Professional Documents
Culture Documents
Petreska Vesna-Srodstvo PDF
Petreska Vesna-Srodstvo PDF
Prigradski naselbi
1
Nau~noistra`uva~ki proekt „Aspekti na materijalnata kultura vo Skopje i
neposrednata okolina (kraj na 19 - kraj na 20 vek)“, rakovoditel na proektot: d-r Aneta
Svetieva, nositel na proekt: Muzejot na grad Skopje, istra`uva~: Tatjana \or|iovska.
2
Sopstveni terenski istra`uvawa vr{eni vo Prilep vo 1996 godina, kade {to vo edna
naselba be{e skoncentrirano naselenie od predelot Mariovo, ili vo Kumanovo, vo edna
naselba golem broj od naselenieto be{e od s. Drenak. Sopstveni terenski istra`uvawa
vr{eni vo Kumanovo i vo Kumanovsko vo periodot 1992-1999 g.
prigradskite naselbi bilo naseleno selsko naselenie koe bilo
teritorijalno povrzano i socijalno blisko, mehanizmite na sosedski i
rodninski odnosi bile dosta razvieni. Nekoi istra`uvawa vo skopskite
prigradski naselbi poka`uvaat deka pove}e od 2/3 od onie {to gradele
ku}a, toa go pravele sami, odnosno site ~lenovi na doma}instvoto se
anga`irale vo izgradbata, so pomo{ na prijatelite, sosedite i na
rodninite (I. Aceski, 1996: 150). Moite terenski istra`uvawa isto taka
potvrduvaat deka me|usebnata pomo{ na sosedite i rodninite bila
zastapena pri gradeweto ku}i ili zamenuvaweto na monta`nite stanovi
so tvrda gradba i pri preseluvaweto vo prigradskite naselbi, {to kako
karakteristika ja nosele od selskite sredini. Ovaa pomo{ bila izrazena
osobeno kaj onie doselenici koi poteknuvaat od kraj kade {to bilo
razvieno grade`ni{tvoto. Za ilustracija da go zememe Mija~kiot
predel, smesten vo Zapadna Makedonija, vo slivot na rekata Radika.
Informatorkata ka`uva deka vo naselbata Novoselski pat ima mnogu
doselenici od toj kraj: „Si pomagaat za pravewe ku}i. Ovde (se misli vo
naselbata) ima kupeno mesto i si pomagaat za pravewe ku}i. Tie pari ne
davaat. I vo selo koga pravevme ku}i, ako bevme devoj~iwa, koga gi
pokrivaa ku}ite so plo~a, nema{e }eramidi, i gredi }e odevme da im
vle~eme. Nema{e ~ovek da ne pojde na pomo{“.3
Socijalnoto poteklo, stepenot na obrazovanieto i ekonomskata
polo`ba na semejstvoto vlijaele vrz stepenot na usvojuvawe na urbaniot
na~in na koristewe na slobodnoto vreme kaj migraciskite semejstva. So
napu{taweto na zemjodelskata dejnost, ne zna~i deka i aktivnostite vo
slobodnoto vreme radikalno bidle promeneti. Tradicionalnoto
koristewe na slobodnoto vreme vo ramkite na sosedstvoto, rodninskite
grupi i prijatelite ostanalo svojstveno za prigradskite `iteli, osobeno
za doselenicite od selo, koi se naselile vo prigradskoto podra~je i vo
zapu{tenite naselbi od centralnoto podra~je. Sosedstvoto vo toj pogled,
kako primarna grupa, vo po~etniot period po nivnoto doseluvawe ne se
razlikuvalo od tradicionalnite odnosi vo ruralnata sredina, za koja
krvnoto srodstvo i teritorijalnata bliskost bile dve osnovni formi na
vospostavuvawe bliski odnosi me|u lu|eto. Napu{taweto na
tradicionalnite formi na koristewe na slobodnoto vreme e
najradikalno kaj licata so visoka {kolska podgotovka i kaj
slu`benicite.
Necelosnata izgradenost i infrastruktura (nekade nepostoeweto
na trotoari za normalno dvi`ewe, otsustvoto na kulturni institucii,
simboli, nastani, javni i uredeni prostori za kolektivni igri, za odmor
i razonoda) na prigradskite naselbi dolgi godini po nivnoto naseluvawe
(Aceski, 1996: 246), pokraj nose~kiot tradicionalen obrazec (sosedstvo,
semejstvo), isto taka pridonesuvale i za zatvorawe vo ramkite na
primarnite grupi. Edinstvena mo`nost za vlez vo urbanoto bila posetata
na „centarot na gradot“. Zatoa, mo`eme da ka`eme deka `ivotot vo
prigradskite naselbi se odvival vo dve kulturi i dva sveta: pripa|awe na
gradot samo formalno, teritorijalno, dodeka dlaboko vo sebe `itelite ja
3
Sopstveni terenski istra`uvawa. informatorka Altana Rafajloska, rodena vo 1935 g.
vo s. Bitu{e.
nosele tradicijata koja ostavila dlaboki tragi vo nivnoto odnesuvawe i
mislewe.
6
Sopstveni terenski istra`uvawa, informatorka Cvetanka Keramit~ieva, rodena vo
1927 g. vo Prilep, `ivee vo Skopje.
so decata. Vrabotenosta na dvajcata sopru`nici vo golem stepen
dovedelo do podelba na doma{nite raboti me|u niv, no sepak vo
zna~itelen broj semejstva se razlikuva podelbata na „ma{ki“ i „`enski“
raboti. Ovaa sostojba, pokraj individualnosta na li~nosta, vo mnogu
zavisi i od obrazovnoto nivo na naselenieto, kako i od mestoto na
`iveewe, odnosno dali prigradskata naselba e od tipot „povredni“, kade
{to, normalno, se naseleni ekonomski pomo}ni imigranti, ili pak
prigradska naselba naselena so imigranti so ponizok ekonomski status.
Taka, vo semejstvata so nisko i so sredno obrazovanie, vo semejstvata na
rabotnici, pogolem del od ispitanicite smetaat deka doma{nite raboti
vo pogolem del se vo domenot na `enata. Kaj niv, pomo{ta se sostoi vo
nabavuvawe produkti potrebni za semejstvoto i vo gri`ata okolu decata,
na primer, da gi nosi na u~ili{te, na doktor ili nekade na drugi mesta.
No, vo pogled na edna mnogu zna~ajna strana, {to e od zna~ewe za
odr`uvawe na celoto semejstvo - doma{nata ekonomija i finansiite,
`enata se ~ini deka go ima glavniot zbor. Istra`uvawata na semejstva
kade {to dvajcata sopru`nici se visokoobrazovani, poka`aa vo najgolem
del deka doma{nite raboti se podeleni me|u niv. Ovde tradiciskite
obrasci kako da ne igraat nikakva uloga. No, od druga strana, samite `eni
kako da ~uvstvuvaat pogolema nezavisnost tokmu so zapo~nuvaweto na
rabota, poto~no koga nivnata ekonomska situacija e daleku podobra od
onaa na soprugot. Iako se smeta deka ekonomskata aktivnost na `enata sè
u{te e vo vrska so pot~inetosta kon semejstvoto (S. Grebenarova, 2001:
97) (ova najmnogu doa|a do izraz vo sovremeniot period, od 90-tite godini
na XX vek, so tranzicijata na makedonskoto op{testvo, so procesite na
privatizacija, koga mnogu lu|e ostanuvaat bez rabota), a ne kon nejzinite
li~ni ambicii i streme`i za realizirawe, sepak smetam deka
ekonomskata aktivnost ima mnogu golemo vlijanie vo, donekade,
izedna~uvaweto na polovite ulogi. Ova moe mislewe, potkrepeno so
avtobiografskite ka`uvawa na moite ispitani~ki, poka`uva deka
nivnata samodoverba i nezavisnost zna~itelno se zgolemile so
zapo~nuvaweto na rabota. Vo prilog na ova se iska`uvawata na
ispitanicite deka ja nema tradicionalnata poslu{nost na `enata,
bidej}i si ima pari vo xebot, ili po~nuvaj}i nekade po Vtorata svetska
vojna, vdovicite sè pomalku se prema`uvale, a kako glaven argument se
naveduva deka tie imaat penzija i se nezavisni vo pogled na finansiite.
Me|usebna pomo{
7
Naj~esto , spored terenskite materijali od Male{evo i od Pijanec, ne se slu~ilo da se
ostavat starite bez pomo{ pri sezonskata rabota. Decata doa|ale vo prolet na kosewe
treva, potoa doa|ale za sobirawe na senoto, pa zaminuvale na odmor (AIF, m.l. br. 3888,
informatorka Anica Popovska, rodena vo 1930 g. vo s. Negrevo, Peh~evsko, snimila:
Vesna Petreska vo s. Negrovo vo 2001 g.).
gi odr`uva semejstvoto i koi ja so~inuvaat negovata celokupna srodni~ka
mre`a. Treba da se istakne deka zaedni~kiot imot ima uloga na koheziven
element vo odnosite na srodstvoto, no isto taka e i izvor na najgolemi
raspravii i prekini na kontaktite pome|u srodnicite vo uslovi koga tie
ve}e ne pretstavuvaat kooperativna edinica i pove}e se orientirani kon
svoeto semejstvo {to go sozdavaat (Z. Ivanovi¢, 1988: 162). Koga doa|a do
vakvi odnosi, lu|eto kako da ~uvstvuvaat `alewe, no ne sakaat na sebe da
ja prezemat odgovornosta za takvata situacija. Za naru{enite odnosi so
najbliskite srodnici nevolno se zboruva, {to poka`uva deka naru{enite
i prekinatite odnosi so genealo{ki pobliskite srodnici se smetaat za
op{testveno nepo`elen, pa i nemoralen oblik na odnesuvawe. Ova ubavo
se izrazuva vo narodnoto ka`uvawe „Sramota e, grevota e da se kara{ so
rodnini“.
Za va`nosta na zemjata za „gradskite selani“, ili „selskite
gra|ani“, odnosno za selanite preseleni v grad, kako ruralna
karakteristika, svojstvena na nivniot habitus (P. Burdije, 1999: 249-250),
koja ja nasledile od minatoto, dovolno govori podatokot deka dokolku
nemale zemja vo seloto, mnogu ~esto kupuvale vo neposrednata blizina na
mestoto na `iveewe i odgleduvale glavno gradinarski kulturi,∗ bidej}i,
spored narodnoto veruvawe, grevota e da ne se iskoristi zemjata {to
mo`e da ra|a. Ako go zememe vremeto koga najmnogu bila rasprostraneta
ovaa pojava (70-tite i 80-tite godini na XX vek), mo`e slobodno da se
isklu~i neophodnata potreba ili korist. Ovaa pojava bila
rasprostraneta kako kaj imigrantite so nisko taka i kaj onie so sredno
obrazovanie, dodeka onie so visoko obrazovanie, dokolku imale ili
kupuvale, glavno gradele vikend-ku}i, a ostatokot od zemjata go
zasaduvale so treva. Golem del od naselenieto, i pokraj toa {to ja
napu{talo zemjata, zatoa {to politikata bila takva {to zemjata ne se
cenela, a glavnata zarabotuva~ka bila od industrijata, sepak nikoga{
celosno ne ja prodalo i nikoga{ ne se otka`alo od nejzina obrabotka.
Vrzanosta za zemjata, a osobeno vrzanosta za „rodnata grutka“, za
„tatkovata zemja“, kaj ovie gra|ani e potkrepena i so vsadenoto narodno
veruvawe deka zemjata od tatko ne se prodava, bidej}i se gubi sre}ata,
odnosno „da se prodade zemja od tatko, od pokolenija, toa e prokolnato“.
Interesna e prikaznata na eden informator od Prilepsko, koj iako e
preselen vo Skopje, vo edna prigradska naselba, kade {to ima sopstvena
ku}a i ima sopstvena zemja, sepak vo tatkovata ku}a v selo ima edna soba,
koja nema namera da ja prodava, bidej}i „toa {to ti dale treba da se ~uva“.
Ova mo`eme da go povrzeme so simboli~nata vrednost na imotot, odnosno
deka toj im nudi se}avawe i pametewe na semejnata istorija, taka {to
∗
L. \apovi} pi{uva za sli~ni pojavi vo 80-tite godini na XX vek vo Nov Belgrad, kade
{to vo blizina na soliterite, na neiskoristenite ledini na gradskite parceli ili na
zemji{teto pokraj prugata posadeno so treva po~nale da se javuvaat gradini - mali
povr{ini od nekolku kvadratni metri. @itelite na tie soliteri bile vo golem del
penzionirani voeni lica. Prete`no bile od selsko poteklo i gi znaele rabotite vo
vrska so obrabotkata na zemjata. Spored vremeto koga se javile, kako pri~ina za
nastanokot, mo`e da se isklu~i potrebata ili korista. Taa pojava avtorkata ja tolkuva
kako vra}awe vo mladosta, kako zanimavawe so nekoe hobi, koe e pottiknato od eti~koto
sfa}awe vsadeno vo mladosta deka e grevota da ne se iskoristi zemjata {to mo`e da ra|a,
a ne kako poselanuvawe na gradot (L. –apovi¢, 1995: 161).
semejnite ku}i stanuvaat vistinski sredi{ta na srodni~kite odnosi (M.
Segalen, 1997: 41).
No, pokraj simboli~nata vrednost, ne treba da se zaboravi i
finansiskata vrednost. Toa osobeno mo`eme da go vidime vo slu~aite
koga imotot e pri~ina za naru{enite srodni~ki odnosi, no i koga
tradiciskata virilinearna ideologija stapuva na scena. Iako, spored
zakonskite propisi, `enskite deca imaat podednakvo pravo na nasledstvo
od svoite roditeli kako i ma{kite deca,8 sepak i denes e mnogu zastapeno
sestrata da se otka`e od pravoto na nasledstvo vo korist na bratot, a
kako glavna pri~ina za toa se naveduva toa da ostanat srodni~kite odnosi
nenaru{eni, „sakam da si se gledame so brat mi, da si imame odi mi - dojdi
mi“.∗ Ova go velat i od pri~ina {to ne sakaat da se rasitnuva imotot,
taka {to nikoj ne bi imal korist od nego. Zatoa i semejstvoto pove}e se
orientira kon semejstvoto na ma`ot. Toa e vidlivo vo ~estite poseti na
semejstvoto na ma`ot, bilo da e toa geografski blisku ili pooddale~eno.
Prekr{uvaweto na tradicionalniot obrazec, koj bil vo korist na
ma{kata kultura, najmnogu gi pogoduva samite ma`i, zatoa i tie naj~esto
gi prekratuvaat srodni~kite odnosi so svoite sestri koi se „osmelile“
da posegnat po ne{to {to vo minatoto bilo vo nivni domen. Ova se
slu~uva, na primer, i koga bratot ne `ivee ve}e na selo, a sestrata e taa
{to ostanala v selo i, normalno, taa i nejzinoto semejstvo im pomagaat na
roditelite vo obrabotuvaweto na zemjata, gi dogleduvaat itn.9 Duri i
narodnoto mislewe se poklopuva.10 Kako naj~esta pri~ina za nivnoto
nezadovolstvo, samite ispitanici ja istaknuvaat simboli~nata vrednost
na imotot, odnosno deka toj im nudi se}avawe i pametewe na semejnata
istorija. Me|utoa, spored moe mislewe, ovde pove}e doa|a do izraz
finansiskata vrednost, bidej}i so delot {to ma`ot zakonski go dobiva,
mo`e da se zadovoli simboli~nata vrednost. Istata taa „simboli~na
vrednost“, koga e barana od sestrata, naiduva na negovo neodobruvawe i
nerazbirawe. Dodeka imigrantite {to do{le vo novata sredina uporno
nastojuvaat da zadr`at del od imotot vo svoeto mati~no mesto,∗ mnogu
8
I za prvata polovina na XX vek, spored pi{anite izvori i sopstvenite terenski
istra`uvawa (AIF, m.l. br. 3891, informatorka Anita Kara|oska, rodena vo 1917 g. vo s.
Budinarci, Berovsko, snimila: Vesna Petreska vo s. Budinarci vo 2002 g.) ima podatoci
deka i `enskite deca dobivale del od imot, naj~esto niva, koja vo ovoj slu~aj se narekuva
tatkovina, no mnogu po~esto, dokolku majkata pri ma`a~kata donela zemja, niva, toga{
kako nepi{ano pravilo bilo ovaa zemja ili niva, nare~ena majkinija, da im ja dade na
svoite }erki, sepak glavno ma{kite deca go nasleduvale imotot (J. Pavlovi¢, 1929: 261;
M. Filipovi¢, 1939: 305.).
∗
Otka`uvawe od nasledstvoto vo korist na bratot mo`e da se sretne i kaj mladata
generacija, onaa rodena po 70-tite godini na XX vek.
9
AIF, m.l. br. 3891, informatorka Anita Kara|oska, rodena vo 1917 g. vo s. Budinarci,
Berovsko.
10
AIF, m.l. br. 3898, informatorka Sevda Stankova, rodena vo 1942 g., snimila: Vesna
Petreska vo s. Petrovo, Gevgelisko vo 2002 g.; AIF, m.l. br. 3990, informatorka
Anastasija Bejkova, rodena vo 1943 vo s. \avato, Gevgelisko, snimila: Vesna Petreska vo
s. \avato vo 2002 g.; AIF, m.l. br. 3891, informatorka Anita Kara|oska, rodena vo 1917 g.
vo s. Budinarci, Berovsko, snimila: Vesna Petreska vo s. Budinarci vo 2001 g.
∗
Ova se odnesuva na re~isi site imigranti, bez razlika od koj kraj na Makedonija
poteknuvaat. Dokolku pak soobra}ajnata povrzanost so nivnoto mati~no mesto bila
povolna, toga{ nivnoto nastojuvawe da zadr`at del od imotot vo nivnoto mati~no mesto
bilo pogolemo.
~esto osporuvaj}i im go pravoto na svoite sestri da zadr`at del od nego,
za {to glaven argument e potpiraweto na tradicijata, istite tie vo
novata sredina, ve}e kako roditeli na vozrasni deca, nastojuvaat i
nivnite }erki da dobijat del od tatkoviot imot. Vo prilog na ova govori
prikaznata na eden informator, koj se preselil vo edna skopska
prigradska naselba vo 60-tite godini na XX vek. Toj sakal da £ dade plac
za ku}a na }erkata, no bidej}i taa ne ostanala vo zemjata, oti{la za
Avstralija, za da ja zadovoli delbata na imotot, placot go prodal, a
parite £ gi dal na }erkata.
Generalno zboruvaj}i za sega{nosta, mo`e da se ka`e deka
vlijanieto na gradot e golemo i kaj srodnicite {to se preselile vo
gradot i kaj onie {to ostanale vo selata i deka e dominantno vlijanieto
na gradskata kultura, {to se odliki na procesite na urbanizacija i na
modernizacija. Analogno na toa, kako odlika na ovie procesi, na scena
stapuvaat individualnata i li~nata inicijativa. Me|utoa, sepak, vo
dadeni okolnosti, lu|eto upotrebuvaat ne{to od stariot na~in na
`iveewe {to tie go ~uvstvuvaat kako efikasno, no vo modificirana
verzija i vo soglasnost so novite potrebi vo sekojdnevniot `ivot. Zatoa,
i pokraj toa {to ~ovekot `ivee otu|eno, sepak mo`eme da ja zabele`ime
me|usebnata pomo{ me|u srodnicite. Intervencijata na rodninite
navleguva vo site oblasti: odgleduvaweto, vospituvaweto, obrazovanieto
na decata, semejnite sve~enosti itn. No, morame da istakneme deka
mre`ata na srodni~kite odnosi ne e tolku razgraneta, bidej}i, na primer,
ovaa pomo{ ja gledame nekade najmnogu do vtorata generacija po nagorna i
po nadolna linija. Taka, na primer, vo ~uvaweto i odgleduvaweto na
decata najmnogu se bara i voedno se dobiva pomo{ od roditelite na eden
od bra~nite sopruzi; koga edno semejstvo pretstojuva kaj drugo, sepak se
toa semejstva {to se bliski rodnini, na primer kaj roditeli, kaj bra}a i
sestri i eventualno kaj prvi bratu~edi, dodeka retki se primeri nekoe
semejstvo da pretstojuva kaj vtori bratu~edi. Vakva pomo{ se bara i se
dobiva od ovie srodnici i za re{avawe na nekoi materijalno-
egzistencijalni potrebi (pomo{ vo rabotata ili vo finansiite pri
re{avawe na stanbenoto pra{awe ili pozajmuvawe pari, pri
vrabotuvawe itn.). Na najbliskiot krug srodnici im se doveruvaat i
problemi od intimna priroda. Pomo{ta se bara i se dobiva od
najbliskite srodnici i vo krizni situacii, na primer finansiska pomo{
zaradi izdr{ka na semejstvoto, osobeno aktuelna vo najnoviot period na
tranzicija na op{tetvoto, koga ima mnogu nevrabotenost i otpu{tawa od
rabota. Treba da se ima predvid deka davaweto pomo{ na srodnicite
treba da se sogleda vo zavisnost od samata priroda na problemot, potoa od
ostvareniot tip na srodni~ki odnos pome|u semejstvoto i srodnikot,
op{testvenata polo`ba na semejstvoto, odnosno na srodnikot, kako i vo
zavisnost od drugite ~initeli koi vlijaat na odr`uvaweto na
srodni~kite odnosi (J. –orÚevi¢, 2001: 10-11). Ako vo minatoto
intimnite srodni~ki odnosi se razvivale prete`no virilinearno,∗ za
∗
Se smeta deka i vo op{testvata vo koi nasledstvoto se priznava po edna linija, na pr.
po tatkova linija, se vodi smetka i za krvnite rodninski vrski i po drugata roditelska
linija - ne{to {to e imanentno za dvojnosta na procesot na prodol`uvawe na rodot i za
roditelstvoto (D. Gudi, 2005: 15, 35). Vo ovaa smisla, na makedonski teren mo`e da se
sovremenite uslovi mo`eme slobodno da ka`eme deka ne e vo celost taka.
Iako, da re~eme, opredeleni obrasci od tradicijata postojat (na pr., za
odgleduvaweto na decata vo najmalata vozrast da se gri`i svekrvata,
re{avaweto na stanbenoto pra{awe da e vo domenot na ma`ot), sepak
mnogu ~esto se slu~uva tie da se razvivaat uksorilinearno. Toa e slu~aj,
na primer, onamu kade {to ne postojat virilinearni srodnici ili od koi
bilo pri~ini do{lo do prekin na odnosite so niv, ili pak koga
ednostavno se deka davaat pogolema prednost. Zatoa i mo`e da se ka`e
deka, voop{teno razgleduvana, pogolemata orientiranost na semejstvoto
kon afinalnite i uksorilinearnite odnosi na srodstvoto e i posledica
na objektivnite okolnosti i na dadenata situacija, a ne na slobodniot
izbor i na opredeluvaweto (Z. Ivanovi¢, 1988: 161).
Na prirodata na srodni~kite odnosi vlijae i kvalitetot na
specifi~nite interpersonalni odnosi, koi se opredeleni so
individualnata i so semejnata istorija, odnosno na sostavot i obemot na
kategorijata na intimnite srodnici vlijaat odnosite vo koi lu|eto bile
vklu~eni vo detstvoto, preku aktivnostite na svoite roditeli, kako i toa
dali kontinuirano bile odr`uvani vo tekot na ponatamo{niot `ivot.
Izrazito zna~ewe za prirodata na srodni~kite odnosi imaat
ekonomskata i profesionalnata poddr{ka i pomo{ {to gi dobilo ili gi
dobiva semejstvoto od srodnicite (Z. Ivanovi¢, 1988: 160). Vo vakvi
slu~ai, genealo{kata bliskost nema prvostepeno zna~ewe. Ova e vidlivo
vo slu~aite koga srodnicite pomagaat vo nao|aweto rabota, stan,
{koluvaweto i sl., pa toga{ i redovno spa|aat vo grupata na intimni
srodnici.
Vo odnos na pomo{ta {to se o~ekuva ili im se dava na srodnicite,
osobeno vo krizni `ivotni situacii (davawe materijalni i finansiski
sredstva, {koluvawe na decata, te{ka bolest i smrt), ne postojat
pogolemi razliki koi bi zavisele od prostornata oddale~enost na
srodnicite, {to zna~i deka i ovde postojat urbano-ruralnite vrski.
Razlikata se izrazuva edinstveno vo pripi{uvaweto pogolema
funkcionalnost na pobliskoto srodni~ko opkru`uvawe vo izvr{uvaweto
na doma{nite prakti~ni raboti i uslugi, {to e i razbirlivo, zatoa {to
tie srodnici imaat pogolema mo`nost da dadat takov vid pomo{ vo odnos
na geografski oddale~enite srodnici.
Voop{to, mo`e da se ka`e deka bez ogled na formite na nivnoto
izrazuvawe, pome|u imigrantskite semejstva i nivnata kategorija na
najbliski srodnici se vospostaveni i traat obrascite na zaemno
pomagawe, solidarnost i kolektivizam, koi se osnovni vrednosti na
tradicionalnata kultura (Z. Ivanovi¢, 1988: 164).
Zaklu~ok
Literatura