Irena tupar

Nemogo~e bivajo~e {tirikrat

UVOD

V naslednjem prispevku bomo posku{ali orisati sodobno politi~no

situacijo kot izgon realnosti dogodka, ki je tisto nemogo~e bivajo~e.
Tej politi~ni nameri nasproti bomo potrdili dogodek preko njego-
vega izbruha v zgodovinski znanosti in njegove matemati~ne
utemeljitve. Nato bomo nanj navezali ~etverico izmikanj jeziku.
Pokazali bomo, da sta dogodek in proces, ki mu sledi, vir sprememb
dejanj in mnenj v dolo~enih situacijah.

NI^LA, NI^

Dogajanje: planet Bruka, prebivalstvo: Bruke`ani, podnebje:

ugodno, rastje: divja konoplja, `ivalstvo: ripoti udoma~eni, industrija:
izdelava vrvi, najpopularnej{i konji~ek: zbiranje vrvic.
Pridelek konoplje, katero predelujejo v vrvi, je na planetu Bruka
vsako leto res obilen. Tako prebivalci planeta nimajo nikoli te`av z
merjenjem. Glede naro~ila se tako k zidarju kot npr. h kroja~u
odpravijo s klopkami vrvic, katere predstavljajo obsege okroglih hi{,
ki naj jih zidar zgradi; podobno kroja~u razli~ne vrvice predstavljajo
obsege in dol`ine `eljenih oblek.
Tijeu bi se najraje izognil vsakemu opravku z dol`inami, {irinami,
vi{inami, globinami, obsegi, ... V bistvu ga bolj kot sami pojmi moti
njihova materialna stran. @e zdavnaj se je naveli~al, da mu vrvice

^ L A N K I 251
Irena tupar

silijo v nos v vsakem kotu lastnega stanovanja. V o~eh soplanetarcev

bi Tijeu lahko veljal za ~udaka. Ker pa ne moti u`itka ostalih zbiralcev
vrvic, ga tudi ti pustijo v njegovem mnenju na miru. Po drugi strani ga
tudi razumejo: Tijeu je namre~ glavni konstruktor cestnega podjetja,
katero se je v zadnjem ~asu specializiralo za izdelovanje vesoljskih
avtocest. Naro~niki teh projektov so dolo~eni nostalgiki, kateri se
no~ejo odpovedati trdnim tlem pod kolesi; kljub temu pa si od ~asa
do ~asa za`elijo meditacije v ti{ini vesolja.
Tijeu seveda z veseljem sprejme vsako novo naro~ilo. ^esar ne
more trpeti, so zgolj gore nakopi~ene vrvi `e dogovorjenih pro-
jektov. Te grozijo, da bodo preplavile celotno stanovanje, kljub
temu da vrvi `e uresni~enih projektov takoj odpelje do zbirali{~a
starih vrvi.
e bolj bizaren opravek, ki ga zahteva njegov poklic, je enako-
merna razporeditev mo~nih reflektorjev vzdol` vesoljske ceste.
Reflektorji osvetljujejo rob cesti{~a in celotno vozno ploskev. Tega
opravila so se tradicionalno lotevali z zvijanjem in zlaganjem vrvi.
^e so `eleli namestiti tri reflektorje, so vrv prepognili enkrat in
namestili reflektorje na obe kraji{~i in na sredino. Za namestitev petih
reflektorjev je bilo potrebno prepogniti vrv dvakrat. S tem so dobili
{tiri enake dele vrvice; na za~etku ali na koncu vsakega dela je bilo
mesto za reflektor. V splo{nem je veljala formula, da X reflektorjev
zahteva razdelitev vrvice na (X 1) enakih delov, katerih kraji{~a
nakazujejo mesto reflektorja.
Nekega dne Tijeu dokon~no presede skrajno neiznajdljiv na~in
dela, na katerem {e vedno ~epi njegova panoga. Izbere si ravno prav
dolgo vrvico kot merilo. Vsa svoja naro~ila bo poslej lahko takoj
prevedel v obliko X krat dol`ina merila. Veseli se `e poenostavitve
dela, ki ga bo kot vse ka`e omogo~il novi izum. Odlo~i se takoj v
detajlih preveriti njegovo u~inkovitost.
Zamisli si miniaturni model avtoceste, katere dol`ina naj bo
osemkratna dol`ina merila. Odmeri osem dol`in merila na projektni
papir in vsaki~ ozna~i kraji{~e merila. Vsako kraji{~e ozna~i s {tevilko,
za~enjajo~ z ena, dva, tri, ... Takole izgleda skica na projektnem
papirju:

123456789

Izhajajo~ iz skice Tijeu ugotavlja, da je dol`ina modela devet. Na

tej dol`ini si zamisli postavitev {tirih svetilk. Kako naj jih enakomerno
razporedi? Enostavno tako, da devet deli s tri. Na ta na~in dobi tri
enake dele, na kraji{~a katerih naj postavi {tiri svetilke. Aplikacija
rezultata zahteva, da postavi svetilke na mesta: ena, tri, {est in devet.
Nemudoma se izka`e, da svetilke niso enakomerno razporejene:
medtem ko razdalje med drugo, tretjo in ~etrto svetilko merijo
trikratno dol`ino merila, je razdalja med prvo in drugo samo dve
dol`ini merila. Kje ti~i napaka?

252 ^ L A N K I
 Nemogo~e bivajo~e {tirikrat

Tijeu {e enkrat pozorno pogleda in mahoma mu je jasno. Na

projektni papir je nanesel osem dol`in merila. Nato pa je izhajal iz
{tevil~nih ozna~b in nameraval dol`ino devet, ki jo je aritmeti~no
razdelil na tri enake dele, razdeliti tudi prakti~no, pri ~emer mu je en
del zmanjkal. Temu se Tijeu ne ~udi, saj iz osmih dol`in merila ne
more nastati dol`ina devet, kajti dol`ina mora biti vedno enaka
{tevilu enot. Dol`ini devet v resnici ustreza dol`ina osmih enot. Iz
tega Tijeu izpelje, da nesorazmerje med dol`ino, ki sledi iz {tevil~nih
ozna~b, in dejansko dol`ino izhaja iz dejstva, da enki, s katero model
za~ne, ne pripada noben razdelek. Tijeu ugotovi, da je odkril zaple-
teno {tevil~no zanko.
Seveda mu tak{nega problema ne bo uspelo re{iti, ~e bo ostal
zaprt v tej kupoli, kjer mu v vsakem delu stanovanja lezejo konci
vrvi v nos. Na sprehod se odpravi skupaj z ripotom Lu`o, saj se je v
ripotovi dru`bi prijetneje pogovarjati s samim seboj.
Tieu na glas razmi{lja: do sedaj ni bilo te`av z enko. Pri {tetju
naprimer se tako prvi predmet kot desetnajsti v nekem smislu nista
razlikovala; vsak je {tel za enega, mno`ica petih elementov je imela
po {tetju {e vedno pet elementov in ne {tiri. Pri merjenju pa enka
nima razdelka, ker je na za~etku. Ka`e se mi trivialna re{itev: da bo
enka enakovredna ostalim {tevilkam, dobi svoj razdelek pred
{tevilko 1.Tako enka ne bo ve~ tista, ki ji nekaj manjka, ne bo pa tudi
ve~ za~etek. Za~etek pa bo, kar enka ni, pa tudi nobena druga
{tevilka ne; za~etek bo torej ni~la, kakor bom poimenoval to, ~emur
nekaj manjka; pri merjenju npr. razdelek.
Nato se Lu`a in Tijeu, zadovoljen z re{itvijo, do katere se je
dokopal, odpravita domov.
Naslednjega jutra mu, {e napol v snu, v glavo udari vpra{anje:
Ta ni~la, ki sem jo tako po naklju~ju odkril, kak{en je na~rt njenega
bivanja? Pri razre{evanju nesorazmerja med uporabo enke pri {tetju
in uporabe enke pri merjenju sem odkril, da mora obstajati tak{na
{tevilka, kakr{ne ostale {tevilke niso. Zdi se, da kar enka, dvojka,
trojka, ... niso, je to, da niso ni, nasprotno nekaj so, nekaj imajo. Ker
so te {tevilke take kot so, pa mora obstajati tudi ni~la. O.K. Ampak
gledano z druge strani: ni~la ne more obstajati, ker je na~in bivanja
{tevilk od enke do n edini mogo~i na~in; temu na~inu pa bivanje
ni~le nasprotuje.

SLABOST V REALNEM

Kaj je realno? Realno je tisto bivajo~e, ki se ne vpi{e v situacijo.

Kaj je slabost v realnem? To je slabost katerekoli znanosti v trenutku,
ko ugotovi, da ne zmore vpisati v situacijo tistega bivajo~ega, ki
praviloma spada v njeno situacijo. To povzro~i razcep: znanost, ki ji
spodleti, da bi vpisala to bivajo~e, ki je del njene situacije, mora
priznati poraz pred tistimi, ki razgla{ajo nebivajo~nost tega bivajo-

^ L A N K I 253
Irena tupar

~ega ali pa mora spremeniti svojo paradigmo, da bo lahko mislila to

problemati~no bivajo~e.
Spremeniti paradigmo pomeni spremeniti najbolj temeljne
postavke, na katerih temelji metodologija dolo~ene znanosti, ~emur
se vzpostavljena infrastruktura znanosti posku{a izogniti na vse
mogo~e na~ine.
Oglejmo si konkreten primer iz zgodovinske znanosti: zlo~in nad
~love{tvom, v na{em primeru nad @idi, katerega materialno udeja-
njenje je Auschwitz, je pokazal na nemo~ zgodovinarjeve paradigme.
Da bi zgodovinska znanost nacisti~ni Vernichtung razglasila za
dokazan, mora obvladati povezanost vzrokov in u~inkov v celoti
kot strog prehod do finalnega vzroka (volja do uni~enja): od formal-
nega vzroka (nacisti~ne izjave in na~rti za poboj @idov) preko mate-
rialnega vzroka (dejanskost plinskih celic) in do u~inkujo~ega vzroka
(poboji @idov s plinom) mora obstajati stroga povezanost s finalnim
vzrokom (volja do uni~enja @idov). Po argumentaciji revizionistov
brez tega ni mogo~e opredeliti pobojev s plinom kot u~inka volje do
uni~enja, ampak kot posledica iniciative tega ali onega sadisti~nega
funkcionarja. (Ranciere, J.: Nihilizem v politiki, str. 199.)
Ranciere ugotavlja, da kljub kopi~enju prepri~ljivega dokaznega
materiala od konca vojne do danes zgodovinski znanosti ni uspelo
dokazati nacisti~nega Vernichtunga; rezultat, pri katerem je obti~ala,
je razgla{ena nemogo~nost popolne povezanosti dejstev v en sam
dogodek, torej materialne izkaze nacisti~ne dejavnosti (izjave, da je
potrebno @ide uni~iti, na~rti plinskih celic, dejanski poboji s plinom)
povezati z voljo do uni~enja @idov, ki si je za sredstva izbrala te
dejavnosti (isto, str. 199). Dogodek uni~enja, ki je poimenovanje
zbirke dejstev kot enotnost, zaradi neizpolnitve metodolo{ke
zahteve, katera zahteva povezanost {tirih aristoteljanskih vzrokov,
izpade. Kvalifikacijo kaznivega dejanja zlo~in proti ~love{tvu, torej
zlo~in, katerega `rtev ni nikoli osebno prisotna, zamenja kvalifikacija
pobojev, za katere so odgovorni posamezniki, vendar niso posa-
mi~na izvr{itev neke na~rtovane skupne volje.
Ustavimo se za trenutek pri volji do uni~enja. ^e je volja do
uni~enja za znanstvenika ne-misliva, torej nebivajo~a kot tista, ki
vodi tako na~rte uni~enja kot tudi samo materialno uni~enje, potem
je tudi materialni u~inek, dogodek uni~enja, ki ga ta misel proizvede
za znanstvenika, nemogo~. Po danes prevladujo~i predpostavki pa
to pomeni, da se ne more (ni mogel) zgoditi, saj biva samo tisto,
katerega mo`nost je izpolnila vsoto svojih pogojev (isto, str. 202).
V primeru odnosa zgodovinske znanosti do dogodka pa ne gre za
izpolnitev materialnih pogojev, ampak za odlo~anje o obstoju volje
do uni~enja, torej za (ne)verjetje, da je ta lahko obstajala v tistem
~asu, za njeno mislivost.
Za zgodovinsko racionalnost je vsak ~as sistem svojih mo`nosti,
katere postanejo ob uresni~itvi pogojev dejansko bivajo~e. Tako
sistem mo`nosti `e dolo~a vse bivajo~e. Seveda se ne uresni~ijo vse

254 ^ L A N K I
 Nemogo~e bivajo~e {tirikrat

mo`nosti, vendar je vsako posamezno dejansko bivajo~e samo

izpolnitev pogojev ene izmed njih. Kar nima prej mo`nosti, ne more
postati dejansko. Torej lahko zgodovinar bivajo~e, katerega mo`nosti
ni v sistemu dolo~enega ~asa, `e vnaprej izklju~i.
Dogodek za zgodovinarja ni mogo~, ker ne obstaja mo`nost tega
dogodka. V kak{nem smislu? Omenili smo, da zgodovinar ne more
priznati dogodka uni~enja, ~e zanika obstoj volje do uni~enja kot
ne-mislivo, ker Ta dogodek ni ~asu primeren. Ni ga mogo~e
spraviti v sheme, ki naj bi, v ~asu ekonomskega in politi~nega
razuma, vodile trezno dejavnost velikih sil.(Isto, str. 204.) ^as,
kamor ume{~amo dogodek, ne dopu{~a njegove mo`nosti.
Nebivajo~nost dogodka je sklep, ki sledi iz dveh tez: 1. Nemogo~e,
da nemogo~e je, biva. 2. Dogodek je nemogo~. Sklep: Dogodek ne
biva. Dejansko lahko biva tisto, kar najprej biva v svoji mo`nosti.
Te mo`nosti za posami~ni ~as rekonstruira zgodovinar. Dogodek
kot bivajo~e je nemogo~, ker njegova mo`nost v ~asu, kamor ga
ume{~amo, ni verjetna.
Ves ~as govorimo, kot da dogodek biva. O~itno smo zunaj
zgodovinarjevega diskurza. Od zunaj opazujemo zgodovinsko
znanost in njeno zagato. Naj za~nemo raziskovati na lastno pest,
da bi odkrili spregledano mo`nost dogodka? Pri tem bi bili prisiljeni
sprejeti metodologijo znanosti, ki je `e dokazano neuporabna za
razglasitev dogodka kot bivajo~ega. Nasprotno: potrebno je potrditi,
da dogodek biva. Dogodku v splo{nem je lastno, da nastane, ne da
bi ga skrbelo, ali je izpolnjena vsota pogojev za njegovo realizacijo.
(Isto, str. 201.)
Trditi, da dogodek obstaja, ni podobno trditvi, da se je Nietzsche
sprehajal z walkmanom in poslu{al rap. Verifikacija anahronisti~nih
materialnih pritiklin prenese verifikacijo. Medtem ko se nemo`nost
dogodka glede na ~as nana{a na njegovo mislivost. Zgodovinska
znanost lahko prizna dogodek samo, ~e se odpove svoji tezi o
nemo`nosti nemogo~ega, saj se hkrati umakne tudi metodolo{ka
zahteva po zveznosti {tirih vzrokov. Vendar teza o nemo`nosti
nemogo~ega izhaja iz obrata zgodovinske znanosti k antidogodkovni
paradigmi, ki je rezultat ponovnega premisleka o zgodovinskih
revolucijah.
Kje je izvor antidogodkovne paradigme zgodovinske znanosti?
Revizionizem, ki se je pojavil znotraj zgodovinske znanosti zaradi
zahteve po ponovni presoji angle{ke, ameri{ke, predvsem pa
francoske revolucije, je ob natan~ni analizi pokazal, da le-te ne
morejo veljati za dogodke preloma, ker dejstva niso bila nikoli
podobna tistemu, kar je o njih povedala politi~na subjektivizacija,
iz ~esar sledi, da niso nikoli tvorila dogodek, ki naj bi ga tvorila.
(Isto, str. 206.) Njegove ugotovitve lahko strnemo v dve tezi:
prvi~, moderna demokracija se je mislila, izhajajo~ iz revolucije,
ki ni obstajala, kot je bila mi{ljena. (Isto, str. 205.) Prepoznanje
preloma je posledica napa~ne interpretacije. Tako imena delov

^ L A N K I 255
Irena tupar

dru`be, ki so bili v konfliktu udele`eni kot dru`beni konflikti, ki naj bi

predstavljali figure spora, niso ustrezali dejanskosti. (Isto, str. 206.)
Drugi~, to verovanje je povzro~ilo vse katastrofe moderne politike,
{e posebej totalitarno katastrofo. (Isto, str. 205.)
Revizionizem, ki je pripadal francoski zgodovinski {oli, ugotavlja,
da so bile spremembe, ki so jih hoteli izpeljati revolucionarji, `e
izpeljane v globinah dru`be in oblikah njenega upravljanja. Od tod
izhaja edino, kar lahko izhaja iz projektov, da se stori nekaj, kar je `e
storjeno, kar je nemogo~e, torej norost. (Isto, str. 206.) Revizionizem
prepozna v poimenovanju dogodka in pri njegovem vztrajanju
vzroke tako za veliko teroristi~no katastrofo francoske revolucije kot
za izbruh totalitarizmov. (Isto, str. 207.)
Po ugotovitvah revizionizma sku{a sodobna politika s zanikanjem
mo`nosti politi~nega dogodka torej vznika ne~esa nemogo~ega,
kar bi povzro~ilo prelom prepre~iti prihodnje totalitarizme. V
skladu s tem zastavljenim ciljem mora razglasiti politi~ni realizem, da
obstaja izklju~no to, kar je mogo~e, oziroma tisto, kar ni mogo~e,
nima pravice obstoja. (Isto, str. 208.)
Politi~ni realizem pomeni izgon vseh neobstoje~ih entitet, ki jih kot
neobstoje~e dolo~a logi~na premisa o nemo`nosti nemogo~ega, hkrati
pa vodi v novo zagato zgodovinske znanosti, ki smo jo `e omenili.
Za ponovno priznanje dogodka in ostalih neobstoje~ih entitet je
potrebno dvoje: prvi~, prikazati nihilisti~no podobo parlamentarne
demokracije, ki zanika njihov obstoj, in drugi~, emancipatorno
politiko je potrebno lo~iti od procedure nastanka totalitarizmov
(glej Badiou, A.: Etika).
Naslednji dialog prikazuje eno izmed mo`nih opredelitev nihilizma
parlamentarne demokracije.

DIALOG O DOGODKU MED ARIEL IN LILI DI PUPPO

NA KOARKAKEM IGRI^U

Ariel: Men se zdi, da ho~e dons vsak sam uresni~t svoje lastne
interese, pa~ tiste za ktere misl, da so pomemben za njegov `ivlene.
Lili di Puppo: Ma, pozabla{ na tiste,ki se {e zmer po star navad
me~ejo stran: brez odpora se celo odpovdujejo lastnim interesom,
da t drug la`i uresni~jo svoje.
A: Mislm, da si povsm zadela pojnt, ko s rekla po star navad.
^e bi `e bil, da b se znebil utvare, da bo njihov `rtvovane enkrat
popla~an, predvsem pa da bojo njihov zatiralci kaznovan. Kukr je `e
Ni~e reku, da je ta morala `rtvovana vzredila resnicoljubnost, ki je
pokazala, da je potreba po bogu, ki bi osmislu `ivlene, potreba po
neresni~nem; po drug stran pa se starih moralnih na~el {e vedno dr`i
vrednost in zaradi njih zdr`imo `ivlene.
LDP: Ja, brez veze si je metat pesek v o~i, ...
A: e ve~: @ele~ se ohrant do izginotja v ni~u, parlamentarna

256 ^ L A N K I
 Nemogo~e bivajo~e {tirikrat

demokracija dons ne poudarja n~ druzga. Od ludi zahteva zgol to,

da uresni~ujejo lastne interese, ki jih omejuje zgol stabilnost dr`ave.
LDP: Nj te spomnm, da pr tem izvajanu filozofije ego-~luveka
pozabla{ na sr~iko zahodne demokracije: na Deklaracijo univerzal-
nih ~lovekovih pravic: pravica do dostojnga `ivlena, do svobode
govora, ... V imenu varovanja le-teh so armade vojakov, zdravnikov
in prostovoljcev prpravlene posredovat tm, kjer so kr{ene.
A: Ma{ prou. ^lovk se vpra{a od kot so se prteple te univerzalne
~lovekove pravice, k sam delajo paradoks znotri politi~nga sistema.
Ugotovili sva `e, da je za parlamentarno demokracijo bistvo ~loveka
samoohranitev s kar najve~jo mero uresni~enih interesov. Misl, da se
je s tem re{ila vse ideolo{ke navlake, ki je v preteklosti pogosto
posku{ala spreobrnit ~love{ko naravo. Po moje to ne more bit bistvo
~loveka, po katerem bi se razlikoval od ostalga `ivga. Ohranitev
`ivlena skupka funkcij, ki se upirajo smrti je bistvo `vali, ~lovk pa
njena podvrsta; torej ~love{ka `ival, ki se od nje ne razlikuje v
ni~emer bistvenem.
LDP: A ~lovk ~s `ivlena zapolnuje sploh s ~im drugim kot s
hlastanjem za interesi?
A: Seveda. Kot ~love{ko `ival ga lahko tud zgazjo, njegov `ivlene
in interesi so ogro`en, ali v jeziku Deklaracije: njegove ~love{ke
pravice so kr{ene. Zga`eno je njegovo bistvo, je le {e pod~lovk in
temu mora mednarodna skupnost pomagat (saj bi blo nemogo~e,
da se ob spoznanju univerzalnih ~lovekovih pravic ne bi zavezala k
njihovemu varovanju); pod pogojem seveda, da ta ~lovk ni prebivalc
dr`ave ~lanice mednarodne skupnosti, saj njih {~iti notranja integri-
teta, da ni dr`avlan dr`ave, v kater imajo posamezne ~lanice eko-
nomske interese (npr. ZDA na Kitajskem), ...
Vendar! Zga`enost, n~ novga. Se dogaja vsak dan. Je nujnost
parlamentarne demokracije, v kater je suveren ludstvo. Iz tega sledi,
da ludstvo prek dr`avnih institucij uresni~uje svoje interese, kar je,
kot sva `e rekli, omejen zgol s stabilnostjo dr`ave kot posledno
nujnostjo. Stabilna dr`ava je zaradi odvisnosti od globalnih ekonom-
skih procesov tudi labilna in zato paranoi~na, dojemljiva za razli~na
lobiranja tipa v interesu dr`ave je ....
Dve struji, ki se na politi~nem prostoru bojujeta za pripoznanje
lastnih interesov kot dr`avnih interesov, sta: na en stran gospodarstve-
niki, ekonomisti in politiki, ki ho~jo ustre~ dolo~enim skupinam svojim
volivcem, kater trdjo, da je trdn gospodarstvo pogoj za stabilno dr`avo,
~eprav na ra~un socialnih pravic; na drug stran ostali, ki zatrjujejo, da
dr`ava nima smisla, ~e od nje dr`avljani nimajo koristi, v obliki socialnih
pravic, ... O~itn je, da ta boj proizvaja pora`nce, ki znotri dr`ave ne
morjo uresni~evat bistva ~love{ke `vali. ^e re~va, da je vzrok tega
ekonomska nujnost, potem iz tega sledi, da j to normaln stanje.
S stali{~a doslednega upo{tevanja univerzalnih ~lovekovih pravic
pa to, da sistem vseskozi proizvaja `rtve, ki so jim kr{ene ~lovekove
pravice, nikol ne more bit normaln stanje.

^ L A N K I 257
Irena tupar

LDP: ^e univerzalne ~lovekove pravice obstajajo, vendar njihovo

uresni~itev prepre~uje politi~n re`im, ga je potrebn preprost spre-
menit. Vendar se mi zdi neverjetno, da bi dolo~en re`im znotr sebe
redil skrljaca, k bi lohk zru{u njegov obstoj.
A: Kr prav{ se mi zdi logi~n.
LDP: U ~em so univerzalne ~love{ke pravice v bistvu prpete na
parlamentarno demokracijo? ^etud odmislva povsem fizi~no odvis-
nost; najve~ji zagovorniki ~lovekovih pravic so vendar visoki funk-
cionarji dr`av zahodne demokracije, k majo tud mo~ posredovat tm,
kjer se kr{jo. A ni temelj ~lovekovih pravic in zahodne demokracije
eden in isti: da naj ~lovk kolkr je ~lovk uresni~uje svoje interese. ^e
zru{mo politi~n re`im, ki trd, da je ~lovek v bistvu egoisti~no bitje,
zgubimo tud tist, kar ho~jo ~lovekove pravice brant. Jst sm kr mau
za~udena kok hiter in po kak{nem naklu~ju po njihovem mnenju
~lovk lohk zgubi svoj bistvo.
A: Treba bse blo upret takmu pojmovanu ~loveka! Da b dokazal,
da je ~lovk lohk tud kj druzga kukr ~love{ka `ival, pa b blo treba
pokazat, da je vzrok njegovih dejanj lohk kj druzga k zakon ohranitve.
S padcem etabliranega bistva ~loveka, pa b padu {e politi~n sistem.
LDP: Dj greva {e mal basket.
...
...
A (zadihano): Zamisl si {e ti mno`ico BLJK, ktere elementi so vsa
mogo~a ~love{ka delovanja. Poleg tega uporabva {e smisln predikat
za to mno`ico; recmo ... je koristn za ~lovekovo samoohranitev.
Norma vrednotenja je norma, ki vsaki izjavi, ki jo dobiva tako, da na
prazn prostor pred predikatom ustavva element mno`ice, podeli
vrednost, npr.: resni~no ali neresni~no, dokazano ali ovr`eno,...
Norma vrednotenja ne bi bla norma, ampak samo pravilo, ~e ne bi
bla zmo`na dodelit vrednost prav vsaki tako nastali izjavi. Element,
katerega izjava dobi bodisi vrednost resni~no bodisi neresni~no,
je s tem vpisan v situacijo. Nanj lahko poka`emo, njegov obstoj
lahko doka`emo.
^e so v situacijo vpisliv vsi elementi mno`ice BLJK, kar pomeni,
da so podvr`en distribuciji norme vrednotenja, iz tega sledi, da se tud
novi elementi, ki vstopajo u situacijo, normi vrednotenja ne morjo
odtegnt. U situaciji se resda dogajajo vedno nova dejanja, vendar
ohranjajo staro stanje.
LDP: Z ugotovitvami, do katerih sva pr{li, bi lahko oporekali
sofistu Gorgiasu, ki je dokazoval, da bivajo~e ni niti eno niti mnogo,
iz ~esar je izpeljal, da tudi bivajo~ega ni. Iz prej povedanga pa sledi,
da bivajo~e je; saj je tako mnogo kot eno.
Norma vrednotenja `e vnaprej zacementira vsako nemo`nost
spremembe u situaciji.
A: Ja, kolikor je dejansko veljavna. Klub vsemu sledi iz tega
dolo~ena logi~na posledica: elementa, ki bi se odtegnil normi vred-
notenja, ne smeva iskati med tistimi, ki so vpisan u situacijo, saj sva

258 ^ L A N K I
 Nemogo~e bivajo~e {tirikrat

rekli `e prej, da se u situacijo upi{ejo samo elementi, katerih izjave se

podvr`ejo normi vrednotenja, ta element pa bi se ji po definiciji
izmikal.
LDP: Torej kje?
A: Treba je dokazat, da je v situaciji ali mno`ici, kjer velja norma
vrednotenja, nujno mogo~e, da obstaja vsaj en element, ki se ji
izmika. To pomen, da izjavo x je koristn za ~lovekovo ohranitev ne
moremo niti dokazati niti ovre~i.
LDP: To~n to, kar dokazuje Gdelov teorem. Trd, da v aritme-
ti~no formalizirani jezikovni situaciji prvega reda obstaja vsaj ena
izjava brez vrednosti, kar imenuje neodlo~ljivo.
A: Neodlo~ljivo. Kako lahko ta izjava obstaja, ~e ji ne moremo
dati vrednosti resni~no, ker je po definiciji brez vrednosti.
LDP: Ravn ~e je Gdel dokazal, da lahko obstaja taka izjava, iz
tega izhaja, da se dolo~en elementi mno`ice BLJK nujno izmikajo
normi vrednotenja, da je nihov na~in biti tak{en, da se izmika upisu u
situacijo. Mislm, da je NEODLO^LJIVO to, kr sva iskali.

O PROCESIH RESNICE (zapiski s predavanja Alaina

Badiouja v Sansnom-u)

1. IZMIKANJA

Alain Badiou trdi, da obstajajo {tiri vrste resnic: znanstvena,

umetni{ka, ljubezenska in politi~na; katere so nezvedljive druga na
drugo. Formalni koncept procesov {tirih vrst resnic opre na ~etverico
izmikanj jeziku: neodlo~ljivo, nerazlo~ljivo, generi~no in neimenljivo.
To ~etverico namerava v prvem delu predavanja definirati, po
odmoru pa logi~no povezati.

1.1 Neodlo~ljivo

Naj obstaja v katerikoli jezikovni situaciji norma vrednotenja izjav.

Najbolj pogosta takih norm je razlikovanje med resni~nimi in neres-
ni~nimi izjavami ali razlikovanje med dokazanimi in ovr`enimi
izjavami. Neodlo~ljivo je izjava, ki se izmika normi. Neodlo~ljiva se
ne more vpisati v nobenega od razredov, v katerega namerava
norma vrednotenja razdeliti vse mo`ne izjave. Neodlo~ljivo se izmika
normi vrednotenja, ki to je ravno ob predpostavki, da se ji ni~ ne
more izmakniti. Neodlo~ljivo odstavi normo s tem, da ostane brez
vrednosti; prekli~e njeno totalno u~inkovitost. Ali neodlo~ljivo
obstaja?
Gdelov teorem ugotavlja, da v aritmeti~no formalizirani jezi-
kovni situaciji prvega reda, kjer je norma vrednotenja dokazljivo,
obstaja vsaj ena neodlo~ljiva izjava v to~no dolo~enem smislu: niti
ona niti njena negacija nista dokazljivi.

^ L A N K I 259
Irena tupar

1.2 Nerazlo~ljivo

Kot v prej{njem primeru naj obstaja norma vrednotenja znotraj

jezikovne situacije. V tej situaciji sta predstavljena dva elementa,
recimo a1 in a2. Zamislimo si formulo z dvema spremenljivkama
F(x, y), npr.: x je ve~ji od y. Torej formula F(x, y) razlo~uje elementa
a1 in a2, ~e imata dve izjavi, ki nastaneta tako, da v formulo v prvem
primeru namesto x vstavimo a1, namesto y pa a2, v drugem pa
postopek obrnemo, torej spremenljivko x nadomestimo z elemen-
tom a2, spremenljivko y pa z elementom a1, razli~ni vrednosti. V
konkretnem primeru bi to pomenilo, da ima izjava a1 je ve~ji od a2
npr. vrednost resni~no, izjava a2 je ve~ji od a1 vrednost pa
neresni~no. ^etudi sta si elementa v vsem ostalem enaka, se a1 in
a2 razlikujeta po velikosti.
Iz tega sledi, da sta dva ~lena nerazlo~ljiva, ~e v jezikovni situaciji
ne obstaja nobena formula F(x, y), ki ju razlikuje. Za jezik z eno samo
formulo F(x,y): x je ve~ji od y ~e si ga za hip zamislimo, bi bila
~lena a1 in a2 nerazlo~ljiva, ~e bi med njima veljala enakost a1 = a2.
Tako prva izjava a1 je ve~ji od a2 kot druga a2 je ve~ji od a1 nista
resni~ni. ^lena a1 in a2 sicer sta vpisana v jezikovno situacijo, ker se
razlikujeta od drugih ~lenov, vendar sta vpisana kot eden, jezik, tj.
formula F(x, y) ni zmo`en ozna~iti njune dvojnosti.
Lagrange je pokazal obstoj nerazlo~ljivih ~lenov znotraj algebre.

1.3 Generi~no

Zamislimo si jezikovno situacijo, v kateri vedno obstaja norma

vrednotenja. Obstaja naj {e dolo~ena mno`ica ~lenov ali elementov,
recimo mno`ica U. Znotraj te mno`ice izberimo nek element, npr. a1.
Zamislimo si formulo z eno samo spremenljivko F(x): x je ve~ji od
a2, pri ~emer je a2 dolo~en element mno`ice U. Izjava, ki jo dobimo,
~e nadomestimo spremenljivko x z elementom a1, dobi glede na
normo vrednotenja vrednost resni~no, neresni~no, dokazano,
ovr`eno, ... Naj bo element a1 dejansko ve~ji od a2; torej dobi
izjava F(a1) vrednost resni~no. ^e zajamemo vse elemente, ki so
se zna{li v istem postopku, namre~ ~e nadomestimo spremenljivko
x v formuli F(x) in dobimo kot njihovo izjavo vrednost resni~no,
dobimo podmno`ico elementov, za katere je zna~ilno, da so ve~ji od
nekega dolo~enega elementa a2. Lahko re~emo, da je formula F(x)
skonstruirala podmno`ico. Sestavljajo jo vsi elementi mno`ice U, ki
imajo enako vrednost, ko nadomestijo spremenljivko x v formuli F(x).
Generi~no je nasprotno podmno`ica, ki ni skonstruirana. To
pomeni, da ne obstaja nobena formula, noben predikat, ki bi veljal
za vse elemente generi~ne podmno`ice. Skonstruirajmo katerokoli
formulo F(x). Med elementi generi~ne mno`ice bosta vedno obsta-
jala elementa, ki bosta zamenjujo~ spremenljivko x v formuli F(x)
dala razli~ni vrednosti.

260 ^ L A N K I
 Nemogo~e bivajo~e {tirikrat

Dokaz da obstajajo v jezikovnih situacijah kot teoriji mno`ic

univerzumi, kjer se predstavlja generi~no mno{tvo, je priskrbel
Cohen.

1.4 Neimenljivo

Ponovno si predstavljajmo jezikovno situacijo in njene principe

vrednotenja ter formulo z eno spremenljivko F(x). Vrednosti izjave
resni~no, neresni~no, mogo~e, ... imenujmo vrednosti imeno-
vanja. Formula F(x) imenuje element a1 univerzuma, ~e je a1 edini,
ki nadome{~ajo~ x v formuli da izjavi F(a1) vrednost imenovanja.
Za vse ostale elemente univerzuma izjave ne dajo vrednosti
imenovanja.
V univerzumu s samo dvema elementoma (a1 in a2) postavimo
resni~no kot vrednost imenovanja. Formula F(x) x je ve~ji od a2
imenuje element a1, ~e je vrednost izjave a1 je ve~ji od a2 resni~no
in hkrati izjave, ki nastanejo tako, da vstavimo v formulo ostale
elemente univerzuma, ne zavzamejo te vrednosti, vrednosti ime-
novanja. Dejansko je a1 ve~ji od a2; izjava zavzame vrednost
imenovanja. Kaj pa vrednosti preostalih izjav? a2 je ve~ji od a2.
Izjava je neresni~na, torej njena vrednost ni vrednost imenovanja.
Rekli pa smo, da sta a1 in a2 edina elementa univerzuma, torej
formula x je ve~ji od a2 imenuje element a1, formula je shema
lastnega imena tega elementa. Ime je povezano z unikatnostjo ~lena
ali elementa univerzuma.
Neimenljivo je ~len univerzuma, ~e je edini v univerzumu, ki ni
imenovan z nobeno formulo. ^etudi re~emo, da je o~itno prav to
njegovo ime, saj je edini element, ki je neimenljiv, to ne pomeni, da
je zgolj za~asno anonimen.
Neimenljivo je prav v tem, da ne trpi nobene podvojitve.
(Badiou, A.: Conditions, str. 180 186)
Pravkar smo preleteli {tiri vrste bivajo~ega, ki se znotraj jezikovne
situacije nujno izmikajo. Na {tiri razli~ne na~ine se izmikajo predikatni
funkciji jezika: neodlo~ljivo: izjava o njem nima vrednosti, ker ga
norma vrednotenja ne more uvrstiti v nobenega od svojih razredov;
nerazlo~ljivo: dva nerazlo~ljiva elementa je mogo~e razlo~iti od
drugih, ne pa med sabo, zato ju jezik {teje za enega; generi~no je
podmno`ica brez skupnega predikata; neimenljivo: izmika se
predikaciji kot poimenovanju vsakega posami~nega bivajo~ega.
V drugem delu tega eseja bomo te suhoparne definicije prepo-
znavali tam, kjer `ivijo svoje podtalno `ivljenje; torej v jezikovnih
situacijah. S pomo~jo matematike smo odkrili ~etverico bivajo~ega,
ki je jezik ne more zajeti. V nadaljevanju pa bomo pogledali, kak{na
je njihova povezava z resnico.

^ L A N K I 261
Irena tupar

O. ODMOR

Zamislimo si jezikovno situacijo, npr. sodobno politi~no situacijo.

Za politi~no skupnost parlamentarne demokracije velja, da imajo
znotraj nje vsi njeni ~lani enako pravico uresni~evati svoje interese.
Omejuje jih zgolj ohranitev in stabilnost dr`ave.
Dejansko pa uresni~itev interesov nekaterih ~lanov skupnosti
izklju~uje hkratno uresni~itev interesov drugih (ali celo preostalih)
~lanov skupnosti. Pri tem seveda ni nujno, da so si interesi razli~ni.
(Podobno kot je interes vseh udele`encev razgovora, da dobijo
{tipendijo; dejansko pa jo dobi samo eden.) Merilo za uspeh raje teh
kot onih interesov torej ne bo resnica v smislu: ti interesi so resni~ni,
saj je to v protislovju `e s samo definicijo, da so vsi interesi enakovredni.
V postopku argumentacije lastnih interesov zmaga tista stran,
katere izjave imajo mo~, da bolj prepri~ajo tiste, ki jih je potrebno
prepri~ati (npr. zakonodajalca), kot izjave nasprotne strani. O zmagi
dolo~enih interesov torej ne odlo~a resni~nost le-teh, temve~ mo~
izjave, ki jih zagovarja. Da pa je mo~ izjave zelo relativna, so vedeli
`e sofisti stare Gr~ije, ki so se odlikovali ravno po tem, da so znali
{ibke izjave spreminjati v mo~ne in mo~ne v {ibke.
Kakor ne moremo zagovarjati obstoja resnice znotraj boja dveh
jezikovnih iger, prav tako moramo zavrniti obstoj individualnih resnic,
ki bi bile hkrati tudi relativne glede na preostale resnice.
Predpostavimo, da obstajajo relativne resnice. To pomeni, da bi
posameznik lahko dolo~il totaliteto bivajo~ega tako, da bi v skladu z
neko normo vrednotenja zajel vse resni~ne izjave o bivajo~em.
Vendar ugotovitve z za~etka predavanja dokazujejo, da obstaja vsaj
ena izjava o bivajo~em, katera ne nosi niti vrednosti resni~no niti
neresni~no. Iz tega sledi, da je znotraj jezika nemogo~e dose~i
totaliteto bivajo~ega oziroma da relativna resnica ne more biti
konsistentna.
Iz tega sledi, da ~e resnica oziroma resnice obstajajo, kot namerava
pokazati Badiou, lahko obstajajo samo nekje na obrobju ali celo
podtalju jezikovne situacije.

2. FORMALNI KONCEPT PROCESA RESNIC

Nekaj se zgodi. To ~esar bivanje norma vrednotenja ne more niti

dokazati niti ovre~i, imenujmo dogodek. Dogodek pomeni novost
situacije. Ni samo {e ne element, ki se vpi{e v situacijo, ampak se
vpisu izmika. ^e smo s tem definirali dogodek, je Gdel dokazal, da
tak{no bivajo~e lahko nastopi.
Ker pa dogodka ni mogo~e dokazati, moramo njegovo bivanje
vzeti kot aksiom. Kaj dogodek povzro~i? Iz zgornjih poglavij sledi, da
nasprotuje tako uveljavljenim mnenjem kot tudi ustaljenim znanostim.
Norma vrednotenja v primeru, ki ga obravnavata Ariel in Lili di

262 ^ L A N K I
 Nemogo~e bivajo~e {tirikrat

Puppo, doka`e neko ~love{ko dejanje kot skladno z zakonom

ohranitve ali pa ga ovr`e kot kr{itev zakona ohranitve. Izklju~uje
mo`nost, da bi obstajalo ~love{ko dejanje, ki bi ne bilo niti potrditev
niti kr{itev zakona ohranitve. Vendar Ariel in Lili di Puppo s pomo~jo
Gdela kon~ata svoj dialog prav s to mo`nostjo. Oglejmo si {e
primer, ki smo ga vzeli iz zgodovinske znanosti: v skladu z logi~nim
zakonom, na katerem temelji paradigma zgodovinske znanosti,
da je bivajo~e lahko to, kar je mogo~e mo`nost mogo~ega bo
zgodovinska znanost dokazala tisto bivajo~e, katerega mo`nost se je
uresni~ila in ovrgla tisto domnevno bivajo~e, katerega mo`nost se ni
uresni~ila. Nemogo~e bivajo~e ne more niti dokazati niti ovre~i.
Dogodek je v bistvu praznina, ki ka`e na nemo~ mnenja oziroma
znanosti, da bi ga vpisale. Ker je samo praznina, pripada do`ivetju,
potrebno ga je izkusiti; celo v komunikaciji, v kateri ena stran zatrjuje,
da se je zgodil dogodek, druga stran tega ne bo mogla sprejeti zaradi
dokazov, ki jih bo prva stran navedla v potrditev svoje trditve,
ampak bo morala druga stran dogodek podo`iveti.
^e ~love{ka `ival potrebuje utemeljen razlog za kakr{nokoli
spremembo na~ina svoje biti, dogodek to zagotovo je, saj jo strese
iz pri~akovane predvidljivosti vsake prihodnje situacije; ~e `e ne
prijetnega, pa vsaj trdnega prepri~anja, da se ne more zgoditi ni~
novega. Dogodek torej povzro~i spremembo in od ~love{ke `ivali
zahteva, da je {e nekaj drugega kot samo to, namre~ subjekt.
Biti zvest nekemu dogodku pomeni gibati se v situaciji, v kateri ta
do-godek nastopi kot dopolnilo, tako da situacijo mislimo (a vsaka
misel je praksa, preizkus) glede na dogodek. (Badiou, A.: Etika,
str. 35.)
Pri preizkusu te spremembe pa je ne more voditi noben uveljav-
ljen zakon, saj je prav dogodek veljavnost zakona zakona ohranitve
postavil pod vpra{aj. (Badiou, A.: Etika, str. 35.) Torej ni razloga, da
bi imela ta subjektova izbira delovanja prednost pred drugo, kljub
njuni objektivni razliki. V proceduri verifikacije resni~nega kot Badiou
imenuje proces zvestobe dogodku nastopijo nerazlo~ljive izbire, kajti
ne obstaja nobena formula, ki bi jih razlo~ila po njihovi primernosti v
tem procesu. ^love{ke `ivali nastopajo v podogodkovni zvestobi kot
to~ke subjekta, ki so med sabo nerazlo~ljive, saj so njihova dejanja
nerazlo~ljiva. ^e nobena vrednota ne razlo~i, kar imate na izbiro, je
va{a svoboda kot taka, ki je norma, v to~ki kjer se zme{a z naklju~jem.
(Badiou, A.: Conditions, str. 190.)
Verifikacija resni~nega pomeni, da ko izhajamo iz aksioma, da se
je dogodek zgodil, pridemo do generi~ne podmno`ice, saj preiskava
poka`e, da subjektovih dejanj ne vodi noben uveljavljen zakon
(Badiou, A.: Conditions, str. 190.) Generi~na podmno`ica pa mora biti
nujno neskon~na. Vsaki kon~ni mno`ici namre~ lahko skonstruiramo
(tudi nadvse zapleteno) formulo (isto, str. 184). Iz tega sledi, da je
verifikacija resni~nega neskon~en proces, saj so njene materialne
sledi elementi generi~ne podmno`ice.

^ L A N K I 263
Irena tupar

Ne obstaja ni~ drugega razen situacije in njenih elementov. Torej

so situacija in njeni elementi vsa materija, ki je lahko uporabljena v
procesu resnice. Zgoraj smo omenili Badioujovo misel: zvestoba
dogodku pomeni misliti in preizku{ati situacijo, to je njene elemente,
glede na dogodek. Kaj pomeni preiskovati elemente situacije ne
glede na zakon, ampak v lu~i dogodka? Neki element, obravnavan
s stali{~a mnenja, je zmerom ujet v konstruktibilno mno`ico (ki jo je
mogo~e zapopasti s pomo~jo klasifikacij). ^e pa isti element obrav-
navamo s stali{~a procesa resnice, je ujet v generi~no mno`ico
(grobo re~eno: izmika se vsem obstoje~im klasifikacijam). (Badiou,
A.: Etika, str. 44.) Tako npr. politi~ni govor v dolo~eni politi~ni situaciji
ne bo ve~ v najbolj{em primeru sredstvo za promoviranje lastnega
ega in v najslab{em za izra`anje frustracij govorca, ampak se bo
zakonu ohranitve izmikal, s tem pa tvoril generi~no podmno`ico.
Hm, predstavljamo {e drugo situacijo: filozofsko.
Eden izmed elementov filozofske situacije so tudi ~lanki, ki jih
objavljajo filozofirajo~e glave, npr. profesorji/ice. Vsi vemo, da jih
objavljajo samo zato, da dose`ejo zadostno {tevilo to~k, ki jim
omogo~i obdr`anje ali napredovanje na akademski lestvici. Tako
obravnavan element pripada konstruktibilni mno`ici, saj je ~isto
snovanje zakona ohranitve. Badiou pa pravi, da filozofija ni nobena
izjema v tem, da bi nas v njeni situaciji zagrabila zvestoba. (Badiou,
A.: Etika, str. 42.) Iz tega sledi, da ni nujno, da je vzrok razprave `elja
priskrbeti si mandat gretja akademskega stol~ka, ampak je razprava
lahko tudi materialna sled subjekta v procesu zvestobe dogodku.
V tem zadnjem primeru pripada element generi~ni podmno`ici,
saj elementom, proizvedenim v procesu resnice, ne moremo najti
predikata, ker se ne ravnajo po nobenem uveljavljenem zakonu. Da
pa lahko elemente situacije presojamo na drugi na~in, mora tudi nas
presojevalce zagrabiti dogodek. Skratka: pomembno je, da
preiskava elementa glede na dogodek pomeni tudi `e njegovo
druga~no uporabo, pa~ glede na proces resnice ali: resnica v pravem
pomenu je tisto mno{tvo, imanentno dani situaciji, ki jo postopoma
konstruira zvestoba; ki je tisto, kar zvestoba prerazporedi in proizvede.
(Isto, str. 52.)
Na dogodek smo navezali eno izmed permutacij {tirih elementov:
neodlo~ljivo nerazlo~ljivo generi~no neimenljivo. V procesu zvestobe
dogodku, ki ga Badiou imenuje proces resnice, nam ostaja neznana
vloga zadnjega.
^love{ka `ival `ivi v skupnosti, v kateri se socializira s komunikacijo.
O ~em komunicira? O petkovem koncertu na Metelkovi, o novi
zgo{~enki Noir Desir, o koristnih strategijah na izpitu, o novem
zakonu o varnosti cestnega prometa, ... Pri tem pa jo vodi edino
upo{tevanja vredno vodilo lastni interes, ki se ka`e v neskon~ni
razvejanosti.
Komunikacija je o~itno pomembno sredstvo v rokah ~love{ke
`ivali. Zanima nas: prvi~, kako proces resnice lahko vpliva na mnenja,

264 ^ L A N K I
 Nemogo~e bivajo~e {tirikrat

~e smo `e zgoraj omenili, da dogodek ni sporo~ljiv, prav tako pa se

tudi ~etverica, na kateri temelji proces resnice, izmika predikativni
funkciji jezika, torej tudi mnenjem? Drugi~, ali je mogo~e, da proces
resnice ukine vseskozi gibljivo komunikacijo med ~love{kimi
`ivalmi, ki je posledica nenehnih sprememb njihovih interesov.
Posledica, ki sledi iz potrditve te mo`nosti, je, da subjekt uni~i
~love{ko `ival, saj ta ne sme ve~ zasledovati svojih interesov.
Prvi~: recimo, da obstaja proces resnice, v katerem subjekt
ustvarja materialne sledi tega procesa, npr. knjige, ~lanke, prispevke
za kolokvije, ... ki jih lahko snamem z interneta, cd-romov, revij,
knjig, ... Nato pa koncepte, ki jih razvija razprava, uporabim v
komunikaciji s komerkoli ali celo o njih, o joj!, pi{em seminar, ne da
bi pri tem (po)do`ivela dogodek. Z novimi mnenji, ki sem jih
izlu{~ila iz razprave, lahko napadam zastarela mnenja, pri tem pa me
lahko vodi goli interes, npr. vidim osebno prilo`nost v zamenjavi
struktur. Primer: staro mnenje: filozofija kot institucija je potrebna,
ker posreduje znanje o filozofih in njihovih delih, kar je klju~nega
pomena za razvoj filozofije. Novo mnenje: Vse kar filozofija kot
institucija lahko posreduje, je zgodovina filozofije; tega se vseskozi
tudi zaveda in na preizkusu sposobnosti {tudentov filozofije ne
zahteva ni~esar drugega. Nasprotno pa je razvoj filozofije odvisen
samo od dogodka, ki se zgodi v filozofski situaciji, in procesa, ki mu
sledi. Ni nam potrebno niti omenjati, od kod smo izpeljali to novo
mnenje.
In ~eprav je resnica glede na mnenja heterogena, o~itno pred-
stavlja edini znani vir novih vednosti, npr. tak{en kot smo ga izpeljali
zgoraj. (Isto, str. 54.) e enkrat: nobena resnica kot taka ni sporo~ljiva,
vendar pa implicira v distanci do same sebe silovite predelave oblik
in referentov komunikacije, kar pa ne pomeni, da te predelave
izra`ajo resnico oziroma ka`ejo napredek mnenj. (Isto, str. 54.)
Drugi~, mo~ resnice poimenujemo u~inek resnice na preobliko-
vanje mnenj.
Za izmenjavo mnenj o elementih situacije (to namre~ pomeni
komunicirati) moramo le-te poimenovati. To poimenovanje poteka
v skladu z vsakokratnimi interesi in se vseskozi spreminja.
Proces nastanka novih mnenj, ki jih proizvaja proces resnice,
potemtakem pomeni identifikacijo elementov situacije s pomo~jo
procesa resnice. (Isto, str. 62.) Kljub vsemu se nova mnenja razlikujejo
od prej{njih, saj poimenovanja niso posledica zainteresiranosti,
ampak prav nasprotno nezainteresiranosti. Lo~imo lahko med jezi-
kom objektivne situacije, v katerem se izra`ajo mnenja, ki jih vodi
interes, in jezikom-subjektom, ki omogo~a vpis neke resnice. (Omenili
smo `e razprave, knjige, ...) Potemtakem je mo~ resnice v bistvu
mo~ jezika-subjekta; ta je tisti, ki spremeni komunikacijske kode.
Kolik{na je ta mo~? Totalna mo~ jezika-subjekta je zmo`nost
imenovati in oceniti vse elemente objektivne situacije glede na
proces resnice. (Isto, str. 63.) Prej obstoje~a mnenja, ki zaobsegajo

^ L A N K I 265
Irena tupar

totaliteto elementov situacije, nadomestijo nova. Govorico objek-

tivne situacije je kratkomalo zamenjal jezik-subjekt. Kar pomeni, da
si ~love{ka `ival bivajo~ega ne more ve~ organizirati glede na lastni
interes. Ta pa je s svojimi mnenji vred subjektova edina opora.
Nesmrtno obstaja le v smrtni `ivali in prek nje. Vsaki~ poseben
prodor resnic je mo`en le v tkivu mnenj. Nujno je, da komuniciramo,
da imamo mnenja. (Isto, str. 64.)
^e bi bila mo~ resnice totalna, bi sama uni~ila tisto, kar ji je v
oporo, in vsak proces resnice bi se kon~al s katastrofo ~love{ke `ivali.
V nasprotnem primeru pa mora obstajati vsaj en element, ki ga jezik-
subjekt ne more imenovati. Omenili smo ga `e; to je neimenljivo.
(Filozofska) misel pa je pred te`ko nalogo, ko mora dolo~iti
neimenljivo to~ko v nekem tipu procesa resnice. (Isto, str. 65.)

ZAKLJU^EK

Pri~ujo~i prispevek je samo poskus predstavitve formalnega

koncepta procesa resnic. Je natan~nej{a analiza povezave med
procesom resnice, mnenjem-vednostmi in neimenljivim, ki one-
mogo~a totalno mo~ jezika-subjekta? Ve~ v naslednji razpravi.

LITERATURA:

BADIOU, ALAIN (1992): Conditions, Editions du Seuil, Paris.

BADIOU, ALAIN (1996): Etika, Problemi, Ljubljana.
NIETZSCHE, FRIEDRICH (1991): Volja do mo~i, Slovenska matica, Ljubljana;
(1988): Predsokratiki, Slovenska matica, Ljubljana.
RANCIERE, JACQUES (1995): Nihilizem v politiki, ^asopis za kritiko znanosti,
{t. 175, Ljubljana.

266 ^ L A N K I