto v zidu.
e se kamen maje, je bolje odbiti trlino, napraviti ja-
mico vanj ali mu pripraviti mesto pod njim v spodnji
plasti, kakor pa ga podlagati z majhnimi kamni. e pa
jih le uporabite, se prepriajte, da so res tesno zagoz-
deni med velike kamne. Na kamnito podlago lahko
posujete malo zemlje. Ob dobro obdelanem kamnu
je to dodaten ukrep, ki zagotavlja, da kamen vrsto
poiva na podlagi.
Prevelike kamne ali kamne s trlinami, ki jih ni mogoe
umestiti v zid, je treba obdelati. V takih primerih vze-
mite iroko dleto in izdolbite zarezo, globoko 0,51,5
cm okrog mesta, ki ga elite odstraniti. Odveen kos
odlomite. Morda si boste morali priskrbeti nekaj opre-
me za tako delo, kot na primer teko kovako kladivo.
e se ob udarcu kladiva ob kamen zaiskri, imate najbr
opravka z vulkansko kamnino. Bolje je, da za tak ka-
men najdete kakno drugo mesto, kjer se bo prilegal,
sicer boste porabili preve asa za njegovo obdelavo.
Praznine, ki se kljub vsemu trudu vekrat pojavijo
med kamni v robnih zidovih zaradi nepravilnih oblik
Vstavljanje mnajih kamnov/
Umetanje manjih kamenova
Tajna stabilnih suhozida lei u njihovom vrstom raspo-
reivanju na podlogu. S opekom je to mogue bez po-
tekoa; neobraeni kamenovi su zbog nepravilnih obli-
ka uvijek barem malo neravni i zato se morate potruditi
vrsto ih smjestiti na njihovo mjesto u zidu. Ako se kamen
ljulja, bolje je odbiti dio koji stri, nainiti jamicu u njemu
ili mu pripremiti mjesto ispod njega u donjem sloju, nego
ga podlagati manjim kamenovima. Ako ih upotrijebite,
uvjerite se da su zaista tijesno uglavljeni meu velike ka-
menove. Na kamenu podlogu moete posipati malo ze-
mlje. Kod dobro obraenog kamena to je dodatna mjera
koja osigurava da kamen vrsto poiva na podlozi.
Prevelike kamenove ili kamenove sa streim rubo-
vima koje nije mogue umetnuti u zid, potrebno je
obraditi. U tim sluajevima uzmite iroko dlijeto i iz-
dubite urez, dubok od 0,5 1,5 cm oko mjesta koje
elite odstraniti. Suvian komad odlomite. Za takav
posao moda ete morati nabaviti neto opreme, kao
naprimjer teki kovaki eki. Ukoliko se pri udarcu
ekiem zaiskri, vjerojatno imate posla s vulkanskom
stijenom. Bolje je da za takav kamen naete neko dru-
go mjesto gdje e se uklopiti, inae ete potroiti pre-
vie vremena za njegovu obradu.
Praznine koje se unato svom trudu viekratno po-
javljuju meu kamenovima u rubnim zidovima, zbog
49
Lice zida, zgrajenega na drugi delavnici v Pisarih/elo zida, izgraenog na drugoj radionici u Pisarima
naravnega kamna, zapolnite s kamnitim drobirjem, ki
ga boste nabrali iz odpadnega materiala ali z manji-
mi kamni, ki jih lahko stolete z zidarskim kladivom.
Namestite jih, ko bo plast zida e zgrajena. Drobni
kamni utrdijo lego robnikov. Vstavljamo jih vedno na
zunanji, vidni strani zida, s imer vplivamo tudi na nje-
gov estetski videz.
Kadar razbijate kamen, obvezno nosite zaitna oala
in rokavice.
Ob dobremu, podolgovatemu in relativno ploa-
temu kamenju ne smete v zidu nikdar ustvariti ver-
tikalnih re, ki se nadaljujejo iz ene plasti kamenja v
drugo, ker to nevarno zmanja njegovo stabilnost.
Napetosti se bodo koncentrirale na najibkeji toki;
50
nepravilnog oblika prirodnog kamena, zapunite si-
pinom koju ete prikupiti od otpadnog materijala ili
manjim kamenovima koje moete istui zidarskim
ekiem. Rasporedite ih kada e sloj zida biti ve iz-
graen. Sitni kamenovi uvruju poloaj rubnika.
Umeemo ih uvijek na vanjskoj, vidljivoj strani zida,
ime utjeemo i na njegov estetski izgled.
Kada razbijate kamen, obavezno nosite zatitne nao-
ale i rukavice.
Kod dobrog, duguljastog i relativno polosnatog ka-
menja ne smijete u zidu nikada stvoriti vertikalne
procjepe koji se nastavljaju iz jednog sloja kamenja
u drugi jer to opasno umanjuje njegovu stabilnost.
Napetost e se koncentrirati na najslabijoj toki; zid
zid se bo na tem mestu sasoma zgubal in poruil.
Vsak kamen mora poivati na dveh drugih v spodnji
plasti. Preprosto pravilo dva kamna ez enega, eden
ez dva ustvarja plastno prekrivajoo se vrsto in
stabilno konstrukcijo ter lep videz zidu.
e se na tom mjestu s vremenom naguvati i sruiti.
Svaki kamen mora poivati na dvama drugima u do-
njem sloju. Jednostavno pravilo dva kamena preko
jednog, jedan preko dva stvara slojevito preklapaju-
u vrstu i stabilnu konstrukciju te lijep izgled zida.

Poseben izziv pomeni gradnja zidov iz okroglega ka- Poseban je izazov gradnja zidova od okruglog kame-
menja in krja, ki zahteva kar neke vrste esti ut za nja i kra koji zahtijeva ak neku vrstu estog ula za
ugotavljanje, kateri kamni gredo kam in kako jih po- utvrivanje koji kamenovi idu gdje i kako ih postavlja-
stavimo. To veino lahko pridobimo le z izkunjami. mo. Tu vjetinu moemo stei samo iskustvom.

Vogali Uglovi
Kjer se tloris mejnega ali zadrevalnega zida zalomi, je Gdje se tlocrt graninog ili potpornog zida prelama,
potrebna gradnja vogalov. Da vogal ne bo postal ibka potrebna je gradnja uglova. Kako ugao ne bi postao
toka konstrukcije, ga je treba trdno vpeti v obe doli- slaba toka konstrukcije, potrebno ga je vrsto upeti u
ni zida. V vsaki plasti je treba imeti zelo dolg kamen, obje duine zida. U svakom je sloju potrebno imati vrlo
ki se iz vogala izmenoma podaljuje v levo in desno dugaak kamen koji se iz ugla naizmjence nastavlja na
dolino zida (ivan rob). e od temeljne plasti dalje je lijevu i desnu duinu zida (ivani rub). Ve od temeljnog
treba upotevati varnostni ukrep: vsi vogali morajo biti sloja nadalje potrebno je uvaavati sigurnosne mjere:
odporni proti irjenju in krenju obeh strani zida. e svi uglovi moraju biti otporni na irenje i stiskanje obiju
vezni kamni niso dovolj dolgi, tako, da pokrijejo kar se strana zida. Ukoliko vezni kamenovi nisu dovoljno du-
le da veliko stikov v gaki, tako da pokriju
obe smeri, se lahko to vie kontakata u
zgodi, da se bo vogal oba smjera, moe se
sasoma zrahljal. dogoditi da ugao s
vremenom oslabi.
Vrhnja plast
Za zgornji zakljuek Zavrni sloj
zida izberite velike Za gornji kraj zida
ploate kamne; naj odaberite velike plo-
bodo najveji mo- snate kamenove;
goi, ki jih e lahko neka budu najvei
dvignete. Pred tem mogui s kojima jo
zgornjo plast posuj- moete rukovati.
te z zemljo, da se Prije toga gornji sloj
bodo ploati vrhnji posipajte zemljom
kamni (skrile) vrsto kako bi se zavrni ka-
prilegli podlagi. Ze- menovi (skrile) vrsto
mlja bo enako kot priljubili uz podlogu.
malta povezala in Zemlja e jednako
utrdila leie za- kao i buka poveziva-
dnjemu sloju kame- Zgornji zakljuek zida, zgrajenega na drugi delavnici v Pisarih/ ti i uvrstiti leite za-
nja. Gornji zavretak zida, izgraenog na drugoj radionici u Pisarima dnjega sloja kamenja.

51
Zadrevalni zidovi
(dodatna navodila)
Zadrevalni zidovi so prislonjeni v breg, ki ga pod-
pirajo. Grajeni so tako, da lahko prenaajo velike
pritiske zemlje, vode in drugih obteitev (delovanje
loveka, strojev...). Zato se njihova konstrukcija upi-
ra v maso, ki jo morajo nositi oziroma zadrevati. Ne
glede na to, koliko je karpa visoka (povprena viina
niha nekje med pol metra in tri metre), mora podno-
Gradnja zadrevalnega zida na prvi delavnici v Karlih/ Gradnja potpornog zida na prvoj radionici u Karlima
52
Potporni zidovi
(dodatne upute)
Potporni su zidovi naslonjeni u brijeg koji podupiru.
Graeni su tako da mogu podnijeti velike pritiske ze-
mlje, vode i drugih optereenja (ljudsko djelovanje,
rad strojeva...). Zbog toga se njihova konstrukcija upi-
re u masu koju moraju nositi odnosno podupirati. Bez
obzira na to koliko je visoka karpa (prosjena visi-
na varira negdje izmeu pola i tri metra), podnoje
je obsegati najmanj tretjino viine zida, robni (zuna-
nji) zid pa mora biti nagnjen proti breini za priblino
1015centimetrov na meter viine zida.
Za gradnjo robnih (zunanjih) zidov veljajo enaka na-
vodila kot za prosto stojee zidove, le da praviloma iz-
biramo bolje kamne, e so le na razpolago. Notranji
prostor (med odkopano zemljino in zunanjim robom)
zapolnite z drobnejim kamenjem nepravilnih oblik
(kot je opisano pri navodilih za prosto stoje zid). Po-
membno pa je, da v razmikih priblino meter do dva
po irini v vsaki plasti namestite vezne kamne: mone
in dolge, da bodo segali imbolj v notranjost.
Ko je zid zgrajen
K temeljem zgrajenega zida zmeite ostanke kamni-
tega materiala brez ruevja in zemlje. Kamnit mate-
rial se bo ustalil in prepual deevnico, da bo lahko
odtekala. Zidovi iz okroglega kamenja in krja zahte-
vajo e posebno pozornost pri izvedbi osuevanja. e
priakujete, da bo obilno deevje povzroilo mone
vodne tokove skozi zid, morate e pri gradnji teme-
ljev urediti drenao. Moan vodni tok lahko spodnese
zid: jarek v zemlji za zidom v strmini pa bo pomagal
odvajati vodo tja, kamor elite.
Dobro grajen zid potrebuje le malo letnega vzdre-
vanja. Preveriti ga je treba vsako pomlad. eprav to
skoraj ni opazno, se vsak suhi zid neprestano giba
zaradi posedanja, kajti zemljo pod njim postopoma
odnaa tekoa voda. kodo lahko povzroijo tudi
majhne ivali, ki si poiejo v zidovih svoja bivalia in
gnezdia, psi, ki kopljejo jamo za podlasico ali otroci,
ki se podijo po vrhu zida... Najprej se bodo premaknili
slabo nameeni kamni. Manjkajoe kamne je treba
nadomestiti z novimi. Z rednim pregledovanjem zi-
dov boste bolje spoznali njihove dobre in slabe kon-
strukcijske toke.
Plezalkam in grmievju ne smete pustiti, da se zako-
reninijo v zidu. Korenine lahko poasi, a vztrajno po-
tiskajo kamne narazen. Rastline, ki vsako pomlad na-
padejo zid, posekajte. Letno preverite vse osuevalne
mora biti opsega najmanje treine visine zida, rubni
(vanjski) zid mora biti nagnut prema obali za priblino
1015 centimetara na metar visine zida.
Za gradnju rubnih (vanjskih) zidova vrijede jednake
upute kao i za samostojee zidove, samo u pravilu
odabiremo bolje kamenove ukoliko su na raspolaga-
nju. Unutarnji prostor (izmeu odkopane zemlje i vanj-
skog ruba) zapunite sitnijim kamenjem nepravilnih
oblika (kao to je opisano u uputama za samostojei
zid). Vano je da u razmacima od priblino metar do
dva po irini, u svakom sloju rasporedite vezne kame-
nove: jake i dugake da to bolje seu u unutranjost.
Kada je zid izgraen
Uz temelje izgraenog zida stavite ostatke kamenog
materijala bez busenja i zemlje. Kameni materijal e
se fiksirati i proputati kinicu da moe otjecati. Zido-
vi od okruglog kamenja i kra zahtijevaju i posebnu
pozornost pri izvedbi odvodnjavanja. Ako oekujete
da e obilne kie uzrokovati snane vodene tokove
kroz zid, ve pri gradnji temelja morate urediti dre-
nau. Snani vodeni tok moe odnijeti zid, no jarak
u zemlji iza zida, u strmini, pomoi e odvajati vodu
tamo gdje elite.
Dobro izgraenom zidu potrebno je samo malo go-
dinjeg odravanja. Potrebno ga je provjeriti svakog
proljea. Iako se to gotovo ne moe primijetiti, svaki je
suhozid u stalnom kretanju zbog sjedanja budui da
zemlju pod njim postupno odnosi tekua voda. tetu
mogu uzrokovati i male ivotinje koje u zidovima tra-
e svoja obitavalita i gnijezda, pas koji kopa jamu za
lasicom ili djeca koja jure po vrhu zida... Prvo e se po-
maknuti loe smjeteni kamenovi. Kamenove koji ne-
dostaju potrebno je nadomjestiti novima. Redovitim
pregledavanjem bolje ete upoznati njihove dobre i
loe konstrukcijske toke.
Penjaicama i grmlju ne smijete dopustiti da se uko-
rijene u zidu. Korijenje moe polako, no ustrajno
razdvajati kamenje. Biljke koje svakoga proljea na-
padaju zid, posijecite. Svake godine provjerite sve od-
53
jarke. Odstranite ptija gnezda, listje in vejice, ki se
nabirajo v jarkih in jih lahko zamaijo.
In konno boste morda zaradi razumljivega ponosa,
da ste zgradili tako pomembno strukturo, eleli zid
oznaiti. Oznaite ga! Z majhnim dletom lahko vanj
vsekate svoje zaetnice in letnico izdelave zida. rke
in tevilke izdolbite tako, da naredite brazde v obliki
rke V. Izberite najveji kamen v najlepem vogalu,
koncu ali stopnicah tako, da bo dobro opazen. Skro-
mnost ob dobro zgrajenem kamnitem suhozidu je
povsem odve.
Podpis mojstra/Potpis majstora
54
vodne jarke. Odstranite ptija gnijezda, lie i grane
koje se u njima nakupljaju i mogu ih zaepiti.
I za kraj ete, moda zbog razumljivog ponosa to
ste izgradili tako vanu strukturu, eljeti oznaiti zid.
Oznaite ga! Malenim dlijetom moete usjei vae ini-
cijale i godinu izrade zida. Slova i brojke izdubite tako
da nainite brazde u obliku slova V. Odaberite najvei
kamen u vaem najljepem uglu, kraju ili stepenicama
tako da ga se dobro vidi. Uz dobro izgraen kameni
suhozid, skromnost je posve suvina.
8. Primeri slabe prakse 8. Primjeri loe prakse

Originalna gradnja in rekonstrukcija v rnem Kalu/Originalna gradnja i rekonstrukcija u rnom Kalu

Oitna razlika med starim in novim zidom v Laborju in Maliji/

Oita razlika izmeu starog i novog zida u Laboru i Maliji

55
Pri mnogih poskusih sanacije, rekonstrukcije in tudi
novogradnje kamnitih struktur je oitno veliko nepo-
znavanje tradicionalne suhogradne tehnike. Najpo-
gosteji napaki, ki se pojavljata pri kamniti gradnji:
Mnogi poveejo gru ali drobir v notranjem delu zida
z malto v dobri veri, da bo zaradi tega trdneji. V na-
sprotju s splonim preprianjem pa naredi obiajna
meanica cementne malte zid tog, posebno e, e se
uporablja v vejih koliinah. Neprilagodljivost zida gi-
banju terena in nezmonost prepuanja vode lahko
povzroita prelome njegove konstrukcije. Cementna
masa, ki navadno sili na povrje, kvari tudi njegovo
estetsko podobo.
Druga najpogosteja napaka je gradnja kamnitega
zida z malto in fugiranje. V tem primeru niti ne mo-
remo ve govoriti o suhogradnji. Zgraditi kamnit zid
Star in obnovljen dvorini zid v Topolovcu/Star i obnovjlen dvorini zid u Topolovcu
56
Kod mnogih pokuaja sanacije, rekonstrukcije pa i
novogradnje kamenih struktura, oito je veliko nepo-
znavanje tradicionalne suhogradne tehnike. Naje-
e pogreke koje se pojavljuju pri kamenoj
gradnji:
Mnogi, u dobroj vjeri, povezuju komadie kamenja i
sipinu u unutarnjem dijelu zida bukom da bi bio tvr-
i. Suprotno opem uvjerenju, uobiajena mjeavina
cementne buke ini zid krutim, a posebno ako se
koristi u veim koliinama. Neprilagodljivost zida gi-
banju terena i nemogunost proputanja vode mogu
uzrokovati prijelome njegove konstrukcije. Cemen-
tna masa koja obino sili na povrinu kvari i njegovu
estetsku sliku.
Druga najea pogreka je gradnja kamenog zida
bukom i fugiranje. U tom sluaju niti ne moemo vie
govoriti o suhogradnji. Izgraditi kameni zid uz pomo
Poljska hiica v okolici Padne pred obnovo in po njej/Poljska kuica u okolici Padne prije i poslije obnove
s pomojo velikih koliin cementne malte zelo poe- velikih koliina cementne buke snano pojednostav-
nostavi postopek, saj se ni treba muiti z izbiranjem ljuje postupak te se nije potrebno muiti s biranjem i
in pretehtanim zlaganjem kamenja. Toda kaken je odmjerenim slaganjem kamenja. Ali kakav je proi-
izdelek? Nesprejemljiv v kulturnem in estetskem smi- zvod? Neprihvatljiv u kulturnom i estetskom smislu,
slu, v primerjavi s tradicionalnim suhozidom pa je tudi u usporedbi s tradicionalnim suhozidom smanjena
manj stabilen. To se je v praksi pokazalo e zlasti pri je njegova stabilnost. Posljednje se u praksi posebno
zadrevalnih zidovih. pokazalo kod potpornih zidova.

57
9. Zakljuek
Posegi, kakrne smo videli v zadnjem poglavju, rui-
jo, kar so nai predniki gradili ve stoletij s trudom in
vztrajnostjo. Neznanje ne sme postati izgovor za na-
pane posege v krajino in naselja. Trditev, da je delo
teako, dolgotrajno in drago, ne more biti opravii-
lo za ignoriranje in pozabo starega znanja in vein.
Suhozidi so integralen del kulturne krajine in naselij,
ohranjajo njihovo znailno strukturo in jim poklanja-
jo edinstveno lepoto. Na simbolni ravni so spomeniki
preivetja generacij naih prednikov, ki so z neverje-
tno vztrajnostjo in ilavostjo sobivali z naravo. Obe-
nem so se suhozidi izkazali za zelo uspene kon-
strukcije, ki kljubujejo zobu asa veliko bolje kot e
tako moderne betonske in druge zidane konstrukcije.
Dovolj je dobrih razlogov za to, da jih ohranimo.
58
9. Zakljuak
Zahvati kakve smo vidjeli u posljednjem poglavlju,
rue to su nai preci gradili vie stoljea trudom i
ustrajnou. Neznanje ne smije postati izgovor za po-
grene zahvate u predio i naselja. Izgovor da je rad
teak, dugotrajan i skup ne moe biti opravdanje za
ignoriranje i zaboravljanje starog znanja i vjetina.
Suhozidi su integralni dio kulturnog predjela i nase-
lja, uvaju njihovu karakteristinu strukturu i pokla-
njaju im jedinstvenu ljepotu. Na simbolikoj su razini
spomenici opstanka generacija naih predaka koji su
nevjerojatnom ustrajnou i ilavou ivjeli su skla-
du s prirodom. Ujedno su se suhozidi iskazali kao
vrlo uspjene konstrukcije koje prkose zubu vremena
puno bolje od modernih betonskih i drugih zidanih
konstrukcija. Dovoljno je dobrih razloga za to da ih
sauvamo.
Literatrura in viri/
literatura i izvori
Literatura
Cagin, Louis Laetitia, Nicolas. 2008. Construire en pierr seche, Groupe Eyrolles, Francija.
Dry Stone Conservancy. 2001. Lexington: Building and Repairing Dry Stone Fences and Retaining Wall. Kentucky, ZDA
DRYSTONE WALLING. 2006. British Trust for Conservation Volunteers.
Garnier, Lawrence, 2001. Dry Stone Walls. Buckinghamshire: Shire Publications Ltd., Lassure.
Kamen na kamen suhozid. Tedenska tribuna. 8. september 2011.
Lassure, Christian. Reperant, Dominique. 2004. CABANES EN PIERRE SECHE DE FRANCE. Edisud, Francija.
Lawrence, Mike. 1995. Outdoor Stonework, Pownal. Vermont: Storey Books.
Long, Charles. 1998. The Stonebuilder's Primer. Buffalo, New York: Firefly Books.
McRaven, Charles. 1989. Building with Stone. New York: Lippincott &Crowell.
McRaven, Charles. 1997. Stonework: Techniques and Projects. North Adams: Storey Books, ZDA.
MEDSTONE - projecte per la conservacio i l`uissostenible del paisatge caracteritzad per les obres de pedra en sec
(Leader Ulixes, Italija)
Pahor, Boris. 2010. Zalivi. Ljubljana: Cankarjeva zaloba Zalonitvo, d.o.o.
Radford, Andy. 2005. A Guide to Dry Stone Walling. Ramsbury, Marlborough: The Crowood Press, VB.
Snyder, Tim. 2011. Designing and Building Stone Walls. http://www.cornerhardware.com/index.php?main_
page=articles&f=art59, pridobljeno 02.novembra 2011.
Vivian, John. 1978. Building Stone Walls. Vermont: Storey Books. ZDA.

Viri/izvori
Appareiller, les pierres. www.maison-travaux.fr.
BHG. Com. Gradnja suhega samostojeega zida. http://www.bhg.com/.
CABANES EN PIERRE SECHE DE FRANCE Christian Lassure, Dominique Reperant (Edisud, Francija 2004).
Dry Stone Conservancy, 2001. Lexington: Building and Repairing Dry Stone Fences and Retaining Wall. Kentucky, ZDA.
Drystone walling. British Trust for Conservation Volunteers na spletnih straneh http://www2.btcv.org.uk/display/
home.
http://www.drystone.org/.
www.nationalstonecentre.org.uk.
Retaining Wall. Kentucky, ZDA.
The Dry Stone Walling Association of Great Britain (DSWA).

59
Prironik za suhogradnjo
Prirunik za suhogradnju

Zavod Priro~nik
za varstvo uporabe
kulturne celostne
dedi{~ine grafi~ne
Slovenije podobe