SIBIRSKA ČAGA NA PRVEM MESTU

MED ANTIOKSIDANTI

V zadnjem času je med najpomembnejšimi in najbolj obetavnimi usmerit-

vami farmacevtske kemije in farmakognozije raziskovanje naravnih substanc.
Ozaveščenost ljudi, pa tudi dejstvo, da so farmakološki proizvodi iz naravnih ses-
tavin mnogo bolj učinkoviti in pri pravilni uporabi brez škodljivih stranskih učinkov,
sta farmacijo usmerila k raziskovanju vrste rastlin in gob, ki jih že tisočletja upora-
blja tradicionalna medicina oz. ljudsko zdravilstvo . Nesporno je, da danes obstaja
velika potreba po adaptogenih, imunomodulatorjih in antioksidantih iz surovin
naravnega izvora. Za razliko od sintetičnih zdravil imajo takšni pripravki in preh-
ranska dopolnila kompleksen učinek in le redko povzročijo zaplete po uporabi.
Ruska znanstvenica dr.Maria A.Sysojeva je v svoji doktorski dizertaciji razisko-
vala sibirsko čago, ki je v Rusiji sicer starodavno fitomedicinsko sredstvo, s pris-
topom kemika farmacevta in v okviru farmakognozije razložila vzroke in principe
močnega antioksidativnega delovanja sibirske čage.
Med najbolj obetavnimi raziskavami so danes prav raziskave brezine gobe ali čage
-Ionantus obliquus. Izjemna terapevtska učinkovitost te olesenele drevesne gobe
je sprožila vrsto znanstvenih raziskav, ki pa so svetovni strokovni javnosti še vedno
zelo težko dostopne. Videti je, da je razlog za to prikrivanje izjemnih zdravilnih
učinkov gobe čaga prav njen izvor, saj je znano, da ima največjo zdravilno moč prav
sibirska čaga, ki raste na brezah v sibirski tajgi, kjer temperature pozimi dosežejo
več kot -500C. Še vedno je svetovna znanstvena usmeritev precej odvisna od poli-
tike in zato ruski izvor predstavlja določeno oviro pri informiranju svetovne javnos-
ti o izjemnem zdravilnem delovanju sibirske čage.
Glavna aktivna sestavina čage so kromogeni ali polifenoli, imenovani polifenolok-
sikarbonski kompleks (PFC), ki delujejo na tvorbo melanina. Melanin je sestavljen
kot polimer (polifenoli, proteini, polisaharidi), ima nizko molekularno maso, kar je
značilno za enostavne fenole, fenolne karboksilne kisline in anorganske spojine.
Že v antiki so čago uporabljali pri zdravljenju prebavil in onkoloških bolezni. Ker
so rak, radiacijske bolezni, ateroskleroza in vrsta drugih bolezni posledica pros-
tih radikalov, je ugotovitev o močnem učinkovanju antioksidantov, ki se v naravni
obliki nahajajo v sibirski čagi, toliko bolj odmevna. Zdravila, izdelana iz sibirske
čage imajo zelo širok spekter delovanja. Ugotovljeno je, da ima sibirska čaga vi-
soko sposobnost razstrupljanja, radiološke zaščite, genske zaščite, adaptogeno
funkcijo, imuno regulacijo, anti-virusne, antioksidantne lastnosti, ureja aktivnosti
encimov v krvi, pa dobro vpliva tudi na delovanje srca, dihalni in živčni sistem. Zelo
obetavne so študije, ki raziskujejo delovanje polifosforne kisline, ki je ena izmed
najbolj aktivnih sestavin sibirske čage.
Raziskovanje zdravilnosti sibirske čage sodi med prednostne naloge znanosti v
Ruski federaciji na področju raziskovanja živih sistemov, nanosistemov in bio-
medicinske tehnologije. Prioriteta raziskav biološko aktivnih snovi kot je sibirska
čaga je v času izjemnega porasta različnih bolezni in vzporedno s tem pogoste
neučinkovitosti sintetičnih zdravil in spornih stranskih učinkov le teh zelo razum-
ljiva. Raziskave so namreč pokazale, da je ta olesenela goba polna dragocenih
bioloških sestavin, ki jih ni moč najti v nobeni drugi rastlini ali gobi. Izjemnost tej
sestavi dajejo poleg fenolnih spojin in melaninov triterpenoidi in betulinska kis-
lina. Prav betulinska kislina deluje na rakave celice tako, da jih uničuje ali zavira
njihovo rast, pri čemer ne poškoduje zdravih celic in zato čaga nima nobenih kon-
traindikacij. Čagina kislina po ugotovitvah ruskih znanstvenikov normalizira me-
tabolizem in vzpostavlja v organizmu homeostazo tako, da sproži zdravljenje vseh
organov in tkiv v organizmu. V uradni medicini se zato uporablja samostojno ali v
kombinaciji z drugimi metodami pri zdravljenju raka dojk, jajčnikov, materničnega
vratu, prostate, pljuč, želodca, sluznice, možganov, timusa, levkemije, melanoma
in limfoma. Čaga zavzema prvo mesto na lestvici ORAC, ki klasificira rastline in
gobe po antioksidativni vrednosti. S svojim močnim protivnetnim delovanjem in
sprožanjem mehanizmov apoptoze uničuje poškodovane ali deformirane celice.
Nekateri zdravniki sibirsko čago uporabljajo kot samostojno zdravilo proti raku,
pogostejša pa je uporaba vzporedno s konvencionalnimi onkološkimi metodami.
Pri kemoterapiji je še zlasti priporočljiva, saj odpravlja stranske učinke kemotera-
pije in izboljšuje odpornost organizma.
Vedno več je dokazov, da je kar 90% vseh onkoloških obolenj posledica stresa. V
Rusiji je izjemno cenjen čagin tonik, imenovan Befungin, ki je izvrsten adaptogen,
saj deluje proti stresu in obenem povečuje psihične, fizične in mentalne sposob-
nosti organizma. Čaga se sicer prodaja tudi kot dodatek v olju iz oreškov sibirske
cedre in kot čaj.
Aktivne komponente v sibirski čagi delujejo antioksidativno, antikancerogeno,
antitumorsko, antivirusno, imunostimulativno, analgetsko in protivnetno. Nobena
naravna sestavina na svetu nima tako širokega in močnega spektra zdravilnega
delovanja. Narava je kot kažejo izsledki znanstvenih raziskav prav s sibirsko čago
dala ljudem skrivnostno formulo ozdravitve do zdaj neozdravljivih bolezni.

Maria Ana Kolman, 25.8.2013

 SIBIRSKA ČAGA

Čaga je črna drevesna parazitska goba, ki navadno raste v severnih predelih

na brezah (Betula pendula). Je sterilna oblika glive Ionantus obliquus, ki na-
pada le debla živih dreves. Parazitira le na tistih mestih dreves, kjer je les
poškodovan, npr. v raznih razpokah in tam kjer so drevesa polomljena. Za us-
trezen farmakološki učinek so potrebne izredno nizke temperature pod - 40 oC,
zato je najbolj zdravilna tista čaga, ki raste v Sibiriji. V Rusiji je čaga uradno
zdravilo proti raku, uporabljajo pa jo tudi v ljudskem zdravilstvu, saj ji pripisu-
jejo čudežno delovanje. Klinične študije kažejo na izjemen uspeh pri zdravljenju
raka na prebavilih in pljučih, boleznih srca in ožilja ter diabetesa.
Čaga v naravi parazitira le »bolna« drevesa in enak način »obnašanja« ima tudi
v človekovem organizmu. Napade le bolno celico, tkivo ali organ, kar kaže na
dejstvo, kako zelo modra je narava. Analize različnih vrst čage, ki rastejo tudi na
drugih listavcih, ne le na brezi, so pokazale, da ima daleč največjo zdravilno moč
prav čaga, ki raste na brezah. Zato so pri proučevanju sestavin, ki jih čaga vsebu-
je (vodotopne kromogene, čagino kislino, polisaharide, flavonoid inotodion, al-
kaloide, lignin, celulozo, steroidne in pterinske sestavine, organske kisline, trit-
erpenske kisline, proste fenole, silicij, železo, aluminij,kalcij, magnezij, natrij,
cink, baker,mangan in kalijeve soli) posebno pozornost namenili tisti sestavini,
ki se nahaja le v čagi z brez. Gre za nova odkritja, ki so zaenkrat še »skrivnost«
ruskih in kitajskih znanstvenikov, verjetno pa gre za namerno prikrivanje izjem-
nih zdravilnih sposobnosti čage s strani farmacije, ki z dragimi zdravili proti raku
obvladuje medicino in stremi predvsem k dragemu in dolgotrajnemu zdravljen-
ju, ne pa k hitri in dokončni ozdravitvi, kar omogoča čaga..
Znanstveniki zdravilni učinek čage pripisujejo betulinski kislini. Ime izhaja iz
latinskega poimenovanja za brezo – betula. Torej gre za sestavino, ki jo čaga
črpa iz breze, katero parazitira. Čaga ima tako izjemno moč, da v devetih letih
brezo dobesedno izsesa, tako da breza propade, čaga pa nakopiči vso njeno moč
in koncentrira vse zdravilne substance. Zaradi njenega zunanjega izgleda in de-
jstva, da brezo uniči, čago imenujejo tudi rak breze.
Leta 1995 so ruski znanstveniki po dolgoletnih kliničnih študijah potrdili, da
je prav betulinska kislina selektivni inhibitor (zaviralec) melanoma, torej ene
najtežjih oblik raka (kožni tumor iz melanocitov - celic, ki vsebujejo temni pig-
ment), ki je do tedaj veljal za neozdravljivega. Nadaljne klinične študije so tudi
pokazale, da je ta čudežna goba sposobna povzročiti apoptozo - programirano
celično smrt v človeškem melanomu tako in vitro ( v laboratoriju) kot in vivo (na
živih bitjih). Ugotovitev je bila fascinantna, saj je do tedaj veljalo, da rakava celi-
ca nima sposobnosti apoptoze kot jo ima vsaka zdrava celica – torej rakava celica
je nekako nesmrtna, saj nima programa za celično smrt. Zaradi izjemnih rezulta-
tov ruskih znanstvenikov so delovanje čage pričeli proučevati tudi na ameriškem
Nacionalnem inštitutu za raka, kjer v tej smeri poteka poseben razvojni program.
Raziskave kažejo, da je betulinska kislina aktivna proti neuroektodermalnim tu-
morjem (nastanejo iz embrionalnega periferno živčnega tkiva) kot so neuroblas-
tom, medulloblastom, - tumorji embrionalnih, razvojnih živčnih celic - Ewing tu-
morju- kostni tumor, ki zraste pri otrocih) in pri malignih možganskih tumorjih,
raku jajčnikov in maternice, levkemiji , pri ploščatoceličnem raku glave in vratu
(celičnih vrst SCC25 in SCC9).

Maria Ana Kolman