MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA

BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO NA MAKEDONIJA

PROGRAMA ZA REFORMIRANO GIMNAZISKO OBRAZOVANIE

NASTAVNA PROGRAMA PO

GERMANSKI JAZIK
PRV STRANSKI JAZIK
ZA III GODINA

Skopje, maj 2002 godina

1. IDENTIFIKACIONI PODATOCI

1.1. Naziv na nastavniot predmet: germanski jazik

1.2. Vid na sredno obrazovanie: gimnazisko

1.3. Godina na izu~uvawe: treta

1.4. Broj na ~asovi: nedelno: 3 ~asa

godi{no: 108 ~asa

1.5. Status na nastavniot predmet: zadol`itelen

2. CELI NA NASTAVNIOT PREDMET

2.1. Op{ta cel

Cel na nastavata po germanski jazik kako prv stranski jazik e da go podigne op{toobrazovnoto i kulturnoto nivo na
u~enikot, da ja pro{iri mo`nosta za komunicirawe vo sekojdnevniot kontekst i da ja razvie li~nosta i kreativnosta na
u~enikot. Poa|aj}i od ovaa cel, na krajot na treta godina u~enikot koj uspe{no go zavr{il ovoj predmet, }e bide
osposoben:

- da go koristi germanskiot jazik vo situacii od sekojdnevniot `ivot;

- da gi razviva pozitivnite karakteristiki na li~nosta, neophodni za vklu~uvawe vo op{testvoto. Ovie op{ti celi na
predmetot pridonesuvaat za ispolnuvawe na op{toobrazovnite celi na na{iot obrazoven sistem, osposobuvawe i
celite za li~en razvoj.

1
2.2. Posebni celi

So svojata osposobenost da komunicira na germanski jazik vo ednostavni situacii od sekojdnevniot `ivot razlikuvaj}i i
primenuvaj}i gi karakteristi~nite fonemi, akcentot, intonacija, kako i komunikativnite modeli i jazi~nite elementi od
germanskiot jazik u~enikot }e pridonese vo ispolnuvaweto na op{tobrazovnite celi:

- da se zdobie so odreden socio-lingvisti~ki fond na znaewa koj{to }e mu pomogne da vladee so razli~ni komunikativni
situacii;
- da se zapoznae so kulturnite karakteristiki na Sojuzna Republika Germanija i drugite zemji i narodi od germanskoto
jazi~no podra~je {to }e go potpomogne sozdavaweto na me|ukulturna razmena i tolerancija, kako kriti~ka primena na
znaewata;
- da bide podgotven, niz komunkacijata na germanski jazik, za permanentno u~ewe i li~en razvoj niz interakcija so
podra~jata nadvor od Makedonija;
- da se podgotvi za ponatamo{noto obrazovanie vo instituciite na visokoto obrazovanie;
- preku primenetata metodologija vo procesot na u~ewe na germanskiot jazik da razvie op{ti, li~ni ve{tini kako {to se:
re{avaweto problemi, sposobnosta za sorabotka, odgovornosta, prilagodlivosta i kreativnosta;
- da se razvie vo li~nost so ramnomeren razvoj na kognitivnoto, psihomotornoto i afektivnoto (emocionalnoto)
odnesuvawe, {to e va`no za negovata uloga kako pozitiven, kriti~ki ~len na demokratsko op{testvo.

3. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA

Za uspe{no sledewe i sovladuvawe na sodr`inite, odnosno za postignuvawe na zacrtanite celi u~enikot treba da gi
ima steknato ve{tinite i znaewata predvideni vo nastavnata programa za vtora godina, odnosno da mo`e da razbere
globalno materija na germanski jazik so minimum nepoznata leksika i struktura; da poseduva mal fond na zborovi i
gramati~ki elementi, no da mo`e da se iska`e i da bide razbran; da mo`e da pronajde odredena informacija ili odredeni
jazi~ni elementi vo daden tekst, da mo`e da prenese pismena informacija so gre{ki {to ne pre~at vo razbiraweto.

2
4. OBRAZOVEN PROCES

4.1. Oblasti i sodr`ini

Procesot na u~ewe na germanskiot jazik se deli na odredeni komponenti za koi podolu e dadena lista na konkretnite
celi i na didakti~kite zabele{ki. Ovie komponenti se: Slu{awe, Zboruvawe, ^itawe, Pi{uvawe, Komunikativni modeli,
Gramatika, Vokabular i Kultura. Podelbata e korisna vo smisla na toa koi komponenti gi so~inuvaat krajnite jazi~ni
ve{tini {to u~enikot treba da gi ima usovr{eno po zavr{uvaweto na vtorata godina.
Me|utoa, vo obrazovniot proces ovie komponenti ne se obrabotuvaat oddelno ili po onoj redosled vo koj se
pojavuvaat vo ovaa programa. Vo fakti~kata situacija vo koja se odviva u~eweto, nastavnikot }e gi integrira razli~nite
komponenti, so {to jazikot }e se u~i na funkcionalen na~in.

4.2. Struktuirawe na sodr`inite za u~ewe

Komponenta 1: SLU[AWE

Konkretni celi na komponentata Slu{awe se u~enikot:

- da bide podgotven, niz komunikacijata na germanskiot jazik, za permanentno u~ewe i razvoj niz interakcija so
podra~jata nadvor od Makedonija;
- da se podgotvi za ponatamo{noto obrazovanie vo instituciite na visokoto obrazovanie;
- preku primenetata metodologija vo procesot na u~eweto na germanskiot jazik da razvie op{ti i li~ni ve{tini kako
{to se: re{avawe problemi, sposobnost za sorabotka, odgovornost, prilagodlivost i kreativnost;
- da se razvie vo li~nost so ramnomeren razvoj na kognitivnoto, psihomotornoto i afektivnoto (emocionalnoto)
odnesuvawe, {to e va`no za negovata uloga kako pozitiven, kriti~ki ~len na demokratsko op{testvo.

3

Sodr`ini Konkretni celi
Fonemi U~enikot sluhovo da gi
prepoznava i razlikuva
bukvite od germanskata
azbuka pri speluvawe.
Zborovi Da go identifikuva
sluhovo primarniot
akcent na prviot slog vo
pove}eslo`ni zborovi i
na pretposledniot slog;
---------------------------------
Sluhovo da go
identifikuva zna~eweto
na zborot spored
akcentot
Korelacija me|u
Primeri Didakti~ki nasoki sodr`inite i me|u
predmetite
Celiot fonetski sistem so Aktivnosti od tipot na So predznaewata od
naglaska na onie fonemi {to ne ve`bi so slu{awe audio- germanskiot i
bile dovolno usvoeni prethodnata snimki ili izvorni govor- maj~iniot jazik.
godina. nici i diferencijacija na
glasovi so podvlekuvawe
grafemi, odnosno zborovi
vo minimalni parovi;
identifikuvawe fonetski
simboli soodvetni na
glasovite itn.
das Holzbrett Ve`bi so slu{awe zborovi So predznaewata od
der Kampfsport od audiosnimki ili od germanskiot i
Die Textilfabrik nastavnikot i maj~iniot jazik
Der Tomatensalat podvlekuvawe slogovi;
------------------------------------
Ve`bi so slu{awe na slo-
das Altersheim `eni imenki od audio ili
das Arbeitsklima videosnimka i podvleku-
die Überstunden vawe slu{awe govor od
übersetzen audio ili video snimki, od
Guten Morgen! nastavnikot ili od izvor-
ni govornici i ve`bi so
pove}e~len izbor od dade-
ni definicii na zborovi,
sinonimi, antonimi; do-
polnuvawe re~enici itn.
4
Re~enici Da mo`e da Worüber hat sie sich gefreut? Ve`bi so slu{awe So predznaewata od
identifikuva sleani Wann kommt sie aus Amerika re~enici od audiosnimki i germanskiot i
(povrzani) zborovi vo zurück? identifikuvawe na maj~iniot jazik
re~enica; Warum verlässt sie den intonacijata so dijagrami
Mathematikunterricht ? ili gestikulacii;

da mo`e da identifikuva - Nehmen Sie bitte Platz! slu{awe kusi tekstovi od

konkretni informacii - Danke audiosnimka ili
vo govorni situacii; - Also Sie bewerben sich für die prezentirani od
Stelle Sekretärin? nastavnikot i ve`bi so
- Was haben Sie denn bis jetzt so povrzuvawe/ podreduvawe
beruflich gemacht. sliki, to~ni/neto~ni
iskazi,

da identifikuva op{ti Zugbegleiter arbeiten sieben Tage in slu{awe re~enici od So predznaewata od

informacii vo govor vo der Woche, rund um die Uhr, ihr audiosnimki, od germanskiot i
razli~en kontekst. Lebensrhythmus wird vom elftägigen nastavnikot ili od roden maj~iniot jazik
Dienstplan bestimmt. Vier Tage govornik, ve`bi so
davon sind frei. odgovarawe na pra{awa,
popolnuvawe i
dovr{uvawe re~enici,
pove}e~len izbor,
izvr{uvawe instrukcii
itn.

da diferencira - Wann kommt der Zug an?

pra{awa, poraki, - Sagen Sie ihm bitte, Bescheid, dass
instrukcii, barawa, ich heute angerufen habe.
poplaki i drugo vo - Gehen Sie gerade aus, dann biegen

5
 razli~ni govorni Sie in der zweiten Strasse links!
situacii od op{ta - Können Sie mir bite, einige
tematika; Auskünfte geben?
Leider, habe ich die Post nicht
rechtzeitig bekommen.

Komponenta 2: ZBORUVAWE

Konkretni celi na komponentata Zboruvawe se u~enikot:

- da go usovr{i izgovorot na fonemite na germanskiot fonetski sistem, akcentot, ritamot, intonacijata;
- da se osposobi usno da komunicira vo sekojdnevni situacii primenuvaj}i gi komunikativnite modeli i jazi~ni elementi
predvideni za ovaa godina;
- da gi razviva sposobnostite za soodvetno usno reagirawe na ona {to go gleda, slu{a ili ~ita.

Korelacija me|u
Sodr`ini Konkretni celi Primeri Didakti~ki nasoki sodr`inite i me|u
predmetite
Fonema U~enikot sluhovo da gi Celiot fonetski sistem Aktivnosti od tipot na ve`- So predznaewata
prepoznava i razlikuva so naglaska na onie bi so slu{awe audiosnimki od germanskiot i
bukvite od germanskata azbuka fonemi {to ne bile ili izvorni govornici i maj~iniot jazik i
pri speluvawe dovolno usvoeni diferencijacija na glasovi drugite predmeti
prethodnata godina. so podvlekuvawe grafemi,
odnosno zborovi vo
minimalni parovi;
identifikuvawe fonetski
simboli soodvetni na glaso-
vite itn.

6
Zborovi Da go identifikuva sluhovo
primarniot akcent na prviot
slog vo pove}eslo`ni zborovi
i na pretposledniot slog;
sluhovo da go identifikuva
zna~eweto na zborot spored
akcentot
Re~enici Da producira re~enici so
modalni glagoli vo sega{no i
vo minato vreme(Präteritum);
das Holzbrett Ve`bi so slu{awe zborovi So predznaewata
der Kampfsport od audiosnimki ili od od germanskiot i
Die Textilfabrik nastavnikot i podvlekuvawe maj~iniot jazik
Der Tomatensalat slogovi;
das Altersheim Ve`bi so slu{awe na
das Arbeitsklima slo`eni imenki od audio
die Überstunden ili videosnimka i
übersetzen podvlekuvawe
Guten Morgen! slu{awe govor od audio ili
video snimki, od
nastavnikot ili od izvorni
govornici i ve`bi so
pove}e~len izbor od dadeni
definicii na zborovi,
sinonimi, antonimi;
dopolnuvawe re~enici itn.
Ich muss heute einen Brief Ve`bi so izgovarawe So predznaewata
schreiben. re~enici, glasno ~itawe na od germanskiot i
Sie will früher nach Hause dijalozi, dramatizacija. maj~iniot jazik
gehen.
Er sollte pünlktlich sein.
Sie dürfte ihn nicht
besuchen.
Kannst du schwimmen?
Wie konntest du das
machen?
7
 da komunicira so primena na
predvideni komunikativni
modeli i jazi~ni elementi;
da producira sleani
(povrzani) zborovi vo
re~enica;
-Guck mal! Ist das nicht
Peter?
Los, gehen wir zu ihm.
-Es tut mir leid, dass ich
nicht mitkommen kann.
Höffentlich, wird das Wetter
morgen schön sein.
- Worüber hat sie sich
gefreut?
- Wann kommt sie aus
Amerika zurück?
- Womit machst du das
Fenster sauber?
Ve`bi so postavuvawe
pra{awa i odgovarawe,
dramatizacija na situacija i
dijalozi; monolo{ki
govorni tekstovi od
zadadeni elementi, opisi,
objasnuvawa, igrawe po
ulogi, diskusii vo parovi i
grupi.
Ve`bi so izgovarawe
re~enici so sleani zborovi
i nivno podlekuvawe.

Komponenta 3: ^ITAWE

Konkretni celi na komponentata ^itawe se u~enikot:

- da gi razviva sposobnostite za prepoznavawe na usno usvoeni zborovi vo nivnata grafi~ka forma;
- da se osposobuva da gi razlikuva jazi~nite elementi predvideni za ovaa godina vo podolgi i vo slo`eni re~enici;
- da gi razviva sposobnostite za identifikuvawe konkretni informacii vo podolgi tekstovi od op{ta tematika, sostaveni
od poznati jazi~ni elementi;
- da se osposobuva da ja razbira glavnata ideja vo podolgi tekstovi od op{ta tematika, sostaveni od poznati jazi~ni
elementi.

8
 Korelacija me|u
Sodr`ini Konkretni celi Primeri Didakti~ki nasoki sodr`inite i
me|u predmetite
U~enikot da ~ita i tolkuva DAAD /de:/a:/a:/de:/ Ve`bi so speluvawe na So predznaewata
Bukvi skratenici na grupi BMW /be:/em/ve:/ skratenici na grupa zborovi od germanskiot
zborovi. VW /fau:/ve:/ jazik
BRD /be:/er:/de:/
Zborovi Da ja ~ita polnata forma mm - Milimetar Ve`bi so ~itawe na polnata So predznaewa od
na skratenite zborovi; kg - Kilo forma na skrateni zborovi; germanskiot jazik
Nr.-Nummer i maj~iniot jazik
da identifikuva slo`eni der Schulhof ve`bi so povtoruvawe na
imenki i da go objasni der Spielpatz frazi vo slo`enite imenki i
nivnoto zna~ewe; die Freizeit obratno;
das Hochhaus prevod od germanski na
makedonski jazik i obratno;
pravilno da ~ita zborovi die Fabrik ve`bi so ~itawe zborovi
spored akcentot na prviot i der Deutscher spored akcentot,
posledniot slog; Heidelberg prevod od germanski na
fremd makedonski jazik i obratno;
die Kritik
pravilno da gi ~ita i da go die Adresse-die Anschrift ~itawe tekstovi i ve`bi so
objasni zan~eweto na fotografieren- Aufnahmen sinonimi i antonimi,
sinonimite i antonimite. machen dopolnuvawe re~enici itn.
die Stewardese-
die Flugbegleiterin
kalt-warm
jung-alt
krank-gesund

9
Re~enici Da diskriminira jazi~ni vidovi zborovi i re~enici,
elementi vo slo`eni delovi od re~enici
re~enici;
da identifikuva konkretni Er war 1951 in Düsseldorf
informacii vo tekstovi od geboren. Sein Vater war ein
op{ta tematika; Kaufmann. Er besuchte
zuerst das Gymnasium und
später studierte er Jura und
schrieb seine erste Gedichte.
da identifikuva op{ti Unser Ziel ist es Sie als
informacii vo tekstovi so Verbraucher über gesunde
op{ta tematika. Spezialitäten von hessischen
Bauernhöfen zu informieren.
Ve`bi so ~itawe re~enici So predznaewata
(tivko i glasno) i podvlekuva- od germanskiot
we zborovi i delovi od re~e- jazik i maj~iniot
nici, popolnuvawe zborovi vo jazik.
re~enici, dovr{uvawe re~eni-
ci, transformacii na
re~enici;
ve`bi so ~itawe na izbrani
tekstovi i popolnuvawe
re~enici, to~ni/neto~ni
re~enici, transfer na
informacii so grafi~ki
prikazi, idejni mapi itn.;
ve`bi so ~itawe izbrani
tekstovi i odgovarawe na
pra{awa, rezimirawe na
pro~itanata sodr`ina.

Komponenta 4: PI[UVAWE

Konkretni celi na komponentata Pi{uvawe se u~enikot:

- da gi neguva sposobnostite za razbirawe na odnosot fonema/grafema;
- da gi razviva sposobnostite za pi{uvawe kusi naso~eni sostavi vo koi }e se iska`uva li~ni i drugi informacii i
poraki primenuvaj}i gi komunikativnite modeli i jazi~ni elementi predvideni za ovaa godina;
- da gi razviva sposobnostite za pi{uvawe kusi naso~eni sostavi vo koi }e opi{uva ili raska`uva primenuvaj}i gi
komunikativnite modeli i jazi~nite elementi predvideni za ovaa godina;
- da ja usovr{uva pravilnata primena na interpunkciskite znaci.

10
 Korelacija me|u
Sodr`ini Konkretni celi Primeri Didakti~ki nasoki sodr`inite i
me|u predmetite
Bukvi U~enikot da pi{uva AG - Arbeitsgemeinschaft Ve`bi so pi{uvawe na So predznaewata
skratenici na poedine~ni i EU-Europäische Union skratenici na od germanskiot
grupa od zborovi. Kfz- Kraftfahrzeug poedine~ni zborovi i jazik i maj~i-
Lkw-Lastkraftwagen grupa od zborovi niot jazik.
Zborovi U~enikot da pi{uva Ökonomie, Aktivnosti od tipot na
pravilno karakteristi~ni Ägypten ve`bi so diktirawe na
zborovi vo kus naso~en tekst der Unterricht karakteristi~ni
vo germanskiot jazik; das Geschirr kombinacii na zborovi;
da pi{uva slo`eni imenki vo das Telefonbuch, ve`bi so pi{uvawe
sleana forma ili razdelena das Klassenbuch, slo`eni imenki vo
so ili bez crti~ka; das Schulzimmer, sleana forma ili
Sylvester-Party razdeleni so ili bez
Goethe-Institut crti~ka;
da pi{uva izvedeni zborovi ve`bi so pi{uvawe
(glagol, imenka, pridavka) die Ordnung; izvedeni zborovi od
so pomo{ na nastavki i der Verkäufer daden osnoven zbor.
prestavki; der Zerfall
die Freundlichkeit
die Unterschrift

Re~enici Da pi{uva poraki, poplaki,
instrukcii, slu{nati ili
ostvareni pri li~en kontakt
ili po telefon;
Ich kann die Informationen in Ve`bi so zapi{uvawe So predznaewata
diesem Text nicht finden. slu{nati poraki, od germanskiot
Nimm das Geld mit, bevor du poplaki, instrukcii; jazik i
einkaufen gehst. popolnuvawe formulari; maj~iniot jazik.
Leider, das ist nicht, was ich tabeli, listi itn.;
gesucht habe.

11
 da pi{uva povrzani misli so Ostern selbst wird Sonntag und
primena na soodvetni jazi~ni Montag gefeiert. Es ist ein alter
elementi; Brauch, sich bunt gefärbte Eier
oder Schokoladeneier zu
schenken.
da pi{uva kusi naso~eni Liebe Anna, Bonn,20.April 2002
tekstovi sostaveni od
informacii so op{ta ili endlich sind wir an unserem
stru~na tematika i primena neuen Wohnort angekommen.
na soodvetni komunikativni Die Fahrt hat ziemlich lange
modeli i jazi~ni elementi. gedauert besonders weil es
Stau gab. Unsere neue
Wohnung befindet sich in
einem modernen Stadtteil
Komponenta 5: KOMUNIKATIVNI MODELI
Konkretna cel na komponentata Komunikativni modeli e:
- u~enikot da se osposobi da komunicira vo sekojdnevni i ednostavni situacii primenuvaj}i komunikativni modeli vo
ramkite na jazi~nite elementi predvideni za ovaa godina.
12
Ve`bi so pi{uvawe
kratki sostavi od op{ta
tematika; pro{iruvawe
na bele{ki; povrzuvawe
i podreduvawe re~enici,
transformacija na
re~enici so svrznici,
pi{uvawe na varijacii
na dadeni tekstovi,
pi{uvawe na rezimea;
ve`bi so pi{uvawe na
kusi naso~eni tekstovi
so opisi, pisma;
podreduvawe na dadeni
re~enici vo tekst ili
pismo.
 Korelacija me|u
Sodr`ini Konkretni celi Primeri Didakti~ki nasoki sodr`inite i me|u
predmetite
Barawe/davawe na U~enikot da mo`e .Könnte ich bitte Mario
Aktivnosti od tipot
informacija na telefon i da gi identifikuva sprechen. na ve`bi so soodvetni So predznaewata od
ostavawe poraki na i primenuva - Es tut mir leid, er ist nicht zu
komunikativni modeli germanskiot jazik i
telefonska sekretarka komunikativnite Hause. Rufen Sie später an. za dadena situacija na maj~iniot jazik.
modeli predvideni relacija
za ovaa godina - Hier ist Klaus. Ruf mich bitte u~enik - u~enik,
heute nachmittag an. u~enik - vozrasen,
vozrasen - vozrasen,
so dramatizacija na
dijalozi, supstitucija,
varijacii na ve}e
obraboteni dijalozi,
otvoreni dijalozi,
igrawe po ulogi simu-
lacii itn. so ili bez
koristewe audiovi-
zuelni sredstva.

Davawe sugestii/predlozi, -Warum machen wir nicht

prifa}awe i odbivawe einen Ausflug?
-Gehen wir lieber zu Fuß?
-Kann ich mittkommen?
-Ja, natürlich
-Nein, ich bin verabredet.

13
Iska`uvawe, - Gehen wir schwimmen?
soglasnost/nesoglasnost Willst du oder bleibst du zu
Hause.
- Nein, ich bleibe lieber zu
Hause.
Prika`uvawe dati - usno i der siebte Mai
pismeno Skopje, den 10.Mai.2002
Am 3/06/99 oder 03.06.1999
Izvici Toll, wunderbar, wirklich, ups,
wie!

Was für eine gute Idee!

Was für ein schönes Wetter!
Iska`uvawe interes i Maria hat einen neuen
iznenaduvawe Freund?
Einen neuen Freund! Wie sieht
er aus?
Wo hat sie ihn kennengelernt.
Donesuvawe zaklu~ok Ich darf nicht mehr essen, ich
habe viel zugenommen. Sie
darf nicht mehr Kuchen
backen.
Ich muss mehr Sport treiben.
Opi{uvawe rabotni mesta Ich bin als Krankenschwester
i odgovornosti an der Klinik angestellt. Ich
pflege die Kranken.Das ist
eine anstrengende und sehr
verantwortliche Arbeit.

14
Komponenta 6: GRAMATIKA

Konkretna cel na komponentata Gramatika e:

u~enikot da gi razbira jazi~nite elementi na germanskiot jazik predvideni za ovaa godina i pravilno da gi primenuva vo
najrazli~ni komunikativni situacii.

Korelacija me|u
Sodr`ini Konkretni celi Primeri Didakti~ki nasoki sodr`inite i
me|u predmetite
Imenki Konkretnite celi essen-das Essen
a) od glagoli, soodvestuvaat so lernen - das Lernen Aktivnosti od tipot na So predznaewa od
pridavki konkretnata cel na sprechen - die Sprache ve`bi so pove}e~len izbor, germanskiot jazik
komponentata schön - die Schönheit povrzuvawe zborovi ili i maj~iniot jazik;
frei- die Freiheit delovi od re~enici,
podreduvawe zborovi vo
b) so prefiks/un das Glück - das Unglück re~enici, suptitucii vo
der Fall - der Unfall re~enici, popolnuvawe i
die Ordnung - die Unordnung dopolnuvawe re~enici,
kombinirawe i
v) so prestavki die Unterschrift, transformacii.
der Rückkehr, die Vorstellung

g) so nastavki Freundlichkeit, Feindlichkeit,

Fotografieren, Visum,
Differenzierung

d) slo`eni Buchhandlug, Theatarstück

imenki Blummengarten, Kinderzimmer

15
Pridavki essbar, machbar, lesbar
a)od glagoli so
sufiksi
der Witz - witzig
b)od imenki so der Laut - lautlos
sufiski der Humor - humorvoll
das Telefon - telefonisch

Broevi 10 m/sec-10 Meter pro Sekunde

80 km/h - achtzig Kilometer pro
Stunde
750.000 Einwohner
Im Jahr 1999
Predlozi
durch, entlang, gegenüber,
a) za dvi`ewe querüber, bei, aus, ohne,
zwischen

in der letzten Minute,

b) so vremenski während der Ferien,
izrazi von neun bis zehn,
seit einem Jahr

v) imenka+ Ihrer Freundin zuliebe

predlog Sie ging den Fluß entlang
spazieren,
meinem Vater gegenüber

16
Glagoli i
vremiwa

Preteritum od
Er kamm gestern zu spät.
jakite, slabite Sie lernte Deutsch fleißig.
glagoli i
Wir sollten früher kommen.
modalnite
Er stand rechtzeitig auf.
(povtoruvawe)

Perfekt od Er hat nach Deutschland fahren

modalnite müssen.
glagoli Er hat das gewollt.

Pluskvamperfekt Er hatte eine Reise gemacht.

Sie war nach Deutschland
gefahren.
Konjuktiv Er lerne gern Deutsch.
(sega{no i minato Er hätte das gesagt.
vreme) Er wäre ein guter Spotler.
Er sagte, er habe ein
interessantes Buch gelesen.
Er sagte, er würde ein
interessantes Buch lesen.
Konjuktiv (idno Er werde ein interssantes Buch
vreme) lesen.

17
Rekcija na denken an + Akk
glagoli achten auf + Akk
sich ärgern über + Akk
bleiben bei + Dat
bestehen aus + Dat
kommen zu + Dat
Re~enici

(Pasiv Der Schüler wird gefragt.

- prezens Der Schüler wurde gefragt.
- preteritum Der Schüler ist gefragt worden.
- perfekt
Mein Bruder geht zum Sportplatz,
Sporedni anstatt daß er lernt.
re~enici so
anstatt daß Anstatt zu lernen, geht mein
Bruder zum Sportplatz.
so laut
laut einer Umfrage, leben die
Jugendliche heute viel besser.

18
Komponenta 7: VOKABULAR

Konkretni celi na komponentata VOKABULAR se u~enikot:

- da go zbogatuva svojot vokabular so novi zna~ewa na ve}e usvoeni zborovi i novi zborovi i izrazi za aktivna primena vo
komunikacijata;
- da gi neguva sposobnostite za slu`ewe so dvojazi~en/ednojazi~en re~nik.

Korelacija me|u
Temi Konkretni celi Primeri Didakti~ki nasoki temite i me|u
predmetite
Lica Konkretnite celi Aktivnosti so slu{awe i
soodvestuvaat so - Opis na li~nosti (nadvore{en gledawe izbrani audio, So predznaewata
konkretnata cel na izgled, karakter); odnosno videosnimki, od germanskiot
komponentata - zanimawe, kariera; ~itawe tekstovi i supsti- jazik i maj~iniot
- odnosi me|u lu|eto vo tucija, podvlekuvawe, jazik.
semejstvoto, lu|eto i transformacija, ilustri-
prirodata; rawe zborovi, popolnuvawe
- detstvo, mladost, brak, zborovi vo re~enici,
starost. povrzuvawe, sliki i zbo-
rovi, odgovarawe na pra-
{awa, igrawe vo ulogi i
zagatki; prou~uvawe knigi,
napisi, bro{uri,
prira~nici itn.
Dom Da mo`e da go opi{e -Opi{uvawe na prostoriite vo
domot vo koj `ivee, domot, mebel, predmeti;
kako i drugi - razli~ni mesta za `iveewe.
`iveali{ta.

19
Patuvawe Da mo`e da se iska`e za - Od patuvaweto na golemite
patuvaweto vo istra`uva~i do moderniot
minatoto i denes. na~in na patuvawe.

Trgovija i Da mo`e da se iska`uva - Istoriski fakti za trgovijata

biznis za dadena tema i da se vo svetot;
zdobie so osnovni - prodavawe i kupuvawe;
poznavawa za trgovijata - pazaruvawe;
vo svetot i kaj nas. - vodewe biznis.

Literatura Da mo`e da dade i - Davawe i barawe informacii

pobara informacija za za knigi; kratka sodr`ina na
kniga, da raska`e pro~itana kniga:
pro~itana kniga. - romani, raskazi;
- anegdoti.

Telefonirawe Da mo`e da pobara i - Vidovi telefonski povici

dade informacii po (zaka`uvawe sredbi, ostavawe
telefon, da ostavi poraki, barawe i davawe
poraka i uspe{no da informacii);
zapo~ne i da zavr{i - ostavawe poraka na
telefonski razgovor. telefonska sekretarka;
- kako da se zapo~ne i zavr{i
telefonskiot razgovor.

20
Komponenta 8: KULTURA

Konkretni celi na komponentata Kultura se:

- u~enikot da se zdobie so znaewe i razbirawe za nekoi sociokulturni karakteristiki na Germanija preku sodr`inite od
vokabularot i komunikativnite modeli predvideni za ovaa godina, zaradi gradewe pozitiven stav kon pridonesot na
sopstvenata i na drugite kulturi za podobro me|usebno razbirawe i sorabotka;
- da razvie po~it kon razli~nosta na drugite kulturi, kako i za predizvicite koi proizleguvaat od `iveeweto/
raboteweto vo multietni~ki sredini;
- u~enikot }e se stekne so pogolema svest za sebesi vo odnos kon multietni~kata srednina i me|ukulturnata komunikacija;
- u~enikot }e se zdobie so znaewa za faktorite koi vlijaat vrz stilovite na komunicirawe vo razli~ni kulturi.

Temite se predlo`eni za vtora godina i se prodlabo~uvaat vo treta godina

Korelacija me|u
Temi Konkretni celi Primeri Didakti~ki nasoki temite i me|u
predmetite
Turizam U~enikot da mo`e da se - Po~etoci i razvoj na Aktivnosti so slu{awe i
iska`uva za temata turizmot; gledawe izbrani audio, So predznaewata
turizam, kako i da nau- - vlijanieto na turizmot vrz odnosno videosnimki, ~i- od germanskiot
~i fakti za istorijatot `ivotot na lu|eto, prirodata; tawe tekstovi i povrzu- jazik i
na turizmot. - poznati turisti~ki mesta vo vawe sliki so zborovi, maj~iniot jazik.
svetot; odgovarawe na pra{awa;
- idnina na turizmot. mikroproekti, igrawe po
ulogi, igri i zagatki itn.
Patuvawe Da mo`e da dade infor- Davawe na informacii za
macija za dvi`ewe i da dvi`ewe;
se iska`e za vidovite - vidovi na patuvawa.
na patuvawa.

21
Komunicirawe Da mo`e da komunicira - Telefonirawe (pretsta-
po telefon i preku vuvawe, barawe na li~-
pismo. nost, ostavawe na poraki);
- pisma (delovni,
privatni, formalni i
neformalni).
Umetnost-film Da mo`e da se slu`i so - Barawe i davawe na
razni formi na informacii za pro~itana
transport, da kniga, raskaz;
prepoznava natpisi, da usno i pismeno izlagawe
bara i dava informacii na kratkata sodr`ina na
i da se smesti vo hotel. gledan film.
Literatura Da mo`e da se iska`uva - Barawe i davawe
za `ivotot na razni informacii za pro~itana
poznati li~nosti kniga, raskaz;
poznati na poleto na - usno i pismeno izlagawe
literaturata, na kratka sodr`ina na
umetnosta itn. pro~itana kniga, raskaz.

4.3 Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe

Osnovni nastavni metodi

Osnovni metodi {to mo`at da se koristat vo nastavata po germanski jazik se metodite {to se zaedni~ki za pove}eto
predmeti, a toa se: demonstracii, diskusii, re{avawe problemi, samostojna rabota na u~enikot na proekti, u~ewe preku
sopstveno otkrivawe i drugi metodi {to }e pridonesat za razvojot na u~eweto. Site tie treba da se primenuvaat vo ramkite
na komunikativniot priod, koj pretstavuva temel na sovremenata nastava po stranski jazik, {to ne zna~i deka vo procesot

22
na u~ewe ne mo`at da najdat mesto i drugi metodi: prirodnata (koja e dizajnirana da razviva osnovni komunikativni
ve{tini), strukturalnata (spored koja gramati~kite strukturi se u~at spored odreden redosled) ili audiolingvalnata (so
koja jazikot se u~i preku formirawe naviki), sugestopedija (so koja se podobruva u~eweto na jazikot, obezbeduvaj}i
najpovolni uslovi za rabota koja gi relaksira u~enicite na ~asot, na pr. rasporedot na klupite, tivka muzika itn.).

Aktivnosti na u~enikot
Zavisno od primenetite metodi vo procesot na u~eweto, aktivnostite na u~enikot se sveduvaat na: slu{awe,
pribele`uvawe, povtoruvawe, ve`bawe, ~itawe, pi{uvawe, otkrivawe odnosi i zakonitosti, samostojno u~ewe,
proveruvawe, primenuvawe rabota vo dvojki i grupi (simulacii, igri po ulogi, komunikativni igri), izrabotuvawe
doma{ni zada~i, postavuvawe i odgovarawe na pra{awa, diskutirawe, opi{uvawe, raska`uvawe, preveduvawe, s# so cel da
se pottiknuva kreativnosta na u~enikot.

Aktivnosti na nastavnikot
Aktivnostite na nastavnikot se sostojat, glavno, od: objasnuvawe, pi{uvawe na tabla, davawe na upatstva,
diskutirawe, demonstrirawe, postavuvawe i odgovarawe na pra{awa, ~itawe, zboruvawe, ocenuvawe zada~i, organizirawe
rabota vo dvojki i grupi, pravewe zabele{ki, motivirawe, inovirawe itn.

4.3. Organizacija i realizacija na nastavata

Nastavata po predmetot }e se organizira i realizira preku obrazovnata nastava na klasi~ni i specijalizirani

u~ilnici. Obrazovnite aktivnosti se organizirani vo nedelen raspored na ~asovi.

4.4. Nastavni sredstva i pomagala

Za poefikasno postignuvawe na celite se primenuvaat razni nastavni sredstva, pomagala i materijali.

4.4.1. Za sodr`inite na predmetot germanski jazik, se sugeriraat slednive nastavni sredstva i pomagala: grafoskop,

23
 kasetofon, TV/video, a po mo`nost i multimediski pristap.
4.4.2. Knigi i drug materijal za u~enicite

Za ovoj kurs po germanski jazik za u~enicite se prepora~uvaat slednive knigi i materijali:

U~ebnik po germanski jazik za treta godina po~eten kurs.
Komplet dvojazi~ni re~nici za paralelkata (Makedonsko- germanski i Germansko-makedonski).
Primeroci na re~nik so sinonimi
Primeroci na re~nik so sliki
Kompleti za paralelkata od izbrani u~ebni~ki sistemi koi vklu~uvaat gramati~ki ve`bi ili sli~ni sistemi od drugi
izdava~ki ku}i.

Zbirka od avtenti~en materijal na germanski jazik:

op{t materijal: - vesnici;
- stranski spisanija na germanski jazik;
- spisanija za mladi;
- bro{uri.
- Dokolku postoi oprema na raspolagawe toga{, isto taka, i audiovizuelen materijal na op{ti temi i temi od strukata.

4.4.3. Knigi i materijali za nastavnikot

Za nastavnikot se prepora~uvaat slednive knigi i materijali:

1. Primeroci od gorenavedenite knigi/materijali za li~na upotreba.

2. Pretplata preku u~ili{teto na relevantni internacionalni spisanija/vesnici.
3. Primeroci od katalozi na materijali za u~ewe na germanski jazik i/ili sli~ni
katalozi od drugi izdava~ki ku}i).
4. Pristap na Internet vo zaedni~ka rabotna prostorija na nastavnicite.
5. Pristap do fotokopir i drug vid aparati za pe~atewe.

24
5. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE

Uvidot vo napredokot na znaewata i sposobnostite na u~enicite da bide planiran, sistematski i permanenten i da se

ostvaruva vo sorabotka so site u~enici vo vospitno-obrazovniot proces. Proverkata na znaewata i sposobnostite na
u~enicite da se realizira preku voobi~aenite instrumenti za taa cel: aktivnosti za usna proverka (dijalozi po dadena
situacija, dramatizacija itn.), testovi i pismeni raboti za pismena proverka.

6. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA NA

NASTAVNATA PROGRAMA

6.1. Osnovni karakteristiki na nastavnicite

Nastavnikot po germanski jazik treba da poseduva li~ni, profesionalni i pedago{ki kvaliteti: da e fizi~ki i
psihi~ki zdrav, da go poznava maj~iniot jazik, da nema govorna maana, da e komunikativen i otvoren za sorabotka, da ima
pozitiven stav, entuzijazam i imaginativnost, da e soodvetno profesionalno obrazovan, so ili bez rabotno iskustvo, da ja
saka pedago{kata rabota i da napreduva vo nea, da e dobar organizator, da e kreativen i sposoben za inovacii vo
obrazovnata tehnologija, motivirawe na u~enicite i sl.

6.2. Standard za nastaven kadar

1. Zavr{eni studii po germanski jazik i literatura - nastavna nasoka, VII/1 stepen.
2. Zavr{eni studii po germanski jazik i literatura druga nasoka i se zdobil so pedago{ka, psiholo{ka i metodska
podgotovka na soodveten fakultet, VII/1 stepen

6.3. Standard za prostor

Za srednite stru~ni u~ili{ta op{to, za nastavata po germanski jazik se prepora~uva specijalizirana u~ilnica-
kabinet so slednava infrastruktura;
- voobi~aen inventar: klupi, stol~iwa, tabla;

25
 - grafoskop;
- mesto za bezbedno ~uvawe na kompletite za paralelkata i prepora~anite materijali (polici ili koli~ka);
- kasetofon i video/TV;
- pristap na Internet.

7. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA IZRABOTKATA NA NASTAVNATA PROGRAMA

7.1. Datum na izrabotka: maj 2002 godina

7.2. Sostav na rabotnata grupa:

- Zlata Markovska, sovetnik vo Biroto za razvoj na obrazovanieto - Skopje, rakovoditel;

- Marina Ni{liska, lektor, Filolo{ki fakultet, Katedra za germanski jazik - Skopje;
- Spaska Slabeva, profesor po germanski jazik, OU “J. H. Pestaloci" Skopje

8. PO^ETOK NA PRIMENA NA NASTAVNATA PROGRAMA

Datum na zapo~nuvawe: 01.09.2003 godina

9. ODOBRUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA

Nastavnata programa po predmetoto germanski jazik ja odobri (donese)

so re{enie br.______________ od ___________ godina

26