Spoštovani.

Na vaša vprašanja glede nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in konkretnega postopka za

objekt daljšega obstoja, ki se je vodil v Izpostavi Vič-Rudnik Upravne enote Ljubljana vam pojasnjujemo
sledeče:

1) Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki se odmeri v postopkih legalizacij objektov se

odmeri na podlagi vrste različnih kriterijev, ki jih upravni organ v konkretnem postopku, ovrednoti glede na
konkreten objekt na konkretnem zemljišču, zato je znesek posameznega nadomestila brez predložene
dokumentacije za konkreten objekt, nemogoče predvideti v naprej, zato vam lahko podamo le splošen
odgovor. Tudi za primere, ki jih navajate, enoznačen izračun ni možen, saj ne razpolagamo z vsemi
podatki, ki so potrebni za izračun.
Kriteriji za izračunavanje vrednosti nadomestila in način njegovega plačila so določeni v Uredbi o kriterijih
za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (v
nadaljevanju Uredba).
Upravni organ odmeri vrednost nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora v skladu z določili
Uredbe in na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ter podatkov iz dokumentacije, ki je predpisana
in priložena zahtevi za izdajo konkretnega dovoljenja.

Kot izhaja iz Uredbe, pa so minimalni zneski nadomestila naslednji: 320 EUR za enostavni ali nezahtevni
objekt, 640 EUR za manj zahtevni objekt in 1600 EUR za zahtevni objekt.

Uredba v 22. in 23. členu določa izračun stopnje degradacije (SDU) in vrednost nadomestila (VN), kot
sledi:

22. člen
(izračun stopnje degradacije in uzurpacije prostora)

(1) Stopnja degradacije in uzurpacije prostora je enaka seštevku točk »T« iz 5., 6. in 7. člena,
pomnoženem s faktorji »F« iz 9. do 15. člena te uredbe, takšen izračun pa se na koncu še pomnoži z
izbranim dodatnim faktorjem »dF«, to je dFa, dFb, dFc ali dFd, in sicer po naslednji enačbi:

SDU = ((T1 + T2 + T3) x F1 x F2 x F3 x F4 x F5 x F6 x F7) x dFx

kar pomeni:
- SDU = stopnja degradacije in uzurpacije v točkah,
- T1 = število točk glede na vrsto namenske rabe prostora (5. člen),
- T2 = število točk glede na izrabo kapacitete prostora (6. člen),
- T3 = število točk glede na vrsto in stopnjo varovanja vrednot (7. člen),
- F1 = faktor glede na način izvajanja del (9. člen),
- F2 = faktor glede na namen nedovoljene gradnje (10. člen),
- F3 = faktor glede na obseg nedovoljene gradnje (11. člen),
- F4 = faktor glede na izgrajenost oziroma dokončanost nedovoljene gradnje (12. člen),
- F5 = faktor glede na zahtevnost izvajanja del (13. člen),
- F6 = faktor glede na skladnost nedovoljene gradnje z namensko rabo prostora (14. člen),
- F7 = faktor glede na skladnost nedovoljene gradnje z oblikovalskimi pogoji (15. člen),
- DFx = dodatni faktor, ki je:
- v primeru nedovoljene gradnje dF,
- v primeru neskladne gradnje dFb,
- v primeru nevarne gradnje dFc in
- v primeru nelegalnega kopa dFd.

(2) Če se nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo odmerja po uradni dolžnosti v postopku za izdajo

gradbenega dovoljenja ali v postopku spremembe gradbenega dovoljenja za objekt, za katerega se v
postopku ugotovi, da gre za nedovoljeno gradnjo, pa zanjo pristojni gradbeni inšpektor še ni uvedel
inšpekcijskega postopka, se odmerjeno nadomestilo zniža za 15 %.

(3) Če je bila za nedovoljeno gradnjo že izdana inšpekcijska odločba za njeno odstranitev in je inšpekcijski
zavezanec pred izdajo odločbe o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo sam izvršil inšpekcijski
ukrep odstranitve objekta, se odmerjeno nadomestilo zniža za 75 %.

(4) Ne glede na izračun po prejšnjih odstavkih stopnja degradacije in uzurpacije prostora ne sme biti:
- za enostavni in nezahtevni objekt: manjša od 40 točk in večja od 1000 točk,
- za manj zahtevni objekt: manjša od 80 točk in večja od 3000 točk,
- za zahtevni objekt: manjša od 200 točk.

23. člen
(izračun vrednosti nadomestila)

Vrednost nadomestila se izračuna tako, da se stopnja degradacije in uzurpacije v točkah (SDU) pomnoži z
vrednostjo točke v eurih oziroma po enačbi:

VN = SDU x VT

kar pomeni:
- VN = vrednost nadomestila,
- SDU = stopnja degradacije in uzurpacije, izračunana v točkah po določbah 22. člena,
- VT = vrednost točke v eurih (vrednost točke je 8 eurov).

2) V zvezi s konkretnim postopkom za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja pojasnjujemo, da je

postopek za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja že zaključen. Na podlagi izjave vložnika (ustno
na zapisnik) je bil postopek s sklepom, številka 351-2076/2018-7 z dne 17. 10. 2018, ustavljen.

Možnost legalizacije objekta daljšega obstoja obravnava 117. člen Gradbenega zakona – v nadaljevanju
GZ. Med drugim je pogoj za uvrstitev stavbe med objekte daljšega obstoja (poleg pogoja izgradnje stavbe
(brez ustreznega dovoljenja) pred 1. 1. 1998, obstoj stavbe v enakem obsegu in bistveno enake
namembnosti na istem mestu) tudi evidentiranje v katastru stavb. Torej gre za zakonski pogoj – ne le
evidentiranja stavbe v zemljiškem katastru, temveč, kot določa prvi odstavek 117. člena GZ, tudi v
katastru stavb. Upoštevaje navedeno, je vložnik za izdajo dovoljenja po 117. členu GZ, dolžan predložiti
dokazilo(-a), na podlagi katerih bo upravni organ lahko preveril izpolnjevanje pogojev za uvrstitev stavbe
med objekte daljšega obstoja. Na podlagi aerofoto posnetka ugotavljanje obstoja stavbe v enakem
obsegu in bistveno enake namembnosti na istem mestu ni mogoča, saj aerofoto posnetek ne vsebuje
podatkov niti o velikosti niti o namembnosti posameznih stavb.
Zahtevi za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja se priložijo (drugi odstavek 117. člen GZ):
- dokazilo iz 3. točke drugega odstavka, tretjega ali četrtega odstavka 35. člena GZ, če vložnik v zemljiški
knjigi ni vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini,
- posnetek obstoječega stanja (tloris, prerez in dimenzije objekta, pri stavbah tudi pogled in tlorise vseh
etaž z osnovnimi merami prostorov ter seznamom prostorov s površinami),
- dokazilo o plačanem komunalnem prispevku oz. so na drug zakonit način izpolnjene investitorjeve
obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka in
- dokazilo o daljšem obstoju objekta.
V zvezi z dokazovanjem daljšega obstoja objekta se smiselno uporabljajo določbe GZ in Zakona o
splošnem upravnem postopku – v nadaljevanju ZUP. Šteje se, da imajo objekti, ki izpolnjujejo pogoje iz
197. člena in 198. člena Zakona o graditvi objektov – v nadaljevanju ZGO-1 (Uradni list RS, št. 102/2004 –
uradno prečiščeno besedilo, 14/2005 – popr., 92/2005 – ZJC-B, 93/2005 – ZVMS, 111/2005 – odločba
US, 126/2007, 108/2009, 61/2010 – ZRud-1, 20/2011 – odločba US, 57/2012, 101/2013 - ZDavNepr.,
110/2013, 19/2015 in 66/2017) ali pogoje iz 124. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
graditvi objektov (Uradni list RS, številka 126/2007) pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje po GZ, o
čemer se na zahtevo stranke izda odločba (118. člen GZ). Za dokazila, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni
pogoji, ki jih določajo določbe prvega oz. drugega odstavka 197. člena ZGO-1, se lahko poleg potrdil in
drugih listin, ki jih izdajo pristojni državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil,
štejejo tudi izjave izvedencev, prič in ogledi objektov iz prvega odstavka tega člena oz. prostorov v njih, v
skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek.
Iz navedenega izhaja, da je vložnik, glede na določbe drugega odstavka 117. člena GZ, daljši obstoj
posameznega objekta dolžan dokazati na ravni gotovosti.

Lepo pozdravljeni.

Jerica Vidmar
Upravna enota Ljubljana