Žlahtni plini

He, Ne, Ar, Kr, Xe in Rn

1
 nereaktivne snovi

 visoke ionizacijske energije

IE [kJ/mol]

He 2371
Ne 2080
Ar 1520
Kr 1351
Xe 1170
 na osnovi IE so kemijske reakcije možne le pri Kr in Xe

 ker imajo njihovi atomi 8 valenčnih

elektronov so tudi binarni fluoridi zelo
reaktivne spojine

 žlahtni plini so v plinastem stanju monoatomarni

 njihove fizikalne lastnosti se spreminjajo v

skladu z naraščajočo molsko maso

2
 Sestava zraka

prostorninski %

dušik 78,09
kisik 20,95
argon 0,93

ogljikov dioksid 0,03

neon 1,6×10−3
helij 4,6×10−4
kripton 1,1×10−4
ksenon 8,0×10−6

Viri in pridobivanje

 z izjemo helija, s frakcionirno destilacijo

utekočinjenega zraka

 helij nastaja pri radioaktivnih procesih v notranjosti

Zemlje, zato ga je mogoče izolirati iz zemeljskega plina
in nekaterih mineralov

 tekoči He obstaja v dveh modifikacijah

ena je superfluidna (ima 1000-krat manjšo viskoznost
od plina)

3
  topnost žlahtnih plinov v vodi je majhna,
narašča z van der Waalsovimi radiji

topnost v 1 L vode pri 0 °C

He 0,0095 L
Xe 0,2420 L

 iz vodnih raztopin izkristalizirajo klatrati

 nekoliko večja je topnost v nepolarnih topilih

Uporaba

 helij za vzdrževanje nizkih temperatur oz. v kriogeniki,

za polnjenje balonov in v zmesi s kisikom za potapljaške
dihalne aparate

 v svetlobnih telesih, zlasti neonova svetloba, ker jo megla

malo absorbira

 argon v kemijskih laboratorijih za izvajanje kemijskih reakcij

v odsotnosti zraka

 kripton in ksenon za žarnice, ker so njuni atomi veliki in

imajo majhno povprečno hitrost in zato odvajata z
žarilne nitke le malo toplote

4
Spojine žlahtnih plinov

 prva spojina je bila pripravljena l. 1962

 am. kemik Bartlett je pripravil spojino O2+[PtF6−]

sklepal je, da če se da oksidirati O2 (IE = 1177 kJ/mol),
potem je možna tudi oksidacija Xe (IE = 1170 kJ/mol)

Xe + PtF6 → Xe[PtF6]

 sledila je priprava XeF4, nato XeF6

 XeF6 so pripravili v treh laboratorijih na svetu, prvi

so svoje rezultate objavili Jože Slivnik in sodelavci
iz IJŠ

Ksenonovi fluoridi

 nastanejo neposredno iz elementov s termično ali

fotokemično aktivacijo ali v električnem polju

 reakcije v reaktorjih iz niklja

5
Ksenonov difluorid XeF2

 v obliki brezbarvnih, razmeroma obstojnih kristalov

 je topen v vodi

 linearna molekula

 10 valenčnih elektronov

 sp3d2 hibridizacija, trikotno-piramidalna razporeditev

elektronskih parov

 simetrična razporeditev, ni deformacij valenčnih kotov

6
 Ksenonov tetrafluorid XeF4

 trdna snov

 reagira z vodo

3XeF4 + 6H2O → Xe + 2XeO3 + 12HF

 molekule imajo kvadratno planarno obliko

Ksenonov heksafluorid XeF6

 trdna snov

 reagira z vodo, množina vode je pomembna

XeF6 + H2O → XeOF4 + 2HF

XeF6 + 3H2O → XeO3 + 6HF

 oblika molekule v plinastem stanju ni nedvoumno

ugotovljena

7
popačen oktaeder s stereokemijsko aktivnim neveznim
elektronskim parom

ali

Ksenonov trioksid XeO3

 nastane pri reakciji XeF4 ali XeF6 z vodo

 trdna, zelo eksplozivna snov

 vodna raztopina XeO3 je zelo močan oksidant