eee snp 6 mort pa Sue Ft, Z| oS sa mol an mons» kan cet Ta bate Dor Kim eg aes 2 caer algo nc eg eae rman ee tmp Bae IS soe dest eed wo pomebno, eee Bene v2 wa laStami pin Shudeg huveatactah’, [iS ose 194 UMETNINA V CASU, KO JO JE MOGOCE, ‘TEHNICNO REPRODUCIRATI fy HS Provedel Janez Vrodo Prva alii bose je nasa ese 1935 drug ki ta cyano, je nasiaa pene od pon 19369 toaclapria 1939 A46Yeo usa yp ih ih a. se | sets val ed ag prac Go eth oa ce in ‘mean jap nto sea. Th as aa saa pre ‘Ente aan psn mam on act nd ood ula pce vate deeper vt oj it de sa mown open crea At el ‘Su se mec eum dora mene eas nse: pe. ‘Sh pos edt i oe ka aa Preen | namo tm dado veitane remente pose eb bo ‘eo vee mame mento in ene deci ort se orm nan seme a san pjem ucts "lV: Pace ara, Pat a 18-108 (ets cmt tgs) vod" ‘Ko so je Marx lofi analize kapitaisignega poizvodnezanadi- a je bil ta Sena zack. Svojeraziskave je uravnal tak, da 80 ‘able prognosizno vredost Opyl se je ta tmneline dno kapi- talistignepeoizvodnje in jh prikazal ako, da je bilo iz jh az + Pv: ic» i Mig nr omen, ez Vtg). Mi uaa fen Smee se pa a Poreeseie vido, dos s je vpribodnje Se mogose mada; pokazalo se je. Un ne samo wetepsikortanjadelaveey, ampak Konno tad m= Sanka temelni raze, Hi bodo omogotle negovo odpav0. evolucja¥ wnt savbi, Ki potcka mnogo poéascje Kot v tui, je potebovaa veé Kot pol tlt, da je lao na vc bul {uri pedrojih veljvilaspremembo protzvodnih nosov. Sele thnes fe mogoteugotor ako so star potkale.Poeg teh skle- pov je weba pita He nekajproznostih zahter. Nendar tm Thun ustrezajoteze 0 proetarhi umetmos, Karina bo po pre- ‘cm oblast, da splo ne omealam sth 0 brezazredi rh, Xakor pa tee 0 rzvojih tena umenostv dana proizvod- nih odneih, Njbovadalktkav vehi stavbi ni manj opazna kot ‘"ekonomij. Zato bi flo nap: podeenjevati borbeno vrednost Makin ex Zavatao esto tradicionalih pmo, ko so usar (fost im genianos, veena wrednota in skrimos, toe) poe, [tenn nenadzorovana inv tem tenutkn to preverjiva) ah pele K obdclvi dejanskops matcialav faisténem sma. Novi Dodi ih» tem flat na novo vpeliiemo v teri umetost Se aciljjo od te udomacenih po tem da so 2a faistine na mene povsem nexporabl. Uporabn paso x izatanje revolu ‘ona gto ¥umenasnl plik. 1 Nacino je tilo umetnino vedno mogode reproduc. Kar sO eke usar s ako drug posnemali,Posnemali so navadno (enc dab se vad v umetnost, moj da so Sli soja doa, i is, Kiso hotel stom zasai. Tehni reprodukeija met rine pa je eka} novega, ka sv 2godovin!uveljnjaV sown Toten sah, vena vedno mothe). Gri so poznali le dva po- ‘Nop tehnine reprodkeje umetine:llvanje in Kovanje. Dela ‘ron in Zgni gin in Kovanc so bile ene une, kis jh Taiko mnoZgno fdclovall, Vee drug so bil unk in jh te ritno ni bilo mogne reproduc. Isorezom je grafika prvi posal sas nine rods tele dx pe ae Tins hom edisnjna psa, Zane 2 veka speembs, Tijitje tak sso mts repedcinns owt ere fu Med pj I he ahaa v svetveepdeisker teri, pu seeds ee st pny had pomemben pint sora sev jer vl psa fe kre jo ncn, afc 9. slp it ogra 7 Hoga je dona produkt ea bison nox0 step Dost ej patienposoek, oka sos be ‘Ttames relayed ven ee aad jks lene Plot Ball pvt ponal moos, je pola sje Teche a elev efirmetnah ct ped ey amg vk dan + novi pbuh Tao e graf toga sas Sprenaa vedic Zatelae ea hora 9 skom, Veda jo Fp tem de» mea dese po ah ogra rekosi fer, Z nj aol pce Hae pie pie teen npomenisin dns ks 8 pe oj th afm os, Ker oko ge jane Ao oka nar, sje procs line pede tk owe da eal ak 2 o> forom. Ko fir sea wr, a ie 2 ios jnter good ign: Kee v ogra ier cst i eases oe ogra st oe in. Terie fepodueis avon so sel Kone prijs Sle. Te pod radevan so gover ve dl Ea ki ga Pal WEY om so ap va dene iin lk tak da mam so na story) necpazea ib eke Como och tds sla’ zaporedm Sao, {sted vial na a omar hoa naman hak ain spet pac Ol lt 90 je tina repre Ge drepa oen oso pone nen pein ne ese a nate tering hone pie een sremenil a potstc heeal ud roe met ned wneitn pestopi. Za roti erm je mo oan, ako ob jo mest WSBRet' # scenes — = reprodukcija umetnine in flska umenost- vplivat maa na ‘ametnos nen preva obi. a Clo pri nsjpopotn reprodukeji kaj dpa: mukaje in fndaje umenin, nent enkrata bivajéos na mest, Ker “Toda pra v fj enkratn bivajodnos nv nigemer dugem sje ogajala 2godovin, Hi ji je bilo v svojem obstju podejena ‘methine Sem sdiotako spemembe, Ki jh je sasoma pela ‘nna fina trktura, Kot wd speminjajo se ait dos, WV katere je morda stopala! Sled prvih je mogoce odkit Te s emai inal analiza, kip jih na reproduc ni Imogode opt sled dragih je prdmet wad, Ki jo je treba premijl's sais tvieika.Pojem prisiost sestavjata tue ajnjost« in wzdajinjoste i2vimika. Kemitne. analize patine JeakSnega bakrrezalabko kodstio za ugotaljane njezove pest posi podobno je Tako Koren dokaz, da arhivski srednjevetkt ‘okops vrai 15, tole. Celomo podrodje priinost se seveda re tama le chil motnatirprodutti® Medtem ko ohana ‘rsnont vnaspraj 2 roo reprodukei, Kio ima pravilora 2 "so avr, pas tenho ni ako. Vzok je dojen Rai) tetninareprodokjaglede na iviniksamestonejsa td oe, V fotografi ako, na primer, poudara vik ivimik, ostope le pedstavjivi le, Ki svoj vik po sje ibis, ne ps ‘ovetkenm oes, a pa sposebnimi postpki, kt sta poweéava Si upotasnitey, same prizre, Ki se naavni opikipreprosto tno rh tien pee pee tos ee Secreta felon ton mena triacs te pes pnb pee ge) nl ae ‘ep vt tens ne to bn ptm 8 ne ¥ Sno anlga mae ra 150 waenau vs 010: Neco TN HEMOOUERAT | jamalagj. To je pra sta: Dg pa abo eigen eprja ost pomnetekivimika ¥ polos) Ki a. sam izvimik ni Ecseghiv:Prvsem mis omogoéa, dh se pibidaspejemalc, trod ¥ obi fotografie alt gramofonse ploste. Kaedrla | Ripusta v9) roster, bo ¥ svoj sia peel pte) | enon oro labo, Ki so jo al v dvr all na | rose, je mogoe oso dma | Neu keine, v kate se weg zat poivod tine | eprodukejeumetnine, ne i prizadealenegorih tele, v= | kor rzvednato negov rskaje in wed Copa to nor te velja sama za wtin, amp te weno tal 2 rin, 15s, denimo, fla premika ped ledslzem, piadov a pos ope aj} jd vumenskem process, Kian po ‘kv v aro i pods oj nama pins. Pest tet nko va je 2 vgs, kar eo zee dala tdi, ‘njenega matte tana ec do agodovinekea preva Kerjeto dug samorano v prem, V epoukeh pa see evo love imal, izgbi zat, se prvi nzodovinko pera ‘be sojo rnc. reise zamena sar? Manjajots jo ogo ana pojmom aan ei: v Zs tshniine reproduce wmetnine ki njena ava. Zaleva je naa, nen pomen pesegs pode uerest. Na spina bi Smelt ret, de reroduttsa thai lodge reproducirano od Irae. Stem ko marr, zamena nk pa timetaga dela: rnin In om ho omogota vepadei. dee pribia stom jo sprejema sleher So saci ake uaa ull epreducirano, Oa pres Ysa k momen p= tres vaeg trdicionanee, vega Osta, at j da sean d= taj oz in prenoveEloveiaV te ves ta 2 mei safe prin inn Fv pie «ao» am rinse sone wer ee ep oe Fe ee a pr cs cat pte as ae Mew wpa Gos upc stm Wee le oe fetter ee poner waeun dana di Nu mje agent je lm. Druene gs ‘orena filma stud v ejegov nao pain’ podbi inprav ¥ Bjge mi mogote zamisis bree te wjgove desrkivne faze Trane og: Hace pomena wae v kauri edn. Th joc mine ade veh rsvin mh V nog pdr peg ve Eee por nee a 1927 vai »Shakespear, Rembranda, Beetbovs bdo se Ile legends se mitslog in vl mi, vi zatetnik reli, {Zio sw rig. Cluj na svoj fimako ssa in uma se {cco pred ai etm novede poral ma wsebselno H+ deci. ul. V veliihsgodovinskobdobih aes celomim naéinam elove- vege hletimega bivanjaspreminja ud natin negovesa Et nega amen, Nan, kako je Clvekovo Eun zaznavanj oF fino ~ med Haterem se urestigaje ~ pan le naravno, fmarveé tdi zgodovinsko doloten. Cas preseljevanja narodov. ¥ trem sta masta a umemosina insta in Din ska Genes portal le od ane devgaéne umeinos, tome {oo draco Goto zaznavanje. Zaanstvenika dune fle Rie fe in Wikhof, Kista se pea ti Kasinepn iz, i je p= Evalo to umetnost, sta pvt psa na mise, da bi oto sepa © organic zaznavana iz zgodovinskega Gas, v Kaleem je ‘ell, Kekorkoli so bia njuna od daljose2na, so bila ome- jene stem, dasa se zadovollas prikazom formalneznailost, [je bila zmacilna ra raznavanje v poznosmskem su. Nist poikulala in morda tod ita sma upti na uspeh — prikaza ruthene presbrazbe, Kise je iraila ¥ teh spremembah. Dan- ora. V clvetkem obrazi kale posed ypoe Nikakxe ni na- jug, dae bl potty sediteu 2godnje fotografi. Kuna ednot slike ima posednjezaveSev kul, ki obj spomine tn dle in ate. V minivem raza Clveskega tas ara te © posted utinkaje, Pra to utara njeno ofan in enigimer Drimerjivo lepoto, Kjer pa se Clovekumika iz fotografi, se ma Keli vednoagjo pris zmagovito pov rasta. Atget je nad- roe mijn dl yf in mine vot pis uci eB pee en has ews an Rar dee oa re ‘Sika nao ov wri em es See Fret tno pe oe SSS mae pen mans inves) 19we pomemben zat, ker je term pojav dal svoje meso; oktog Teta 1900 j sma parse lice raze in brez ju. Upeavigeno 0 govoril da jh je snemal kot kj lin. Ti kraj lina jo Tet Tdi, Snemajo.ga zara indi Fotografsi poset ostancjo pi gets dake 2godovinskem presu. To jim daje Sri poliéhi pomen. Zahtevajo povsem doloéen natin spreje- ‘anja. Svobodna keniemplacija zane i ve primera. Gledalca ‘vem, v nem 2balajo obj: do nh mora poiskat dolo- eno ot. Hirai som KaZpot lust asops. Vsceno, al so vin ali natn, Podnastavjanje je v njih prviépostalo ob- ‘eano. In jae j, dima povaem dg za kot msl Kak podobe. Navodila, ki jh ledalec sprejema od podnasiovljenih asopsnh slik, postaneo kala natant in ukzovainga v «filmi, Ker dojemanje posamezne podobe prdpisje zaporedje ach pre vu. Spor gle umetniske vednost, ki je potsal v devemnajtem stole med slikarsivom in fotografi, se zi danes oddajen in ‘zmeden, Venda tone over rt njem, esl poudaja ga V re ‘ete bil t spor faz svetornongodovinskega preabrats ise ‘oben od partner ni zavedal Ke je Ea tehnie produkt ‘ost 18 umetnost od njenoga Kulinga temelia, je 2a vedno ‘ugasnil vdez njene avtenomije. Spremembs fukcije umetost [je bila ako dosedens,j igi spred oft soles. Pa td dv ‘sce, ki je dative rv lima, edolgoosala nezana. Kot 30 Be pre Yudie bexplodno modrovai o tm, ali je foo _raia smetnast ne dab se pe pra, al se ni mona z anaidbo {fotografie spremenia celoma naravawmerost ako 0 fst teortt kal prevel to prego) sastaljeno vprasane. Toda tezave, ki in je tradicional ested pripravila fotografi, o bile neonate ¥ primed stim, Ki ih je ppl film. Od toe slp aslo, Ki oanafaje zafetckfinske tenje. Tako Abel Ganee eres vs 0 MOCO TENNOW HENCOURAL rime films hieogif:»Tu so tor zara izlemno pamerb- ‘nega vaganjav preteklostznova prise a arama raven sth iptanov. lez pod Seni dozre, ker jim aie 8 isa kos, NN fe dol) sposiovana, ne dowel) kula 2a ts, kar sporoa ‘Sévern-Mars pa pif: »Kater umetnst so ile pripisane cane, bi ble hkrat bj poedgne in reaine? Ce svar gldamo s tp ‘alii, bi bi fim izrzno sredtvo bez primer in V negovem ‘kia i se lahko gitale le osebe 2 najplementjim nainom miljenjav najpopolnih in naskivnosineth enh sojeea “vlenja Alexandre Aroux pa po soje sepa premijanje ‘nemenn filma 2 vpraSajem: »Mar se vs dri opis, ktm jh ‘poral ne stckajo vdefniijo molitve?< Rovén e viet Kako Drizadevanja, ki Rodeo fm prikliutti K sumetostie, iio € ‘wore, da mu 2 brezbcimosjo brezprimere dodajjo Kalin: lement. Invenda so su, ko bile objvlene te Spel, nasa del, kt Jarmo mnenj in Lov a tom, To e ova Ab Gancea pei primera shierogf in Severna Marsa, da gover! ¢ filmu, Kot bi bilo mogeée govort leo slikah fra Angelica ‘aatino je, dais danas pomen fa podobnih serch ped ‘sem reacinami avo in ee ne pray v skralnem, pv) ¥ ‘adnaravnem. Ob ReinhardoviekranizacijiSna keane nt Wer fel ugcavja, dae sterinakopija manepa seta oleate. ie Zeleznifkimi postsjam,restavracijams, atomobil in adam filma nedvomno onemogecal, da ise povzpel vals ume nos. »Film ni dojel svojegaresninega pomena, svi ena rmotnost..Te so v njegovienkrant monet, da 2 naravnims Seis in 2 ienno pepe la Caio, avi, vu Gledalis igre prikate publiki umetniko stvaitey sam, 5 svojo osebnestjo, Narobe pa je umeinika start flnskeza grea predstavlena obinsvu$ Kamer, T ima dvoje poled,‘Aparatura, Ki obtinstvo prentastariteyflmskega igre, je ni avin sposovat kot clio, apa po Yodsvom snemalca ne rchno zavzema salsa done. Zaporede sti i jh monaer svar iz obsojetega materials, sestja mont fm, i ob- Seen dologeno Scvilo kadrov, in jh webs doje kot Kade kame, da'ne omenjmo specaih sili, Kot so vei plan, ‘Tako igalevo stare doloéa vst opiaih wisv. To je pa pasledicaokolisine, da svariter Smskegaigalca prdvaje pa- ‘atura. Drigposledia temeliv tm, dfs gale, ks stvarive ne predstai sam, zgutlja molnos, ki jo ima eda Jgralec~ da svoj daseok med predtavo pilgajobsinstvu, Leta ‘zat priaj vpolotajccenjevale, ki nan ne vplivaesebi sik igralcem. Publi se vitvlia¥ igraea le tal de se via © ‘aparatuo, Prevcame fre nj poli tesa® To pani cans, ‘i atrem bi lao postal lie vednost i. Fimo gre minj za to, da bi igraleeprikazalobtinstva koga ‘drugega, in bolj 2a to, da prikade samepa sebe apa. Eden tamed pvih, ke od, ako tekst spremeni gral je bil Pian ‘ello. Pipombam, ki ih beremo v njegover romani Peco, mmamol, ne ikedi dest, da se omejgjeo a negatvna sean problema. Se manj pa, da se navezujjo na nem it, kj 2 “vo%nim fimom se ni ka bistveno spemenilo. Pome je, da ign igrao 2a eno aziroma pri zvecnem fa 2a dve aparat, sim. je hs gad pie nae et poh fosidanth ip sem la tsi tm ne a ee Setepeeatprdngeetant ageeepaeas Roe Peesseat ru fase pee gen rare pa at SS nem ep emai an fevers ture asm hin eat fe Sosy ‘So aren een fe ets nea ag ‘tpn po pe pate 160 eens ves x0 MMOH TIRLON HEFCLERAT Flak irl pte Pirandello, »se pofuijo ot v iggnansva, Fegnani ne lez or, ampak tui svoj ofeDnos. Prevazrma jh ‘obéarje mneeza ncugoda,sutjo netazloljve prznino, ci je hasiala zatlo, her je nihovo telo za) neka) pomankljes, ropa resinost, sojegs Zvjenja, glu in Sama, Kg povzroe, ko se ij in se spremeniv nemo podabo, kez hip ‘aropetana plan in se natoposreznev fino... Ped obnsvom bo njegovosencoirala maja aparatra sam pase mora mo. ‘voit tem, da gra ped ajo.«Podabao svar je mogoée czraiie takole: Sloe je pene ¥ pot, ko mora delova cer 2 veo svoj osebnato, mora pase drei av ~ in ra to e pov film, kaj ara je vezana nt njegow >a ia takaje. Mi je ‘mage poste Avra, ki se usta vgledalisu okrog Mache, ‘ne moe zamenja tt, i cbt za vo obSinswvo okrog iguea, 1 igra Macbetha, Poschnost snemanjav filskem aja je ¥ tem, da je posto obéinstvazavaca paratura ako mors ofpast va ie oto gra, stem pati ava okrogprikazanez ik. [Ni nenvadneya ni da se je pr dramatk, kot je Pirancello, ‘ri oanaiti filma nehote dotakil temelev gledaliske brie. Umetitkems dela, ki ga je powsem zaela eins reproduc ali pa jo Kot lm i je clo iio, seveda ni vedegamasposa, Tot je ledaish oder. To pote sichemo temaljitee eazpa lj. Dobe poenavaei so Ze zdavna spoznal, da pe films i dosefomo naive utinek, kadar kar se da malo igrano'« ‘Komen razvj vik lea 1932 Areim v em, na bo irae po Stal ekvint, Ki ga zai izeremo in. postavimo na pave Imeston Stem pa je tan zveri Se nokaj rugosa Igralec, ki 0 ae pgp ine ae ml ne pert