ZADEVA: PRIJAVA NASILJA V DRUŽINI

LJUBLJANA, 25.10.2018

Prijavitelj:
Jure Krišto, rojen 13.07.1992, stanujoč na naslovu Trubarjeva cesta 85, 1000 Ljubljana,
trenutno brezposeln, prostovoljni sodelavec v nevladni organizaciji ŠENT
Kontaktni podatki: 069-983-702 / jurekristo@hotmail.com

Kot priča večkratnim dogodkom nasilja vlagam obširno prijavo za izredno hud, dolgotrajen in
ogrožajoč nasilen odnos v družini. Osebi, ki sta predmet obravnave v prijavi, sta Klemen
Fortuna (v nadaljevanju: povzročitelj) ter Kim Savnik (v nadaljevanju: žrtev), oba stanujoča
na naslovu Hranilniška ulica 2, 1000 Ljubljana.

Pripravljen sem pričati na sodišču v korist žrtve, pripravljen sem priskrbeti še dodatne priče,
če bo to potrebno, skratka pripravljen sem pomagati organom pregona v vseh pogledih, da bi
se prišlo zadevi do dna.

Za začetek bi podal svoje, kar se da objektivno, videnje oziroma mnenje o povzročitelju. Gre
za izredno nestabilnega posameznika, bivšega kaznjenca, ki je preživel več kot pet let za
zapahi. V njegovi kartoteki nedvomno obstajajo še zaznamki o incidentih, meni osebno je
znano, da je ob neki priložnosti pod vplivom substanc mahal z nabito pištolo v centru
Ljubljane in so mu jo morali policisti odvzeti. Je hudo psihično poškodovan, nestabilen,
nasilen v vseh oblikah, kronični odvisnik od alkohola, marihuane ter »farmacevtskih drog«
(različne vrste benzodiazepinov v kombinaciji z alkoholom). Nekoč sta mi oba priznala, da je
pred leti na sojenju proti povzročitelju mnenje podal izvedenec psihiatrične stroke, dr. Dragan
Terzič, ki naj bi povedal, da: » gre za izjemen primer človeka, saj je izjemno podpovprečno
inteligenten, po drugi plati je pa vrhunski manipulator, za dosego svojih ciljev zna narediti
vse«. Verjamem, da to strokovno mnenje obstaja še nekje zabeleženo in je preverljivo dejstvo.

Mnenje o žrtvi: Tudi pri njej gre za ekstremen primer, primer nekoga, ki se je rodil v
katastrofalno družino in socialno okolje, navlekli so jo v droge, prostitucijo, doživljala je
nasilje družinskih članov, večkrat bila posiljena, nikoli v življenju ni imela nekoga, ki bi jo
zaščitil.. Potem je pri svojih dvajsetih letih spoznala povzročitelja, se vanj zaljubila, in verjela
da je storila korak naproti boljšemu življenju, z odmikom od drog, nasilja, takšno utvaro in
upanje ji je dajal. Sicer jo karakterno ocenjujem kot zelo nadpovprečno močno bitje, saj
menim da če ne bi bila, ne bi preživela niti polovico zgoraj omenjenih grozot, ona je pa še
vedno živa, z obzirom na vse kar ji je bilo že storjeno, šokantno normalna, še obstaja v njej
iskra, želja, da bi ji življenje ponudilo drugo možnost, ampak jo je povzročitelj pripeljal
fizično in psihično že tako blizu roba, da sama ne zmore prepotrebne energije, da bi se sama
lotila rešitve. Pomembno dejstvo je, da je v zadnjih treh letih, skupno vsaj trikrat pobegnila od
povzročitelja, ampak se je vsakič končalo enako, da se je vrnila domov v manj kot mesecu dni
in nikoli ni zmogla poguma, da ga prijavi.
Moje iskreno mnenje je, da trenutno daleč najbolše poznam žrtev (razen povzročitelja, on jo
nedvomno pozna še bolje) kot osebo , kaj razmišlja, kje se ji najbolj lomi v glavi, česa jo je
najbolj strah, in česa si neizmerno želi. Zato bom v nadaljevanju pri nekaterih dejstvih probal
prikazat, kako ona razmišlja, oz. si bo upala naglas razmišljat ko bo enkrat na varnem.
Par sem spoznal pred dobrim letom dni, lansko poletje. Počasi smo se spoznavali in vedno
bolj razumeli in družili. Kmalu sem izvedel za grozote iz preteklosti, ki jih je povzročitelj že
storil žrtvi, vendar sem bil pod vtisom, da so bile to enkratne zadeve iz preteklosti, tako mi je
bilo predstavljeno. Ko je čas šel naprej, je žrtev v meni začutila in našla prijatelja, zaupnika,
komur je lahko povedala stvari, ki si jih pred tem ni drznila niti izustiti. Iz njenih ust sem
slišal toliko grozot, da jih verjetno ne bom vse uspel našteti v tej prvi prijavi, pa naj jih
omenim nekaj: imela je splav (oz morda več kot enega) zaradi nepojasnjenih poškodb, večkrat
jo je že davil, udarjal z rokami ter raznimi orožji, kot so trdi predmeti ali z nožem grozil,
psihično jo maltretiral in držal pod kontrolo, zadnja večja poškodba je razbitih šest sprednjih
zob, katere ji skupaj drži žica, poškodba je stara manj kot leto dni, žrtev je poiskala
zdravniško oz. dentalno pomoč v ZD Šiška, kjer so ji zobe začasno popravili, povprašali od
kod ji poškodbe, žrtev je povedala da »jo je nekdo s čevljem udaril, ne sme oziroma ne upa pa
povedati kdo«, prosim preverite, obstaja dokumentacija. Vse te stvari in še veliko več mi je
žrtev zaupala s časom, vendar me je vedno prosila, naj ne obveščam nikogar, po mojem
mnenju zaradi strahu pred novimi posledicami doma. Žrtev ima na sebi goro ran in brazgotin,
psihično je že skoraj čisto na dnu, tudi fizično, potrebuje zdravniški pregled, ker nam bo vsem
skupaj slabo in šlo na jok, ko bo zdravstveno osebje prišlo do ugotovitev, kako hudo zares je.

Na tej točki vmes bi poudaril, da je trenutno psihološko stanje žrtve, da me »sovraži«. Menim,
da je to zato, ker sem pred dnevi napovedal, da bom podal prijavo zoper njega ker se počutim
moralno obvezanega, on se je seveda ustrašil, ona je pa tako močno pod njegovim vplivom,
da pač mora držati z njim in v teh trenutkih gojit enaka čustva kot on, za svojo varnost… z
žrtvijo sem prijatelj odkar jo poznam in ji bom ob strani dokler bo živa, to sem ji večkrat tudi
že obljubil, prosil bi vas oziroma tiste, ki bodo vodili postopke, naj jo večkrat spomnejo, da
me še vedno ima ob strani, ker bo prej ali slej nekoga rabila ob sebi, da bo preživela to celotno
grozo.

Predlagam, da pridobite čim več informacij (ter zdravstvena kartoteka žrtve je po mojih
informacijah tudi tam) v Zdravstvenem domu Logatec, enota CPZPOPD, pri medicinski
sestri, gospe Katarini Hodnik. Kot je meni znano, gospa pozna žrtev in povzročitelja več kot
deset let, vsak teden hodita tja po metadonsko terapijo, menim da je gospa videla ogromno,
žrtev mi je zaupala da se je tudi že njej zaupala nekoč, menda je v enem primeru z vso
potrebno opremo očistila in povila rane, pa vseeno ni obvestila pristojnih organov. Ogromno
informacij in dokazov mora še obstajati, za katere jaz niti ne vem, ker jih še nihče ni začel
iskati.

Prvi incident v zvezi z nasiljem, ki sem mu bil priča, se je zgodil 22.08.2018.

V tistem obdobju, smo bili po mojem mišljenju na »vrhuncu« prijateljstva, vse je bilo ok,
razumeli smo se super. V sredo, 22.08., smo šli skupaj v Strunjan na oddih. Povzročitelj je
tekom dneva, iz meni neznanega oz razumljivega razloga, nadpovprečno zlorabljal alkohol,
po mojem mnenju je v dvanajstih urah spil vsaj 15 piv. Stvari so prišle do te točke, da je okoli
polnoči, močno pod vplivom alkohola, zamahnil proti žrtvi, jo prvič z odprtjo dlanjo zadel v
obraz, drugemu udarcu se je žrtev umaknila, ker je bila trezna on pa močno opit, zgubil je
ravnotežje in jo za seboj potegnil v meter in pol globok prepad. Takoj po tem ko sem videl in
uspel dojet, kaj se je zgodilo, sem s pestjo v glavo močno udaril povzročitelja, da se je celotna
zadeva umirila. Poudarjam, da se je v teh dogodkih žrtev postavila na mojo stran, niti z eno
besedo in dejanjem ni branila povzročitelja. Po tem dogodku smo še prespali na istem kraju,
ter se naslednji dan, zaradi tega dogodka, predčasno vrnili v Ljubljano.
Ob povratku sem povzročitelju podal svoj zaključni govor, povedal sem mu da prijatelja nisva
in ne bova nikoli več, ker sem spoznal kako bolan in pokvarjen je, ter kakšno škodo dela
ljudem okoli sebe. Tudi v tem se je žrtev odkrito strinjala z mano. Z njim se od takrat naprej
nisem videl kar nekaj časa, z žrtvijo sva pa ohranila stike, in se osebno dobivala naprej vsaj
dvakrat tedensko, ker me je sama prosila, da me nujno potrebuje ob sebi ker umira navznoter,
cel čas pa ni upala povzročitelju povedati, da se še naprej druži z menoj, verjetno zaradi
strahu pred posledicami..

V naslednjih tednih se ji je psihično in fizično stanje poslabšalo, nevem ali jo je še udaril

vmes ali ne, ampak sem jo nekega dne, ko me je zjutraj okrog devete ure panično poklicala,
da se ji je »nekaj zgodilo v glavi«, odpeljal v UKC Ljubljana in kasneje na Nevrološko
kliniko na obsežne preglede, ker je imela hude glavobole, rekla je da na eno oko ne vidi
dobro. Zdravniško osebje jo je vprašalo za mnenje, od kje ona misli, da bi lahko izvirale
težave, povedala je, da je v zadnjem obdobju dobila več močnih udarcev v glavo, ni pa upala
povedati od koga.

Še sva se naprej družila in ostajala v stiku po tem, pomagal sem ji kakor sem mislil da lahko
in je najbolje. Iz dneva v dan se ji je psihološko stanje poslabševalo, vedno bolj na glas in
pogosto je govorila, da mora pobegnit stran, čene da ne bo več dolgo preživela.

V soboto, 29.09.2018, sva se na njeno željo oz prošnjo dobila na samem že zjutraj. Na kolenih
me je prosila, da ne zmore več, da naj ji pomagam in jo takoj odpeljem stran, da bo »umrla če
bo še kdaj morala iti nazaj«. Moj predlog oziroma mnenje je bilo, da ni čisto prava in
najboljša pot da na hitro beži, ampak da se te zadeve sistematično loti(mo), s prijavo in vsem
uradno. Ampak je bila tako zelo zlomljena, da sem ji ustregel in odpeljal na varno, na njeno
željo takrat nisem (še) prijavil povzročitelja. (to je bila moja napaka, moral bi bolje oceniti in
narediti to takoj)

Mislim da je bil drugi ali tretji dan po tem odhodu, ko mi je nekaj povedala, pa nisem dovolj
resno jemal, sem naredil napako. Rekla mi je »najboljše bi bilo zame, če zdaj vsaj en mesec
ne vidim in ne slišim o povzročitelju ničesar, da lahko normalno pridem k sebi«. Nisem ji
želel odvzemat telefona, preprečevati stike ali jo kakorkoli omejevati, vsak dan sva se
pogovarjala o stvareh zelo odkrito, punca se je res odprla in ji je 90% stvari v glavi jasnih. Je
pa bila to moja napaka, povzročitelj je skoraj vsakodnevno na sto načinov vršil pritisk nad
njo, poskusil je z ljubeznijo, z igranjem obupa, naprej ji je metal otroka in da bo celemu svetu
povedal, da je kurba, ker je zapustila njega in otroka (otrok je v rejništvu že več let), skratka
nagajal ji je na vse možne načine, oziroma bolje rečeno manipuliral, da bi jo zvabil nazaj…

Drugi incident nasilja, ki sem mu bil priča, se je zgodil 1.10.2018. med 6-7h zjutraj

Žrtev in povzročitelj sta se dan prej preko sms sporočil dogovorila, da se 1.10. zgodaj zjutraj
dobita v Logatcu pri ambulanti, kjer dobivata terapijo, zato da bi lahko mirno dorekla
podrobnosti njunega razhoda ter da se tudi z zdravstvenim osebjem dogovorita, da bo od
takrat naprej vsak sam po svojo terapijo hodil.
Naj poudarim, da sem slutil nasilje in probleme in se na ta način tudi pripravil. Žrtev sem jaz
peljal v Logatec, se parkiral eno ulico stran, vzpostavil sem telefonski klic med njenim in
mojim telefonom, ji dal navodila, naj ga ima v žepu prav obrnjenega da slišim vse, da lahko
ukrepam takoj če bo slučajno potrebno. Povzročitelj se po mojem mnenju ni zavedal, da žrtev
ne bo sama prišla na pogovor z njim.
Razložim tok dogodkov, kot sem jih jaz po telefonu slišal od trenutka, ko je žrtev zapustila
moje vozilo in šla v ambulanto. Najprej sem zaslišal, da sta se žrtev in storilec srečala v
ordinaciji, kjer je vse potekalo »normalno« oz prijazno, povzročitelj ni načenjal nobene teme,
pred zdravstvenim osebjem je igral čisto eno drugo vlogo. Ko sta skupaj stopila čez izhodna
vrata, sem zaslišal zvok bolečine žrtve in razumel situacijo, da jo povzročitelj na silo vleče
stran od zdravstvenega doma, zdravstvenega osebja in varnostnika, do glavne ceste ter zadaj
za avtobusno postajo. Žrtev ga je cel čas prosila in prepričevala, da se pomiri, da naj jo pusti
da gre po svoje. Sledilo je nekaj prerekanja, vmes sem še slišal, da je žrtev v joku rekla
»prosim Klemen, boli me, spusti me«, nedolgo za tem sem pa slišal obupen krik žrtve, nevem
točno kaj ji je naredil, ampak takoj sem skočil iz avta in stekel v smer od koder so se slišali
kriki. Ko me je povzročitelj zagledal, je za trenutek zamrznil, ker me izgleda ni pričakoval,
umaknil se je od žrtve, ona je pa z menoj odšla do avta… dokaz o klicu imam na telefonu, če
obstaja zakonska podlaga oziroma način, da bi se pridobilo posnetek celega tega klica, bi
kristalno jasno osvetlil kaj se je dogajalo in zgodilo.
Po tem dogodku, sem sam odšel v ordinacijo CPZOPD Logatec do zdravstvenega osebja
(sestro katarino Hodnik, dr. Nakičenovič ter dežurnega varnostnika, imena ne poznam) in jim
predstavil, kaj se je zgodilo, obtožil sem jih, da zanemarjajo svoje poklicne in moralne
obveznosti, ker je povzročitelj dobesedno nasilno vlekel žrtev od izhodnih vrat zdravstvenega
doma, čez celotno parkirišče, ki spada pod zdravstveni dom, čez cesto, sepravi vsaj 50metrov
jo je ob pol sedmih zjutraj pred zdravstvenim domom vlekel, pa je kričala in se upirala, in ni
nihče pomagal niti reagiral, če mene ne bi bilo takrat zraven, si ne upam ugibat, v kakšnem
stanju bi sedaj žrtev bila… Naj dodam še, da sem v odgovor na moje obtožbe, da so
zanemarili svoje obveznosti, dobil nonšalanten odgovor, da »se je nasilje odvijalo na javni
cesti oz. drugi strani le te, kar pa ni več v pristojnosti zdravstvenega doma«. Ena navadna laž,
morajo obstajati kamere in posnetki, dokazi o tem kar razlagam.

Takoj po tem drugem nasilnem dogodku, je povzročitelj, nevem ali iz čiste škodoželjnosti, ali
pa kot del mozaika manipulacij da jo nazaj dobi, šel sam v ordinacijo CPZOPD in povedal, da
je Kim pobegnila od doma, da se ji meša, da se je verjetno začela spet drogirati, da verjetno
nima kje spat, in tako naprej. Zdravstveno osebje je takoj zatem njo zaslišalo v zvezi z vsem,
ampak je zmrznila, ni zmogla poguma, ni upala povedati kje je, kaj se dogaja z njo, slabo je
izgledala ker je v izredno slabem psihičnem stanju, zato je zdravstveno osebje verjelo
povzročitelju. V petek, 5.10., ko sem žrtev odpeljal v Logatec na prevzem terapije, ji je tam
zdravstveno osebje vročilo odločbo, v kateri je pisalo, »da zaradi trenutno neurejenih socialno
bivanjskih razmer« so ji dolžni dati ukrep, in sicer namesto da bi hodila dvakrat tedensko kot
do tedaj, je od odločbe naprej prisiljena hodit vsak dan iz Ljubljane v Logatec po terapijo.
Spoštovani, ta podatek »neurejene bivalne razmere« so zdravstveni delavci lahko slišali samo
od ene osebe, to je povzročitelj, je ni druge osebe na tem svetu ki bi šla kaj takega govorit, ker
to enostavno ni bilo res in tudi nihče, razen mene in žrtve ni vedel kje točno se nahaja.

Žrtev je bila besna kot je še nisem videl nikoli prej, besna na povzročitelja, ker je videla, s
kakšno lahkoto in brez slabe vesti ji je ponovno prizadel bolečino, kako hudo resnično je vse
to, kar si ni upala dolga leta priznati… naslednji dan, v soboto, sva na njeno željo in pobudo
šla v njuno bivalno enoto na naslovu Hranilniška 22, ker mu je hotela v živo povedati vse, kar
ji leži na duši v zvezi z zadnjimi dogodki, in pa večkrat je vmes poudarila da ga bo »zmlatila
ko prasca« zaradi vsega kar ji je naredil, jaz sem ji pa rekel in obljubil, da bom pustil da sama
naredi kot misli in se ne bom vmešaval, razen če bom zaznal da si bo storilec vpričo mene kaj
upal oz. poizkusil. V stanovanju so se stvari odvijale tako, da je bilo polno vpitja iz žrtvine in
moje strani, zelo močno se je fizično spravila nanj brez zadržkov (on se ni branil, ker sem jaz
bil zraven in mislim da se ni upal), dobil je več udarcev s pestjo v obraz, z nogo ga je zadela v
stranski del glave, prst mu je zvijala… moj fizični kontakt v tej situaciji z njim je bil, da sem
ga slabe pol minute z vso silo držal na kavču, ker je vmes situacija tako eksplodirala, da sem
se ustrašil za varnost nje, vseh… Ko sva odšla z žrtvijo iz stanovanja, smo se »zmenili«, da je
najbolje, da nihče nič ne prijavlja, on ne prijavlja nasilja nad njim, jaz pa (zaenkrat) ne
prijavljam njegovih kriminalnih dejanj nad žrtvijo. Seveda je patološki lažnivec požrl besedo
oziroma še huje, šel je podat krivo ovadbo zoper mene, češ da sem ga jaz hladnokrvno
namlatil in mu grozil s smrtjo…
Ko je policist iz PP Bežigrad prišel k njima na dom, da bi še od Kim Savnik dobil izjavo o
dogodku, si ni upala reči, da je vse laž, ni si upala kaj dosti sploh povedat pravzaprav, to mi je
rekel policist iz vaše postaje s katerim sem imel pogovor… Evidentno je, da trpi, da je pod
vplivom, da punca trenutno ne zmore ven iz okov…

V pondeljek, 8.10., sem se ponovno odpravil v ambulanto CPZOPD Logatec. Prišel sem jim
povedat, da so storili napako, da so pravzaprav verjeli na besedo bivšemu kaznjencu in na
podlagi tega naredili hudo napako, ter s tem ubistvu kaznovali žrtev, ter da sploh ni res, da je
zmešana in da živi na cesti ali v avtu, ampak da ima varno zatočišče, ponudil sem jim razna
potrdila, če ji želijo. So pokazale nekaj razuma, povedale so, da naj bo Kim vsaj enkrat
negativna na testu alkohola, in ji bodo vrnili terapijo nazaj po starem planu, da se izognemo
vprašanjem varnosti in njunih morebitnih nadaljnih srečanj.
Od tu naprej se je žrtev začela dokončno lomit, čeprav tega v tistem času nisem opazil.
Tudi ona je že dalj časa kronični odvisnik od alkohola, v precej milejši obliki kot povzročitelj,
ampak vendar. Želim povedati, da sem vedel jaz in ona, da bo zelo trpela psihično in fizično
tri dni, ko bo abstinirala…ampak je pokazala voljo takoj, in od ponedeljka dalje je
abstinirala… začel sem opažati spremembe v obnašanju, več razdražljivosti, slabša
razpoloženost, vedno bolj se je zapirala vase… ocenil sem da je vse to zaradi mešanice
abstinence ter »prehodnega obdobja v umiku iz nasilja«.

Prišel je četrtek, 11.10., to je bil njen tretji dan abstinence in treznosti, zgolj do petka zjutraj bi
še morala preživeti to krizo in bi potem lahko bilo spet vse po starem… a se je žal punca
zlomila, okrog dveh popoldne mi je rekla in me prosila, da ne vidi druge možnosti kot da gre
domov, da »mora« domov. Jaz sem jo še kratek čas iz obupa poizkusil prepričat, ker sem ji cel
čas videl v očeh strah, nezadovoljstvo, ubito dušo, ampak sem ji vseeno ustregel in jo odpeljal
do doma, na njeno željo sem jo odložil 100m od doma, pred trgovino Lidl. Ko sem se
odpeljal, je obsedela tam in se zlomila v joku… čez 20-30min sem se vrnil tja, da vidim če je
še tam, še vedno je jokala…šel sem do nje, poizkusil znova prepričat, pomagat, karkoli, ni
mogla, zmogla, rekla mi je naj grem stran in se ne sekiram, da tako pač je... in se je vrnila
domov, pod oblast kriminalca in nasilneža, ki je nemudoma nazaj vzpostavil avtoriteto in
represijo.

V obdobju od 11.10. in do 23.10 ko je že bila doma, sva ohranila kontakt preko facebook
messengerja, večkrat sva se na željo obeh tudi videla vmes. Toda od 11.10 naprej, ko je nazaj
doma, ni več ista oseba, vidi se iz neba da je zatrta. V živo in po messengerju, sem jo vsak dan
neumorno prepričeval naj naredi kar mora, naj vidi dejstva ki vem da jih pozna, naj se
opogumi, naj poišče pomoč, res vsak dan sem poizkušal na vse možne načine nekakor jo spet
spravit nazaj v tisto drugo fazo, pa ne gre, jo premočno drži… kadar sva se v živo dobila in
sem ji govoril, razlagal, vbijal dejstva v glavo, je bila samo tiho in objokana konstantno, kar
sem ji pa na messenger pisal, je pa tudi bilo šokantno malo odgovorov z njene strani, menim
da zato ker ji povzročitelj nadzira vse, vključno z komunikacijo…
Rad bi poudaril, da žrtev ima ozek, ampak soliden socialni krog ljudi, ki ji stojijo oz. stojimo
ob strani, ima mene in še vsaj dva tri prave prijatelje, ki so jo že neštetokrat vzpodbujali naj
pobegne, ji obljubili finačno in kakršnokoli pomoč, ima polbrata s katerim ima v redu odnos
in jo ima rad in bi tudi on ji pomagal z stanovanjem, denarjem, ima živo in zdravo babico, ki
ji finančno pomaga preživeti… punca ima svoj krog ki bo poskrbel zanjo, vendar v trenutnem
stanju tega ni sposobna videt oz. sprejet. To govorim, ker sem prepričan, da bi bilo za njeno
končno dobro daleč najboljše, da bi lahko ostala »na prostosti«, nekje pri prijatelju, bratu, ali
pa v končni fazi v svoji lastni bivalni enoti, ker sem prepričan da bo obkrožena s pravimi
ljudmi, predelala to stvar veliko lažje kot si sama trenutno ne zna predstavljat. Da bi se hitro
našlo toliko dokazov, da se nasilneža umakne stran takoj in ne nje… varne hiše, vsi protokoli
ki spadajo tu zraven, menim da ne bi nanjo vplivali najbolje, bi se ji lahko tudi utrgalo od
vsega hudega, ker že od nekdaj ne mara ne socialnih delavcev, ne policistov, ne nobenega,
toliko ji je povzročitelj že opral možgane, da vem da ji bo ta varianta težja… ne vem pa kako
se bodo stvari odvijale, bojim se da dokler ne bo čisto na varnem in imela malo časa spet zase
brez pritiska, sem absolutno prepričan da bo sama priznala in povedala za vse grozote, ki jih ji
je naredil.

V nadaljevanju bom citiral nekaj odstavkov iz dokumenta ministrstva za zdravje (strokovne

smernice za obravnavo nasilja v družini), in pokomentiral, da poizkusim čim bolj nazorno
predstavit situacijo.

Vprašanja, označena z ? so prepisana iz priročnika strokovnih smernic, odstavka

»Zdravstvene posledice nasilja v družini« , trditve označene z - so komentar za konkretni
primer in moje osebno mnenje in prepričan sem, da bo žrtev v ustreznih pogojih sčasoma
sposobna potrditi te besede.

? Koliko časa že traja nasilje?

-po moji vednosti, vsaj že 5-10let

? Ali ste trenutno v nevarnosti?

- Da, ravnokar sem se tretjič vrnila domov, partner je izredno jezen, nepredvidljiv,
trenutno sva tudi v zelo težki finančni situaciji in je vihar na vidiku, samo še vprašanje
časa.

? Ali se je v zadnjem času nasilje stopnjevalo in postajalo vse bolj ogrožajoče?

- Da, v zadnjem letu dni sem utrpela hujšo telesno poškodbo obraza in zob, v zadnjih
dveh mesecih sem vsaj dvakrat bila ponovno fizično napadena, sem pod stalnim
psihičnim pritiskom in se lomim odznotraj.

? Ali menite, da bi bila vaša varnost ogrožena, če bi se vrnili domov?

- Da, groza me je te misli, ker sem s časom spoznala, da se vzorec vedno ponavlja in je
s časom le še slabše, delno sem se že vdala, da mi je tako usojeno.

? Ali imate na voljo kakšno varno lokacijo, kamor lahko greste?

 - Da, imam babico, imam polbrata, imam vsaj dva prava prijatelja ki mi lahko pomagata
nastanitveno, finančno in psihološko, vendar tega trenutno ne vidim in se ne zavedam,
ker si ne predstavljam kako bi sploh bilo, ko bi končno bila spet svobodna.

? Ali je bil povzročitelj nasilen tudi do otrok?

- Na to vprašanje ne poznam odgovora, vem pa iz pričevanja žrtve, da sta pred leti
izgubila stanovanje na Poljanah, ker so sosedi zaznali in prijavili nasilje lastniku
stanovanja, ta jih je vrgel ven in zatem jim je center za socialno delo vzel otroka.

? Ali je že prihajalo do policijskega posredovanja zaradi nasilja v družini?

- Ne vem, mislim da je, ampak nisem prepričan. Mislim pa, da zaenkrat še ni uradnih
zaznamkov, ker se zavedam da si nikoli ni upala spregovoriti naglas, je strah pred njim
premočan

? Ali ste bili zaradi posledic nasilja že kdaj zdravljeni/hospitalizirani?

- Da, večkrat v življenju je že bila zdravljena in hospitalizirana, nazadnje z mojim
spremstvom v Kliničnem centru septembra.
? Ali ste zaradi fizičnega nasilja že iskali zatočišče in pomoč zunaj doma?
- Da, iskala sem, trikrat sem že pobegnila ker sem imela vsega dovolj, a sem se vedno
znova vrnila domov…še sama ne znam povedati zakaj, najbližje resnici je strah.

? Ali je vaš partner vas ali vaše otroke kdaj zadrževal proti vaši volji?
- Za otroka nevem, te zgodovine ne poznam, za žrtev sem pa pripravljen pričat na
sodišču, da jo zadržuje proti njeni volji doma, ne sme nikamor sama iz stanovanja
razen v trgovino ali psa peljat.

? Ali vas partner nadzoruje ali zasleduje?

- Da, partner mi nadzoruje vse, denar, omejuje oz. preprečuje mi stike s prijatelji, mi ne
pusti, da bi sama šla iz stanovanja, ker je bolestno ljubosumen.

? Ali vam je povzročitelj nasilja kdaj grozil z orožjem ali ga celo uporabil?
- da, večkrat mi je že grozil in uporabil različna trda orožja na meni.

? Ali se bojite in menite, da je vaše življenje trenutno v nevarnosti?

- Absolutni ja, strah jo je na smrt, ker ve da bo prej ali slej prišlo ponovno do nečesa, in
se boji da kmalu ne bo več niti fizično prenesla udarcev.

? Ali je partner kdaj grozil, da bo ubil vas, otroke, ali sebe?

- Da, večkrat mi je že izrekel, da raje ubije mene in sebe, kot da me pusti iti ali prijaviti
na policijo.

? Ali vaš partner zlorablja alkohol ali droge?

- Da, v povprečju konzumira 5-10 piv na dan, v kombinaciji z marihuano ter
benzodiazepini, ter občasno tudi trše substance, ekstazi, kokain, ..

? Ali se je nasilje začelo v času nosečnosti?

- To mi je povedala in o tem bom pričal če je potrebno, odgovor je da. Nasilje se je
začelo že dolgo nazaj, žrtev mi je potarnala da je imela tudi nekaj spontanih splavov,
dvojčka je izgubila ker jo je nabrcal. Žrtev mi je v času, odkar jo poznam, večkrat
rekla » da bi ga morala že taprvič, ko jo je udaril, prijavit in iti stran).
? Ali ste morda že razmišljali o samomoru ali ga poskušali narediti?
- Ne vem, če ga je že poizkušala narediti, mi je pa več kot trikrat v zadnjih nekaj mesecih
iskreno obupavala pred menoj in imela resne misli o koncu življenja.

Spoštovani, zavedam se da svoje delo opravljate več kot korektno, vestno in uspešno, a
vseeno bi vas iz dna srca še dodatno zaprosil. Prosim, čimprej preverite navedbe, informacije,
čimprej zaščitite žrtev, punca je preživela takšne grozote v življenju, da gre vsakemu
normalnemu človeku na bruhanje, in nihče ni v 34 letih, kolikor je danes stara, dvignil glas in
vse v luft, da se ji pomaga, menim mislim in upam, da sem s to prijavo naredil najbolšo stvar
v življenju do sedaj, iskreno si želim da nasilneža čimprej spravite tja kjer mu je mesto, v
zapor do konca življenja, tej prelepi punci pa želim dat drugo možnost, ker si jo nihče bolj ne
zasluži kot ona, nikoli v življenju ni nikomur namerno ali iz zlobe škodovala, življenje ji pa
servira horror movie najbolj izprijene oblike.

Že nekaj časa me v glavi raztrgava ta grozna misel, v kakšnem svetu živimo, v kakšni državi,
kakšnem sistemu, kjer na papirju in v zakonih obstaja tistoč in ena varovalka, da se take stvari
ne bi dogajale, bolano kruta realnost je pa ta, da je cel sistem, na čelu s tistimi ki so po 9.
členu zakona o preprečevanju nasilja dolžni podat prijavo ob prvem SUMU, pa so vse to
videli, gledali, bili tiho… v kakšnem pokvarjenem svetu živimo, da je lažje stran gledat, kot
pa dvignit telefon in obvestit pristojne institucije. Ubija me to, ne morem predelat v glavi,
zakaj so ljudje taki, zakaj je moralo priti tako daleč, da se že potihem zaskrbljeno sprašujem
oz. sprašujemo, ali jo je že preveč poškodoval, ali je res že to to. Neverjetno, srce parajoče…

Spoštovani, upam da sem vam dal dovolj indicev, informacij in razlag, karkoli dodatno morda
potrebujete od mene se bom takoj odzval, naprošam vas, jaz sem začel s to prepotrebno
prijavo, Vi pa prosim raziščite vse in iskreno sem prepričan, da če je kaj dobre karme na tem
planetu, bo povzročitelj kmalu za zapahi, žrtev pa na poti okrevanja.