Renault MEGANE

Navodilo za uporabo
izjemne zmogljivosti

ELF, partner dogodka

RENAULT priporoa ELF

Partnerja pri napredni avtomobilski tehnologiji, Elf in Renault, sta zdruila svoje znanje tako na
dirkaliih kot na cestah. Rezultat tega dolgoronega sodelovanja je linija maziv, ki so popol-
noma prilagojena vaemu avtomobilu Renault. Dolgotrajna zaita in optimalne zmogljivosti
motorja so zagotovljene. Da bi pri menjavi olja ali dolivanju vedeli, katero homologirano mazivo
ELF je najbolje za vae vozilo, se posvetujte s predstavnikom servisne mree Renault ali pre-
berite dokument o vzdrevanju vozila.

www.lubricants.elf.com

Znamka skupine
 Dobrodoli za volanom vaega novega vozila.
To navodilo za uporabo in vzdrevanje vsebuje vrsto informacij, s pomojo katerih boste lahko:
dobro spoznali svoj novi avtomobil in znali ob najugodnejih pogojih uporabe izkoristiti vse njegove funkcije in tehnine izboljave;
ohranili optimalno delovanje vseh funkcij ob enostavnem, vendar doslednem upotevanju navodil za uporabo in vzdrevanje;
sami v najkrajem monem asu odpravili manje motnje brez pomoi strokovnjakov.
Za branje te knjiice boste potrebovali nekaj asa, ki pa se vam bo hitro obrestoval. Seznanili se boste z vrsto funkcij in tehninih novosti, e pa
bi vam katere stvari ostale e nejasne, vam bodo nai strokovnjaki z veseljem posredovali vsa dodatna pojasnila.
Za laje razumevanje vam bo pri branju te knjiice v pomo naslednji simbol:

Simbol vas opozarja na tveganje, nevarnost ali varnostne napotke.

V tej knjiici so posamezni modeli in izvedenke predstavljeni na osnovi tehninih znailnosti in opreme, ki so bile na vozilih prisotne na dan izdaje
te knjiice. Knjiica vsebuje celoten izbor opreme (serijske ali doplailne) za vse modele, prisotnost opreme na vozilu pa je odvisna od
izvedenke, elene doplailne opreme in posameznega tria.
Prav tako je lahko v tej knjiici opisana oprema, ki se bo pojavila tekom leta.
Povsod, kjer je v dokumentu omenjen predstavnik servisne mree za vozilo, gre za predstavnika servisne mree RENAULT.

elimo vam sreno pot za volanom vaega novega vozila.

Prevedeno iz francoine. Ponatis ali prevod tega dokumenta, etudi samo delni, je prepovedan brez pisnega dovoljenja s strani proizvajalca vozila.

0.1
0.2
 V S E B I N A
Poglavje

Spoznajte svoje vozilo ................................................ 1

Vonja ........................................................................... 2

Za vae udobje ............................................................ 3

Vzdrevanje ................................................................. 4

Praktini nasveti .......................................................... 5

Tehnini podatki .......................................................... 6

Abecedno kazalo ......................................................... 7

0.3
0.4
 1. poglavje: Spoznajte svoje vozilo

Klju, radiofrekvenni daljinski upravljalnik: splone informacije, uporaba, dodatno zaklepanje . . . . . . . . . . . 1.2
Kartica RENAULT: splone informacije in uporaba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.6
Zaklepanje, odklepanje odpiralnih delov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.13
Odpiranje in zapiranje vrat. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.16
Samodejno zaklepanje vrat med vonjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.19
Vzglavniki, sedei . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.20
Varnostni pasovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.24
Dodatni sistemi varovanja: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.28
na prednjih sedeih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.28
na zadnjih sedeih. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.32
za bono zaito . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.33
Varovala za otroke: splono . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.35
Izbira naina pritrditve otrokega sedea . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.38
Namestitev otrokega sedea, splono. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.42
Otroki sedei: pritrditev z varnostnim pasom ali sistemom Isofix . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.44
izklop/vklop varnostne blazine za sovoznika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.50
Zvoni in svetlobni signali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.53
Voznikovo mesto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.54
Instrumentna ploa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.58
Potovalni raunalnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.70
meni za osebne nastavitve vozila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.80
Volan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.82
Servovolan. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.83
Ura in zunanja temperatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.84
Ogledala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.85
Nastavitev arometov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.87
Zunanja osvetlitev in signalizacija na vozilu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.89
Brisanje, pranje stekel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.95
Posoda za gorivo (nalivanje goriva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.103
1.1
KLJU, RADIOFREKVENNI DALJINSKI UPRAVLJALNIK: splono (1/2)
1 Zaklepanje vseh odpiralnih delov.
2 Odklepanje vseh odpiralnih delov.
3 3 Kontaktni klju za zagon in leva prednja
vrata.
3 5 Odklepanje/zaklepanje samo prtljanih
2 vrat
1 Daljinski upravljalnik s preklopnim
Voznikova odgovornost
2 kljuem:
med parkiranjem ali ob
zaustavitvi vozila
1 4 4 Spravljanje/izstavitev kljua. Za spro-
stitev kljua iz leia pritisnite gumb 4; Nikoli ne zapuajte vozila, niti
5 klju sam izstopi iz ohija. Pritisnite za kratek as, e v njem ostane otrok,
gumb 4 in potisnite vloek v leie. ali odrasla oseba, ki potrebuje pomo
drugih.
5
Slednji bi namre lahko nehote za-
gnali motor, vkljuili razno opremo, kot
je pomik stekel, ali zaklenili vrata ..., s
imer bi lahko ogrozili sebe in druge.
Poleg tega ne pozabite, da lahko v
toplem oziroma sonnem vremenu tem-
peratura v notranjosti vozila zelo hitro
naraste.
SMRTNA N E VA R N O S T ALI
NEVARNOST HUJIH POKODB.
Nasvet
Daljinskega upravljalnika ne izposta-
vljajte vroini, mrazu ali vlagi.

Klju lahko uporabljate samo v namene,

ki so opisani v navodilu za uporabo (in
ne, na primer, za odpiranje steklenic ).

1.2
KLJU, RADIOFREKVENNI DALJINSKI UPRAVLJALNIK: splono (2/2)
Obmoje delovanja
radiofrekvennega daljinskega
upravljalnika
Spreminja se glede na okolico: zato bodite
previdni pri rokovanju z daljinskim upravljal-
nikom, ker lahko z neumestnimi pritiski na
gumbe zaklenete ali odklenete vrata.
Opomba: e je kateri izmed odpiralnih delov
na vozilu (vrata ali prtljanik) odprt ali slabo
zaprt, se odpiralni deli hitro zaklenejo in nato
odklenejo.
Motnje
e so v bliini daljinskega upravljalnika na-
prave, ki delujejo na isti frekvenci, lahko v
doloenih primerih ovirajo njegovo delova-
nje.
Zamenjava, potreba po dodatnem
kljuu ali daljinskem upravljalniku
Obrnite se izkljuno na predstavnika ser-
visne mree za vae vozilo:
v primeru zamenjave kljua je treba
pripeljati vozilo z vsemi obstojeimi
kljui v pooblaeni servis za po-
novno vzpostavitev delovanja celo-
tnega sklopa;
pri istem vozilu lahko uporabljate do
tiri daljinske upravljalnike (glede na
vozilo).
Motnje v delovanju daljinskega
upravljalnika
Poskrbite, da bo baterija vedno v dobrem
stanju, ustreznega modela in pravilno
vstavljena. Trajnost baterije je priblino
dve leti.
Da bi se seznanili s postopkom za-
menjave baterije, glejte podpoglavje
Radiofrekvenni daljinski upravljalnik:
baterija v 5. poglavju.
1.3
RADIOFREKVENNI DALJINSKI UPRAVLJALNIK: uporaba
Daljinski upravljalnik A omogoa zaklepanje
ali odklepanje odpiralnih delov.
Daljinski upravljalnik napaja baterija,
ki jo je treba zamenjati (glejte razdelek
Radiofrekvenni daljinski upravljalnik: ba-
terije v 5. poglavju).
Zaklepanje vrat
Pritisnite gumb za zaklepanje 1.
Zaklepanje spremlja dvakraten utrip varno-
stnih utripalk in bonih smerokazov.
Pri odprtih ali slabo zaprtih bonih ali prtlja-
nih vratih se odpiralni deli zaklenejo in nato
hitro znova odklenejo, pri emer ni utripanja
varnostnih utripalk in bonih smerokazov.
Odklepanje vrat
Vrata lahko odklenemo s pritiskom na
gumb 2.
Odklepanje spremlja enkraten utrip varno-
stnih utripalk in bonih smerokazov.
1.4
Opomba
A
Pri delujoem motorju, vkljuenem kontaktu
in v poloaju dodatne opreme (glejte raz-
delek Stikalo za zagon: vozilo na klju
v 2. poglavju) gumbi daljinskega upravljal-
nika ne delujejo.
2
1
2
1
3
3
Odklepanje/zaklepanje samo
prtljanika
Pritisnite gumb 3.
Voznikova odgovornost med parkiranjem ali ob zaustavitvi vozila
Nikoli ne zapuajte vozila, niti za kratek as, e v njem ostane otrok, ali odrasla
oseba, ki potrebuje pomo drugih.
Slednji bi namre lahko nehote zagnali motor, vkljuili razno opremo, kot je pomik
stekel, ali zaklenili vrata ..., s imer bi lahko ogrozili sebe in druge.
Poleg tega ne pozabite, da lahko v toplem oziroma sonnem vremenu temperatura v notra-
njosti vozila zelo hitro naraste.
SMRTNA NEVARNOST ALI NEVARNOST HUJIH POKODB.
RADIOFREKVENNI DALJINSKI UPRAVLJALNIK: dodatno zaklepanje
Funkcija dodatnega zaklepanja pri nekate-
rih vozilih omogoa zaklepanje odpiralnih
delov, pri emer vrat ni mogoe odpreti z no-
tranjimi roicami (denimo pri poskusu odpi-
ranja vrat skozi razbito steklo).
To storite tako, da hitro dvakrat zaporedoma
pritisnete gumb 1.
1 Zaklepanje spremljajo dva poasna in trije
hitri utripi varnostnih utripalk in bonih smer-
1 nih kazalcev.
Posebnost: dodatno zaklepanje ni mogoe,
e so prigane varnostne utripalke ali pozi-
cijske lui vozila.

Nikoli ne uporabite dodatnega

zaklepanja, e ostane kdo v
vozilu.

1.5
KARTICA RENAULT: splono (1/2)
Kartica RENAULT omogoa: Obmoje delovanja kartice
odklepanje/zaklepanje vseh odpiralnih RENAULT
1 delov (vrat in prtljanika) ter vratc posode Spreminja se glede na okolje: zato bodite
za gorivo (glejte opis na naslednjih stra- previdni pri rokovanju s kartico RENAULT,
4 neh); ker lahko z neumestnimi pritiski na gumbe
daljinsko lokalizacijo vozila (glejte nasle- zaklenete ali odklenete vozilo.
dnje strani);
2 samodejno daljinsko zapiranje elektri-
nih stekel in, glede na vozilo, strenega
3 okna; glejte razdelka Elektrini pomik
stekel in Elektrino streno okno
v 3. poglavju;
zagon motorja; glejte razdelek Zagon,
zaustavitev motorja v 2. poglavju.

1 Odklepanje vseh vrat in pokrovov
2 Zaklepanje vseh vrat in pokrovov
3 Zaklepanje/odklepanje prtljanika
4 Daljinski vklop osvetlitve.
Trajanje baterije
Poskrbite, da bo baterija v dobrem stanju,
ustreznega modela in pravilno vstavljena.
Njena ivljenjska doba je priblino dve leti:
zamenjajte jo, ko se na instrumentni ploi
prikae sporoilo Slaba baterija kartice
(glejte razdelek Kartica RENAULT: bate-
rija v 5. poglavju).

Pri izpraznjeni bateriji je e vedno

mono zaklepanje in odklepanje vozila
ter zagon motorja. Glejte razdelka
Zaklepanje,odklepanje vrat v 1. po-
glavju in Zagon, zaustavitev motorja
v 2. poglavju.

1.6
KARTICA RENAULT: splono (2/2)
4 Ne izpostavljajte kartice vroini, mrazu
Funkcija daljinska lokalizacija
vozila
Ob pritisku gumba 4 se za priblino
20 sekund vklopijo zasenene lui in notra-
nja osvetlitev vozila. To omogoa, na primer,
da od dale poiete svoje vozilo na parki-
riu.
Opomba: ob ponovnem pritisku na gumb 4
osvetlitev ugasne.
Nasvet
ali vlagi.
Kartice RENAULT ne odlagajte na
mesta, kjer bi se lahko zvila ali pokodo- Voznikova odgovornost
vala: to se lahko zgodi, na primer, e se med parkiranjem ali ob
usedete s kartico v zadnjem epu obla- zaustavitvi vozila
ila.
Nikoli ne zapuajte vozila, niti
za kratek as, e v njem ostane otrok,
odrasla oseba, ki potrebuje pomo
drugih, ali ival.
Ti bi namre lahko nehote zagnali motor,
vkljuili razno opremo, kot je pomik
stekel, ali zaklenili vrata, s imer bi lahko
ogrozili sebe in druge.
Zamenjava, potreba po dodatni
Poleg tega ne pozabite, da se lahko tem-
kartici RENAULT
peratura v notranjosti vozila zelo hitro
e ste kartico izgubili ali elite dodatno povea, ko je vreme toplo in/ali sonno.
kartico RENAULT, se obrnite izkljuno
SMRTNA N E VA R N O S T ALI
na predstavnika servisne mree za vae
NEVARNOST HUDIH POKODB.
vozilo.
V primeru zamenjave kartice RENAULT
je treba za ponovno vzpostavitev delo-
vanja celotnega sistema pripeljati vozilo
z vsemi karticami RENAULT v poobla-
eni servis za vae vozilo.
Pri istem vozilu lahko uporabljate najve
tiri kartice RENAULT.
1.7
KARTICA RENAULT: uporaba (1/4)
Voznikova odgovornost
med parkiranjem ali ob
zaustavitvi vozila
Nikoli ne zapuajte vozila, niti
za kratek as, e v njem ostane otrok,
ali odrasla oseba, ki potrebuje pomo
drugih.
Slednji bi namre lahko nehote za-
gnali motor, vkljuili razno opremo, kot
je pomik stekel, ali zaklenili vrata ..., s
imer bi lahko ogrozili sebe in druge.
Poleg tega ne pozabite, da lahko v
toplem oziroma sonnem vremenu tem-
peratura v notranjosti vozila zelo hitro
naraste.
SMRTNA N E VA R N O S T ALI
NEVARNOST HUJIH POKODB.
1.8
1
Na voljo imate dva naina za zaklepanje/od-
klepanje vozila:
kartica RENAULT v nainu prostoro-
nega upravljanja;
kartica RENAULT v nainu daljinskega
upravljanja.
Kartica RENAULT ne sme biti v stiku z
drugo elektronsko opremo (raunalnik,
telefon itd.), ki lahko moti delovanje.
2
3
Uporaba kartice v
prostoronem nainu
Prostoroni nain omogoa zaklepanje/
odklepanje brez pritiskanja gumbov kartice
RENAULT, ko je ta v obmoju zaznavanja 1.
Opomba: prostoroni dostop lahko onemo-
goite na vefunkcijskem zaslonu (glejte na-
vodila za opremo).
KARTICA RENAULT: uporaba (2/4)
4
Odklepanje v prostoronem nainu
Ko je kartica RENAULT v obmoju 1 primite
vratno kljuko 2: vozilo se odklene.
Odklepanje vrat spremlja en utrip varno-
stnih utripalk in bonih smerokazov.
S pritiskom gumba 4 se odklenejo vsa vrata
vozila, prtljanik pa se pripre.
4
Zaklepanje v prostoronem nainu na
daljavo
S kartico RENAULT pri sebi ter pri zaprtih
vratih in prtljaniku se oddaljite od vozila:
vozilo se samodejno zaklene, ko zapustite
obmoje zaznavanja.
Opomba: razdalja, pri kateri se vozilo za-
klene, je odvisna od okolice.
Na zaklepanje vozila opozori en utrip varno-
stnih utripalk in smerokazov, ki nato e pribli-
no tiri sekunde neprekinjeno svetijo, potrdi
pa ga e zvoni signal.
Zaklepanje v prostoronem nainu s
pomojo tipala 3
e elite zakleniti vozilo in mora kartica
ostati v bliini, se pri zaprtih vratih in prtlja-
niku dotaknite tipala 3 na kljuki voznikovih
vrat. Vozilo se zaklene.
Opomba: kartica RENAULT mora biti obve-
zno v obmoju zaznavanja 1, da lahko vozilo
zaklenete s tipalom.
Posebnosti pri zaklepanju
Po zaklepanju z dotikom tipala 3 je treba
poakati priblino tri sekunde, preden lahko
odklenete vozilo. V teh treh sekundah se
lahko prepriate, ali je vozilo zaklenjeno,
tako da potegnete kljuke na vratih.
e so katera od vrat odprta ali slabo zaprta:
pri zaklepanju s pomojo tipala 3 se
vozilo hitro zaklene in znova odklene, pri
emer varnostne utripalke ne utripajo;
pri oddaljevanju se vozilo ne zaklene.
1.9
KARTICA RENAULT: uporaba (3/4)
Posebnosti pri zaklepanju (nadaljevanje)
Po priblino 15 minutah je zaklepanje na da-
ljavo izklopljeno, e je kartica RENAULT v
obmoju zaznavanja.
Zaklepanje vozila ni mogoe, e je kartica v
obmoju 7.
Po odklepanju s pritiskom gumba kartice
RENAULT, pri emer se odpiralni del ne
odpre, se zaklepanje na daljavo v prosto-
ronem nainu izklopi.
1.10
6
Uporaba kartice z daljinskim
upravljalnikom
Odklepanje s kartico RENAULT
Pritisnite gumb 5. Odklepanje vrat spremlja
en utrip varnostnih utripalk in bonih sme-
rokazov.
Zaklepanje s kartico RENAULT
Pri zaprtih vratih in prtljaniku pritisnite
gumb 6: vozilo se zaklene.
Zaklepanje vrat spremljata dva utripa var-
nostnih utripalk in smerokazov.
7
Opomba: najveja razdalja, pri kateri se
vozilo zaklene, je odvisna od okolice.
Posebnosti
Pri odprtem ali slabo zaprtem odpiral-
nem delu (vrata ali prtljanik) zaklepanje ni
mogoe; pride do hitrega zaklepanja in po-
novnega odklepanja vozila, pri emer varno-
stne utripalke ne utripajo.
Pri delujoem motorju gumbi kartice ne
delujejo.
KARTICA RENAULT: uporaba (4/4)
7 8
e pri priganem motorju kartica ni ve
v obmoju 7, potem ko ste odprli in zaprli
vrata, vas sporoilo Kartica ni zaznana
opozori, da kartice ni ve v vozilu. Tako se
ne more zgoditi, da bi se odpeljali, potem ko
ste odloili enega od potnikov, ki ima pri sebi
kartico.
Opozorilo izgine, ko je kartica ponovno za-
znana.
Voznikova odgovornost
med parkiranjem ali ob
zaustavitvi vozila
Nikoli ne zapuajte vozila, niti
za kratek as, e v njem ostane otrok,
odrasla oseba, ki potrebuje pomo
drugih, ali ival.
Ti bi namre lahko nehote zagnali motor,
Odklepanje/zaklepanje samo vkljuili razno opremo, kot je pomik
prtljanika stekel, ali zaklenili vrata, s imer bi lahko
ogrozili sebe in druge.
Pritisnite gumb 8, da zaklenete/odklenete
samo prtljanik. Poleg tega ne pozabite, da se lahko tem-
peratura v notranjosti vozila zelo hitro
povea, ko je vreme toplo in/ali sonno.
SMRTNA N E VA R N O S T ALI
NEVARNOST HUDIH POKODB.
1.11
KARTICA RENAULT: dodatno zaklepanje
Funkcija dodatnega zaklepanja pri nekate-
rih vozilih omogoa zaklepanje odpiralnih
delov, pri emer vrat ni mogoe odpreti z no-
tranjimi roicami (denimo pri poskusu odpi-
ranja vrat skozi razbito steklo).
To storite tako, da hitro dvakrat zaporedoma
pritisnete gumb 1.
1 Zaklepanje spremljajo dva poasna in trije
hitri utripi varnostnih utripalk in bonih smer-
nih kazalcev.
Posebnost: dodatno zaklepanje ni mogoe,
e so prigane varnostne utripalke ali pozi-
cijske lui vozila.

Nikoli ne uporabite dodatnega

zaklepanja, e ostane kdo v
vozilu.

1.12
ZAKLEPANJE, ODKLEPANJE VRAT (1/3)
Daljinski upravljalnik ali,
odvisno od vozila, kartica 2
RENAULT ne deluje 1
V nekaterih primerih radiofrekvenni da-
ljinski upravljalnik in kartica RENAULT ne
morejo delovati: A
pri iztroeni bateriji radiofrekvennega
daljinskega upravljalnika ali kartice
RENAULT, izpraznjenem akumulatorju
vozila ...
pri uporabi naprav, ki delujejo na isti fre-
kvenci kot kartica (prenosni telefon ...);
vozilo se nahaja v obmoju monega ele-
ktromagnetnega sevanja.
V tem primeru lahko:
uporabiti, glede na vozilo, klju, vgrajen
v radiofrekvenni daljinski upravljalnik, ali Klju, vgrajen v kartico
rezervni klju, vgrajen v kartico, za odkle-
panje prednjih levih vrat; Klju 2, vgrajen v kartico, je namenjen zakle-
rono zaklenete vsaka posamezna vrata; panju ali odklepanju prednjih levih vrat, ko
ob uporabi notranjega stikala za zakle- kartica RENAULT ne deluje.
panje/odklepanje vrat (glejte naslednje
strani). Dostop do kljua 2
Potisnite zadnjo ohije 1 navzdol, medtem
ko pritiskate obmoje A.

1.13
ZAKLEPANJE, ODKLEPANJE VRAT (2/3)
B 4
2 3
Uporaba kljua, ki je v sklopu kartice
RENAULT
Vstavite konico kljua 2 v utor 3 na dnu
pokrova B levih vrat;
Potisnite jo navzgor, da odstranite
pokrov B.
Vstavite klju 2 v kljuavnico in zaklenite
ali odklenite sprednja leva vrata.
Ko sedete v vozilo, ponovno namestite
klju, vgrajen v kartico, v leie na kartici
RENAULT.
1.14
6
5
Vozila s kljuem, daljinskim Rono zaklepanje vrat
upravljalnikom Pri odprtih vratih zasukajte vijak 6 (s konico
kljua) in zaprite vrata.
Uporaba kljua
Teh odslej ni mogoe odpreti z zunanje
Vstavite klju 5 v kljuavnico 4 in zaklenite strani.
ali odklenite prednja leva vrata.
Odprete jih lahko le iz notranjosti vozila ali s
kljuem za prednja leva vrata.
ZAKLEPANJE, ODKLEPANJE VRAT (3/3)
Zaklepanje odpiralnih delov brez
kartice RENAULT ali brez kljua
Na primer pri izpraznjeni bateriji, zaasnemu
nedelovanju kartice RENAULT ali kljua ...
Pri ustavljenem motorju in odprtih enih
od (prtljanih ali bonih) vrat drite ve
kot pet sekund pritisnjeno stikalo 7.
Ob zapiranju vrat se zaklenejo vsa vrata in
pokrovi.
7
Odklepanje vozila z zunanje strani bo mono
le s kartico RENAULT, ki mora biti v obmoju
zaznavanja vozila, ali s kljuem.
Kontrolna luka stanja vrat in
pokrovov
Pri vkljuenem kontaktu vas kontrolna
luka na stikalu 7 obvea o stanju odpiral-
nih delov:
kadar so vrata in pokrovi zaklenjeni, je
kontrolna luka prigana;
kadar so vrata in pokrovi odklenjeni, je
kontrolna luka ugasnjena.
Ko vrata zaklenete z zunanje strani, ostane
kontrolna luka nekaj asa prigana, nato pa
ugasne.

Gumb za zaklepanje/odklepanje
vrat iz notranjosti
Stikalo 7 istoasno upravlja vrata, prtljanik
in vratca posode za gorivo.
Nikoli ne puajte kljua ali kar-
e je kateri od odpiralnih delov na vozilu tice RENAULT v vozilu.
(vrata ali prtljanik) odprt ali slabo zaprt,
pride do hitrega zaklepanja/odklepanja vrat
in pokrovov.
Pri prevozu tovora z odprtimi prtljanimi vrati
lahko vseeno zaklenete ostale odpiralne
dele: pri ustavljenem motorju drite ve Voznikova odgovornost
kot pet sekund pritisnjeno stikalo 7, da se e se odloite za vonjo z za-
zaklenejo vsi ostali odpiralni deli. klenjenimi vrati, se morate za-
vedati, da bodo imeli reevalci
v primeru nesree oteen dostop v no-
tranjost vozila.

1.15
ODPIRANJE IN ZAPIRANJE VRAT (1/3)
Opozorilni zvoni signal za
neugasnjene lui
e pri odpiranju vrat roica za osvetlitev ni
v poloaju AUTO, vas zvoni signal opozori,
da ste po izkljuitvi kontakta pozabili izklopiti
lui.
2

Odpiranje vrat z zunanje strani Odpiranje vrat iz notranjosti

Pri odklenjenih vratih ali s kartico RENAULT Povlecite kljuko 2.
pri sebi povlecite k sebi kljuko 1.

Iz varnostnih razlogov vrata

odpirajte in zapirajte le pri usta-
vljenem vozilu.

1.16
ODPIRANJE IN ZAPIRANJE VRAT (2/3)
Ko vozilo dosee hitrost priblino 20 km/h,
kontrolna luka opozori, e so vrata ali prtlja-
nik odprti oz. slabo zaprti, hkrati pa se pri-
kae sporoilo Prtljanik odprt ali Vrata
odprta in pojavi zvoni signal, ki traja pri-
blino 40 sekund ali dokler ne zaprete vrat/
prtljanika.
4

Opozorilnik za odprta vrata

Pri ustavljenem vozilu in vkljuenem kon-
taktu se kontrolna luka 3 prige skupaj s
kontrolno luko 4, e so odpiralni deli (vrata,
prtljanik) odprti ali slabo zaprti.

1.17
ODPIRANJE IN ZAPIRANJE VRAT (3/3)
5 ali odrasla oseba, ki potrebuje pomo
Varovala za otroke
e premaknete vzvod 5, lahko zadnja vrata
odprete le z zunanje strani. Iz notranjosti se
prepriajte, da vrat dejansko ni mogoe od-
preti.
1.18
Voznikova odgovornost
med parkiranjem ali ob
zaustavitvi vozila
Nikoli ne zapuajte vozila, niti
za kratek as, e v njem ostane otrok,
drugih.
Slednji bi namre lahko nehote za-
gnali motor, vkljuili razno opremo, kot
je pomik stekel, ali zaklenili vrata ..., s
imer bi lahko ogrozili sebe in druge.
Poleg tega ne pozabite, da lahko v
toplem oziroma sonnem vremenu tem-
peratura v notranjosti vozila zelo hitro
naraste.
SMRTNA N E VA R N O S T ALI
NEVARNOST HUJIH POKODB.
SAMODEJNO ZAKLEPANJE VRAT MED VONJO
Vkljuitev/Izkljuitev funkcije Motnje pri delovanju
Vklop: pri ustavljenem vozilu in delujoem e ugotovite motnje pri delovanju sistema
motorju pritiskajte stikalo 2, dokler ne (ni samodejnega zaklepanja, luka na sti-
zasliite zvonega signala. kalu 2 se ne prige, potem ko zaklenete od-
piralne dele ...), preverite, da zaklepanje ni
Izklop: pri ustavljenem vozilu in delujoem
bilo pomotoma izkljueno in da so vsi odpi-
1 motorju pritiskajte stikalo 2, dokler ne
ralni deli dobro zaprti. e so pravilno zaprti
zasliite dveh zvonih signalov.
in je problem e vedno prisoten, se obrnite
Funkcijo lahko vklopite/izklopite tudi v meniju na predstavnika servisne mree za vae
na vefunkcijskem zaslonu 1 (glejte razde- vozilo.
2 lek 1: Meni za osebne nastavitve vozila,
funkcija Samodejno zaklepanje vrat med
vonjo).

Princip delovanja
Po zagonu motorja sistem samodejno za-
klene odpiralne dele, takoj ko doseete hi-
trost priblino 10 km/h.
Vrata se odklenejo:
s pritiskom na stikalo 2 za odklepanje
vrat;
pri zaustavitvi z odprtjem prednjih vrat iz
notranjosti vozila.
Opomba: e odprete/zaprete ena od vrat,
se ta ponovno samodejno zaklenejo, ko
vozilo dosee hitrost priblino 10 km/h. Voznikova odgovornost
e se odloite za vonjo z za-
klenjenimi vrati, se morate za-
vedati, da bodo imeli reevalci
v primeru nesree oteen dostop v no-
tranjost vozila.

1.19
VZGLAVNIKI NA PREDNJIH SEDEIH
A
1 Odstranitev vzglavnika
3 Medtem ko je vzglavnik v najvijem po-
2 loaju, pritisnite na gumb 2 in potegnite
Pomik vzglavnika navzgor
Povlecite vzglavnik navzgor do elene
viine. Preverite, ali je dobro zaprt.
Pomik vzglavnika navzdol
Pritisnite na gumb 2 in potisnite vzglavnik
navzdol do elene viine. Preverite, ali je
dobro zaprt.
1.20
Nastavitev nagiba vzglavnika
e je vozilo tako opremljeno, odmaknite ali
pribliajte del A v eleni poloaj
Dvignite vzglavnik v najviji poloaj (po
potrebi nagnite naslonjalo sedea nazaj).
vzglavnik navzgor, dokler ga ne izvleete.
Ponovna namestitev vzglavnika
Drogova vzglavnika 1 morata biti ista. V
odprtino 3 z gumbom za zaklepanje 2 je
treba vstaviti drog z utorom. Vtaknite dro-
gova vzglavnika v vodila (po potrebi nagnite
naslonjalo sedea nazaj). Pritisnite gumb 2
in potisnite vzglavnik navzdol, da se ustavi,
nato pa ga nastavite na eleno viino.
Preverite, ali so vsi drogovi 1 na sedenem
naslonjalu pravilno zaskoeni.
Vzglavniki so pomemben ele-
ment za zagotavljanje varno-
sti, zato naj bodo vedno name-
eni in pravilno nastavljeni.
Zgornji del vzglavnika mora biti im blie
temenu, razdalja med glavo in delom A
pa mora biti im manja.
PREDNJI SEDEI (1/3)
1
3 5
nastavitve
Pomik sedea naprej ali nazaj
Dvignite roico 1, da se sprosti mehanizem
sedea. Pri elenem poloaju spustite roico hanizma pravilno.
in se prepriajte o pravilnem blokiranju me-
hanizma.
Nastavitev viine sedia sedea
Potisnite roico 2 navzgor ali navzdol to-
likokrat, kolikor je potrebno, da nastavite
ustrezno viino.
Nastavitev nagiba naslonjala sedea
Dvignite roico 3 in nagnite naslonjalo do
elenega poloaja. V elenem poloaju spu-
stite roico in preverite, ali je blokiranje me-
Nastavitev sedea v ledvenem delu
Glede na vozilo:
premaknite stikalo 4 naprej, nazaj, gor ali
dol;
ali
potisnite roico 5 navzdol za monejo
oporo, za zmanjanje opore pa jo dvi-
gnite.
Iz varnostnih razlogov vam
svetujemo, da teh nastavitev
ne opravljate med vonjo.
Da ne zmanjate uinkovitosti
varnostnih pasov, vam svetujemo, da
naslonjal sedeev ne nagibate preve
nazaj.
Na podu pred voznikovim sedeem ne
sme biti nobenih predmetov, ker lahko v
primeru sunkovitega zaviranja zdrsnejo
pod pedale in onemogoijo njihovo upo-
rabo.
1.21
PREDNJI SEDEI (2/3)
Pri uporabi sovoznikovega sedea v polo-
aju za mizico ni dovoljeno uporabljati 2 za-
dnjih sedeev za sovoznikovim.
Ponovna postavitev sedea
Pazite, da ne bo nobenih ovir pri premika-
nju sedea.
Povlecite roico 7, dvignite naslonjalo ter
se prepriajte, da je dobro uvreno;
namestite sedie.

7 Pazite, da boste pri tem po-

3 stopku zlaganja sedea na pod
dobro drali sedeno naslo-
njalo. Obstaja nevarnost po-
kodb.

Poloaj za mizico Ob preklapljanju naslonjala

Pri nekaterih izvedenkah lahko naslonjalo
sedea na sovoznikovi strani preklopite na
sedie v poloaj za mizico.
Potisnite vzglavnik navzdol;
potisnite sede nazaj;
dvignite roico 3 in nagnite naslonjalo
naprej, kolikor je mogoe;
povlecite roico 7 in spustite naslonjalo
sedea do konca.
Za vao varnost pritrdite pred-
mete, ki jih prevaate, kadar je
sede v poloaju mizice.
prednjega sedea v poloaj za
mizico, obvezno izklopite so-
voznikovo varnostno blazino
(glejte podpoglavje Varovala za otroke:
izklop, vklop sovoznikove varnostne bla-
zine v 1. poglavju).
Obstaja nevarnost hudih telesnih po-
kodb, saj ob sproitvi varnostne blazine
lahko predmeti, ki leijo na sedenem
naslonjalu, preklopljenem v poloaju za
mizico, nevarno odletijo.
Na to vas opozarjajo nalepka (na arma-
turni ploi) in oznake (na vetrobran-
skem steklu).
Iz varnostnih razlogov vam
svetujemo, da vse te nastavi-
tve opravite pri zaustavljenem
vozilu.

1.22
PREDNJI SEDEI (3/3)
6
Funkcije
Masaa
Na vefunkcijskem zaslonu lahko dostopate
do masane funkcije voznikovega sedea.
Pri opremljenih vozilih stikalo 6 omogoa
neposredni dostop do menija Masaa na
vefunkcijskem zaslonu.
Funkcijo aktivirate tako:
izberite meni Vozilo, Sedei in nato glavju).
Masaa;
izberete vrsto masae (krepilna, spro-
stilna ali ledvena);
Masaa
Voznik
Masaa ON
Krepilna Sproujoa Ledvena
Intenzivnost
Hitrost 8
7
nastavite mo (+ ali -); Ogrevanje sedeev
nastavite hitrost (+ ali -); Pri vkljuenem kontaktu
ponastavite izbrane parametre. Pritisnite ko na elenem sedeu prvi pritisnete sti-
gumb 7 in nato Ponastavi; kalo 8, aktivirate najvijo stopnjo sistema
gretja. Vklopita se obe kontrolni luki,
vklopite/izklopite masani sede (ON ali
vgrajeni v stikalo;
OFF).
z drugim pritiskom zmanjate stopnjo
Opomba: izbrani nain v meniju Multi-
gretja na najnijo. Vklopi se vgrajena
Sense lahko vpliva na nastavitve masae
kontrolna luka;
(glejte razdelek Multi-Sense v 3. po-
e ga pritisnete tretji, se gretje izklopi.
Za dodatne informacije glejte navodila za
multimedijsko opremo.
1.23
VARNOSTNI PASOVI (1/4)
Vsem potnikom v vozilu svetujemo, naj
se vedno pripnejo z varnostnimi pasovi.
Upotevajte predpise glede obveznega pri-
vezovanja, ki veljajo v posameznih dravah.
Nepravilno naravnani ali zviti
varnostni pasovi lahko v pri-
meru nesree povzroijo resne
pokodbe.
Z enim varnostnim pasom se lahko pri-
vee samo ena oseba, ne glede na to,
ali gre za otroka ali odraslega loveka.
Tudi nosenice morajo biti pripete z var-
nostnim pasom. V tem primeru pazite,
da medenini pas ne pritiska premono
na spodnji del trebuha, pri emer pa
pasu ne smete razrahljati z dodatnimi
predmeti.
1.24
Pred zagonom mora voznik najprej na-
staviti poloaj za vonjo, ki mu najbolj
ustreza, nato pa si morajo vsi potniki
ustrezno nastaviti varnostni pas za naj-
boljo mono zaito.
Nastavitev poloaja za vonjo 1
Pravilno se usedite na sede, tako da
ste s hrbtom naslonjeni na naslonjalo
(potem ko ste slekli pla, jakno ...). To
je zelo pomembno za pravilen poloaj
hrbta;
naravnajte si sede tako, da boste med
vonjo z nogami z lahkoto dosegli vse
pedale. Sede mora biti v poloaju, ki
vam bo zagotavljal neovirano upravljanje 2
s pedali, e posebno s pedalom sklopke.
Naslonjalo mora biti nastavljeno tako, da Nastavitev varnostnih pasov
bodo roke pri dranju volana rahlo upo-
gnjene; S hrbtom se naslonite na naslonjalo sedea.
nastavite si pravilen poloaj vzglav- Ramenski pas 1 mora biti speljan im blie
nika. Zaradi varnosti naj bo razdalja med spodnjemu delu vratu, ne da bi nanj pritiskal.
glavo in vzglavnikom im manja;
nastavite si ustrezno viino sedia. Medenini del pasu 2 mora biti plosko spe-
Pravilna nastavitev vam bo zagotavljala ljan preko stegen ob medenici.
dober pregled nad cestiem; Pas se mora vrsto oprijemati telesa. Npr.:
naravnajte viino volana. Zato ne nosite predebelih oblail in ne vsta-
vljajte raznih predmetov med pas in telo.
VARNOSTNI PASOVI (2/4)
1 120 sekund, spremlja jo zvoni signal.
3 merih lahko prige opozorilna luka.
4 zadnjih sedeih
5 5
Zapenjanje
Poasi in brez cukanja vlecite pas, tako
da boste lahko pravilno zapeli zaskoni je-
ziek 3 v zaponko 5 (potegnite za jeziek 3,
da se prepriate, ali je pravilno zapet).
e se pas med odvijanjem zablokira, ga ne-
koliko popustite in poasi ponovno odvijte.
e se varnostni pas povsem zablokira, ga
poasi, vendar mono potegnite, da ga iz-
vleete e za priblino 3 cm. Nato ga spu-
stite, da se sam od sebe navije na navijalni
boben. Ponovno ga odvijte.
e teave ne morete odpraviti, se posve-
tujte s predstavnikom servisne mree za
vae vozilo.
Opozorilna luka za nepripet vo-
znikov, in pri nekaterih izve-
denkah vozil, za sovoznikov varnostni
pas
Vklopi se na osrednjem prikazovalniku ob
zagonu motorja. e voznikov ali sovoznikov
(e je sede zaseden) varnostni pas ni zapet
pri hitrosti vozila priblino 20 km/h, utripa 6
Opomba: e je na sediu sovoznikovega
sedea kaken predmet, se v doloenih pri-
Opozorilo za nepripet varnostni pas na
6
Na osrednjem prikazovalniku se vklopi
kontrolna luka , priblino 30 sekund
pa se prikazuje tudi tevilo pripetih varnost-
Preverite, ali so potniki na zadnjih sedeih
pravilno pripeti in ali prikazano tevilo pripe-
nih pasov oz. prikaz 6.
tih varnostnih pasov ustreza tevilu zasede-
V vseh primerih se ta sporoila prikaejo ob
nih sedi na zadnjih sedeih.
vsakem:
zagonu vozila; Na prikazu 6:
odpiranju vrat; zelena oznaka: varnostni pas je pripet;
zapenjanju ali odpenjanju zadnjih var- rdea oznaka: varnostni pas ni pripet;
nostnih pasov (v tem primeru se zaslii
e priblino zvoni signal, dolg priblino
30 s). Odpenjanje
Pritisnite gumb 4 in pas se samodejno navije
na navijalni boben. Pridrite ga z roko.
1.25
VARNOSTNI PASOVI (3/4)

8
8

Nastavitev viine prednjih Varnostni pasovi na zadnjih

varnostnih pasov sedeih 8
Z gumbom 7 lahko nastavite viino pritrdia Zapenjanje, odpenjanje in nastavljanje pote-
ramenskega dela pasu, tako da je slednji kajo na enak nain kot pri varnostnih paso-
pravilno speljan, kot je predhodno opisano. vih na prednjih sedeih.
Pritisnite na gumb 7 in zviajte ali zniajte
viino pritrdia pasu. Po opravljeni nasta-
vitvi preverite, ali je pritrdie dobro uvr-
eno.

Preverite pravilno namestitev

in delovanje varnostnih pasov
na zadnjih sedeih po vsakem
spreminjanju poloaja zadnje
sedene klopi.

1.26
VARNOSTNI PASOVI (4/4)
Naslednja opozorila veljajo tako za varnostne pasove na prednjih sedeih kot za varnostne pasove na zadnjih sedeih.

Spreminjanje tovarniko vgrajenih elementov sistema varovanja ni dovoljeno za: varnostne pasove, sedee in njihove pritrdilne
toke. Glede posebnih primerov (npr. namestitev otrokega sedea) se posvetujte s predstavnikom znamke svojega vozila.
Ne uporabljajte raznih predmetov za razrahljanje pasu (npr. raznih sponk, ipalk ...), ker vas pas, ki se ne bo dobro prilegal telesu,
v primeru nesree ne bo dovolj uinkovito varoval.
Nikoli ne speljite pasu pod roko ali za hrbtom.
Ne uporabljajte istoasno enega pasu za ve oseb. Prav tako nikoli ne pripenjajte s svojim pasom dojenka ali otroka v vaem naroju.
Pas ne sme biti nikoli zavit.
Po prometni nesrei preverite in, e je potrebno, zamenjajte varnostne pasove. Zamenjajte tudi pasove, na katerih ste opazili pokodbe.
Pri nameanju zadnje sedene klopi pazite, da so varnostni pasovi in zaponke pravilno speljani in jih bo mogoe pravilno uporabljati.
Pazite, da je jeziek varnostnega pasu vstavljen v ustrezno zaponko.
Ne postavljajte predmetov v obmoje ohija zaponke varnostnega pasu, ki bi lahko ovirali njegovo pravilno delovanje.
Preverite, ali je zaponka ustrezno nameena (osebe ali predmeti je ne smejo prekrivati, pokodovati, pritiskati nanjo itd.).

1.27
DODATNI SISTEMI VAROVANJA NA PREDNJIH SEDEIH (1/4)
Glede na vozilo jih lahko sestavljajo:
zategovalniki varnostnih pasov v na-
vijalnih bobnih;
zategovalniki medeninega pasu;
omejevalniki zatezne sile prsnega dela
varnostnih pasov;
elni varnostni blazini za voznika in
sovoznika.
Sistemi lahko pri elnem trenju delujejo
loeno ali skupno, odvisno od naina in si-
lovitosti trka.
Glede na silovitost trenja lahko sistem
sproi delovanje:
blokado varnostnega pasu;
zategovalnika varnostnega pasu v navi-
jalnem bobnu, ki popravi poloaj in zate-
gnjenost pasu,
zategovalnik medeninega pasu, ki pri-
tisne potnika ob sede;
elna varnostna blazina.
1.28
2 izvajati le ustrezno usposobljeno
1
Zategovalniki varnostnih pasov
Zategovalniki pritisnejo varnostni pas ob telo
ter s tem potnika ob sede in tako poveajo
uinkovitost varnostnega pasu.
Pri vkljuenem kontaktu lahko sistem v pri-
meru monejega elnega trenja in glede
na silovitost trenja sproi delovanje:
zategovalnik varnostnega pasu v navijal-
nem bobnu 1, ki v trenutku zategne var-
nostni pas;
zategovalnik medeninega pasu 2 na
prednjih sedeih.
e ste imeli z vozilom ne-
sreo, mora dodatne sisteme
varovanja pregledati strokov-
njak.
Kakrenkoli poseg na sistemu zate-
govalnikov, varnostnih blazin, elek-
tronskih krmilnih enot in kablov ali nji-
hova ponovna uporaba na drugih vo-
zilih sta strogo prepovedana.
Da bi se izognili nenadni sproitvi si-
stemov in s tem tudi morebitnim po-
kodbam, mora vse posege na za-
tegovalnikih in varnostnih blazinah
osebje v pooblaeni servisni mrei.
Kontrolo elektrinega sistema in
sproilca lahko opravlja le usposo-
bljeno osebje z za to predvideno kon-
trolno napravo.
e nameravate vozilo odpeljati na
odpad, se pred tem posvetujte s pred-
stavnikom servisne mree glede od-
stranitve plinskih generatorjev na za-
tegovalnikih in varnostnih blazinah.
DODATNI SISTEMI VAROVANJA NA PREDNJIH SEDEIH (2/4)
Omejevalnik zatezne sile pasu
Ta mehanizem se sproi pri doloeni stopnji
silovitosti trka in zmanja silo, s katero var-
nostni pas pritiska na telo.
Varnostni blazini za voznika in
sovoznika
Varnostna blazina je vgrajena spredaj na vo-
znikovi in na sovoznikovi strani.
Da je vae vozilo opremljeno z varnostno
blazino, oznaujeta napis airbag na vo-
A
lanskem obrou in na armaturni ploi (ob-
moje A) ter pri nekaterih izvedenkah vozila
nalepka na spodnjem delu vetrobranskega
stekla.
Sistem varnostne blazine tvorijo:
varnostna blazina in plinski generator, ki
sta vgrajena v volan na voznikovi strani in
v armaturno ploo na sovoznikovi strani;
elektronska enota za nadzor sistema, ki
upravlja elektrini vigalnik plinskega ge-
neratorja;
loena tipala;
skupna kontrolna luka
mentni ploi.
na instru-
Sistem varnostne blazine upo-
rablja za svoje aktiviranje po-
seben pirotehnini sistem, ki
pri svojem sproenju proizvaja
toploto, sproa dim (kar pa ni znak za
poar) in povzroi hrup v obliki detona-
cije. Varnostna blazina se mora napihniti
v trenutku, zato lahko povzroi pokodbe
na povrini koe ali druge nevenosti.
1.29
DODATNI SISTEMI VAROVANJA NA PREDNJIH SEDEIH (3/4)
Motnje pri delovanju

Ta luka se prige ob zagonu mo-

torja in nato ugasne po priblino treh sekun-
dah.
e se ne prige ob vkljuitvi kontakta ali e
ostane prigana, opozarja na motnjo v si-
stemu.
imprej se posvetujte s predstavnikom ser-
visne mree za vae vozilo.
Vsako odlaanje pomeni manj uinkovito za-
ito.

Delovanje
Sistem deluje le pri vkljuenem kontaktu.
Pri silovitem elnem trenju se blazini v tre-
nutku napihneta. Napihnjena blazina ublai
udarec voznikove in sovoznikove glave
ter prsnega koa ob volan oziroma arma-
turno ploo, v naslednjem trenutku pa se
e zane prazniti, da potniki laje zapustijo
vozilo.

1.30
DODATNI SISTEMI VAROVANJA NA PREDNJIH SEDEIH (4/4)
Vsa nadaljnja opozorila so namenjena temu, da ne bi prilo do oviranja sproitve varnostne blazine ali do pokodb ob njeni sproitvi.

Opozorila glede voznikove varnostne blazine

Ne spreminjajte volanskega obroa ali njegove osrednje blazinice.
Prepovedano je kakrnokoli prekrivanje osrednje blazinice volanskega obroa.
Na blazinico volanskega obroa ne pritrjujte nikakrnih predmetov (priponk, znak, ure, nosilca za telefon ).
Prepovedano je snemati volanski obro (razen osebju servisne mree za vae vozilo).
Ne vozite v poloaju preblizu volana. Namestite se tako, da bosta roki rahlo upognjeni (glejte odstavek Nastavitev poloaja za vonjo v
1. poglavju). Tak poloaj bo zagotavljal neovirano in uinkovito delovanje varnostne blazine ob njeni sproitvi.

Opozorila glede sovoznikove varnostne blazine

Ne pritrjujte ali lepite nobenih predmetov (priponk, znak, ure, nosilca za telefon ...) na armaturno ploo v obmoju varnostne blazine.
Med sovoznikom in armaturno ploo naj ne bo nobenih predmetov (denika, paketov, palice ...) ali ivali.
Ne dajajte nog na armaturno ploo ali na sede, ker lahko zaradi drugane dre pride v primeru nesree do hudih pokodb. Na splono
velja, da morajo biti vsi deli telesa (kolena, roke, glava itd.) oddaljeni od armaturne ploe.
Takoj ko odstranite otroki sede s sovoznikovega sedea, ponovno aktivirajte varnostne blazine, da sovozniku zagotovite varnost v pri-
meru trenja.
NA SOVOZNIKOV SEDE NE SMETE PRITRDITI OTROKEGA SEDEA, OBRNJENEGA V NASPROTNI SMERI VONJE,
E DODATNA VARNOSTNA OPREMA (VARNOSTNE BLAZINE IN ZATEGOVALNIKI) ZA SOVOZNIKA NI IZKLJUENA.
(v 1. poglavju glejte podpoglavje Varovala za otroke: izklop, vklop prednje varnostne blazine za sovoznika.)

1.31
DODATNI SISTEMI VAROVANJA NA ZADNJIH SEDEIH
Omejevalnik zatezne sile pasu
Ta mehanizem se sproi pri doloeni stopnji
silovitosti trka in zmanja silo, s katero var-
nostni pas pritiska na telo.

e ste imeli z vozilom ne-

sreo, mora vse sisteme va-
rovanja pregledati strokov-
njak.
Kakrenkoli poseg na sistemu var-
nostnih blazin, elektronskih krmilnih
enot in kablov ali njihova ponovna
uporaba na drugih vozilih sta strogo
prepovedana.
Da bi se izognili nenadni sproitvi si-
stemov in s tem tudi morebitnim po-
kodbam, mora vse posege na var-
nostnih blazinah izvajati le ustrezno
usposobljeno osebje v pooblaeni
servisni mrei.

1.32
SISTEMI ZA BONO ZAITO
Bone varnostne blazine
Gre za varnostni blazini, s katerima sta opre-
mljena oba prednja sedea in ki se v primeru
aktiviranja razprostreta ob strani sedea (na
strani vrat), da zavarujeta potnike pri silovi-
tem bonem trenju.

Varnostne zavese
To so varnostne blazine na stropu ob straneh
vozila, ki se sproijo vzdol sprednjih in zad-
njih bonih stekel, da potnike zaitijo v pri-
meru silovitega bonega trenja.

Opozorila glede bonih varnostnih blazin

Pri nekaterih izvedenkah vozila vas na
prisotnost dodatne varnostne opreme
(varnostne blazine, zategovalniki ...) v
potnikem prostoru opozarja nalepka na
vetrobranskem steklu.
Nameanje sedenih prevlek: na sedee z bono varnostno blazino lahko na-
mestite le posebne sedene prevleke. Vpraajte predstavnika servisne mree za
vae vozilo, e so take prevleke na voljo. Ob uporabi drugih prevlek (ali posebnih
prevlek za kakno drugo vozilo) je ogroena vaa varnost, saj bi v primeru nesree lahko
ovirale pravilno sproitev bonih varnostnih blazin.
V obmoje sproenja bone varnostne blazine spredaj (med sedenim naslonjalom in
vrati ter notranjimi oblogami) ne postavljajte nobene opreme, predmetov ali celo ivali.
Prav tako ne pokrivajte sedenega naslonjala z obleko ali dodatno opremo. To lahko ne-
gativno vpliva na delovanje varnostne blazine in v primeru njenega aktiviranja povzroi
tudi resne pokodbe.
Vsako demontao ali spreminjanje sedeev in notranjih oblog lahko opravi le usposo-
bljeno osebje servisne mree za vae vozilo.

1.33
DODATNI SISTEMI VAROVANJA
Vsa nadaljnja opozorila so namenjena temu, da ne bi prilo do oviranja sproitve varnostne blazine ali do pokodb ob njeni sproitvi.

Varnostna blazina dopolnjuje varovanje, ki ga nudi varnostni pas. Varnostna blazina in varnostni pas sta nerazdruljiva lena istega
varovalnega sistema. Zato morajo biti vsi potniki vedno pripeti z varnostnim pasom. e potniki tega ne upotevajo, lahko pride v pri-
meru nesree do resnih pokodb; veje pa je tudi tveganje za pokodbe na povrini koe, ki so posledica sproitve varnostne blazine.
V primeru prevraanja ali silovitega trenja od zadaj se zategovalniki ali varnostne blazine ne sproijo vedno. Ti sistemi se lahko spro-
ijo ob udarcih v podvozje vozila, kot na primer pri udarcih ob plonik, pri luknjah na cestiu ali pri udarcih kamenja.
Posegi na celotnem sistemu varnostnih blazin (varnostne blazine, zategovalniki varnostnih pasov, krmilna enota, kabli ...) so nepooblae-
nim osebam strogo prepovedani (opravlja jih lahko le usposobljeno osebje servisne mree za vae vozilo).
Za pravilno delovanje sistema in da bi se izognili nenadnemu sproenju varnostne blazine, mora vse posege na sistemu varnostnih blazin
opraviti usposobljeno osebje v servisni mrei za vae vozilo.
e je bilo vozilo udeleeno v prometni nesrei ali e je bilo predmet kraje ali poskusa kraje, morajo v pooblaenem servisu pregledati
sistem varnostnih blazin.
Ob izposoji ali prodaji vozila seznanite novega lastnika s temi pogoji in mu predajte tudi knjiico z navodili za uporabo in vzdrevanje.
e nameravate vozilo odpeljati na odpad, se pred tem posvetujte s predstavnikom servisne mree glede odstranitve plinskih generatorjev.

1.34
VAROVALA ZA OTROKE: splono (1/2)
Prevoz otroka
Upotevajte predpise, ki veljajo v posamez-
nih dravah.
Tako kot odrasel potnik, mora tudi otrok pra-
vilno sedeti in biti vedno privezan z varno-
stnim pasom. Odgovorni ste za otroke, ki jih
prevaate.
Otrok ni miniatura odraslega loveka, ampak
je izpostavljen druganim nevarnostim in po-
kodbam, saj njegove miice in kosti niso
e povsem razvite. Samo varnostni pas ne
zagotavlja zadostne varnosti pri prevozu.
Priskrbite mu ustrezen otroki sede in ga
pravilno uporabljajte.
Za prepreitev odpiranja za-
dnjih vrat uporabite funkcijo
Varnostna blokada za otroke
(glejte podpoglavje Odpiranje
in zapiranje vrat v 1. poglavju).
Trenje pri hitrosti 50 km/h je
enakovredno padcu z viine
10 metrov. Neprivezan otrok v
vozilu je v enaki nevarnosti kot
otrok, ki se igra na balkonu brez ograje v
etrtem nadstropju.
Otrok naj nikoli ne sedi v vaem naroju.
V primeru nesree ga ne boste mogli za-
drati, tudi e ste privezani.
e je bilo vae vozilo udeleeno v pro-
metni nesrei, zamenjajte otroki sede
in dajte preveriti varnostne pasove in pri-
trdia ISOFIX.
Voznikova odgovornost med
parkiranjem ali ob zausta-
vitvi vozila
Nikoli ne zapuajte vozila, niti
za kratek as, e v njem ostane otrok,
odrasla oseba, ki potrebuje pomo
drugih ali ival.
Slednji bi namre lahko nehote zagnali
motor, vkljuili razno opremo, kot je
pomik stekel, ali zaklenili vrata, s imer
bi lahko ogrozili sebe in druge.
Poleg tega ne pozabite, da lahko v
toplem oziroma sonnem vremenu tem-
peratura v notranjosti vozila zelo hitro
naraste.
SMRTNA N E VA R N O S T ALI
NEVARNOST HUJIH POKODB.
1.35
VAROVALA ZA OTROKE: splono (2/2)
Uporaba otrokega sedea
Stopnja zaite, ki jo nudi otroki sede, je
odvisna od tega, v kolikni meri lahko zadri
otroka, in od njegove namestitve. Nepravilna
namestitev namre lahko ogrozi zaito
otroka pri monem zaviranju ali trenju.
Pred nakupom otrokega sedea preverite,
ali ustreza predpisom v vai dravi in ali ga
lahko namestite v svoje vozilo. Obiite po-
oblaenega predstavnika servisne mree,
da se seznanite s priporoenimi sedei za
vae vozilo.
Preden namestite otroki sede, preberite
navodila za uporabo in jih dosledno upote-
vajte. e boste imeli teave pri namestitvi,
se obrnite na proizvajalca sedea. Navodila
spravite skupaj s sedeem.
1.36
Dajte otroku dober zgled in se vedno
pripnite z varnostnim pasom. Nauite
otroka:
da se pravilno pripne z varnostnim
pasom,
da vstopa in izstopa na strani, kjer ni
prometa.
Ne uporabite rabljenega otrokega
sedea ali sedea brez priloenih navo-
dil za uporabo.
Prepriajte se, da na otrokem sedeu
ali v njegovi bliini ni nobenega pred-
meta, ki bi lahko oviral njegovo name-
stitev.
Nikoli ne pustite otroka v vozilu
samega brez nadzora.
Prepriajte se, da je otrok
vedno privezan in da je njegov
varnostni pas pravilno nastavljen in na-
ravnan. Ne oblaite ga v predebela obla-
ila, saj se mora pas vrsto oprijemati
otrokovega telesa.
Ne pustite, da otrok moli glavo ali roko
skozi okno.
Preverite, ali otrok med vonjo ohrani
pravilno dro, predvsem med spanjem.
VARNOSTNA BLOKADA ZA OTROKE: izbira otrokega sedea
Otroki sede, obrnjen v nasprotni smeri
vonje
Dojenkova glava je v primerjavi z ostalim
telesom teja kot pri odraslem loveku, zato
je njegov vrat zelo obutljiv. Otroka im dlje
prevaajte v tem poloaju (najmanj do 2. leta
starosti). Tak poloaj varuje glavo in vrat.
Izberite varovalni sede z boljo stransko
zaito in ga zamenjajte takoj, ko je otrokova
glava vija od koljke sedea.
Otroki sede, obrnjen v smeri vonje
Otrokova glava in trebuh sta najbolj obu-
tljiva in ju je treba najbolje zaititi. Otroki
sede, ki je trdno pritrjen v vozilo v smeri
vonje, zmanja nevarnost udarca v glavo.
Otroka prevaajte v sedeu, obrnjenem v
smeri vonje in opremljenim s pasom, dokler
to omogoa njegova velikost.
Izberite varovalni sede z boljo stransko
zaito.
Dvina sedia
Od etrtega leta dalje oziroma, ko dosee
teo 15 kg, lahko otrok sedi na dvinem se-
diu, ki omogoa prilagoditev varnostnega
pasu njegovi telesni zgradbi. Dvino sedi-
e mora biti opremljeno z vodili, ki omogo-
ajo speljavo varnostnega pasu prek otroko-
vih stegen in ne prek trebuha. Priporoljiva
je uporaba nastavljivega naslonjala z vodi-
lom, ki omogoa speljavo pasu prek sredine
ramena. Pas ne sme nikoli potekati prek
otrokovega vratu ali roke.
Izberite varovalni sede z boljo stransko
zaito.
1.37
VARNOST OTROK: izbira naina pritrditve otrokega sedea (1/4)
Obstajata dva naina za pritrditev otrokih
sedeev: z varnostnim pasom ali sistemom
ISOFIX.
1.38
Pritrditev z varnostnim pasom
Varnostni pas mora biti pravilno nastavljen,
da uinkovito iti pri sunkovitem zaviranju
ali trenju.
Upotevajte nain speljave varnostnega
pasu, ki ga priporoa proizvajalec otrokega
sedea.
Vedno preverite, ali je varnostni pas zapet,
tako da povleete zanj. Nato ga do konca
napnite, tako da pritisnete na otroki sede.
Prepriajte se, da je sede dobro uvren,
tako da ga poskuate premakniti levo/desno
in naprej/nazaj: sede mora ostati trdno na
mestu.
Prepriajte se, da otroki sede ni narobe
nameen, in da se ne naslanja na steklo.
Varnostni pas ne sme biti nikoli
ohlapen ali zavit. Nikoli ne
speljite pasu pod roko ali za
hrbtom.
Prepriajte se, da pas ni pokodovan
zaradi drgnjenja ob ostre robove.
e varnostni pas ne deluje pravilno, ne
more varovati otroka. Posvetujte se s
predstavnikom servisne mree za vae
vozilo. Ne uporabljajte tega sedea,
Ne uporabljajte otrokega
dokler okvara pasu ni odpravljena.
sedea, ki lahko povzroi od-
petje pasu, s katerim je pritrjen:
podnoje sedea se ne sme
naslanjati na zaskoni jeziek in/ali na
zaponko varnostnega pasu.
VARNOST OTROK: izbira naina pritrditve otrokega sedea (2/4)
Pritrditev s sistemom ISOFIX Pritrdite otroki sede z zapahi ISOFIX, e
je opremljen z njimi. Sistem ISOFIX zagota-
Homologirani otroki sedei ISOFIX so stan-
vlja enostavno, hitro in zanesljivo namestitev
dardizirani v skladu s trenutno veljavnimi
sedea.
predpisi, e velja ena od spodnjih trditev:
Sistem ISOFIX je opremljen z 2 obrokoma,
univerzalni sedei ISOFIX s tritokovno
v nekaterih primerih pa tudi s tremi.
pritrditvijo, obrnjeni v smeri vonje;
poluniverzalni sedei ISOFIX z dvotok-
ovno pritrditvijo;
Posebni;
i-Size Ki ima:
pas, ki se pripne v tretji obroek za-
devnega sedea;
ali vzvod, ki je pritrjen v pod vozila,
zdruljiv s homologiranim sedeem
i-Size, ki v primeru trenja preprei
premikanje otrokega sedea.
Pri zadnjih treh vrstah sedeev preverite, ali Na delih tovarniko vgraje-
jih lahko namestite v vae vozilo, tako da si nih sistemov, kot so varnostni
ogledate seznam zdruljivih vozil. pasovi, pritrdia ISOFIX ter
sedei in njihova pritrdia,
ni dovoljeno opravljati nikakrnih spre-
memb.

Pred uporabo otrokega

sedea ISOFIX, ki ste ga kupili
za neko drugo vozilo, preverite,
ali je njegova namestitev dovo-
ljena. Oglejte si seznam vozil, v katera je
mogoe namestiti ta sede, ki ga dobite
pri proizvajalcu sedea.

1.39
VARNOST OTROK: izbira naina pritrditve otrokega sedea (3/4)
Obroki so nameeni na naslonjalih zadnjih
sedeev in so oznaeni s simbolom .
V vseh primerih pritrdite kaveljek pasu na
ustrezni obroek 3 ali 4 ter namestite sede
vozila v eleni poloaj.
Napnite pas, da se naslonjalo otrokega
1 sedea nasloni ob naslonjalo sedea v
vozilu.

4
2 3

Pritrditev s sistemom ISOFIX Tretji obroek 3 ali 4 se uporablja za pritr-

ditev zgornjega pasu pri nekaterih sedeih Prepriajte se, da je naslonjalo
Obroka 1 se nahajata med naslonjalom in
ISOFIX. otrokega sedea, obrnjenega
sediem sedea in sta oznaena. Za na-
mestitev in uvrstitev otrokega sedea v smeri vonje, naslonjeno na
v obroke 1, vstavite pritrditve otrokega naslonjalo sedea v vozilu. V
sedea v vodila 2. tem primeru otroki sede ne lei vedno
na sediu sedea v vozilu.

Pritrdia ISOFIX so predvidena izkljuno za otroke sedee s sistemom ISOFIX. Pas otrokega sedea obve-
Nikoli ne pritrjujte drugih otrokih sedeev, pasov ali predmetov na ta pritrdia. zno pritrdite na ustrezni obro-
Prepriajte se, da ni nobenega predmeta v bliini pritrdi. ek.
e je bilo vozilo udeleeno v prometni nesrei, dajte preveriti pritrdia ISOFIX in Drugih pritrdi ne smete upo-
zamenjajte otroki sede. rabljati.

1.40
VARNOST OTROK: izbira naina pritrditve otrokega sedea (4/4)
Obroki so nameeni za zadnjimi sedei in
so oznaeni s simbolom .
3
Pritrdite kaveljek pasu na ustrezni obro-
ek 3 in namestite sede vozila v eleni po-
loaj.

3 Napnite pas, da se naslonjalo otrokega

1 sedea nasloni ob naslonjalo sedea v
vozilu.

Pritrditev s sistemom ISOFIX
(izvedenka s 4 vrati)
Obroka 1 se nahajata med naslonjalom in
sediem sedea in sta oznaena. Za na-
mestitev in uvrstitev otrokega sedea
v obroke 1, vstavite pritrditve otrokega
sedea v vodila 2.
2
Tretji obroek 3 se pri nekaterih sedeih
ISOFIX uporablja za pritrditev zgornjega
pasu. Prepriajte se, da je naslonjalo
otrokega sedea, obrnjenega
v smeri vonje, naslonjeno na
naslonjalo sedea v vozilu. V
tem primeru otroki sede ne lei vedno
na sediu sedea v vozilu.

Pritrdia ISOFIX so predvidena izkljuno za otroke sedee s sistemom ISOFIX. Pas otrokega sedea obve-
Nikoli ne pritrjujte drugih otrokih sedeev, pasov ali predmetov na ta pritrdia. zno pritrdite na ustrezni obro-
Prepriajte se, da ni nobenega predmeta v bliini pritrdi. ek.
e je bilo vozilo udeleeno v prometni nesrei, dajte preveriti pritrdia ISOFIX in Drugih pritrdi ne smete upo-
zamenjajte otroki sede. rabljati.

1.41
VARNOST OTROK: namestitev otrokega sedea, splono (1/2)
Na doloena mesta ni dovoljeno namestiti
otrokih sedeev. Shema na naslednji strani
prikazuje, kam lahko pritrdite otroki sede.
Otroki sede je najbolje na-
mestiti na enega od zadnjih se-
deev.
Preverite, e otroki sede ali
otrokove noge ne ovirajo pravilne pritr-
ditve prednjega sedea. Glejte razdelek
Prednji sede v 1. poglavju.
Prepriajte se, da ni nevarnosti, da bi se
sede zaradi namestitve v vozilo snel s
svojega podnoja.
e morate odstraniti vzglavnik, ga po-
spravite na varno mesto, da ne bo ogro-
al potnikov pri sunkovitem zaviranju ali
trenju.
Vedno pritrdite otroki sede v vozilu,
tudi e na njem ni otroka, da ne bo ogro-
al potnikov pri sunkovitem zaviranju ali
trenju.
1.42
Lahko se zgodi, da omenjene vrste sedeev Po namestitvi otrokega sedea lahko (e je
niso na voljo. Pred uporabo katerega dru- to potrebno) sede pomaknete naprej (tako
gega otrokega sedea pri proizvajalcu pre- da na zadnjih sedeih ostane dovolj prostora
verite, ali je primeren za vae vozilo. za sopotnike ali druge otroke sedee). e
je otroki sede obrnjen v nasprotni smeri
Na sovoznikovem sedeu vonje, naj se ne dotika instrumentne
Predpisi glede prevoza otrok na sovozni- ploe, oziroma naj ne bo do konca poma-
kovem sedeu se razlikujejo od drave do knjen naprej.
drave. Seznanite se z veljavno zakonodajo Po namestitvi otrokega sedea drugih na-
in upotevajte navodila na shemi na nasled- stavitev ne spreminjajte ve.
nji strani.
Pred namestitvijo otrokega sedea na to
mesto (e je dovoljena):
pomaknite varnostni pas im bolj nav-
zdol;
potisnite sede do konca nazaj;
nekoliko nagnite naslonjalo (za pribli-
no 25);
karseda dvignite sedie sedea (pri vo-
zilih, ki to omogoajo).
Vedno nastavite vzglavnik v najviji poloaj,
tako da ne ovira otrokega sedea (glejte
razdelek Vzglavniki na prednjih sedeih v
1. poglavju).
SMRTNA N E VA R N O S T
ALI NEVARNOST HUJIH
POKODB: preden na to
mesto namestite otroki sede,
obrnjen v nasprotni smeri vonje, se pre-
priajte, da je varnostna blazina izklop-
ljena (glejte podpoglavje Varovala za
otroke: vklop/izklop sovoznikove var-
nostne blazine v 1. poglavju).
VARNOST OTROK: namestitev otrokega sedea, splono (2/2)
Na zadnjem sedeu
Koaro se namesti preno na smer vonje,
tako da zasede najmanj dva sedea. Otroka
obrnite tako, da bo imel noge pri vratih. Otrokega sedea z opo-
Prednji sede pomaknite do konca naprej, rami, naslonjenimi na pod,
da boste lahko namestili otroki sede, ne smete nikoli namestiti na
obrnjen v nasprotni smeri vonje. Nato po- zadnji srednji sede. SMRTNA
maknite prednji sede toliko nazaj, da se NEVARNOST ALI NEVARNOST HUDIH
sedea ne bosta dotikala. POKODB.
Zaradi varnosti otroka, obrnjenega v smeri
vonje, pomaknite sede do konca nazaj in
pomaknite naprej sede, ki je pred otrokom,
ter vzravnajte naslonjalo, da se sede ne
dotika nog otroka. Pri nameanju otrokega
sedea (dvino sedie za sku-
Vedno odstranite vzglavnik zadnjega pino 2 ali 3) preverite pravilno
sedea, na katerem je nameen otroki delovanje (navijanje) varno-
sede (glejte razdelek Vzglavniki na za- stnega pasu: v 1. poglavju glejte pod-
dnjih sedeih v 3. poglavju). Po potrebi poglavje Varnostni pasovi na zadnjih
pomaknite sede vozila im bolj nazaj. To sedeih. Po potrebi prilagodite poloaj
morate narediti, preden namestite otroki sedea vozila.
sede.
Preverite, ali je otroki sede pritisnjen ob
naslonjalo sedea vozila.

Prepriajte se, da otroki sede

ali otrokove noge ne ovirajo
pravilne pritrditve sedea, ki
se nahaja pred otrokim sede-
em. Glejte podpoglavja Prednji sede
v 1. poglavju ali Funkcionalnost zadnjih
sedeev v 3. poglavju.

1.43
OTROKI SEDEI: pritrditev z varnostnim pasom (1/3)
Zaradi upotevanja veljavne zakonodaje so v spodnji preglednici iste informacije kot v prikazih na naslednjih straneh.

Prednji sovoznikov Stranski zadnji Zadnji osrednji

Tip otrokega sedea Tea otroka
sede (1) sedei sede

Preno nameena
koara < 10 kg X U (2) X
Skupina 0

Lupinica, obrnjena v na-

sprotni smeri vonje < 10 kg in < 13 kg U (5) U (3) U (3)
Skupina 0 ali 0 +

koljkast sede/sede v
nasprotni smeri vonje < 13 kg in 9 do 18 kg U (5) U (3) U (3)
Skupini 0 + in 1

Sede, obrnjen v smeri

vonje 9 do 18 kg X U (4) U (4)
Skupina 1

Dvino sedie
15 do 25 kg in 22 do 36 kg X U (4) X
Skupini 2 in 3

(1) SMRTNA NEVARNOST ALI NEVARNOST HUDIH POKODB: preden namestite otroki sede na sprednji sovoznikov sede,
se prepriajte, da varnostna blazina airbag ni aktivirana (glejte razdelek Varovala za otroke: izklop, vklop sovoznikove varnostne
blazine airbag v 1. poglavju).

1.44
OTROKI SEDEI: pritrditev z varnostnim pasom (2/3)
X = Mesto ni primerno za namestitev take vrste otrokega sedea.
U = Mesto je primerno za pritrditev sedea, ki je na voljo v prosti prodaji in je homologiran kot univerzalen, z varnostnim pasom; Preverite, ali
ga je mogoe namestiti.
(2) Koara se namesti preno na smer vonje, tako da zasede najmanj dva sedea. Otrokova glava naj bo obrnjena stran od vrat vozila.
(3) Po potrebi pomaknite sede vozila im bolj nazaj. Prednji sede pomaknite do konca naprej, da boste lahko namestili otroki sede, obrnjen v
nasprotni smeri vonje. Nato pomaknite prednji sede toliko nazaj, da se sedea ne bosta dotikala.
(4) Vedno odstranite vzglavnik zadnjega sedea, na katerem je nameen otroki sede. To morate narediti, preden namestite otroki sede.
Glejte razdelek Vzglavniki na zadnjih sedeih v 3. poglavju. Sede, ki je pred otrokom, pomaknite naprej in vzravnajte naslonjalo, da se
sede ne dotika nog otroka.
(5) Sede v vozilu pomaknite im bolj nazaj, im bolj dvignite sedie ter nekoliko nagnite naslonjalo (priblino 25).

1.45
OTROKI SEDEI: pritrditev z varnostnim pasom (3/3)
Prikaz namestitve
Preden namestite otroki sede
ali se na sede usede potnik, preverite
stanje airbag.

Namestitev otrokega sedea na

tem mestu je prepovedana.
Otroki sede, pritrjen z varnostnim
pasom

Mesto je primerno za namestitev

otrokega sedea, ki se pritrdi z varnostnim
pasom in je homologiran kot univerzalen.

SMRTNA N E VA R N O S T
ALI NEVARNOST HUDIH
POKODB: preden namestite
otroki sede na sprednji sovo- Sistem za varovanje otroka,
znikov sede, se prepriajte, da varno- ki ni primeren za to vozilo, ne
stna blazina airbag ni aktivirana (glejte bo pravilno varoval otroka ali
razdelek Varovala za otroke: izklop, dojenka. Otrok se lahko hudo
vklop sovoznikove varnostne blazine ali celo smrtno pokoduje.
airbag v 1. poglavju).

1.46
OTROKI SEDEI: pritrditev s sistemom isofix (1/3)
Prikaz namestitve Otroki sede, pritrjen s pritrdii ISOFIX

Mesto je primerno za pritrditev otro-

kega sedea ISOFIX.

Zadnji sedei so opremljeni s pritr-

diem, ki omogoa pritrditev univerzalnega
otrokega sedea ISOFIX, obrnjenega v
smeri vonje. Pritrdia so na naslonjalih za-
dnjih sedeev.

To mesto ni primerno za namesti-

tev taknega otrokega sedea.

Sistem za varovanje otroka, ki

ni primeren za to vozilo, ne bo
pravilno varoval otroka ali do-
jenka. Otrok se lahko hudo ali
celo smrtno pokoduje.

1.47
OTROKI SEDEI: pritrditev s sistemom isofix (2/3)
V spodnji tabeli so zajete iste informacije kot na shemi na prejnjih straneh za upotevanje veljavne zakonodaje.

Velikost sedea Zadnji stranski Zadnji osrednji

Tip otrokega sedea Tea otroka Sovoznikov sede
ISOFIX sedei sede

Preno nameena
koara < 10 kg F, G X X X
Skupina 0

Lupinica, obrnjena v na-

sprotni smeri vonje < 10 kg in < 13 kg E X IL (1) X
Skupina 0 ali 0 +

koljkast sede/sede v
< 13 kg in 9 do
nasprotni smeri vonje C, D X IL (1) X
18 kg
Skupini 0 + in 1

Sede, obrnjen v smeri

vonje 9 do 18 kg A, B, B1 X IUF - IL (2) X
Skupina 1

Dvino sedie 15 do 25 kg in 22
X IUF - IL (2) X
Skupini 2 in 3 do 36 kg

Sede i-Size X i-U X

1.48
OTROKI SEDEI: pritrditev s sistemom isofix (3/3)
X = Mesto ni primerno za namestitev otrokega sedea ISOFIX.
IUF/IL = Mesto, na katerem je dovoljena namestitev otrokega sedea s pritrdii ISOFIX, homologiranega kot univerzalen/poluniverzalen ali
specifien za doloeno vozilo; Preverite, ali ga je mogoe namestiti.
i-U = Primerno za pripomoke za varovanje i-Size univerzalnih kategorij, nameenih v smeri vonje in v obratni smeri.
(1) Po potrebi pomaknite sede vozila im bolj nazaj. Prednji sede pomaknite do konca naprej, da boste lahko namestili otroki sede, obrnjen v
nasprotni smeri vonje. Nato pomaknite prednji sede toliko nazaj, da se ne bo dotikal otrokega sedea.
(2) Vedno odstranite vzglavnik zadnjega sedea, na katerem je nameen otroki sede. To morate narediti, preden namestite otroki sede.
Glejte razdelek Vzglavniki na zadnjih sedeih v 3. poglavju. Sede, ki je pred otrokom, pomaknite naprej in vzravnajte naslonjalo, da se
sede ne dotika nog otroka.
Velikost otrokega sedea ISOFIX je oznaena s rko:
A, B in B1: sedei, obrnjeni v smeri vonje, skupine 1 (od 9 do 18 kg);
C in D: koljkasti sedei ali sedei, obrnjeni v nasprotni smeri vonje, za skupino 0+ (do 13 kg) ali 1 (od 9 do 18 kg);
E: otroke lupinice, obrnjene v nasprotni smeri vonje, za skupino 0 (do 10 kg) ali 0 + (do 13 kg);
F in G: koare za dojenke skupine 0 (do 10 kg).

1.49
VAROVALA ZA OTROKE: izklop - vklop sovoznikove varnostne blazine (1/3)
Izklop varnostne blazine za
sovoznika
Preden lahko namestite otroki sede na so-
voznikov sede, morate obvezno izklopiti
varnostno blazino za sovoznika.
1.50
2 sti pri zaustavljenem vozilu.
Izklop varnostne blazine: pri zaustavlje-
nem vozilu pritisnite na stikalo 1 in ga obr-
nite v poloaj OFF.
Pri vkljuenem kontaktu obvezno preve-
rite, ali kontrolna luka
valniku 2 sveti.
na prikazo-
Ta kontrolna luka ostane stalno pri-
gana in potrjuje, da lahko na sovoznikov
sede namestite otroki sede.
Vklop ali izklop sovoznikove
varnostne blazine je treba izve-
e na stikalo pritisnete med
vonjo, se prigeta kontrolni luki
in .
Stanje varnostne blazine bo ustrezalo
stanju stikala, ko izkljuite in ponovno
vkljuite kontakt.
NEVARNO
Zaradi nezdruljivosti na so-
voznikov sede NIKOLI ne
nameajte sistema za va-
rovanje otrok, obrnjenega v nasprotni
smeri vonje, e je na sovoznikovi strani
VKLOPLJENA elna VARNOSTNA
BLAZINA. To lahko povzroi SMRT
OTROKA ali RESNE POKODBE
otroka.
VAROVALA ZA OTROKE: izklop - vklop sovoznikove varnostne blazine (2/3)

Na to vas opozarjajo oznake na armaturni

ploi in nalepke A na obeh straneh sovo-
znikovega sennika 3 (kot je zgornja na-
lepka).

NEVARNO
Zaradi nezdruljivosti na so-
voznikov sede NIKOLI ne
nameajte sistema za va-
rovanje otrok, obrnjenega v nasprotni
smeri vonje, e je na sovoznikovi strani
VKLOPLJENA elna VARNOSTNA
BLAZINA. To lahko povzroi SMRT
OTROKA ali RESNE POKODBE
otroka.

1.51
VAROVALA ZA OTROKE: izklop - vklop sovoznikove varnostne blazine (3/3)
Vklop varnostne blazine za
sovoznika
im snamete otroki sede s sovoznikovega
sedea, ponovno vklopite varnostno blazino,
da sovozniku zagotovite varnost v primeru
trenja.
1.52
Motnje pri delovanju
2 V primeru napake na sistemu za vklop in
izklop varnostnih blazin za sovoznika je na
sovoznikov sede prepovedano namestiti
otroki sede, obrnjen v nasprotni smeri
vonje.
Prav tako ni priporoljivo, da bi na njem
sedel katerikoli od sopotnikov.
imprej se posvetujte s predstavnikom ser-
visne mree za vae vozilo.
Za ponovni vklop: airbags : pri ustavlje-
nem vozilu in izkljuenem kontaktu priti-
snite na stikalo 1 in ga obrnite v poloaj ON.
Pri vkljuenem kontaktu obvezno preverite,
ali je prigana kontrolna luka ] in ali
se po priblino 1 minuti po zagonu prige
Vklop ali izklop sovoznikove
varnostne blazine je treba izve-
kontrolna luka na prikazovalniku 2.
sti pri zaustavljenem vozilu.
e na stikalo pritisnete med
Dodatni sistemi varovanja za sovoznika so
aktivirani. vonjo, se prigeta kontrolni luki
in .
Stanje varnostne blazine bo ustrezalo
stanju stikala, ko izkljuite in ponovno
vkljuite kontakt.
ZVONI IN SVETLOBNI SIGNALI
Smerokazi
Premaknite roico 1 v smer, kamor namera-
1 vate obrniti volan.

Impulzni nain delovanja

e med vonjo samo obraate volanski 2
obro, se roica morda ne bo samodejno
vrnila v zaetni poloaj.
A V tem primeru na kratko potisnite roico 1 do
vmesnega poloaja, nato jo sprostite: roica
se vrne v svojo izhodino toko in luka in-
dikatorja trikrat utripne.

Zvoni opozorilnik Varnostne utripalke

Pritisnite na osrednjo blazinico volanskega
Vkljuite jih s stikalom 2. Istoasno
obroa A, da vkljuite zvoni opozorilnik. se vkljuijo vsi tirje smerokazi in bone
smerne utripalke. Varnostne utripalke pri-
gite samo v primeru nevarnosti, ko morate
Svetlobni signal opozoriti ostale voznike, da se morate usta-
Za opozorilni svetlobni signal potegnite viti na neobiajnem ali nedovoljenem mestu,
roico 1 k sebi. oziroma pri vonji v posebnih pogojih ali pro-
metnih razmerah.
Pri nekaterih vozilih se lahko ob monem
zmanjevanju hitrosti varnostne utripalke
samodejno prigejo. Ugasnete jih tako, da
pritisnete na stikalo 2.

1.53
VOZNIKOVO MESTO Z VOLANOM NA LEVI STRANI (1/2)

1 2 3 4 5 6 7 8 1 9 10 2 11 1 12 13 2 1

28 25 24 23 22 21 16 15 14

20

27 19 17

26 18

1.54
VOZNIKOVO MESTO Z VOLANOM NA LEVI STRANI (2/2)
Prisotnost opisane opreme JE ODVISNA OD IZVEDENKE VOZILA IN TRIA.
1 Zranik
2 Rea za usmerjanje zraka na steklo
3 Roica za upravljanje:
smerokazov,
zunanje osvetlitve,
zadnje meglenke.
4 Prostor za Airbag voznikovo varnostno
blazino, hupa.
5 Instrumentna ploa.
6 Prikazovalnik na vetrobranskem steklu.
7 Stikala:
za prikaz podatkov potovalnega ra-
unalnika in menija za osebne na-
stavitve vozila;
za daljinsko upravljanje avtoradia,
navigacijskega sistema.
8 Roica za upravljanje brisanja/pranja
vetrobranskega in zadnjega stekla.
9 Stikala gretja ali klimatske naprave
10 Vefunkcijski zaslon na dotik.
11 Upravljalna enota za vefunkcijski
zaslon:
vklop/izklop zaslona;
glasnost;
zaetni meni;
meni za pomoi pri vonji;
parametri.
12 Stikala za:
varnostne utripalke;
elektrino zaklepanje vrat.
13 Prostor Airbag za sovoznikovo varno-
stno blazino.
14 Predal za drobnarije
15 Stikala:
ogrevanja prednjih sedeev;
za vklop/izklop naina ECO ali RS
Drive, odvisno od vozila;
vklop/izklop sistema za pomo pri
parkiranju;
vklop/izklop funkcije zaustavitve in
zagona;
za sistem opozarjanja na spre-
membo voznega pasu.
16 Vtinice za dodatno in multimedijsko
opremo.
17 Odlagalni predal/nosilec za ploevinke.
18 Glavno stikalo regulatorja/omejeval-
nika hitrosti
19 Stikalo avtomatske parkirne zavore.
20 Upravljanje sistema Multi-Sense.
21 Prestavna roica
22 Gumb za zagon/zaustavitev motorja
(vozila s kartico RENAULT).
23 Stikalo za zagon (vozila s kljuem).
24 Roica za nastavljanje volana po viini
in globini.
25 Upravljalne enote za regulator/omeje-
valnik hitrosti in prilagodljivi regulator
hitrosti.
26 Rona zavora
27 Vzvod za odklepanje pokrova motorja.
28 Stikala:
elektrino nastavitev viine svetlob-
nega snopa prednjih arometov;
nastavitev osvetlitve kontrolnih
naprav;
gretje volana;
odpiranje prtljanih vrat;
odklepanje pokrovka posode za
gorivo.
1.55
VOZNIKOVO MESTO Z VOLANOM NA DESNI STRANI (1/2)

1 2 3 4 5 1 6 2 7 1 8 9 10 11 12 13 2 1

25 24 18

27 23 19 17 16 15 14
22

26 21 20

1.56
VOZNIKOVO MESTO Z VOLANOM NA DESNI STRANI (2/2)
Prisotnost opisane opreme JE ODVISNA OD IZVEDENKE VOZILA IN TRIA.
1 Zranik
2 Rea za usmerjanje zraka na steklo
3 Prostor Airbag za sovoznikovo varno-
stno blazino.
4 Stikala:
ogrevanja prednjih sedeev;
za vklop/izklop naina ECO ali RS
Drive, odvisno od vozila;
vklop/izklop sistema za pomo pri
parkiranju;
vklop/izklop funkcije zaustavitve in
zagona;
za sistem opozarjanja na spre-
membo voznega pasu.
5 Stikala gretja ali klimatske naprave
6 Vefunkcijski zaslon na dotik.
7 Upravljalna enota za vefunkcijski
zaslon:
vklop/izklop zaslona;
glasnost;
zaetni meni;
meni za pomoi pri vonji;
parametri.
8 Roica za upravljanje:
smerokazov,
zunanje osvetlitve,
zadnje meglenke.
9 Upravljalne enote za regulator/omeje-
valnik hitrosti in prilagodljivi regulator
hitrosti.
10 Instrumentna ploa
11 Prostor za Airbag voznikovo varnostno
blazino, hupa.
12 Stikala:
za prikaz podatkov potovalnega ra-
unalnika in menija za osebne na-
stavitve vozila;
za daljinsko upravljanje avtoradia,
navigacijskega sistema.
13 Roica za upravljanje brisanja in pranja
vetrobranskega in zadnjega stekla.
14 Stikala:
elektrino nastavitev viine svetlob-
nega snopa prednjih arometov;
nastavitev osvetlitve kontrolnih
naprav;
gretje volana;
odpiranje prtljanih vrat;
odklepanje pokrovka posode za
gorivo.
15 Stikalo za zagon (vozila s kljuem).
16 Roica za nastavljanje volana po viini
in globini.
17 Gumb za zagon/zaustavitev motorja
(vozila s kartico RENAULT).
18 Stikala za:
varnostne utripalke;
elektrino zaklepanje vrat.
19 Prestavna roica
20 Odlagalni predal/nosilci za lonke.
21 Glavno stikalo regulatorja/omejeval-
nika hitrosti
22 Stikalo samodejne parkirne zavore.
23 Upravljanje sistema Multi-Sense.
24 Vtinice za dodatno in multimedijsko
opremo.
25 Predal za drobnarije
26 Rona zavora
27 Vzvod za odpiranje pokrova motornega
prostora
1.57
KONTROLNE LUKE (1/6)
Prikaz v nadaljevanju opisanih informacij JE ODVISEN OD OPREMLJENOSTI VOZILA IN POSAMEZNEGA TRIA.
A B
Instrumentna ploa A ali B: se vklopi ob
odpiranju voznikovih vrat.
e se prige opozorilna luka
, se morate zaradi vae
varnosti imprej zaustaviti v
skladu s prometnimi razme-
rami. Ugasnite motor in ga ne zaganjajte
ve. Pokliite predstavnika servisne
mree za vae vozilo.
1.58
Ob priigu nekaterih kontrolnih luk se pri-
kae sporoilo.
Odsotnost vizualnih ali zvonih
informacij opozarja na okvaro
instrumentne ploe. V tem
primeru se morate nemudoma
ustaviti v skladu s prometnimi razme-
rami. Prepriajte se, da je vozilo ustre-
zno zaustavljeno, in pokliite predstav-
nika servisne mree za vae vozilo.
Kontrolna luka pozicijskih lui
Kontrolna luka dolgih lui
k Kontrolna luka zasenenih lui
f Kontrolna luka zadnjih me-
glenk
Kontrolna luka samodejnih
dolgih lui
Glejte razdelek Zunanja osvetlitev in signa-
lizacija na vozilu v 1. poglavju.
c Kontrolna luka levih smeroka-
zov
b Kontrolna luka desnih smero-
kazov
Kontrolna luka pomeni, da
morate imprej obiskati predstavnika
servisne mree za vae vozilo, do takrat
pa vozite preudarno. Ob neupoteva-
nju tega priporoila obstaja nevarnost
nastanka pokodb na vozilu.
KONTROLNE LUKE (2/6)
Prikaz v nadaljevanju opisanih informacij JE ODVISEN OD OPREMLJENOSTI VOZILA IN POSAMEZNEGA TRIA.
M Opozorilna luka minimalne ko-
liine goriva v posodi
Sveti oranno, ko se vkljui kontakt ali
zaene motor, nato pa se vsakih nekaj
sekund izklopi ali zasveti belo, odvisno od
vozila. e zasveti oranno med vonjo in jo
spremlja zvoni signal, im prej napolnite
posodo za gorivo. Na voljo imate goriva e
za priblino 50 km vonje.
Opozorilna luka obvezne zau-
stavitve
Zasveti, ko vkljuite kontakt ali zaenete
motor, in ugasne, ko motor stee. Prige se
istoasno z drugimi kontrolnimi lukami in/ali
sporoili, spremlja jo zvoni signal.
Opozarja vas, da se morate zaradi vae var-
nosti imprej ustaviti v skladu s prometnimi
razmerami. Ugasnite motor in ga ve ne za-
ganjajte.
Pokliite predstavnika servisne mree za
vae vozilo.
D Opozorilna luka napake na za-
vornem sistemu
Zasveti, ko vkljuite kontakt ali zaenete
motor, nato ugasne po nekaj sekundah.
e se prige ob zaviranju skupaj z opozo-
rilno luko in zvonim signalom,
opozarja na prenizek nivo zavorne tekoine
ali napako na zavornem sistemu.
Ustavite se in se posvetujte s predstavnikom
servisne mree za vae vozilo.
Kontrolna luka polnjenja aku-
mulatorja
Zasveti, ko vkljuite kontakt ali zaenete
motor, nato ugasne po nekaj sekundah.
e se prige med vonjo skupaj z opozo-
rilno luko in z zvonim signalom,
opozarja na premono ali preibko polnjenje
akumulatorja.
Ustavite se in se posvetujte s predstavnikom
servisne mree za vae vozilo.
Kontrolna luka tlaka motor-
nega olja
Zasveti, ko vkljuite kontakt ali zaenete
motor, nato ugasne po nekaj sekundah.
e se prige med vonjo skupaj z opozorilno
luko in z zvonim signalom, takoj
ustavite vozilo in izkljuite kontakt.
Preglejte nivo olja. e je nivo olja normalen,
je vzrok za napako drugje.
Pokliite predstavnika servisne mree za
vae vozilo.
Kontrolna luka sistema za
nadzor stabilnosti vozila (ESC)
in sistema za krmiljenje spodrsavanja
Zasveti, ko vkljuite kontakt ali zaenete
motor, nato ugasne po nekaj sekundah.
Ta kontrolna luka se prige v ve primerih:
glejte razdelek Sistemi za nadzor in pomo
pri vonji v 2. poglavju.
1.59
KONTROLNE LUKE (3/6)
Prikaz v nadaljevanju opisanih informacij JE ODVISEN OD OPREMLJENOSTI VOZILA IN POSAMEZNEGA TRIA.
U Kontrolna luka variabilnega
servovolana
Zasveti, ko vkljuite kontakt ali zaenete
motor, nato ugasne po nekaj sekundah.
e zasveti med vonjo in jo spremlja kon-
trolna luka , pomeni, da je v sis-
temu prilo do motnje.
Pokliite predstavnika servisne mree
vozila.
Opozorilna luka
Zasveti, ko vkljuite kontakt ali za-
enete motor, in ugasne, ko motor stee.
Lahko se prige istoasno z drugimi lukami
in/ali sporoili na instrumentni ploi.
Pomeni, da morate imprej obiskati pred-
stavnika servisne mree za vae vozilo, do
takrat pa vozite preudarno. Ob neupote-
vanju tega priporoila obstaja nevarnost na-
stanka pokodb na vozilu.
1.60
Kontrolna luka sistema za pre-
preevanje onesnaevanja
Pri vozilih, ki so opremljena s to luko, se
luka vklopi, ko se motor zaene, in izklopi
po izkljuitvi kontakta, e je vozilo v fazi
stanja pripravljenosti motorja (glejte infor-
macije v razdelku Funkcija zaustavitve in
zagona v 2. poglavju), odvisno od vozila.
e sveti neprekinjeno, se imprej posve-
tujte s predstavnikom servisne mree za
vae vozilo;
e luka utripa, zmanjujte vrtljaje mo-
torja, dokler ne preneha utripati. imprej
se posvetujte s predstavnikom servisne
mree za vae vozilo.
V 2. poglavju glejte podpoglavje Nasveti za
gospodarno in okolju prijazno vonjo.
x Kontrolna luka sistema proti
blokiranju koles (ABS)
Zasveti, ko vkljuite kontakt ali zaenete
motor, nato ugasne po nekaj sekundah.
e se prige med vonjo, opozarja na
motnjo v delovanju sistema ABS.
Zavore bodo delovale tako kot pri vozilu brez
sistema proti blokiranju koles ABS. imprej
se posvetujte s predstavnikom servisne
mree za vae vozilo.
Opozorilna luka temperature
hladilne tekoine
Zasveti rdee, ko vkljuite kontakt ali zae-
nete motor.
e postane rdea, ustavite in pustite motor
tei v prostem teku eno do dve minuti.
Temperatura mora pasti. Sicer ustavite
motor. Poakajte, da se ohladi in nato pre-
verite temperaturo hladilne tekoine.
Pokliite predstavnika servisne mree za
vae vozilo.
KONTROLNE LUKE (4/6)
Prikaz v nadaljevanju opisanih informacij JE ODVISEN OD OPREMLJENOSTI VOZILA IN POSAMEZNEGA TRIA.
Kontrolna luka zagonskega se-
grevanja (pri izvedenkah z dizel-
skim motorjem)
Prigati se mora pri vkljuenem kontaktu.
Prigana luka kae, da so vkljuene ogre-
valne sveke.
Ko je zagonsko segrevanje konano, luka
ugasne, kar pomeni, da lahko zaenete
motor.
2 Opozorilna luka odprtih vrat
Indikator spremembe prestave
Priigata se, ko je priporoljivo
prestaviti v vijo prestavo (puica navzgor)
ali nijo prestavo (puica navzdol).
Glejte razdelek Nasveti za vonjo, ekolo-
ka vonja v 2. poglavju.
Kontrolna luka sistema varno-
stne blazine
Prige se na instrumentni ploi, ko vkljuite
kontakt, in po nekaj sekundah ugasne.
e se kontrolna luka ne prige ob vkljui-
tvi kontakta oziroma se prige med vonjo,
pomeni, da je na sistemu prilo do napake.
imprej se posvetujte s predstavnikom ser-
visne mree za vae vozilo.
Kontrolna luka za nogo na za-
vornem pedalu
Prige se, ko je treba pritisniti na zavorni
pedal. Glejte razdelek Avtomatski menjal-
nik v 2. poglavju.
Glejte razdelek Nasveti za vonjo, ekolo-
ka vonja v 2. poglavju.
} Opozorilna luka zategnjene
rone zavore ali samodejne par-
kirne zavore
Glejte razdelka Rona zavora in
Samodejna parkirna zavora v 2. poglavju.
1.61
KONTROLNE LUKE (5/6)
Prikaz v nadaljevanju opisanih informacij JE ODVISEN OD OPREMLJENOSTI VOZILA IN POSAMEZNEGA TRIA.

Kontrolna luka za preklop mo-

torja v stanje pripravljenosti
Glejte razdelek Funkcija Stop and Start v
2. poglavju.
Sistem za nadzor tlaka v pnev-
matikah Kontrolna luka za samodejno
parkiranje
V 2. poglavju glejte podpoglavje Sistem za Glejte razdelek Samodejno parkiranje v 2.
nadzor tlaka v pnevmatikah. poglavju.

Kontrolna luka, ki oznauje, da

preklop motorja v stanje pripra-
vljenosti ni mogo
Opozorilnik za nepripet varnostni pas na
zadnjih sedeih (pri nekaterih izvedenkah
vozila)
Kontrolna luka za aktivno zavi-
ranje v sili
Glejte razdelek Sistemi za nadzor in pomo
Ob vsakem zagonu vozila, odpiranju enih
Glejte razdelek Funkcija Stop and Start v pri vonji v 2. poglavju.
vrat ali pripenjanju/odpenjanju varnostnega
2. poglavju.

Kontrolne luke omejeval-

nika hitrosti
pasu na zadnjih sedeih se za 30 sekund

prige kontrolna luka in (odvisno

Kontrolna luka naina ECO
Zasveti, ko je vkljuen nain ECO .
Glejte razdelek Omejevalnik hitrosti v 2. od vozila) kontrolna luka na instrumentni Glejte razdelek Ekoloka vonja v 2. po-
poglavju. ploi, ki kae tevilo pripetih varnostnih glavju.
pasov. Prepriajte se, da so potniki na za-
Kontrolne luke re-
gulatorja hitrosti
Glejte razdelek Regulator hitrosti v po-
dnjih sedeih pravilno pripeti in da prikazano
tevilo pripetih varnostnih pasov ustreza te-
vilu zasedenih sedi na zadnjih sedeih.
glavju 2.

Kontrolna luka prilagodljivega

regulatorja hitrosti
Glejte razdelek Regulator hitrosti v po-
glavju 2.

1.62
KONTROLNE LUKE (6/6)
Prikaz v nadaljevanju opisanih informacij JE ODVISEN OD OPREMLJENOSTI VOZILA IN POSAMEZNEGA TRIA.

C
Opozorilna luka za nepripet
varnostni pas voznika in (odvi-
sno od vozila) za varnostni pas sovo-
znika.
Vklopi se ob vkljuitvi kontakta. e voznikov
ali sovoznikov (e je sede zaseden) varno-
stni pas ni zapet, ko vozilo dosee hitrost pri-
blino 20 km/h, utripa 120 sekund, spremlja
jo zvoni signal.
Opomba: e je na sediu sovoznikovega
sedea kaken predmet, se lahko opozo-
rilna luka prav tako prige.

Na prikazovalniku C

Varnostna blazina za sovoznika

ON
V 1. poglavju glejte razdelek Varovala za
otroke: izklop/vklop prednje varnostne bla-
zine za sovoznika v 1. poglavju.

Varnostna blazina za sovoznika

OFF
V 1. poglavju glejte razdelek Varovala za
otroke: izklop/vklop prednje varnostne bla-
zine za sovoznika v 1. poglavju.

1.63
PRIKAZOVALNIKI IN INDIKATORJI (1/6)
A
Instrumentna ploa A
Osvetli se ob odpiranju voznikovih vrat. Ob
priigu nekaterih kontrolnih luk se prikae
tudi sporoilo.
V vozilu, opremljenim z vefunkcijskim
zaslonom, lahko prilagodite instrumentno
ploo s poljubno vsebino in barvami.
Na vefunkcijskem zaslonu izberite meni
Sistem in nato Profil uporabnika. Glejte
navodilo za vgrajeno opremo.
1.64
Indikator naina vonje 3
Glejte razdelek Ekoloka vonja v 2. po-
glavju.
1
Potovalni raunalnik
V 1. poglavju glejte podpoglavje Potovalni
raunalnik.
2
Merilnik vrtljajev 1
(skala x 1000)
Merilnik hitrosti 2
Prikae se razlino glede na izbrane osebne
nastavitve na instrumentni ploi.
Zvoni opozorilnik za preveliko hitrost
Pri nekaterih vozilih in v nekaterih dra-
vah se zvoni opozorilnik vklopi vsakih
40 sekund za priblino 10 sekund, dokler hi-
trost vozila presega 120 km/h.
PRIKAZOVALNIKI IN INDIKATORJI (2/6)

5 6
4

Indikator temperature hladilne tekoine 4 Indikator koliine goriva 6

Pri obiajnem delovanju mora biti indikator 4 e je nivo na minimalni vrednosti, se prige
pred obmojem 5. Temu obmoju se lahko
priblia samo v tejih pogojih uporabe.
Nevarno postane, e se vklopi kontrolna
oranna kontrolna luka M na indikatorju
in se oglasi zvoni signal. im prej napolnite
luka in se pojavi sporoilo na ins- posodo za gorivo.
trumentni ploi ter se zaslii zvoni signal.

1.65
PRIKAZOVALNIKI IN INDIKATORJI (3/6)

8
B

7
9

Instrumentna ploa B Merilnik vrtljajev 7 Indikator naina vonje 9

(skala x 1000)
Osvetli se ob odpiranju voznikovih vrat. Ob Glejte razdelek Ekoloka vonja v 2. po-
priigu nekaterih kontrolnih luk se prikae glavju.
Merilnik hitrosti 8
tudi sporoilo.
Prikae se razlino glede na izbrane osebne Potovalni raunalnik
nastavitve na instrumentni ploi.
V 1. poglavju glejte podpoglavje Potovalni
raunalnik.
Zvoni opozorilnik za preveliko hitrost
Pri nekaterih vozilih in v nekaterih dra-
vah se zvoni opozorilnik vklopi vsakih
40 sekund za priblino 10 sekund, dokler hi-
trost vozila presega 120 km/h.

1.66
PRIKAZOVALNIKI IN INDIKATORJI (4/6)
11 12
10
Indikator temperature hladilne
tekoine 10
Pri obiajnem delovanju mora biti indika-
tor 10 pred rdeim obmojem 11. Temu
obmoju se lahko priblia samo v tejih
pogojih uporabe. Nevarno postane, e se
vklopi kontrolna luka in se pojavi
sporoilo na instrumentni ploi ter se zaslii
zvoni signal.
Indikator koliine goriva 12
e je nivo na minimalni vrednosti, se prige
oranna kontrolna luka M na indikatorju
in se oglasi zvoni signal. im prej napolnite
posodo za gorivo.
13 14
15
Opozorilo za minimalni nivo
motornega olja
Pri zagonu motorja vas prikazovalnik na ins-
trumentni ploi opozori, ko je doseen mi-
nimalen nivo olja. Glejte podpoglavje Nivo
motornega olja v 4. poglavju.
Prvo opozorilo izgine, e pritisnete stikalo 13
OK.
Naslednja opozorila izginejo samodejno po
priblino 30 sekundah.
Instrumentna ploa v miljah
(monost preklopa na km/h)
Vozila brez multimedijskega sistema
Pri izkljuenem kontaktu pritisnite gumb
OK 13 in gumb za zagon/zaustavitev mo-
torja 15;
s stikalom 14 izberite monost
Nastavitev, Instrumentna ploa in
enoto;
pritisnite tipko OK 13 za potrditev.
Ravnajte enako, e se hoete vrniti v prej-
nji nain.
Vozila z multimedijskim sistemom
Na vefunkcijskem zaslonu izberite
Sistem in nato Enota.
Opomba: v obeh primerih se potovalni rau-
nalnik po odklopu akumulatorja samodejno
vrne na prvotno enoto.
1.67
PRIKAZOVALNIKI IN INDIKATORJI (5/6)
Nekatere parametre lahko nastavite na ve-
16 funkcijskem zaslonu. pri delujoem motorju
dostopite do menija Sistem, Zaslon in
nato Prosojen zaslon.

Nastavitev viine prikaza informacij na

prikazovalniku
Glede na poloaj pri vonji lahko dvignete ali
spustite prikaz informacij na prikazovalniku.

Nastavitev osvetlitve prikazovalnika

Prikazovalnik na vetrobranskem
steklu 16
Prikazovalnik povzema informacije o vonji
in navigaciji z instrumentne ploe in ve-
funkcijskega zaslona.
e je vozilo opremljeno s tem sistemom, se
postavi ob zagonu motorja in pospravi ob
zaustavitvi motorja.
Osvetlitev lahko nastavite (dnevni nain in
noni nain)
samodejno: osvetlitev se spreminja
glede na svetlobo iz okolice.
rono: osvetlitev se samodejno preklopi Na dobro vidnost informacij lahko vpli-
pri vklopu/izklopu lui. vajo:
V obeh primerih se dnevni nain spreminja poloaj sedea;
glede na svetlobo iz okolice.
predmet, odloen na postavljenem pri-
kazovalniku;
polarizacija pri nekaterih steklih za
oala;
slabe vremenske razmere (de, sneg,
zelo mono sonce ...).

Prikazovalnika na vetrobranskem steklu
ne smete na silo rono odpirati/zapirati.
Svetujemo vam, da iz varno-
stnih razlogov vse te nastavi-
tve opravite pri zaustavljenem
vozilu.
e se informacije na instru-
mentni ploi in prikazovalniku
na vetrobranskem steklu/ve-
funkcijskem zaslonu ne skla-
dajo, upotevajte informacije na instru-
mentni ploi.

1.68
PRIKAZOVALNIKI IN INDIKATORJI (6/6)
Motnje delovanja
V primeru teav pri delovanju (prikazovalnik
se ne postavi ob zagonu motorja ali se po-
spravi pri delujoem motorju zaradi udarca s
predmetom):
ustavite/zaenite motor;
ali
na vefunkcijskem zaslonu spremenite
nastavitve za postavitev prikazovalnika.
e teave ne morete odpraviti, se posve-
tujte s predstavnikom servisne mree za
vae vozilo.

Ne glede na to, ali je prikazovalnik po-

stavljen ali pospravljen, se noben pred-
met ne sme poloiti nanj ali njegovo
mesto.
Za ienje prikazovalnika ne upora-
bljajte topil, istil ali grobih krp.
Uporabljajte zgolj krpice iz mikrofibre.

1.69
POTOVALNI RAUNALNIK: splono (1/2)
Tipka za izbiro prikaza 2
S kratkimi zaporednimi pritiski na gumb 2 se
1 pomikajte po naslednjih informacijah (prikaz
je odvisen od opremljenosti vozila in tria):
a) tevec skupno in dnevno prevoenih kilo-
2 metrov;
b) vozni parametri:
povprena poraba goriva;
trenutna poraba goriva;
razdalja, ki jo lahko prevozite s preo-
stalim gorivom;
prevoena razdalja;
povprena hitrost;
c) trenutna hitrost;
d) Vrednost do naslednjega rednega servi-
Potovalni raunalnik 1 snega pregleda:

Glede na izvedenko vozila prikazuje nasle- e) funkcija za ponastavitev tlaka v pnevma-

dnje funkcije: tikah;

prevoena razdalja; f) dnevnik sporoil o delovanju in motnjah,

zaporedni prikaz informativnih sporoil in
vozne parametre; sporoil o motnjah pri delovanju.
informativna sporoila;
sporoila o motnjah pri delovanju, ki jih
spremlja opozorilna luka ;
opozorilna sporoila, ki jih spremlja opo-
zorilna luka ;
Vse te funkcije so opisane na naslednjih
straneh.

1.70
POTOVALNI RAUNALNIK: splono (2/2)
3
Vraanje tevila dnevno
prevoenih kilometrov na nilo
Ko prikazovalnik prikazuje tevec dnevno
prevoenih kilometrov, pritiskajte tipko
OK 3, dokler se tevec ne vrne na nilo.
Vraanje voznih parametrov na
nilo
Pri izbranem prikazu enega od voznih pa-
rametrov pritiskajte tipko OK 3, dokler se
prikaz ne vrne na nilo.
Pomen prikazanih vrednosti po
pritisku na tipko za vraanje na
zaetno vrednost
Podatki o povpreni porabi goriva in pov-
preni hitrosti vonje bodo toneji in sta-
bilneji, im veja bo prevoena razdalja od
zadnjega pritiska na tipko za resetiranje.
Povprena poraba goriva se lahko zmanja,
ko:
je konana faza pospeevanja;
motor dosee normalno delovno tempe-
raturo (motor je bil hladen, ko ste pritisnili
tipko za vraanje v zaetni poloaj);
vonja preide z mestne na odprto cesto.
Samodejno vraanje voznih
parametrov na nilo
Vrnitev na nilo bo opravljena samodejno,
ko bo preseena zmogljivost spomina enega
od parametrov.
1.71
POTOVALNI RAUNALNIK: vozni parametri (1/5)
Prikaz v nadaljevanju opisanih informacij JE ODVISEN OD OPREMLJENOSTI VOZILA IN POSAMEZNEGA TRIA.

Primeri izbire Pomen izbranega prikaza

101778 km
112.4 km a) tevec skupno in dnevno prevoenih kilometrov.

Sredina
b) Vozni parametri:
Povprena poraba goriva.
Vrednost je prikazana, ko prevozite najmanj 400 metrov od zadnjega vraanja na nilo.
5.8 L/100

Trenutna
Trenutna poraba goriva
Podatek bo prikazan, ko boste presegli hitrost 30 km/h.
7.4 L/100

1.72
POTOVALNI RAUNALNIK: vozni parametri (2/5)
Prikaz v nadaljevanju opisanih informacij JE ODVISEN OD OPREMLJENOSTI VOZILA IN POSAMEZNEGA TRIA.

Primeri izbire Pomen izbranega prikaza

Doseg b) Vozni parametri (nadaljevanje):

Razdalja, ki jo lahko prevozite s preostalim gorivom.
541 km Podatek bo prikazan po prevoenih 400 metrih.

Prevoe.razdalja
Prevoena razdalja po zadnjem resetiranju
522 km

Sredina
Povprena hitrost po zadnjem vraanju v zaetni poloaj.
Podatek bo prikazan po prevoenih 400 metrih.
123.4 km/H

90 km/h c) Trenutna hitrost.

1.73
POTOVALNI RAUNALNIK: vozni parametri (3/5)
Prikaz v nadaljevanju opisanih informacij JE ODVISEN OD OPREMLJENOSTI VOZILA IN POSAMEZNEGA TRIA.

Primeri izbire
Potovalni raunalnik s sporoilom o vrednosti do
naslednjega rednega servisnega pregleda
d) Vrednost do naslednjega rednega servisnega pregleda ali menjave
Servis ez Vrednost do naslednjega rednega servisnega pregleda
Servisni interval
30 000 Kms / 12 mes.
Predvidi servis ez
300 Kms / 24 dni
Opravite servisni pregled
Pomen izbranega prikaza
olja.
Ko je kontakt vkljuen, motor ugasnjen in izbran prikaz Servisni in-
terval, pritisnite tipko OK in jo drite priblino pet sekund, da prikaete
vrednost do naslednjega rednega servisnega pregleda (razdalja ali as
do naslednjega pregleda). Ko se ta vrednost zmanjuje, je nain prika-
zovanja razlien:
e do servisnega pregleda manjka manj kot 1 500 km ali en mesec:
prikae se sporoilo Predvidi servis ez s preostalo razdaljo ozi-
roma asom do naslednjega servisnega pregleda (kar se prej iztee);
e do servisnega pregleda manjka 0 km ali je doseen datum za
servisni pregled, se prikae sporoilo Opravite servisni pregled
skupaj s kontrolno luko .
Na vozilu je treba im prej opraviti servisni pregled.

Reinicializacija: tevec kilometrov do naslednjega rednega servisnega pregleda ponastavite tako, da 10 sekund drite tipko 2, dokler se ne-
prekinjeno ne prikae vrednost do naslednjega rednega servisnega pregleda.
Opomba: e se pri servisnem pregledu ne opravi menjava olja, je treba ponastaviti samo vrednost do naslednjega servisnega pregleda. e se
opravi tudi menjava olja, je treba reinicializirati tako vrednost do naslednjega servisnega pregleda kot vrednost do menjave olja.

1.74
POTOVALNI RAUNALNIK: vozni parametri (4/5)
Prikaz v nadaljevanju opisanih informacij JE ODVISEN OD OPREMLJENOSTI VOZILA IN POSAMEZNEGA TRIA.

Primeri izbire
Potovalni raunalnik s sporoilom o vrednosti do
naslednjega rednega servisnega pregleda (nadaljevanje)
d) Vrednost do naslednjega rednega servisnega pregleda ali menjave
Menjava olja ez
Servisni interval
30 000 Kms / 24 mes.
Predvidi servis ez
300 Kms / 24 dni
Opravite servisni pregled
Pomen izbranega prikaza
olja.
Naslednji redni servisni pregled
Ko je kontakt vkljuen, motor ugasnjen in izbran prikaz Servisni in-
terval, pritisnite gumb OK in ga drite priblino pet sekund, da prikaete
vrednost do naslednjega servisnega pregleda, nato pritisnite gumb 2, da
si ogledate vrednost do naslednje menjave olja (razdalja ali as do nas-
lednjega servisnega pregleda). Ko se ta vrednost zmanjuje, je nain
prikazovanja razlien:
e do servisnega pregleda manjka manj kot 1 500 km ali en mesec:
prikae se sporoilo Predvidi servis ez s preostalo razdaljo ozi-
roma asom (kar se prej iztee);
e do menjave olja manjka 0 km ali je datum menjave olja doseen,
se prikae sporoilo Opravite servisni pregled skupaj s kontrolno
luko .
im prej opravite servisni pregled vozila.

Odvisno od vozila se razdalja do naslednje menjave olja prilagaja glede na nain vonje (pogosta vonja z nizko hitrostjo, vonja od vrat do vrat,
pogosta vonja v prostem teku, vleka prikolice itd.). Razdalja do naslednjega servisnega pregleda se torej lahko zmanjuje hitreje v primerjavi
z dejansko prevoeno razdaljo.
Reinicializacija: tevec kilometrov do naslednje menjave olja ponastavite tako, da priblino 10 sekund drite tipko 2, dokler se neprekinjeno ne
prikae vrednost do naslednje menjave olja.
Opomba: e se pri servisnem pregledu ne opravi menjava olja, je treba ponastaviti samo vrednost do naslednjega servisnega pregleda. e se
opravi tudi menjava olja, je treba reinicializirati tako vrednost do naslednjega servisnega pregleda kot vrednost do menjave olja.

1.75
POTOVALNI RAUNALNIK: vozni parametri (5/5)
Prikaz v nadaljevanju opisanih informacij JE ODVISEN OD OPREMLJENOSTI VOZILA IN POSAMEZNEGA TRIA

Primeri izbire Pomen izbranega prikaza

e) reinicializacija tlaka v pnevmatikah.

V 2. poglavju glejte podpoglavje Sistem za nadzor
+ Tlak v pnevmatiki
tlaka v pnevmatikah.

No message memorised f) Dnevnik sporoil o delovanju in motnjah.

Zaporedni prikaz:
informativnih sporoil (sovoznikova varnostna bla-
zina OFF) ;
sporoil o motnjah delovanja (treba je preveriti
sistem vbrizgavanja itd.).

1.76
POTOVALNI RAUNALNIK: informativna sporoila
Lahko so v pomo pri zagonu motorja oziroma vas obveajo o doloeni izbiri ali stanju med vonjo.
V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov informativnih sporoil.

Primeri sporoil Pomen izbranega prikaza

Parkirna zavora
Opozarja, da je avtomatska parkirna zavora zategnjena.
zategnjena

Samokontrola funkcij Prikae se pri vkljuenem kontaktu, ko vozilo izvaja samokontrolo.

Zasukajte volan+ START Nekoliko zasukajte volan, medtem ko pritiskate na gumb za zagon motorja, da se odklene volanski drog.

Drog volana ni zaklenjen Opozarja, da se volanski drog ni zaklenil.

1.77
POTOVALNI RAUNALNIK: sporoila o motnjah pri delovanju

Prikaejo se skupaj s priigom kontrolne luke , kar pomeni, da morate im prej obiskati predstavnika servisne mree za
svoje vozilo, do takrat pa vozite preudarno. e tega priporoila ne boste upotevali, lahko pride do pokodb na vozilu.
Izginejo s pritiskom na tipko za izbiro prikazanih podatkov ali po nekaj sekundah in so shranjena na ekranu sporoil o delovanju in motnjah.
Opozorilna luka ostane prigana. V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov sporoil o motnjah pri delovanju.

Primeri sporoil Pomen izbranega prikaza

Oistite filter dizel goriva Opozarja na prisotnost vode v filtru plinskega olja; imprej se posvetujte s predstavnikom
servisne mree za vozilo.

Preverite osvetlitev Opozarja na napako na arometih.

Preverite vozilo Opozarja na napako na enem od tipal pedalov, sistemu za upravljanje akumulatorja ali
tipalu nivoja olja.

Preverite varnost. blazine Opozarja na napako na varnostnih blazinah. Obstaja nevarnost, da se ob nesrei ne bodo
sproile.

Preverite sistem anti-polucije Opozarja na napako na sistemu za zmanjanje onesnaevanja.

1.78
POTOVALNI RAUNALNIK: opozorilna sporoila

Prikaejo se skupaj s priigom opozorilne luke , kar pomeni, da se morate zaradi vae varnosti imprej zaustaviti v skladu s
prometnimi razmerami. Ugasnite motor in ga ve ne zaganjajte. Pokliite predstavnika servisne mree za vae vozilo.
V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov opozorilnih sporoil. Opomba: sporoila se na prikazovalniku pojavijo posamino ali izmenino
(kadar je treba prikazati ve sporoil), pri emer jih lahko spremlja kontrolna luka ali zvoni signal.

Primeri sporoil Pomen izbranega prikaza

Nevarnost okvare motorja Opozarja na napako sistema vbrizgavanja, na pregrevanje motorja ali na vejo teavo v
predelu motorja.

Okvara krmilnega mehanizma Opozarja na teavo na krmilnem mehanizmu ali teavo na tirih krmilnih kolesih.

Okvara zavornega sistema ali Ustavite Opozarja na teavo na zavornem sistemu. Rono zategnite avtomatsko parkirno zavoro
vozilo in imobilizirajte vozilo s pomojo zagozde.

Elektrina okvara NEVARNO Opozarja na teavo v polnilnem tokokrogu akumulatorja vozila (alternator ...).

Predrta pnevmatika Opozarja na predrto pnevmatiko na oznaenem kolesu na instrumentni ploi.

1.79
MENI ZA OSEBNE NASTAVITVE VOZILA (1/2)
1
Ta funkcija glede na opremo vozila omogoa
vklop/izklop in nastavitev doloenih funkcij
vozila.
Vozila z multimedijskim
sistemom
Dostop do menija za nastavitev
Pri ustavljenem vozilu na vefunkcijskem
zaslonu 1 izberite meni Vozilo,
Uporabnike nastavitve, da dostopate do
razlinih nastavitev.
1.80
Izbira nastavitev
Izberite funkcijo, ki jo elite spremeniti:
a) Prosti tek v EKOLOKEM nainu;
(glejte razdelek Nasveti za vonjo,
ekoloka vonja v 2. poglavju)
b) Samodejno zaklepanje vrat med vonjo;
c) Odpri / Zapri prostorono;
d) Glasnost smerokazov;
e) Notranji pozdravni zvok;
f) Zunanji pozdrav;
g) Notr. osvetlitev samodejno;
h) Vklop zadnjega brisalca, ko je vozilo v
vzvratni prestavi;
i) Indikator sloga vonje;
Glede na funkcijo izberite ON ali OFF
za vklop oz. izklop in + ali - za nastavitev
glasnosti kazalnikov.
Svetujemo vam, da iz varnost-
nih razlogov vse te nastavi-
tve opravite pri zaustavljenem
vozilu.
MENI ZA OSEBNE NASTAVITVE VOZILA (2/2)
2 cijo, ki jo elite spremeniti:
3 4
Vozila brez multimedijskega
sistema
Dostop do menija za nastavitev na
prikazovalniku 2
Ko je vozilo ustavljeno, drite stikalo 3 OK,
da dostopite do menija za nastavitev.
Izbira nastavitev
Pomikajte se s stikalom 4, da izberete funk-
a) Prosti tek v EKOLOKEM nainu;
(glejte razdelek Nasveti za vonjo,
ekoloka vonja v 2. poglavju)
b) Samodejno zaklepanje vrat med vonjo;
c) Odklepanje samo voznikovih vrat;
d) Vklop zadnjega brisalca, ko je vozilo v
vzvratni prestavi;
e) Pomo pri parkiranju naprej;
f) Samodejne dolge lui;
g) Opozorilo za zapustitev voznega pasu:
glasnost;
h) Opozorilo za zapustitev voznega pasu :
Citlivos;
i) Pomo pri nazaj parkiranju;
j) Pomo parkiranja glasnost;
k) Jezik.
= vkljuena funkcija
< izkljuena funkcija
Ko izberete vrstico, pritisnite stikalo 3 OK,
da spremenite stanje funkcije.
e izberete monost Pomo parkiranja
glasnost ali Jezik, boste morali znova
izbrati eno od monosti (glasnost signala
sistema pomoi pri parkiranju ali jezik ins-
trumentne ploe). V tem primeru izberite
eno od monosti in potrdite s pritiskom sti-
kala 3 OK; pred vrstico izbrane vrednosti se
prikae znak ~ .
e elite zapustiti meni, pritisnite stikalo 4
navzgor ali navzdol. Ta postopek bo morda
treba vekrat ponoviti.
Za dodatna pojasnila glede funkcije Prosti
tek v EKOLOKEM nainu glejte razdelek
Nasveti za vonjo, ekoloka vonja v 2.
poglavju.
Menija za osebne nastavitve vozila ne
morete uporabljati med vonjo. Pri hitro-
sti nad 20 km/h prikazovalnik samodejno
preide v nain potovalnega raunalnika.
1.81
VOLAN
1 Samodejno:
2 Opomba: e se funkcija samodejno izklopi,
Nastavitev volana po viini in
globini
Spustite roico 1 in namestite volanski obro
v eleni poloaj.
Nato dvignite roico do konca in preko trde
toke, da blokirate volan.
Prepriajte se, ali je volan dobro blokiran.
Iz varnostnih razlogov te nasta-
vitve ne opravljate med vonjo.
1.82
3 4
Gretje volana
(pri nekaterih izvedenkah)
Ta funkcija greje volan na mestih 3 in 4.
Nain delovanja
Ko je elena temperatura doseena, funk-
cija uravnava temperaturo ogrevanih mest
e priblino 30 minut, nato pa se samode-
jno izklopi.
Vkljuitev funkcije
Ko je motor vozila vklopljen, pritisnite sti-
kalo 2 in vklopila se bo vgrajena kontrolna
luka na stikalu.
Izklop funkcije
Funkcija se samodejno izklopi po priblino
30-minutni fazi regulacije. Vgrajena
kontrolna luka na stikalu 2 ostane vklopl-
jena.
za ponovni vklop dvakrat pritisnite stikalo 2.
e stikala 2 ne pritisnete znova, se bo funk-
cija vklopila ob naslednjem zagonu motorja.
Rono:
e elite funkcijo med fazo regulacije
izklopiti, pritisnite stikalo 2. Kontrolna luka
na stikalu 2 ugasne.
SERVOVOLAN
Servovolan
Variabilni servovolan
Elektronsko krmiljeni sistem variabilnega
servovolana omogoa upravljanje stopnje
pomoi glede na hitrost vozila.
Pri parkiranju je volan mehkeji (za laje ma-
nevriranje), s poveevanjem hitrosti pa po-
staja tri (za vejo varnost pri veliki hitrosti).

Posebnosti funkcije zaustavitve in

zagona
Pri nekaterih izvedenkah vozila servovo-
lan ne deluje, ko je motor v stanju pripravl-
jenosti. V tem primeru se povrne v zaetno
stanje, ko ponovno zaenete motor ali ko
hitrost vozila presee 1 km/h (pri vonji po
klancu navzgor ali navzdol itd.). Pri ustavljenem vozilu nikoli ne zadrite
volana v skrajnem levem ali desnem po-
loaju.

Pri mirujoem motorju ali pri okvari sis-

tema lahko volan e vedno obraate.
Potrebno bo le ve moi.

Nikoli ne ugaajte motorja med

vonjo po klancu navzdol in
Ko je motor v stanju pripravlje- praviloma nikoli med vonjo
nosti, servovolan ne deluje ve. (ne bo servopomoi).

1.83
URA IN ZUNANJA TEMPERATURA
Indikator zunanje temperature

1 2 Posebnost:
Ko zunanja temperatura dosee od 3 C
do + 3 C, zane simbol C utripati in na
instrumenti ploi 1 se prikae sporoilo
Nevarnost poledice.

Ura in zunanja temperatura sta prikazani

na vefunkcijskem zaslonu 2
Glejte navodilo za vgrajeno opremo.

V primeru prekinitve elektrinega napa-

Indikator zunanje
temperature
Ker je pojav poledice odvisen
od izpostavljenosti obmoja,
lokalne vlage in temperature, ni mogoe
ugotoviti, ali je na cestiu poledica,
samo na osnovi prikazane temperature.
janja (odklopljen akumulator, prerezan
napajalni kabel itd.) je odvisno od vozila:
ali se bo ura, takoj ko zane sistem
prejemati podatke GPS, po nekaj minu-
tah samodejno ponastavila oz.
ali
ali bo treba uro ponastaviti. Svetujemo
vam, da tega ne ponete med vonjo.

1.84
ZUNANJA OGLEDALA (1/2)
1 2
A 3
B C
Zunanji ogledali
Nastavitev
S stikalom 2 izberite zunanje ogledalo in ga
z gumbom 1 nastavite v eleni poloaj.
Ogrevanje zunanjih ogledal
Ogrevanje zunanjih ogledal se vkljui istoa-
sno z ogrevanjem zadnjega stekla.
Glejte razdelek Rona klimatska naprava
in Samodejna klimatska naprava.
Preklopni zunanji ogledali
Zunanji ogledali se samodejno preklopita ob
zaklepanju vozila (stikalo 3 v poloaju B).
Sicer pa lahko tudi sami sproite preklop
zunanjih ogledal navznoter (stikalo 3
v poloaju C) ali navzven (stikalo 3 v
poloaju A).
Samodejni nain delovanja je tedaj izklopl-
jen. Za ponovni vklop pomaknite stikalo 3 v
poloaj B.
Predmeti v vzvratnem ogledalu
so blije, kot so videti. Iz var-
nostnih razlogov upotevajte
to, da pred vsakim manevrom
pravilno ocenite razdaljo.
Funkcija dobrodolice in pozdrava
(odvisno od izvedenke vozila)
Na vefunkcijskem zaslonu izberite meni
Vozilo, Uporabnike nastavitve,
Zunanji pozdrav in aktivirajte ali deaktivi-
rajte funkcijo (ON ali OFF).
Zunanji ogledali se bosta preklopili v skladu
z izbrano monostjo:
ob naslednji vkljuitvi kontakta (izkljuena
funkcija);
ob zaznavi kartice RENAULT ali odkle-
panju vozila (vklopljena funkcija).
Svetujemo vam, da iz varno-
stnih razlogov vse te nastavi-
tve opravite pri zaustavljenem
vozilu.
1.85
ZUNANJA OGLEDALA (2/2)
A
3
C
Poseben primer:
e je bilo zunanje ogledalo rono preklopl-
jeno navzven ali navznoter, ga je mogoe
ponastaviti v poloaj za uporabo. V ta namen
pomaknite stikalo 3 na C. Zasliali boste
mehanski tlesk pri sklopu zunanjih ogledal.
e ga ne sliite, pomaknite stikalo 3 na A
in nato pomaknite stikalo 3 na C, dokler ne
zasliite mehanskega tleska zunanjih ogle-
dal.
1.86
Notranje vzvratno ogledalo
Vzvratno ogledalo z vzvodom 4
Med vonjo ponoi ga lahko preklopite z
vzvodom 4 za vzvratnim ogledalom, da vas
ne bi slepil odsev lui za vami vozeega
vozila.
Vzvratno ogledalo brez vzvoda 4
Vzvratno ogledalo samodejno potemni, ko
vam sledi vozilo, ki sveti z dolgimi lumi, ali
ob moni svetlobi.
Informacije o vklopu ali izklopu sovoz-
nikove varnostne blazine se prikaejo na
notranjem vzvratnem ogledalu (glejte ra-
zdelek Varovala za otroke: izklop, vklop
sovoznikove varnostne blazine v 1. po-
glavju).
NASTAVITEV SVETLOBNEGA SNOPA AROMETOV (1/2)

Primeri poloajev nastavitvenega

gumba A glede na obremenitev

Izvedenka
5 vrat 4 vrat
break

Samo voznik ali skupaj s

0 0 0
sovoznikom

Vsi potniki v vozilu 1 ali 2 1 1

A

Voznik s sopotniki in prtljago

Pri vozilih z gumbom A lahko prilagajate (oz. tovorom), ki dosega najvejo 2 ali 3 ali 4* 2 ali 3* 3
viino svetlobnega snopa arometov glede skupno dovoljeno teo
na obremenitev.
Za znianje arometov zasukajte gumb A
navzdol, za zvianje pa navzgor.
Voznik brez sopotnikov in prtljage
(oz. tovora), ki dosega najvejo 4 4 4
skupno dovoljeno teo

* odvisno od vozila

Pri vozilih brez stikala A se arometi

nastavijo samodejno glede na obreme-
nitev vozila.

1.87
NASTAVITEV SVETLOBNEGA SNOPA AROMETOV (2/2)

e vozite po levem voznem pasu z vo-

zilom, v katerem je voznikov sede na
levi strani (ali obratno), je treba za as
taknih okoliin zaasno ustrezno prila- 1
goditi lui.

Zaasna prilagoditev za vozila s

halogenskimi arometi
Odprite pokrov motorja in poiite oznako B
v bliini enega od prednjih arometov.
e elite aromet zniati, z orodjem, kot
je izvija, zavrtite vijak 1 za etrtino obrata
proti znaku -.
Ko te nastavitve ne potrebujete ve, zavrtite
vijak v prvotni poloaj: e elite aromet zvi-
ati, zavrtite vijak 1 za etrtino obrata proti
znaku +.

1.88
ZUNANJA OSVETLITEV IN SIGNALIZACIJA NA VOZILU (1/6)
1 ravnan z oznako 2. Na instrumentni ploi
Pozicijske lui
Zasukajte obroek 3 tako, da bo
simbol poravnan z oznako 2. Na instru-
mentni ploi se prige ta kontrolna luka.
Pred nono vonjo: preverite
pravilno delovanje elektrine
opreme. Vedno pazite, da so
lui dobro vidne in da jih ni
ne zakriva (umazanija, blato, sneg, veji
tovor ...).
1 k
2 Zasukajte obroek 3 tako, da bo simbol po-
Dolge lui
Pri priganih zasenenih lueh po-
tisnite roico 1. Na instrumentni ploi se
prige ta kontrolna luka.
Za vrnitev v poloaj zasenenih lui povle-
cite roico 1 k sebi.
V nainu AUTO z vklopljenimi dolgimi
lumi lahko e vedno preklopite na za-
senene lui tako, da povleete roico
1 k sebi.
Zasenene lui
Roni nain delovanja
se prige ta kontrolna luka.
Samodejno delovanje
Zasukajte obroek 3 tako, da bo simbol
AUTO poravnan z oznako 2: pri delujoem
motorju se zasenene lui samodejno pri-
gejo ali ugasnejo glede na zunanjo svetlobo
brez voznikovega delovanja na roico 1.
e vozite po levem voznem pasu z vo-
zilom, v katerem je voznikov sede na
levi strani (ali obratno), je za as taknih
okoliin treba ustrezno prilagoditi lui
(glejte razdelek Nastavitev svetlobnega
snopa arometov v 1. poglavju).
1.89
ZUNANJA OSVETLITEV IN SIGNALIZACIJA NA VOZILU (2/6)

Samodejne dolge lui

Ta sistem samodejno vklaplja
in izklaplja dolge lui. Pri tem uporablja
kamero, ki je nameena za notranjim
vzvratnim ogledalom, za zaznavanje vozil 4
pred vami in vozil, ki vam prihajajo nasproti.
Dolge lui se samodejno prigejo, e:
je zunanja osvetljenost ibka;
ni zaznano nobeno drugo vozilo ali osve-
tlitev;
hitrost vozila je veja od priblino
40 km/h.
e kateri od zgoraj navedenih pogojev ni iz-
polnjen, sistem preklopi v zasenene lui.

Sistem samodejne dolge
lui v nobenem primeru ne
nadomea pazljivosti in od-
govornosti voznika, kar zadeva
osvetlitev vozila in njegovo prilagodi-
tev na pogoje osvetljenosti, vidljivosti in
okoliine v prometu.
Vklop
Vozila z multimedijskim sistemom
Na multifunkcijskem zaslonu 4 izberite meni
Vozilo, Pomo pri vonji, Samodejne
dolge lui in nato izberite ON ali OFF.
Sistem je lahko v nekaterih okoliinah
oviran, zlasti v naslednjih:
neugodne vremenske razmere (de,
sneg, megla ...);
slaba vidljivost skozi vetrobransko
steklo ali prek kamere;
slabo vidna ali ibka osvetlitev vozila
pred vami ali vozila, ki vam prihaja
naproti;
slaba nastavitev prednjih lui;
odsevajoi sistemi;
...

1.90
ZUNANJA OSVETLITEV IN SIGNALIZACIJA NA VOZILU (3/6)
vekrat pritisnite stikalo 6 gor ali dol, da se
premaknete do menija Samodejne dolge
lui, nato pa pritisnite stikalo 5 OK. 1
znova pritisnite stikalo 5 OK, da vklopite ali 2
izklopite funkcijo:
5
6 Vklop/izklop
Za vklop samodejnih dolgih lui:
zasukajte obroek 3 tako, da bo oznaka
AUTO poravnana z oznako 2.
potisnite roico 1.
Na instrumentni ploi se prige kontrolna 3

Vozila brez multimedijskega sistema

luka .
Za izklop samodejnih dolgih lui:
ko je vozilo ustavljeno, drite pritisnjeno povlecite roico 1 k sebi;
stikalo 5 OK, da dostopate do menija za na-
ali zasukajte obroek 3 v drug poloaj, ne
stavitev;
v poloaj AUTO;
vekrat pritisnite stikalo 6 gor ali dol, da se
premaknete do menija Pomo pri vonji.
Pritisnite stikalo 5 OK;
Kontrolna luka
ploi ugasne.
na instrumentni

Opomba: prepriajte se, da na vetrobran-

skem steklu ni ovir (umazanija, blato, sneg,
zarositev itd.).

1.91
ZUNANJA OSVETLITEV IN SIGNALIZACIJA NA VOZILU (4/6)

Samodejne dolge lui

(nadaljevanje)
Motnje pri delovanju
e se prikae sporoilo Preverite osvet-
1
Motnje pri delovanju litev skupaj s kontrolno luko in
e se na instrumentni ploi prikae spo-
roilo Samodejni priig lui preverite, je
kontrolna luka k utripa na instru-
mentni ploi, to opozarja na napako pri os-
sistem deaktiviran. vetlitvi.
Posvetujte se s predstavnikom servisne Posvetujte se s predstavnikom servisne
mree za vae vozilo. mree za vae vozilo.

Izklop lui
Obstajata dve monosti:
3 rono: zasukajte obroek 3 v poloaj 0;
samodejno: lui ugasnejo po zaustavitvi
motorja ob odpiranju voznikovih vrat ali
ob zaklepanju vozila. V tem primeru se
Funkcija priiga dnevnih lui bodo lui pri prihodnjem zagonu motorja
Dnevne lui se samodejno vklopijo, ko se ponovno prigale, e bo obroek v po-
motor zaene (brez voznikovega upravljanja loaju 3.
roice 1), in izklopijo ob zaustavitvi motorja.
Opozorilni zvoni signal za
neugasnjene lui
Ob odpiranju voznikovih vrat je slien zvoni
signal, ki vas opozori, da so lui e vedno
Uporaba prenosnega naviga- vklopljene.
cijskega sistema na predelu
vetrobranskega stekla pod
kamero ponoi lahko ovira de-
lovanje sistema samodejne dolge lui
(monost odsevanja na vetrobranskem
steklu).

1.92
ZUNANJA OSVETLITEV IN SIGNALIZACIJA NA VOZILU (5/6)
Funkcija zunanja spremljevalna
osvetlitev
Ta funkcija (dobrodola na primer pri odpira-
nju dvorinih ali garanih vrat ...) vam omo-
goa, da za kratek as prigete zasenene
lui.
Pri ustavljenem motorju in ugasnje-
nih lueh, ko je obroek 3 v poloaju 0 ali
AUTO, povlecite roico 1 k sebi: zasenene
lui se prigejo za priblino trideset sekund.
Priig lui lahko podaljate tako, da e
enkrat potegnete roico. To lahko ponovite
samo tirikrat, tako da osvetlitev skupaj traja
najve dve minuti. Na instrumenti ploi se
prikae sporoilo Spremljevalna osvetlitev
_ _ _ in as priiga, kar potrjuje to dejanje.
Nato lahko vozilo zaklenete.
Za izklop osvetlitve pred samodejnim izklo-
pom zasukajte obroek 3 v kateri koli po-
loaj in nato zopet v poloaj AUTO.
Funkcija dobrodolice in
pozdrava
(odvisno od razliice vozila)
e je funkcija vkljuena, se dnevne lui in
zadnje pozicijske lui samodejno prigejo,
ko vozilo zazna kartico RENAULT ali ga
odklenete.
Samodejno ugasnejo:
priblino minuto po njihovem priigu;
ob zagonu motorja glede na poloaj
roice za osvetlitev
ali
ob zaklepanju vozila.
Osvetlitev pod zunanjimi ogledali za
dobrodolico
e je funkcija vkljuena, se luke za osvetli-
tev, ki so pod zunanjimi ogledali, samodejno
prigejo, ko vozilo zazna kartico RENAULT,
ko odklenete vozilo ali odprete vrata.
Samodejno ugasnejo:
priblino minuto po njihovem priigu;
pri zagonu motorja;
ali
ob zaklepanju vozila.
Vkljuitev/izkljuitev funkcije
Na vefunkcijskem zaslonu izberite meni
Vozilo, Uporabnike nastavitve in nato
Zunanji pozdrav. Izberite ON ali OFF
za vklop ali izklop funkcije.
1.93
ZUNANJA OSVETLITEV IN SIGNALIZACIJA NA VOZILU (6/6)
Zadnje meglenke Izklop
1 f Zasukajte srednji obroek 7 Znova zasukajte obroek 7, da poravnate
na roici, tako da bo simbol poravnan z oznako 2 s simbolom za meglenko, ki jo
2 oznako 2, in ga nato spustite. elite izklopiti. Ustrezna kontrolna luka na
instrumentni ploi ugasne.
Delovanje je odvisno od vkljuene zunanje
osvetlitve na vozilu. Ob vklopu sveti tudi Ob izklopu zunanje osvetlitve ugasnejo tudi
kontrolna luka na instrumentni ploi. meglenke.
Ugasnite meglenke, ko niso ve potrebne,
saj lahko motijo ostale udeleence v pro-
metu.

g Prednje meglenke
Zasukajte srednji obroek 4 na
roici 1, tako da bo simbol poravnan z
oznako 2 in ga nato spustite.
Delovanje je odvisno od vkljuene zunanje
osvetlitve na vozilu. Ob vklopu sveti tudi
kontrolna luka na instrumentni ploi.

V megli, snegu ali pri prevozu tovora, ki

sega prek strehe, se lui ne prigejo sa-
modejno, zato jih morate sami prigati.
Priig meglenk upravlja voznik: kon-
trolne luke na instrumentni ploi vas
obveajo o priigu (prigana luka) ali
izklopu (ugasnjena luka) meglenk.

1.94
BRISANJE IN PRANJE VETROBRANSKEGA STEKLA (1/6)
A
1
B
C
D
E Preverjajte stanje metlic brisalcev.
Vozilo z brisalci vetrobranskega
stekla z intervalnim delovanjem
A enkratno brisanje
e roico kratko potisnete, sproite en-
kraten zamah brisalcev.
B mirovanje
C intervalno brisanje
Med dvema pomikoma se metlici za
nekaj sekund ustavita. Z obraanjem
obroka 2 lahko spreminjate as miro-
vanja med posameznimi gibi brisalcev.
D poasno neprekinjeno brisanje
E hitro neprekinjeno brisanje
1 2
Njihova ivljenjska doba je odvisna od
vas:
biti morajo iste: metlice, vetrobran-
sko in zadnje steklo redno istite z
Posebnost
milnico;
Med vonjo se brisanje upoasni pri vsakem
postanku. S hitrega neprekinjenega brisanja ne uporabljajte brisalcev pri suhem
preidete na poasno neprekinjeno brisanje. vetrobranskem ali zadnjem steklu;
Ko vozilo spelje, se nain brisanja ponovno
dvignite brisalce z vetrobranskega ali
vrne na zaetno izbrano hitrost.
zadnjega stekla, e jih dlje asa niste
Vsako spreminjanje poloaja roice 1 je
uporabljali.
prednostno in izkljui samodejno izbiranje.
Zamenjajte metlice, ko brisanje ni ve
zadovoljivo: priblino enkrat letno.
Pred uporabo zadnjega brisalca se pre-
priajte, da noben predmet, ki ga preva-
ate, ne ovira njegovega hoda.
Za odpiranje ali zapiranje prtljanih vrat
ne uporabljajte roice brisalca.
Poloaje A, C in D se lahko vklopi pri
vkljuenem kontaktu. Poloaj E se lahko
vklopi samo pri delujoem motorju.
1.95
BRISANJE IN PRANJE VETROBRANSKEGA STEKLA (2/6)
Pri vklopu samodejnega brisanja ali pove-
anju obutljivosti se sproi enkraten zamah
brisalcev.
1
A 2 Opomba:
1 F tipalo za de ima zgolj pomono funkcijo.
B Ob zmanjani vidljivosti mora voznik bri-
salce vkljuiti rono. V megli ali med sne-
enjem se brisanje ne sproi samodejno,
C ampak ga morate upravljati sami;
pri temperaturah pod nilo samodejno
D brisanje ne deluje ob zagonu vozila.
Samodejno se aktivira, ko vozilo presee
E G doloeno hitrost (priblino 8 km/h).
samodejnega brisanja ne aktivirajte v
suhem vremenu;
vetrobransko steklo popolnoma odmr-
Vozilo z brisalci vetrobranskega C funkcija samodejnega brisanja
znite preden aktivirate samodejno brisa-
stekla s tipalom deja e je izbran ta poloaj, sistem zaznava
prisotnost vode na vetrobranskem nje.
Tipalo za de je nameeno na vetrobrans- steklu in sproi brisanje s prilagojeno
kem steklu pred notranjim vzvratnim ogleda- hitrostjo. Prag sproenja brisanja in
lom. as mirovanja med posameznimi gibi
brisalcev lahko nastavite z obraanjem
A enkratno brisanje obroka 2:
e roico kratko potisnete, sproite en- F : najmanja obutljivost
kraten zamah brisalcev. G : najveja obutljivost
B mirovanje Veja kot je obutljivost, hitreje se odzo-
vejo brisalci in veja je hitrost brisanja.

1.96
BRISANJE IN PRANJE VETROBRANSKEGA STEKLA (3/6)
Motnje pri delovanju Posebnost
e samodejno brisanje ne deluje, brisalci Med vonjo se brisanje upoasni pri vsakem
delujejo z intervalnim brisanjem. Pokliite postanku. S hitrega neprekinjenega brisanja
predstavnika servisne mree vozila. A preidete na poasno neprekinjeno brisanje.
1 Ko vozilo spelje, se nain brisanja ponovno
Pri delovanju tipala za de lahko pride do
vrne na zaetno izbrano hitrost.
motenj v primeru: B Vsako spreminjanje poloaja roice 1 je
pokodovanih metlic brisalcev; plast prednostno in izkljui samodejno izbiranje.
vode ali sledi, ki jih pusti metlica na ob- C
moju zaznavanja tipala, lahko podalj- Priporoila
ajo odzivni as samodejnega brisanja
ali poveajo hitrost brisanja;
D e je vozilo zaledenelo, se pred prvim
zagonom brisalcev prepriajte, da
brisalcev, ki so razpoeni ali zarezani na E metlice niso primrznjene. e brisalce
viini tipala, ali brisalcev, na katerih je vkljuite, ko so metlice primrznjene, lahko
prah, umazanija, uelke, slana, oziroma pokodujete tako metlico kot pogonski
so prevleeni z voski za pranje ali vodo- motorek brisalca.
odbojnimi sredstvi; samodejno brisanje
D poasno neprekinjeno brisanje Ne vklopite brisalcev na suhem vetro-
bo manj obutljivo oziroma se ne bo odzi-
branskem steklu, ker to povzroa obrabo
valo.
ali predasno dotrajanje metlic.
E hitro neprekinjeno brisanje

Poloaje A in D se lahko vklopi pri vklju-

enem kontaktu. Vklop poloajev C in E
je moen samo pri delujoem motorju.

1.97
BRISANJE IN PRANJE VETROBRANSKEGA STEKLA (4/6)
Poseben poloaj prednjih Opomba
brisalcev (poloaj za Po posegu pravilno vrnite metlice tako, da
vzdrevanje) se prepriate, da so metlice naslonjene na
vetrobransko steklo, vkljuite kontakt in upo-
Ta poloaj omogoa dvig metlic, tako da jih
rabite roico za upravljanje brisalcev.
odmaknete z vetrobranskega stekla.
Poloaj lahko uporabite za:
ienje metlic;
odmik metlic z vetrobranskega stekla v
zimskem asu;
zamenjavo metlic brisalcev (glejte razde-
lek Metlice brisalcev stekla v 5. pogla-
vju). e so na vetrobranskem ali drugem
Ko pri vkljuenem kontaktu in ustavlje- steklu ovire (umazanija, sneg, led ...), jih
nem motorju roico za brisalce potisnete odstranite z vetrobranskega (tudi na os-
do konca navzdol (poloaj hitrega nepre- rednjem obmoju za vzvratnim ogleda-
kinjenega brisanja), se metlice ustavijo v lom) in zadnjega stekla, preden vkljuite
poloaju, odmaknjenem od pokrova motor- brisalce (nevarnost pregretja motorka
nega prostora. brisalcev).

e elite metlice vrniti v poloaj za brisanje, e kaj ovira pomike metlice, se ta lahko
se prepriajte, da leijo na vetrobranskem ustavi. Odstranite oviro in ponovno
steklu, nato pa pri vkljuenem kontaktu pres- vkljuite brisalce z roico za upravljanje
tavite roico v poloaj B (izklop). brisalcev.

Preden vkljuite kontakt, preklopite brisalce

na vetrobransko steklo, sicer se lahko pokrov
ali brisalci pri vklopu brisalcev pokodujejo.

Pred kakrnim koli posegom na

vetrobranskem steklu (pranje
vozila, odmrzovanje, ienje
vetrobranskega stekla ...) po-
maknite roico 1 v poloaj B (mirova-
nje).
Obstaja nevarnost telesnih pokodb in/
ali okvar na napravah.

1.98
BRISANJE IN PRANJE VETROBRANSKEGA STEKLA (5/6)
Opomba
Pri temperaturah pod nilo lahko tekoina
za ienje stekel zmrzne na vetrobranskem
A steklu in tako zmanja vidljivost. Preden ga
1 oistite, ogrejte vetrobransko steklo z upo-
rabo stikala za suenje stekla.
B

C
D
E

Pranje stekel
Pri vkljuenem kontaktu potegnite za
roico 1 in jo spustite.
e roico na kratko potegnete, se sproita
pranje stekla in enkraten zamah brisalcev.
e roico zadrite za dlje asa, se sproijo
pranje stekla in trije zamahi brisalcev, kate-
rim po nekaj sekundah sledi e etrti zamah.

Pri posegih pod pokrovom mo-

torja se prepriajte, da je roica
brisalcev v poloaju B (izklop).
Obstaja nevarnost pokodb.

1.99
BRISANJE IN PRANJE VETROBRANSKEGA STEKLA (6/6)
Opomba:
zaradi dobrega delovanja pranja arometov
v zimskem asu odstranite sneg z okrasnih
A elementov na obah in te okrasne elemente
1 odmrznite z razprilom za odmrzovanje.

B Priporoljivo pa je, da redno odstranjujete

trdovratno umazanijo na steklih arometov.

C Pri minimalnem nivoju tekoine za pranje

stekel se lahko delovanje naprave za pranje
arometov prekine.
D
Napolnite posodo s tekoino za pranje
E stekel in pri delujoem motorju vkljuite
pranje arometov, da ponovno vzpostavite
delovanje naprave.

Pranje arometov
Pri priganih arometih
Pri vozilih s tem sistemom pri delujoem
motorju potegnite roico 1 k sebi za priblino
2 sekundi. S tem vkljuite pranje arometov
in vetrobranskega stekla.
Pranje arometov se vkljui tudi s tremi
daljimi pritiski na stikalo za pranje vetro-
branskega stekla.

Pri posegih pod pokrovom mo-

torja se prepriajte, da je roica
brisalcev v poloaju B (izklop).
Obstaja nevarnost pokodb.

1.100
BRISANJE IN PRANJE ZADNJEGA STEKLA (1/2)
Za izklop brisanja ponovno zasukajte obro-
ek 3.
1 2 3 Opomba
Pri pranju v avtomatski pralnici namestite
obroek 3 roice 1 v poloaj za izklop, da iz-
kljuite samodejno brisanje.
Upotevajte priporoila za uporabo.

Preverjajte stanje metlic brisalcev.

Njihova ivljenjska doba je odvisna od
vas:
redno istite metlice ter vetrobransko
Brisalec zadnjega stekla in zadnje steklo z milnico;
Y Vkljuite kontakt in zasukajte obro- ne uporabljajte brisalcev pri suhem
ek 3 roice 1, tako da bo simbol nasproti vetrobranskem ali zadnjem steklu;
oznake 2. dvignite brisalce z vetrobranskega ali
zaustavitev; zadnjega stekla, e jih dlje asa niste
uporabljali.
intervalno brisanje.
Med dvema pomikoma se metlici za Zamenjajte metlice, ko brisanje ni ve
nekaj sekund ustavita. Hitrost brisanja zadovoljivo: priblino enkrat letno.
se spreminja glede na hitrost vozila; Pred uporabo zadnjega brisalca se pre-
poasno neprekinjeno brisanje priajte, da noben predmet, ki ga preva-
Pred kakrnim koli posegom na ate, ne ovira njegovega hoda.
zadnjem steklu (pranje vozila,
odmrzovanje, ienje ...) po- Ne posluujte se roice brisalca za odpi-
maknite roico 1 v poloaj mi- ranje ali zapiranje prtljanih vrat.
rovanja.
Obstaja nevarnost telesnih pokodb in/
ali okvar na napravah.

1.101
BRISANJE IN PRANJE ZADNJEGA STEKLA (2/2)
Vklop/izklop brisalca zadnjega stekla
Pri preklopu v vzvratno prestavo se vkljui
intervalno brisanje zadnjega stekla (e so
vkljueni prednji brisalci). e je vae vozilo
opremljeno z menijem za osebne nastavitve
vozila, lahko funkcijo vkljuite ali izkljuite.
Glejte podpoglavje Meni za osebne nasta-
vitve vozila v 1. poglavju, funkcija Brisanje
zadnjega stekla pri vkljueni vzvratni pre-
stavi.
Pri vozilih, ki niso opremljena z menijem za
osebne nastavitve, vam funkcijo lahko iz-
kljui predstavnik servisne mree vozila.
1.102
e so na zadnjem steklu ovire (umazanija,
sneg ...), jih poskua brisalec odstraniti. e
kaj ovira premikanje metlice, se ta lahko
ustavi. Odstranite oviro, poakajte priblino 1
30 sekund in ponovno vkljuite brisanje z
roico za brisanje.
Priporoila
e je vozilo zaledenelo, se pred prvim
zagonom brisalcev prepriajte, da me-
tlice niso primrznjene. e vkljuite bri-
salce, ko je metlica blokirana zaradi ledu,
obstaja nevarnost, da se pokodujeta
metlica in motorek brisalca.
Ne vklopite brisalcev na suhem vetro-
branskem steklu. To namre povzroa
obrabo ali dotrajanje metlic.
Brisanje/pranje zadnjega
p stekla
Pri vkljuenem kontaktu dlje asa potiskajte
roico 1 in jo potem spustite.
Dalje delovanje na roico sproi poleg
pranja stekla e tri pomike brisanja zadnjih
stekel, ki jim po nekaj sekundah sledi e
etrti.
POSODA ZA GORIVO (1/3)
Uporabna prostornina posode za gorivo:
Priblino 40 ali 45 litrov pri izvedenkah z
dizelskim motorjem;
Priblino 47 ali 50 litrov pri izvedenkah z
bencinskim motorjem.
Ko je vozilo odklenjeno, odprite pokrov 2,
pritisnite obmoje A in ga nato spustite ali
pritisnite gumb na armaturni ploi 1 (odvi-
sno od vozila). Vratca 2 se priprejo.
Loputa 3 je vgrajena v nalivno cev.
2
2
A 3
Glede polnjenja goriva glejte podpoglavje Kakovost goriva
Nalivanje goriva.
Uporabljajte kakovostno gorivo, ki po ka-
Pri zapiranju jih z roko potisnite do konca. kovosti ustreza normam in predpisom v vai
dravi in je obvezno v skladu z navodili,
ki so navedena na nalepki, nameeni na
vratcih 2. V 6. poglavju glejte podpoglavje
Tehnine znailnosti motorjev.
Nikoli s prsti ne pritiskajte na
loputo 3.
Ne perite obmoja za nalivanje
goriva z visokotlano istilno
napravo.
1.103
POSODA ZA GORIVO (2/3)
Nalivanje goriva
Ko je kontakt prekinjen, vstavite pitolo, da
odprete ventil 3, in jo potisnite do konca,
preden sproite polnjenje posode (nevar-
2 nost brizganja).
Zadrite pitolo v tem poloaju, dokler nali-
vanje ni konano.
Potem ko se nalivanje prvi samodejno pre-
kine, ga lahko sproite e najve dvakrat. V
3 posodi mora namre ostati nekaj prostora za
hlape goriva.
Pri nalivanju goriva pazite, da v posodo za
gorivo ne pride voda. Loputa 3 in njen obod
morata biti ista.
Vozila z bencinskim motorjem
Uporaba osvinenega bencina lahko unii
dele sistema proti onesnaevanju, lahko pa
ima za posledico tudi odvzem garancije.
Da bi se izognili nalivanju osvinenega
bencina, je nalivno grlo posode za gorivo
zoeno in opremljeno s posebnim varno-
stnim sistemom, ki omogoa le uporabo
pitole za nalivanje neosvinenega ben-
cina (na rpalki).

Vozila z dizelskim motorjem

Obvezno uporabljajte dizelsko gorivo, ki
ustreza oznakam na nalepki na notranji
strani vratc 2.

Vozila z bencinskim motorjem

Obvezno uporabite neosvineni bencin.
Oktansko tevilo (RON) mora ustrezati ozna-
kam na etiketi, ki se nahaja na vratcih 2. V 6. Dizelskega goriva ne meajte
poglavju glejte podpoglavje Tehnine zna- z bencinom (neosvinenim ali
ilnosti motorjev. E85), niti v majhnih koliinah.
Vozilo je opremljeno s funkcijo Stop
Ne uporabljajte goriva na
and Start
osnovi etanola, e vae vozilo temu ni
prilagojeno. e elite doliti gorivo, motor ne sme
Gorivu ne dodajajte niesar, saj bi lahko biti zagnan (ali v stanju pripravljenosti):
pokodovali motor. ugasnite motor (glejte razdelek Zagon,
zaustavitev motorja v 2. poglavju).

1.104
POSODA ZA GORIVO (3/3)
Prazna posoda goriva pri vozilih
z dizelskim motorjem
Vozila s kljuem/daljinskim upravljalni- Vsakrna dela ali spremembe
kom na sistemu za dovajanje goriva
Kontaktni klju postavite v poloaj ON 4 (raunalniki, kabli, krogotok
2 (glejte razdelek Stikalo za zagon v goriva, vbrizgalne obe, za-
2. poglavju) in poakajte nekaj minut, itni pokrovi ...) so strogo prepovedana
preden zaenete vozilo, da omogoite zaradi tveganja, ki ga predstavljajo z
odzraevanje tokokroga goriva; vidika vae varnosti (in jih sme izvajati
le usposobljeno osebje servisne mree
zasukajte klju v poloaj START 3. e za vae vozilo).
se motor ne zaene, postopek ponovite.
e motorja e vedno ne morete zagnati
po ve poskusih, se posvetujte s predsta-
vnikom servisne mree vozila.

Vozila s kartico RENAULT

Ko je kartica RENAULT v potnikem pro-
storu, pritisnite na gumb za zagon 4 brez pri-
tiska na pedale. Pred zagonom nekaj minut
poakajte. To omogoa odzraevanje krogo-
toka goriva. e se motor ne zaene, posto-
pek ponovite.
e motorja e vedno ne morete zagnati po
ve poskusih, se posvetujte s predstavni-
kom servisne mree vozila.
Trdovraten vonj po
gorivu
V primeru trdovratnega vonja
po gorivu:
ustavite vozilo v skladu s prometnimi
razmerami in izkljuite kontakt;
vkljuite varnostne utripalke, vsi po-
tniki naj izstopijo iz vozila in se odda-
ljijo od prometnega obmoja;
pokliite predstavnika servisne mree
za vae vozilo.

1.105
1.106
 2. poglavje: Vonja
(nasveti za gospodarno in okolju prijazno vonjo)

Utekanje vozila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.2

Stikalo za zagon. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.3
Zagon, zaustavitev motorja: vozilo s kljuem/daljinskim upravljalnikom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.4
Zagon zaustavitev motorja: vozilo s kartico RENAULT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.5
Nadzor pospeevanja ob speljevanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.8
Funkcija stop and start (zaustavitve in zagona) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.10
Posebnosti vozil z bencinskim motorjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.14
Posebnosti vozil z dizelskim motorjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.15
prestavna roica / Rona zavora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.16
Samodejna parkirna zavora. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.17
Nasveti za vonjo in ekoloka vonja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.20
Nasveti za vzdrevanje in zmanjanje onesnaevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.25
Okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.26
Sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.27
Sistemi za nadzor in pomo pri vonji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.30
Opozorilo na spremembo voznega pasu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.40
Opozorilnik za mrtvi kot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.43
Opozorilo za varnostno razdaljo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.47
Opozorilo ob zaznavi utrujenosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.49
Omejevalnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.51
Opozorilo za preveliko hitrost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.54
Regulator hitrosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.57
Prilagodljivi regulator hitrosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.61
Pomo pri parkiranju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.68
Kamera za vzvratno vonjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.73
Pomo pri parkiranju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.75
Samodejni menjalnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.79
2.1
UTEKANJE VOZILA
Vozila z bencinskim motorjem
Prvih 1000 km ne vozite v najviji prestavi
hitreje od 130 km/h ali z vrtljaji motorja, vi-
jimi od 3000 do 3500 vrt/min.
ele, ko boste prevozili okoli 3000 kilome-
trov, lahko vae vozilo obremenite do najve-
jih zmogljivosti.
Pogostnost servisnih pregledov: glejte
dokument za vzdrevanje vaega vozila.
2.2
Vozila z dizelskim motorjem
Do vrednosti 1.500 km ne vozite hitreje od
130 km/h v najviji prestavi oziroma ne pre-
koraite 2.500 vrt./min. Potem lahko vozite
hitreje, vendar vam priporoamo, da motorja
prvih 6000 kilometrov ne obremenjujete do
najveje zmogljivosti.
Med utekanjem, pa tudi kasneje, je zelo po-
membno, da motorja ne enete v visoke vr-
tljaje, dokler ne dosee normalne delovne
temperature.
Pogostnost servisnih pregledov: glejte
dokument za vzdrevanje vaega vozila.
STIKALO ZA ZAGON: vozilo na klju
Poloaj ON 2
Vkljuen je kontakt.
Uporabljate lahko dodatno opremo (radio
itd.).

Poloaj START 3
e motor ne stee, obrnite klju v zaetni
poloaj in ponovite zagon. Takoj ko motor
stee, spustite klju.
Opomba: pri izvedenkah na dizelski pogon
lahko pretee nekaj sekund med delova-
njem na klju in zagonom motorja, zato da
se omogoi zagonsko segrevanje motorja.

Stikalo za zagon
Poloaj LOCK 0
Zaklepanje: izvlecite klju in zasukajte vo-
lanski obro, da se zablokira.
Odklepanje: poasi obraajte klju in istoa-
sno premikajte volanski obro.

2.3
ZAGON, ZAUSTAVITEV MOTORJA: vozilo na klju
Vozila z dizelskim motorjem
Kontaktni klju obrnite v poloaj ON 2
in ga drite v tem poloaju, dokler se kon-
trolna luka zagonskega segrevanja ne
izklopi;
klju obrnite v poloaj START 3 brez
pritiskanja pedala za plin;
Takoj ko motor stee, klju spustite.
Posebnost: e se motor zaene, ko je zu-
nanja temperatura zelo nizka (pod -10 C):
pedal sklopke naj bo pritisnjen, dokler se
motor ne zaene.
Zagon motorja
Vozila z bencinskim motorjem
Vklopite zaganjalnik in pri tem ne pritis-
kajte pedala za plin.
Takoj ko motor stee, klju spustite.
Zaustavitev motorja
Ko motor tee v prostem teku, obrnite klju
nazaj v poloaj LOCK 0.
Voznikova odgovornost med
parkiranjem ali ob zaustavi-
tvi vozila
Nikoli ne zapuajte vozila, niti
za kratek as, e v njem ostane otrok,
odrasla oseba, ki potrebuje pomo
drugih, ali ival.
Ti bi namre lahko nehote zagnali motor,
vkljuili razno opremo, kot je pomik
stekel, ali zaklenili vrata, s imer bi lahko
ogrozili sebe in druge.
Poleg tega ne pozabite, da se lahko tem-
peratura v notranjosti vozila zelo hitro
povea, ko je vreme toplo in/ali sonno.
SMRTNA N E VA R N O S T ALI
NEVARNOST HUDIH POKODB.

Nikdar ne odvzemite kontakta,

Nikdar ne zaganjajte vozila
v prostem teku na klancu.
Nevarnost izklopa servovo-
lana.
Obstaja nevarnost nesree.
dokler vozila povsem ne zaus-
tavite. Ob zaustavitvi motorja
nekateri sistemi prenehajo de-
lovati: ojaevalnik zavorne sile, servovo-
lan itd.; delovati preneha tudi varnostna
oprema, kot so varnostne blazine in za-
tegovalniki varnostnih pasov.

2.4
ZAGON, ZAUSTAVITEV MOTORJA: vozilo s kartico RENAULT (1/3)
1 Voznikova odgovornost med
Pogoji za zagon motorja
Kartica RENAULT mora biti v obmoju zaz-
navanja 1.
Zagon:
pri vozilih z avtomatskim menjalnikom
postavite roico v poloaj P, pritisnite za-
vorni pedal in pritisnite gumb 2;
pri vozilih z ronim menjalnikom pritis-
nite zavorni pedal ali pedal sklopke in pri-
tisnite gumb 2. e je vklopljena ena od
prestav, je zagon mogo samo s pritis-
kom na pedal sklopke.
2 izgubite.
Posebnosti
e kateri od pogojev za zagon ni iz-
polnjen, se na instrumentni ploi prikae
sporoilo Pritisnite pedal zavore +
START, Pritisnite pedal sklopke +
START ali Prestavite v P;
v nekaterih primerih je treba ob pritisku
gumba za zagon motorja 1 premikati
volan, da se odklene volanski drog, na
kar vas opozori sporoilo Zasukajte
volan+ START.
Prostoroni zagon pri odprtem
prtljaniku
V tem primeru kartica RENAULT ne sme biti
v prtljaniku, da prepreite monost, da jo
parkiranjem ali ob zaustavi-
tvi vozila
Nikoli ne zapuajte vozila, niti
za kratek as, e v njem ostane otrok,
odrasla oseba, ki potrebuje pomo
drugih, ali ival.
Ti bi namre lahko nehote zagnali motor,
vkljuili razno opremo, kot je pomik
stekel, ali zaklenili vrata, s imer bi lahko
ogrozili sebe in druge.
Poleg tega ne pozabite, da se lahko tem-
peratura v notranjosti vozila zelo hitro
povea, ko je vreme toplo in/ali sonno.
SMRTNA N E VA R N O S T ALI
NEVARNOST HUDIH POKODB.
2.5
ZAGON, ZAUSTAVITEV MOTORJA: vozilo s kartico RENAULT (2/3)
2 3
Funkcije pri delnem kontaktu
(vkljuitev kontakta)
Ob vstopu v vozilu lahko takoj razpolagate
z nekaterimi funkcijami (avtoradio, navigaci-
jski sistem, brisalci itd.).
e elite uporabiti druge funkcije in je kar-
tica RENAULT v potnikem prostoru, pritis-
nite gumb 2 brez pritiska na pedale.
2.6
Motnje pri delovanju
V nekaterih primerih lahko kartica RENAULT
za prostorono upravljanje ne deluje:
pri iztroeni bateriji kartice RENAULT ...
bliina naprave, ki deluje na isti frekvenci
kot kartica (zaslon, prenosni telefon, vi-
deoigrice ...);
vozilo se nahaja v obmoju monega
elektromagnetnega sevanja.
Na instrumentni ploi se prikae sporoilo
Kartica blizu START + pritisni ali Postavi
kartico ob znak + START, odvisno od
vozila.
4
Pritisnite zavorni pedal ali pedal sklopke in
nato poloite kartico RENAULT 3 (strani z lo-
gotipom) za priblino 2 sekundi tako, da se
stika
z gumbom za zagon 2 pri vozilih z vola-
nom na levi strani;
ali
s simbolom 4 pri vozilih z volanom na
desni strani.
Za zagon vozila pritisnite gumb 2 . Sporoilo
ugasne.
ZAGON, ZAUSTAVITEV MOTORJA: vozilo s kartico RENAULT (3/3)
e kartice RENAULT ni ve v potnikem
prostoru, ko elite zaustaviti motor, se Preden zapustite vozilo, e po-
na instrumentni ploi prikae sporoilo sebej, ko imate pri sebi kartico
Ni kartice pritisni in dri: ve kot dve RENAULT se prepriajte, da je
sekundi zadrite gumb 2. e kartice ni ve motor dejansko ugasnjen.
2 v potnikem prostoru, se prepriajte, da jo
lahko dobite nazaj, preden gumb pritisnete,
ker brez kartice RENAULT ne boste ve
mogli zagnati motorja.
Voznikova odgovornost med
Pri zaustavljenem motorju vkljuena do-
parkiranjem ali ob zaustavi-
datna oprema (avtoradio ...) deluje e pri-
tvi vozila
blino 10 minut.
Nikoli ne zapuajte vozila, niti
Ob odprtju voznikovih vrat dodatna oprema
za kratek as, e v njem ostane otrok,
preneha delovati.
odrasla oseba, ki potrebuje pomo
drugih, ali ival.
Ti bi namre lahko nehote zagnali motor,
Pogoji za zaustavitev motorja vkljuili razno opremo, kot je pomik
stekel, ali zaklenili vrata, s imer bi lahko
Vozilo mora biti zaustavljeno in izbirna roica
ogrozili sebe in druge.
mora biti v poloaju N ali P pri vozilih z avto-
matskim menjalnikom. Poleg tega ne pozabite, da se lahko tem-
peratura v notranjosti vozila zelo hitro
Ko je kartica RENAULT v vozilu, pritisnite
povea, ko je vreme toplo in/ali sonno.
gumb 2: motor ugasne. Volanski drog se za-
klene ob odpiranju voznikovih vrat ali ob za- SMRTNA N E VA R N O S T ALI
klepanju vozila. NEVARNOST HUDIH POKODB.

Nikdar ne odvzemite kontakta,

dokler vozila povsem ne zaus-
tavite. Ob zaustavitvi motorja
nekateri sistemi prenehajo de-
lovati: ojaevalnik zavorne sile, servovo-
lan itd.; delovati preneha tudi varnostna
oprema, kot so varnostne blazine in za-
tegovalniki varnostnih pasov.

2.7
NADZOR POSPEEVANJA OB SPELJEVANJU (1/2)
1 Vklop sistema se zgodi:
e je ta funkcija vgrajena v vozilo, je pri za-
ustavljenem vozilu postopek nadzora po-
speevanja ob speljevanju (Launch Control)
funkcija, ki omogoa najzmogljiveje pospe-
evanje.
Opomba: ta funkcija se uporabi samo, ko
mehanski sestavni deli doseejo svojo de-
lovno temperaturo.
2.8
Vklop sistema
pri delujoem motorju in zaustavljenem
vozilu;
Nain Sport je vklopljen (glejte poglavje
Multi-Sense);
z levim stopalom pritisnite zavorni pedal;
ko je zavorni predal pritisnjen, drite sti-
Intenzivna uporaba sistema skraja i-
kali 1 na volanu, dokler se na instrumen-
vljenjsko dobo mehanskih sestavnih
tni ploi ne prikae sporoilo Launch
delov (sklopka, menjalnik itd.).
Control ON;
sprostite stikali 1;
ko z levim stopalom pritiskate zavorni
pedal, z desnim stopalom do konca priti-
snite pedal plina prek toke upora (tevilo Ne uporabljajte te funkcije na
vrtljajev motorja se bo samodejno usta- spolzkem ali vlanem cestiu.
vilo pri priblino 2500 vrt./min.
Obstaja nevarnost izgube
za portni zagon vozila odmaknite sto- nadzora nad vozilom.
palo z zavornega pedala v treh sekun-
dah.
Zaradi pospeevanja, ki ga ta
funkcija omogoa, jo lahko upo-
rabite le, e prometne razmere
to dopuajo; pri tem obvezno
upotevajte veljavne lokalne predpise.
To preverite pred vsako uporabo.
Obstaja nevarnost nesree ali resnih
pokodb.
NADZOR POSPEEVANJA OB SPELJEVANJU (2/2)
Pogoji neaktiviranja sistema
Nekateri pogoji sistemu onemogoajo, da bi
se vklopil:
dovoljenih je pet zaporednih visokih star-
tov, po petem pa je funkcija za priblino
10 minut ustavljena;
visoka temperatura sklopke;
naklon ceste v odstotkih je prevelik;
napaka v enem od sistemov vozila (ESC
itd.).
Opomba: e kateri od pogojev prepreuje
delovanje, se na instrumentni ploi ne pri-
kae sporoilo Launch Control ON.

Zaradi pospeevanja, ki ga ta
funkcija omogoa, jo lahko upo-
rabite le, e prometne razmere
to dopuajo; pri tem obvezno
upotevajte veljavne lokalne predpise.
To preverite pred vsako uporabo.
Obstaja nevarnost nesree ali resnih
pokodb.
Uporaba te funkcije pospei obrabo
pnevmatik; glejte razdelek Pnevmatike
v 5. poglavju navodil za uporabo vozila.

2.9
FUNKCIJA ZAUSTAVITVE IN ZAGONA (1/4)
Ta sistem omogoa manjo porabo goriva in
nijo stopnjo emisij toplogrednih plinov.
Po zagonu vozila se sistem samodejno ak-
tivira. Med vonjo sistem zaustavi motor (ko
je motor v stanju pripravljenosti) ob zaustavi-
tvi vozila (v primeru prometnega zastoja, ko
ustavite pred semaforjem itd.).
Pogoji za stanje pripravljenosti
motorja
Vozilo je delovalo od zadnjega postanka.
Za avtomatski menjalnik:
Menjalnik je v poloaju D, M ali N;
Zavorni pedal je dovolj mono pritisnjen.
Pedal za plin ni pritisnjen.
Hitrost je priblino sekundo enaka ni.
Motor ostane v stanju pripravljenosti, e je
izbirna roica v poloaju P ali je v poloaju
N, pri emer je parkirna zavora zategnjena
in zavorni pedal ni pritisnjen.
Preden zapustite vozilo, morate
nujno prekiniti stik (glejte raz-
delek Zagon, zaustavitev mo-
torja).
2.10
Za roni menjalnik:
Menjalnik je v nevtralnem poloaju (mrtva
toka)
Pedal sklopke ni pritisnjen. Utripanje kon-
trolne luke opozarja, da je pedal
sklopke nekoliko pritisnjen;
Hitrost vozila je manja od priblino
3 km/h.
e se motor samodejno izklopi in sistem
deluje, za ponovni zagon motorja do
konca pritisnite pedal sklopke.
Ko je motor v stanju pripravlje-
nosti (na instrumentni ploi
sveti kontrolna luka
naj bo vozilo ustavljeno.
),
Pri vseh vozilih
Na instrumentni ploi sveti kontrolna luka
, ko je motor v stanju v pripravljeno-
sti. Oprema vozila deluje tudi, ko je motor
zaustavljen.
Pri nekaterih izvedenkah vozila servovolan
ne deluje, ko je motor v stanju pripravljeno-
sti.
V tem primeru bo zael ponovno delovati,
ko motor ne bo ve v stanju pripravljeno-
sti ali bo preseena hitrost priblino 1 km/h
(vonja po hribu navzgor ali navzdol ipd.).
Ko je motor v stanju pripravlje-
nosti, se avtomatska parkirna
zavora ne zategne samodejno
(odvisno od vozila).
Ko je motor v stanju pripravlje-
nosti, servovolan ne deluje ve.
Ko je motor v stanju pripravlje-
nosti, sistem servozavor ne
deluje ve.
FUNKCIJA ZAUSTAVITVE IN ZAGONA (2/4)
Onemogoenje stanja motorja v
pripravljenosti
V nekaterih primerih, kot npr. pri vkljueva-
nju v kriie, e je sistem vkljuen, lahko
motor pustite tei, da ga lahko hitro zae-
nete.
Avtomatski menjalnik:
Vozilo naj miruje, tako da rahlo drite zavorni
pedal.
Roni menjalnik:
Pedal sklopke naj bo pritisnjen.
Preklop motorja iz stanja Posebno opozorilo: pri nekaterih izveden-
pripravljenosti kah vozila se za nekaj sekund na instrumenti
Za avtomatski menjalnik: ploi vklopi kontrolna luka , e iz-
kljuite kontakt, ko je motor v stanju pripra-
Zavorni pedal ni pritisnjen, vkljuena je
vljenosti.
prestava D ali M.
Zavorni pedal ni pritisnjen, vkljuena je
prestava N in parkirna zavora je spro-
ena.
Zavorni pedal je znova pritisnjen, vklju-
ena je prestava P oziroma poloaj N z
zategnjeno parkirno zavoro.
Vkljuena je prestava R.
Pedal za plin je pritisnjen.
V ronem nainu je prestavna roica po-
maknjena proti + ali -.
Za roni menjalnik:
vkljuen je nevtralni poloaj, pedal
sklopke pa je rahlo pritisnjen ali
je prestava vklopljena, pedal sklopke pa
je pritisnjen do konca.
e elite doliti gorivo, motor ne sme biti
vgan (ali v stanju pripravljenosti): nujno
ugasnite motor (glejte razdelek Zagon,
zaustavitev motorja).
2.11
FUNKCIJA ZAUSTAVITVE IN ZAGONA (3/4)
Pogoji, ko preklop motorja v
stanje pripravljenosti ni mogo
Nekateri pogoji sistemu ne omogoajo pre-
klopa v stanje pripravljenosti, zlasti:
za vozila s kartico RENAULT:
ko voznikova vrata niso zaprta;
Voznikov varnostni pas ni pripet.
za vsa vozila:
ko se uporablja vzvratna prestava;
ko pokrov motornega prostora ni zaprt;
ko je zunanja temperatura prenizka ali
previsoka (nija od priblino 0 C ali vija
od priblino 30 C);
ko akumulator ni dovolj napolnjen;
razlika notranje temperature vozila in iz-
brane temperature avtomatske klimatske
naprave je zelo pomembna;
sistem pomoi pri parkiranju je v uporabi;
2.12
naklon klanca je veji od priblino 12%
(za vozila z avtomatskim menjalnikom);
s to funkcijo se izklopijo tudi gumbi za
nastavitev klimatske naprave v zadnjem
delu (glejte podpoglavje Avtomatska kli-
matska naprava v 3. poglavju);
temperatura motorja je prenizka
sistem proti onesnaevanju se obnavlja;
Nain Sport sistema Multi-Sense je vklju-
en (odvisno od vozila).
...
Na instrumentni ploi se prige kontrolna
luka in vas opozori, da preklop mo-
torja v stanje pripravljenosti ni mogo.
e elite opraviti kakren koli
poseg v motornem prostoru, iz-
kljuite funkcijo zaustavitve in
zagona.
Poseben primer pri vozilih s
kartico RENAULT
e voznik odpne varnostni pas in odpre
vrata na voznikovi strani ali vstane s sedea,
ko je motor v stanju pripravljenosti (zastoj,
postanek pri rdeem semaforju ...), se stik
prekine.
Avtomatska parkirna zavora se samodejno
zategne.
e elite znova zagnati in aktivirati sistem
zaustavitve in zagona,zaenite motor (glejte
razdelek Zagon, zaustavitev motorja
v 2. poglavju).
Posebni primer pri vozilih s
kljuem
Ko je motor v stanju pripravljenosti (v pri-
meru prometnega zastoja, ko ustavite pred
semaforjem itd.) in zapustite vozilo, vas
zvoni signal opozori, da je motor v stanju
pripravljenosti in ni zaustavljen.
FUNKCIJA ZAUSTAVITVE IN ZAGONA (4/4)
Posebnost samodejnega ponovnega
zagona motorja
Pod doloenimi pogoji se lahko motor sam
ponovno zaene, s imer se zagotovita vaa
varnost in udobje.
To se lahko zgodi predvsem:
ko je zunanja temperatura prenizka ali
previsoka (nija od priblino 0 C ali vija
od priblino 30 C);
s to funkcijo se izklopijo tudi gumbi za
nastavitev klimatske naprave v zadnjem
delu (glejte podpoglavje Avtomatska kli-
matska naprava v 3. poglavju);
ko akumulator ni dovolj napolnjen;
ko je hitrost vozila veja od 5 km/h
(vonja navzdol ...);
ob ve zaporednih pritiskih zavornega
pedala ali uporabi zavornega sistema;
...
Posebnost vozil s kljuem: v nekate-
rih od teh pogojev je samodejni ponovni
zagon motorja onemogoen, e so spre-
dnja vrata odprta.
Sistem se samodejno ponovno vklopi ob
vsakem zagonu vozila (glejte razdelek
Zagon, zaustavitev motorja v 2. poglavju).
Motnje delovanja
e se na instrumentni ploi prikae sporo-
ilo Preverite Stop in Start in sveti luka 2
na stikalu 1, je sistem deaktiviran.
Posvetujte se s predstavnikom servisne
mree za svoje vozilo.
1
2
Vkljuitev, izkljuitev funkcije
e elite funkcijo izkljuiti, pritisnite sti-
kalo 1. Na instrumentni ploi se prikae
sporoilo Stop in Start izklopljen in kon-
trolna luka 2 na stikalu zasveti.
Sistem znova vkljuite s ponovnim pritiskom.
Na instrumentni ploi se prikae sporoilo
Stop in Start vklop in kontrolna luka 2 na
stikalu 1 ugasne.
Preden zapustite vozilo, morate
nujno prekiniti stik (glejte raz-
delek Zagon, zaustavitev mo-
Posebnost: kadar je motor v stanju pri- torja).
pravljenosti, ga pritisk na stikalo 1 avto-
matino ponovno zaene.
2.13
POSEBNOSTI VOZIL Z BENCINSKIM MOTORJEM
Posebni pogoji delovanja vaega vozila, kot
so:
dalja vonja z minimalno koliino goriva,
uporaba osvinenega bencina,
uporaba nehomologiranih aditivov za
maziva ali gorivo.
ali motnje pri delovanju, kot so:
okvara na vigalnem sistemu, teave pri
dovajanju goriva ali odklopljena vigalna
sveka, ki povzroajo prekinjanje vigov
in cukanje med vonjo,
pomanjkanje moi,
lahko povzroijo pregrevanje katalizatorja in
zmanjanje njegove uinkovitosti, kar lahko
privede do unienja katalizatorja in ter-
minih pokodb na vozilu.
2.14
e ugotovite katero od zgoraj navedenih ne-
pravilnosti, naj jih imprej odpravijo v poob-
laenem servisu za vae vozilo.
e boste svoje vozilo vzdrevali v poobla-
enem servisu redno in v terminih, ki so
predpisani v knjiici za vzdrevanje vozila,
se boste zagotovo izognili motnjam pri de-
lovanju.
Teave z zagonom
Da ne bi pokodovali katalizatorja, ne vztra-
jajte z zagonom (s pomojo zaganjalnika, s
potiskanjem ali z vleko vozila), ne da bi prej
ugotovili vzrok teav.
e vzroka ne morete ugotoviti, se posvetujte
s predstavnikom servisne mree za vae
vozilo in do takrat motorja ne zaganjajte.
Ne ustavljajte vozila s priga-
nim motorjem na mestih, kjer
lahko hitro vnetljive snovi, npr.
suha trava ali listje, pridejo v
stik z vroim izpunim sistemom.
POSEBNOSTI VOZIL Z DIZELSKIM MOTORJEM
Vrtljaji dizelskega motorja Priporoila za zimski as
Sistem za vbrizgavanje goriva pri dizelskih Da bi se izognili motnjam v zimskem asu:
motorjih ne dovoljuje prekoraitve tevila
poskrbite, da bo akumulator vedno dovolj
vrtljajev motorja, ne glede na vkljueno
napolnjen,
prestavo.
pazite, da se nivo plinskega olja v posodi
e se prikae sporoilo Check antipollu-
ne znia preve, saj se v takem primeru
tion system skupaj s kontrolnima lukama
vodni hlapi v posodi kondenzirajo in nabi-
in , im prej obiite pred-
stavnika servisne mree vozila.
rajo na dnu posode.

Med vonjo se lahko izjemoma pojavi belo

dimljenje glede na kakovost uporabljenega
goriva.
Slednje je posledica samodejnega ienja
filtra sajastih delcev in ne vpliva na obnaa-
nje vozila.

Prazna posoda za gorivo

Po napolnjenju povsem izpraznjene
posode za gorivo je treba pred zago-
nom motorja ponovno vzpostaviti krogo-
tok goriva: glejte podpoglavje Posoda za
gorivo v 1. poglavju.

Ne ustavljajte vozila s priga-

nim motorjem na mestih, kjer
lahko hitro vnetljive snovi, npr.
suha trava ali listje, pridejo v
stik z vroim izpunim sistemom.

2.15
PRESTAVNA ROICA / RONA ZAVORA
1 rdea kontrolna luka }
2
3
Prestavna roica
Prestavljanje v vzvratno prestavo
Vozila z ronim menjalnikom: Upotevajte
shemo na glavi 1 prestavne roice ter pri ne-
katerih izvedbah vozila stisnite obroek h
glavi prestavne roice in prestavite v vzvra-
tno prestavo.
Vozilo z avtomatskim menjalnikom: v 2.
poglavju glejte podpoglavje Avtomatski me-
njalnik.
Kadar je pri vkljuenem kontaktu vklopljena
vzvratna prestava, so prigane tudi lui za
vzvratno vonjo.
2.16
Rona zavora
Popuanje
Potegnite roico 3 nekoliko navzgor, priti-
snite gumb 2 in pomaknite roico k podu.
Dokler rona zavora ni popolnoma popu-
ena, je na instrumentni ploi vklopljena
, prikazano je
sporoilo Parkirna zavora zategnjena in
slien je zvoni signal.
e med manevriranjem udarite
v podvozje vozila (na primer:
udarec ob mejnik, viji plonik
ali drugo urbano opremo), se
lahko vozilo pokoduje (na primer: de-
formacija ene od prem).
Da ne bi prilo do nesree, naj vozilo
pregleda predstavnik servisne mree za
vae vozilo.
Zategovanje
Potegnite roico 3 navzgor. Prepriajte
se, da je vozilo dejansko blokirano. Na in-
strumentni ploi se prige kontrolna luka
} .
Med vonjo preverite, ali je
rona zavora popolnoma popu-
ena (ugasnjena rdea luka),
sicer obstaja nevarnost pregre-
vanja in celo pokodbe zavor.
Ob zaustavitvi bo glede na
naklon cestia in/ali obreme-
nitev vozila morda treba zate-
gniti roico e za vsaj dva do-
datna zoba ter vklopiti eno od prestav
(prvo ali vzvratno) pri vozilih z ronim
menjalnikom ali prestaviti v poloaj P pri
vozilih z avtomatskim menjalnikom.
AVTOMATSKA PARKIRNA ZAVORA (1/3)
1 3
Pomo pri delovanju
Samodejna parkirna zavora zagotavlja, da
se vozilo ne premika ob zaustavitvi mo-
torja s pritiskom na gumb za zagon/zau-
stavitev motorja 1 ali z obraanjem kon-
taktnega kljua (klju v poloaju ON"
2).
V vseh drugih primerih, na primer pri zau-
stavitvi motorja ali e je motor v stanju
pripravljenosti s funkcijo Stop and Start
(glejte razdelek Funkcija "Stop and Start" v
2. poglavju), se samodejna parkirna zavora
ne zategne samodejno. Treba je uporabiti
roni nain.
Opomba
e avtomatska parkirna zavora ni zate-
gnjena, se oglasi zvoni signal, na in-
strumentni ploi pa se prikae sporoilo
Zategnitev Zategnitev:
pri delujoem motorju: ob odpiranju voz-
nikovih vrat;
pri zaustavljenem motorju (na primer,
ko motor ugasne): ob odpiranju enih od
prednjih vrat.
2 V tem primeru dvignite in nato spustite sti-
kalo 2, da zategnete avtomatsko parkirno
zavoro.
Sprostitev samodejne zategnitve
parkirne zavore
V nekaterih razliicah modelov za doloene
Zavora se sprosti, takoj ko vozilo spelje ob
drave funkcija samodejne zategnitve
pritisku na pedal za plin.
zavore ni aktivirana. Glejte podpoglavje
Roni nain delovanja.
Zategnitev avtomatske parkirne zavore je
potrjena s sporoilom Parkirna zavora za-
tegnjena, priigom kontrolne luke }
na instrumentni ploi in kontrolne luke 3
na stikalu 2.
Preden zapustite vozilo, preve-
Po zaustavitvi motorja luka 3 ugasne nekaj rite, ali je avtomatska parkirna
minut po zategnitvi avtomatske parkirne zavora dejansko zategnjena.
zavore, luka
panju vozila.
} pa ugasne ob zakle-
Na zategnjeno zavoro opozar-
jata prigani opozorilna luka 3 na sti-
kalu 2 in opozorilna luka } na in-
strumentni ploi, ki svetita, dokler se ne
zaklenejo vrata.
2.17
AVTOMATSKA PARKIRNA ZAVORA (2/3)
3 pri delujoem motorju ter istoasnem pri-
2 stavitev motorja 1;
Roni nain delovanja
Avtomatsko parkirno zavoro lahko tudi rono
upravljate.
Zategovanje avtomatske parkirne zavore
Potegnite stikalo 2. Prigeta se kontrolna
luka 3 in kontrolna luka
mentni ploi.
} na instru-
1 zavor.
Kratek postanek
e elite rono zategniti avtomatsko par-
kirno zavoro (postanek pri rdeem sema-
forju, mirovanje z delujoim motorjem ...):
potegnite in spustite stikalo 2. Zavora se sa-
modejno sprosti takoj, ko speljete.
Posebni primeri
Ko parkirate na nagnjenem cestiu ali s
prikljueno prikolico, povlecite stikalo 2 za
nekaj sekund za maksimalno zategnitev
Parkiranje vozila s sproeno avtomatsko
parkirno zavoro (na primer, ko obstaja ne-
varnost zmrzali):
tisku na zavorni pedal in stikalo 2 ustavite
motor s pritiskom na gumb za zagon/zau-
pri vkljueni prestavi spustite zavorni
pedal in stikalo 2;
V vozilih, opremljenih s funkcijo Stop and
Start, se samodejna parkirna zavora sa-
modejno vkljui pri motorju v stanju pripra-
vljenosti, e si voznik odpne varnostni pas,
odpre voznikova vrata ali vstane s sedea.

Sprostitev avtomatske parkirne zavore

Pri vkljuenem kontaktu pritisnite na zavorni
pedal in nato na stikalo 2: kontrolna luka 3

in kontrolna luka } ugasneta.

Posebna funkcija, povezana s funkcijo Stop and Start: e se varnostni pas voznika
odpne, preden je motor v stanju pripravljenosti zaradi funkcije Stop and Start, se

prepriajte, da je parkirna zavora aktivirana: to potrjuje kontrolna luka

instrumentni ploi. Nevarnost premikanja.
} na

2.18
AVTOMATSKA PARKIRNA ZAVORA (3/3)
e se prikae sporoilo
Elektrina okvara NEVARNO
ali Preverite akumulator ,
vkljuite avtomatsko parkirno
zavoro rono s potegom stikala 2 (ali
prestavite prestavno roico v P pri avto-
matskih menjalnikih), preden zaustavite
motor.
Nevarnost premikanja vozila.
Pokliite predstavnika servisne mree
vozila.
Nikoli ne zapustite vozila, ne
da bi prestavili izbirno roico
v poloaj P in izkljuili motor.
Vozilo se namre lahko zane
premikati, e miruje in motor tee z
vkljueno prestavo.
Obstaja nevarnost nesree.
Izvedenke z avtomatskim
menjalnikom
Kadar motor deluje in so voznikova vrata
odprta ali slabo zaprta, se samodejna spro-
stitev zavore iz varnostnih razlogov izkljui
(da se vozilo ne premika brez voznika).
Na instrumentni ploi se prikae sporoilo
Sprostitev rone zavore, ko voznik priti-
sne pedal plina.
Odsotnost vizualnih ali zvonih
informacij opozarja na okvaro
instrumentne ploe. V tem
primeru se morate nemudoma
ustaviti v skladu s prometnimi razme-
rami. Prepriajte se, da je vozilo ustre-
zno zaustavljeno, in pokliite predstav-
nika servisne mree za vae vozilo.
Motnje pri delovanju
V primeru napake se na instrumentni
ploi prige opozorilna luka
skupaj s sporoilom Preverite parkirno
zavoro, v nekaterih primerih se prige
tudi luka} .
im prej obiite predstavnika servisne
mree za vae vozilo.
V primeru okvare avtomatske parkirne
zavore se prige kontrolna luka ,
prikae se sporoilo Okvara zavornega
sistema in zaslii se zvoni signal, v ne-
katerih primerih pa se prige e kontrolna
luka } .
To sporoilo narekuje takojnjo zaustavi-
tev v skladu z razmerami v prometu.
V tem primeru morate ob-
vezno imobilizirati vozilo, tako
da vkljuite prvo prestavo (pri
ronih menjalnikih) ali presta-
vite roico v poloaj P (pri avtomatskih
menjalnikih). e vozilo stoji na veji str-
mini, pod kolesa postavite zagozdo.
2.19
NASVETI ZA VONJO, EKOLOKA VONJA (1/5)
Poraba goriva je homologirana v skladu
s standardno in predpisano metodo. Ta A B
metoda je enaka za vse proizvajalce in omo-
goa medsebojno primerjavo vozil. Poraba
pri dejanski rabi je odvisna od pogojev upo-
rabe vozila, opreme in voznikovega naina 2 1
vonje. Za optimalno porabo glejte nasvete
v nadaljevanju.
Glede na vozilo imate na voljo razline funk- 2
cije, ki vam pomagajo zmanjati porabo 1
goriva:
Merilnik vrtljajev z obmojem ECO.
indikator spremembe prestave
indikator naina vonje;
skupna vrednost prevoene razdalje in
ekoloki nasveti na vefunkcijskem za-
slonu;
nain ECO. Na instrumentni ploi A ali B. Indikator menjave prestave 2
Kadar je vgrajen v vozilo, navigacijski sistem Prikaz informacij se lahko uredi in osebno Da bi bila poraba goriva optimalna, vas kon-
dopolnjuje te informacije. prilagodi glede na slog osebnih nastavitev trolna luka na instrumentni ploi opozori,
instrumentne ploe, izbran prek vefunkcij- kdaj je najbolje prestaviti v vijo ali nijo
skega zaslona, odvisno od vozila. prestavo.

Merilnik vrtljajev z obmojem ECO 1

Vonja v obmoju ECO veino asa omo-
vklopite vijo prestavo;

goa optimalno porabo goriva. prestavite v nijo prestavo.

e redno spremljate ta indikator, zmanjate
porabo goriva vozila.

2.20
NASVETI ZA VONJO, EKOLOKA VONJA (2/5)
3 goa, da primerjate uinkovitost svojih
Indikator naina vonje 3
V dejanskem asu vas obvea o izbranem
nainu vonje. O njem vas obvea indika-
tor 3.
Veje je tevilo listov na indikatorju 3, pro-
neja in varneja je vaa vonja.
Za vklop/izklop indikatorja naina vonje
glejte navodila za uporabo multimedijskega
sistema.
4 tevilo doseenih kilometrov. Kaejo
Na vefunkcijskem zaslonu
Skupna vrednost prevoene razdalje
Ob zaustavitvi motorja vam napis pregled
poti na zaslonu 4 poda informacije o zadnji
vonji.
Prikazuje:
povpreno porabo goriva;
tevilo prevoenih kilometrov;
vonjo brez porabe goriva (zmanjanje
hitrosti in/ali noga, odmaknjena s pedala
za plin).
Prikae se globalna ocena od 0 do 100, ki
vam omogoa, da ocenite uinkovitost svoje
ekoloke vonje. Vija kot je ocena, manja
je poraba goriva.
Prikaejo se ekoloki nasveti za izboljanje
vae uinkovitosti.
Shranjevanje priljubljenih poti vam omo-
voenj med sabo in z vonjami drugih upo-
rabnikov vozila.
Ve informacij najdete v navodilih za upo-
rabo multimedijskega sistema.
2.21
NASVETI ZA VONJO, EKOLOKA VONJA (3/5)
Nain ECO
Nain ECO je funkcija, ki optimizira porabo
goriva. Deluje na doloene sisteme v vozilu,
ki porabljajo gorivo (gretje, klimatizacija, ser-
vovolan itd.), in na doloena dejanja med
vonjo (pospeevanje, menjavanje prestav,
reguliranje hitrosti, upoasnitev itd.).
Omejevanje pospeevanja omogoa majhno
porabo pri mestni in primestni vonji. Manja
uporaba klimatizacije omogoa zmanjanje
porabe brez poslabanja toplotnega ugodja.
Nain prostega teka v nainu ECO
Pri vozilih s samodejnim menjalnikom je pre-
klop v nain prostega teka priljubljen pri
upoasnjevanju vozila brez motornega zavi-
ranja, odvisno od vozila. e pedal za plin po-
polnoma sprostite za postopno upoasnitev,
boste prihranili gorivo.
2.22
Aktiviranje funkcije
Funkcija se lahko vkljui:
4
5 s pritiskom na stikalo 6.
s pritiskom na stikalo 7 (glejte informacije
v razdelku o sistemu Multi-Sense v 3.
poglavju);
6 na navigacijskem meniju zaslona multi-
medijskega sistema (glejte navodila za
multimedijski sistem).
Vklop potrdi kontrolna luka
prige na instrumentni ploi.
, ki se
7 Med vonjo lahko zaasno izklopite nain
ECO, da zagotovite polno zmogljivost mo-
torja.
Razdalja, prevoena v nainu prostega
V tem primeru do konca pritisnite pedal za
teka je prikazana na vefunkcijskem za- plin.
slonu 4 ali instrumentni ploi 5, odvisno od
vozila. Nain ECO se ponovno vklopi, ko odma-
knete nogo s pedala za plin.
Za vklop/izklop naina prostega teka
glejte razdelek Meni za osebne nastavitve Izklop funkcije
vozila v 1. poglavju:
Uporabite stikalo 6.
Izklop potrdi kontrolna luka
ugasne na instrumentni ploi.
, ki
NASVETI ZA VONJO, EKOLOKA VONJA (4/5)
V nijih prestavah ne vozite s previsokimi Vremenske nevenosti, preplavljena
vrtljaji motorja. cestia:
Vedno vozite z najvijo mono prestavo.
Izogibajte se naglemu pospeevanju. Ne vozite po poplavljeni
Ne zavirajte po nepotrebnem. e oviro ali cesti, kjer nivo vode sega
ovinek opazite dovolj zgodaj, enostavno preko spodnjega roba
dvignite nogo s pedala za plin. plati.
Pri vonji navkreber ne poskuajte ohra-
niti hitrosti vozila z dodajanjem ve plina,
kot je to potrebno na ravni cesti; po-
skuajte ohraniti enak poloaj noge na
pedalu za plin.
Dvojni pritisk na pedal sklopke in pritisk
na pedal za plin pred zaustavitvijo mo-
torja pri dananjih vozilih niso ve po-
trebni.

Nasveti za vonjo in ekoloka

vonja
Kako voziti
Priporoamo postopno segrevanje mo-
torja do delovne temperature med vonjo
in ne na mestu.
Hitra vonja prinaa veje stroke.
Dinamina vonja z monim in pogostim Oviranje pri upravljanju
pospeevanjem in zmanjevanjem hitro- vozila
sti je po porabi goriva draga glede na pri- Na voznikovi strani uporabljajte
hranek asa. izkljuno predpranike, ki so
prilagojeni vaemu vozilu in jih je treba
privrstiti s prednameenimi elementi.
Redno preverjajte, ali so dobro pritrjeni.
Ne polagajte ve predpranikov enega
vrh drugega.
Tveganje, da se zataknejo pedali.

2.23
NASVETI ZA VONJO, EKOLOKA VONJA (5/5)
Pnevmatike
Zaradi prenizkega tlaka v pnevmatikah
se povea poraba goriva.
Izberite tlak za najvejo hitrost ali pred-
pisani tlak za optimalno porabo goriva,
naveden na robu voznikovih vrat (glejte
razdelek Tlak v pnevmatikah v 4. po-
glavju).
Neustrezne pnevmatike lahko vplivajo na
poveano porabo goriva.
2.24
Praktini nasveti
Izberite nain ECO.
Poraba elektrinega toka pomeni porabo
goriva, zato vkljuite elektrine porabnike
samo, kadar jih potrebujete. Vendar pa je
varnost na prvem mestu, zato upotevajte
zakon o obvezno priganih dnevnih
lueh, ki velja v doloenih dravah (tudi v
Sloveniji).
Za prezraevanje vozila uporabljajte
zranike. Vonja z odprtimi okni s hitro-
stjo 100 km/h povea porabo goriva za
4 %.
Priporoamo vam, da posode za gorivo
ne polnite do vrha, ker lahko pride do izli-
vanja.
Pri vozilih s klimatsko napravo boste
v asu, ko je le-ta vkljuena, opazili po-
veano porabo goriva (predvsem med
mestno vonjo). Pri vozilih s klimatsko
napravo brez avtomatskega naina delo-
vanja izkljuite sistem, ko ga ne potrebu-
jete ve.
Nasveti za zmanjanje porabe energije
in okolju prijaznejo vonjo:
e je bilo vozilo parkirano na moni
vroini ali soncu, ga pred zagonom na-
jprej nekaj minut zraite, da se zrak v
potnikem prostoru nekoliko ohladi.
Prtljanik na strehi naj bo montiran le,
kadar ga uporabljate.
Za prevoz vejih tovorov raje uporabljajte
tovorno prikolico.
Svetujemo vam, da pri vleki poitnike
prikolice na vozilo montirate spojler in ga
pravilno naravnate.
Izogibajte se voenj od vrat do vrat
(kraje razdalje z daljimi postanki), ker
motor nikoli ne dosee svoje idealne de-
lovne temperature.
NASVETI ZA VZDREVANJE IN ZMANJANJE ONESNAEVANJA
Vae vozilo ustreza kriterijem za reciklao in
vrednotenje odsluenih vozil, ki bodo stopili
v veljavo leta 2015.
Nekateri deli vozila so bili torej zasnovani
tako, da jih bo mogoe reciklirati, ko odslu-
ijo svojemu namenu.
Ti deli se enostavno snamejo, zberejo in ob-
delajo v podjetjih za reciklao.
Poleg tega so e po zasnovi vse tovarnike
nastavitve in poraba goriva vaega vozila v
skladu z veljavnimi predpisi proti onesna-
evanju. Aktivno je vkljuen v programu za
zmanjevanje onesnaevanja okolja s ko-
dljivimi plini in za prihranek porabljene ener-
gije. Stopnja kodljivih snovi v izpunih plinih
in poraba goriva pa sta odvisni tudi od vas.
Poskrbite za njegovo redno vzdrevanje in
pravilno uporabo.
Vzdrevanje
Vedeti morate, da je lahko lastnik vozila ka-
zensko odgovoren zaradi krenja predpisov
glede onesnaevanja okolja.
e na primer dele motorja, sistema za do-
vajanje goriva ali izpunega sistema zamen-
jate z neoriginalnimi, to lahko spremeni de-
lovanje motorja, tako da ne bo ve ustrezal
predpisom glede onesnaevanja.
Nastavitve in kontrole, ki so navedene v
programu vzdrevanja vozila, zaupajte
pooblaeni servisni delavnici, ki ima na
voljo vso potrebno opremo za zagotavljanje
originalnih nastavitev vaega vozila.
Nastavitve motorja
Sveke: za doseganje optimalnega raz-
merja med porabo goriva in zmogljivostjo
motorja je treba obvezno upotevati spe-
cifikacije naih razvojnih oddelkov.
Ko menjate sveke, uporabite take, kot
so predpisane za va motor (znamka, tip
in razmak med elektrodama). Posvetujte
se s predstavnikom servisne mree za
vae vozilo.
Zrani filter, filter za gorivo: zaradi za-
maenega vloka filtra je zmogljivost mo-
torja manja. Treba ga je zamenjati.
Vig in prosti tek: ne potrebujeta
nobene nastavitve.
Kontrola izpunih plinov
Sistem kontrole izpunih plinov omo-
goa odkrivanje nepravilnosti pri delovanju
naprav, ki sluijo za zmanjevanje onesna-
evanja okolja.
Motnje pri delovanju teh naprav lahko pov-
zroijo sproanje kodljivih snovi ali celo
mehanske pokodbe.
Ta kontrolna luka na instrumentni
ploi opozarja na morebitne
motnje delovanja sistema:
Prige se, ko vkljuite kontakt, in ugasne ob
zagonu motorja.
e sveti neprekinjeno, se im prej posve-
tujte s predstavnikom servisne mree za
vae vozilo.
e utripa, zmanjujte vrtljaje motorja,
dokler ne preneha utripati. im prej se
posvetujte s predstavnikom servisne
mree vozila.
2.25
OKOLJE
Vae vozilo velja za okolju prijazno tekom
celotne ivljenjske dobe: med proizvodnjo,
med uporabo in tudi kot odslueno vozilo.
To zavezo ponazarja oznaka proizvajalca
eco.
Proizvodnja
Proizvodnja vaega vozila poteka v indus-
trijskem srediu, ki izvaja vse napredne
ukrepe za im manje ogroanje okolikih
prebivalcev in narave (zmanjanje porabe
vode in energije, moteega videza, hrupa,
izpustov v ozraje, vodnih odplak, zbiranje
in loevanje odpadkov)
2.26
Emisija kodljivih izpunih
plinov
Vae vozilo je zasnovano tako, da med
vonjo prispeva k manjemu izpustu toplo-
grednih plinov (CO2) in s tem k manji porabi
goriva (npr.: 140 g/km oziroma 5,3 l/100 km
pri vozilu z dizelskim motorjem).
Poleg tega so vozila opremljena s sistemom
za zmanjevanje onesnaevanja, ki vklju-
uje katalizator, lambda sondo, aktivni oglji-
kov filter (slednji prepreuje uhajanje ben-
cinskih hlapov iz rezervoarja v ozraje) ...
Pri nekaterih dizelskih vozilih ta sistem do-
polnjuje filter sajastih delcev, ki prispeva
k zmanjanju emisije nezgorelih sajastih
delcev.
Tudi vi skrbite za isto okolje!
Obrabljene dele in dele, ki so bili zame-
njani pri tekoem vzdrevanju vozila
(akumulator, oljni filter, zrani filter, ba-
terije ...) ter plastenke za olje (prazne ali
napolnjene s starim oljem) oddajte na
temu namenjenih odlagaliih.
Neuporabna vozila je treba izroiti poo-
blaenim centrom, kjer bodo poskrbeli
za njihovo reciklao.
V vsakem primeru upotevajte lokalne
predpise.
Reciklaa
85% delov vozila je mogoe reciklirati, kar
pomeni 95% mase vozila.
S tem namenom so bili tevilni deli zasno-
vani na nain, da jih je mogoe reciklirati.
Zgradbe in materiali so bili podrobno prou-
eni zaradi laje demontae teh sestavnih
delov in njihovo ponovno obdelavo v poseb-
nih predelovalnicah.
Z namenom, da bi ohranili surovine, so v
vozilo vgrajeni tevilni deli iz reciklirane
plastike ali iz obnovljivih materialov (snovi
rastlinskega in ivalskega izvora, kot sta
bomba in volna).
SISTEM ZA NADZOR TLAKA V PNEVMATIKAH (1/3)
Reinicializacija referenne
1 2 3 vrednosti tlaka v pnevmatikah
To je treba izvesti:
ko je referenni tlak v pnevmatikah treba
spremeniti, da se prilagodi pogojem upo-
rabe (prazno vozilo, obteeno vozilo,
vonja na avtocesti itd.);
po medsebojni zamenjavi koles (to vam
kljub vsemu odsvetujemo);
po zamenjavi kolesa.
Vedno jo je treba izvesti po preverjanju tlaka
zraka v 4 hladnih pnevmatikah.
Tlak zraka mora ustrezati trenutni upo-
rabi vozila (prazno vozilo, obteeno vozilo,
vonja po avtocesti itd.).
Pri vozlih, ki so opremljena s tem sistemom,
slednji nadzira tlak zraka v pnevmatikah.
Nain delovanja
Vsa kolesa (razen rezervnega) imajo v
kolesnem ventilu tipalo, ki redno meri tlak v
pnevmatiki.
Sistem na instrumentni ploi 1 prikae tre-
nutni tlak v pnevmatikah in opozori voznika,
e kolesa niso dovolj napolnjena.
e je vozilo opremljeno z navigacijs-
kim sistemom, lahko ponastavitev izve-
dete tudi na vefunkcijskem zaslonu 3.
Izberite meni Vozilo, Tlak v pnevma-
tiki.
Postopek za reinicializacijo
Pri vkljuenem kontaktu:
vekrat zapored na kratko pritisnite upra-
vljalnik 2, da izberete prikaz tlaka v pne-
vmatikah in funkcijo Tlak v pnevmatiki,
odvisno od vozila;
dolgo (priblino 3 sekunde) pridr-
ite gumb 2, da zanete inicializacijo.
Utripanje pnevmatik ter prikaz sporo-
ila Prilagajanje tlaka v teku in nato
Lokacija pnevm. v teku pomeni, da je
bila zahteva za ponastavitev referenne
vrednosti tlaka v pnevmatikah sprejeta.
Za reinicializacijo je lahko potrebnih ve
minut vonje.
e ponastavitvi sledijo kratke vonje, lahko
sporoilo Lokacija pnevm. v teku ostane
prikazano po ve zaporednih zagonih.
Opomba
Vrednost referennega tlaka ne sme biti
manja od priporoene vrednosti, navedene
na robu vrat.
2.27
SISTEM ZA NADZOR TLAKA V PNEVMATIKAH (2/3)
1 Prikazano je kolo B rdee ali bele barve, od-
4 To sporoilo spremlja kontrolna luka
Prikazovalnik
Prikazovalnik 1 in kontrolna luka 4
na instrumentni ploi vas obveata o
morebitnih nepravilnostih (padec tlaka v
pnevmatiki, predrta pnevmatika, okvara na
sistemu ...).
Opozorilna luka
sporoa, da se morate zaradi
vae varnosti ustaviti takoj, ko
to dopuajo razmere na cesti.
2.28
Predrta pnevmatika
visno od vozila, prikaz pa spremljajo fiksna
A
kontrolna luka 4 , sporoilo Predrta
pnevmatika in zvoni signal.
. To opozarja, da je zadevna pne-
vmatika predrta ali mono izpraznjena. e
je pnevmatika predrta, zamenjajte kolo ali
pokliite predstavnika servisne mree za
vae vozilo. e je pnevmatika izpraznjena,
jo napolnite z ustreznim tlakom.
B Preverite tipala tlaka pnevmatik
Kolo A izgine, kontrolna luka 4
nekaj sekund utripa, nato pa neprekinjeno
Napolnite pnevmatike zasveti in prikae se sporoilo Preverite
Prikazano je kolo B oranne ali bele barve, tipala tlaka pnevmatik.
odvisno od vozila, prikaz pa spremljata To sporoilo spremlja kontrolna luka
fiksna kontrolna luka 4 in sporoilo
Napolnite pnevmatike. To pomeni, da je
. To pomeni, da vsaj eno kolo ni
opremljeno s tipali (npr. rezervno kolo). V
drugih primerih pokliite predstavnika servi-
pnevmatika prazna.
sne mree vozila.
Preverite in po potrebi uravnajte tlak v tirih
hladnih pnevmatikah.
Po nekaj minutah vonje se kontrolna
luka 4 izklopi.
Sistem ne more zaznati nenadne izgube tlaka v pnevmatiki (poena pnevmatika itd.).
SISTEM ZA NADZOR TLAKA V PNEVMATIKAH (3/3)
Lokacija pnevm. v teku
Sporoilo Lokacija pnevm. v teku se pri-
kae med vonjo, e je eno ali ve koles
opremljenih s tipali, ki niso v skladu s pripo-
roili drube Renault.
Obrnite se na predstavnika servisne mree
za vae vozilo.
Ponovna nastavitev tlaka v
pnevmatikah
Tlak je treba nastaviti pri hladnih pnev-
matikah (glejte nalepko na robu voznikovih
vrat). e nimate prilonosti, da bi tlak preve-
rili v hladnih pnevmatikah, ga zviajte za 0,2
do 0,3 bara (3 PSI).
Nikoli ne izpuajte zraka iz segretih pne-
vmatik.
Zamenjava koles/pnevmatik
Za ta sistem je potrebna posebna oprema
(kolesa, pnevmatike, okrasni pokrovi ...).
Glejte razdelek Pnevmatike v 5. poglavju.
S predstavnikom servisne mree za vae
vozilo se posvetujte glede zamenjave pnev-
matik in glede razpololjive dodatne opreme
v servisni mrei ter skladnosti s sistemom
za nadzor tlaka v pnevmatikah: ob uporabi
druge opreme bi se lahko pokodovala tipala
oziroma sistem ne bi ve pravilno deloval.
Rezervno kolo
Rezervno kolo pri vozilih, ki ga imajo, ni
opremljeno s tipalom.
Razprilo za popravilo
pnevmatik in garnitura za
polnjenje pnevmatik
Zaradi posebnosti ventilov uporabljajte le
opremo, ki so jo homologirali v servisni mrei
za vae vozilo. Glejte razdelek Garnitura
za polnjenje pnevmatik v 5. poglavju.
Zamenjava kolesa
ker potrebuje sistem za pra-
vilno ugotavljanje poloaja
koles in tlaka v kolesih med
vonjo kar nekaj minut, preverite tlak v
pnevmatikah po vsakem posegu.
Ta funkcija predstavlja dodatno
pomo pri vonji.
Vendar ne ukrepa namesto vo-
znika. Zato ne more v nobenem
primeru nadomestiti voznikove pazljivo-
sti in odgovornosti. Enkrat meseno pre-
verite tlak v pnevmatikah, vkljuno z re-
zervnim kolesom.
2.29
SISTEMI ZA NADZOR IN POMO PRI VONJI (1/10)
ABS (sistem proti blokiranju koles); ABS (sistem proti blokiranju
ESC (sistem za nadzor stabilnosti koles)
vozila) s kontrolo podkrmarjenja in Pri monem zaviranju sistem ABS prepre-
sistemom za krmiljenje spodrsavanja; uje blokiranje koles in s tem zagotovi im
krajo zavorno pot in stabilnost vozila.
sistem za pomo pri zaviranju v sili;
V teh pogojih se med zaviranjem lahko iz-
aktivno zaviranje v sili; ogibate raznim oviram na cestiu. Sistem
pomo pri speljevanju v klanec; skraja zavorno pot tudi na spolzki podlagi
(mokro cestie ...).
zadnja krmilna kolesa.
Voznik obuti delovanje sistema kot trese-
Drugi sistemi pomoi pri vonji so opisani na nje zavornega pedala. Sistem ABS v nobe-
naslednjih straneh. nem primeru ne izbolja fizinega oprijema
pnevmatik s cestiem. Voznik mora torej
obvezno voziti z obiajno previdnostjo (in
Te funkcije predstavljajo do- upotevati varnostno razdaljo ...).
datno pomo v kritinih situa-
cijah pri vonji in omogoajo,
da vozilo obdri izbrano smer
vonje.
Vendar pa nikoli ne ukrepajo name-
sto voznika. Za vozilo e vedno ve-
ljajo omejitve, zato vas te funkcije
ne smejo spodbujati k hitreji vonji.
Tako torej ne morejo nikdar nadomestiti
voznikove pazljivosti in odgovornosti pri
manevriranju (voznik mora biti stalno po-
zoren na nenadne dogodke, do katerih
lahko pride med vonjo).

V primeru zaviranja v sili vam priporo-

amo, da na zavorni pedal pritisnete
mono in neprekinjeno. Torej ni po-
trebno vekratno zaporedno pritiskanje
pedala. Sistem ABS prilagodi mo priti-
ska na pedal v zavornem sistemu.

2.30
SISTEMI ZA NADZOR IN POMO PRI VONJI (2/10)
Motnje pri delovanju:
e sta na instrumentni ploi prigani

kontrolni luki in x skupaj

s sporoili Preverite ABS, Preverite
zavorni sistem in Preverite ESC:
pomeni, da so sistemi ABS in ESC ter
sistem za pomo pri zaviranju v sili izklju-
eni. Zaviranje je kljub temu zagoto-
vljeno;
na instrumentni ploi so prigane luke

xD , , in ter
prikazano je sporoilo Okvara zavor-
nega sistema: to opozarja na napako
zavornega sistema.
V obeh primerih se posvetujte s predstavni-
kom servisne mree za vae vozilo.

e se prige opozorilna luka Zaviranje je le delno zagoto-

, se morate zaradi vae
varnosti imprej zaustaviti v
skladu s prometnimi razme-
rami. Ugasnite motor in ga ne zaganja-
jte ve. Pokliite predstavnika servisne
mree za vae vozilo.
vljeno. V vsakem primeru pa je
nenadno zaviranje nevarno,
zato se morate ob priigu teh
luk imprej zaustaviti v skladu s prome-
tnimi razmerami. Pokliite predstavnika
servisne mree za vae vozilo.

2.31
SISTEMI ZA NADZOR IN POMO PRI VONJI (3/10)
Sistem za nadzor stabilnosti
vozila ESC s kontrolo
podkrmarjenja in sistemom za
krmiljenje spodrsavanja
Sistem za nadzor stabilnosti vozila ESC
Ta sistem pomaga ohraniti kontrolo nad
vozilom v kritinih situacijah (ob izogiba-
nju raznim oviram na cesti, izgubi oprijema
pnevmatik v ovinkih ...).
Princip delovanja
Tipalo na volanu zazna voznikovo obraanje
volana.
Druga tipala, ki so porazdeljena po vozilu,
merijo dejansko smer vonje.
Sistem primerja voznikovo obraanje volana
z dejansko smerjo vozila in slednjo po po-
trebi popravi, tako da zavira doloena kolesa
in/ali zmanja mo motorja. Ob vkljuitvi sis-
tema na instrumentni ploi utripa kontrolna
luka .
2.32
Kontrola podkrmarjenja Motnje pri delovanju
Ta sistem zagotavlja optimalno delovanje e sistem zazna motnjo delovanja, se
funkcije ESC v primeru izrazitega podkrmar- na instrumentni ploi prikae sporoilo
jenja (ob izgubi oprijema na prednji premi). Preverite ESC ter prigeta kontrolna luka
Sistem za krmiljenje spodrsavanja in kontrolna luka .
V tem primeru sta ESC in sistem za krmilje-
Ta sistem omejuje zdrsavanje pogonskih
nje spodrsavanja izkljuena. Pokliite pred-
koles in nadzira vozilo pri speljevanju, po-
stavnika servisne mree vozila.
speevanju in upoasnjevanju.
Princip delovanja
Sistem neprestano meri in primerja hitrost
pogonskih koles s pomojo tipal na kolesih
ter izraunava njihovo zdrsavanje. e se
kolo vrti v prazno, ga sistem zavira, da meja
vrtenja dosee stopnjo, ki omogoa pono-
ven oprijem kolesa s cestiem.
Sistem prilagaja tudi tevilo vrtljajev motorja
stopnji oprijema koles s cestiem, ne glede
na to, kako mono voznik pritiska na plin.
SISTEMI ZA NADZOR IN POMO PRI VONJI (4/10)
Sistem za pomo pri zaviranju
v sili
To je sistem, ki dopolnjuje sistem ABS in pri-
speva h kraji zavorni poti vozila.
Princip delovanja
Ta sistem zazna sunkovito zaviranje. V
takem primeru se v trenutku razvije maksi-
malna pomo pri zaviranju, ki lahko sproi
regulacijo ABS.
Zaviranje ABS traja, dokler ne popusti pritisk
na zavornem pedalu.
Priig varnostnih utripalk
Pri nekaterih vozilih se slednje lahko pri-
gejo pri monem zaviranju.
Funkcija predvidevanja zaviranja
Pri nekaterih izvedenkah vozila sistem pred-
asno predvidi zaviranje za krajo zavorno
pot, ko hitro dvignete nogo s pedala za plin.
Posebni primeri
Pri uporabi regulatorja hitrosti:
e uporabite pedal plina, se sistem lahko
vkljui, ko sprostite pedal;
e ne uporabite pedala plina, se sistem
ne vkljui.
Motnje pri delovanju
e sistem zazna motnjo delovanja, se
na instrumentni ploi prikae sporoilo
Preverite zavorni sistem, ki ga spremlja
kontrolna luka .
Posvetujte se s predstavnikom servisne
mree za vae vozilo.
2.33
SISTEMI ZA NADZOR IN POMO PRI VONJI (5/10)
1
Aktivno zaviranje v sili
Sistem z radarjem 1 doloa razdaljo do
vozila pred vami in opozori voznika, e ob-
staja nevarnost za trenje s prednjim delom
vozila. Lahko namerno zavre vozilo, da bi
omejil pokodbe zaradi trka.
Opomba: radar 1 ne sme biti prekrit (z uma-
zanijo, blatom, snegom ...).
2.34
e voznik pritisne zavorni pedal in sistem e
vedno zazna nevarnost trenja, povea mo
zaviranja.
e se voznik ne odzove na opozorilo in je
2 trenje neizbeno, sistem vkljui zaviranje.
Delovanje
e se med vonjo (hitrost med 30 in
150 km/h) pojavi nevarnost trenja z vozi-
lom spredaj, odvisno od vozila:
na instrumentni ploi sveti kontrolna
luka
zvoni signal;
rdee barve, spremlja jo
ali
na nadzorni ploi ali na zaslonu na ve-
trobranskem steklu, odvisno od vozila, je
indikator 2 prikazan rdee, spremlja ga
zvoni signal.
Sistem zazna samo vozila, ki vozijo v
isto smer. Lahko se zgodi, da sistem
ne zazna motoristov, ker je njihovo pot
teko doloiti.
SISTEMI ZA NADZOR IN POMO PRI VONJI (6/10)
e elite funkcijo vklopiti ali izklopiti, znova
pritisnite stikalo 5 OK:

3 = vkljuena funkcija

4 5 < izkljuena funkcija

6 Pri izklopu sistema se prige kontrolna luka

na instrumentni ploi.
Sistem se ponovno vkljui vsaki, ko se
vkljui kontakt pri vozilu.

Pogoji, ki onemogoajo sistem

Vklop, izklop sistema
Vozila z navigacijskim sistemom
Na multifunkcijskem zaslonu 3 izberite meni
Vozilo, Pomo pri vonji, Aktvne brz-
denie in nato izberite ON ali OFF.
Sistem se ne more vkljuiti:
e je prestavna roica v nevtralnem polo-
aju ali praznem teku;
e je parkirna zavora vkljuena;
Vozila brez navigacijskega sistema v ovinku.
ko je vozilo ustavljeno, drite stikalo 5
OK, da dostopite do menija za nastavi-
tev;
vekrat pritisnite stikalo 6 gor ali dol, da
se premaknete do menija Pomo pri
vonji. Pritisnite stikalo 5 OK;
vekrat pritisnite stikalo 6 gor ali dol, da
se premaknete do menija Aktivno zavi-
ranje, in pritisnite stikalo 5 OK.

Do menija Pomo pri vonji lahko ne-

posredno dostopate s tipko 4 .

2.35
SISTEMI ZA NADZOR IN POMO PRI VONJI (7/10)
Motnje pri delovanju
Aktivno zaviranje v sili
e sistem zazna motnjo delovanja, na in-
strumentni ploi zasveti kontrolna luka Ta funkcija predstavlja dodatno pomo pri vonji. Vendar ta funkcija v nobenem
primeru ne nadomea pazljivosti in odgovornosti voznika, ki mora ves as ohra-
, ki jo spremlja sporoilo Aktivn.za-
viranje izkljueno.
niti nadzor nad vozilom.

Obstajata dve monosti:
e se v sistemu pojavljajo zaasne
teave (na primer: tipalo je prekrito z
umazanijo, blatom, snegom itd.), par-
kirajte vozilo in izklopite motor. Oistite
obmoje zaznavanja na radarju. Ko po-
novno zaenete motor, se kontrolna
luka izklopi, sporoilo pa izbrie;
e se to ne zgodi, je lahko vzrok za
napako drugaen; obrnite se na pred-
stavnika servisne mree.
Posegi/popravila sistema
Morebitno trenje lahko vpliva na poravnavo in delovanje radarja. Izkljuite funkcijo in se
obrnite na predstavnika servisne mree vozila.
Vse posege na obmoju radarja (popravila, zamenjave, popravki barve) mora izvesti
kvalificiran strokovnjak.
Samo predstavnik servisne mree vozila je usposobljen za posege v sistem.
Motnje sistema
Nekatere razmere lahko motijo ali poslabajo delovanje sistema, kot so:
kompleksno okolje (kovinski most ...);
slabe vremenske razmere (sneg, toa, poledica ...).
Nevarnost nenadnega zaviranja.

2.36
SISTEMI ZA NADZOR IN POMO PRI VONJI (8/10)

Aktivno zaviranje v sili

Omejitve delovanja sistema
Sistem se odzove samo na premikajoa se vozila ali vozila, ki jih je zaznal, ko so se premikala.
Vozilo, ki vozi v nasprotno smer, ne sproi nobenega opozorila ali spremembe delovanja sistema.
Obmoje, kjer je nameen radar, mora ostati isto in se ga ne sme spreminjati, da se zagotovi dobro delovanje sistema.
Sistem se na manja vozila, kot so motorji, kolesa, lahko odzove manj uinkovito kot na druga vozila.

Izklop funkcije
Funkcijo je treba onemogoiti v naslednjih primerih:
zavorne lui ne delujejo;
Na sprednjem delu vozila je prilo do trka ali je pokodovan;
se vozilo vlee z avtovleko (ob okvari).

Prekinitev funkcije
aktivno zaviranje lahko kadar koli prekinete s kratkim pritiskom na pedal za plin ali zasukom volana pri izogibanju.
e voznik opazi nenavadno vedenje sistema, se posvetujte s predstavnikom servisne mree vozila.

2.37
SISTEMI ZA NADZOR IN POMO PRI VONJI (9/10)
Pomo pri speljevanju v klanec
Glede na naklon vzpetine ta sistem pomaga
vozniku pri speljevanju v klanec. Ko voznik
dvigne nogo z zavornega pedala, da bi pri-
tisnil na pedal za plin, ta naprava deluje na
samodejno zategnitev zavor, ki preprei, da
bi vozilo zdrsnilo nazaj.
Delovanje sistema
Deluje samo takrat, ko je prestavna roica
v vkljuenem prestavnem razmerju in ne v
praznem teku (pri avtomatskem menjalniku
ne sme biti izbran poloaj N ali P) in ko je
vozilo popolnoma zaustavljeno (pritisk na
zavorni pedal).
Sistem zadri vozilo priblino 2 sekundi.
Potem zavore popustijo (vozilo se pomika
glede na nagib).
2.38
Sistem za pomo pri spelje-
vanju v klanec ne more po-
polnoma prepreiti pomikanja
vozila nazaj v vseh primerih
(zelo moan nagib ).
Voznik lahko v vsakem primeru pritisne
na zavorni pedal in tako preprei pomi-
kanje vozila nazaj.
Pomoi pri speljevanju v klanec se ne
sme uporabljati pri daljem postanku:
uporabite zavorni pedal.
Ta funkcija ni namenjena za dolgotraj-
nejo zaustavitev vozila na mestu.
e je treba zaustaviti vozilo, pritisnite na
zavorni pedal.
Voznik mora ostati e posebej pazljiv na
spolzkih tleh ali pri slabem oprijemu in/
ali na klancu.
Obstaja nevarnost resnih pokodb.
SISTEMI ZA NADZOR IN POMO PRI VONJI (10/10)
A B
Zadnja krmilna kolesa
Pri vozilih s to opremo ta sistem med vonjo
omogoa obraanje zadnjih koles glede na
pogoje vonje: pri nizki hitrosti sistem zago-
tavlja laje manevriranje, pri viji hitrosti pa
zagotavlja boljo stabilnost.
Pri vonji z nizko hitrostjo se zadnja kolesa
obraajo v nasprotno smer od prvih koles
(slika A) za zagotavljanje lajega manevrira-
nje vozila. To je koristno pri vonji po mestu,
na ovinkasti cesti, pri manevriranju na par-
kiriu...
Med vonjo pri viji hitrosti se zadnja kolesa
obraajo v isto smer kot prva kolesa (slika B)
za zagotavljanje veje stabilnosti vozila. To
je koristno pri zamenjavi pasu, v ovinkih...
Opomba: konfiguracija sistema (odzivnost
itd.) je odvisna od izbranega naina v meniju
Multi-Sense (glejte razdelek Multi-
Sense v 3. poglavju).
Motnje pri delovanju
e se na instrumentni ploi izpie sporo-
ilo Preveri krmilni mehanizem skupaj
z opozorilno luko : posvetujte se
s predstavnikom servisne mree za vae
vozilo.
e se prige kontrolna luka in
prikae sporoilo Okvara krmilnega me-
hanizma na instrumentni ploi, to opo-
zarja na napako sistema.
narekuje obvezno in
takojnjo zaustavitev v skladu
s prometnimi razmerami.
Pokliite predstavnika servisne
mree za vae vozilo.
e udarite v podvozje vozila (na primer:
udarec ob mejnik, viji plonik ali drugo
urbano opremo), se vozilo lahko poko-
duje (deformacija preme).
Da ne bi prilo do nesree, naj vozilo
pregleda predstavnik servisne mree za
vae vozilo.
2.39
OPOZORILO ZA SKRENITEV Z VOZNEGA PASU (1/3)
Ta funkcija voznika opozori na nenameren
premik avta ez neprekinjeno ali prekinjeno
rto.
Ta funkcija uporablja kamero, nameeno
na vetrobranskem steklu za vzvratnim ogle-
dalom.

Ta funkcija pomeni dodatno pomo pri vonji v primeru nenamerne skrenitve z vo-
znega pasu. Vendar ne ukrepa namesto voznika. Delovanje te funkcije je lahko v
nekaterih pogojih ovirano, zlasti v primeru:
slabe vidljivosti (de, sneg, megla, umazano vetrobransko steklo, motea
sonna svetloba s sprednje strani, delno izbrisane rte itd.);
ceste z ostrimi ovinki;
vonje pred avtomobilom po isti poti;
obrabljenih ali medsebojno zelo oddaljenih talnih oznak ali talnih oznak s ibkim kontra-
stom;
ozke ceste;
...
V tem primeru indikatorji vidnosti rt ostanejo nepobarvani na instrumentni ploi, kar
pomeni, da funkcija ni pripravljena za opozarjanje (nezaznane rte).
Ta funkcija torej v nobenem primeru ne more nadomestiti voznikove pazljivosti in odgovor-
nosti pri manevriranju.

2.40
OPOZORILO ZA SKRENITEV Z VOZNEGA PASU (2/3)
1
2
Vklop/izklop
Vozila z navigacijskim sistemom
Na vefunkcijskem zaslonu 1: izberite
Vozilo, Pomo pri vonji, Opozorilo za
zapustitev voznega pasu in nato izberite
ON ali OFF.
Do menija Pomo pri vonji lahko ne-
posredno dostopate s tipko 2
3
4 5
Vozila brez navigacijskega sistema Funkcija je pripravljena na opozarjanje,
e:
Pritisnite stikalo 3.
je hitrost veja od priblino 70 km/h;
in
rte so zaznane in indikatorji vidnosti 4
Delovanje
so zelene ali bele barve (odvisno od
Ko je funkcija aktivirana, so indikatorji vidno- vozila).
sti 4 levih in desnih rt na instrumentni ploi
prikazani v sivi barvi. Funkcija sproi opozorilo, e prekoraite
rto brez uporabe smerokazov. Funkcija
opozori voznika z zvonim signalom in in-
dikatorji vidljivosti 4 se obarvajo rdee ozi-
roma se na instrumentni ploi pokae
prikaz 5 (odvisno od vozila).
.
2.41
OPOZORILO ZA SKRENITEV Z VOZNEGA PASU (3/3)
1 kalo 6 OK ;
6 pri tem izberite eno od petih ravni;
7 Nizka, e je rta zaznana ob preko-
Pogoji neaktiviranja opozoril
Indikatorji smeri, ki so bili aktivirani manj
kot 2 sekundi pred prekoraitvijo rte;
zelo hitra prekoraitev rte;
neprekinjena vonja po rti;
v ovinkih funkcija dovoli rahlo sekanje;
vklopljene varnostne utripalke;
...
2.42
Nastavitve
Vozila z navigacijskim sistemom
Na vefunkcijskem zaslonu 1 izberite
Vozilo, Pomo pri vonji, Nast. opoz.
za zapus. voz. pasu.
Glasnost: nastavite glasnost opozorila;
obutljivosti: nastavite raven obutljivosti
za zaznavo rt in pri tem izberite:
Nizka, e je rta zaznana ob preko-
raitvi;
Sredina, e je rta zaznana ob pri-
blievanju;
Visoka, e je rta zaznana ob bli-
ini.
Vozila brez navigacijskega sistema
Ko je vozilo ustavljeno, drite stikalo 6
OK, da dostopite do menija za nastavi-
tev;
vekrat pritisnite stikalo 7 gor ali dol, da
se premaknete do menija Pomo pri
vonji. Pritisnite stikalo 6 OK;
vekrat pritisnite stikalo 7 gor ali dol, da
se premaknete do menija Nast. opoz. za
zapus. voz. pasu, nato pa pritisnite sti-
Glasnost: nastavite glasnost opozorila;
pri tem izberite eno od treh ravni;
Citlivos: prilagodite nivo obutljivosti
za zaznavanje rt. Za to izberite:
raitvi;
Povprena, e je rta zaznana ob
priblievanju;
visoka, e je rta zaznana ob
bliini.
Motnje delovanja
V primeru teav z delovanjem se na ins-
trumentni ploi prikae sporoilo Preveri
sistem za skrenitev in indikatorja vidnosti
leve in desne rte izgineta z instrumentne
ploe.
Posvetujte se s predstavnikom servisne
mree za vae vozilo.
OPOZORILNIK ZA MRTVI KOT (1/4)
A Ta funkcija je dodatna pomo,
Ta sistem voznika obvesti, da je v obmoju
A drugo vozilo.
Ta sistem deluje, ko vozilo vozi s hitrostjo od
priblino 30 km/h do 140 km/h.
Ta funkcija uporablja tipala 1, ki so name-
ena na vsaki strani prednjega in zadnjega
odbijaa.
Posebnost
Tipala ne smejo biti prekrita (z umazanijo,
blatom, snegom itd.).
e je eno od tipal prekrito, se na instrumen-
tni ploi prikae sporoilo Mrtvi kotoistite
senzor. Oistite tipala.
ki opozarja, da se drugo vozilo
nahaja v obmoju mrtvega kota
vaega vozila.
V nobenem primeru ne more nadome-
stiti voznikove pazljivosti in odgovornosti
med vonjo.
Voznik mora biti stalno pozoren na ne-
predvidene dogodke, ki se lahko zgodijo
med vonjo: zato med manevriranjem
vedno pazite, da v obmoju mrtvega
kota vozila ni preminih ovir (kot so
na primer otrok, ival, otroki voziek,
kolo itd.) oziroma manjih ali ojih ovir
(kamen, koliek itd.).
2.43
OPOZORILNIK ZA MRTVI KOT (2/4)
vekrat pritisnite stikalo 5 gor ali dol, da
se premaknete do menija Opozorilo o
mrtvem kotu, nato pa pritisnite stikalo 4
2 OK;
e elite funkcijo vklopiti ali izklopiti,
3 4 znova pritisnite stikalo 4 OK.
5

Vklop/izklop Vozila brez navigacijskega sistema

Ko je vozilo ustavljeno, drite stikalo 4
Vozila z navigacijskim sistemom OK, da dostopite do menija za nastavi-
Na multifunkcijskem zaslonu 2 izberite meni tev;
Vozilo, Pomo pri vonji, Opozorilo vekrat pritisnite stikalo 5 gor ali dol, da
o mrtvem kotu in nato izberite ON ali se premaknete do menija Pomo pri
OFF. vonji. Pritisnite stikalo 4 OK;

Do menija Pomo pri vonji lahko ne-

posredno dostopate s tipko 3 . Ob zagonu motorja se sistem vrne v stanje

ob zadnji prekinitvi kontakta.

2.44
OPOZORILNIK ZA MRTVI KOT (3/4)
Prikaz B
16 6 Funkcija je vkljuena in ne zaznava nobe-
B nega vozila.

Prikaz C
Prvo opozorilo: indikator 6 pomeni, da je bilo
C 7 v obmoju mrtvega kota zaznano vozilo.

Prikaz D
Pri vklopljenem smerokazu indikator 6 utripa,
D dokler funkcija zaznava vozilo v obmoju
mrtvega kota na strani, v katero nameravate
obrniti volan. e izklopite smerokaz, indika-
tor preklopi na prvo opozorilo (prikaz C).

Indikator 6
Indikator 6 lei na vsakem od vzvratnih ogle-
dal 7.
Opomba: redno istite zunanja ogledala 7,
da bodo indikatorji dobro vidni 6.
Delovanje
Funkcija opozarja:
e je hitrost vozila med 30 km/h in
140 km/h;
e je vozilo v obmoju mrtvega kota in se
premika v isti smeri kot vae vozilo.
Ko vozilo prehiti drugo vozilo, se indikator 6
vkljui, e prehiteno vozilo ostane v mrtvem
kotu ve kot eno sekundo.

Opomba: sposobnost sistema je nas-

tavljena na irino standardnega pasu,
zato je pri vonji po ozki cesti mogoe,
da zazna vozilo, ki vozi po nasprotnem
pasu.

2.45
OPOZORILNIK ZA MRTVI KOT (4/4)
Motnje delovanja
6
e sistem zazna napako, se na instrumentni
B ploi prikae sporoilo Preverite opozo.
za mrtvi kot. Pokliite predstavnika servi-
sne mree vozila.
Opomba: ob zagonu motorja luka indika-
torja 6, zaslon B, trikrat utripne. To je nor-
C malno.

Sposobnost zaznavanja sis-

Kdaj sistem ne deluje tema je nastavljena na irino
standardnega pasu. e vozite
Vozilo se ne premika; po irokem pasu, sistem morda
promet je gost; ne bo zaznal vozila v mrtvem kotu.
pri vonji v ovinek; V primeru izpostavljenosti monemu
elektromagnetnemu sevanju (pod
prednja in zadnja tipala istoasno zazna- visokonapetostnimi daljnovodi itd.)
vajo vozilo (npr. dolg tovornjak). ali v zelo slabih vremenskih pogojih
... (moan de, sneg itd.) lahko pride do
kratkotrajnih motenj sistema. Bodite
pozorni na prometne razmere.
Obstaja nevarnost nesree.
Zaradi tipal na odbijaih mora
kakrenkoli poseg (popravilo,
zamenjava, barvanje itd.) opra-
viti usposobljeni strokovnjak.

2.46
OPOZORILO ZA VARNOSTNO RAZDALJO (1/2)
Ta funkcija s pomojo radarja 1 obvea vo-
znika o asu, ki ga loi do vozila pred njim,
tako da upoteva varnostno razdaljo med
voziloma.
Opomba: radar 1 ne sme biti prekrit (z uma-
zanijo, blatom, snegom ...).
Funkcija je vkljuena, ko vozilo vozi s hitros-
tjo med priblino 30 in 200 km/h.
Ob zagonu motorja je funkcija v istem stanju,
kot je bila ob zadnji zaustavitvi motorja.
2
3
Vkljuitev/izkljuitev funkcije
Na vefunkcijskem zaslonu 2 izberite
Vozilo, Pomo pri vonji, Opozorilo za
razdaljo in nato izberite ON ali OFF.
Ta funkcija predstavlja dodatno
pomo pri vonji. Vendar ta
funkcija v nobenem primeru ne
nadomea pazljivosti in odgo-
vornosti voznika, ki mora ves as ohra-
niti nadzor nad vozilom.
Do menija Pomo pri vonji lahko ne-
posredno dostopate s tipko 3 .
2.47
OPOZORILO ZA VARNOSTNO RAZDALJO (2/2)
C (oranna): asovni presledek znaa
4 priblino 1 do 2 sekundi (nezadostna ra-
A zdalja med voziloma);
Funkcija ni na voljo, e je vkljuen prila-
D (rdea): asovni presledek znaa 1 se- godljivi regulator hitrosti.
kundo ali manj (skrajno nezadostna raz-
dalja med voziloma).
B
e znaa asovni presledek med voziloma
manj kot priblino 0,5 sekunde, na instru-
mentni ploi utripa kontrolna luka 4. V
nekaterih okoliinah asovni presledek ne
C more biti prikazan: Vrednost je prikazana informa-
tivno: sistem na noben nain
v ovinku; ne upravlja vozila.
pri zamenjavi voznega pasu; Ta funkcija ni namenjena
D za uporabo v mestnem okolju ali pri
e je vozilo pred vami dovolj dale ali dinamini vonji (ovinki, pospeevanje,
zunaj dosega tipala. nenadno zaviranje ...), ampak v enako-
mernih razmerah vonje.
Delovanje Funkcija ne deluje na zavorni sistem.
Pri vklopu funkcije vas indikator 4 obvesti o Obmoje, kjer je nameen radar, mora
razdalji do vozila pred vami. ostati isto in se ga ne sme spreminjati,
A (siva): funkcija ne deluje; da se zagotovi dobro delovanje sistema.
Vse posege na obmoju radarja (popra-
A (zelena): zaznano ni nobeno vozilo; vila, zamenjave, popravki barve) mora
B (zelena): asovni presledek znaa izvesti kvalificiran strokovnjak.
priblino 2 sekundi ali ve (razdalja med
voziloma je prilagojena vai hitrosti);

Nekatere informacije prikae prikazoval-

nik na vetrobranskem steklu, e je vozilo
opremljeno z njim.

2.48
OPOZORILO OB ZAZNAVI UTRUJENOSTI (1/2)
Funkcija analizira vedenje voznika za vola-
nom in ga opozori na nevarnost utrujenosti.

Vklop/izklop
Vozila z multimedijskim sistemom
Na vefunkcijskem zaslonu 1: izberite
Vozilo, Pomo pri vonji, Opozorilo
utrujenosti in nato izberite ON ali OFF.
Predstavlja dodatno pomo
pri vonji v primeru nevarnosti
utrujenosti. Ta funkcija nikoli ne
ukrepa namesto voznika.
Ta funkcija v nobenem primeru ne more
nadomestiti voznikove pazljivosti in od-
govornosti pri vonji.

Do menija Pomo pri vonji lahko ne-

Ob zagonu motorja se sistem vrne v
stanje ob zadnji prekinitvi kontakta. posredno dostopate s tipko 2 .

2.49
OPOZORILO OB ZAZNAVI UTRUJENOSTI (2/2)
4
5 volanu, pogostost aktiviranja smerokazov
Vozila brez multimedijskega sistema
Ko je vozilo ustavljeno, drite stikalo 4
OK, da dostopite do menija za nastavi-
tev;
vekrat pritisnite stikalo 5 gor ali dol, da
se premaknete do menija Pomo pri
vonji. Pritisnite stikalo 4 OK;
2.50
vekrat pritisnite stikalo 5 gor ali dol, da Posebnost:
se premaknete do menija Opozorilo
e opozorila ne izbriete s pritiskom sti-
utrujenosti, in pritisnite stikalo 4 OK.
kala 4 OK, se zvoni signal ponovi;
e elite funkcijo vklopiti ali izklopiti,
sistem lahko nekatere naine vonje
znova pritisnite stikalo 4 OK.
zazna kot znak utrujenosti (dejanja na
Delovanje itd.);
Funkcija je pripravljena na opozarjanje, uporaba funkcije je uporabna tudi pri
e: vonji na monotonih cestah (avtoceste,
hitrost vozila je veja od priblino hitre ceste itd.).
60 km/h;
in
Od izbrisa prejnjega opozorila je minilo
Motnje delovanja
priblino 15 minut. e sistem zazna napako, se na instrumentni
ploi prikae sporoilo Preverite opoz.
Funkcija sproi opozorilo, e sistem
utrujenosti. Pokliite predstavnika servisne
zazna ponavljajoe se znake utrujenosti pri
mree za vae vozilo.
vozniku za volanom.
Ko je zaznana nevarnost utrujenosti, se na
instrumentni ploi pojavi sporoilo Opoz.
utrujenosti naredite odmor, ki ga spremlja
zvoni signal.
e elite izbrisati opozorilo, uporabite sti-
kalo 4 OK.
Svetujemo vam, da se im prej ustavite za
premor.
OMEJEVALNIK HITROSTI (1/3)
1
Omejevalnik hitrosti je funkcija, ki vam
pomaga, da ne preseete izbrane omejene
hitrosti.
e elite, lahko omejevalnik hitrosti po-
veete s funkcijo Opozorilo za preve-
liko hitrost (glejte razdelek Opozorilo
za preveliko hitrost v 2. poglavju).
Vklop
Pritisnite stikalo 1 ob strani . Sveti
oranna kontrolna luka ali in na
instrumentni ploi je prikazano sporoilo
a 3 Omejilec hitr. s rticami, odvisno od
vozila, kar opozarja, da je funkcija omeje-
valnika hitrosti vklopljena in je treba nastaviti
2 omejitev hitrosti.
Za nastavitev trenutne hitrosti vonje priti-
snite stikalo 2 na stran a (+): namesto rtic
b 4 se prikae omejena hitrost.
Najmanja nastavljena hitrost je 30 km/h.
Stikala in gumbi za upravljanje
1 Glavno stikalo za vklop/izklop
2 Stikala za:
a vkljuitev, shranjevanje in zvievanje
omejene hitrosti (+);
b zmanjevanje omejene hitrosti (-).
3 Vkljuitev s priklicem shranjene omejene
hitrosti (R)
4 Vkljuitev stanja pripravljenosti funkcije
(s shranitvijo omejene hitrosti) (O)
2.51
OMEJEVALNIK HITROSTI (2/3)
Spreminjanje omejene hitrosti Prekoraitev omejene hitrosti
Za spreminjanje omejene hitrosti zaporedno Regulirano hitrost lahko kadar koli prekora-
pritiskajte stikalo 2 : ite tako, da do konca pohodite pedal za
plin (preko trde toke).
na stran a (+) za poveanje hitrosti;
Med prekoraitvijo omejene hitrosti vas o
a na stran b (-) za zmanjanje hitrosti.
tem obvea utripanje izbrane hitrosti na
instrumentni ploi.
2 Nato odmaknite nogo s pedala za plin: funk-
cija omejevalnika hitrosti se ponovno vkljui,
ko doseete hitrost, ki je nija od shranjene
b hitrosti.

Onemogoeno ohranjanje omejene

hitrosti
Pri vonji po strmem klancu navzdol sistem
ne more ohraniti omejene hitrosti: na to si-
Vonja tuacijo vas opozarjata utripanje shranjene
Dokler ni doseena shranjena omejena hi- hitrosti na instrumentni ploi in zvoni
trost, je vonja podobna kot pri vozilu brez signal v rednih presledkih.
omejevalnika hitrosti.
Ko vozilo dosee nastavljeno hitrost, te ne
boste ve mogli prekoraiti s pritiskom na
pedal za plin, razen v nujnih primerih (glejte
razdelek Prekoraitev omejene hitrosti).

Funkcija omejevalnika hitrosti v

nobenem primeru ne deluje na
zavorni sistem.

2.52
OMEJEVALNIK HITROSTI (3/3)
Ponoven vklop omejitve hitrosti
Shranjeno hitrost lahko prikliete s pritiskom
na stikalo 3 (R).

a 3

1
Funkcija v stanju pripravljenosti Izkljuitev funkcije
Omejevalnik hitrosti se preklopi v stanje pri- Funkcijo omejevalnika hitrosti prekinete s
pravljenosti s pritiskom na stikalo 4 (O). V pritiskom na stikalo 1: v tem primeru ome-
tem primeru ostane omejena hitrost shra- jena hitrost ni ve shranjena. Izklop oranne
njena, na instrumentni ploi pa se prikae kontrolne luke ali na instrumentni
sporoilo V spominu skupaj s to hitrostjo. ploi, odvisno od vozila, potrdi, da je funk-
cija izklopljena.

Ko je omejevalnik hitrosti v stanju pripra-

vljenosti, ga lahko ponovno vkljuite s
pritiskom na stran a (+) stikala 2, vendar
sistem ne upoteva shranjene hitrosti:
ampak trenutna hitrost vozila.

2.53
OPOZORILO ZA PREVELIKO HITROST (1/3)
1 Sistem zazna znake za omejitev hitrosti na
Opozorilo za preveliko hitrost s prepoznava-
njem prometnih znakov obvea voznika, da
je prekorail omejitev hitrosti, predpisano na
cestnem odseku, po katerem vozi.
2.54
Nain delovanja
robu ceste in prikae predpisano omejitev
hitrosti.
Uporablja veinoma podatke, ki jih zajema
kamera 1, nameena na vetrobranskem
steklu za vzvratnim ogledalom.
Opomba: vetrobransko steklo ne sme biti
prekrito (z umazanijo, blatom, snegom ...).
Pri vozilih, ki so opremljena z navigacijskim
sistemom, sistem uporablja tudi informacije
iz navigacijskega sistema.
e je vkljuen omejevalnik hitrosti, lahko na-
stavljeno omejitev prilagajate hitrosti, ki jo
prikae sistem.
Kadar prekoraite omejeno hitrost, vas
sistem obvesti o tem, tako da se spremeni
prikaz znaka (napis postane rde in obro
okrog znaka utripa).
Nekatere informacije prikae prikazoval-
nik na vetrobranskem steklu, e je vozilo
opremljeno z njim.
Za vozila, opremljena z navigacijskim siste-
mom in e vozilo vozi v dravi, v kateri se
hitrost meri z druganimi merskimi enotami
od tistih, ki jih uporablja vozilo, sistem pri-
kae znak za omejitev hitrosti v enoti drave
in preraunano omejitev hitrosti v enoti in-
strumentne ploe vozila.
Pri vozilih, opremljenih z navigacijskim sis-
temom, v dravah, kjer na nekaterih cestah
velja stroja omejitev hitrosti ob deju, lahko
sistem spremeni omejeno hitrost po nekaj
sekundah brisanja vetrobranskega stekla.
Posebni primeri
Sistem ne upoteva izjemnih omejitev, kot
na primer v asu poveane onesnaenosti
zraka.
OPOZORILO ZA PREVELIKO HITROST (2/3)
2 e elite funkcijo vkljuiti ali izkljuiti, pri-
3 a
Vklop/izklop sistema
Vozila z navigacijskim sistemom
Na multifunkcijskem zaslonu 2 izberite meni
Vozilo, Pomo pri vonji, Nastavitve
opozorila za hitrost in nato izberite ON
ali OFF.
Do menija Pomo pri vonji lahko ne-
posredno dostopate s tipko 3 .
vekrat pritisnite stikalo 6 gor ali dol, da
se premaknete do menija Opozorilo za
hitrost, nato pa pritisnite stikalo 5 OK;
tisnite OK.
5 6
Spreminjanje omejene hitrosti
4 e se nastavitev omejevalnika hitrosti raz-
likuje od zaznane hitrosti, drite pritisnjeno
stikalo 4:
b na stran a (+), da poveate nastavljeno
hitrost do zaznane hitrosti;
na stran b (-), da zmanjate nastavljeno
hitrost do zaznane hitrosti.
e je funkcija vkljuena, lahko glede na lo-
kalno zakonodajo vkljuite obmoja pove-
ane pozornosti. Sistem vas bo obveal,
kako dale je do obmoja in ko se vozite po
njem.
Vozila brez navigacijskega sistema
Ko je vozilo ustavljeno, drite stikalo 5
OK, da dostopite do menija za nastavi-
tev;
vekrat pritisnite stikalo 6 gor ali dol, da
se premaknete do menija Pomo pri
vonji. Pritisnite stikalo 5 OK;
2.55
OPOZORILO ZA PREVELIKO HITROST (3/3)
Motnje pri delovanju
Sistem ne more zaznati omejitev hitrosti, e:
vetrobransko steklo ni isto;
je kamera preve obsijana s soncem;
je vidljivost nezadostna (no, megla ...);
znaki so neitljivi (sneg ...) ali prekriti (za-
kriva jih drugo vozilo ali drevesa);
podatki iz navigacijskega sistema niso
posodobljeni.
2.56
Ta funkcija predstavlja dodatno pomo pri vonji. Vendar ta funkcija v nobenem
primeru ne nadomea pazljivosti in odgovornosti voznika, ki mora ves as ohra-
niti nadzor nad vozilom.
Voznik mora vedno prilagoditi hitrost prometnim razmeram, ne glede na navodila
sistema.
Sistem omogoa zaznavanje znakov za omejitev hitrosti in ne zazna drugih prometnih
znakov.
Vendar voznik ne sme prezreti znakov, ki jih sistem ne zaznava, in mora najprej upotevati
prometne znake in cestnoprometne predpise.
Ob slabi vidljivosti (megla, sneg, slana ...) sistem ne more obveati voznika o primerni hi-
trosti.
Voznik mora vedno prilagoditi hitrost prometnim razmeram ne glede na navodila sistema.
REGULATOR HITROSTI (1/4)
1 voznika. Ta funkcija torej ne
Regulator hitrosti je funkcija, ki vam pomaga
ohranjati izbrano konstantno hitrost ali tako
imenovano regulirano hitrost.
To hitrost lahko stalno nastavljate pri hitrosti,
viji od 30 km/h.
Funkcija regulatorja hitrosti v
nobenem primeru ne deluje na
zavorni sistem.
a 3
2 4
b 5
Gumbi za upravljanje
1 Glavno stikalo za vklop/izklop
2 Stikala za:
a vkljuitev, shranjevanje in zvievanje
regulirane hitrosti (+) ;
b zmanjevanje regulirane hitrosti (-).
3 Vkljuitev s priklicem shranjene reguli-
rane hitrosti (R).
5 Vkljuitev stanja pripravljenosti funkcije
(s shranitvijo regulirane hitrosti) (O).
4 Ta upravljalnik se vklopi le za vozila,
opremljena s prilagodljivim regulator-
jem hitrosti (glejte informacije v razdelku
Prilagodljivi regulator hitrosti v 2. po-
glavju).
Ta funkcija predstavlja doda-
tno pomo pri vonji. Ta funk-
cija nikoli ne ukrepa namesto
more v nobenem primeru nadomestiti
voznikovega upotevanja omejitev hi-
trosti, voznikove pazljivosti in odgovor-
nosti pri manevriranju (voznik mora biti
stalno pozoren na nenadne dogodke,
do katerih lahko pride med vonjo, in
mora biti vedno pripravljen na zavira-
nje). Regulatorja hitrosti se ne sme upo-
rabljati v gostem prometu, na ovinkasti
ali spolzki cesti (poledica, akvaplaning,
gramoz) in v neugodnih vremenskih po-
gojih (megla, de, boni veter ).
Obstaja nevarnost nesree.
2.57
REGULATOR HITROSTI (2/4)
Vkljuitev funkcije regulatorja
hitrosti
Pri ustaljeni hitrosti vonje (nad 30 km/h) pri-
tisnite stikalo 2 na stran a (+): funkcija se
vkljui in trenutna hitrost se shrani v spomin.
a
Regulirana hitrost nadomesti rtice, vklop
reguliranja pa je potrjen tako, da se prikae
regulirana hitrost, sporoilo Regulator hitr. 2
ali kontrolna luka poleg kontrolne luke
ali , ki e sveti, odvisno od vozila.
e poskusite vkljuiti funkcijo pri hitrosti pod
30 km/h, se prikae sporoilo Neveljavna
hitr., funkcija pa se ne vkljui.

1
Vklop Vonja
Pritisnite stikalo 1 na stran . Ko je regulirana hitrost shranjena in je funk-
cija regulacije hitrosti vkljuena, lahko dvi-
Zasveti zelena kontrolna luka ali in gnete nogo s pedala za plin.
na instrumentni ploi se prikae sporoilo
Regulator hitr. s rticami, kar pomeni, da
je vklopljena funkcija regulatorja hitrosti in
da je treba nastaviti regulirano hitrost.

Pozor: mono priporoljivo je,

da imate noge v bliini peda-
lov, tako da se boste v sili lahko
hitro odzvali.

2.58
REGULATOR HITROSTI (3/4)
Prekoraitev regulirane hitrosti
Regulirano hitrost lahko v vsakem trenutku
prekoraite tako, da pritisnete na pedal za
plin. Med prekoraitvijo hitrosti vas o njej
obvea utripanje regulirane hitrosti na ins-
a trumentni ploi.
Nato odmaknite nogo s pedala za plin: vozilo
2 se po nekaj sekundah samodejno vrne na
prvotno regulirano hitrost.

Onemogoeno ohranjanje regulirane

b hitrosti
Pri vonji po strmem klancu navzdol sistem
ne more ohraniti regulirane hitrosti, na kar
vas opozori utripajo prikaz hitrosti na ins-
trumentni ploi.
Spreminjanje regulirane hitrosti
Za spreminjanje regulirane hitrosti zapore-
dno pritiskajte na stikalo 2 :
na stran a (+) za poveanje hitrosti;
na stran b (-) za zmanjanje hitrosti.

Funkcija regulatorja hitrosti v

nobenem primeru ne deluje na
zavorni sistem.

2.59
REGULATOR HITROSTI (4/4)
Ponoven vklop regulacije hitrosti
Shranjeno hitrost lahko prikliete, vendar
se morate najprej prepriati o ustreznosti
prometnih razmer (gostota prometa, stanje
cestia, vremenski pogoji ). Pritisnite
stikalo 3 (R), e je hitrost vozila vija od
a 3 30 km/h.
Ob priklicu shranjene hitrosti je vklop regu-
2 latorja hitrosti potrjen s prikazom regulirane
hitrosti in sporoila Regulator hitr. ter vklo-
pom kontrolne luke , odvisno od vozila.
b 5
Opomba: e je shranjena hitrost veliko veja
od trenutne hitrosti vonje, vozilo mono po-
spei, da dosee to hitrost.

1
Funkcija v stanju pripravljenosti Izkljuitev funkcije
Funkcija preide v stanje pripravljenosti, e Funkcijo regulatorja hitrosti prekinete s pri-
pritisnete na: tiskom na stikalo 1: v tem primeru reguli-
stikalo 5 (O); rana hitrost ni ve shranjena. Izklop zelene
zavorni pedal; kontrolne luke ali zelenih kontrolnih
pedal sklopke ali preklop v nevtralni po- luk in ter izbris sporoila na ins-
loaj pri vozilih z avtomatskim menjalni- trumentni ploi potrjujejo, da je funkcija
kom. izklopljena.
Regulirana hitrost je shranjena in prikazana
na instrumentni ploi, spremlja jo sporoilo
V spominu. Prehod funkcije v stanje pri-
pravljenosti potrdi prikaz regulirane hitrosti v
sivi barvi in sporoilo V spominu ter izklop
kontrolne luke , odvisno od vozila. Vkljuitev stanja pripravljeno-
Ko je regulator hitrosti v stanju pripra- sti ali izkljuitev funkcije re-
vljenosti, ga lahko znova vkljuite s pri- gulatorja hitrosti ne povzroi
tiskom na strani a (+) stikala 2, vendar naglega zmanjanja hitrosti:
se ne upoteva shranjena hitrost, ampak pritisniti morate na zavorni pedal.
trenutna hitrost vozila.

2.60
PRILAGODLJIVI REGULATOR HITROSTI (1/7)
Ob ustreznih prometnih razmerah (pretona
prometnica ali avtocesta) vam prilagodljivi
regulator hitrosti omogoa, da ohranite iz-
brano hitrost, imenovano regulirana hitrost,
ki je nastavljiva med 50 km/h in 150 km/h
oz. 110 km/h (odvisno od vozila), kakor tudi
razdaljo do vozila, ki vozi pred vami na istem
pasu.
Doseg radarja znaa 120 metrov.
1
Opomba: voznik mora upotevati omejitev
hitrosti v dravi, kjer vozi.
Opomba: prilagodljivi regulator hitrosti lahko Ta funkcija predstavlja doda-
upoasni vozilo do tretjine zavorne zmoglji- tno pomo pri vonji. Ta funk-
vosti. V nekaterih primerih mora voznik mo- cija nikoli ne ukrepa namesto
neje zavirati. voznika.
Ta funkcija torej ne more v no-
benem primeru nadomestiti voznikovega Poloaj radarja
upotevanja omejitev hitrosti, voznikove
pazljivosti in odgovornosti (voznik mora Radar 1 ne sme biti prekrit (z umazanijo,
biti stalno pozoren na nenadne dogodke, blatom, snegom ...).
do katerih lahko pride med vonjo, in
mora biti vedno pripravljen na zaviranje).
Prilagodljivi regulator hitrosti se ne sme
uporabljati v gostem prometu, na ovin-
kasti ali spolzki cesti (poledica, akvapla-
ning, gramoz) in v neugodnih vremen-
skih razmerah (megla, de, boni veter
).
Obstaja nevarnost nesree.

Nekatere informacije prikae prikazoval-

nik na vetrobranskem steklu, e je vozilo
opremljeno z njim.

2.61
PRILAGODLJIVI REGULATOR HITROSTI (2/7)
a 3
2
b 4
Gumbi za upravljanje
5 Glavno stikalo za vklop/izklop
2 Stikala za:
a vkljuitev, shranjevanje in zvievanje
regulirane hitrosti (+);
b zmanjevanje regulirane hitrosti (-).
3 Vkljuitev s priklicem shranjene reguli-
rane hitrosti (R).
4 Vkljuitev stanja pripravljenosti funkcije
(s shranitvijo regulirane hitrosti) (O)
6 Nastavitev sledilne razdalje
2.62
5
Vklop
Pritisnite stikalo 5. Zasveti zelena kontrolna
luka in na instrumentni ploi se pri-
kae sporoilo Prilagodlj.Regulator s rti-
cami, ki opozarja, da je funkcija vkljuena in
je treba nastaviti regulirano hitrost.
Vkljuitev funkcije regulatorja
hitrosti
Pri ustaljeni hitrosti vonje (veji od priblino
50 km/h) pritisnite 2 na stikalu a (+): funkcija
se vklopi in trenutna hitrost se shrani.
6
Regulirana hitrost nadomesti rtice, vkljui-
tev funkcije regulatorja pa je potrjena tako,
da se v zeleni barvi prikaeta regulirana hi-
trost in sporoilo Prilagodlj.Regulator ter
zasveti kontrolna luka .
e poskusite vklopiti funkcijo pri hitrosti pod
50 km/h ali nad 150 km/h, se prikae spo-
roilo Neveljavna hitr., funkcija pa se ne
vklopi.
Nastavitev sledilne razdalje
Sledilno razdaljo lahko nastavite z zapore-
dnimi pritiski na stikalo 6.
PRILAGODLJIVI REGULATOR HITROSTI (3/7)
Vonja
Ko je regulirana hitrost shranjena in je funk-
cija regulacije hitrosti vkljuena, lahko dvi-
gnete nogo s pedala za plin.
e je sledilna razdalja shranjena in sistem
na vaem pasu zazna vozilo, ki vozi poa-
sneje od vaega vozila, vozilo zavre (pri-
gejo se zavorne lui) in prilagodi hitrost
sledenemu vozilu ob upotevanju sledilne
razdalje, ki ste jo predhodno izbrali.
Prehitevanje
e elite prehitevati pri hitrosti, ki je manja
od regulirane hitrosti, vklop smerokazov po-
spei vozilo za laje prehitevanje.
Spreminjanje regulirane hitrosti
Spreminjanje sledilne razdalje
Kadar koli lahko spremenite sledilno razda-
ljo do vozila pred seboj z zaporednim priti-
skanjem na stikalo 6.
a Na instrumentni ploi se pojavijo vodo-
ravne rte sledenja, ki kaejo izbrano sle-
6 dilno razdaljo:
2 ena rta za kratko razdaljo (ustreza sle-
dilnemu asu, ki znaa priblino eno se-
kundo);
b C dve rti za srednjo razdaljo;
tri rte za dolgo razdaljo (ustreza sledil-
nemu asu, ki znaa priblino dve se-
kundi).
Izbiro razdalje je treba prilagoditi prometu,
zakonodaji drave, v kateri vozite, in vre-
menskim razmeram.

Za spreminjanje regulirane hitrosti zapore- Ko sistem zazna vozilo na vaem voznem

dno pritiskajte na stikalo 2: pasu, se nad rtami sledenja prikae slika
vozila C.
na stran a (+) za poveanje hitrosti;
na stran b (-) za zmanjanje hitrosti.

Pozor: noge morate imeti

vedno v bliini pedalov, da se
boste v sili lahko hitro odzvali.

2.63
PRILAGODLJIVI REGULATOR HITROSTI (4/7)
a 3
2 je hitrost vozila manja od 40 km/h ali
b 4
Prekoraitev regulirane hitrosti
Regulirano hitrost lahko v vsakem trenutku
prekoraite tako, da pritisnete na pedal za
plin.
Med prekoraitvijo se na instrumentni ploi
prikaejo regulirana hitrost in rte sledenja
rdee barve, pri emer regulirana hitrost
utripa: funkcija nadzora razdalje ne deluje
ve.
Nato odmaknite nogo s pedala za plin: regu-
liranje hitrosti in razdalje se samodejno po-
novno vkljui, razen e preide v stanje pri-
pravljenosti.
2.64
Funkcija v stanju pripravljenosti
Funkcija preide v stanje pripravljenosti, ko:
pritisnete stikalo 4 (O);
pritisnete zavorni pedal;
pritisnete pedal sklopke;
prestavite prestavno roico;
veja od 160 km/h;
tevilo vrtljajev motorja je premajhno ali
preveliko;
se sproijo nekateri sistemi za nadzor in
pomo pri vonji (ABS, ESC ...).
V zadnjih treh primerih se na instrumentni
ploi prikae sporoilo Prilag.Regulator
izklopljen, ko funkcija preide v stanje pri-
pravljenosti.
Stanje pripravljenosti je potrjeno, ko je prika-
zana regulirana hitrost v sivi barvi in se pri-
kae sporoilo Prilagodlj.Regulator.
Ponoven vklop regulacije hitrosti
Shranjeno hitrost lahko prikliete, vendar
morate najprej preveriti, ali so prome-
tne razmere za to primerne (gostota pro-
meta, stanje cestia, vremenski pogoji ).
Pritisnite stikalo 3 (R), e je hitrost vozila
veja od priblino 50 km/h.
Pri priklicu shranjene hitrosti je vklop regu-
latorja potrjen s prikazom regulirane hitro-
sti v zeleni barvi in sporoila Prilagodlj.
Regulator.
Ko je regulator hitrosti v stanju pripravlje-
nosti, ga lahko ponovno vkljuite s pritiskom
na stikalo 2 na strani a (+), vendar bo pri tem
namesto shranjene hitrosti upotevana tre-
nutna hitrost vozila.
PRILAGODLJIVI REGULATOR HITROSTI (5/7)
Opomba: e je shranjena hitrost veliko
veja od trenutne hitrosti vonje, vozilo po-
spei, da dosee to hitrost. D
V nekaterih primerih (dohitevanje precej po-
asnejega vozila, hitra zamenjava pasu
vozila pred vami itd.) se lahko zgodi, da
sistem nima asa za odziv, zaradi esar
odda zvoni signal hkrati z opozorilom D, e E
stanje zahteva pozornost voznika, ali opozo-
rilo E, e stanje zahteva takojnje ukrepanje
voznika.
Odzovite se primeru primerno in ustrezno
manevrirajte.

5
Izkljuitev funkcije
Funkcijo regulatorja hitrosti prekinete s pri-
tiskom stikala 5: v tem primeru hitrost ni
ve shranjena. Izkljuitev funkcije potrjuje
izklop zelene kontrolne luke in sporo-
ila Prilagodlj.Regulator na instrumentni
ploi.

Vkljuitev stanja pripravljeno-

sti ali izkljuitev funkcije re-
Pozor: noge morate imeti gulatorja hitrosti ne povzroi
vedno v bliini pedalov, da se naglega zmanjanja hitrosti:
boste v sili lahko hitro odzvali. pritisniti morate na zavorni pedal.

2.65
PRILAGODLJIVI REGULATOR HITROSTI (6/7)
Motnje delovanja
e sistem zazna motnjo delovanja, na in-
strumentni ploi zasveti kontrolna luka

, ki jo spremlja sporoilo Preverite

regulator hitr..
Obstajata dve monosti:
sistem je zaasno onemogoen (primer:
radar je prekrit z umazanijo, blatom,
snegom itd.). V tem primeru parkirajte
vozilo in ugasnite motor. Oistite obmoje
zaznavanja na radarju. Ko ponovno za-
enete motor, se kontrolna luka izklopi Ta funkcija predstavlja dodatno pomo pri vonji. Ta funkcija v nobenem primeru
in sporoilo izgine. ne nadomea pazljivosti in odgovornosti voznika, ki mora ves as ohraniti nadzor
V nasprotnem primeru je to lahko posle- nad vozilom.
dica druge napake. Obrnite se na pred- Voznik mora vedno prilagoditi hitrost prometnim razmeram ne glede na navodila
stavnika servisne mree za vae vozilo. sistema.
Sistema v nobenem primeru ni mogoe enaiti s tipalom za ovire ali sistemom proti trenju.

Posegi/popravila sistema
Morebitno trenje lahko vpliva na poravnavo in delovanje radarja. Izkljuite funkcijo in se
obrnite na predstavnika servisne mree vozila.
Vse posege na obmoju radarja (popravila, zamenjave, popravki barve) mora izvesti
kvalificiran strokovnjak.

Motnje sistema
Kompleksno okolje (kovinski most ...) lahko moti sistem.
Nevarnost nenadnega zaviranja.

2.66
PRILAGODLJIVI REGULATOR HITROSTI (7/7)

Omejitve delovanja sistema

Vozilo, ki vozi v nasprotno smer, ne sproi nobenega opozorila ali spremembe delovanja sistema.
Obmoje, kjer je nameen radar, mora ostati isto in se ga ne sme spreminjati, da se zagotovi dobro delovanje sistema.
Sistem v nekaterih primerih ne zazna nepreminih ovir (ustavljena vozila, zastoji, zapornice pred cestninsko postajo itd.) ali ovir, ki
se premikajo z majhno hitrostjo oziroma so majhne velikosti (motorji, kolesa, peci itd.).
Vozilo, ki se vkljuuje na isti vozni pas, bo zaznano ele, ko vstopi v obmoje zaznavanja. Lahko pride do nenadnega ali poznega zaviranja.
Pri vonji v ovinek ali med zavijanjem se lahko zgodi, da tipalo zaasno ne zaznava ve vozila pred sabo in tako lahko vozilo pospei.
Pri izstopu iz ovinka je lahko zaznavanje predhodnega vozila moteno ali zapoznelo. Lahko pride do nenadnega ali poznega zaviranja.
Poasneje vozilo, ki vozi na vzporednem voznem pasu, je lahko zaznano in povzroi upoasnitev, e katero od vozil vozi preblizu pasu
drugega vozila.
Sistem se izklopi pri hitrosti okrog 40 km/h. Voznik se mora obvezno odzivati razmeram primerno.
Sistem nenadnih sprememb stanja ne upoteva takoj, tako da mora voznik ves as in v vseh okoliinah ostati pozoren.

Izklop funkcije
Funkcijo je treba onemogoiti v naslednjih primerih:
zavorne lui ne delujejo;
Na sprednjem delu vozila je prilo do trka ali je pokodovan;
se vozilo vlee z avtovleko (ob okvari);
je promet gost;
vozilo vozi skozi predor;
vozilo vozi po ovinkasti cesti;
vozilo vozi po spolzki cesti ali v slabih vremenskih razmerah (megla, sneg, de, boni veter itd.).
e se sistem obnaa neobiajno, ga izklopite in se posvetujte s predstavnikom servisne mree vozila.

2.67
SISTEM ZA POMO PRI PARKIRANJU (1/5)
Princip delovanja
Ultrazvoni senzorji, ki so nameeni v od-
bijau vozila, merijo razdaljo med vozilom
in oviro.
Te meritve ponazarjajo zvoni signali, ki po- 1
stajajo edalje pogosteji, im blie je ovira,
dokler se ne spremenijo v neprekinjen zvok,
ko je vozilo od ovire oddaljeno priblino 20
ali 30 centimetrov.
Sistem zaznava ovire pred vozilom, za njim Ta funkcija predstavlja doda-
in ob straneh. tno pomo pri manevriranju,
saj prek zvonih signalov po-
Sistem za pomo pri parkiranju deluje le,
nazarja razdaljo med vozilom
ko vozilo vozi s hitrostjo, nijo od priblino
in oviro.
10 km/h.
Ta funkcija torej ne more v nobenem pri-
Sistem za pomo pri parkiranju ne upoteva
meru nadomestiti voznikove pazljivosti
sistemov za vleko in dodatni tovor ipd. Posebnosti in odgovornosti pri manevriranju.
Pazite, da ultrazvoni senzorji, ki jih kaejo Voznik mora biti vedno pripravljen na
puice 1, niso prekriti (z umazanijo, blatom, nenadne nepredvidene dogodke, ki se
snegom ...). lahko zgodijo med vonjo: zato med ma-
nevriranjem vedno pazite, da v okolici
vozila ni majhnih, ozkih preminih ovir
(kot so na primer otroci, ivali, otroki vo-
ziki, kolesa, veji kamni, stebriek itd.)
v mrtvem kotu.

2.68
SISTEM ZA POMO PRI PARKIRANJU (2/5)
2
A B
Opomba: zvone signale dopolnjuje
prikaz 2, ki omogoa pregled okolice vozila.
Treba je prevoziti nekaj metrov, preden se
vkljui bono zaznavanje.
e imajo vsa obmoja sivo ozadje, so vsi
deli okrog vozila pod nadzorom:
A: poteka analiza okolice avtomobila;
B: analiza okolice avtomobila je opra-
vljena
C
Delovanje
Zaznana je veina predmetov, ki so v bliini
prednjega in zadnjega dela ter strani vozila.
Glede na oddaljenost predmeta postajajo
zvoni signali edalje pogosteji, im blija
je ovira, dokler se ne spremenijo v nepre-
kinjen zvok, ko je ovira oddaljena priblino
20 cm ob straneh vozila in 30 cm spredaj
ali zadaj. Na prikazovalniku C so prikazana
zelena, oranna in rdea obmoja.
2.69
SISTEM ZA POMO PRI PARKIRANJU (3/5)
Ko je zaznana ovira ob strani vozila:
D e obstaja nevarnost trenja, se zvoni
signali oglaajo edalje pogosteje, im
blija je ovira, dokler se ne spremenijo v
neprekinjen zvok. Na prikazovalniku D so
prikazana zelena, oranna in rdea ob-
moja;
e ni nevarnosti trenja, se zvoni signal
pri priblievanju oviri ne vkljui. Na pri-
3 kazovalniku D so oseneno prikazana
zelena, oranna in rdea obmoja.
Opomba: pri spremembi smeri vozila med
manevriranjem se lahko zgodi, da sistem
pozno opozori na nevarnost trenja ob oviro.

Zaznavanje ovir ob straneh

Sistem doloi smer vozila glede na usmeri-
tev koles in vas obvea, ali obstaja nevar-
nost, da trite ob oviro 3 ob strani vozila.

e med manevriranjem udarite

v podvozje vozila (na primer:
udarec ob mejnik, viji plonik
ali drugo urbano opremo), se
vozilo lahko pokoduje (na primer: de-
formacija preme).
Da ne bi prilo do nesree, naj vozilo
pregleda predstavnik servisne mree za
vae vozilo.

2.70
SISTEM ZA POMO PRI PARKIRANJU (4/5)
4
Nastavitev
Nekatere parametre lahko nastavljate na ve-
funkcijskem zaslonu 4. e elite podrob-
neje informacije, glejte navodila za uporabo
opreme.
Vozila z multimedijskim sistemom
Izberite monost Vozilo, Pomo pri par-
kiranju, Zaznavanje ovir.
Zvoni opozorilnik sistema za pomo pri
parkiranju
Nastavite glasnost sistema za pomo pri
parkiranju tako, da pritisnete + ali -.
Zvok sistema
Omogoa izbiro zvoka sistema.
Izkljuitev zvoka sistema
Vkljuite ali izkljuite zvok sistema za pomo
pri parkiranju.
Opomba: e izkljuite zvok, vas zvoni si- 5 6
gnali ne bodo ve opozorili, ko se boste pri-
blievali oviri.
Izkljuitev sistema
Vkljuite ali izkljuite sistem za pomo pri
parkiranju.
Vozila brez multimedijskega sistema
Pri zaustavljenem vozilu
drite pritisnjeno stikalo 5 OK za dostop
do menija za nastavitev; pritisnite stikalo 5 OK;
vekrat pritisnite stikalo 6 gor ali dol, da s stikalom 6 izberite nastavitve, ki jih
se premaknete do menija Pomo pri elite spremeniti;
vonji; pritisnite stikalo 5 OK.
pritisnite stikalo 5 OK;
vekrat pritisnite stikalo 6 gor ali dol, da
se premaknete do menija Nastavitev
sistema za pomo pri parkiranju;
Ko vozilo vozi s hitrostjo pod 10 km/h,
lahko nekateri viri hrupa (motocikel, to-
vornjak, pnevmatsko kladivo itd.) spro-
ijo zvone signale sistema za pomo
pri parkiranju.
2.71
SISTEM ZA POMO PRI PARKIRANJU (5/5)
Samodejni izklop sistema za Motnje pri delovanju
pomo pri parkiranju Ko sistem zazna motnjo delovanja, se ob
Sistem se izklopi: vsakem vklopu vzvratne prestave za pri-
blino 3 sekunde slii zvoni signal in na
e je hitrost vozila vija od 10 km/h; instrumentni ploi se prikae sporoilo
e vozilo stoji ve kot priblino pet sekund Preverite pomo pri parkiranju. Posvetujte
(odvisno od vozila) in je zaznana ovira se s predstavnikom servisne mree vozila.
(na primer pri prometnih zastojih itd.);
e je vozilo z ronim menjalnikom v pra-
znem teku ali vozilo z avtomatskim me-
njalnikom v poloaju N ali P.

2.72
KAMERA ZA VZVRATNO VONJO (1/2)

1 1
1

Kamera za vzvratno vonjo 1 je nameena Posebnost

na prtljanih vratih.
Prepriajte se, da kamera 1 ni prekrita (z
umazanijo, blatom, snegom, kapljicami vode
itd.).

Ta funkcija predstavlja dodatno pomo. Zato ne more v nobenem primeru nado-

mestiti voznikove pazljivosti in odgovornosti
Voznik mora biti vedno pripravljen na nenadne nepredvidene dogodke, ki se lahko
zgodijo med vonjo: zato med manevriranjem vedno pazite, da v okolici vozila ni
majhnih, ozkih preminih ovir (kot so na primer otroci, ivali, otroki voziki, kolesa, veji
kamni, stebriek itd.) v mrtvem kotu.

2.73
KAMERA ZA VZVRATNO VONJO (2/2)
2 vzvratno vonjo
Delovanje
Pri prehodu v vzvratno prestavo kamera pri-
kazuje sliko okolice na zadnjem delu vozila
na zaslonu 2 z enim ali dvema indikatorjema
oddaljenosti 3 in 4 (pomini in fiksni). Ta
sistem se uporablja najprej s pomojo enega
ali ve indikatorjev oddaljenosti (pomini za
smer in fiksni za razdaljo). Ko je doseeno
rdee obmoje, si za natanno zaustavitev
pomagajte s prikazom odbijaa.
Indikatorji oddaljenosti so prikazani s projekcijo na ravnih tleh; te informacije ne smemo
upotevati, ko se prikae na navpini povrini predmeta ali na tleh postavljenem predmetu.
2.74
Pomini indikator oddaljenosti 4
Na vefunkcijskem zaslonu 2 je prikazan v
3 modri barvi. Prikazuje smer vozila glede na
4 3 poloaj volana.
4
C
Vkljuitev, izkljuitev kamere za
B Na vefunkcijskem zaslonu 2 izberite
Vozilo, Nastavitve, Pomo pri parkira-
A nju in nato Vzvratna kamera. Vkljuite ali
izkljuite kamero za vzvratno vonjo in potr-
dite svojo izbiro.
Nastavite lahko tudi parametre slike kamere
(svetlost, kontrast itd.).
Fiksni indikator oddaljenosti 3
Fiksni indikator oddaljenosti sestavljajo
barvne oznake A, B in C, ki kaejo razdaljo
za vozilom:
A (rdea) na razdalji priblino 30 centi-
metrov od vozila;
B (rumena) na razdalji priblino 70 centi-
metrov od vozila;
C (zelena) na razdalji priblino 150 centi-
Zaslon prikazuje zrcalno sliko kot vzvra-
metrov od vozila. tno ogledalo.
Ta indikator oddaljenosti se ne premika in Predmeti, ki se pojavijo na robu zaslona,
kae smer vozila pri poravnanih kolesih. so lahko deformirani.
V primeru mone svetlobe (sneg, vozilo
na soncu ) je lahko vidljivost kamere
motena.
Ko je prtljanik odprt ali slabo zaprt, se
prikae sporoilo Prtljanik odprt ,
prikaz kamere pa izgine.
SAMODEJNO PARKIRANJE (1/4)

3
1

To je funkcija, ki vam pomaga pri manevri- Vklop Posebnosti

ranju ob parkiranju.
Odmaknite roke z volana, upravljate namre
samo pedale in prestavno roico.
Nadzor lahko kadar koli lahko prevzamete z
uporabo volana.
Pri ustavljenem vozilu ali pri hitrosti, manji
od priblino 30 km/h, pritisnite stikalo 1.
Kontrolna luka, vgrajena v stikalo 1, se
prige in na vefunkcijskem zaslonu se
prikae pogled 2.
Pazite, da ultrazvoni senzorji, ki jih kaejo
puice 3, niso prekriti (z umazanijo, blatom,
snegom ...).

2.75
SAMODEJNO PARKIRANJE (2/4)
Izbira manevra
Sistem lahko izvede tiri vrste manevrov:
bono parkiranje vozila;
pravokotno parkiranje vozila;
poevno parkiranje vozila;
bono speljevanje s parkirnega mesta.
Na vefunkcijskem zaslonu izberite eleni
manever.
Opomba: ob zagonu vozila ali po bonem
parkiranju z uporabo sistema vam ta pri-
vzeto ponudi pomo pri bonem speljevanju
s parkirnega mesta. V drugih primerih se pri-
vzeti manever lahko nastavi na vefunkcij-
skem zaslonu.
2.76
Delovanje Vaa hitrost ne sme presegati priblino
7 km/h.
Parkiranje vozila Ko je manever konan, kontrolna luka
Dokler je hitrost vozila pod priblino 30 km/h,
sistem ie prazna parkirna mesta na obeh
straneh vozila.
ugasne in zaslii se zvoni signal.
Ko sistem zazna prazno mesto, vam ga pri-
kae na vefunkcijskem zaslonu, oznaeno
z malo rko P. Vozite poasi z vkljue-
nimi smerokazi na strani parkirnega mesta,
dokler se ne prikae sporoilo Zastavte in
zaslii zvoni signal.
Parkirno mesto je takrat na vefunkcijskem
zaslonu oznaeno z veliko rko P.
Ustavite vozilo;
vklopite vzvratno prestavo.
Na instrumentni ploi se prige kontrolna
luka in zaslii se zvoni signal.
spustite volan;
sledite navodilom sistema na vefunkcij-
skem zaslonu.
SAMODEJNO PARKIRANJE (3/4)
1 ugasne in zaslii se zvoni signal.
Bono speljevanje s parkirnega mesta
Izberite nain bono speljevanje;
vkljuite smerokaz na strani, na katero
elite speljati vozilo;
drite pritisnjeno stikalo 1 (priblino 2 se-
kundi).
Na instrumentni ploi se prige kontrolna
luka in zaslii se zvoni signal.
spustite volan;
manevrirajte vozilo naprej in nazaj in si
pri tem pomagajte z opozorili sistema za
pomo pri parkiranju.
Vaa hitrost ne sme presegati priblino
7 km/h.
Ko ste v poloaju za speljevanje s parkir-
nega mesta, vas sistem obvesti, da je ma-
never dokonan.
Ko je manever konan, kontrolna luka
Prekinitev manevra
Manever se prekine v naslednjih primerih:
prevzamete volan;
odprejo se vrata ali prtljanik;
vozilo je predolgo ustavljeno;
ovira na poti vozila prepreuje dokona-
nje manevra;
motor ugasne.
e se manevriranje prekini, ugasne
kontrolna luka in zaslii se zvoni
signal. e elite nadaljevati manevriranje,
drite pritisnjeno stikalo za vklop sistema.
V tem primeru se na vefunkcijskem zaslonu
prikae razlog prekinitve.
Prepriajte se:
da ste spustili volan in
da so vsa vrata in prtljanik zaprti in
da ni nobene ovire na poti in
da motor tee.
Preklic manevra
Manever se prekine v naslednjih primerih:
pri pritisku na stikalo za vklop sistema;
hitrost vozila presega 7 km/h;
Opravili ste ve kot 10 premikov naprej/
nazaj pri manevriranju;
tipala za pomo pri parkiranju so zama-
zana ali zamaena;
kolesa vozila so se vrtela v prazno.
Ko je manever konan, kontrolna luka
ugasne in zaslii se zvoni signal.
2.77
SAMODEJNO PARKIRANJE (4/4)

Ta funkcija predstavlja dodatno pomo pri vonji. Ta funkcija v nobenem primeru ne nadomea pazljivosti in odgovornosti voznika,
ki mora ves as ohraniti nadzor nad vozilom.
Pazite, da je manevriranje vseskozi v skladu s cestnoprometnimi predpisi na cestah, kjer vozite.
Voznik mora biti stalno pozoren na nepredvidene dogodke, ki se lahko zgodijo med vonjo: zato med manevriranjem vedno pazite,
da v bliini vozila ni preminih ovir (kot so na primer otrok, ival, otroki voziek, kolo ...) oziroma manjih ali ojih ovir (srednje velik kamen,
koliek ...).
Sistem ne more zaznati predmetov, ki so v mrtvih kotih tipal.
Med manevriranjem se volan lahko hitro obraa: ne vstavljajte rok in pazite, da se ni ne more zaplesti vanj.
Ves as opazujte, da je parkirno mesto, ki ga je predlagal sistem, e vedno na voljo in neovirano.
Sistem je treba izkljuiti, e vleete prikolico.

2.78
AVTOMATSKI MENJALNIK (1/3)

B
1

3 3
2
A

Izbirna roica 1 Zagon motorja Stikala za spreminjanje

P: parkiranje Vkljuite kontakt pri izbirni roici 1 v polo- prestav 3 (odvisno od vozila)
aju P. Z roicama ob volanu 3 lahko spreminjate
R: vzvratna vonja
Za izhod iz poloaja P morate obvezno pri- prestavno razmerje, ko je izbirna roica v
N: prazen tek poloaju za roni nain oziroma ko je med
tisniti zavorni pedal, preden pritisnete gumb
D: avtomatski nain za sprostitev 2. vonjo v poloaju za avtomatski nain.
M: roni nain Pritisnite zavorni pedal (kontrolna luka S temi stikali ni mogoe vklopiti poloajev P,
N in R.
+: gor
: dol
na prikazovalniku ugasne) in prema-
knite roico iz poloaja P.
Vkljuena prestava je prikazana na instru- Prestavno roico lahko prestavite v polo-
mentni ploi B in na zaslonu A. aj D ali R samo, ko se vozilo ne premika
in je pritisnjen zavorni pedal, noga pa je
Opomba: Pritisnite gumb 2, e elite preklo-
odmaknjena s pedala za plin.
piti iz poloaja D ali N v poloaj R ali P.

2.79
AVTOMATSKI MENJALNIK (2/3)
Vonja s samodejnim
pretikanjem
Premaknite roico 1 v poloaj D.
V veini voznih razmer vam je potem ne bo
ve treba premikati: Avtomatika bo samo-
dejno vkljuevala posamezne prestave v
najugodnejih trenutkih, pri ustreznem te-
vilu vrtljajev motorja ter glede na vrsto cesti-
a, obteitev vozila in izbrani nain vonje.
Varna vonja
Med vonjo naj bo izbirna roica vedno v po-
loaju D. Pedal plina pritiskajte z obutkom
in menjalnik bo samodejno zamenjal pre-
stavo pri nijem tevilu vrtljajev motorja.
Pospeevanje in prehitevanje
Do konca pohodite pedal za plin (preko trde
toke pedala).
Glede na vrtljaje motorja bo avtomatika
vkljuila ustrezno nijo prestavo.
2.80
Vonja v nainu Izjemni primeri
ronegaprestavljanja e vrsta cestia in ovinki ne omo-
Ko je izbirna roica v poloaju D, jo prema- goajo vonje z avtomatskim nainom
knite v levo v poloaj M. Z zaporednimi po- prestavljanja (npr.: gorske ceste), je pri-
tiski izbirne roice ali stikal lahko prestave poroljivo, da preidete na roni nain pre-
preklapljate rono: stavljanja. Rono prestavljanje je v tem
e elite nijo prestavo, potisnite roico primeru priporoljivo zato, da se izognete
naprej ali pritisnite levo stikalo; avtomatskemu zaporednemu prestavlja-
e elite vijo prestavo, potisnite roico nju, ki ga pri vzpenjanju vsili avtoma-
nazaj ali pritisnite desno stikalo. tika, in da lahko pri dolgotrajni vonji
Vkljueno prestavno razmerje je prikaza- navzdol izkoristite zaviranje z motorjem.
nona prikazovalniku na instrumentni ploi.
Posebni primeri
V nekaterih primerih vonje (npr. zaita
motorja, vkljuitev elektronskega sistema
za nadzor stabilnosti vozila: ESC itd.) lahko
avtomatika sama preklopi v ustrezno pre-
stavo. Prav tako lahko avtomatika zavrne
pretikanje v doloeno prestavo in tako pre-
prei napane premike. V tem primeru
nekaj sekund utripa prikaz na instrumentni
ploi.
e elite na vzponu stati na mestu, ne
pritiskajte na plin.
Nevarnost pregretja avtomatskega me-
njalnika.
AVTOMATSKI MENJALNIK (3/3)
Parkiranje vozila
Ko vozilo povsem miruje, drite pritisnjen za-
vorni pedal in premaknite roico v poloaj P:
Menjalnik bo v praznem teku in pogonska
kolesa bodo samodejno blokirana.
Zategnite rono zavoro ali, glede na izve-
denko vozila, preverite, ali je zategnjena-
avtomatska parkira zavora.
e med manevriranjem udarite
v podvozje vozila (na primer:
udarec ob mejnik, viji plonik
ali drugo urbano opremo), se
vozilo lahko pokoduje (na primer: de-
formacija preme).
Da ne bi prilo do nesree, naj vozilo
pregleda predstavnik servisne mree za
vae vozilo.
Motnje pri delovanju
e se med vonjo na instrumentni
ploi prikae sporoilo CHECK AUTO
GEARBOX, je to znak za okvaro.
2
imprej se posvetujte s predstavnikom
servisne mree za vae vozilo.
e se med vonjo na instrumentni ploi
prikae sporoilo pregretje menjalnika,
se im prej ustavite, da se menjalnik
ohladi. Z vonjo nadaljujte ele, ko spo-
roilo izgine.
vleka vozila z avtomatskim menjalni-
4
kom: glejte podpoglavje Vleka v 5. po-
glavju.
e je aktivirana in je prestavna roica blo-
kirana v poloaju P, pritisnite zavorno sti-
kalo. Prestavno roico je mogoe sprostiti
rono. To storite tako, da odpnete spodnji
del prestavne roice, vstavite orodje (v obliki
trdnega droga) v reo 4 in hkrati pritisnete
gumb 2, da odklenete roico.
im prej se posvetujte s predstavnikom ser-
visne mree vozila.
Iz varnostnih razlogov nikoli ne
odvzemite kontakta pred po-
polno zaustavitvijo vozila.
2.81
2.82
 3. poglavje: Za vae udobje

Multi-Sense . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.2
Zraniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.4
Gretje, Rona klimatska naprava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.6
Avtomatska klimatska naprava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.9
Klimatska naprava: informacije in nasveti za uporabo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.19
Funkciji kakovosti zunanjega zraka in odstranjevanja vonjav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.20
Pomik stekel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.21
Streno okno z elektrinim upravljanjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.23
Notranja osvetlitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.26
Senniki/zavesice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.28
Odlagalna mesta, ureditev potnikega prostora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.29
Vtinica za prikljuitev dodatne opreme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.33
Pepelnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.33
Vigalnik za cigarete . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.33
Vzglavniki na zadnjih sedeih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.35
Zadnja sedena klop . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.37
Prtljanik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.39
Zadnja polica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.43
Zloljiva polica prostora za prtljago . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.44
Mrea za prtljago . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.45
Odlagalna mesta, ureditev prtljanega prostora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.47
Prevoz tovora v prtljaniku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.52
Prevoz tovora: vlena kljuka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.53
Nosilni drogovi prtljanika na strehi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.54
Multimedijska oprema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.56
3.1
MULTI-SENSE (1/2)
Odvisno od izbranega naina in odvisno od
vozila, sistem Multi-Sense lahko vpliva na
vonjo, osvetlitev prostora, udobje in zvok
motorja:
naini Sport, Eco, Neutral in Comfort so
e nastavljeni ter povezani s prostorsko
osvetlitvijo in nastavljivimi zvoki motorja;
nain Perso je v celoti nastavljiv.
Naini vonje vplivajo na:
servovolan;
zadnja krmilna kolesa;
odzivnost motorja in menjalnika;
toplotno ugodje.
Vplivajo tudi na:
osvetlitev prostora in osvetlitev instru-
mentne ploe;
informacije na instrumentni ploi in ve-
funkcijskem zaslonu;
zvok motorja;
masani sede.
Po vsakem zagonu vozilo vkljui nain, ki je
bil v uporabi ob zadnji zaustavitvi.
3.2
Multi-Sense Nain Eco
Nain Eco temelji na varevanju z energijo in
Sport Eco
spotovanju okolja. Krmiljenje je nemoteno,
Neutral Comfort Perso upravljanje motorja in menjalnika pa omo-
goa manjo porabo. Klimatska naprava je
nastavljena na ravno zadostno hlajenje.
Glejte razdelek Nasveti za vonjo, ekolo-
ka vonja v 2. poglavju.
Opomba: za vozila brez naina ECO je
nain Comfort najbolj primeren nain glede
na varevanje z energijo in varovanje okolja.
Nain Neutral
Z nainom Neutral, ki je privzeti nain, izbe-
rete tovarnike nastavitve vozila.
NainSport
Ta nain omogoa vejo odzivnost motorja
in menjalnika. Krmiljenje je trdneje.
Opomba: odvisno od vozila lahko ta nain
onemogoi funkcijo Stop and Start (glejte
informacije v razdelku "Funkcija Stop and
Start" v 2. poglavju).
V vseh nainih je mogoe spremeniti barvo prostorske osvetlitve ter obliko zapisa informa-
cij, prikazanih na instrumentni ploi in vefunkcijskem zaslonu. Poleg tega lahko nastavi-
tve tudi ponastavite na privzete.
Glejte navodila za multimedijsko opremo.
MULTI-SENSE (2/2)
Nain Comfort
Ta nain podpira gladko krmiljenje. 1
Prostorska osvetlitev je priduena. Masana
funkcija sedea je vkljuena, odvisno od
vozila.
3
Nain Perso
Ta nain vam omogoa, da rono konfigu-
rirate nastavitve za vonjo, udobje, prostor-
sko osvetlitev in zvok motorja.

Dostop do menija Pri nekaterih vozilih lahko preklapljate med

prednostnima nainoma, ki ste ju izbrali,
Odvisno od vozila lahko do sistema Multi- s pritiski na stikalo 2, ko je meni Multi-
Sense dostopate na dva razlina naina: Sense prikazan na vefunkcijskem za-
na vefunkcijskem zaslonu 1. Izberite slonu 1. Glejte navodilo za vgrajeno opremo.
meni Vozilo in nato Multi-Sense;
s stikalom 2;
s pritiskom gumba 3 Eco, ki samodejno
zaene nain Eco, ali s pritiskom gumba 3
R.S Drive , ki samodejno zaene nain
Sport, odvisno od vozila. V obeh primerih
se na vefunkcijskem zaslonu 1 za nekaj
sekund odpre meni Multi-Sense.
Zaustavitev motorja v nainu Sport
ali Perso , ko je nain delovanja mo-
torja Sport.
Ko ponovno zaenete vozilo, se pojavi
sporoilo, ki vas vpraa, ali elite ohraniti
nastavitev naina motorja Sport.

3.3
ZRANIKI: izhodi zraka (1/2)

1 2 3 4 1 2

7
1 ree za usmerjanje zraka na bono steklo 8
2 stranski zraniki
7
3 rea za usmerjanje zraka na vetro-
bransko steklo
4 Osrednja zranika
5 ree za usmerjanje toplega zraka k 7 ree za usmerjanje toplega zraka k
nogam potnikov spredaj nogam potnikov zadaj
6 vefunkcijski zaslon 8 zraniki v osrednji konzoli

3.4
ZRANIKI: izhodi zraka (2/2)

10
9

9 11

Prednji sedei Nastavitev koliine zraka Zadnji sedei

Obraajte kolesce 9:
Usmerjanje Usmerjanje desno/levo
do : popolnoma odprto; Premikajte drsnik 11.
Usmerjanje desno/levo
Premikajte drsnik 8. de : zaprto. Usmerjanje gor/dol
Za odpravljanje neprijetnih vonjav v vaem Premikajte drsnik 11.
Usmerjanje gor/dol
vozilu uporabljajte le sisteme, ki so bili izde-
Premikajte drsnik 8. lani v ta namen. Posvetujte se s predstavni- Nastavitev koliine zraka
kom servisne mree za vae vozilo.
Obraajte kolesce 10:
navzgor: popolnoma odprto;
V krogotok za prezraevanje navzdol: zaprto.
vozila ne vstavljajte niesar (na
primer ob pojavu neprijetnih
vonjav ...).
Obstaja nevarnost pokodb ali na-
stanka poara.

3.5
RONA KLIMATSKA NAPRAVA (1/3)

1 2 3 4 5 A

8 9 10 11

7 6

Stikala za upravljanje Indikatorji Vkljuitev ali izkljuitev

1 Uravnavanje temperature zraka Naslednji indikatorji so prikazani na multime- klimatske naprave
dijskem zaslonu A: S stikalom 3 lahko vklopite (vklopljena
2 Ogrevanje/suenje zadnjega stekla in
(odvisno od vozila) vzvratnih ogledal. 8 Temperatura zraka luka) ali izklopite (ugasnjena luka) klimat-
sko napravo.
3 Klimatska naprava 9 Aktivni nain.
4 Reciklaa zraka 10 Hitrost prezraevanja Uporaba klimatske naprave omogoa:
5 Nastavitev porazdelitve zraka v potni- 11 Porazdelitev zraka v potnikem prostoru. znianje temperature v notranjosti potni-
kem prostoru. kega prostora;
6 Nastavitev koliine dovajanega zraka. hitrejo odrositev stekel.
7 Prilagajanje hitrosti prezraevanja in zau-
stavitev sistema.

3.6
RONA KLIMATSKA NAPRAVA (2/3)
Porazdelitev zraka v notranjosti
Monih je pet razporeditev zraka. Za izbiro
ustrezne razporeditve zraka obraajte
gumb 5. 4 5
Porazdelitev zraka je prikazana na multime-
dijskem zaslonu.

Ves zrak je usmerjen do re za do-

vajanje zraka na vetrobransko
steklo in na prednja bona stekla.

Zrak je usmerjen do vseh zrani-

kov, do re za dovod zraka na
prednja bona stekla, na vetrobransko
steklo in k nogam potnikov.

Skoraj ves zrak je usmerjen k

nogam potnikov.

G Zrak je usmerjen do zranikov na

armaturni ploi, k nogam potnikov
na prednjih sedeih in glede na vozilo, do
Gumb za vkljuitev reciklae
zraka
Reciklaa zraka omogoa:
izolacijo notranjosti pred zunanjim
Pritisnite stikalo 4: vklopi se vgrajena kon- zrakom (v bolj onesnaenih obmojih ...);
potnikov v drugi vrsti sedeev. hitreje hlajenje potnikega prostora.
trolna luka na stikalu. V teh pogojih se zrak
J Ves zrak je usmerjen samo do
zranikov na armaturni ploi.
v potnikem prostoru obnavlja brez dovaja-
nja zunanjega zraka.

Dlje asa vkljuena reciklaa zraka lahko povzroi zarositev bonih stekel in vetrobran-
skega stekla ter nekoliko neprijeten vonj v notranjosti vozila. Zato priporoamo, da s priti-
skom stikala 4 ponovno vkljuite obiajen nain prezraevanja (zunanji zrak), takoj ko reci-
klaa zraka ni ve potrebna.

3.7
RONA KLIMATSKA NAPRAVA (3/3)
1 2
7 6
Spreminjanje jakosti
prezraevanja
Hitrost prezraevanja lahko kadar koli spre-
menite s pritiskom stikal 6 ali 7 za poveanje
ali zmanjanje hitrosti prezraevanja.
Sistem je deaktiviran (OFF): hitrost ventila-
torja je ni (pri mirujoem vozilu).
Med vonjo lahko kljub temu obutite rahel
pretok zraka.
3.8
5 Pri delujoem motorju pritisnite stikalo 2.
Uravnavanje temperature zraka
Zasukajte stikalo 1 glede na eleno tempe-
raturo. Ve kot je rtic na multimedijskem za-
slonu, vija je temperatura.
Pri dalji uporabi klimatske naprave lahko
pride do prevelike ohladitve potnikega
prostora. Za zvianje temperature zasukajte
gumb 1 v desno.
Gretje zadnjega stekla (za
odstranitev ledu in rose)
Prige se ustrezna luka delovanja.
Ta funkcija omogoa hitro suenje zadnjega
stekla in ogrevanih zunanjih ogledal (za
vozila, ki so s tem opremljena).
To funkcijo izkljuite s ponovnim pritiskom
stikala 2.
Drugae se suenje stekla izkljui samo-
dejno.
Zaustavitev sistema
e elite izklopiti sistem, pritiskajte stikalo 7,
dokler se na multimedijskem zaslonu ne pri-
kae sporoilo OFF.
Med vonjo lahko kljub temu obutite rahel
pretok zraka.
SAMODEJNA KLIMATSKA NAPRAVA: Stikala A (1/5)
A 8 9 Klimatizacija
1 Avtomatska klimatska naprava zagotavlja
19
18
Avtomatski nain delovanja
10
(razen ob uporabi v ekstremnih razmerah)
udobje v potnikem prostoru, dobro sto-
pnjo vidljivosti ter optimalno porabo goriva.
Sistem upravlja hitrost prezraevanja, po-
razdelitev in reciklao zraka, vklop ali izklop
11 klimatske naprave in temperaturo zraka.

17 Ta nain vsebuje izbor treh programov:

7 2 NORMAL : optimalno doseganje izbrane
16 12 ustrezne temperature glede na zunanje
15 pogoje. Pritisnite gumb 4 ali tipko 9.

14 SOFT: dosee eleni nivo udobja na ne-

6 5 4 3
Stikala A
Pritisnite na obmoje 14, da dostopate
do ukazov na vefunkcijskem zaslonu 1.
Dejanska prisotnost opisanih ukazov je od-
visna od izvedbe vozila.
2 in 7 Nastavitev temperature na levi in
desni strani.
3 Ogrevanje/usmerjanje zraka proti za-
dnjemu steklu in (odvisno od razliice
vozila) vzvratnim ogledalom.
4, 8, 9 in 10 Samodejni naini.
5 Reciklaa zraka.
6 Funkcija za boljo vidljivost.
neji in tiji nain. Pritisnite gumb 8.
13 13 FAST: povea dotok zraka v potnikem pro-
11 in 18 Hitrosti prezraevanja. storu. Ta nain zagotavlja optimalno udobje
na zadnjih sedeih. Pritisnite gumb 10.
12 Porazdelitev zraka v potnikem prostoru.
13 Prikaz temperatur na levi in desni strani.
14 Obmoje za prikaz nastavitev klimatske
naprave.
15 Funkcija DUAL.
16 Funkcija Samodejna reciklaa.
17 Klimatska naprava.
19 Zaustavitev sistema.

Nekatere tipke imajo kontrolno luko, ki

prikazuje stanje funkcije.

3.9
SAMODEJNA KLIMATSKA NAPRAVA: Stikala A (2/5)
7 2
4 14
Spreminjanje jakosti
prezraevanja
Sistem v avtomatskem nainu delovanja kli-
matske naprave prilagaja jakost prezraeva-
nja, da dosee in vzdruje izbrano tempera-
turo (raven udobja).
Hitrost prezraevanja lahko e naprej na-
stavljate z gumbom 10 ali 17 oz. tako, da s
prstom podrsate po obmoju 20.
3.10
8 9 Klimatizacija 10
19
20
18
17
15
Nastavitev temperature
Obstajata dve vrsti nastavitev:
enotna nastavitev za potniki prostor;
nastavitev v funkciji DUAL za neodvisno
nastavljanje leve in desne strani.
Enotna nastavitev za potniki prostor
Pritiskajte stikalo 7.
Nastavitev v funkciji DUAL
e jo elite vkljuiti, pritisnite tipko 15.
Pritiskajte stikalo 7, da nastavite levo stran,
in stikalo 2, da nastavite desno stran.
Opomba: konfiguracija klimatske naprave
je odvisna od izbranega naina v meniju
Multi-Sense (glejte razdelek Multi-
Sense v 3. poglavju).
11
Prikazane temperaturne vrednosti
kaejo izbrano raven udobja.
Zvievanje ali znievanje prikazane tem-
perature ob zagonu motorja v nobenem
primeru ne zagotavlja hitrejega dosega-
nja elene temperature. Sistem namre
samodejno znia ali zvia temperaturo
(prezraevanje ne deluje takoj z najvejo
hitrostjo, ampak se hitrost postopno po-
veuje), kar lahko traja od nekaj sekund
do nekaj minut.
Na splono velja, da morajo ostati zra-
niki na armaturni ploi vedno odprti,
razen v posebnih primerih.
SAMODEJNA KLIMATSKA NAPRAVA: Stikala A (3/5)
Funkcijo izkljuite bodisi:
8 9 Klimatizacija 10
tipko 4;
znova gumb 6;
eno od tipk 8, 9 ali 10.
20
18 11

6 4 3

Funkcija za boljo vidljivost (za Pritisnite na gumb 6; prige se kontrolna

hitro odstranjevanje ledu in rose luka na tipki.
z vetrobranskega stekla) Pritisnite gumb 3 za izklop gretja zadnjega
stekla. Luka na gumbu ugasne.
Ta funkcija omogoa hitro odstranjevanje
ledu in rose z vetrobranskega, zadnjega in Nastavitev hitrosti prezraevanja: pritisnite
prednjih bonih stekel ter z zunanjih vzvra- gumb 11 ali 18 oz. s prstom podrsajte po ob-
tnih ogledal (odvisno od izvedenke vozila). moju 20.
Ob njeni vkljuitvi se samodejno vkljui kli-
matska naprava in gretje zadnjega stekla ter
pri nekaterih vozilih elektrino gretje vetro-
branskega stekla.

3.11
SAMODEJNA KLIMATSKA NAPRAVA: Stikala A (4/5)
4 3
Vkljuitev ali izkljuitev
klimatske naprave
Pri avtomatskem nainu delovanja klimatske
naprave sistem upravlja vklop ali izklop kli-
matske naprave glede na zunanje vremen-
ske pogoje.
Pritisnite tipko 17 za:
eleni vklop klimatske naprave (prige se
kontrolna luka na obmoju 14).
eleni izklop klimatske naprave (kon-
trolna luka na obmoju 14 ugasne).
3.12
Gretje zadnjega stekla (za
8 9 Klimatizacija 10
odstranitev ledu in rose)
Pritisnite na gumb 3; prige se kontrolna
19 luka na tipki. Ta funkcija omogoa hitro su-
enje zadnjega stekla in ogrevanih zuna-
njih vzvratnih ogledal (pri vozilih, ki so opre-
mljena s to funkcijo).
e elite izkljuiti to funkcijo, ponovno pri-
17 tisnite gumb 3. Drugae se suenje stekla
izkljui samodejno.
14
Zaustavitev sistema
Pritisnite tipko 19 za vklop ali izklop sistema
(kontrolna luka tipke 19 vas obvea o
stanju sistema).
Priporoamo, da uporabljate enega od avtomatskih nainov delovanja NORMAL,
SOFT ali FAST .
V avtomatskem nainu delovanja (prigana luka na tipki 4) sistem nadzoruje vse funkcije
klimatske naprave.
Izbiro sistema lahko e vedno spremenite in v tem primeru bo kontrolna luka na stikalu 4
ugasnila.
e se elite vrniti v samodejni nain, izberite enega od programov NORMAL 9, SOFT 8 ali
FAST 10 oziroma pritisnite stikalo 4.
SAMODEJNA KLIMATSKA NAPRAVA: Stikala A (5/5)
5 14
Sprememba porazdelitve zraka v
potnikem prostoru
Pritisnite tipke 12, da izberete iskane poraz-
delitve (prige se kontrolna luka na obmo-
ju 14):
Zrak je veinoma usmerjen k
ream za dovajanje zraka na ve-
trobransko steklo in ream za dovajanje
zraka na prednja bona stekla.
Ves zrak je v glavnem usmerjen do
zranikov na armaturni ploi.
Skoraj ves zrak je usmerjen k
nogam potnikov.
Klimatizacija
16 12
Reciklaa zraka
Funkcija je samodejno upravljana, vendar jo
lahko tudi rono vkljuite.
Opomba:
med reciklao se zrak v notranjosti reci-
klira brez dotoka zunanjega zraka;
reciklaa zraka vam omogoa izoliranje
notranjosti vozila pred vdorom zunanjega
zraka (pri vonji skozi onesnaeno ob-
moje ...) in hitreje ohlajanje potnikega
prostora.
Samodejno upravljanje
Pritisnite na tipko 16 (kontrolna luka se
prige na obmoju 14).
Rono upravljanje
S pritiskom na gumb 5 lahko vkljuite reci-
klao zraka.
Dalja izolacija potnikega prostora pred zu-
nanjim zrakom lahko povzroi nekoliko ne-
prijeten vonj v notranjosti in zarositev stekel.
Zato priporoamo, da vkljuite avtomatski
nain delovanja s ponovnim pritiskom na
tipko 16 ali gumb 5, takoj ko reciklaa zraka
ni ve potrebna.
To funkcijo izkljuite s ponovnim pritiskom
na tipko 16 ali gumb 5.
Suenje/odmrzovanje stekla ima v vseh
primerih prednost pred reciklao zraka.
3.13
SAMODEJNA KLIMATSKA NAPRAVA: stikali B in C (1/5)

B 1 1 Avtomatski nain delovanja

2 C
2 Avtomatska klimatska naprava zagotavlja
(razen ob uporabi v ekstremnih razmerah)
3 3 udobje v potnikem prostoru, dobro sto-
4 pnjo vidljivosti ter optimalno porabo goriva.
4 Sistem upravlja hitrost prezraevanja, po-
razdelitev in reciklao zraka, vklop ali izklop
4 4 klimatske naprave in temperaturo zraka.
Ta nain vsebuje izbor treh programov:
11 12 13 14 15 16 17 18 5 11 12 13 14 15 16 17 18 5 AUTO: omogoa optimalno doseganje iz-
brane ustrezne temperature glede na zu-
nanje pogoje. Pritisnite gumb 15.
10 6 10 6 SOFT: dosee eleni nivo udobja na neneji
in tiji nain. Pritisnite gumb 14.
9 8 7 9 8 7 FAST: povea dotok zraka v potnikem pros-
Stikali B in C Smerokazi toru. Ta nain zagotavlja optimalno udobje
na zadnjih sedeih. Pritisnite gumb 16.
5 in 11 Nastavitev temperature na levi in Naslednji indikatorji so prikazani na zas-
desni strani. lonu 3:
6 Ogrevanje/suenje zadnjega stekla in
1 Aktivni nain, hitrost prezraevanja in
(odvisno od vozila) vzvratnih ogledal.
porazdelitev zraka v potnikem prostoru
7 Porazdelitev zraka v notranjosti
(zaasen prikaz po pritisku ustreznih
8 Funkcija Samodejno kroenje zraka.
stikal).
9 Reciklaa zraka
10 Funkcija za boljo vidljivost. 2 Zunanja temperatura zraka.
12 in 18 Hitrosti prezraevanja. 4 Temperatura zraka, levo in desno.
13 Funkcija DUAL.
14, 15 in 16 Samodejni naini.
17 Klimatska naprava

Nekatere tipke imajo kontrolno luko, ki

prikazuje stanje funkcije.

3.14
SAMODEJNA KLIMATSKA NAPRAVA: stikali B in C (2/5)
Opomba: konfiguracija klimatske naprave
je odvisna od izbranega naina v meniju
Multi-Sense (glejte razdelek Multi-
Sense v 3. poglavju).

11 12 13 18 5 11 12 13 18 5

19

Spreminjanje jakosti Nastavitev temperature

prezraevanja
Sistem v avtomatskem nainu delovanja kli-
matske naprave prilagaja jakost prezraeva-
nja, da dosee in vzdruje izbrano tempera-
turo (raven udobja).
Hitrost prezraevanja lahko e naprej nas-
tavljate z gumbom 12 ali 18 oz. tako, da s
prstom podrsate po obmoju 19 (odvisno od
vozila).
Obstajata dve vrsti nastavitev:
enotna nastavitev za potniki prostor;
Nastavitev funkcije DUAL za neodvisno
prilagajanje leve in desne strani.
Enotna nastavitev za potniki prostor
Pritiskajte stikalo 11.
DUAL nastavitev funkcije
e jo elite vkljuiti, pritisnite tipko 13.
Pritiskajte stikalo 11, da nastavite levo stran,
in stikalo 5, da nastavite desno stran.
Prikazane temperaturne vrednosti
kaejo izbrano raven udobja.
Zvievanje ali znievanje prikazane tem-
perature ob zagonu motorja v nobenem
primeru ne zagotavlja hitrejega dosega-
nja elene temperature. Sistem namre
samodejno znia ali zvia temperaturo
(prezraevanje ne deluje takoj z najvejo
hitrostjo, ampak se hitrost postopno po-
veuje), kar lahko traja od nekaj sekund
do nekaj minut.
Na splono velja, da morajo ostati zra-
niki na armaturni ploi vedno odprti,
razen v posebnih primerih.

3.15
SAMODEJNA KLIMATSKA NAPRAVA: stikali B in C (3/5)
Funkcijo izkljuite bodisi:
znova gumb 10;
eden od gumbov 14, 15 ali 16.

12 14 15 16 18 12 14 15 16 18

10 19 6 10 6

Funkcija za boljo vidljivost (za Pritisnite gumb 10; prige se kontrolna luka
hitro odstranjevanje ledu in rose na tipki.
z vetrobranskega stekla) Za izklop gretja zadnjega stekla pritisnite
gumb 6. Luka na gumbu preneha svetiti.
Ta funkcija omogoa hitro odstranjevanje
ledu in rose z vetrobranskega, zadnjega in Nastavitev hitrosti prezraevanja: pritisnite
prednjih bonih stekel ter z zunanjih vzvra- gumb 12 ali 18 oz. s prstom podrsajte po
tnih ogledal (odvisno od izvedenke vozila). obmoju 19.
Ob njeni vkljuitvi se samodejno vkljui kli-
matska naprava in gretje zadnjega stekla ter
pri nekaterih vozilih elektrino gretje vetro-
branskega stekla.

3.16
SAMODEJNA KLIMATSKA NAPRAVA: stikali B in C (4/5)
1 Gretje zadnjega stekla (za
12 14 15 16 17
6 6
Vkljuitev ali izkljuitev
klimatske naprave
Pri avtomatskem nainu delovanja klimatske
naprave sistem upravlja vklop ali izklop kli-
matske naprave glede na zunanje vremen-
ske pogoje.
Pritisnite tipko 17 za:
eleni vklop klimatske naprave (prige se
kontrolna luka na obmoju 1).
eleni izklop klimatske naprave (kontrolna
luka na obmoju 1 ugasne).
odstranitev ledu in rose)
Pritisnite gumb 6; prige se kontrolna luka
na tipki. Ta funkcija omogoa hitro suenje
zadnjega stekla in ogrevanih zunanjih ogle-
1 dal (pri vozilih, ki so opremljena s to funk-
cijo).
To funkcijo izkljuite tako, da znova pri-
tisnete gumb 6. Sicer se suenje stekla
12 14 15 16 17 izkljui samodejno.
Zaustavitev sistema
e elite izkljuiti sistem, vekrat pritisnite
gumb 12, dokler se v obmoju 1 ne prikae
sporoilo OFF.
Priporoamo, da uporabljate enega od samodejnih nainov delovanja AUTO, SOFT
ali FAST.
V samodejnem nainu delovanja (kontrolna luka na gumbu 14, 15 ali 16 sveti) sistem na-
dzoruje vse funkcije klimatske naprave.
Izbiro sistema e vedno lahko spremenite; v tem primeru kontrolna luka na gumbu 14, 15
ali 16 preneha svetiti.
Za vrnitev na samodejni nain delovanja pritisnite enega od programov AUTO 15, SOFT 14
ali FAST 16.
3.17
SAMODEJNA KLIMATSKA NAPRAVA: stikali B in C (5/5)
1
9 8 7 9
Sprememba porazdelitve zraka v
potnikem prostoru
Pritisnite tipke 7, da izberete iskane po-
razdelitve (prige se kontrolna luka na
obmoju 1):
Zrak je veinoma usmerjen k
ream za dovajanje zraka na ve-
trobransko steklo in ream za dovajanje
zraka na prednja bona stekla.
Ves zrak je v glavnem usmerjen do
zranikov na armaturni ploi.
Skoraj ves zrak je usmerjen k
nogam potnikov.
3.18
Samodejno upravljanje
Pritisnite na tipko 8 (kontrolna luka se
prige na obmoju 1).
Rono upravljanje
1 S pritiskom gumba 9 lahko vkljuite reciklao
zraka.
Dalja izolacija potnikega prostora pred zu-
nanjim zrakom lahko povzroi nekoliko ne-
prijeten vonj v notranjosti in zarositev stekel.
Priporoamo, da takoj ko reciklaa zraka ni
ve potrebna, vklopite samodejni nain de-
lovanja s ponovnim pritiskom gumba 8 ali 9.
To funkcijo izklopite tako, da znova pritisnete
8 7 gumb 8 ali 9.
Reciklaa zraka
Funkcija je samodejno upravljana, vendar jo
lahko tudi rono vkljuite.
Opomba:
med reciklao se zrak v notranjosti reci-
klira brez dotoka zunanjega zraka;
reciklaa zraka vam omogoa izoliranje
notranjosti vozila pred vdorom zunanjega
zraka (pri vonji skozi onesnaeno ob-
moje ...) in hitreje ohlajanje potnikega
prostora.
Suenje/odmrzovanje stekla ima v vseh
primerih prednost pred reciklao zraka.
KLIMATSKA NAPRAVA: informacije in nasveti za uporabo
Praktini nasveti
V nekaterih primerih (izkljuena klimatska
naprava, vkljuena reciklaa zraka, izklju-
eno prezraevanje ali nizka hitrost prezra-
evanja ...) se lahko stekla v vozilu zarosijo.
Pri zaroenih steklih uporabite funkcijo za
boljo vidljivost, da se stekla posuijo,
nato pa vklopite klimatsko napravo v avto-
matskem nainu delovanja, da prepreite
ponovno zarositev.
Vzdrevanje
Za pogostnost kontrol glejte dokument za
vzdrevanje vaega vozila.
V krogotok za prezraevanje
vozila ne vstavljajte niesar (na
primer ob pojavu neprijetnih
vonjev ...).
Obstaja nevarnost pokodb ali na-
stanka poara.
Poraba goriva
Med uporabo klimatske naprave je treba
raunati na poveano porabo goriva (pred-
vsem med mestno vonjo).
Pri vozilih s klimatsko napravo brez avtomat-
skega naina delovanja izklopite sistem, ko
ga ne potrebujete ve.
Nasveti za zmanjanje porabe goriva in
okolju prijaznejo vonjo
Vozite z odprtimi zraniki in zaprtimi okni.
e je bilo vozilo parkirano na moni vroini
oziroma soncu, ga pred zagonom najprej
nekaj minut zraite, da se zrak v potnikem
prostoru nekoliko ohladi.
Motnje pri delovanju
V primeru motenj pri delovanju se posvetujte
s predstavnikom servisne mree za vae
vozilo.
Manj uinkovito ogrevanje in suenje
stekla oziroma slabe delovanje kli-
matske naprave.
Do tega pojava lahko pride zaradi zama-
zanosti vloka filtra potnikega prostora.
Zrak se ne ohlaja.
Preverite, ali so vsa stikala in nastavi-
tveni gumbi v pravilnih poloajih in ali ni
mogoe pregorela kakna varovalka. e
je vse v redu, izklopite napravo.
Pod vozilom se nabira voda
Po dalji uporabi klimatske naprave je nor-
malno, e pod vozilom opazite vodo (ki je
posledica kondenzacije).
Ne odpirajte krogotoka s hla-
dilnim sredstvom. Slednje je
nevarno za oi in koo.
3.19
KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA IN ODSTRANJEVANJE VONJAV
Funkcija odstranjevanja vonjav
Omogoa zmanjanje neprijetnih vonjav v
potnikem prostoru.

Cikel za prijetneji vonj

ON: hitreje zmanja neprijetne vonjave v
A potnikem prostoru;
OFF: izklop funkcije.
Opomba
Funkcija je asovno uravnana. Po nekaj mi-
nutah se samodejno izklopi.

Ko klimatska naprava deluje, na zaslonu A

izberite Meni, Vozilo, Pazite.

Kakovost zunanjega zraka

Kakovost zraka kae grafini prikaz na ve-
funkcijskem zaslonu.
Tri barve kaejo raven kakovosti zraka (od
najistejega do najbolj onesnaenega):
1 modra
2 svetlo siva
3 siva

Za dodatne informacije glejte navodila

za multimedijski sistem.

3.20
ELEKTRINI POMIK STEKEL (1/2)
Elektrini pomik stekel
Ti sistemi delujejo:
pri delujoem motorju;
po zaustavitvi motorja do odpiranja enih
od prednjih vrat (do priblino 12 minut);
pri izklopljenem motorju, zaprtih spred-
njih vratih, po pritisku gumba za zagon.
Za spust ali dvig stekel do elene viine pri-
tisnite ali dvignite stikalo na posameznih 1
vratih: stekla na zadnjih vratih se ne spustijo
do konca.
5
2
4 3 6

Na voznikovem mestu uporabite stikalo:

1 za steklo na voznikovi strani,
2 za steklo na sovoznikovi strani,
3 in 5 za zadnja stekla.
Varnost potnikov na zadnjih sedeih Na ostalih sedeih uporabite stikalo 6.
Voznik lahko blokira delovanje pomika stekel s pritiskom na stikalo 4. Na instru-
mentni ploi se prikae potrditveno sporoilo.
Voznikova odgovornost
Nikoli ne puajte kljua ali kartice RENAULT v vozilu, niti za kraji as, e v njem ostane
otrok, odrasla oseba, ki potrebuje pomo drugih, ali ival. Ta bi namre lahko ogroal sebe
ali druge osebe z zagonom motorja, z vkljuitvijo opreme kot je na primer pomik stekla ali
zaklepanje vrat. e se kdo priipne, steklo nemudoma pomaknite navzdol, tako da priti-
snete na ustrezno stikalo.
Obstaja nevarnost resnih pokodb.

Ne naslanjajte predmetov na delno

odprto steklo: obstaja nevarnost, da se
pokvari mehanizem za pomik stekla.

3.21
ELEKTRINI POMIK STEKEL (2/2)
Impulzni nain delovanja
Poleg predhodno opisanega elektrinega
pomika stekel so lahko vozila opremljena e
s tem nainom pomika.
Na kratko in do konca pritisnite ali dvignite
stikalo za doloeno steklo: steklo se povsem
spusti ali dvigne. e med spuanjem ali
dviganjem pritisnete na stikalo, se steklo
ustavi.
Opomba: e steklo okna pri zapiranju naleti
na odpor (npr. veja drevesa itd.), se ustavi in
odpre za nekaj centimetrov.
Motnje pri delovanju
e se steklo noe zapreti, sistem preide v
nain neimpulznega delovanja: potegnite
stikalo, da se steklo popolnoma zapre, in
pridrite stikalo za priblino eno sekundo (e
vedno na strani za zapiranje), nato pa po-
polnoma spustite in dvignite steklo, da pona-
stavite sistem. 7
Po potrebi se posvetujte s predstavnikom
servisne mree za vae vozilo.

Daljinsko zapiranje stekel

(vozila z impulznim elektrinim pomikom na
tirih steklih)
e pri zaklepanju vrat z zunanje strani
dvakrat zaporedoma pritisnete gumb za Roni pomik stekel
zaklepanje na kartici RENAULT ali gumb
Obraajte roico 7.
voznikovih vrat v prostoronem nainu
delovanja, se stekla in pri nekaterih vozilih
streno okno samodejno zaprejo.
Kljub temu je vkljuitev tega sistema
priporoljiva samo, e ima uporabnik dober
pregled nad vozilom in ni nikogar v vozilu.

Pri zapiranju oken pazite, da

noben del telesa (npr. roka,
dlan itd.) ni zunaj vozila.
Obstaja nevarnost resnih
pokodb.

3.22
ELEKTRINO STRENO OKNO (1/3)

A B
C
2 0 D

Drsni pomik zavese 1
za odpiranje: s potiskanjem roice 2
nazaj premaknete zaveso v eleni polo-
aj;
za zapiranje: s potiskanjem roice 2
naprej premaknite zaveso v eleni polo-
aj.
4 3
1 V vozilu nikoli niti za kraji as
Za drsni pomik strenega okna
za dvini pomik: premaknite oznaeni
poloaj 3 v poloaj A.
za odpiranje: premaknite oznaeni polo-
aj 3 v poloaj B, C ali D glede na eleno
stopnjo odprtosti;
za zapiranje: premaknite oznaeni polo-
aj 3 v poloaj 0.
Voznikova odgovornost
ne puajte kartice RENAULT,
e v njem ostane otrok, ki po-
trebuje pomo drugih, ali ival.
Ta bi namre lahko ogroal sebe ali
druge osebe z zagonom motorja, z vklju-
itvijo opreme kot je na primer pomik
stekla ali zaklepanje vrat.
V primeru priipanja nemudoma od-
prite okno, tako da zasukate gumb 4 do
konca v desno (poloaj D).
Obstaja nevarnost resnih pokodb.

3.23
ELEKTRINO STRENO OKNO (2/3)
Daljinsko zapiranje strenega
okna
e dvakrat zaporedoma pritisnete gumb
za zaklepanje na kartici RENAULT, se
stekla in streno okno samodejno zaprejo.
Kljub temu je vkljuitev tega sistema
priporoljiva samo, e ima uporabnik dober
pregled nad vozilom in ni nikogar v vozilu.
Pri vozilih, ki so opremljena s
tem sistemom, se s tem po-
stopkom vkljui dodatno zakle-
panje.
Glejte razdelek Kartica RENAULT: do-
datno zaklepanje" ali "Radiofrekvenni
daljinski upravljalnik: dodatno zaklepa-
nje" v 1. poglavju.
Prepriajte se, da ni nikogar v vozilu.
3.24
A B
C
0 D
4 3
Posebnosti
Vae vozilo je opremljeno s sistemom proti
priipanju: e streno okno pri zapiranju
naleti na odpor (npr.: veja ...), se ustavi in
odmakne za nekaj centimetrov.
Po daljinskem zapiranju strenega okna se
s pritiskom na gumb 4 streno okno vrne v
poloaj, v katerem je bilo pred zapiranjem.
Pri zapiranju strenega okna
pazite, da noben del telesa
(npr. roka, dlan, ...) ni zunaj
vozila.
Obstaja nevarnost resnih pokodb.
ELEKTRINO STRENO OKNO (3/3)
Priporoila za uporabo
Vozilo s tovorom na strenem prtlja-
niku
Pri prevozu tovora na strehi ni priporo-
ljivo odpirati ali zapirati strenega okna.
Preden premaknete streno okno, preve-
A B rite predmete in/ali dodatno opremo (no-
C silec za kolo, streni potovalni kovek...),
0 ki je nameena na nosilnih drogovih
D prtljanika: ta oprema mora biti pravilno
nameena in pritrjena, da zaradi njene
Voznikova odgovornost
namestitve ne bi bilo ovirano delovanje
3 strenega okna. V vozilu nikoli niti za kraji as
4 ne puajte kartice RENAULT,
O monih prilagoditvah vas bo sezna-
e v njem ostane otrok, ki po-
nil predstavnik servisne mree za vae
trebuje pomo drugih, ali ival.
vozilo;
motnje delovanja Ta bi namre lahko ogroal sebe ali
prepriajte se, da je streno okno dobro
e strenega okna ni mogoe zapreti, pre- druge osebe z zagonom motorja, z vklju-
zaprto, ko zapuate vozilo;
maknite oznaeni poloaj 3 v poloaj 0 ter itvijo opreme kot je na primer pomik
nato pritisnite in zadrite gumb 4, dokler se vsake tri mesece oistite tesnilo s stekla ali zaklepanje vrat.
streno okno popolnoma ne zapre: obrnite sredstvi, ki jih priporoajo nae tehnine
V primeru priipanja nemudoma od-
se na predstavnika servisne mree za vae slube;
prite okno, tako da zasukate gumb 4 do
vozilo. ne odpirajte strenega okna takoj po konca v desno (poloaj D).
deju ali po pranju vozila.
Obstaja nevarnost resnih pokodb.

Pozor, med tem postopkom funkcija proti

priipanju strenega okna ne deluje.
imprej se posvetujte s predstavnikom
servisnemree za vae vozilo.

3.25
NOTRANJA OSVETLITEV (1/2)

1 2 3

Bralne luke Stropna luka Opomba: pri vozilih z navigacijskim siste-

S pritiskom na stikalo 1 sproite: S pritiskom na stikalo 3 sproite:
stalno osvetlitev; stalno osvetlitev;
takojen izklop. priiganje luke ob odprtju enih vrat.
Ugasne ele, ko so ta vrata pravilno
zaprta in z doloenim asovnim zami-
kom;
takojnjo ugasnitev.
Bralne luke
Uporabite stikala 2 in 4.
mom lahko na vefunkcijskem zaslonu iz-
klopite/vklopite aktivacijo stropnih luk ob
odpiranju vrat ali prtljanika. Glejte razdelek
Meni za osebne nastavitve vozila v 1. po-
glavju.
Luka v predalu za rokavice 5
Luka zasveti, ko odprete pokrov.

Pri odklepanju in odpiranju vrat ali

prtljanih vrat se zaasno prigejo bralne
luke in osvetlitev.

3.26
NOTRANJA OSVETLITEV (2/2)

6
6
6

Luka v prtljaniku 6
Luka se prige ob odpiranju prtljanika.

Ko so vrata pravilno zaprta, se ob zak-

lepanju vrat ali zagonu motorja luka na
stropu in ostale luke izklopijo.

3.27
SENNIKI, ZAVESICE
1 2

Prednji senniki Trak za kartice 4

Preklopite sennik 1 na vetrobransko steklo Vanj lahko zataknete cestninske listke in
ali pa ga odpnite in preklopite na bono kartice ...
steklo.

Ogledalo v senniku
Dvignite pokrov 3.
Osvetlitev 2 je samodejna.

Pazite, da bo med vonjo ogle-

dalo pokrito s pokrovkom.
Obstaja nevarnost pokodb.

3.28
ODLAGALNA MESTA, UREDITEV POTNIKEGA PROSTORA (1/4)

1
2

Predal v vratih 1 Predal na sovoznikovi strani

Vanj lahko odloite steklenico. Odprete ga tako, da potegnete za roico 2.
V predal za drobnarije lahko odloite doku-
mente formata A4, steklenico, ...

Pazite, da v odprtih odlagal-

nih mestih ni naloen kaken
trd, teek ali koniast predmet, Na podu pred voznikovim se-
ki bi ga lahko pri zavijanju ali deem ne sme biti nobenih
sunkovitem zaviranju odneslo v potnike. predmetov, ker lahko v primeru
sunkovitega zaviranja zdrsnejo
pod pedale in onemogoijo njihovo upo-
rabo.

3.29
ODLAGALNA MESTA, UREDITEV POTNIKEGA PROSTORA (2/4)

3
6 6
4

3 3

5
Osrednje odlagalno mesto 4 Nosilec za kozarce 6
Drsna sistem 5 zadruje kozarce.

Osrednje odlagalno mesto 3

Pri vonji v ovinek, pospeeva-

nju ali zaviranju pazite, da se
pijaa ne bo izlivala iz ploe-
vinke ali kozarca v nosilcu.
Obstaja nevarnost opeklin, e je pijaa
vroa.
Pazite, da v odprtih odlagal-
nih mestih ni naloen kaken
trd, teek ali koniast predmet,
ki bi ga lahko pri zavijanju ali
sunkovitem zaviranju odneslo v potnike.

3.30
ODLAGALNA MESTA, UREDITEV POTNIKEGA PROSTORA (3/4)

10

7 8

Predal v osrednji konzoli 8 Dralo 9

Drsni naslon za roke 7 pomaknite skrajno Med vonjo se lahko zanj drite.
nazaj in ga dvignite.
Ne uporabljajte ga za vstopanje v vozilo ali
izstopanje iz vozila.

Kljukice za obeanje oblail 10

Na podu pred voznikovim se-

deem ne sme biti nobenih
predmetov, ker lahko v primeru
sunkovitega zaviranja zdrsnejo
pod pedale in onemogoijo njihovo upo-
rabo.

3.31
ODLAGALNA MESTA, UREDITEV POTNIKEGA PROSTORA (4/4)

12
14

11
13

Odlagalni predal v zadnjih epi 12 na prednjih sedeih Naslon za roke na zadnjem

vratih 11 sedeu z nosilcem za kozarce
Zadnje osrednje odlagalno Spustite naslon za roke 14.
mesto 13

Pazite, da v odprtih odlagal- Pri vonji v ovinek, pospeeva-

nih mestih ni naloen kaken nju ali zaviranju pazite, da se
trd, teek ali koniast predmet, pijaa ne bo izlivala iz ploe-
ki bi ga lahko pri zavijanju ali vinke ali kozarca v nosilcu.
sunkovitem zaviranju odneslo v potnike.
Obstaja nevarnost opeklin, e je
pijaa vroa in/ali razlivanja.

3.32
PEPELNIK, VIGALNIK ZA CIGARETE, VTINICA ZA DODATNO OPREMO (1/2)

1 1

2 3

Vigalnik za cigarete 1 Pepelnik 3

Pri vkljuenem kontaktu pritisnite na vigal- Lahko ga namestite v eno od lei 2.
nik za cigarete 1. Ko se grelna spirala dovolj
Odprete ga tako, da privzdignete pokrov. Ko
segreje, vigalnik izstopi. Izvlecite ga. Po
ga je potrebno oistiti, pepelnik izvlecite iz
uporabi ga vtaknite nazaj v leie.
njegovega leia 2.

Mo dodatne opreme, ki jo
elite prikljuiti, ne sme prese-
gati 120 W (12 V).
e hkrati uporabljate ve vti-
nic za dodatno opremo, skupna napetost
prikljuene dodatne opreme ne sme pre-
segati 180 W.
Obstaja nevarnost poara.
e vae vozilo ni opremljeno z vigal-
nikom za cigarete in pepelnikom, si ju
lahko priskrbite pri prodajnem zasto-
pniku za vae vozilo.

3.33
PEPELNIK, VIGALNIK ZA CIGARETE, VTINICA ZA DODATNO OPREMO (2/2)

Vtinice za dodatno opremo 4

Uporabite lahko eno od vtinic 4. Predvidene
so za prikljuitev dodatne opreme, ki jo odo-
brijo nae tehnine slube.

Mo dodatne opreme, ki jo
elite prikljuiti, ne sme prese-
gati 120 W (12 V).
e hkrati uporabljate ve vti-
nic za dodatno opremo, skupna napetost
prikljuene dodatne opreme ne sme pre-
segati 180 W.
Obstaja nevarnost poara.

3.34
ZADNJI VZGLAVNIKI (1/2)

A
B

Poloaj za uporabo vzglavnika Poloaj za shranjevanje Odstranitev vzglavnika

srednjega sedea A
Za uporabo v dvignjenem poloaju dvignite
vzglavnik do najvijega poloaja. Preverite,
ali je zaskoen.
vzglavnika srednjega sedea B
Pritisnite na gumb 1 in potisnite vzglavnik do
konca navzdol.
Potisnite vzglavnik popolnoma navzdol
ali ga nagnite naprej le za poloaj spra-
vljenega vzglavnika: vzglavnik ne sme biti
nikoli v tem poloaju, ko na sedeu sedi
potnik.
Dvignite vzglavnik do konca navzgor in nato
pritisnite gumb 1 ter izvlecite vzglavnik.
Ponovna namestitev vzglavnika
Vtaknite drogova vzglavnika v vodili, priti-
snite gumb 1 in potisnite vzglavnik navzdol.
Preverite, ali je dobro zaprt.

Vzglavniki so pomemben ele-

ment za zagotavljanje varno-
sti, zato naj bodo vedno name-
eni in pravilno nastavljeni.
Zgornji rob vzglavnika mora biti im blie
temenu.

3.35
ZADNJI VZGLAVNIKI (2/2)

A
3 B

1 1

Poloaj spravljenih stranskih

vzglavnikov
Pritisnite gumb 1 in odvisno od vozila:
do konca spustite (gib A) vzglavnik 2, ali
potisnite navzdol in nagnite (gib B)
vzglavnik 3 do konca naprej.

3.36
ZADNJA SEDENA KLOP (1/2)
1 njala B preklopljen, srednjega
A
2
Roni preklop naslonjal
Pazite, da sta prednja sedea pomaknjena
dovolj naprej.
Dvignite stranske vzglavnike v najviji polo-
aj in srednji vzglavnik popolnoma spustite.
Odvisno od vozila namestite varnostni pas v
vodilo 2, da se ne pokoduje, ali pa ga pri-
pnite v zaponko pasu. Tako boste prepreili,
da bi se varnostni pas priprl med vraanjem
sedea v prvotni poloaj za uporabo. V vseh
primerih preverite, da varnostni pasovi pra-
vilno delujejo.
B
Povlecite stikalo 1 in spustite naslonjalo A
navzdol.
ovirale zaskoitve naslonjala.
Za ponovno namestitev naslonjala rav-
najte v obratnem vrstnem redu kot pri de-
montai.
Ponovno namestite naslonjalo in ga zata-
knite na njegov nosilec.
Iz varnostnih razlogov vam
svetujemo, da vse te nastavitve
opravite, ko vozilo miruje.
Ko je pri dvodelni zadnji se-
deni klopi manji del naslo-
sedea ne smete uporabljati,
saj ni mogoe zapeti varnostnega pasu
(nedostopne zaponke pasov).
Pri nameanju sedenega
naslonjala pazite na to, da bo
dobro uvreno.
e so na sedeih nameene
sedene prevleke, pazite, da ne bodo
Pravilno speljite varnostne pasove.
Ponovno namestite vzglavnike.
Pri premikanju zadnjih sede-
ev pazite, da ni niesar v bli-
ini sedenih pritrdi (deli
telesa, ival, kamenki, krpa,
igrae ...).
3.37
ZADNJA SEDENA KLOP (2/2)
Pogoji uporabe
vozilo miruje;
prtljana vrata so odprta;
zadnji varnostni pasovi so pripeti.

Motnje delovanja
e so vsi pogoji izpolnjeni, a se preklop ne
izvede, se obrnite na predstavnika servisne
mree vozila.

Samodejni preklop naslonjal

(poloaj, ko so poravnana s
podom)
(izvedenka break)
e v prtljaniku potegnete stikalo 3, lahko
samodejno sprostite naslonjala zadnje se-
dene klopi, da jih lahko poravnate s podom.

Pri premikanju zadnjih sede-

ev pazite, da ni niesar v bli-
ini sedenih pritrdi (del
telesa, ival, kamenki, krpa,
igrae ...).

3.38
PRTLJANIK: IZVEDENKA S 4 VRATI (1/3)
Za odklepanje in upravljanje s prtljanimi
vrati je na voljo ve nainov, odvisno od
vozila:
prek zunanjega stikala prtljanih vrat;
s funkcijo prostoronega upravljanja;
s stikalom na armaturni ploi.

1 2

Rono upravljanje
Odpiranje
Odvisno od vozila pritisnite gumb na arma-
turni ploi 1 ali gumb 2 in prtljana vrata se
odprejo samodejno.

Med odpiranjem/zapiranjem prtljanih Opomba: pred odpiranjem prtljanih vrat

vrat bodite pozorni, da premikanja ni se prepriajte, da je okrog vozila dovolj pro-
ne ovira. stora za premik prtljanih vrat.

Zapiranje
Spustite vrata prtljanika tako, da si poma-
Iz varnostnih razlogov vrata od- Da ne bi prilo do pokodb, se gate z roico na notranji strani.
pirajte in zapirajte samo, ko je pri odpiranju/zapiranju prtlja-
vozilo ustavljeno. nih vrat prepriajte, da ni niko-
gar v bliini gibljivih delov.
Obstaja nevarnost pokodb.
Obstaja nevarnost pokodb.

3.39
PRTLJANIK: IZVEDENKA S 4 VRATI (2/3)
A ni ve na voljo po ve dnevih nedelova-
B pite z gumbom za zaklepanje na kartici
S funkcijo prostoronega upravljanja
Funkcija prostoronega upravljanja omo-
goa dostop do prtljanika, ko imate polne
roke.
Prepriajte se, da je kartica RENAULT pri-
blino 1 meter stran, v osrednjem obmoju
zadnjega odbijaa vozila (obmoje B). Pri iz-
kljuenem kontaktu se postavite na razdaljo
priblino 45 cm od zadnjega odbijaa vozila
in premaknite stopalo naprej in nazaj v ob-
moju A.
3.40
Tipalo zazna priblievanje in oddaljevanje
vae noge in sproi odpiranje prtljanih vrat.
Ne zadrite noge v zraku. Gib izvedite brez
prekinitev in dotikanja zadnjega odbijaa.
Onemogoite funkcijo prosto-
ronega upravljanja pred:
pranjem vozila v samodejni
avtopralnici;
ronim pranjem vozila;
upravljanjem z vleno kljuko;
...
Obstaja nevarnost nenamernega od-
piranja prtljanih vrat, ki lahko pov-
zroi pokodbe.
Vklop/izklop funkcije prostorono
upravljanje
Na vefunkcijskem zaslonu izberite meni
Vozilo, Uporabnike nastavitve in nato
Odpri / Zapri prostorono. Izberite ON"
ali "OFF" za vklop ali izklop funkcije.
Posebnosti pri uporabi funkcije
prostoronega upravljanja
Funkcija prostoronega upravljanja
nja vozila ali po priblino 15 minutah, e
je vozilo odklenjeno. Ponovno jo vklo-
RENAULT.
Funkcija prostoronega upravljanja je
na voljo samo, ko vozilo stoji in je motor
izklopljen (ko ni v stanju pripravljenosti s
funkcijo Stop & Start).
Funkcija prostoronega upravljanja
morda ne bo delovala, e je na vozilo
nameena vlena kljuka ali je vozilo na
obmoju z monim elektromagnetnim se-
vanjem.
PRTLJANIK: IZVEDENKA S 4 VRATI (3/3)
Priporoila za uporabo
Pred odpiranjem prtljanih vrat preverite,
ali imate okrog vozila dovolj prostora za
odpiranje. V nasprotnem primeru ustavite
gibanje prtljanih vrat, preden se esa
dotaknejo.
V sistemu se lahko pojavijo zaasne
teave, e je eno od tipal, ki so vgrajena
v zadnji odbija, prekrito (z umazanijo,
blatom, snegom, soljo za posipanje itd.). 3
Oistite tipala. e teave ne morete od-
praviti, se posvetujte s predstavnikom
servisne mree za vae vozilo.
Opomba: v zelo hladnih vremenskih razme-
rah se lahko zgodi, da samodejno odpiranje
ne deluje, e so tesnila prtljanih vrat zamr-
znjena.
Rono odpiranje vrat iz
notranjosti
e prtljanika ne morete odkleniti, ga lahko
rono odklenete z notranje strani:
do prtljanika pridete tako, da preklopite
naslonjala zadnje sedene klopi;
vstavite ploat izvija ali podobno orodje
pod talno oblogo nad mehanizmom 3 in
potisnite enoto, kot je prikazano na sliki; Pritrjevanje kakrnih koli nosil-
potisnite vrata prtljanika, da se odprejo. nih elementov (nosilec za kolo,
kovek za prtljago itd.) na pr-
tljana vrata je prepovedano.
e elite na vozilo namestiti nosilni ele-
ment, se obrnite na predstavnika servi-
sne mree.

3.41
PRTLJANIK: IZVEDENKA S 5 VRATI
Odpiranje
Pritisnite gumb 1 in dvignite prtljana vrata.
Zapiranje
V zaetni fazi zapiranja si lahko pomagate
z drali 2 na notranjem delu prtljanih vrat.
3.42
2
Rono odpiranje iz notranjosti
Posebnost:
e prtljanika ne morete odkleniti, ga lahko
rono odklenete iz notranjosti.
Do prtljanika pridete tako, da preklopite
naslonjalo(i) zadnje sedene klopi,
vstavite svinnik ali podoben predmet v
odprtino 3 in pomaknite sklop, kot je pri-
Pritrjevanje kakrnih koli nosil-
kazano na sliki,
nih elementov (nosilec za kolo,
potisnite vrata prtljanika, da se odprejo. kovek za prtljago itd.) na pr-
tljana vrata je prepovedano.
e elite na vozilo namestiti nosilni ele-
ment, se obrnite na predstavnika servi-
sne mree.
ZADNJA POLICA

Odstranitev Odpnite zadnjo polico 2 in jo potegnite k

sebi.
Iztaknite obe vrvici 1 (na strani prtljanih
vrat). Za namestitev police ravnajte v obratnem vr-
stnem redu.

Na zadnjo polico ne odlagajte

nobenih tekih ali trdih predme-
tov. V primeru sunkovitega za-
viranja ali nesree lahko pred-
stavljajo nevarnost za potnike v vozilu.

3.43
ZLOLJIVA POLICA PROSTORA ZA PRTLJAGO

A B
2

2
3
C 3
1
4

Navijanje mehkega dela zloljive
police 2
Pritisnite roico 1, da sprostite nastavka iz
njunih pritrdi na obeh straneh prtljanega
prostora.
Omogoite, da se bo prtljana polica zloila.
Odstranitev/namestitev zloljive
police 2
Potisnite del 3 (gib A) in hkrati dvignite
desno stran navijalnega bobna (gib B).
Nato privzdignite levo stran navijalnega
bobna in odstranite sklop.
Za namestitev police ravnajte v obratnem
zaporedju.
A
1
Odlagalno mesto zloljive police
za prtljago 2
Dvignite del 4 poda prtljanika.
Obrnite zloljivo polico tako, da je roaj 1
viden in obrnjen proti sprednjemu delu
vozila.
Spravite zloljivo polico, potisnite roico 1
naprej in nato najprej vstavite levo stran v
leie, nato pa desno stran (gib C) tako, da
potisnete del 3 (gib A).
Zaprite pod prtljanika.

Na zloljivo zadnjo polico ne polagajte tekih ali trdih predmetov. V primeru sun-
kovitega zaviranja ali nesree lahko predstavljajo nevarnost za potnike v vozilu.

3.44
PREGRADNA MREA ZA PRTLJAGO (1/2)

A
1

B 2 3
5

Pri doloenih izvedenkah vozil slui kot za-
itna pregrada potnikega prostora pri pre-
vozu ivali ali tovora.
Nameena je lahko:
za zadnjimi sedei A;
za prednjima sedeema B.
Namestitev pregradne mree za
prednjima sedeema
Znotraj vozila na obeh straneh:
za dostop do zgornjih pritrdi za name-
stitev mree dvignite pokrovek 1;
zgornji napenjalni drog mree 2 vtaknite
v pritrdia;
e mreo uporabljate prvi, se za dostop
do pritrdi 4 obrnite na predstavnika ser-
visne mree;
pritrdite oba kaveljka 5 pasov mree 3 v
pritrdia 4;
nastavite pas 3 mree tako, da bo dobro
napet.

Pregradna mrea je predvi-

dena za zadrevanje do najve
10 kg tee.
Obstaja nevarnost pokodb. Pregradne mree za prtljago ne nameajte, e na zadnjem sedeu sedi potnik.

3.45
PREGRADNA MREA ZA PRTLJAGO (2/2)

6 6

7 8
9

10

Namestitev pregradne mree za kaveljek pasu mree 9 pritrdite v pritrdi-

zadnjimi sedei a 10;

Znotraj vozila na obeh straneh: nastavite pas mree 8 tako, da bo ustre-

zno napet. Naslonjala se ne smejo dotikati
dvignite pokrovek 6, da pridete do vodila pregradne mree.
za zgornjo pritrditev mree;
zgornji napenjalni drog 7 mree vtaknite
v vodilo;

3.46
ODLAGALNA MESTA, UREDITEV PRTLJANEGA PROSTORA (1/5)

3 4
1
3 1
2
2

Odlagalno mesto pod talno Lani pod se lahko pritrdi s kaveljkom 4 na

oblogo pritrdie 3.

e elite dosei ta prostor, z jezikom 2 dvi-

gnite talno oblogo prtljanika 1.

Predmete v prtljaniku vedno zloite

tako, da so najteji naslonjeni ob naslo-
njalo zadnje sedene klopi.

3.47
ODLAGALNA MESTA, UREDITEV PRTLJANEGA PROSTORA (2/5)

5
6
A
A
B B C
7
Premini pod Spravljeni poloaj Poloaj za loitev
(izvedenka break) Omogoa poveanje prostornine prtljanika. Omogoa pregraditev prtljanika na dva
Sestavljen je iz dveh samostojnih delov A loena prostora.
Odstranite del B in nato del A premi-
in B. nega poda; Potisnite prste pod prostor 7.
Preklopljeni zadnji sedei so poravnani s postavite del A in nato del B pod no-
podom. silca 5 in 6.

Dovoljena obremenitev na preminem

podu, ko je v ploskem poloaju: enako-
merno razporejenih 50 kg.

3.48
ODLAGALNA MESTA, UREDITEV PRTLJANEGA PROSTORA (3/5)

10

9 A
C
B
8

Dvignete del C v navpini poloaj, da se za- Odlagalna mesta pod podom Z roico 10 dvignite del A in ga namestite na
skoi. nastavke 9.
Za dostop dvignite del B preminega poda z
roico 8, nato ga namestite na del A.

3.49
ODLAGALNA MESTA, UREDITEV PRTLJANEGA PROSTORA (4/5)

11

11

13

12
14

Kljukica za vreke 11 Odlagalni predali 12 Odlagalni predali 13

(izvedenka break) (tirivratna izvedenka)
Najveja dovoljena tea na posamezni klju-
kici: 5 kg. Ploo 14odstranite tako, da jo potegnete
navzgor, da se odpne.
Ploo ponovno namestite tako, da jih poti-
snete v leie, da se zaskoijo.

3.50
ODLAGALNA MESTA, UREDITEV PRTLJANEGA PROSTORA (5/5)

15 8
15
15

Pritrdilni kaveljki
Pritrdia 15

e vozilo ni opremljeno s pritrdilnimi ka-

veljki, jih lahko kupite pri pooblaenem
prodajalcu za znamko vaega vozila.

Teje predmete vedno polo- ite neposredno na pod. Za pritrditev tovora uporabite
posebna pritrdia 15 na podu, e je vozilo z njimi opremljeno. Predmeti morajo
biti naloeni tako, da v primeru sunkovitega zaviranja ne bodo odleteli naprej in
ogroali potnikov. Zapnite varnostne pasove na zadnjih sedeih, tudi e na sede-
Predmete v prtljaniku vedno zloite
ih ni potnikov.
tako, da so najteji naslonjeni ob naslo-
njalo zadnje sedene klopi.

3.51
PREVOZ TOVORA V PRTLJANIKU
Tovor namestite v prtljanik tako, da so nje-
gove najveje dimenzije naslonjene ob:
naslonjalo zadnje sedene klopi pri obi-
ajni obteitvi (primer A);
Naslonjala prednjih sedeev s prekloplje-
nimi zadnjimi naslonjali v primeru maksi-
malne obteitve (primer B).
Pred nameanjem raznih predmetov na
preklopljeno naslonjalo sedea morate sneti
vzglavnike, da bo naslonjalo sedea im bolj
stisnjeno k sediu.
3.52
B
A
1
B
Teje predmete vedno polo-
ite neposredno na pod. Za
pritrditev tovora uporabite po-
sebna pritrdia 1 na podu, e
je vozilo z njimi opremljeno. Predmeti
morajo biti naloeni tako, da v primeru
sunkovitega zaviranja ne bodo pred-
stavljali nevarnosti za potnike v vozilu.
Zapnite varnostne pasove na zadnjih se-
deih tudi, e na sedeih ni potnikov.
PREVOZ TOVORA: vlena kljuka

A: 895 mm (izvedenka s 5 vrati)

Dovoljena obremenitev vlenega pri-
kljuka, najveja dovoljena tea pri- A: 1120 mm (izvedenka karavan)
kolice z zavorami in brez zavor: v 6. A: 1127 mm (izvedenka s 4 vrati)
poglavju glejte podpoglavje Tee.
Izbira in namestitev vlene kljuke
Najveja tea vlene kljuke:
36 kg (izvedenka s 5 vrati);
37 kg (izvedenka s 4 sedei in izve-
denka karavan).
Glede vgradnje in pogojev uporabe
glejte navodila za montao.
e vlena kljuka prekriva zadnjo regis-
Svetujemo vam, da ta navodila shra- trsko tablico ali meglenko(e) zadaj, jo
nite z drugimi dokumenti o vozilu. odstranite, kadar je ne potrebujete.
V vsakem primeru pa upotevajte lo-
kalne predpise.

3.53
NOSILNI DROGOVI PRTLJANIKA NA STREHI (1/2)

1 1
1

Dostop do pritrdi
Odprite vrata za dostop do pritrdi 1.

Pritrjevanje kakrnih koli nosil-

nih elementov (nosilec za kolo,
Za pritrditev strenih drogov na kovek za prtljago itd.) na pr-
vozilo uporabljajte samo vijake, tljana vrata je prepovedano.
ki so bili dobavljeni z original- e elite na vozilo namestiti nosilni ele-
nimi strenimi drogovi in so jih ment, se obrnite na predstavnika servi-
homologirale nae tehnine slube. sne mree.

3.54
NOSILNI DROGOVI PRTLJANIKA NA STREHI (2/2)
Priporoila za uporabo
Odpiranje prtljanih vrat
Preden premaknete prtljana vrata, preve-
rite predmete in/ali dodatno opremo (nosilec
za kolo, streni potovalni kovek ...), ki so
nameeni na nosilnih drogovih prtljanika:
ta oprema mora biti pravilno nameena in
pritrjena, da ne bo ovirala delovanja prtlja-
nih vrat.

Svetujemo vam, da se pri izbiri opreme,

ki je najprimerneja za vae vozilo, obr-
nete na predstavnika servisne mree za
vae vozilo.
Za montao nosilnih drogov prtljanika
in pogoje uporabe glejte navodilo za
montao te opreme.
Svetujemo vam, da ta navodila shranite
z drugimi dokumenti o vozilu.
Dovoljena obremenitev prtljanika na
strehi: glejte podpoglavje Tee v 6. po-
glavju.

3.55
MULTIMEDIJSKA OPREMA (1/2)

3 4

Multimedijski sistem Vgrajena komanda za

1 Multimedijski zaslon na dotik; prostorono telefoniranje
2 Stikala pod volanom; Uporabljajte stikala na volanu 3, e je vozilo
3 Stikala na volanu; opremljeno z njimi.
4 Mikrofon.

Uporaba telefona
Svetujemo vam, da vedno
upotevate veljavne zakonske
predpise glede uporabe teh
naprav.
Za podrobnosti o delovanju te opreme
glejte navodila.

3.56
MULTIMEDIJSKA OPREMA (2/2)
Vtinice USB so namenjene tudi za polnjenje
dodatne opreme, ki so jo odobrile nae
tehnine slube in katere mo ne sme pre-
segati 12 vatov (napetost 5 V) na vtinico.
Vtinica JACK omogoa posluanje zvonih
vsebin s pomonim kablom.

Vtinice za multimedijsko
opremo 5
Glede na vozilo lahko uporabite vhode USB
ali italnik kartice SD za dostop do multi-
medijskih vsebin svoje dodatne opreme
in posodobitve sistema (glejte navodila za
opremo).
Razline vire lahko izberete na vefunkcij-
skem zaslonu in s stikali pod volanom.

Mo dodatne opreme, ki jo pri-

kljuite, ne sme presegati
12 vatov.
Obstaja nevarnost poara.

3.57
3.58
 4. poglavje: Vzdrevanje

Pokrov motornega prostora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4.2

Nivo motornega olja: splono . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4.4
Nivo motornega olja: dolivanje/nalivanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4.5
Zamenjava motornega olja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4.7
Nivoji: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4.8
Hladilna tekoina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4.8
Zavorna tekoina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4.9
Posoda s tekoino za pranje stekel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4.10
Filtri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4.10
Akumulator: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4.11
Tlak polnjenja pnevmatik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4.13
Vzdrevanje karoserije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4.15
Vzdrevanje notranje opreme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4.17
4.1
POKROV MOTORNEGA PROSTORA (1/2)
1
Odprete ga tako, da povleete za vzvod 1 na
levi strani armaturne ploe.
Pred kakrnim koli posegom v
motornem prostoru obvezno iz-
kljuite kontakt (glejte razdelek
Zagon/zaustavitev motorja v
2. poglavju).
4.2
3
Odpiranje varnostnega zapaha
pokrova
Odklenete ga tako, da potisnete jeziek 3 in
istoasno dvignete pokrov motorja.
Odpiranje pokrova motornega
prostora
Drite pokrov in ga dvignite; v odprtem polo-
aju ga zadrujeta vzvoda 2.
Ne naslanjajte se na pokrov
motornega prostora: obstaja
nevarnost, da se pokrov nena-
merno zapre.
Pri posegih pod pokrovom mo-
tornega prostora se prepriajte,
da je roica za upravljanje bri-
salcev stekel v izklopljenem
poloaju.
Obstaja nevarnost pokodb.
Motor je lahko pri posegih v
njegovi bliini e topel. Poleg
tega se lahko kadarkoli sproi
ventilator za hlajenje motorja.
Obstaja nevarnost pokodb.
POKROV MOTORNEGA PROSTORA (2/2)
Zapiranje pokrova
Prepriajte se, da niste v motornem prostoru
pozabili kakega predmeta.
Pri zapiranju pokrova primite pokrov na sre-
dnjem delu, pridrite ga na viini priblino
30 cm in ga nato spustite. Zapre se z lastno
teo.

Po vsakem posegu v motor-

nem prostoru se prepriajte, da
niste pozabili kakega predmeta
(krpa, orodje ...).
Slednji namre lahko pokodujejo motor
ali povzroijo poar.

Preverite, ali je pokrov dobro Pri udarcu, eprav manjem, v

zaprt. predel okrasne maske ali po-
krova motornega prostora naj
Prepriajte se, da ni ne ovira
predstavnik servisne mree za
pritrdia za blokiranje (ka-
vae vozilo im prej pregleda sistem za
menki, krpa ).
zaklepanje pokrova.

4.3
NIVO MOTORNEGA OLJA: splono
Normalno je, da vsak motor porabi doloeno
koliino olja za mazanje in hlajenje svojih
delov. Zato je vasih treba doliti nekaj olja
tudi med dvema rednima zamenjavama.
e je po konani fazi utekanja vozila treba
doliti ve kot 0,5 litra olja na prevoenih
1000 km, se posvetujte s predstavnikom
servisne mree za vae vozilo.
Pogostnost preverjanja nivoja: redno
preverjajte nivo olja, vsekakor pa pred
vsako daljo vonjo, da se izognete mo-
rebitnim pokodbam motorja.
Oditavanje nivoja olja
Nivo olja morate oditavati, ko vozilo stoji na
ravnih tleh in po daljem mirovanju motorja.
Da ugotovite natanen nivo olja in se pre-
priate, da ni preseen maksimalen nivo
(nevarnost okvare motorja), obvezno
uporabite merilno palico. Glejte naslednje
strani.
Prikazovalnik na instrumentni ploi opo-
zarja samo na minimalen nivo olja.
4.4
B
A
C
Da se olje ne bi polivalo po motorju, vam
priporoamo, da pri dolivanju/nalivanju
olja uporabite lijak.
B
A
Preseeni maksimalni nivo
motornega olja
Pri nalivanju olja ne smete
nikoli presei maksimalnega
potegnite ven merilno palico in jo obriite
s isto krpo, ki ne pua vlaken; nivoja B: nevarnost okvare motorja in
vtaknite merilno palico v cevko do na- katalizatorja.
stavka na palici; pri motorjih, ki so opre- e je preseen maksimalen nivo olja, ne
mljeni z merilno palico s pokrov- zaenite motorja, ampak pokliite pred-
kom C, mora biti pokrovek popolnoma stavnika servisne mree za vae vozilo.
privit;
ponovno izvlecite merilno palico;
poglejte, do kje sega nivo na palici: nikdar
ne sme biti niji od oznake mini A ali
segati preko oznake maxi B.
Potem, ko ste preverili nivo, ponovno poti-
snite merilno palico do konca oziroma popol-
noma privijte merilno palico s pokrovkom. Pred kakrnim koli posegom v
motornem prostoru obvezno iz-
kljuite kontakt (glejte razdelek
Zagon/zaustavitev motorja v
2. poglavju).
NIVO MOTORNEGA OLJA: dolivanje, nalivanje (1/3)

1
1 1

2 2
2

Dolivanje/nalivanje olja Odvijte pokrovek 1;

Vozilo mora stati na vodoravnih tleh, motor ustrezno popravite nivo (informativno:
ne sme tei in mora biti hladen (na primer: koliina med oznakama mini in maxi
pred prvim jutranjim zagonom). na merilni palici 2 znaa od 1,5 do 2 litra,
odvisno od motorja);
poakajte priblino 20 minut, da olje Da se olje ne bi polivalo po motorju,
stee v motor; priporoamo, da pri dolivanju/nalivanju
z merilno palico 2 preverite nivo olja (po olja uporabite lijak.
predhodno opisanem postopku).
Potem, ko ste preverili nivo, ponovno poti-
snite merilno palico do konca oziroma popol-
noma privijte merilno palico s pokrovkom. Pred kakrnim koli posegom
v motornem prostoru obvezno
izkljuite kontakt (glejte raz-
delek Zagon/zaustavitev mo-
Ne nalivajte preko oznake maxi in ne torja v 2. poglavju).
pozabite priviti pokrovka 1 ter vstaviti
merilne palice 2 v njeno leie.

4.5
NIVO MOTORNEGA OLJA: dolivanje, nalivanje (2/3)

1 1

Pred kakrnim koli posegom

Ne nalivajte preko oznake maxi in ne
pozabite priviti pokrovka 1 ter vstaviti
merilne palice 2 v njeno leie.
v motornem prostoru obvezno
izkljuite kontakt (glejte raz-
delek Zagon/zaustavitev mo-
Da se olje ne bi polivalo po motorju,
torja v 2. poglavju).
priporoamo, da pri dolivanju/nalivanju
olja uporabite lijak.

4.6
NIVO MOTORNEGA OLJA: dolivanje, nalivanje (3/3)/MENJAVA MOTORNEGA OLJA
Zamenjava motornega olja
Pogostnost kontrol ali zamenjave: glejte
dokument za vzdrevanje vaega vozila.
Kapaciteta menjave
Glejte dokument za vzdrevanje vozila ali se
posvetujte s predstavnikom servisne mree
vozila.
Nivo motornega olja vedno preverite z me-
rilno palico po zgoraj opisanem postopku
(nivo ne sme biti nikoli nije od oznake mini
ali viji od oznake maxi na merilni palici).
Preseeni maksimalni nivo
motornega olja
Pri nalivanju olja ne smete
nikoli presei maksimalnega
nivoja : nevarnost okvare motorja in ka-
talizatorja.
e je preseen maksimalen nivo olja, ne
zaenite motorja, ampak pokliite pred-
stavnika servisne mree za vae vozilo.
Kakovost motornega olja
Glejte knjiico za vzdrevanje vaega vozila.
Nalivanje: pri nalivanju olja
pazite, da ga ne boste polivali
po delih motorja, ker se lahko
vname. Ne pozabite pravilno in
dobro priviti epa, ker obstaja nevarnost
Pri posegih pod pokrovom mo- poara zaradi brizganja olja na vroe
tornega prostora se prepriajte, dele motorja.
da je roica za upravljanje bri-
salcev stekel v izklopljenem
poloaju.
Obstaja nevarnost pokodb.
Ne pustite, da motor tee v za-
V primeru nenormalnega ali ponavljajo- prtem prostoru; izpuni plini so
ega se znievanja nivoja se posvetujte strupeni.
s predstavnikom servisne mree za vae
vozilo.
Motor je lahko pri posegih v
njegovi bliini e topel. Poleg
tega se lahko kadarkoli sproi Izpuanje olja iz motorja: ko
izpuate olje iz vroega mo-
ventilator za hlajenje motorja.
torja, pazite, da se ne opeete.
Obstaja nevarnost pokodb.
4.7
NIVOJI TEKOIN (1/3)
Pogostnost kontrole nivoja Pogostnost zamenjave
Redno preverjajte nivo hladilne tekoine Glejte knjiico za vzdrevanje vaega vozila.
(kajti zaradi pomanjkanja hladilne tekoine
lahko pride do tejih pokodb motorja).
1 e jo je treba doliti, uporabite le tekoino,
ki je homologirana s strani naih tehninih
slub. Taka tekoina zagotavlja:
zaito proti zmrzovanju;
protikorozijsko zaito delov hladilnega
sistema.

Hladilna tekoina
Nivo pri zaustavljenem hladnem motorju na
ravnih tleh mora biti med oznakama MINI
in MAXI na izravnalni posodi 1.
Tekoino dolijte pri hladnem motorju,
preden nivo pade pod oznako MINI.
V primeru nenormalnega ali ponavljajo-
ega se znievanja nivoja se posvetujte
s predstavnikom servisne mree za vae
vozilo.
Motor je lahko pri posegih v
njegovi bliini e topel. Poleg
tega se lahko kadarkoli sproi
ventilator za hlajenje motorja.
Obstaja nevarnost pokodb.

Na hladilnem krogotoku ne Pred kakrnim koli posegom v

smete izvajati nobenih pose- motornem prostoru obvezno iz-
gov, dokler je motor vro. kljuite kontakt (glejte razdelek
Zagon/zaustavitev motorja v
Obstaja nevarnost opeklin.
2. poglavju).

4.8
NIVOJI TEKOIN (2/3)
Nivo 2 Dolivanje:
Normalno je, da se nivo zniuje z obrabo za- Posege na hidravlinem zavornem sistemu,
vornih oblog, vendar ne sme biti nikdar niji ki zahtevajo zamenjavo tekoine, zaupajte
od oznake MINI. strokovnjaku v servisni mrei.

2 e elite sami preverjati stanje obrabe za-
vornih kolutov in zavornih bobnov, si v ser-
visni mrei ali na proizvajalevi spletni strani
priskrbite navodila za izvajanje kontrole.
Obvezno uporabljajte zavorno tekoino, ki
so jo homologirale nae tehnine slube (iz
zapeatene plastenke).
Pogostnost zamenjave
Glejte knjiico za vzdrevanje vaega vozila.

Zavorna tekoina
Pogosto kontrolirajte nivo zavorne tekoine,
e posebno, e utite, da je uinkovitost za-
viranja slaba kot obiajno.
Nivo preverjamo pri zaustavljenem motorju
in na ravnih tleh.
V primeru nenormalnega ali ponavljajo-
ega se znievanja nivoja se posvetujte
s predstavnikom servisne mree za vae
vozilo.

Motor je lahko pri posegih v Pred kakrnim koli posegom v

njegovi bliini e topel. Poleg motornem prostoru obvezno iz-
tega se lahko kadarkoli sproi kljuite kontakt (glejte razdelek
ventilator za hlajenje motorja. Zagon/zaustavitev motorja v
2. poglavju).
Obstaja nevarnost pokodb.

4.9
NIVOJI TEKOIN (3/3)/FILTRI
Tekoina
Sredstvo za pranje stekel. Pozimi uporabite
sredstvo proti zamrzovanju. Uporabljajte iz-
delke, ki jih priporoa predstavnik servisne
mree vozila.
Opomba: ne uporabljajte iste vode (ob-
staja nevarnost pokodbe napajalne rpalke
ter nalaganja vodnega kamna na rpalki in
3 obah).
Filtri
Zamenjava filtrov in filtrirnih vlokov (zrani
filter, filter potnikega prostora, filter za plin-
sko olje ...) je predvidena v programu vzdr-
evanja vaega vozila.
Pogostnost zamenjave filtrov in filtrirnih
vlokov: glejte dokument za vzdrevanje
vaega vozila.

obe
Za pravilno nastavitev viine ob za pranje
vetrobranskega stekla se obrnite na pred-
stavnika servisne mree vozila.

posoda tekoine za pranje stekel

Dolivanje:
Pri zaustavljenem motorju odstranite po-
krovek 3, dolivajte tekoino, dokler je ne
vidite skozi odprtino, in nato ponovno zaprite
s pokrovkom.
Opomba: redno preverjajte nivo rezervoarja
in dolijte tekoino, preden greste na pot.

OPOMBA
Pri nekaterih vozilih je za kontrolo nivoja
tekoine treba odpreti pokrovek 3 in iz-
vlei merilno palico.

4.10
AKUMULATOR (1/2)
Pri nekaterih izvedenkah vozila je prisoten
sistem, ki stalno preverja stanje napolnjeno-
sti akumulatorja. e se stanje napolnjenosti
zmanja, se na instrumentni ploi prikae
sporoilo Slab akumulatorzaenite motor.
V tem primeru zaenite motor. Sporoilo
1 izgine.
Stanje napolnjenosti akumulatorja se lahko
zmanja predvsem, e uporabljate vozilo:
za kraje vonje;
za mestno vonjo;
pri nizki temperaturi;
po dalji uporabi elektrinih porabnikov
(radio ) pri zaustavljenem motorju.

Akumulator 1 vaega vozila ne zahteva ni-

kakrnega vzdrevanja. Ne odpirajte ga in
ne dodajajte nobene tekoine.
Pred kakrnim koli posegom v
motornem prostoru obvezno iz-
kljuite kontakt (glejte razdelek
Z akumulatorjem ravnajte zelo Zagon/zaustavitev motorja v
previdno, ker je v njem ve- 2. poglavju).
plena kislina, ki ne sme priti v
stik z omi in koo. e se to
zgodi, prizadeto mesto takoj izperite z
veliko vode. Po potrebi poiite zdravni-
ko pomo.
Zaradi nevarnosti eksplozije akumula- Motor je lahko pri posegih v
torju ne pribliujte plamena ali areih njegovi bliini e topel. Poleg
predmetov. tega se lahko kadarkoli sproi
ventilator za hlajenje motorja.
Obstaja nevarnost pokodb.

4.11
AKUMULATOR (2/2)

A Zamenjava akumulatorja
2 3 4 Glede na zapletenost posega vam priporo-
amo, da se obrnete na predstavnika servi-
sne mree za vae vozilo.

7 6 5

Nalepka A
Upotevajte oznake, navedene na akumu-
latorju:
2 Ne pribliujte odprtega ognja in ne
kadite;
3 obvezna zaita oi;
4 hranite izven dosega otrok ;
5 eksplozivna snov;
6 upotevajte navodila;
7 jedka snov.

Ker je v vozilu vgrajen pose-

ben akumulator, pazite, da ga
boste zamenjali z enakim aku-
mulatorjem. Posvetujte se s
predstavnikom servisne mree za vae
vozilo.

4.12
TLAK ZRAKA V PNEVMATIKAH (1/2)
Vozilo s sistemom za nadzor tlaka v pnev-
matikah
V primeru premalo napolnjene pnevmatike
A (predrta pnevmatika, prenizek tlak ipd.) se
na instrumentni ploi prige kontrolna luka

B ; glejte razdelek Sistem za nadzor

tlaka v pnevmatikah v 2. poglavju.
C E F
C E F
A
D E F
G

Nalepka A B : dimenzije pnevmatik, s katerimi je opre-

Vidna je pri odprtih voznikovih vratih.
Tlak v pnevmatikah je treba preverjati, ko so
te hladne.
e nimate monosti, da bi tlak preverili pri
hladnih pnevmatikah, ga zviajte za 0,2 do
0,3 bara (ali 3 PSI). Nikoli ne izpuajte
zraka iz segretih pnevmatik.
mljeno vozilo.
C: predvidena hitrost vozila
D : predpisan tlak za optimalno porabo
goriva.
Opomba: udobje v vonji je lahko
moteno.
E: tlak zraka v prednjih pnevmatikah
F: tlak zraka v zadnjih pnevmatikah
G: tlak zraka v pnevmatiki rezervnega
kolesa
Polno obteeno vozilo
(najveja dovoljena skupna
tea) in z vleko prikolice.
Hitrost vonje ne sme biti veja
od 100 km/h, tlak v pnevmatikah pa
zviajte za 0,2 bara.
Glejte razdelek Tee v poglavju 6.
Nevarnost, da pnevmatike poijo.

4.13
TLAK ZRAKA V PNEVMATIKAH (2/2)
Za varno vonjo s pnevmatikami in sne-
nimi verigami: V poglavju 5 preberite raz-
delek Pnevmatike, kjer se boste seznanili
s pogoji vzdrevanja in, glede na izvedenko
vozila, s pogoji uporabe snenih verig.

Zaradi vae varnosti in upote-

vanja veljavne zakonodaje.
e je treba pnevmatike zame-
njati, montirajte na vozilo pnev-
matike iste znamke, tipa, dimenzij in pro-
fila (ali sestave) na isto premo, kot so
originalne.
Morajo: imeti vsaj takno dovoljeno
obremenitev in najvijo dovoljeno
hitrost, kot ju imajo originalne pnev-
matike, ali pa morajo biti v skladu s
pnevmatikami, ki jih priporoa pred-
stavnik servisne mree vozila.
Neupotevanje teh navodil lahko ogrozi
vao varnost in povzroi, da vae vozilo
ni v skladu z zahtevami.
Obstaja nevarnost izgube nadzora
nad vozilom.

4.14
VZDREVANJE KAROSERIJE (1/2)
Dobro vzdrevano vozilo ostane dlje asa v
dobrem stanju. Zato vam priporoamo redno
vzdrevanje zunanjosti vozila.
Vae vozilo je bilo e ob izdelavi kakovostno
zaiteno proti koroziji. Vendar je kljub temu
stalno izpostavljeno razlinim kodljivim de-
javnikom.
Atmosferski povzroitelji korozije
onesnaenost ozraja (mestna obmoja,
industrijske cone),
sol v ozraju (obmorska obmoja, zlasti
ob vijih temperaturah),
razlini vremenski dejavniki in vlaga v
zraku (soljena cestia pozimi, voda za
pranje mestnih ulic itd.).
Pokodbe v prometu
Odrgnine
Prah iz ozraja, z vetrom nanesen pesek,
gramoz, ki prileti izpod koles drugih vozil itd.
Treba je skrbeti, da ne bi po nepotrebnem
prihajalo do pokodb.
emu se morate izogibati Kaj morate storiti?
Odstranjevanje maob ali ienje me-
Priporoamo pogosto pranje vozila pri usta-
hanskih delov (npr. v motornem prostoru),
vljenem motorju z ustreznimi avtoamponi
spodnjega dela vozila ali delov s teaji (npr.
(nikoli ne uporabljajte abrazivnih sredstev).
notranjosti vrat) in pobarvanih zunanjih pla-
Pred tem avto izperite z veliko vode, da od-
stinih delov (npr.: odbijaev) z visokotlano
stranite:
napravo za pranje ali s istilnimi sredstvi, ki
razne drevesne smole ali industrijsko
niso homologirana s strani naih tehninih
umazanijo;
slub. To lahko povzroa hitreje rjavenje ali
blato, ki tvori vlano zmes v blatnikih
slabo delovanje.
koih in podvozju;
Pranje vozila na monem soncu ali hudem ptije iztrebke, katerih kemina sestava
mrazu. lahko povzroi hitro odstopanje barve
ali celo odstopanje laka ;
Praskanju blata ali umazanije, ne da bi ju
Tako umazanijo je treba obvezno im
pred tem razmehali.
prej odstraniti, ker je sicer pozneje ni
Odlaanje s pranjem tako dolgo, da postane mogoe odstraniti niti s poliranjem;
vozilo mono umazano. sol, ki se je nabrala predvsem na bla-
tnikih koih in spodnjem delu vozila po
Puanje, da se zane pojavljati rja.
vonji na obmoju, kjer so bila kemina
Odstranjevanje umazanije s sredstvi, ki jih topila.
nae tehnine slube niso preizkusile in
lahko pokodujejo lak. Z vozila redno odstranjujte dele rastlin
(smolo, liste itd.).
Vonja po zasneenih in soljenih cestah
brez poznejega temeljitega pranja spo-
dnjega dela vozila.
4.15
VZDREVANJE KAROSERIJE (2/2)
Upotevajte lokalne predpise glede pranja
vozil (npr.: vozila ne perite na javnih povr-
inah).
Na cestah, posutih s peskom, imejte ustre-
zno razdaljo za vozilom, ki vozi pred vami;
tako se lak ne bo pokodoval.
Pokodovana mesta im prej popravite ali
vsaj zaitite. Tako se boste izognili nepo-
trebnim pojavom korozije.
e ima vae vozilo posebno garancijo na
zaito proti koroziji, ne pozabite opravljati
rednih pregledov vozila pri pooblaenem
servisu. Glejte dokument za vzdrevanje.
e je bilo treba oistiti mehanske elemente,
teaje itd., je nanje obvezno treba ponovno
nanesti zaitno sredstvo proti koroziji, ki so
ga homologirale nae tehnine slube.
Pri predstavnikih servisne mree za
vae vozilo imate na voljo posebna i-
stilna sredstva za vzdrevanje vaega
vozila.
4.16
Posebnost vozil mat barve
Pri tej barvi so potrebni doloeni previdno-
stni ukrepi.
emu se morate izogibati?
uporabi izdelkov na osnovi voska (polira-
nje);
intenzivnemu drgnjenju;
pranju vozila v avtomatski avtopralnici;
pranju vozila s pripomoki, ki se upora-
bljajo za ienje z visokim tlakom;
lepljenju samolepljivih sredstev na bar-
vano povrino (tveganje za nastanek
madea).
Kaj morate storiti?
Prati avtomobil z veliko vode, rono, z
mehko krpo ali neno gobo ...
Pred vhodom v avtomatsko
avtopralnico
Pred pranjem v avtomatski avtopralnici na-
mestite upravljalno roico brisalcev v po-
loaj mirovanja (glejte razdelek Brisanje
in pranje vetrobranskega stekla v 1. po-
glavju). Poskrbite, da bo zunanja oprema
dobro pritrjena (dodatni arometi, zunanja
ogledala, metlice brisalcev).
Odstranite radijsko anteno (e jo vozila ima).
Poskrbite za odstranitev lepila in po kona-
nem pranju anteno ponovno namestite.
ienje arometov
Za ienje plastinega stekla arometa
uporabljajte mehko krpo ali vato. e to ne
zadostuje, slednjo rahlo prepojite z milnico,
nato izperite z vlano mehko krpo ali vato.
Na koncu vse skupaj previdno obriite s
suho mehko krpo.
Odsvetujemo vam uporabo istil na
osnovi alkohola.
Ne uporabljajte strgala.
VZDREVANJE NOTRANJE OPREME (1/2)
Dobro vzdrevano vozilo ostane dlje asa
v dobrem stanju. Zato vam priporoamo
redno vzdrevanje notranjosti vozila.
Madee je treba oistiti im prej.
Za ienje vseh madeev uporabljajte
hladno milnico (po potrebi mlano) na
osnovi naravnega mila.
Odsvetujemo vam uporabo istil (deter-
genta za posodo, istila v prahu, istila
na osnovi alkohola ...).
Uporabite mehko krpo.
Sperite in popivnajte odveno koliino.
Stekla instrumentov
(npr.: instrumentna ploa, ura, prikazoval-
nik zunanje temperature, prikazovalnik avto-
radia, multimedijski ali vefunkcijski prikazo-
valnik itd.)
Uporabljajte mehko krpo ali vato.
e to ne zadostuje, uporabite mehko krpo
(ali vato), ki jo rahlo navlaite z milnico, nato
pa obriite z drugo vlano mehko krpo ali
vato.
Zatem vse skupaj previdno obriite s suho
mehko krpo.
Na obmoju ne uporabljajte izdelkov, ki
vsebujejo alkohol, in/ali tekoin v razpr-
ilu.
Varnostni pasovi
Pasovi naj bodo vedno isti.
Za ienje uporabljajte sredstva, ki jih pri-
poroajo nae tehnine slube (butine pro-
dajalne za znamko vaega vozila), ali pa v
mlano milnico namoeno gobo in na koncu
obriite in posuite s suho krpo.
Ne uporabljajte keminih istil ali barvil.
Tkanine (sedei, prevleke na
vratih ...)
S tkanin redno odstranjujte prah.
Madei od tekoin
Uporabite milnico.
Milnico neno popivnajte (nikoli ne drgnite)
z mehko krpo, sperite z vodo in popivnajte
odveno vodo.
Madei od trdnih ali kremastih snovi
Nemudoma previdno odstranite trdno ali
kremasto snov z lopatico (v smeri od roba
madea proti sredini, da ga ne razirite).
Oistite na enak nain kot pri madeih od te-
koin.
Madei od bonbonov in veilk
Na made poloite kocko ledu, da made
zmrzne, potem nadaljujte enako kot pri i-
enju madeev od trdnih snovi.
Za nasvete glede notranjega vzdreva-
nja in/ali nezadovoljivega rezultata se
obrnite na predstavnika znamke vaega
vozila.
4.17
VZDREVANJE NOTRANJE OPREME (2/2)
Odstranjevanje/ponovno emu se morate izogibati
dodajanje odstranljive opreme, Mono odsvetujemo nameanje predme-
ki je bila v vozilu tov, kot so dezodoranti ali parfumi v predel
zranikov, ker lahko pokodujejo oblogo ar-
e ste morali odstraniti odstranljivo opremo,
maturne ploe.
da bi oistili kabino (na primer predpra-
nike), jo vedno vrnite pravilno in na pravo
stran (voznikov predpranik je treba vrniti
na voznikovo stran ...) ter jo privrstite z ele-
menti, ki ste jih dobili skupaj z opremo (voz-
nikov predpranik je treba na primer vedno
privrstiti s pomojo prednameenih delov
za pritrditev).
Pri zaustavljenem vozilu vedno preverite,
ali je vonja neovirana (zapreka, ki bi ovi-
rala pritiskanje pedalov, predpranik, ki bi se
lahko zagozdil pod peto voznika itd.).

Zelo odsvetujemo uporabo vi-

sokotlane istilne naprave ali
razprilcev v notranjosti potni-
kega prostora: njihova nepre-
vidna uporaba lahko med drugim pov-
zroi nepravilno delovanje elektrinih in
elektronskih sestavnih delov v vozilu.

4.18
 5. poglavje: Praktini nasveti

Predrta pnevmatika/rezervno kolo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.2

Garnitura za polnjenje pnevmatik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.4
Orodje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.7
Okrasni pokrov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.8
Zamenjava koles . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.9
Okrasni pokrovi na kolesih Platia . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.11
arometi (zamenjava arnic) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.14
Zadnje in bone lui (zamenjava arnic) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.16
notranja osvetlitev: zamenjava arnic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.25
Varovalke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.28
Akumulator: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.30
Kartica RENAULT: baterija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.32
Radiofrekvenni daljinski upravljalnik: baterije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.33
Dodatna oprema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.34
Brisalec (zamenjava metlice). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.35
Prikolica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.37
Motnje delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.39
5.1
PREDRTA PNEVMATIKA, REZERVNO KOLO (1/2)
V primeru predrtja
Glede na vozilo imate na voljo garnituro za
polnjenje pnevmatik ali rezervno kolo (glejte
naslednje strani).

Posebnost
Funkcija sistem za nadzor tlaka v pnevma-
tikah ne nadzira rezervnega kolesa (kolo, ki
ste ga zamenjali z rezervnim kolesom, izgine
s prikazovalnika na instrumentni ploi).
V 2. poglavju glejte podpoglavje Sistem za
nadzor tlaka v pnevmatikah.

e je bilo rezervno kolo hranjeno ve let, ga dajte v pregled vaemu serviserju, ki

bo preveril, ali je e ustrezno in se lahko varno uporablja.

Vozila z rezervnim kolesom manjih dimenzij od ostalih tirih koles na

vozilu:
Na isto vozilo ne montirajte nikoli ve kot eno rezervno kolo.
Glede na to, da je predrto kolo veje kot rezervno kolo, bo viina podvozja manja.
imprej zamenjajte rezervno kolo s kolesom enakih dimenzij, kot je bilo originalno.
Pri vonji z rezervnim kolesom, ki mora biti zgolj zaasna reitev, ne smete presei hitro-
sti, oznaene na nalepki na kolesu.
e vozilo parkirate ob robu
Zaradi montae tega kolesa se lahko vozilo drugae obnaa. Izogibajte se naglemu po-
ceste, morate ostale udele-
speevanju ali upoasnjevanju ter zmanjajte hitrost pri vonji v ovinek.
ence v prometu opozoriti na
e morate uporabiti snene verige, namestite rezervno kolo na zadnjo premo ter preve-
prisotnost vaega vozila, tako
rite tlak v pnevmatikah.
da namestite varnostni trikotnik ali kateri
drugi opozorilni pripomoek, ki je pred-
pisan po lokalni zakonodaji drave, v
kateri vozite.

5.2
PREDRTA PNEVMATIKA, REZERVNO KOLO (2/2)
1
2
Rezervno kolo 3
Slednje je nameeno v prtljaniku. Do njega boste prili tako, da:
Opomba: ojaevalnik 7 se lahko zlomi.
Odstranite ga in ga previdno ustrezno
ponovno priklopite.
3 4
5
Vozila brez ojaevalnika zvoka
Do njega boste prili tako, da:
odprite prtljanik;
dvignite talno oblogo prtljanika 1 z jezi-
kom 2 (ali roico, odvisno od vozila);
odvijte osrednjo pritrditev 6, ki je pod dvi-
galko 4;
odstranite garnituro orodja 5;
odstranite rezervno kolo.
Vozila z ojaevalnikom zvoka
odprite prtljanik;
dvignite talno oblogo prtljanika 1 z jezi-
kom 2 (ali roico, odvisno od vozila);
odvijte osrednjo pritrditev 6, ki je pod dvi-
galko 4;
odstranite garnituro orodja 5;
odklopite elektrini kabel z ojaeval-
nika 7;
odstranite ojaevalnik;
odstranite rezervno kolo.
5.3
GARNITURA ZA POLNJENJE PNEVMATIK (1/3)
B Garniture za polnjenje ne upo-
A preglejte boke pnevmatike.
S to garnituro lahko popravite
pnevmatiko, ki ima na tekalni
povrini A pokodbo, manjo
od 4 milimetrov. S to garnituro
ne morete popraviti vseh vrst predrtij, kot
na primer pokodb, vejih od 4 milime-
trov, ter zarez na boku B pnevmatike ...
Prepriajte se tudi, da je platie v
dobrem stanju.
e je tujek, ki je predrl pnevmatiko, e
vedno v njej, ga ne smete izvlei.
5.4
rabljajte, e se je zaradi vonje
s predrto pnevmatiko le-ta po-
kodovala.
Pred kakrnimkoli posegom natanno
Prav tako je vonja s slabo napolnjeno
ali z izpraznjeno (predrto) pnevmatiko
lahko zelo nevarna in ima lahko za pos-
ledico nepopravljivo kodo.
To popravilo je zgolj zaasno.
Pokodovano pnevmatiko je treba im
prej dati strokovnjaku v pregled (in v po-
pravilo, e je to mogoe).
Ob zamenjavi pnevmatike, popravljene s
to garnituro, morate o tem obvestiti stro-
kovnjaka.
Med vonjo lahko obutite manje vibra- zbira te izdelke.
cije, do katerih pride zaradi prisotnosti
sredstva v pnevmatiki.
Za zamenjavo cevi za polnjenje in
Ta garnitura je homologirana
izkljuno za polnjenje pnevma-
tik na vozilu, ki je z njo tovarni-
ko opremljeno.
V nobenem primeru z njo ne smete pol-
niti pnevmatik drugega vozila ali kate-
regakoli drugega napihljivega predmeta
(blazine, olna ...).
Med uporabo posode s sredstvom za po-
pravilo pnevmatik pazite, da vam sred-
stvo ne brizgne na koo. e vam kapljice
sredstva kljub temu brizgnejo na koo,
prizadeto mesto obilno izperite z vodo.
Garnituro za popravilo pnevmatik hranite
izven dosega otrok.
Prazne posode ne odvrzite v naravo.
Izroite jo predstavniku servisne mree
za vae vozilo ali posebni organizaciji, ki
Posoda ima omejeno ivljenjsko dobo,
ki je navedena na nalepki. Preverite rok
uporabe.
posode s sredstvom za popravilo pnev-
matike se obrnite na predstavnika servi-
sne mree za vae vozilo.
GARNITURA ZA POLNJENJE PNEVMATIK (2/3)
3 4 5 6
7 na ventil privijte nastavek za polnjenje
9 8
V primeru predrtja pnevmatike uporabite gar-
nituro, ki se nahaja v prtljaniku, pod talno
oblogo prtljanika ali, odvisno od vozila, pod
podom prtljanika (glejte razdelek Ureditev
prtljanega prostora v 3. poglavju).
Pri delujoem motorju in zategnjeni par- Opomba: ko se posoda prazni (priblino 30
kirni zavori; sekund), manometer 6 na kratko prikae
tlak do 6 barov, nato prine tlak padati.
prikljuite cev 4 kompresorja na dovod
posode 9; Nastavite tlak: za zvianje tlaka nada-
odstranite pokrovek nastavka za polnje- ljujte s polnjenjem s pomojo garniture;
nje posode 3; za znianje pa pritisnite gumb 8.
odvijte pokrovek ventila na kolesu in
posode 3;
odklopite vso dodatno opremo, ki je po-
vezana v vtinice za dodatno opremo
vozila;
nastavek 7 obvezno priklopite v vtinico
za dodatno opremo pri vozilu;
pritisnite stikalo 5 za polnjenje pnevma-
tike do predpisanega tlaka (glejte razde-
lek Tlak zraka v pnevmatikah v 4. po-
glavju) ;
po najve 15 minutah prenehajte s pol-
njenjem in preverite tlak (na manome-
tru 6).

Pred uporabo garniture par-

kirajte vozilo tako, da boste
dovolj odmaknjeni od prometa,
vkljuite varnostne utripalke,
zategnite parkirno zavoro, vsi potniki pa
e vozilo parkirate ob robu ceste, morate ostale udeleence v prometu opozoriti naj zapustijo vozilo in se oddaljijo od ce-
na prisotnost vaega vozila, tako da namestite varnostni trikotnik ali kateri drugi stia.
opozorilni pripomoek, ki je predpisan po lokalni zakonodaji drave, v kateri vozite.

5.5
GARNITURA ZA POLNJENJE PNEVMATIK (3/3)
Ko je pnevmatika pravilno napolnjena, od-
stranite garnituro: poasi odvijte nastavek
3 za polnjenje 3, da prepreite razlivanje sred-
stva, in shranite posodo v plastino emba-
lao, da prepreite puanje sredstva.
Nalepko s priporoili za vonjo (name-
ena je pod posodo) prilepite na vidno
mesto na armaturni ploi.
Pospravite garnituro.
e po konanem prvem polnjenju pnev-
matike ta e vedno pua, je potrebna
vonja za zamaitev luknje.
Takoj odpeljite s hitrostjo med 20 in
60 km/h, da se sredstvo enakomerno po-
razdeli po pnevmatiki, in se po 3 kilome-
trih vonje ustavite, da preverite tlak.
e je tlak viji od 1,3 bara, ampak niji od
priporoenega, ga nastavite (glejte na-
e po 15 minutah ne morete dosei mi- lepko na robu voznikovih vrat), sicer se
nimalnega tlaka 1,8 bar, pnevmatike ni obrnite na predstavnika servisne mree
mogoe popraviti; ne nadaljujte z vonjo za vae vozilo: popravilo ni mogoe.
in pokliite predstavnika servisne mree
za vae vozilo.
Pri ventilu bodite pozorni na
njegov pokrovek, kajti e sle-
dnjega ni oziroma je slabo
privit, lahko povzroi puanje
in slabe tesnjenje pnevmatike.
Vedno uporabljajte pokrovke ventila,
ki so enaki originalnim, in poskrbite, da
bodo popolnoma priviti.
Previdnostni ukrepi pri uporabi
garniture
Garnitura za polnjenje ne sme neprekinjeno
delovati ve kot 15 minut.
Na podu pred voznikovim se-
deem ne sme biti nobenih
predmetov, ker lahko v primeru
sunkovitega zaviranja zdrsnejo
pod pedale in onemogoijo njihovo upo-
rabo.
Po uporabi garniture za popra-
vilo z vozilom ne smete prevo-
ziti ve kot 200 km. Poleg tega
morate voziti poasneje; v no-
benem primeru ne smete presei hitrosti
80 km/h. Na to vas opozarja nalepka, ki
jo morate prilepiti na vidno mesto na ar-
maturni ploi.
V skladu s predpisi v posameznih dra-
vah je sicer treba zamenjati pnevmatiko,
ki je popravljena z garnituro za polnjenje
pnevmatik.

5.6
ORODJE
Klju za okrasne pokrove 3
1
2 S tem kljuem boste laje odstranili okrasne
pokrove s koles.

Vodilo za vijake 4
A 3 Omogoa privijanje/odvijanje kolesnih vi-
jakov pri vozilih, opremljenih z aluminijastimi
platii.
6
5
4 Vleni prikljuek 5
V 5. poglavju glejte podpoglavje Vleka.

Klju za kolesne vijake 6

Mesto za garnituro orodja
Prisotnost orodja je odvisna od izvedbe
vozila.
Garnitura orodja A je nameena pod talno
oblogo v prtljaniku.
Dvignite pokrov in ga odstranite.
Z njim odvijate in privijate kolesne vijake ter
Dvigalka 1 vleni prikljuek 5.
Preden jo po uporabi pospravite v njeno le-
ie, jo pravilno stisnite skupaj (pazite, da
boste pravilno namestili roico za pogon dvi-
galke 2).

Orodja nikdar ne pustite nepospravljenega, ker lahko pri monem zaviranju nevarno odleti. Po uporabi poskrbite, da boste orodje
ponovno namestili v nosilec ter ga pravilno pospravili v njegovo leie: obstaja nevarnost pokodb.
e so dobavljeni vijaki, jih uporabljajte izkljuno za rezervno kolo: glejte nalepko na rezervnem kolesu.
Dvigalka je namenjena izkljuno zamenjavi kolesa. Zato je ne uporabljajte za dviganje avtomobila z namenom, da bi pod njim opra-
vljali kakrno koli delo.

5.7
OKRASNI POKROV

D
1
B C

A 2

Snemite ga s pomojo kljua za okrasne po-

krove 1 (v garnituri orodja), tako da ga vsta-
vite v ustrezno odprtino v bliini ventila 2 (da
privrstite kovinsko sponko).
Ko ga nameate, pazite na poloaj ven-
tila 2 Zataknite pritrdilne kaveljke tako, da
zanete na strani ventila A, nadaljujete z B
in C ter konate na strani nasproti ventila D.
Opomba: v primeru uporabe varnostnih vija-
kov, glejte podpoglavje Zamenjava kolesa. Orodja nikdar ne pustite ne-
pospravljenega, ker lahko pri
monem zaviranju nevarno
odleti. Po uporabi poskrbite, da
boste orodje ponovno namestili v nosilec
ter ga pravilno pospravili v njegovo lei-
e: obstaja nevarnost pokodb.

5.8
ZAMENJAVA KOLESA (1/2)
Vozila, opremljena z dvigalko in
kljuem za kolesne vijake
Po potrebi odstranite okrasni pokrov.
Odvijte kolesne vijake s kljuem za kolesne
vijake 2. Namestite ga tako, da boste nanj
2 lahko pritisnili in ga zavrteli navzdol.
1 Nekajkrat obrnite roico, da dvignete kolo
Postavite dvigalko 3 vodoravno pod vozilo;
glava dvigalke mora biti obvezno v viini
ploevinaste ojaitve, ki je najblie kolesu,
ki ga nameravate zamenjati, in je oznaena
s puico 1.
Vreteno dvigalke najprej obraajte z roko,
dokler podnoje dvigalke ni ustrezno
nameeno (malce zamaknjeno pod vozilo).
od tal.

Vkljuite varnostne utripalke.

Vozilo parkirajte stran od pro-
meta na vodoravnih, nespolz-
kih in trdnih tleh.
Zategnite parkirno zavoro in vkljuite
eno od prestav (prvo, vzvratno ali po-
loaj P pri vozilih z avtomatskim menjal-
nikom).
Vsi potniki naj zapustijo vozilo in naj
bodo oddaljeni od obmoja, kjer poteka
promet.
e vae vozilo ni opremljeno z dvigalko,
s kljuem za kolesne vijake ..., si ju lahko
priskrbite pri prodajnem zastopniku za
vae vozilo.
e vozilo parkirate ob robu
ceste, morate ostale udele-
ence v prometu opozoriti na
prisotnost vaega vozila, tako
da namestite varnostni trikotnik ali kateri
drugi opozorilni pripomoek, ki ga dovo-
ljuje lokalna zakonodaja v dravi, kjer se
vozite.

5.9
ZAMENJAVA KOLESA (2/2)
Odvijte vijake in odstranite kolo.
Nataknite rezervno kolo na pesto in ga zasu-
kajte tako, da bodo luknje poravnane z izvr-
tinami v pestu.
e so rezervnemu kolesu priloeni vijaki,
jih uporabljajte izkljuno za rezervno kolo.
Zategnite vijake in se prepriajte, da se kolo
dobro prilega pestu ter odvijte dvigalko.
Ko je kolo na tleh, mono zategnite vijake ter
im prej preverite zategnitev in tlak v pnev-
matiki rezervnega kolesa.

Varnostni vijaki
e uporabljate varnostne vijake, jih na-
mestite im blie ventila (obstaja nevar-
nost, da ne bo mogoe namestiti okras-
nega pokrova kolesa).

Pokodovano pnevmatiko im-

prej nadomestite z novo.
Pokodovano pnevmatiko je
treba dati v pregled (in e je
mogoe, v popravilo) strokovnjaku.

5.10
PNEVMATIKE (1/3)
Pnevmatike so vmesni len med vozilom
in cesto, zato morajo biti vedno v dobrem
stanju.
Upotevati morate lokalna pravila, ki jih
predvidevajo cestnoprometni predpisi.
Zaradi vae varnosti in upote-
vanja veljavne zakonodaje.
e je pnevmatike treba zame-
njati, montirajte na vozilo pnev-
matike iste znamke, tipa, dimenzij in pro-
fila (ali sestave) na isto premo, kot so
originalne.
Pnevmatike morajo: imeti vsaj takno
dovoljeno obremenitev in najvijo do-
voljeno hitrost, kot ju imajo originalne
pnevmatike, ali ustrezati priporoilom
predstavnika servisne mree vozila.
Neupotevanje teh navodil lahko ogrozi
vao varnost in povzroi, da vae vozilo
ni v skladu z zahtevami.
Obstaja nevarnost izgube nadzora
nad vozilom.
Ko je oblika profila obrabljena do kontrolnih
izboklin, te postanejo vidne 2: tedaj je treba
pnevmatike zamenjati, ker je globina profila
samo e 1,6 mm, zaradi esar je stik s ce-
stiem, e posebno mokrim, zelo slab.
2 Preobteeno vozilo, dolge vonje po avtoce-
sti, e posebno poleti, neprilagojena vonja
po slabih poteh ali cestah povzroajo pred-
asno obrabo pnevmatik, kar seveda mono
1 vpliva na varnost vonje.
Vzdrevanje pnevmatik
Pnevmatike morajo biti vedno v dobrem
stanju in imeti dovolj globok profil; pnevma-
tike, ki jih je odobrila naa tehnina sluba,
imajo toke za kontrolo obrabe 1, kjer so
kontrolni indikatorji, ki so odliti na ve
mestih po tekalni povrini.
Pri neprevidni vonji, npr. e
zadenete ob plonik, lahko
pride do pokodbe pnevma-
tik in plati ali celo do spre-
membe nastavitve geometrije prednje ali
zadnje preme. V tem primeru naj njihovo
stanje pregleda predstavnik servisne
mree za vae vozilo.
5.11
PNEVMATIKE (2/3)
Tlak zraka v pnevmatikah
Upotevajte predpisane vrednosti za tlak
v pnevmatikah (vkljuno z rezervnim ko-
lesom), ki ga morate redno preverjati. To
storite vsaj enkrat na mesec in pred vsako
daljo vonjo (glejte nalepko na robu vozni-
kovih vrat).
Prenizek tlak zraka v pnev-
matikah povzroa prehitro
obrabo pnevmatik in nenor-
malno pregrevanje pnevmatik
z vsemi posledicami, ki vplivajo na var-
nost vonje:
slaba lega vozila na cesti,
nevarnost poenja ali izgube tekalne
plasti pnevmatike.
Tlak v pnevmatikah je odvisen od obre-
menitve vozila in hitrosti vonje. Tlak v
pnevmatikah prilagodite pogojem upo-
rabe (glejte nalepko na robu voznikovih
vrat).
5.12
Tlak zraka v pnevmatikah morate preverjati Vozilo s sistemom za nadzor tlaka v pnev-
pri hladnih pnevmatikah. Ne upotevajte po- matikah
vianega tlaka, ki se pojavi, ko so zunanje
V primeru prenizkega tlaka (predrta pnev-
temperature vije ali po hitri vonji.
matika, premalo napolnjena pnevmatika )
e nimate monosti, da bi tlak preverili pri se na instrumentni ploi prige kontrolna
hladnih pnevmatikah, ga zviajte za 0,2 do
0,3 bara (ali 3 PSI). luka ; glejte razdelek Sistem za
nadzor tlaka v pnevmatikah v 2. poglavju.
Nikoli ne izpuajte zraka iz segretih
pnevmatik.
Rezervno kolo
Posebnost
Nekatere izvedenke so opremljene z adap- V 5. poglavju glejte podpoglavji Predrta
terjem, ki ga je treba namestiti na ventil pred pnevmatika in Zamenjava kolesa.
polnjenjem z zrakom.
Medsebojna zamenjava koles
To vam odsvetujemo.
Pri ventilu bodite pozorni na
njegov pokrovek, kajti e sle-
dnjega ni oziroma je slabo
privit, lahko povzroi puanje
in slabe tesnjenje pnevmatike.
Vedno uporabljajte pokrovke ventila, ki
so enaki originalnim, in jih popolnoma
privijte.
PNEVMATIKE (3/3)
Zamenjava pnevmatik
Iz varnostnih razlogov vam
svetujemo, da zamenjavo
pnevmatik prepustite strokov-
njaku.
Montaa neustreznih pnevmatik lahko
povzroi:
spremembo v skladnosti z veljavnimi
predpisi;
nezanesljivost pri vonji v ovinek;
oteeno vodenje vozila (trd volan);
oteeno nameanje verig. je hitrostivaega vozila.
Zamenjava kolesa
Ker potrebuje sistem za nadzor
tlaka v pnevmatikah za pravilno
ugotavljanje poloaja koles
in tlaka v kolesih med vonjo kar nekaj
minut, preverite tlak v pnevmatikah po
vsakem posegu.
Zimska vonja
Snene verige
Iz varnostnih razlogov na zadnja kolesa
ni dovoljeno montirati snenih verig.
e na vozilo montirate pnevmatike vejih
dimenzij, kot so originalne, morda snenih
verig ne bo mogoe uporabljati.
Zimske ali posebne termo pnevmatike
Priporoamo vam, da za im bolji oprijem
na cestiu take pnevmatike montirate na
vsa tiri kolesa.
Pozor: te pnevmatike imajo vasih ozna-
eno smer vrtenja med vonjo in najvejo
dovoljeno hitrost, ki je lahko nija od najve-
Montaa snenih verig je
mogoa samo na pnevmatike
enakih dimenzij, kot so tiste, ki
so bile tovarniko nameene
na vae vozilo.
Pnevmatike z ebljiki (jeevke)
Uporaba takih pnevmatik je omejena, v ne-
katerih dravah pa celo prepovedana, zato
upotevajte predpise v posameznih dra-
vah. Prav tako je pri vonji z jeevkami treba
upotevati predpise o najveji dovoljeni hi-
trosti.
S takimi pnevmatikami morata biti na vozilu
opremljeni najmanj obe prednji kolesi.
V vsakem primeru vam priporoamo, da
se pogovorite s predstavnikom servisne
mree za vae vozilo, ki vam bo znal
svetovati, katera oprema najbolj ustreza
vaemu vozilu.
Na kolesa velikosti 17 ali
ve ne morete namestiti sne-
nih verig.
e elite uporabljati posebno
opremo, se posvetujte s predstavnikom
servisne mree vozila.
5.13
PREDNJI AROMETI: zamenjava arnic (1/2)

3
4
A B

1 2

Zasenene lui LED 1 Zasenene lui s halogenskimi Dolga lu s halogensko

Obrnite se na predstavnika servisne mree
za vae vozilo.
Dolge lui LED 2
Obrnite se na predstavnika servisne mree
za vae vozilo.
Pri posegih v bliini motorja, je
ta lahko e topel. Poleg tega se
lahko kadarkoli sproi ventila-
tor za hlajenje motorja.
Obstaja nevarnost pokodb.
arnicami 1
Za zamenjavo arnice:
odprite pokrov motornega prostora;
odstranite pokrov B;
Nosilec arnice zasukajte za etrt
obrata 4;
izvlecite arnico.
Vrsta arnice: H7.
Ko ponovno nameate arnico, se prepri-
ajte, da je pravilno privrena.
arnice so pod tlakom in se
lahko ob zamenjavi razletijo.
Obstaja nevarnost pokodb.
arnico 2
Za zamenjavo arnice:
odprite pokrov motornega prostora;
odstranite pokrov A;
povlecite za nosilec arnice 3;
izvlecite arnico.
Vrsta arnice: H7.
Obvezno uporabljajte arnice U.V. 55W, da
se ne pokoduje plastino steklo arome-
tov.
Ne dotikajte se steklenega dela arnice.
Primite jo za vtini prikljuek.
Po zamenjavi arnice pravilno namestite
pokrov.

5.14
PREDNJI AROMETI: zamenjava arnic (2/2)
5 ajte, da je pravilno privrena.
6 Dnevne lui in prednje
7 pozicijske lui 5
8
Smerokaz 6
Do nosilca arnice dostopite s spodnje
strani vozila;
odpnite vratca 8;
nosilec arnice zasukajte za etrt obrata;
izvlecite arnico.
Vrsta arnice: PY21W.
Ko ponovno nameate arnico, se prepri-
ajte, da je pravilno privrena.
Vendar pa vam svetujemo, da arnice na
vaem vozilu zamenja pooblaen predstav-
nik servisne mree za vae vozilo, v kolikor
se vam zdi postopek preteak.
Prednje meglenke 7 ienje arometov
Do nosilca arnice dostopite s spodnje Uporabite mehko krpo. e to ne zadostuje
strani vozila; jo malce namoite v milnico ter nato izperite.
odpnite vratca;
Zatem vse skupaj previdno obriite s suho
nosilec arnice zasukajte za etrt obrata;
mehko krpo.
izvlecite arnico.
Odsvetujemo vam uporabo istil na
Vrsta arnice: H16.
osnovi alkohola.
Ko ponovno nameate arnico, se prepri-
Obrnite se na predstavnika servisne mree
za vae vozilo.
Dodatni arometi
arnice so pod tlakom in se
lahko ob zamenjavi razletijo.
e elite svoje vozilo opremiti z meglen-
kami, se posvetujte s predstavnikom servi- Obstaja nevarnost pokodb.
sne mree vozila.
Vsa dela (ali spremembe) na
elektrini napeljavi zaupajte
pooblaenemu predstavniku
servisne mree za vae vozilo,
ki razpolaga z vso dodatno opremo
in potrebnim materialom za vgradnjo.
Nepravilna prikljuitev lahko pokoduje
elektrino napeljavo (kable, posamezne
dele in predvsem alternator).
V skladu z lokalno zakonodajo ali iz var-
nostnih razlogov imejte v vozilu vedno
komplet rezervnih arnic in varovalk, ki
jih lahko dobite pri pooblaenih pred-
stavnikih servisne mree za vae vozilo.
5.15
ZADNJE IN STRANSKE LUI: zamenjava arnic (1/9)

6
7
5
1 2

3
4

Izvedenka s 5 vrati Dostop do nosilcev arnic 6 in 7 Zavorna lu 1

Odprite prtljana vrata, odstranite pokrov 4, Zasukajte nosilec arnice 6 za etrt obrata in
Pozicijska lu 3 da doseete vijak 5, ki ga nato odvijete. izvlecite arnico.

Posvetujte se s predstavnikom servisne Odstranite sklop zadnjih lui. Vrsta arnice: P21W.
mree za vae vozilo. Ponovno nastavite nosilec arnice in potis-
Smerokaz 2 kajte sklop do dna, dokler se ne zaskoi.

Zasukajte nosilec arnice 7 za etrt obrata in Preverite, ali je lu dobro blokirana.

izvlecite arnico. Privijte vijak 5 in zaprite pokrov 4.
Vrsta arnice: PY21W.

5.16
ZADNJE IN STRANSKE LUI: zamenjava arnic (2/9)

10

9
8

11
Lu za vzvratno vonjo Zasukajte nosilec arnice 9 za etrt obrata in Tretja zavorna lu 10
izvlecite arnico.
V prtljaniku z izvijaem ali podobnim orod- Posvetujte se s predstavnikom servisne
jem odpnite pokrov, ki je nameen na no- Vrsta arnice: W16W. mree za vae vozilo.
tranji oblogi 8 prtljanih vrat.
Montaa
Pri ponovnem nameanju ravnajte v obra-
Zadnje meglenke 11
tnem vrstnem redu, pri emer pazite, da ne Ker je treba odstraniti zadnji odbija, se po-
pokodujete kablov. svetujte s predstavnikom servisne mree za
vae vozilo.
Vrsta arnice: P21W.

arnice so pod tlakom in se

lahko ob zamenjavi razletijo.
Obstaja nevarnost pokodb.

5.17
ZADNJE IN STRANSKE LUI: zamenjava arnic (3/9)

12

13
14

Luke za osvetlitev registrske Boni smerniki 13 in pozdravna

tablice 12 osvetlitev 14
Odpnite luko 12 s ploatim izvijaem; Ker je treba odstraniti vzvratno ogledalo, se
posvetujte s predstavnikom servisne mree
snemite pokrovek luke, da boste lahko
za vae vozilo.
prili do arnice.
Vrsta arnice: W5W.

arnice so pod tlakom in se

lahko ob zamenjavi razletijo.
Obstaja nevarnost pokodb.

5.18
ZADNJE IN STRANSKE LUI: zamenjava arnic (4/9)

1 2
5 6
4
3

Break Dostop do nosilca arnice 6 Smerokaz 2

Odprite prtljana vrata in odstranite pokrov 4, Zasukajte nosilec arnice 6 za etrt obrata in
Zavorna lu 1 da doseete vijaka 5 in ju odvijete. izvlecite arnico.

Obrnite se na predstavnika servisne mree Odstranite sklop zadnjih lui. Vrsta arnice: PY21W.
za vae vozilo.

Pozicijska lu 3
Posvetujte se s predstavnikom servisne
mree za vae vozilo.

5.19
ZADNJE IN STRANSKE LUI: zamenjava arnic (5/9)

11

8 10
7

Lu za vzvratno vonjo Zasukajte nosilec arnice 8 za etrt obrata in Zadnja meglenka 9

izvlecite arnico.
V prtljaniku z izvijaem ali podobnim orod- S ploatim izvijaem ali podobnim orod-
jem odpnite pokrov, ki je nameen na no- Vrsta arnice: W16W. jem odpnite vratca pod zadnjim odbijaem.
tranji oblogi 7 prtljanih vrat. Dostopajte do nosilca arnice in ga odvijte
Montaa tako, da ga obraate proti sredini vozila.
Pri ponovnem nameanju ravnajte v obra- Vrsta arnice: P21W.
tnem vrstnem redu, pri emer pazite, da ne
pokodujete kablov.
Tretja zavorna lu 11
Zadnja meglenka 10 Posvetujte se s predstavnikom servisne
mree za vae vozilo.
Ker je treba odstraniti zadnji odbija, se po-
svetujte s predstavnikom servisne mree za
vae vozilo.
Vrsta arnice: P21W.

5.20
ZADNJE IN STRANSKE LUI: zamenjava arnic (6/9)

12

13
14

Luke za osvetlitev registrske Boni smerniki 13 in pozdravna

tablice 12 osvetlitev 14
Odpnite luko 12 s ploatim izvijaem; Ker je treba odstraniti vzvratno ogledalo, se
posvetujte s predstavnikom servisne mree
snemite pokrovek luke, da boste lahko
za vae vozilo.
prili do arnice.
Vrsta arnice: W5W.

arnice so pod tlakom in se

lahko ob zamenjavi razletijo.
Obstaja nevarnost pokodb.

5.21
ZADNJE IN STRANSKE LUI: zamenjava arnic (7/9)

5 7
2 4 6
1

Izvedenka s 4 vrati Dostop do nosilcev arnic 6 in 7 Zavorna lu 1

Odprite prtljana vrata, odstranite pokrov 4, Zasukajte nosilec arnice 6 za etrt obrata in
Pozicijska lu 3 da doseete vijak 5, ki ga nato odvijete. izvlecite arnico.

Posvetujte se s predstavnikom servisne Odstranite sklop zadnjih lui. Vrsta arnice: P21W.
mree za vae vozilo. Ponovno nastavite nosilec arnice in potis-
Smerokaz 2 kajte sklop do dna, dokler se ne zaskoi.

Zasukajte nosilec arnice 7 za etrt obrata in Preverite, ali je lu dobro blokirana.

izvlecite arnico. Privijte vijak 5 in zaprite pokrov 4.
Vrsta arnice: PY21W.

5.22
ZADNJE IN STRANSKE LUI: zamenjava arnic (8/9)

10

9
11
Lu za vzvratno vonjo Zasukajte nosilec arnice 9 za etrt obrata in Tretja zavorna lu 10
izvlecite arnico.
V prtljaniku z izvijaem ali podobnim orod- Posvetujte se s predstavnikom servisne
jem odpnite pokrov, ki je nameen na no- Vrsta arnice: W16W. mree za vae vozilo.
tranji oblogi 8 prtljanih vrat.
Montaa
Pri ponovnem nameanju ravnajte v obra-
Zadnje meglenke 11
tnem vrstnem redu, pri emer pazite, da ne Ker je treba odstraniti zadnji odbija, se po-
pokodujete kablov. svetujte s predstavnikom servisne mree za
vae vozilo.
Vrsta arnice: P21W.

arnice so pod tlakom in se

lahko ob zamenjavi razletijo.
Obstaja nevarnost pokodb.

5.23
ZADNJE IN STRANSKE LUI: zamenjava arnic (9/9)
12
Luke za osvetlitev registrske
tablice z navadnimi arnicami 12
(odvisno od izvedenke vozila)
Odpnite luko 12 s ploatim izvijaem;
snemite pokrovek luke, da boste lahko
prili do arnice.
Vrsta arnice: W5W.
5.24
13
Luke LED za osvetlitev
registrske tablice 13
(odvisno od izvedenke vozila)
Obrnite se na predstavnika servisne mree
za vae vozilo.
14
15
Boni smerniki 14 in pozdravna
osvetlitev 15
Ker je treba odstraniti vzvratno ogledalo, se
posvetujte s predstavnikom servisne mree
za vae vozilo.
arnice so pod tlakom in se
lahko ob zamenjavi razletijo.
Obstaja nevarnost pokodb.
NOTRANJA OSVETLITEV: zamenjava arnic (1/3)
Prostorska osvetlitev
Posvetujte se s predstavnikom servisne
mree vozila.

1 2

Bralne luke 1 Stropna luka 2

Posvetujte se s predstavnikom servisne Posvetujte se s predstavnikom servisne
mree vozila. mree vozila.

5.25
NOTRANJA OSVETLITEV: zamenjava arnic (2/3)

3
3
4

Luka v predalu za rokavice 3 Luka v prtljaniku 4

(tirivratna izvedenka)
Odpnite luko tako, da pritisnete na jeziek
s ploatim izvijaem ali podobnim orodjem. Odpnite luko tako, da pritisnete na jeziek
Odstranite luko z zadnje strani, pri tem pa s ploatim izvijaem ali podobnim orodjem.
bodite pozorni na dralo.
Odklopite luko.
Odklopite luko.
Odstranite pokrov motornega prostora 5
Dostopite do arnice.
Dostopite do arnice.
Vrsta arnice: W5W
Vrsta arnice: W5W 5

arnice so pod tlakom in se lahko ob zamenjavi razletijo. 4

Obstaja nevarnost pokodb.

5.26
NOTRANJA OSVETLITEV: zamenjava arnic (3/3)

6
6
6

Luka v prtljaniku 6
(petvratna izvedenka in izvedenka karavan)
Odpnite luko tako, da pritisnete na jeziek
s ploatim izvijaem ali podobnim orodjem.
Odklopite luko.
Dostopite do arnice.
Vrsta arnice: W5W

arnice so pod tlakom in se

lahko ob zamenjavi razletijo.
Obstaja nevarnost pokodb.

5.27
VAROVALKE (1/2)
Za laje ugotavljanje tokokroga, ki ga posa-
mezna varovalka varuje, si pomagajte z na-
lepko s posameznimi simboli varovalk, ki je
nameena na hrbtni strani vratc A.
Nekatere varovalke lahko zamenja samo
usposobljeni strokovnjak; te varovalke niso
navedene na nalepki. 1
Posegajte samo v varovalke, navedene na
A nalepki.

Prostor z varovalkami ipalka 1

e katera od elektrinih naprav ne deluje, je Iztaknite varovalko s ipalko 1, ki je spravl-
treba najprej pregledati stanje varovalk. jena na hrbtni strani vratc A.
Odpnite vratca A. Nato jo postrani potegnite ven.
Preglejte ustrezno varovalko Svetujemo vam, da v prosta mesta ne vsta-
in jo po potrebi zamenjajte z vljate dodatnih varovalk.
novo, ki mora imeti enako am-
persko vrednost kot origi-
nalna.
Premona varovalka lahko v primeru ne-
normalne porabe enega od porabnikov
povzroi prekomerno segrevanje elek-
trinega tokokroga (nevarnost poara).
Iz varnostnih razlogov ali v skladu z za-
konodajo:
Pri pooblaenem predstavniku servisne
mree za vae vozilo si priskrbite si kom-
plet rezervnih arnic in varovalk.

5.28
VAROVALKE (2/2)
Namembnost varovalk
(Prisotnost varovalk je odvisna od stopnje opremljenosti vozila.)

Simbol Varovanje Simbol Varovanje

Pranje stekel Vtinica za vleno kljuko

H

Prosto Prosto

Vigalnik za cigarete, vtinica za dodatno opremo
Diagnostini prikljuek/zvoni opozorilnik
spredaj in zadaj v drugi vrsti

Prosto Zvoni opozorilnik

Instrumentna ploa, osvetlitev stikal na armaturni

Ogrevanje ogledal
ploi

Zaklepanje odpiralnih delov, stikalo za odpiranje in

Zavorne lui, kontrolna enota potnikega prostora
O zapiranje prtljanih vrat

Parkirna zavora Smerokazi, varnostne utripalke

D

Dodatni ojaevalnik Vtinice USB na konzoli zadaj

Radio, vefunkcijski zaslon, vtinice za dodatno multi-

medijsko opremo, stikalo parkirne zavore

Kontrolna enota potnikega prostora, brisalec zadnje-

ga stekla, zadnje meglenke

5.29
AKUMULATOR: motnje (1/2)
Za prepreitev morebitnega
iskrenja:
Pred odklopom ali ponovnim priklopom
akumulatorja se prepriajte, da so vsi
porabniki energije (stropne luke ...)
izkljueni.
pri polnjenju akumulatorja izklopite pol-
nilnik, preden izkljuite ali prikljuite kate-
rega od polov;
na akumulator ne polagate kovinskih
predmetov, da ne povzroite kratkega
stika;
akumulator odklopite vsaj eno minuto po
zaustavitvi motorja;
pazite, da po namestitvi dobro in pravilno
prikljuite sponke na prikljuke akumula-
torja.
Pred kakrnim koli posegom
v motornem prostoru obvezno
izkljuite kontakt (glejte raz-
delek Zagon/zaustavitev mo-
torja v 2. poglavju).
5.30
Prikljuitev polnilnika za
akumulator
Polnilnik mora biti zdruljiv z akumulator-
jem z nazivno napetostjo 12 voltov.
Ne odklapljajte akumulatorja pri delujoem
motorju. Upotevajte proizvajaleva na-
vodila o uporabi polnilnika.
Z akumulatorjem ravnajte
zelo previdno, ker je v njem
veplena kislina, ki ne sme priti
v stik z omi in koo. e se to
zgodi, prizadeto mesto obilno izperite
z vodo. Po potrebi poiite zdravniko
pomo.
Zaradi posebnosti pri polnjenju Akumulatorju ne pribliujte plamena,
nekaterih akumulatorjev se areih predmetov ali izvorov isker: obs-
o tem posvetujte s predstav- taja tveganje eksplozije.
nikom servisne mree za vae Motor je lahko pri posegih v njegovi bli-
vozilo. ini e topel. Poleg tega se lahko kadar-
Izogibajte se kakrnikoli monosti is- koli sproi ventilator za hlajenje motorja.
krenja, ki bi lahko povzroilo nenadno Obstaja nevarnost pokodb.
eksplozijo, akumulator pa polnite v
dobro prezraevanem prostoru. Obstaja
nevarnost resnih pokodb.
AKUMULATOR: motnje (2/2)
Zagon motorja s pomojo
akumulatorja drugega vozila
e je akumulator povsem prazen in si
morate za zagon motorja pomagati z aku-
mulatorjem drugega vozila, uporabite ustre-
zne elektrine kable (pomembno je, kaken
je presek), ki jih nabavite pri predstavniku
servisne mree za vae vozilo, ali kable za
pomo pri zagonu, ki morajo biti v brezhib-
nem stanju.
Vozili morata imeti akumulatorja z enako
nazivno napetostjo (12 V). Jakost akumu-
latorja (Ah - amper ure), ki pomaga, mora biti
najmanj enaka vaemu.
Vozili se ne smeta dotikati (lahko pride
do kratkega stika pri povezavi pozitivnih
polov), kabli pa morajo biti dobro prikljueni.
Izkljuite kontakt na vaem vozilu.
Zaenite motor vozila, ki vam pomaga, in za-
drite delovanje na srednjih vrtljajih.
1 2
Dvignite rdei pokrov ohija 1, ki je za
akumulatorjem.
Prikljuite pozitivni kabel A na nosilec 3 (+),
ki je pod pokrovom ohija 1, nato pa na po-
zitivni pol 5 (+) akumulatorja, ki dovaja en-
ergijo.
Prikljuite negativni kabel B na negativni
pol 4 () akumulatorja, ki dovaja energijo, in
nato drugo stran kabla na kovinski kabel 2
() izpraznjenega akumulatorja.
3 2
B
A
5 4
Zaenite motor, in ko stee, odklopite
kabla A in B v obratnem vrstnem redu (2 - 4
- 5 - 3).
Prepriajte se, da se kabla A
in B ne dotikata in da pozitivni
del kabla A ni v stiku s kovin-
skim delom vozila, ki dovaja
tok.
Obstaja nevarnost telesnih pokodb in/
ali pokodb na vozilu.

5.31
KARTICA RENAULT: baterija
1
A
Zamenjava baterije
e se na instrumentni ploi prikae
sporoilo Slaba baterija kartice, zamenja-
jte baterijo kartice RENAULT:
potisnite zadnjo ohije 1 navzdol,
medtem ko pritiskate obmoje A;
odstranite pokrov 2 baterije;
odstranite baterijo, tako da pritisnete na
eno stran in dvignite drugo;
zamenjajte glede na smer in predlogo,
prikazano na notranji strani pokrova.
5.32
Ob ponovnem nameanju ravnajte v
obratnem vrstnem redu, nato pa poleg
vozila tirikrat pritisnite na enega od gumbov
na kartici: ob naslednjem zagonu motorja
sporoilo izgine.
Opomba: ob zamenjavi baterije se ne doti-
kajte tiskanega vezja in kontaktov v kartici
RENAULT.
Baterije dobite pri pooblaenem preds-
tavniku servisne mree za vae vozilo.
Trajajo priblino dve leti. Pazite, da na
bateriji ni sledov rnila: nevarnost sla-
bega elektrinega kontakta.
Motnje pri delovanju
Tudi e je baterija preibka za zagotovitev
delovanja, lahko e vedno zaenete motor
in zaklenete oz. odklenete vozilo (glejte ra-
zdelek Zaklepanje in odklepanje vrat v 1.
poglavju).
Iztroenih baterij ne odvrzite v naravo,
temve jih odnesite na zbirna mesta, kjer
bodo poskrbeli za njihovo reciklao.
RADIOFREKVENNI DALJINSKI UPRAVLJALNIK: baterije
1
1
Zamenjava baterije
Odprite ohije s ploatim izvijaem ali po- kljua.
dobnim orodjem, ki ga vstavite v zarezo 1, in
zamenjajte baterijo 2, pri emer upotevajte
model in polariteto, ki je vtisnjena na dnu po-
krovka.
Baterije dobite pri pooblaenem pred-
stavniku servisne mree za vae vozilo.
Trajajo priblino dve leti.
Pazite, da na bateriji ni sledov rnila: ne-
varnost slabega elektrinega kontakta.
2
Opomba: pazite, da se ob zamenjavi ba-
terije ne dotikate tiskanega vezja v ohiju
Tudi e je baterija preibka za zagotovitev
Ob ponovni montai se prepriajte, da je
pokrovek dobro zapet in da je vijak pra-
vilno zategnjen.
Motnje pri delovanju
delovanja, lahko e vedno zaenete motor
in zaklenete oz. odklenete vozilo (glejte ra-
zdelek Zaklepanje in odklepanje vrat v 1.
poglavju).
Iztroenih baterij ne odvrzite v naravo,
temve jih odnesite na zbirna mesta, kjer
bodo poskrbeli za njihovo reciklao.
5.33
DODATNA OPREMA

Elektrina in elektronska dodatna oprema

Pred namestitvijo tovrstne naprave (e posebej oddajnikov/sprejemnikov: frekvenni pas, jakostna stopnja, poloaj antene itd.) pre-
verite, ali je naprava zdruljiva z vaim vozilom. Posvetujte se s predstavnikom servisne mree za vae vozilo.
Mo dodatne opreme, ki jo prikljuite, ne sme presegati 120 Wattov. Obstaja nevarnost poara. e hkrati uporabljate ve vtinic za
dodatno opremo, skupna napetost prikljuene dodatne opreme ne sme presegati 180 W.
Kakrenkoli poseg na elektrinem tokokrogu vozila naj opravi predstavnik servisne mree za vae vozilo. Nepravilna prikljuitev lahko povzroi
pokodbe na elektrini napeljavi in/ali na delih, ki so nanjo priklopljeni.
V primeru vgradnje dodatne elektrine opreme preverite, ali je napeljava ustrezno zaitena z varovalko. Pozanimajte se o amperski vrednosti
varovalke in mestu njene namestitve.

Uporaba diagnostinega prikljuka

e v diagnostini prikljuek poveete elektronsko opremo, lahko pride do resnih motenj elektronskih sistemov v vozilu. Zaradi varnostnih
razlogov je priporoena uporaba izkljuno elektronske dodatne opreme, ki jo je odobril proizvajalec; posvetujte se s predstavnikom servisne
mree. Tveganje hujih nesre.

Uporaba oddajnih/sprejemnih naprav (telefoni, CB-postaje).

Telefoni in CB-postaje z vgrajeno anteno lahko povzroajo motnje v delovanju obstojeih elektronskih sistemov na vozilu. Zato vam pripo-
roamo, da uporabljate le naprave z zunanjo anteno. Svetujemo vam, da vedno upotevate veljavno zakonodajo glede uporabe teh
naprav.

Naknadna vgradnja dodatne opreme

e elite namestiti dodatno opremo na vozilo: posvetujte se s predstavnikom servisne mree za vae vozilo. Da bi zagotovili dobro delovanje
vaega vozila in se izognili vsem nevarnostim, vam poleg tega svetujemo, da uporabljate dodatno opremo, ki je priporoena in je prilagojena
vaemu vozilu; ta oprema je tudi edina, za katero jami proizvajalec.
e uporabljate varnostni drog za zaklepanje volana, ga pritrdite samo na zavorni pedal.
Oviranje pri upravljanju vozila
Na voznikovi strani uporabljajte izkljuno predpranike, ki so prilagojeni vaemu vozilu in jih je treba privrstiti s prednameenimi elementi.
Redno preverjajte, ali so dobro pritrjeni. Ne polagajte ve predpranikov enega prek drugega. Tveganje, da se zataknejo pedali.

5.34
METLICE BRISALCEV: ZAMENJAVA (1/2)
A
2
Zamenjava metlic brisalcev
vetrobranskega stekla 1
Pri vkljuenem kontaktu in ustavljenem
motorju potisnite roico za upravljanje bri-
salcev do konca navzdol: brisalci se ustavijo
odmaknjeni od pokrova motornega prostora.
Privzdignite roico brisalca 3, potegnite je-
ziek 2 (gib A) in potisnite metlico navzgor.
Montaa
Potisnite metlico na roici, da se zaskoi.
Preverite, ali je dobro zapeta. Namestite
roico brisalca v poloaj mirovanja.
Preverjajte stanje metlic brisalcev.
Njihova ivljenjska doba je odvisna od
vas:
redno istite metlice, vetrobransko in
zadnje steklo z milnico;
ne uporabljajte brisalcev pri suhem
vetrobranskem ali zadnjem steklu;
dvignite brisalce z vetrobranskega ali
zadnjega stekla, e jih dlje asa niste
uporabljali.
Pozimi pazite, da metlice
brisalcev niso primrznjene na
steklo (zaradi nevarnosti pre-
gretja pogonskega motorka
brisalcev).
Redno pregledujte stanje metlic.
Zamenjajte jih, ko brisanje ni ve za-
dovoljivo (priblino enkrat letno).
Pazite, da vam ne pade roica brisalca
na steklo, ko odstranite metlico (ob za-
menjavi): nevarnost razbitja stekla.
5.35
METLICE BRISALCEV: ZAMENJAVA (2/2)
Montaa
Ravnajte v obratnem zaporedju kot pri de-
montai. Preverite, ali je metlica dobro
B zapeta.
4

C
5

Metlica brisalca zadnjega

stekla 4
Pri roici v poloaju mirovanja (izkljuena):
Dvignite roico brisalca 6;
obraajte metlico 4, dokler ne zautite
odpora (gib C);
pri nekaterih vozilih je treba pritisniti na
jeziek 5 in iztakniti metlico z gibom B.

Preden zamenjate metlico bri-

salca na zadnjem steklu, se
prepriajte, da je roica v polo-
aju mirovanja (izkljuena).
Obstaja nevarnost pokodb.

5.36
VLEKA: v primeru okvare (1/2)
Pred vsako vleko prestavite menjalnik v
nevtralni poloaj, odklenite volanski drog in
sprostite parkirno zavoro.
e pri vozilih, opremljenih z avtomatskim
menjalnikom, ni mogoe prestaviti presta-
vne roice v poloaj N, se obrnite na preds-
tavnika servisne mree vozila.
Odklepanje volanskega droga
Vstavite klju v stikalo za zagon ali pri neka-
terih vozilih s kartico RENAULT pri sebi dve
sekundi drite pritisnjen gumb za zagon
motorja.
Roico prestavite v prazen tek (poloaj N pri
vozilih z avtomatskim menjalnikom).
Volanski drog se odklene, oprema vozila je
napajana: lahko uporabljate lui na vozilu
(smerokaze, zavorne lui ). Ponoi pa tudi
lui za oznaevanje vozila.
Glede na vozilo po opravljeni vleki dvakrat
zaporedoma pritisnite gumb za zagon mo-
torja (nevarnost praznjenja akumulatorja).
Obvezno upotevajte veljavne predpise
glede vleke. e vi vleete pokodovano
vozilo, pazite, da ne preseete dovoljene
2
skupne tee vaega vozila (glejte podpo-
glavje Tee v 6. poglavju).
Vleka vozila z avtomatskim 1
menjalnikom
Prepeljite vozilo na vozilu vlene slube ali
ga vlecite z dvignjenima prednjima kole-
soma.
Izjemoma lahko vozilo vleete z vsemi
kolesi na tleh, vendar samo pri vonji naprej
s prestavno roico v nevtralnem poloaju
N ter na razdalji, ki ni dalja od 80 km, in z
najvejo hitrostjo 25 km/h.
e ostane roica blokirana v poloaju P, ko
pritisnete zavorni pedal, jo lahko rono pre-
maknete iz tega poloaja.
V tem primeru odpnite spodnji del roice,
vstavite orodje (v obliki trdnega droga) v
reo 1 in istoasno pritisnite gumb 2, da
roico odklenete.
im prej se posvetujte s predstavnikom ser-
visne mree vozila.
Med vleko mora biti klju stalno
v stikalu za zagon.
5.37
VLEKA: v primeru okvare (2/2)
Uporabite le vleni prikljuek 5 (glejte razde-
lek Garnitura orodja v 5. poglavju).

B D
A
C Uporabite tog vleni drog.
5 e uporabite vrv ali ico (e je
zakonsko dovoljena), morajo
delovati zavore na vleenem
3 5 vozilu.
3 5 4 6 Ne smete vlei vozila, ki je tako po-
kodovano, da ga ni ve mogoe pra-
vilno upravljati.
4 7 Da ne bi pokodovali vozila, se pri
vleki pokodovanega vozila izogi-
Obvezno uporabljajte mesto za pritrdi- Dostop do mest za pritrditev bajte sunkovitemu pospeevanju ali
tev vlenega prikljuka na prednjem delu vlenega prikljuka zaviranju.
vozila 3 in mesto za pritrditev vlenega
prikljuka na zadnjem delu vozila 6. Mesto za pritrditev vlenega prikljuka V vsakem primeru velja, da pri vleki
(vlene vrvi nikdar ne pritrjujte na pogonske spredaj 3 drugega vozila ne smete presei hi-
gredi ali druge dele vozila) Pritisnite obmoje A ter ga drite in hkrati trosti 50 km/h.
povlecite za obmoje B, da odprete vratca 4. Ne potiskajte vozila z zaklenjenim vo-
Ti mesti za pritrditev vlenega prikljuka
se lahko uporabljata samo za vleko vozila, Mesto za pritrditev vlenega prikljuka lanskim drogom.
nikoli pa za neposredno ali posredno dviga- zadaj 6
nje vozila. Pritisnite obmoje C ter ga drite in hkrati po-
vlecite za obmoje D, da odprete vratca 7.
Rono privijte vleni prikljuek 5 do konca.

Pri zaustavljenem motorju ne Orodja nikdar ne pustite ne-

delujeta ve servovolan in ser- pospravljenega, ker lahko pri
vozavora. monem zaviranju nevarno
odleti.

5.38
MOTNJE PRI DELOVANJU (1/7)
Naslednji nasveti vam bodo pomagali hitro in vsaj zaasno odpraviti manje motnje. Kljub temu se kasneje iz varnostnih razlogov po-
svetujte s predstavnikom servisne mree za vae vozilo.
Uporaba kartice RENAULT MONI VZROKI
S kartico RENAULT ni mono zakleniti ali Iztroena baterija kartice.
odkleniti vrat.
Uporaba naprav, ki delujejo na isti fre-
kvenci kot kartica (prenosni telefon ...)
Vozilo se nahaja v obmoju monega ele-
ktromagnetnega sevanja.
Prazen akumulator vozila
Vozilo je zagnano.
KAJ STORITI
Zamenjajte baterijo. e vedno lahko zaklenete/
odklenete vozilo in zaenete motor (glejte pod-
poglavji Zaklepanje, odklepanje odpiralnih
delov v 1. poglavju in Zagon, zaustavitev mo-
torja v 2. poglavju).
Izklopite te naprave ali uporabite klju, vgra-
jen v kartico (v 1. poglavju glejte podpoglavje
Zaklepanje, odklepanje odpiralnih delov).
Uporabite klju, vgrajen v kartico (v 1. poglavju
glejte podpoglavje Zaklepanje, odklepanje od-
piralnih delov).
Pri delujoem motorju zaklepanje/odklepanje
kartice ni mogoe. Izkljuite kontakt.
5.39
MOTNJE DELOVANJA (2/7)
Naslednji nasveti vam bodo pomagali hitro in vsaj zaasno odpraviti manje motnje. Kljub temu se kasneje iz varnostnih razlogov po-
svetujte s predstavnikom servisne mree za vae vozilo.

Uporaba daljinskega upravljalnika MONI VZROKI KAJ STORITI?

Z daljinskim upravljalnikom ni mono za- Prazna baterija daljinskega upravljalnika Uporabite klju.
kleniti ali odkleniti vrat.

Uporaba naprav, ki delujejo na isti frekvenci kot Prenehajte uporabljati te naprave ali uporabite
daljinski upravljalnik (prenosni telefon ...). klju.

Vozilo se nahaja v obmoju monega elektroma- Zamenjajte baterijo. e vedno lahko zakle-
gnetnega sevanja. nete, odklenete svoje vozilo in zaenete motor
Izpraznjen akumulator (glejte podpoglavji Zaklepanje,odklepanje vrat
v 1. poglavju in Zagon, zaustavitev motorja
v 2. poglavju).

Vozilo je zagnano. Pri delujoem motorju zaklepanje/odklepanje s

kartico ni mogoe. Izkljuite kontakt.

5.40
MOTNJE DELOVANJA (3/7)

Pri zagonu MONI VZROKI KAJ STORITI

arnice luk na instrumentni ploi slabijo ali Slabo zategnjene, odklopljene Ponovno jih zategnite, priklopite ali oistite v primeru oksi-
se ne prigejo, zaganjalnik se ne obraa. ali oksidirane prikljune sponke dacije.
na akumulatorju.

Akumulator je prazen ali iztro- Sposodite si akumulator z drugega vozila. Glejte podpo-
en. glavje Akumulator: motnje v 5. poglavju, oziroma zame-
njajte akumulator, e je to potrebno.
Ne potiskajte vozila z zaklenjenim volanskim drogom.

Okvara tokokroga. Posvetujte se s predstavnikom servisne mree

za vae vozilo.

Motor noe stei. Pogoji za zagon niso izpolnjeni. Glejte razdelek Zagon, zaustavitev motorja v 2. poglavju.

Kartica RENAULT ne deluje. Glejte razdelek Zagon, zaustavitev motorja v 2. poglavju.

Motor se noe ustaviti. Kartica ni zaznana. Glejte razdelek Zagon, zaustavitev motorja v 2. poglavju.

Problem na elektroniki. Petkrat hitro pritisnite na gumb za zagon.

Volanski drog ostane zaklenjen. Blokiran volan Obraajte volan in hkrati pritiskajte gumb za zagon mo-
torja ali glede na vozilo hkrati obrnite klju (glejte razdelek
Zagon, zaustavitev motorja v 2. poglavju).

Okvara tokokroga. Posvetujte se s predstavnikom servisne mree

za vae vozilo.

5.41
MOTNJE DELOVANJA (4/7)

Med vonjo MONI VZROKI KAJ STORITI

Vibracije Prenizek tlak v pnevmatikah, slabo urav- Preverite tlak v pnevmatikah; e ta ni vzrok za
noteena ali pokodovana kolesa teave, naj pnevmatike pregleda predstavnik
servisne mree za vae vozilo.

Belo dimljenje na izpuhu V vozilih z dizelskim motorjem ne gre V poglavju 2 glejte razdelek Posebnosti vozil z
nujno za napako. Dimljenje je lahko posle- dizelskim motorjem.
dica regeneracije filtra sajastih delcev.

Dim v motornem prostoru. Kratek stik ali puanje hladilnega krogo- Ustavite, izkljuite kontakt, oddaljite se od vozila
toka. in pokliite predstavnika servisne mree za vae
vozilo.

Prige se opozorilna luka tlaka olja:

v ovinku ali ob zaviranju, Nivo je prenizek. Dolijte motorno olje (upotevajte navodila v raz-
delku Nivo motornega olja: dolivanje, naliva-
nje v poglavju 4).

ugasne kasneje ali ostane prigana pri Prenizek tlak olja Ustavite se: obrnite se na predstavnika servisne
pospeevanju. mree za vae vozilo.

5.42
MOTNJE DELOVANJA (5/7)

Med vonjo MONI VZROKI KAJ STORITI

Volanski obro se teko obraa. Pregretje servovolana. Posvetujte se s predstavnikom servisne mree
za vae vozilo.

Motor se preve greje. Indikator tempera- Pokvarjen ventilator hladilnika Ustavite vozilo, ugasnite motor in se obrnite na
ture hladilne tekoine je v kritinem obmo- predstavnika servisne mree za vae vozilo.
ju in prige se opozorilna luka .

Puanje hladilne tekoine. Preverite posodo s hladilno tekoino: v njej mora

biti dovolj tekoine. e je ni v posodi, se imprej
posvetujte s predstavnikom servisne mree za
vae vozilo.

Hladilna tekoina v izravnalni posodi vre. Mehanska okvara: pokodovano tesnilo Ustavite motor.
glave motorja Pokliite predstavnika servisne mree za vae
vozilo.

Hladilnik: V primeru vejega pomanjkanja hladilne tekoine ne pozabite, da ne smete nikoli dolivati hladilne tekoine, dokler je motor
vro. Po vsakem posegu na vozilu, kjer je bilo treba izprazniti hladilni krogotok, etudi samo delno, je treba doliti ustrezno koliino
nove hladilne tekoine. Opozarjamo vas, da je obvezna uporaba tekoine, ki jo priporoajo nae tehnine slube.

5.43
MOTNJE DELOVANJA (6/7)

Elektrine naprave MONI VZROKI KAJ STORITI

Brisalci ne delujejo. Metlice brisalcev so se prilepile na steklo. Odlepite metlice brisalcev, preden vkljuite bri-
salce.

Okvara na elektrinem tokokrogu. Posvetujte se s predstavnikom servisne mree

za vae vozilo.

Pokodovana varovalka. Zamenjajte varovalko, glejte podpoglavje

Varovalke.

Brisalec se ne ustavlja ve. Napaka elektrinega upravljanja. Posvetujte se s predstavnikom servisne mree
za vae vozilo.

Hitreje utripanje smerokazov. Pregorela arnica. Glejte razdelke Prednji arometi: zamenjava
arnic ali Zadnje in bone lui: zamenjava
arnic v poglavju 5.

Smerokazi ne delujejo ve. Okvara na elektrinem tokokrogu ali na Posvetujte se s predstavnikom servisne mree
stikalu. za vae vozilo.

Pokodovana varovalka. Zamenjajte varovalko, glejte podpoglavje

Varovalke.

arometov ni ve mogoe prigati ali uga- Okvara na elektrinem tokokrogu ali na Posvetujte se s predstavnikom servisne mree
sniti. stikalu. za vae vozilo.

Pokodovana varovalka. Zamenjajte varovalko, glejte podpoglavje

Varovalke.

5.44
MOTNJE DELOVANJA (7/7)
Elektrine naprave
Sledovi kondenza v arometih.
Priig kontrolne luke za nepripeta var-
nostna pasova na prednjih sedeih ni v
skladu s stanjem pasu.
MONI VZROKI KAJ STORITI
Pojav kondenza v arometih je nara-
ven pojav (posledica temperaturnih spre-
memb).
V tem primeru bo kondenz pri priganih
arometih postopoma izginil.
Pravilno delovanje tipala je moteno zaradi Odstranite vse predmete izpod prednjih sede-
predmeta, ki se je vrinil med pod in sede. ev.
5.45
5.46
 6. poglavje: Tehnini podatki

Ploice za identifikacijo vozila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6.2

Ploice za identifikacijo motorja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6.3
Ploice za identifikacijo motorja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6.4
Mere . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6.5
Tehnine znailnosti motorja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6.8
Tee . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6.9
Dovoljena vlena obremenitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6.9
Nadomestni deli in popravila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6.10
Kuponi o vzdrevanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6.11
Protikorozijska kontrola . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6.17
6.1
PLOICE ZA IDENTIFIKACIJO VOZILA

A
1
2
3
A 4
5
10 6
9 7
8

Ob vsakem dopisovanju s proizvajalcem 4 MMAC (najveja dovoljena skupna

ali naroanju nadomestnih delov nave-
dite podatke s ploice proizvajalca.
Prisotnost in lokacija podatkov sta odvi-
sni od vozila.
Ploica proizvajalca A
1 Ime proizvajalca.
2 tevilka proizvodnje ali tevilka homo-
logacije.
3 Identifikacijska tevilka.
Odvisno od vozila, ta podatek lahko
najdemo tudi pri oznakah B.
B
tea).
5 MTR (dovoljena skupna masa vozila in
prikolice: obteeno vozilo s prikolico).
6 MMTA (najveja dovoljena obremeni-
tev) prednje osi.
7 MMTA zadnje osi.
8 Prostor za napise partnerjev ali dopol-
nilne napise.
9 Emisije dizelskega izpuha.
10 Oznaka originalne barve (koda barve).

6.2
PLOICE ZA IDENTIFIKACIJO MOTORJA (1/2)

A
1 2

3 A A

Podatke s ploice motorja ali nalepke A

navedite ob vsakem dopisovanju s
proizvajalcem ali naroanju nadomestnih
delov.
(Glede na tip motorja je lahko nanj pritrjena
na razlinih mestih.)
1 Tip motorja
2 Oznaka motorja
3 tevilka motorja

6.3
PLOICE ZA IDENTIFIKACIJO MOTORJA (2/2)

A C
1 2 1 2

A
3 3 AC

Podatke s ploice motorja ali nalepke A

navedite ob vsakem dopisovanju s
proizvajalcem ali naroanju nadomestnih
delov.
(Glede na tip motorja je lahko nanj pritrjena
na razlinih mestih.)
1 Tip motorja
2 Oznaka motorja
3 tevilka motorja

6.4
MERE (v metrih) (1/3)
Petvratna izvedenka

0,921 2,670 0,768 1,574 do 1,596

4,359

1,446*

1,565 do 1,599

2,058
* Prazno vozilo

6.5
MERE (v metrih) (2/3)
Break

0,921 2,712 0,993 1,574 do 1,596

4,626

1,449*

1,565 do 1,599

2,058

* Prazno vozilo

6.6
MERE (v metrih) (3/3)
tirivratne izvedenke

0,921 2,711 0,998 1,577 do 1,583

4,630

1,443*

1,583 do 1,587

2,058

* Prazno vozilo

6.7
TEHNINE ZNAILNOSTI MOTORJEV

Izvedenke 1.2 TCe 1.6 16V 1.6 TCe 1.5 dCi 1.6 dCi

Tip motorja
H5F Turbo H4M M5M Turbo K9K R9M
(na ploici motorja)

Gibna prostornina
1197 1598 1618 1 461 1598
(cm3)

Plinsko olje
Vrsta goriva Obvezno uporabljajte neosvineni bencin z oktansko vrednostjo, Na nalepki na vratcih posode za gorivo so
Oktanska vrednost predpisano na nalepki na vratcih posode za gorivo. navedene odobrene vrste goriva.

Sveke Uporabljajte samo sveke, ki so predpisane za motor vaega vozila.

Osnovni tip svek mora biti naveden na nalepki v motornem pro-
storu, sicer se posvetujte s predstavnikom servisne mree za vae
vozilo.
Uporaba neustreznih svek lahko povzroi pokodbe motorja.

6.8
TEE (v kg)
Navedene tee veljajo za osnovno izvedenko vozila, brez dodatne opreme: spreminjajo se glede na opremo vaega vozila. Posvetujte
se s predstavnikom servisne mree za vae vozilo.

Petvratna izvedenka Izvedenka break tirivratno

Najveja dovoljena skupna tea (MMAC)

Tee, ki so navedene na ploici proizvajalca (Glejte
Najveja dovoljena obremenitev (MMTA)
podpoglavje Identifikacijske ploice v 6. poglavju.)
Dovoljena skupna tea vozila in prikolice (MTR)

Dovoljena skupna masa prikolice z zavorami* se ugotovi z izraunom: MTR - MMAC

Dovoljena skupna masa prikolice brez zavor* 630 665 660
Dovoljena obremenitev vlenega prikljuka* 75 75 75
Dovoljena obremenitev na strehi 80 kg (vkljuno s prtljanikom)
* Dovoljena vlena obremenitev (vleka prikolice, olna itn.)
Vleka je prepovedana, e je izraun MTR MMAC enak ni ali e je MTR na ploici proizvajalca enaka ni (ali pa ni navedena).
Upotevajte zakonske predpise, ki veljajo v dravi glede dovoljene vlene obremenitve. O monostih vleke prikolice z vaim avtomobilom vas
bo podrobno seznanil predstavnik servisne mree za vae vozilo.
Pri vleki ne smete nikoli presei dovoljene skupne tee vozila in prikolice. Vendar pa se dopua:
prekoraitev najveje dovoljene obremenitve MMTA na zadnji osi za najve 15 %,
prekoraitev MMAC do 10 % oziroma 100 kg (katerakoli od teh dveh omejitev je doseena prej).
V obeh primerih najveja hitrost vozila s prikolico ne sme presegati 100 km/h in tlak v pnevmatikah je treba poviati za 0,2 bara (3 PSI).
Z veanjem nadmorske viine se zmogljivost motorja in sposobnost pri vonji navkreber zmanjujeta. Zato vam svetujemo, da pri nadmorski
viini 1000 metrov najvejo dovoljeno obremenitev zmanjate za 10 % in pri vsakih nadaljnjih 1000 metrih e za dodatnih 10 %.

6.9
NADOMESTNI DELI IN POPRAVILA
Originalni nadomestni deli so zasnovani in izdelani na osnovi zelo strogih predpisov in so redno preizkuani. Izdelani so enako kakovostno kot
deli, ki se uporabljajo pri tovarniki vgradnji.
Z uporabo originalnih nadomestnih delov boste ohranili zmogljivosti svojega vozila. Sicer so popravila, ki jih opravlja mrea servisnih delavnic z
originalnimi nadomestnimi deli, zajamena po pogojih, ki so napisani na hrbtni strani delovnega naloga.

6.10
KUPONI O VZDREVANJU (1/6)

VIN: ..................................................................................

Datum: Km: t. rauna: Komentarji/razno

Tip posega: ig predstavnika servisne mree za vae vozilo
Servisni pregled
.......................................
Protikorozijska kontrola:
V redu Ni v redu*
*Glejte posebno stran

Datum: Km: t. rauna: Komentarji/razno

Tip posega: ig predstavnika servisne mree za vae vozilo
Servisni pregled
.......................................
Protikorozijska kontrola:
V redu Ni v redu*
*Glejte posebno stran

Datum: Km: t. rauna: Komentarji/razno

Tip posega: ig predstavnika servisne mree za vae vozilo
Servisni pregled
.......................................
Protikorozijska kontrola:
V redu Ni v redu*

*Glejte posebno stran

6.11
KUPONI O VZDREVANJU (2/6)

VIN: ..................................................................................

Datum: Km: t. rauna: Komentarji/razno

Tip posega: ig predstavnika servisne mree za vae vozilo
Servisni pregled
.......................................
Protikorozijska kontrola:
V redu Ni v redu*
*Glejte posebno stran

Datum: Km: t. rauna: Komentarji/razno

Tip posega: ig predstavnika servisne mree za vae vozilo
Servisni pregled
.......................................
Protikorozijska kontrola:
V redu Ni v redu*
*Glejte posebno stran

Datum: Km: t. rauna: Komentarji/razno

Tip posega: ig predstavnika servisne mree za vae vozilo
Servisni pregled
.......................................
Protikorozijska kontrola:
V redu Ni v redu*

*Glejte posebno stran

6.12
KUPONI O VZDREVANJU (3/6)

VIN: ..................................................................................

Datum: Km: t. rauna: Komentarji/razno

Tip posega: ig predstavnika servisne mree za vae vozilo
Servisni pregled
.......................................
Protikorozijska kontrola:
V redu Ni v redu*
*Glejte posebno stran

Datum: Km: t. rauna: Komentarji/razno

Tip posega: ig predstavnika servisne mree za vae vozilo
Servisni pregled
.......................................
Protikorozijska kontrola:
V redu Ni v redu*
*Glejte posebno stran

Datum: Km: t. rauna: Komentarji/razno

Tip posega: ig predstavnika servisne mree za vae vozilo
Servisni pregled
.......................................
Protikorozijska kontrola:
V redu Ni v redu*

*Glejte posebno stran

6.13
KUPONI O VZDREVANJU (4/6)

VIN: ..................................................................................

Datum: Km: t. rauna: Komentarji/razno

Tip posega: ig predstavnika servisne mree za vae vozilo
Servisni pregled
.......................................
Protikorozijska kontrola:
V redu Ni v redu*
*Glejte posebno stran

Datum: Km: t. rauna: Komentarji/razno

Tip posega: ig predstavnika servisne mree za vae vozilo
Servisni pregled
.......................................
Protikorozijska kontrola:
V redu Ni v redu*
*Glejte posebno stran

Datum: Km: t. rauna: Komentarji/razno

Tip posega: ig predstavnika servisne mree za vae vozilo
Servisni pregled
.......................................
Protikorozijska kontrola:
V redu Ni v redu*

*Glejte posebno stran

6.14
KUPONI O VZDREVANJU (5/6)

VIN: ..................................................................................

Datum: Km: t. rauna: Komentarji/razno

Tip posega: ig predstavnika servisne mree za vae vozilo
Servisni pregled
.......................................
Protikorozijska kontrola:
V redu Ni v redu*
*Glejte posebno stran

Datum: Km: t. rauna: Komentarji/razno

Tip posega: ig predstavnika servisne mree za vae vozilo
Servisni pregled
.......................................
Protikorozijska kontrola:
V redu Ni v redu*
*Glejte posebno stran

Datum: Km: t. rauna: Komentarji/razno

Tip posega: ig predstavnika servisne mree za vae vozilo
Servisni pregled
.......................................
Protikorozijska kontrola:
V redu Ni v redu*

*Glejte posebno stran

6.15
KUPONI O VZDREVANJU (6/6)

VIN: ..................................................................................

Datum: Km: t. rauna: Komentarji/razno

Tip posega: ig predstavnika servisne mree za vae vozilo
Servisni pregled
.......................................
Protikorozijska kontrola:
V redu Ni v redu*
*Glejte posebno stran

Datum: Km: t. rauna: Komentarji/razno

Tip posega: ig predstavnika servisne mree za vae vozilo
Servisni pregled
.......................................
Protikorozijska kontrola:
V redu Ni v redu*
*Glejte posebno stran

Datum: Km: t. rauna: Komentarji/razno

Tip posega: ig predstavnika servisne mree za vae vozilo
Servisni pregled
.......................................
Protikorozijska kontrola:
V redu Ni v redu*

*Glejte posebno stran

6.16
PROTIKOROZIJSKA KONTROLA (1/5)

V primeru, da je nadaljevanje garancije odvisno od popravila, je to navedeno spodaj.

VIN: ..................................................................................

Popravilo, ki ga je treba izvesti zaradi korozije: ig

Datum popravila:

Popravilo, ki ga je treba izvesti: ig

Datum popravila:

Popravilo, ki ga je treba izvesti: ig

Datum popravila:

6.17
PROTIKOROZIJSKA KONTROLA (2/5)

V primeru, da je nadaljevanje garancije odvisno od popravila, je to navedeno spodaj.

VIN: ..................................................................................

Popravilo, ki ga je treba izvesti zaradi korozije: ig

Datum popravila:

Popravilo, ki ga je treba izvesti: ig

Datum popravila:

Popravilo, ki ga je treba izvesti: ig

Datum popravila:

6.18
PROTIKOROZIJSKA KONTROLA (3/5)

V primeru, da je nadaljevanje garancije odvisno od popravila, je to navedeno spodaj.

VIN: ..................................................................................

Popravilo, ki ga je treba izvesti zaradi korozije: ig

Datum popravila:

Popravilo, ki ga je treba izvesti: ig

Datum popravila:

Popravilo, ki ga je treba izvesti: ig

Datum popravila:

6.19
PROTIKOROZIJSKA KONTROLA (4/5)

V primeru, da je nadaljevanje garancije odvisno od popravila, je to navedeno spodaj.

VIN: ..................................................................................

Popravilo, ki ga je treba izvesti zaradi korozije: ig

Datum popravila:

Popravilo, ki ga je treba izvesti: ig

Datum popravila:

Popravilo, ki ga je treba izvesti: ig

Datum popravila:

6.20
PROTIKOROZIJSKA KONTROLA (5/5)

V primeru, da je nadaljevanje garancije odvisno od popravila, je to navedeno spodaj.

VIN: ..................................................................................

Popravilo, ki ga je treba izvesti zaradi korozije: ig

Datum popravila:

Popravilo, ki ga je treba izvesti: ig

Datum popravila:

Popravilo, ki ga je treba izvesti: ig

Datum popravila:

6.21
6.22
ABECEDNO KAZALO (1/6)
A elektrina nastavitev viine svetlobnega snopa arometov 1.87 1.88
ABS ...................................................................................2.30 2.39
akumulator ...........................................................................4.11 4.12
motnje .......................................................................... 5.30 5.31
armaturna ploa ...............................................................1.54 1.57
avtomatska parkirna zavora ..............................................2.17 2.19
avtomatski menjalnik (uporaba).........................................2.79 2.81
B za plinsko olje.......................................................................... 4.10
barva
vzdrevanje .................................................................. 4.15 4.16
baterija (daljinski upravljalnik)........................................................ 5.33
baterija kartice RENAULT.............................................................. 5.32
bralne luke ............................................................... 3.26 3.27, 3.27
brisalci .............................................................................1.95 1.100
metlice brisalcev........................................................... 5.35 5.36
brisanje in pranje stekel ...................................................1.95 1.100
ienje:
notranjost vozila ........................................................... 4.17 4.18
D gumb za zagon/zaustavitev motorja ......................................2.5 2.7
daljinski upravljalnik za zaklepanje vrat .................................1.2 1.4
baterije .................................................................................... 5.33
dimenzije ...............................................................................6.5 6.7
dodatna oprema ............................................................................ 5.34
dodatna varnostna oprema................................................1.32 1.34
dodatni sistemi varovanja .........................................1.28 1.31, 1.34
bona zaita .......................................................................... 1.33
na zadnjih sedeih ......................................................1.28 1.32
dodatno zaklepanje vrat ......................................................... 1.5, 1.12
dovoljena vlena obremenitev ......................................................... 6.9
dralo ............................................................................................. 3.31
dvigalka ........................................................................................... 5.7
dviganje vozila
zamenjava kolesa .......................................................... 5.9 5.10
E K
EKO vonja........................................................................2.20 2.24
ESC: sistem za nadzor stabilnosti vozila ...........................2.30 2.39
evidenca vzdrevanja vozila .............................................. 6.11 6.16
F
filter
oljni .......................................................................................... 4.10
potnikega prostora................................................................. 4.10
zrani....................................................................................... 4.10
funkcija Stop and Start ......................................................2.10 2.13
G
garnitura orodja ............................................................................... 5.7
garnitura za polnjenje pnevmatik ...........................................5.4 5.6
gorivo
dolivanje ..................................................................1.103 1.105
kakovost ..................................................................1.103 1.105
koliina .................................................................................. 1.103
nasveti za varno vonjo .............................................2.20 2.24
poraba .........................................................................2.20 2.24
gretje....................................................................................3.6 3.19
H
hladilna tekoina .............................................................................. 4.8
hupa............................................................................................... 1.53
I
indikatorji:
na instrumentni ploi ........................... 1.58 1.69, 1.66 1.71
smerokazov ............................................................................. 1.53
zunanje temperature ............................................................... 1.84
instrumentna ploa .................................... 1.58 1.69, 1.66 1.79
Isofix pritrditve ...................................................................1.47 1.49
izbirna roica avtomatskega menjalnika ............................2.79 2.81
izklop varnostne blazine za sovoznika .......................................... 1.50
kamera za vzvratno vonjo ................................................. 2.73 2.74
7.1
ABECEDNO KAZALO (2/6)
kartica RENAULT
baterija .................................................................................... 5.32
uporaba .........................................................................1.6 1.12
katalizator ........................................................................... 2.14 2.15
klimatiziranje zraka ..............................................................3.6 3.19
klimatska naprava................................................................3.6 3.19
klju za kolesne vijake ..................................................................... 5.7
klju za okrasne pokrove ........................................................ 5.7 5.8
klju/radiofrekvenni daljinski upravljalnik
uporaba ...........................................................................1.2 1.4
kljui.......................................................................................1.2 1.5
kolesa (varnost) ................................................................. 5.11 5.13
kontrolne luke ............................................ 1.58 1.63, 1.70 1.79
kontrolne naprave ............................................................... 1.70 1.71
L nivo goriva ............................................................................ 1.64, 1.66
lui:
dolge ................................................................... 1.89, 5.14 5.15
meglenke........................................................................ 1.91, 5.18
nastavitev ..................................................................... 1.87 1.88
pozicijske............................................................1.89, 5.14 5.16
smerokazi ...........................................................1.53, 5.14 5.16
varnostne utripalke .................................................................. 1.53
za vzvratno vonjo .................................................................. 5.18
zasenene ........................................................... 1.89, 5.14 5.15
zavorne .......................................................................5.16 5.24
M odklepanje vrat ..................................................................1.13 1.15
menu za osebne nastavitve vozila...................................... 1.80 1.81
metlice brisalcev ................................................................. 5.35 5.36
motnje
motnje pri delovanju ....................................................5.39 5.45
motnje pri delovanju ..........................................................5.39 5.45
motor
znailnosti ................................................................................. 6.8
motorno olje ...........................................................4.4 4.7, 4.6 4.7
mrtvi kot: opozorilnik ..........................................................2.43 2.46
multimedijska oprema......................................................... 3.56 3.57
Multi-Sense............................................................................. 3.2 3.3
7.2
N
nain ECO ..................................................................................... 2.22
nadomestni deli ............................................................................. 6.10
nadzor pospeevanja ob speljevanju ..................................... 2.8 2.9
naprava za pranje arometov ..........................................1.97 1.100
naslon za roke
spredaj .................................................................................... 3.31
nastavitev poloaja za vonjo ............................................1.24 1.27
nastavitev prednjih sedeev ..............................................1.21 1.23
nastavitev temperature ........................................................3.9 3.19
nastavitev arometov.......................................................... 1.87 1.88
nasveti za vonjo ...............................................................2.20 2.24
nasveti za zmanjanje onesnaevanja .......................................... 2.25
navigacija............................................................................ 3.56 3.57
navigacijski sistem .............................................................. 3.56 3.57
nivo motornega olja ...............................................4.5 4.7, 4.6 4.7
nivoji:
hladilna tekoina ....................................................................... 4.8
motorno olje .............................................................................. 4.4
posoda tekoine za pranje stekel ............................................ 4.10
zavorna tekoina ....................................................................... 4.9
nosilni drogovi prtljanika na strehi..................................... 3.54 3.55
notranje obloge
vzdrevanje .................................................................. 4.17 4.18
O
odlagalna mesta .......................................... 3.29 3.32, 3.47 3.51
odpiranje vrat .....................................................................1.13 1.18
odzraevanje goriva .................................................................... 1.104
ogledala .............................................................................. 1.85 1.86
ogledala v senniku ....................................................................... 3.28
ogrevan volan ................................................................................ 1.82
ogrevanje/suenje vetrobranskega stekla .............................3.11, 3.16
ogrevanje/suenje zadnjega stekla .......................................3.11, 3.16
okolje ............................................................................................. 2.26
okrasni pokrovi ................................................................................ 5.8
omejevalnik hitrosti ............................................................2.51 2.53
opozorilni zvoni signal......................................................... 1.16, 1.53
ABECEDNO KAZALO (3/6)
opozorilnik za mrtvi kot ......................................................2.43 2.46
opozorilo za skrenitev z voznega pasu..............................2.40 2.42
opozorilo za prehitro vonjo.............................1.64, 1.66, 2.54 2.56
opozorilo za varnostno razdaljo .......................................... 2.47 2.48
oprema ..............................................................................3.29 3.32
oprema za varovanje otrok ............................1.35 1.36, 1.38 1.43
osebne nastavitve vozila ................................................... 1.80 1.81
osvetlitev:
instrumentna ploa ................................................................ 1.89
notranja ...............................3.26 3.27, 5.25 5.27, 5.26 5.27
zunanja.................................................................1.7, 1.87 1.94
otroci .......................................................................... 1.35 1.36, 1.36
otroci (varnost)........................................................ 1.6, 1.9, 1.18, 3.21
otroki sedei.................................................1.35 1.36, 1.38 1.49
P prosti tek ........................................................................................ 2.22
pepelnik .............................................................................. 3.33 3.34
pnevmatike ......................2.24, 2.27 2.29, 4.13 4.14, 5.11 5.13
pokrov motornega prostora .................................................... 4.2 4.3
poloaj za vonjo
nastavitve ....................................................................1.24 1.27
pomik stekel........................................................................ 3.21 3.22
pomo pri parkiranju: podprto parkiranje ..... 2.68 2.72, 2.75 2.78
pomo pri parkiranju ..........................................................2.75 2.78
pomo pri speljevanju v klanec..........................................2.30 2.39
poraba goriva.....................................................................2.20 2.24
posebnosti vozil z bencinskim motorjem ....................................... 2.14
posebnosti vozil z dizelskim motorjem .......................................... 2.15
posoda
hladilna tekoina ....................................................................... 4.8
tekoina za pranje stekel......................................................... 4.10
zavorna tekoina ....................................................................... 4.9
posoda za gorivo
koliina ....................................................................1.103 1.105
postopek nadzora pospeevanja ob speljevanju .................... 2.8 2.9
potovalni raunalnik ..................................... 1.58 1.63, 1.70 1.79
pranje.................................................................................. 4.15 4.16
pranje stekel ...........................................................1.95 1.100, 4.10
predal.................................................................................3.29 3.32
prednji sedei
nastavitev ....................................................................1.21 1.24
predrta pnevmatika ........................................ 5.2 5.3, 5.7, 5.9 5.10
pregradna mrea ................................................................ 3.45 3.46
prestavljanje .............................................................2.16, 2.79 2.81
prestavna roica ............................................................................ 2.16
prevoz otrok ...................................................1.35 1.36, 1.38 1.49
prevoz tovora
pregradna mrea .......................................................... 3.45 3.46
v prtljaniku ............................................................................. 3.52
prezraevanje ......................................................................3.6 3.19
prihranek pri porabi goriva .................................................2.20 2.24
prikazovalnik ....................................... 1.58 1.69, 1.66 1.69, 3.56
prilagodljivi regulator hitrosti ..............................................2.61 2.67
pripomoki pri vonji ........................................................... 2.49 2.50
prostornina posode za gorivo ........................................1.103 1.105
protikorozijska kontrola ....................................................6.17 6.21
prtljana vrata ....................................................................3.39 3.41
prtljanik ...................................................... 3.39 3.42, 3.47 3.52
R
radio.................................................................................... 3.56 3.57
regulator - omejevalnik hitrosti..................... 2.51 2.53, 2.57 2.60
regulator hitrosti ........................................... 2.51 2.53, 2.57 2.60
regulator hitrosti s kontrolo varnostne razdalje ..................2.61 2.67
rezervni klju........................................................................... 1.6 1.7
rezervno kolo .......................................................................... 5.2 5.3
roica za pogon dvigalke ................................................................. 5.7
rona zavora ....................................................................... 2.16 2.17
S
samodejno zaklepanje vrat med vonjo ........................................ 1.19
samodejno zaviranje v sili.............................................................. 2.34
senniki.......................................................................................... 3.28
servovolan ..................................................................................... 1.83
sistem proti blokiranju koles: ABS .....................................2.30 2.39
sistem proti spodrsavanju pogonskih koles .......................2.30 2.39
sistem za nadzor stabilnosti vozila: ESC ...........................2.30 2.39
sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah...............................2.27 2.29
7.3
ABECEDNO KAZALO (4/6)
sistem za pomo pri parkiranju .................... 2.68 2.72, 2.75 2.78
sistem za pomo pri zaviranju v sili ...................................2.30 2.39
sistem za varovanje otrok ..............................1.35 1.36, 1.38 1.49
smerokazi .................................................................1.53, 5.16 5.24
sporoila na instrumentni ploi ........................................1.72 1.79
spremljanje ploe: opozorilo za prehitro vonjo ...............2.54 2.56
stanje pripravljenosti motorja .............................................2.10 2.13
stikala in gumbi za upravljanje...........................................1.54 1.57
stikalo za zagon ............................................................................... 2.3
Stop and Start....................................................................2.10 2.13
streni prtljanik
nosilni drogovi prtljanika na strehi .............................. 3.54 3.55
streno okno ......................................................................3.23 3.25
stropna luka .................................................. 3.26 3.27, 5.25 5.26
suenje stekel
vetrobransko steklo .........................................................3.6 3.8
zadnje steklo ...................................................................3.6 3.8
svetlobna signalizacija .......................................................1.87 1.94
svetlobni signal .............................................................................. 1.53
svetlobni signali ............................................................................. 1.53
T vzdrevanje:
tehnine znailnosti motorjev .......................................................... 6.8
tehnini podatki....................................................................6.5 6.10
telefon ................................................................................. 3.56 3.57
tee .................................................................................................. 6.9
tipalo oddaljenosti pri vzvratni vonji .................................2.68 2.72
tlak v pnevmatikah ................................2.27 2.29, 4.13 4.14, 5.12
tlak zraka v pnevmatikah ......................2.27 2.29, 4.13 4.14, 4.14
varnostne utripalke ........................................................................ 1.53
varnostni pasovi.................................................................1.24 1.31
varovala za otroke .........1.6, 1.9, 1.18, 1.35 1.36, 1.38 1.49, 3.21
varovalke ............................................................................ 5.28 5.29
vgrajeno prostorono upravljanje telefona.......................... 3.56 3.57
vkljuitev kontakta na vozilu ..................................................... 2.3, 2.6
vleni prikljuki........................................... 3.46, 3.52, 5.7, 5.37 5.38
vleka
vlena kljuka................................................................. 3.52 3.53
vleka vozila v primeru okvare ....................................... 5.37 5.38
vleka prikolice .............................................................. 3.52 3.53, 6.9
volanski obro
nastavitev ................................................................................ 1.82
voznikovo mesto ................................................................1.54 1.63
vonja ....................2.2 2.7, 2.14 2.15, 2.17 2.24, 2.27 2.39,
2.51 2.53, 2.57 2.72, 2.79 2.81
vrata...................................................................................1.16 1.19
vrata / vrata prtljanika ........................................................... 1.4, 1.12
vrata prtljanika .................................................................3.39 3.43
vtinica za dodatno opremo....................................... 3.33 3.34, 3.57
vzdrevanje ................................................................................... 2.25
karoserija...................................................................... 4.15 4.16
mehanski deli .............................................. 4.2 4.3, 6.11 6.16
notranje obloge ............................................................ 4.17 4.18
vzglavniki ............................................................................ 3.35 3.36
vzvratna vonja
prestavljanje ............................................................................ 2.16
vigalnik za cigarete ........................................................... 3.33 3.34

U Z
ura ................................................................................................. 1.84 zadnja polica....................................................................... 3.43 3.44
utekanje vozila ........................................................................ 2.2 2.3 zadnja sedena klop ........................................................... 3.37 3.38
zadnji pogonski kolesi...............................................2.30 2.39, 2.39
V zadnji sedei .................................................................................. 1.26
varnostna blazina ..............................................................1.28 1.34 funkcionalnost .............................................................. 3.37 3.38
izklop varnostne blazine za sovoznika .................................... 1.50 zagon motorja .................................................. 2.3 2.7, 2.10 2.13
vklop varnostnih blazin na sovoznikovi strani spredaj............. 1.52 zaklepanje vrat ....................................................................1.2 1.19
varnostna oprema za otroke ..........................1.35 1.36, 1.38 1.49 zamenjava kolesa ................................................................. 5.9 5.10
varnostna razdalja .............................................................. 2.47 2.48 zamenjava motornega olja ....................................................... 4.4, 4.7
7.4
ABECEDNO KAZALO (5/6)
zamenjava arnic...........................................5.14 5.27, 5.26 5.27
zapiranje vrat .....................................................................1.13 1.18
zaita proti koroziji ....................................................................... 4.15
zaslon
preklopni zaslon ...................................................................... 1.68
prikaz navigacijskega sistema .................. 1.65, 1.67, 3.56 3.57
zaslon navigacijskega sistema ................... 1.65, 1.67, 3.56 3.57
zategovalniki varnostnih pasov..........................................1.28 1.31
zaustavitev motorja.......................................................................... 2.4
zavese ........................................................................................... 3.28
zaviranje v sili ....................................................................2.30 2.39
zavorna tekoina ............................................................................. 4.9
zloljiva polica prostora za prtljago ................................................ 3.44
zmanjanje onesnaevanja
nasveti ..................................................................................... 2.25
zraniki ................................................................................... 3.4 3.5
zunanja temperatura...................................................................... 1.84
zvoni opozorilnik .......................................................................... 1.53
zvoni signal .................................................................................. 1.53

arnice
zamenjava ...............................................5.14 5.27, 5.26 5.27
arometi
nastavitev ..................................................................... 1.87 1.88
spredaj ......................................................................... 5.14 5.15
zamenjava arnic ......................................................... 5.14 5.15

7.5
RENAULT S.A.S. SOCIT PAR ACTIONS SIMPLIFIE AU CAPITAL DE 533 941 113 / 13-15, QUAI LE GALLO
92100 BOULOGNE-BILLANCOURT R.C.S. NANTERRE 780 129 987 SIRET 780 129 987 03591 / TL. : 0810 40 50 60
NU 1163-3 99 91 096 15R 09/2016 Edition slovne
999109615R H8