Jove Dimitrija Talevski Milo{ Zmejkovski

^OVEKOT I VODATA
 D-r Jove Dimitrija Talevski
D-r Milo{ Zmejkovski
^OVEKOT I VODATA

Izdava~i:
-Univerzitet Sveti Kliment Ohridski - Bitola
-Pedago{ki fakultet – Bitola

Za izdava~ite:
Dekan prof. d-r Jove Dimitrija Talevski

Recenzenti:
Prof. d-r Bojo Kolonxovski
Prof. d-r Naume Marinoski

Redakcija:
Qubi{a Novakovi}

Jazi~na redakcija:
Blagoja Blagadu{a

Kompjuterska podgotovka:
Marijan Stojkovi}
Oliver Mitevski

Korica:
m-r Josif Petrovski

U~ebnoto pomagalo e pe~ateno vrz osnova na

Odluka na Nastavno-nau~niot sovet na Pedago{kiot
fakultet od Bitola br. 02-632/5.2 od 29.10.2009 godina.
 D-r Jove Dimitrija Talevski
D-r Milo{ Zmejkovski

^OVEKOT I VODATA

Bitola, 2 0 1 0
SIR – Katalogizacija vo publikacija
Mati~na i univerzitetska biblioteka
„Sveti Kliment Ohridski“, Bitola

351.74 : 528.9(497.7) (035)

TALEVSKI, Jove Dimitrija

^ovekot i vodata / Jove Dimitrija Talevski,
Milo{ Zmejkovski. – Bitola:
Pedago{ki fakultet, 2009. – 98 str.: ilustr.; 20sm

Bibliografija: str. 95-98

ISBN 9989-100-29-2
a) ^ovekot i vodata - U~ebni~ki pomagala
COBISS.MK-ID
©
Site prava na izdanievo se za{titeni. Ne smee
da se vr{i kopirawe, prepe~atuvawe, umno`uvawe i
objavuvawe na delovi ili na celoto izdanie vo pe~ate-
ni i elektronski mediumi, ili za drug vid javna
upotreba ili izvedba bez soglasnost na izdava~ot i na
avtorite.
PREDGOVOR
Vodata e najrasprostranetata supstanca na koja se
dol`i `ivotot na Zemjata, nezamenliv priroden
resurs koj e sostaven del na site `ivi organizmi. Bez
prisustvo na voda nitu edna `iva kletka ne bi gi izvr-
{uvala svoite osnovni funkcii, ne bi se hranela, ne
bi di{ela, rastela i ne bi se razvivala. Vodata e uslov
za `ivot, vodnata sredina e osnovata za ra|aweto,
mestoto kade `ivotot na Zemjata zapo~nal, vodnite
rezervi se presudni za opstanokot na ~ovekot i celata
biogeografska sredina, zaradi {to va`nosta na vodata
dostignuva stepen na neprocenlivost. Vo religijata i
verskite obredi vodata e simbol na Bo`jata blagodet
i duhovnoto pro~istuvawe.
Vodata kako seprisutna materija vo prirodata, vo
sostavot na ~ove~koto telo u~estvuva so 71% od
negovata vkupna masa, a slobodnata voda pak, pokriva
71% od Zemjinata topka. Nitu edna druga materija vo
prirodata ja nema sposobnosta za kru`no dvi`ewe
kako vodata. Tokmu svojstvoto {to vodata go ima za
transformirawe od edna vo druga agregatna sostojba $
ovozmo`uva taa na Zemjata neprekinato da patuva.
Imaj}i go ova predvid bi se reklo deka na planetava ne
postoi nitu edna vodna molekula koja pove}e pati ne ja
obikolila celata Zemja.
Najgolemo zna~ewe za lu|eto ima pitkata voda, a nea ja
ima vo ograni~eni koli~ini. Imeno, dodeka od
vkupnite koli~ini voda na Zemjata, solenata voda
zazema 97,5%, slatkata voda e zastapena so samo 2,5%,
od koja pak najgolemiot del (okolu 68,7%) e vo te{ko
dostapnite polarni kraevi, pomal del (okolu 30%) e
podzemna voda, a samo 1,3% od vkupnata slatka voda 8
mo`e neposredno da se upotrebuva za piewe i drugi
potrebi. Raspolo`livite koli~ini pitka voda vo svet-
ski ramki s# pove}e se namaluvaat nasproti raste~ki-
te potrebi {to doa|aat kako logi~na posledica na
porastot na svetskoto naselenie i s# povisokiot
`ivo-ten standard. Sledstveno na takvite tendencii i
dvi-`ewa, denes, vo svetski ramki opravdano raste i
zagri-`enosta za dostapnosta do vodata vo odredeni
delovi na Zemjata. Alarmantni se nau~nite
predviduvawa spored koi do 2025 godina dve tretini od
naselenieto vo svetot }e po~uvstvuva seriozen
nedostig od voda za piewe i za elementarni sanitarni
potrebi. Vodata, zna~i, denes stanuva dragocen i s#
poograni~en priro-den resurs koj vo sekojdnevniot
`ivot treba da se koristi so krajna odgovornost.
So ogled na iznesenoto, dragocenite karakte-ristiki
{to gi ima vodata, koja ne slu~ajno se nare-kuva
eliksir na `ivotot, se opfateni vo ovoj prira~-nik
{to e namenet kako za studentite na Pedago{kiot
fakultet taka i za {irokata ~itatelska javnost. Po-
kraj golemiot broj interesni podatoci za vodata,
po~nuvaj}i od onie koi otkrivaat kolkava koli~ina
voda mu e potrebna na ~ove~kiot organizam za negovo
nepre~eno funkcionirawe i kolku dolgo ~ovekot mo-
`e da pre`ivee bez voda, vo ovoj prira~nik, pokraj
drugoto, na ~itatelot mu se stavaat na uvid i najraz-
li~ni op{topoznati, no, vo sekojdnevniot `ivot, naj-
~esto nesvesno zanemaruvani fakti za ~ovekovoto
neracionalno i neplansko odnesuvawe kon vodata, nas-
proti krajno realnata neophodnost za maksimalno
{tedewe i odgovorno menaxirawe so ovaa obi~na, no
sepak neprocenlivo vredna materija, te~nost {to `i-9
 vot zna~i. Vo prira~nikov mnogu jasno, nau~no zasno-
vano i argumentirano se zboruva za vkupnite koli~ini voda vo
svetski ramki, povikuvaj}i se na podatoci od Hidrolo{koto
oddelenie na UNESKO, za kru`noto dvi`ewe na vodata vo
prirodata i nejzinoto nepre-kinato istekuvawe i isparuvawe, za
nejzinite fizi~ki karakteristiki, hemiskiot sostav i svojstva,
potoa za vidovite na vodi, kriteriumite za kvalitetot na voda-ta,
pre~istuvaweto na vodata, za vodite vo Republika Makedonija
itn.